VODOVOD, CESTE, ELEKTRIKA...                               •.*¦'•
Pozabljeni in oblegani Turjak
11 vasi, 550 prebivalcev. Osnovna po-datka o krajevni skupnosti Turjak. Istoi-mensko središče temeljne družbene skup-nosti je tudi prometno, gostinsko, trgov-sko, kmetijsko stičišče vaščanov Malega Ločnika, Velikega Ločnika, Sloke gore, Gradeža, Laporja, Malega Osolnika, Praz-nikov, Četeži, Javorij in Ščurkov.
11 vasi, 550 prebivalcev. Trije problemi. Vsi trije v reševanju. Vodovod, cestne po-vezave, električno omrežje.
Tudi na Turjaku smo spoznali, da imajo v krajevni samoupravi moški odločilno be-sedo. V krajevnem prostorčku smo se sešli s predsednikom skupščine Dragom Škant-ljem, predsednikom sveta Tonetom Petri-čem, predsednikom gasilskega društva Antonom Galetom, predstavnikom KZ Velike Lašče Milanom Zelnikom in pred-sednikom KK SZDL Janezom Lukanči-čem.
Drago Škantelj: »Pred dvema letoma smo razmišljali o vodovodu Rob - Turjak.
Misel nanj smo opustili zaradi previsokih stroškov. Te dni obravnavamo projekta za tako imenovani Dobrepoljski vodovod. Po prvi bi pošiljal vodo v deset vasi naše krajevne skupnosti. Čatež bodo priključili na vodovod Golo - Zapotok. Z uresniči-Ivijo drugega predloga pa bi dobili vodo tudi v vaseh Vrh, Gradišče, Smrjene. Kra-jani smo zbrali za ta vodovod pred dvema letoma 300 tisoč dinarjev.«
Tone Petrič: »Po vaseh^in zaselkih ima-mo krajevne vodovode. Po njih žai teče oporečna voda. Moramo jo prekuhavati. Na Turjaku je najtežji položaj. Pipe so pogosto suhe. Na turjaški vodovod se ne more nihče priključiti. Pa je dobra oskrba z vodo tudi pogoj za nadaljni turistični, gostinski, industrijski razvoj kraja.«
Nerazumevanje lastnikov
Milan Zelnik: »V turjaški krajevni skupnosti je vse več mladih, ki bi želeli ostati na kmetijah. Njihova odločitev bo še
lažja, ko bodo imele vse vasi dobro cestno povezavo vse leto in vsaka vas vsaj en telefon. Takrat bo lažje pripeljati v vasi reprodukcijski material, pridelki in živina pa bodo tudi hitreje našli pot do kupca. Hitrejše pa bo lahko tudi zdravniška po-moč ljudem in veterinarska živini. To sta tudi pomembnejši akciji krajevne skupno-sti in zadruge za nov polet pri reševanju kmetijstva na našem območju.«
Tone Petrič: »Z asfaltom se v naši.kra-jevni skupnosti ne moremo hvaliti, kljub
temu, da bi ga nujno potrebovali saj skozi Turjak. Lahko pa naštejemo večje število cest, ki smo jih v zadnjem času razširili, jim uredili odtok in jih speljali po novih trasah. Širša cestišča do vasi Četež, Javorje in Prazniki bodo omogočala delavcem Ko-munalnega podjetja Ljubljana redno plu-ženje. Občinska komunalna skupnost, GG Velike Lašče, TOK Škofljica in vaščani Malega Osolnika so tvorci 1,6 km dolge ceste do omenjene vasi. Začeli smo tudi z ureianiem ceste do Laporij, ostala pa je še
cestna povezava Laporjc - Gradež do Slo-ke gore.
Če sem že omenil asfalt, naj še enkrat povem, da bi bil nujno potreben na cesti od turjaškega gradu, skozi vas do vasi Sta-ro apno v grosupeljski občini. S tem bi voznikom omogočili tudi hitro povezavo tned kočevsko in dolenjsko magistralo.
Pri razširjanju in obnavljanju cest pa se žal srečujemo z nekaterimi lastniki, ki za skupno dobro nočejo odstopiti po nekaj kvadratnih metrov zemljišča. Zato smo tu-
di sprejeli sklep, da bomo preje obnavljali ceste do tistih vasi, kjer bodo vaščani sami rešili te zaplete.«
r ¦ ¦
Obnemogle sušilne naprave
Drago Škantelj: »V vaseh Laporje in Mali Ločnik bodo dobili letos novi trafo postaji. Žal pa tudi ta pridobitev ne bo odločilno izboljšala oskrbo krajev z elek-triko. Delavci ELEKTRO KOČEVJE pravijo, da bi morali zamenjati glavni, sko-
raj 30 let stari vod v naše kraje. Šele takrat bi zagotovili dobro oskrbo z električno energijo.«
Janez Lukančič: »Najtežje je na Turja-ku. Z dobrim omrežjem bi tudi lažje priva-bili delovno organizacijo k ureditvi obrata na Turjaku.«
Tone Petrič: »Tri leta nam Ilirija-Ve-drog obljublja obrat. Zato smo jim dali tudi prostore nekdanjega posestva. Pa so glasovi o našem obratu kar usahnili. Mi-slim, da ni prav, da ljubljanske delovne
organizacije pozabljajo na bližnja nerazvi-ta območja in se hvalijo le z vlaganji v zaostale kraje po drugih republikah. Mladi Turjačani in drugi vaščani bi radi delali v domačem kraju in obdelovali zemljo. Ta-ko bi imela drušba dvojno korist.«
Milan Zelnik: »Vrnimo se k elektriki. Zaradi prešibkega toka močno trpi gospo-darjenje na kmetijah in v gospodinjstvih. Sušilnih naprav za seno skoraj ne moremo uporabljati, prav tako slabo delajo molžni stroji in še mnogi drugi kmetijski in gospo-dinjski pripomočki.«
11 vasi, 550 prebivalcev. Stalnih seveda. Najmanj toliko Ljubljančanov, iz mesta, razumljivo, se pridruži prebivalcem turja-ških bregov ob prostih dnevih. Pa vse pre-malo predstavljajo vez med mestom in podeželjem. Morda zato, ker prihajajo k prijaznim domačinom le po sprostitev in počitek. Dva dni v tednu. Pet dni naj se pa domačini sami otepajo s svojo zaostalost-jo. Kje si, solidarnost?!
STANE JESENOVEC
Alojzija Lukančič je dve leti vodila goste na turjašld grad. Pravi, da je največ obiskovalcer od aprila do junija in septembra. Njeno pripoved o zgodovini Turjaka obiskovalci občasno nagradijo z deset dinarji. Zgodilo pa se je že, da je obogatila s svojim znanjem popotnike desetih avtobusov, pa zato nJ prejela niti dinarja. Vfeni, da to ni najpomembnej.se, ampak ji je Ijubo predrsem to, da ustreže Ijudem. Rada pove, da je sedaj hudo bobii mož Jakob rodil turiste šest let na turjaški grad in, da so mu obiskovalci vpisali v knjigo mnogo lepih misli.
Okrog 50 delavcev Cestnega po-djetja Ljubljana TOZD Vzdrževa-nje TO Turjak delajo v izjemno tež-kih delovnih pogojih. Vsa vozila in opremo imajo na prostem. Razum-Ijivo je, da si želijo sodobnejše ob-jekte, za katere so lani že imeli pri-pravljena investidjska sredstva. Ta-kole izgleda sedanja »mehanična« delavnica