44. štev. V Kranju, dne 31. oktobra 1908. Političen in gospodarska list IX, leto. I ub Kf*btoV bo zzzzzzz I Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 6*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-nifitvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi». Izhaja vsako soboto = zvečer = Inserati se računajo za celo stran 60 K, ta pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inaerati m plačujejo naprej. Za stanjša oznanila se plačuje za petit-vrato 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten Eopus t. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, re-lamacije, oznanila, sploh vse upravno zadeva, uredništva pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Naše najbližje zahteve. h. Celo na Kranjskem poznamo več Slovencev, med njimi tudi več županov, ki govore v uradih nemški, zlasti ako vidijo, da ni uradnik dosti zmožen slovenščine. To se dogaja posebno pri glavarstvih, kamor vlada pošilja osebe, ki komaj razumejo slovenski par stavkov, v javnem življenju se pa celo osmelijo zaničevati ali zapostavljati vse, kar je slovenskega. Za izgled naj navajamo le, da je služil okrog 14 let r kranjskem političnem okraju okrajni glavar, ki je naravnost norce bril iz slovenskega jezika, izkušal nekega tukajšnjega učitelja pripraviti do tega, da bi poučeval v Sorici nemški jezik, in mu obljubil podporo nemškega šulferajna. Kadar je ta eksemplar, ki ga v Kranju ni pozdravila živa duša in ki je slovel po tem, da je znašal svojo jezo nad njemu podrejenimi uradniki, med katerimi so si trije vzeli življenje, šel na uradne ure, recimo v Škofjo Loko, se je ta mož produciral po svojem neznanju slovenščine, kajti nikdar ni pustil kmeta do besede, temveč mu le diktiral: Pauer, bort, ti plačaš goldinar «štraf». Imeli smo še drugi unikum, katerega bi drugod, recimo pri «Grazer Tagblattu* ali pri «Freie Stimmen* obesili takoj na prvo laterno radi njegovega drznega vedenja v družbi in v javnih lokalih. Imeli smo namreč pri nas za voditelja okrajnega glavarstva, ki pa je sedaj še okrajni glavar nekje na Kranjskem. Ta oblastnež je svoj čas v javnem lokalu, v gostilni, svojemu psu, ruske pasme, ki je čul na ime «Nataša*, ukazal: »Nataša, sprich rusisch!» Pes je na to zalajal in gospodar psa je pomenljivo (!?) gledal na zbrane goste, ki pa žalibog niso niti z najmanjšo besedico reagirali na to ba-ronsko predrznost. Ravnotisti harlekin je v svoji domišljiji metal zopet v javni gostilni njemu neljube zrezke po tleh, češ: «So ein Fleisch verbitt' ich sogar meinem Hunde su geben.> Mi ne pravimo ničesar drugega, kakor da smo Slovenci potrpežljivi osli! Take uradnike smo dosedaj trpeli med nami. Odslej bo morda drugače. Resna dolžnost nas vseh naj bo od prvega do zadnjega, da govorimo v uradih le slovenski z uradniki, da pišemo na urade le slovenski in da tudi v osebnem občevanju z uradniki nemške narodnosti le slovenski občujemo. Kdor službuje na Slovenskem, mora znati dovršeno slovenski, on se mora prilagoditi slovenskim razmeram. Zategadel smatramo za pasjo ponižnost, za ostanek našega starega suženjskega duha, če se v osebnem občevanju privandranemu tujcu na ljubo poslužujemo tujega jezika. Naša zahteva je, da se nastavi v slovenskih krajih, to je na Kranjskem, Primorskem, južnem Štajerskem in južnem Koroškem v državnih in drugih javnih uradih toliko slovenskih uradnikov, kolikor nam jih gre po razmerju prebivalstva, torej na Kranjskem 95 odstotkov vsega uradništva, na Koroškem in Štajerskem pa- približno eno tretjino i. t. d. Ta zahteva se pa ho sme nanašati le na nižje urade, tudi osrednje oblasti morajo imeti uradništvo, ki bo del naroda, med katerim službuje, ki bo zato tudi čutilo z narodom, delalo z veseljem, ker dela za svoj narod, ne pa v ljudstvu videlo le stranke, s katerim je dokončano delo, če se napiše par pametnih ali nespametnih stavkov na vlogo in s tem je akt rešen, papir popisan in konec neprijetnega opravila z ljudmi . . . Vodovod za mesto Kranj in okolico. (Strokovojaško poro ilo.) Vodovod za Kranj in okolico, ki se baš sedaj gradi, bo preskrbljeval z dobro, gorsko pitno vodo mesto Kranj in tehle 15 vasi: firitof, Gorenje, Primskovo, Klanec, Huje, Rupa, Tupalice, Hote-maže, Visoko, Huje, Luže, Srednja vas, Šenčur, Voklo in Voglje. Za vodovod se porabi takoime-novani Cemšenikarjev studenec, ki leži v romantični kokriški dolinf, na desni strani reke Kokre. Cemšenikarjev studenec ima 770 metrov nadmorske višine in je oddaljen od Kranja okroglo 16 kilometrov; v času najhujše suše daje 14 Hitro*' vode v sekundi. Skupni izvir Čemšenikarjevega studenca, kateri prihaja na več mestih na dan, so našli po daljšem zasledovanju 6*5 metrov globoko pod površino zemlje. Ta skupni izvir so zajeli na ta način, da so zgradili zajemalne zidove, ki se stikajo. Zajeta voda se odteka skozi betonske cevi v takoimeno-vani nabiralnik, iz katerega se pretaka v vodovodno cev, ki ima v premeru 125 milimetrov; isti premer obdrži cev od studenca do visokega rezervo« ar j a v Tupaličab. Ko dospe voda od studenca do državne ceste Kranj-Železna Kaplja, iznaša njen padec 220 metrov. Da se zmanjša pritisk v ceveh, so zgradili tri razbremenilnike. Prvi razbremenilnik leži 720 metrov nad morjem, drugi 640 metrov, tretji pa* ki se nahaja nad Polajnarjem, 560 metrov visoko« Blizu kilometra XI. državne ceste Kranj-Ze-lezna Kaplja gre vodovodna proga pod strugo Kokre z njenega desnega na levi breg. V bližini vasi Tupalice je zgrajen visoki rezervoar, ki se nahaja na levi strani državne ceste na tamkajšnjem gorskem pobočju. Rezervoar ima 400 kubičnih metrov prostornine; obstoji pa iz dveh enako velikih stenic, v kateri prihaja voda v podobi vilic. Zgoraj ima rezervoar prirejeno posebno odvajalno cev, po kateri se lahko odpeljuje morebitna preostala voda. Od rezervoarja pri Tupaličab. pa do Visokega imajo vodovodne cevi 150 milimetrov v premeru. PODLISTEK. »Mlinar In njegova hči.41 Žaloigra v 5 dejanjih K današnji premieri v čitalnični dvorani. Danes zvečer se torej zopet odpro vrata našega Tanjinega hrama ter se predstavlja kot premura, obče priljubljena žaloigra »Mlinar in njegova hči». »Dramatični odsek* Narodne čitalnice v Kranju se je odločil za to igro radi tega, ker se je takorekoč že popolnoma udomačila med nami ter skoro postala na polovico narodna last. Pa se značaji, risani v tej igri, tudi popolnoma vje-majo z značaji našega kmetskega ljudstva. Star skopuh mlinar, ošaben in prevzeten, pozna le svojo glavo. In če spravi lastnega otroka v grob, kaj mu to mar! Le njegovega denarja ne sme dobiti siromašni mlinarski hlapec Konrad, ki je berač po njegovem mnenju, ki bi se, ako ga sprejme za zeta, šopiril z njegovim denarjem, pohajkoval v novtm lepem pohištvu ob delavnikih ter prežal na njegovo smrt Pri vsi svoji osebnosti pa veruje v vraže in gre na sveti večer na pokopališče, da dobi svežo prst iz novega groba, ki naj bi bila pomoček proti naduhi. In ko vidi, da mora umreti, hoče zakopati svoj denar, da ne pride drugim v roke, a neizprosna imrt ga pri tem delu zaloti.,. In nežna, poslušna Marica, noseča kal bolezni v prsih, vedoča, da postane edino s Konradom srečna, uboga očeta. Odreče se Konradu in umre. In klepetava sestra mlinarjeva skuša v svoji dobrosrčnosti pregovoriti mlinarja, da sprejme Konrada za zeta. Na drugi strani pa Konrad, idealen kmetski fant, ki ne pozna drugega kot svojo piščalko in ljubezen do Marice. Dasi ga hoče v sosednji vasi zasnubiti bogata mlinarska vdova, odpove rajše službo ter ostane Marici zvest In na sveti večer, ko je pri teti Pirkovki malo preveč pil, da si uto-laži morečo žalost, ga vleče nekaj na pokopališče. Na sveti večer ob dvanajstih gredo vsi oni v pokopališko cerkev, ki morajo drugo leto umreti. Mlinarja bi rad videl med njimi in — vidi ga, a vidi tudi — Marico ... In tako so vsi značaji jasno risani in gledalec misli, da se vse to, kar vidi, godi v domači vasi. Dasi so glede literarne kakovosti te igre različna mnenja, je gotovo, da ima zdravo jedro in gotov del moralične vrednosti. Po svoji tendenci je tuii zelo prikladna ra predvečer Vseh svetih. Preveva je tisti duh nekako tajinstvene otožnosti, nekake tihe tuge, ki se polasti naše duše, ko stopamo prihodnji dan po pokopališču, da obiščemo vse one nam ljube in drage, ki so bili, a jih ni več... Ponosni Gorenjeo In zavedna Ooronjkal izprašaj svojo vest in prepričaj se, kje imaš naložen svoj denar! Kam zahajaš? Ali v slovensko ali nemčursko trgovino? Slovenec podpiraj Slovenca! Izza poletne sezone. Ivan S. Olševski. Konec. Pol ure pozneje se je vila procesija petih paro v-božjepotniko v po gori sv. Anton*. Ne bomo vedno poslušali in vlekli na ušesa duhovitih pogovorov posameznih parov, ker se to ne spodobi. Le toliko lahko opomnimo, da so bili vsi zadovoljni, od prima zaljubljenega para Francka Flanski, pa tja do zadnjega, gorpoda učitelja In njegove gospe. Tej svoji navdušenosti pa so dali na gori duška a tem, da je kar naprej pel zvon sv. Antona, za čegar vrv je baje, najbolj navdušeno vlekla gospodična Netka. Ne vemo, Če se jo je usmilil sv. Anton, kajti g. Diplomat je bil res diplomat, ki je tnal s svojo umetnostjo prekaniti ne seme tako mehkega bitja, kot je bila gdč. Netka, ampak le Na Visokem ta loči od glavne vodovodne proge stranska, ki vodi preko Lat in Srednje vati v Šenčur in odtod dajje v ?oklo in Vogtfe. Od Vi-aokaft do Šenčnrja imajo cevi 100 milimetrov v ttretneru, od Sančtsrj« de Voklega 80 milimetrov, od Voklega do Vogljan pa 60 milimetrov. Na glavni progi od Visokega do stolpnega rezervoarja pri Kranja pa iznese premet cevi 126 milimetrov. V bližini Kranja prekorači vodovodna proga reko Kokro in pride zopet aa njen desni breg. V ta namen se zgradi približno štirideset metrov nad sedanjim železnim mostom nov most, po katerem j bodo speljane vodovodne cevi. Blizu Kranja po polja ob cesti na Rupo, ne deleč od Omerzove hiše, se postavi stolpni rezervoar, bi bo imel edino nalogo, de dovaja vodo v mesta Kranj, in to tudi v najvišja mestna poslopja (gimnazije, stolna cerkev). Na mestu, ki se je določil za gradbo stolpnega rezervoarja, so tla jako neugodna; nahaja se namreč ond! nenavadno debela ilovnata plast, med katero so posejani redki konglomerati. Da se zmanjša in enakomerno razdeli silni pritisek, ki ga bo proizvajala stavba stolpnega rezervoarja, so priredili ondi obširno nosilno pločo iz armiranega betona. Na dan ima te plošča 15 metrov v premeru; v višini 2 5 metre se zmanjša premer ne 10 metrov. Na to ploščo se postavi stolp, ki bo tudi zgrajen do zgorenjega roba podstavka iz armiranega betona, naprej pa is opeke. V višini 26 metrov, rečunjeno od tel, se poste vi na stolp rezervoar, zgrajen tudi iz armiranega betona. Kakor rezervoar v Tupaličah, tako bo tudi stolpni rezervoar razdeljen v dve stenici, ki bosta imeli skupaj 250 kubiških metrov prostornine. Tik pod rezervoarjem se napravi ob zunanji strani stolpa razgledna galerija, s katere se bo nudil opazovalcu prelep pogled na mesto Kranj in na njegovo bližjo in daljno okolico. Najvišji vrh stolpa bo nekako 40 metrov visok računjeno do tal. Pred stolpnim rezervoarjem se odcepi stranska vodovodna proga na Rupo. Od stolpa do Bekselne bodo imele cevi 150 milimetrov v premera, stranske proge po mestu pa po 125, 80 in 60 milimetrov. Prih- Gospodarski del, m □□ □ □ □ /T; I ako ravnajao pravilno i Boston? Letošnje leto se je napravilo pri nas mnogo , mošta ali sadjevca iz jabolk in hrušk. Prav saj v j celo tacega svetnika kot je sv. Anton. Ko so se naveličali sv. Antona in njegove vrvi, pe so si ogledali, kje bi dobili kaj sence, kjer bi lepo v miru in spodobnosti zavtili svoje in Miha Zganje-gojeve darove. «Četrt ure od tod je lep, jelkov gozd, kjer je mehak mah in lep razgled. Ali gremo tja?» vpraša g. učitelj. •Dobro! Pojdimo 1» In šli smo v gozd, kjer je bil mehek mah in lep razgled. Polegli smo v mah in izpraznili svoje bisage. Njihovo vsebino pa smo zložili na en kup, de se teko vsak posluzi, česar se hoče. Vsi smo bili izredno dobre volje in še boljšega apetite. Dober zrak, mehak mah rajno vince in vesele gospodične so storile svojo dolžnost. Kmalu se je razlegalo veselo petje od jelke do jelke, od skale do skale, tja doli v dolino. Mej posameznimi premori pe smo veselo čebrljali in klepetali, dasi so bili posamezni peri precej narazen. Pri tretjem premora je pil g. Diplomat z gdč. Netko bratovščino. Spila sta dolg poljub, se držala za roke in si nedolžno gledala v oči. «Ali naj jo midva tudi pijova, Francka? vpraša g. Flanski. Pogledala pa je najprej začudno, potem zaupljivo, zaradela in povesila oči. Držala sta se za roke. Obema so se tresle. •Ne, na bova jo tako pila kot dragi,* nadaljuj* g. Flanski. Stisnila mn je roko in ga pogledala hvaležno. In tikala sta se brez bratovščine. «Ce ne verjameš,* se zasliši glas g. Mane, pripovedujočega nekaj gdč. Ani, «pa pojdiva gledati. Pardon za trenotek.» In Ha sta nekaj gledat Gdč. Neli, in g. Neveseli pe sta se spravila na rob gozda, odkoder sta občodovala razgled, razsvetli en od zadniih žarkov sahaiaiočeaa solnca. vosssjavvwvsj«^ w^ ssws*«#^s;i««s» snsa> v **^^nP^^^O m#iwfH vročih poletnih dneh bode mnogo koristil kot hišna domača pijača! Samo zel, da čujemo vedno, da se ne drži, t j. da se pokvari, ko nastopijo vroči poletni dnevi. Naši kmetje pripisujejo tej pokvari raznovrstna vzroke. Toda treba povdariti prav posebno, da je eden najslavnejših vzrokov, de se piječa pokvari, nepravilno ravnanje z jabolčnikom. Ne smemo se prav nič čuditi pokvarjeniu, če takoj, ko se iztisne, spravimo pridobljeno tekočino v sod, imamo navadno veho pri sodu toliko časa odprto, dokler «meče> t. j. kipi, da se vsled velikega stiska zraka scika (okisa), potem sod prav goreče in trdno zabijerao ter pustimo mirno cel čas na drožah, ne da bi vsaj enkrat pretočili ali sneli sadjevec in tako ločili tekočino od goščave, se vsede na dno soda. Da, naši ljudje to prav nevedno vse opuščajo! Čemu si napravljati nepotrebnega dela? Saj čim slabši začne postajati, tem hitreje treba tekočino popiti I Vendar mislimo, da ni toliko kakor lenoba kriva temu nevednost. Naš kmet še sploh ne ve, kak kemičen proces se vrši takrat ko mošt kipi. On ne ve, da se beljakovine ne vzdržujejo dolgo, ter da se tudi one beljakovine pokvarijo, ki so v moštu. Zato se nam zdi primerno podati kratko navodilo, kako ravnajmo letos z moštom, da se nam ohrani zdrav skozi celo prihodnje poletje. O napravi mošta ne bomo govorili, ker ta čas je večina sadjevca že narejena. Mislimo, da letos kmetje vsaj niso gnilega sadja ali zelo blatnega stiskali z zdravim. Ce bi kdo to storil, ne ravnal bi pravi Dokler je bilo toplo vreme, takrat je mošt kipel, vrel, metal je iz sebe pene in nesnago. Zadnjih 14 dni je pa gotovo kipenje prenehalo, razen ondi, kjer je sod v posebno gorki kleti, kajti vreme je postalo na hip prav hladno. Seveda, če ostanejo sedaj lepi, gorki dnevi, se kipenje prav kmalu vbudi. Kaj je kipenje? Prav nič drugega, kakor pretvoritev sladkega soka v kisli-kasto pijačo ali v sadju se nabajajočega sladkorja. Ta na toploti 16° G prične kipeti vsled k i polnih glivic, katerih je vedno dovolj v zraku in iz sladkorja nastane alkohol (špirit) ter ogljikova kislina. Zato mošt po kipenju ni več sladek, temveč kiselkastega okusa. Med kipenjem lahko nalijemo sode do vrha, da so polni, tedaj se pene vedno vzdigujejo pri vehi, skozi katero tudi vedno meče raznovrstno nesnago. Ta način je prav priporočljiv, ker tako izloči iz sebe že mnogo beljakovin, to so prav vse pene in drugih kvarljivih snovi, katere se morajo tako ali tako odstraniti iz mošta. Zopet dragi priporočajo, naj ostane v sodu nekaj praznega prostora, da med kipenjem ne meče mošt skozi veho nesnago, pač se dene v veho nalašč napravljena kipelna veha zato, da mošt ali tekočina ne pride preveč v dotiko z zrakom ter se ne prične kisati. Seveda na ta način se vsede vsa gošča na dno soda ter jo je mnogo več, kakor pri prvem načinu. Ko je na eni strani zašlo solnce, na drugi pa vzšla luna, smo se napotili navzdol. Naskoro smo prišli v vas, kjer smo zopet v prvi gostilni dobili g. Sabljača in njegovega adjutanta Jaka Ška-bernete. •Šment,* nas pozdravi, ko nas zagleda, «ali Vas je kaj uslišel sv. Anton ?» Delali smo se, kot bi ga ne razumeli. G. učitelj pa je bil toliko prijazen, de ga je vzel v svojo skrb, pri čemur mu je gospa prav dobro pomagala. Naskoro pa nam je oskrbel gostilničar voz, na katerem smo se s par konj odpeljali domov. Tako se je končal naš zadnji izlet skoro nato tudi naša poletna sezona, v kateri smo vžili toliko nedolžnega veselja. • * e Minulo je od takrat ko smo vživali tako brezskrbne počitnice, že lepo število let. G. učitelj Kibic je postal že davno nadučitelj, a njegov sosed Jake Škaberne toči še vedno rajno vince. G. Sabljač že davno počiva v gospodu, vendar pa naj jaz odgovorim na njegovo vprašanje, kako je kaj pomagal sv. Anton. Reči moram, de nam je bil jako mi-lostljiv. Gdč. Francka je postale gospa dr. Planska, gdč. Neli pe je razveselila g. Nejeselija s svojo roko in svojim srcem, gdč. Ana je že vdova po dr. Mani, ki je postal žrtve svojega poklica. Skoro neverjetni vspehi I Le g. Diplomat je naredil izjemo in je pustil svojo Netko, da se še nadalje žrtvuje vzvišenemu učiteljskemu poklicu, za katerega mu je vedno zatrjevala, da je vse navdušene ter se oženil ne svojo advokaturo pri neki suhi, nad vse prozaični, toda tudi nad vse petični hčeri nekega fabrikanta. In prerijo, da je hvaležen, da ni usliša gdč. Netke sv. Anton. Prvi način bolj priporočamo, in sicer, ker tako zmeče iz sebe zelo mnogo beljakovin, katere bi se sicer ne vsedle na dno. Nerodno je, ker je sod vedno moker, toda pomaga se, če se napravi iz ilovice kolobar in odtok po sodu, da se ta nesnaga odteka po enem mestu, spodaj pod sod, se pa lahko pod s ta v i kaka latvica, da ne moči tal. Ko mošt pokipi ali vsled nizke temperature toplote preneha kipeti, t. j. v mesecu decembra, moramo ga pretočiti v drugo popolnoma snažno in zdravo posodo. Zakaj pretakamo? Ako še tako pazimo pri napravi mošta, da porabimo samo zdravo sadje, če še tako skrbno pazimo, da se kipenje pravilno vrši, stem še nismo preprečili, da se mošt prav v resnici ne pokvari. Zato moramo pretakati mošt, naj vinogradnik mora tudi vino! da ) dosežemo stanovitnost in 2.) boljšo razvitost pijače. To je delo, na katero moramo polagati največjo paznost. Mošt zadobi svojo popolnost šele s pravilnim kletarenjem. V sadjovcu se nahaja voda, alkohol, kislina in beljakovina. Kaj se kvari v njem? Voda ne. Alkohol se prav lahko izpremeni v kis (jesih). Beljakovine pa obstoje iz dušika, kateri se pa na zraku izpremeni in pokvari, posebno pri ugodni toplini. Znano je vsakomur, če hočemo kako živilo ohraniti zdravo, spravimo je na led, na hlad, v mraz, nizko temperaturo. Zato se mošt pokvari v poletju, takrat ko postane vroče, ne pa pozimi. Istotako se ohranijo živila nepokvarjena v alkoholu. Žganje se n. pr. ne pokvari. Co bi imel mošt mnogo alkohole v sebi, bi se tudi ne! A ker je reven alkohola, zato se mu prav rado kaj pripeti. Torej meseca decembra mošt pretočimo, pa odstranimo ono nesnago na dnu, imenovano drožje, in nato toliko časa zmivajmo sod, da postane popolnoma čist vsake nesnage. Prav bi bilo, ko bi ga pretočili še v drugo meseca aprila ali maja, ker bi se vedno še usedlo na dno precej drožij. Za tako oskrbovan most se gotovo ni treba bati pokvarjenja in ostal bode zdrav, čist, prijetnega okusa skozi celo poletja. Zgodi se večkrat, da se ne sčisti. Pomore se, da se mu primeša tamina ali čreslovine in potem z beljakom ali kle-jem očisti, toda o tem delu o drugi priliki. Vam, kmetje, pa kličem, ravnajte tako z moštom, če hočete imeti zdravo pijačo, ne bode vam žal! Joief Jenko. 2a sadjorejce. — Sadna razstava na Grmu. Na kranjski kmetijski šoli se je vršila letos od 3. do 5. oktobra razstava dolenjskega sadja in grozdja. Največ zaslug za prireditev ima novomeška kmetijske podružnica, kateri načeluje marljivi vodja g. V. Rohrman. Razstave so se udeležili tudi Ko-čevarji. Grmska šola je razstavila pravilno vloženo in pripravljeno sadje v zabojih za razpošljenje. Ravno v tem, kako pravilno razpošiljati sadje, tudi Gorenjcem mnogo manjka. — Stroški so se pokrili iz podpor kmetijske družbe in deželnega odbora, v okroglem okrog 700 K. — Sadna razstava v Bovcu na Goriškem je bila dre 4. oktobra. Pokazala je, kaj se napravi z vztrajnim, sistematičnim delom. Ondi pred dvajset leti ni bilo dobiti sadje. Sedaj pa se je razstave udeležilo 89 sadjarjev z finimi sadnimi vrstami. Razstava samanasebi je bila krajevaega, lokalnega značaja, vendar kažejo uprav take razstave, v čem je treba napredovati, v tem ali onem kraju. — Ko bi se na Kranjskem priredilo v teku treh ali štirih letih več malih občinskih razstav, bi vedeli kmalu, katerih sadnih vrst se je oprijeti in katere kaže popolnoma opustiti. — Blizu Zagorja je priredil tako domačo, krajevno razstavo tamošnji marljivi učitelj, ne da bi kaj bobnal po listih. Namen je bil, ljudstvu pokazati vspeh svojega truda. — Štajerska jubilejna sadna razstava na Dunaju. Štajersko sadjerejsko društvo je priredilo od 5. do 11. oktobra jako hvaljeno razstavo namiznega sadja in sadnih konserv. V sodčkih in zabojih je bilo na razstavi okrog 60.000 kg. lepega sadja, katero se je prodalo takoj po zaključku prav lahko Dunajčanom po zmernih cenah. Poleg sadja štajerskih posestnikov je razstavila tudi «Prva štajerska tovarna za sadne sokove in konserve Stiria v Libenavu poleg Gradca* izdelke ali produkte. Razstavo je posetilo mnogo odličnja-kov. — Dunajčanom se je priljubila tako, da v bodoče zopet žele sličoe prireditve. Kaj, če bi še Kranjci poskusili kaj takega? — G. kr. avstrijsko pomologično društvo priredi od 11. do 14. novembra razstavo sadja iz vseh avstrijskih dežel, združeno z občnim zborom tega društva. — Kakor čujemo, potuje te dni po Gorenjskem zastopnik neke sadne veletrgovine, da nakupi velike množine sadja. Želeti je, da mu gredo ljudje na roke, ker za izvoz gorenjskega sadja je važno, da privabimo tujce v deželo, posebno še, da si pridobimo pri teh dober glas in da postane naše sadje renomirano. ____ Jož. Jenko. Nekaj o Izseljevanju. Daije. Priseljevanje je zabranjeno v Zedinjene države vsakomur, kdor bi že imel tam preskrb* Ijeno delo ali službo. Izvzeti so tu le učenjaki, ET 1. priloga „Gortnjcu" if. 44 Ig 1.1908. ki so pozvani tja na javne Sole, duhovniki, učitelji, umetniki in enaki. Tja ne puste kaznovanim osebam, ne Članom nevarnih družb, ne pripadnikom večženstva in tudi ne onim, ki nimajo ob prihodu pri sebi zahtevanega zneska gotovine. Zahteva se običajno 50 dolarjev (250 K), vendar so se zadovoljevali do letos tudi z manjšim zneskom, ako so imeli priseljenci sicer dobre naslove do svojcev. Letos so bili strogi tudi v tem oziru, dočim nekaterim narodnostim z Balkana sploh niso dovoljevali izkrcanja. V nadzorstvo glede navedenih dejstev so postavljene v vseh obmorskih lukah Zedinjenih držav posebne komisije.. V New - Yorku, kjer se izkrcava največ izseljencev, je ta komisija največja ter ima celo svoje razsežno uradno poslopje, imenovano Castle Oarden. Vanj mora vsak potnik tretjega razreda. Tu se vrši strogo pregledovanje, izpraševanje in, če treba, preiskovanje. Kogar vrnejo, pošljejo kar iz tega poslopja nazaj na ladijo iste prekmorske družbe, s katero je prišel iz Evrope. Šele, kdor iz Castle Oarden pride brez zadržka iz rok zdravnikov in komi sarjev na prosta tla ameriška, more iti, kamor je namenjen. Zato naj nihče ne hodi čez morje, kdor ne more zadostiti navedenim zahtevam. Tudi v Kanado ali Angleško Ameriko, takisto v Južno Ameriko naj ne hodi rajši, ker veljajo povsod bistveno gorenjim vsaj podobni predpisi. Nakopal bi si v slučaju zavrnitve s potom samo mnogo nepotrebnega truda, prebil bi dosti nevarnosti in morda tudi gladu, potrošil povsem v škodo mnogo ali ves svoj denar. Kako žive Slovenci v Ameriki, o tem govoriti ni naloga temu pisu. Saj se piše o tem f>o različnih knjigah in časnikih.*) Omeniti nam e le, da so raztreseni po več mestih in naselbinah, kjer so navadno združeni v unije in bratovščine, da si varujejo stanovske koristi, goje družabno življenje med seboj, se pogovarjajo o težnjah in potrebah ali o domačiji in svojcih daleč onstran morja. V bratovščinah skrbe za dušne potrebe. Tudi nekaj časnikov imajo. Vsi Slovenci vprek se rabijo za trda, težaška dela, večinoma po tvornicah, rudokopih in podobnih podjetjih. Ameriški podjetniki jih imajo radi, ker Slovenec je krepak, delaven, z malimi izjemami tudi trezen in skromen. Ne boji se nobenega dela, ne ustraši nobenega truda. Zato ga dobro plačujejo. Vendar ne zastonj, zakaj ameriškim razmeram je zaslužek prikladen in lahko rečemo, krvavo zaslužen. Varnostne razmere so namreč čisto neznatne, zakaj v Ameriki, kjer vse drvi in se peha, kjer je bolj kakor sploh kod bog dolar, velja človek malo, le toliko, kakor neznaten stroj, ki ga je lahko nadomestiti vsak dan. Zato se pri vseh podjetjih skrbi za njegovo varnost le toliko, kolikor je neizogibno potrebno, da more napredovati delo in ni zavirano po morebitnih nesrečah. Delavca radi njega, človeka, se ne čuva. Kolikokrat se prigodi večja ali manjša nezgoda. Koga poškoduje, pohabi, pobije, morda tudi več ljudi. ,AU right 1" meni gospodar, ko mu javijo nesrečo, mrtvece prepeljejo v mrtvašnico, ranjence v bolnišnico, na njihovo mesto pošljejo druge delavce in stvar je pri kraju. One v bolnišnici zakrpajo za silo, toliko da morejo domov. In zato se ni čuditi, ako pri vsakem povratku izseljencev iz Amerike vidimo med njimi kakega pohabljenca, ki ne more rabiti nog ter mora hoditi ob bergljah, ali ima potrgane roke, ali vsaj eno. Včasih ima kdo polomljen koš, da se premika le težavno, ali ima naposled kdo 5>opačen obraz, izgubljeno oko, morda obe, sploh e poškodovan tako ali tako. Zdrav je šel v tujino, imovit se je hotel vrniti, v resnici je tam le trpel. Zasluženi denar je porabil za zdravljenje, domov prihaja nadložen in brez novcev, za nobeno rabo, v nadlego sebi in svojcem, morda v breme občini. Tudi to pomenja izgubo v ljudski moči in prldobitveni zmožnosti. In letos? Letos niti dela ni, zato prihajajo naši ljudje trumoma domov, večinoma brez sredstev. Drugi stradajo tam, da se Bog usmili, če nimajo, da bi se vrnili v domovino. Mnogo jih je prignala sila tako daleč, da so se dali spraviti domov na stroške do- mače države. Temu je vzrok kriza z nasledki, ki je nastala v Ameriki letos, najprej denarna, potem vsesplošna, gospodarska in obrtna. Ne moremo se tu spuščati globje v njene vzroke, ker bi morali zasledovati daleč nazaj pojave na različnih poljih in njihove nasledke na veiikomestnih denarnih in gospodarskih tržiščih ali borzah. Kakor kriza sploh pomeni višek napetega stanja in temu sledeči preobrat, tako je tudi z ameriško krizo. Zato se izrazmo najpoljudneje, ako označimo to krizo za zmešnjavo in pomanjkanje na gospodarskem polju ameriškem. Denarja ni, zato ni naročil, torej ne dela, radi tega ne zaslužka, zato polom. Tvornice stoje, železnice nimajo česa voziti, v rudokopih delajo le neznatno. Brez dela in zaslužka so cela krdela delavcev, jesti morajo vendarle. *) O življenju Slovencev v Ameriki je spisal 1, 1903 Rev. P. S. Šušteršič, župnik v Joliet 111., lepo knjigo: Pouk rojakom Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki. Ta knjiga je važna, vele zanimiva in jako poučna, zato jo je toplo priporočati. Mnogo jih ima družine seboj, zato troškov tem več, dohodkov pa nič. Ako so imeli prihrankov, so se porabili domala že v prvih brezdelnih časih, mnogi so pisali po denar domov. Upali so, da se časi skoro obrnejo na bolje, in čakali dela. Nekateri so dobili kak dan v tednu, večina nič in čaka še danes, mnogi pa se vračajo izstradani sesedaj. Tudi to je izguba na gospodarskih pridobitvah našega ljudstva. Da je kriza nastala, so bili krivi v prvi vrsti ameriški bogatini, kapitalisti, milijonarji. Ti so združeni v truste, nekake kartete in gospodujejo neomejeno s svojim kapitatom. Njihovemu go-spodstvu se zaman upirajo vsi faktorji, brez moči je celo vlada. Ker vladajo vse, ukazujejo javnemu mnenju in vplivajo odločilno na državno politiko. V njihove blagajne se steka denar ; kadar hočejo izvršiti pritisk, ne dado, da bi prišel zopet med ljudi, in splošni položaj se predrueači kmalu. Ni dvoma, da je bil ta izprva umetni pritisk uprizorjen na izid predsednikove volitve. Saj ob takih dobah je bila vselej čutiti kriza. Da se je letos razširila tako vsesplošno, tega so se provzročitelji ustrašili morda še sami. Vsaj citati je, da posledice ne prizanašajo niti milijonarjem. No, novi predsednik je že skoro določen, pravijo, da bode izvoljen Taft, ki je bil dosIH vojni tajnik, nekak minister. Roosevelt je bi! Çrijatelj delavcev, kakšen bode novi, se pokaže, endar je pričakovati, da se po za stalno izvršeni volitvi hitro obrne vse na bolje. Ali se odpre delavstvu prejšnje ugodno polje, se ne ve še, gotovo pa je, naj bo predsednik res Taft ali kdo drugi, da položaj ne ostane sedanji. Zato se sme reči skoro, da se bodo Slovenci izseljevali zopet v večji meri. Tem v korist hočemo še potom, po katerih potujejo, posvetiti nekaj pozornosti. Saj tudi v tem oziru lahko zaznamujemo izgubo v ljudskem imetju. Znano je vsakemu otroku, da se v Ameriko nikoder ne pride po suhem, ker jo loči od Evrope atlantsko svetovno morje. Za prevažanje preko morjanam rabijo ladje: jadernice in parniki. A z jadernicami potuje v Ameriko še malokdo, večina se vozi s parniki. Enako železnicam po suhem, ki so v rokah različnih družb ali države, opravljajo tudi vožnjo čez morje različne družbe, ki vzdržujejo po več-alimanj parnikov. To so parobrodne in prekmorske družbe, ki vzdržujejo promet čez morja med celinami, dočim vzdržujejo države le vojno brodovje. Vsaka družba ima za svoje parnike stalno domače pristanišče, odkoder vozilo, in v tujini, kamor vozijo, zopet stalno mesto. Nekatere imajo še na potu stalna mesta ob morju, kjer pristajajo njihovi parniki. Med temi mesti vzdržujejo redne vožnje, vedno po isti potiali črti čez morje. Zato se prekmorske družbe kratko imenujejo proge. Tu hočemo samo navesti proge, po katerih kdaj potujejo Slovenci, z odhodnimi pristanišči, važnejšimi točkami med potom in pristani izkrcanja. Njihovega ustroja ne boderao opisovali. Ako se kdo zanima zakatero progo, piše naj dopisnico njenemu zastopniku, pa bode dobil takoj za*eljena pojasnila. Tudi se hočemo vzdržati kritičnih pripomenj ter odlikovanja ali zapostavljanja posameznih ; reklame ne bodemo delali. Le kak znak splošnega napredka hočemo navesti tupatam. Iti hočemo po odhodnih pristaniščih od juga proti severu, saj nam je začeti z domačim pristanom in domačo avstrijsko progo: „Austro-Americana", ki vozi preko Gibraltarja v New-York in v pristane južne Amerike iz Trsta. V Severno Ameriko vozi avstrijskih samo ta proga. — »Avstrijski Lloyd" vozi preko Gibraltarja le v Južno Ameriko, a ne pogosto. — „Aiiria" iz Reke je vozila včasih v Ameriko, ali le redko. — „Cunard Line", angleška proga, vozi iz Trsta in Rekev New-York, a ima dom v Liverpulu (Liverpool) na Angleškem. Z ogrsko vlado ima glede izseljencev pogodbo, po kateri je le ona pooblaščena v onostranski polovici — „Navlga-zlone Generale Itallana" vozi izGenove v New-York, a je za Slovence izgubila pomen, ker se od onega časa, kar posluje Austro-Americana, ne vozi nobeden več ž njo. — „Soclete Générale de Transports Maritimes a vapeur4' vozi iz Marseja (Marseille) v Južno Ameriko. Proga je francoska, a za Slovence ne več pripravna, kea se vozijo silno daleč po železnici. Tudi imajo bližjih prog. — „CompagnieGenerale Transatlantique", francoska proga, vozi zbrzimi parniki iz Havre v New-York, s poštnimi v novejšem času iz Bordö (Bordeaux), Slovenci se voztjo ž njo radi, ker vozi takoj na odprto morje. — „Altan Line", francoska proga, vozi iz Havre v Kanado. — „American Line", ameriška proga, vozi iz Savtemptena (Sauthampton) preko Ser-burga (Cherbourg) v New-York in iz Liverpula v Filadelfio. Ta proga nima medkrova, ampak tudi v III. razredu kajute. — „White Star Line" (Bela Zvezda), angleška proga, vozi kakor prejšnja sredi tedna, dočim vozi ona ob sobotah in se tako vrstita v službi. Tudi drugače ji je skoro enaka.— „Cunard Line**, že omenjena, vozi iz Liverpula v Severno in Južno Ameriko ter ima zvezo z vsemi lukami. ima dosedaj največja dva pamika na svetu: Lusitania in Mauretanija, ki doslej tudi v hitrosti nimata para. Medkrova za potnike nima. — „Red Star Line4* (Rdeča Zvezda), belgijska proga, vozi iz Antwerpena v New-York in Kanado. — „Holland America Line", nizozemska proga, vozi iz Rotterdama preko Bo-lonje (Bologne sur Mer) v New-York. Medkrova nima. — „Ruska prostovoljna flota", ruska Rroga, vozi dvakrat na mesec iz Rotterdama v lew-York. Kak prevar jen Slovenec, ki je pri »ban-karju" Zottiju v Baselu kupil vozni list za boljšo progo, se mora voziti naposled ž njo. — „Hamburg Amerika Proga", nemška, vozi iz Hamburga preko Šerburga v vse ameriške luke. Ima tudi zboljšani III. razred. — „Severo-Nemskl Lloyd" vozi iz Bremena preko Šerburga v vse ameriške hike. Ima takisto zboljšani HI. razred. To so proge, po katerih se vozijo Slovenci. Po neomenjenih se ne vozijo, še med temi po nekaterih le izjemoma. Po ustroju so različne, tudi parnike imajo različne. Novejši so pri vseh progah brzeji, boljši in dražji, starejši so nekaj ceneji. Vendar razlika ni znatna. Tudi razlika na ceni med progami ni znatna, ker so izvečine v dogovoru med seboj, ki se imenuje bul. Dalje prih. * * • Tedenski seje« t Kranju die 26. oktobra 1908. Prignalo se je — konj, 72 glav domače goveje živine, 158 glav hrvaške goveje živine, 4 domačih telet, — hrvaških telet, 11 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 2 domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 66—70 K, na polovico 100 kg 58—62 K, za pitanje 100 kg 54—56 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 1150, Kroso K 750, rž K 10—, oves K 8*50, ajda I 9*—, repno seme K —, fižol ribničan K 12 50, mandalon K 12*50, koks 13*50 krompir K 210 za 50 kg. Dobami razglas. C. in kr. garnizijska menažna komisija v Lvovu naznanja trgovski in obrtniški v Ljubljani, da potrebuje za leto 1909 med drugimi tudi sledeče predmete: pšenično moko, pšenični zdrob, krompir, riž, poper, papriko, cimet, sladkor, kis, makarone, fižol, grah, proseno in ajdovo kašo, ječmen, koruzno moko, koruzni zdrob, sol, svinjsko in rastlinsko mast, špeh, kavo, kakao, čaj, cikorijo, kislo zelje, rdečo peso, čebuljo i. dr. Ponudbe je najkasneje do 10. novembra 1.1., 12. ure opoldne, poslati c. in kr. gamizijski menaini komisiji tačas pri pehotnem polku št. 30 v Lvovu. Dobavni razglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Razpis dobave lesa. C. in kr. trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 10 novembra 1.1. pri ravnateljstvu srbskih državnih železnic v Belgradu vršila ponudbena razprava zaradi dobave 1480 hrastovih tramov raznih dimenzij. Tozadevne ponudbe je vložiti najkasneje do 16. novembra 1.1. 12. ure opoldne pri gori omenjenem ravnateljstvu. Razstave y CsestochowL C. in kr. avstro-ogrski gereralni konzulat v Varšavi naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v Czq-stochowi (postaja železnice Varšava-Dunaj) v času od 5. avgusta do 15. septembra 1909 vršil industrijska in kmetijska razstava, ki bo obsegala 4 glavne dele in sicer: 1.) Vele- in srednjo industrijo; 2.) domačo industrije; 3) kmetijstvo, gozdarstvo in ribarstvo; 4.) splošni kulturelni del. Razstave se morejo udeležiti tudi inozemske tvrdke. Prijave je nasloviti na razstavni komite «CbQttocnowa, ulica Panny Mary i, aleja III št. 73». Prijavne pole, programe in ovitke daje navedeni komite brezplačno, ima jih pa tudi c. in kr. avstro - ogrski generalni konzulat v Varšavi na razpolago. Pozor! Kranjska hranilnica v Ljubljani |e društva, obstoječo Is 65 samih nemških članov. Stanje hranilnih vlog v Kranjski hranilnici v Ljubljani pada. J Skupni snosek rezerv, zakladov Kranjske hranilnice v Ljubljani jo padel. Za varnost hranilnih vlog v Kranjski hranilnici v Ljubljani ne jamči ne dežela, ne kaka občina — niti člani Kranjska hranilnica v Ljubljani ni podvržena strokovni revlsljL Kranjska hranilnica v Ljubljani Ima nemško uradniitvo - pa ne slovenskega. Kranjska hranilnica v Ljubljani vsdr-iuje nemško šolstvo na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani daruje v nemške namene ogromne zneske. Kranjska Hranilnica v Ljubljani je glavni steber kranjskega nemitvs, Kranjska deiela pa je slovenski, Ljub" ljana je slovenska« Zgodovinski in slovstveni pregled g* prih. teden. 1. novembra. — 1539. Volilni knez Joabim Brandenburgs) se poluterani. — 1755. Silovit potres raidere portugalsko prestolnico Lizabono. — 1802. * Avstrijsko-nemški pesnik Janez Nep. Vogl. — 1877. f Fcldmaršal pl. Wrangel, poveljnik prusko-avstrijskih Cet v danski vojni (1. 1864.). — 1894. f Ruski car Aleksander III. 2. novorobra. — 1702. * Zdravnik in pisatelj dr. Miha 2agar v Poljanah. — 1766. * Feldmaršal Jožef grof Radetzky na gradu Tfebnice na Češkem, osnoval operacijski načrt za vojno pri Lipskem 1813, zmagalec pri Santa Lucia 1848, Vinceza 1848, (oberst Kopal) in Novari 1849. — 1846. f Švedski pesnik škof Tegner (Frithjofsaga). — 1876. * Pisatelj Leopold Lenard v Svibnem. 8, novembra. — 1580. France Drake se vrne s pota okoli sveta. — 1760. Bitka pri Torgauu. — 1801. * Skladatelj Vincenc Belimi. — 1815. Na Dunaju otvorijo poli tehniški zavod. — 1850. + Pesnik Gustav Schwab. — 1867. Bitka pri Mentani. — 1886. f Pesnik in nabiratelj narodnega blaga Vojteh Kurnik v Ljubljani. 4. novembra. — 1619. Volilnega kneza Friderika s Pfalce veačajo za češkega kralja. — 1683 ♦Pisatelj Anton KoSutnik v Trbižu.— 1841. * Vse-učiliiki profesor dr. France Stanonik na Suhi pri Skofji Loki. — 1847. f Skladatelj Feliks Monde ls-sohn-Bartholdy. — 1874. f Pisatelj dr. Leon Von-cina v Ljubljani — 1881. f Nabožni pisatelj Simon Vilfan v Novem mestu. — 1883. | Pisatelj France Remec v Ljubljani. — lHBi). f Beneško-slovenski pesnik Peter Podreka v vasi Ronec. 5. novembra. — 1494. * Pesnik Hans Sachs v Nürnbergu. — 1650. Smodniška zarota v Londonu. — 1757. Pruski kralj Friderik II. premaga v bitki pri Roßbachu državno vojno. — 1806. Blücher v Lûbecku. — 1807. * Slikarica Angelika Kaufmann. — 1854 Bitka pri Inkermanu pri Se-bastopolu; Angleži in Francozje premagajo Ruse. — 1901. f Pisatelj Jožef Benkovič v Velesovem. 6. novembra. — 1771. * Alojzij Senefelder v Pragi, iznajditelj kamnotiskarstva. — 1780. Gal-vani odkrije po njem nazvani galvanizem (vzbujanje elektrike po dotiku. — 1792. Francozje premagajo Avstrijce pri Jemappesu. — 1793. Vojvoda Filip Orleanski (Philipp Egalité) obglavljen. — 1822. f Henrik Berthollet — 1863. * Pesnik France Hudoklin v Gorenji Stari vasi. — 1866. f Avstrijski ljudski pesnik Janez Nep. Vogl. — 1874. f Pisatelj Jakob Burja na Jezici pri Ljubljani. — 1893. f Ruski skladatelj Peter II. Cajkovskij. 7. novembra. — 1307. Prisega Švicarjev v Rütliju. — 1659. «Pirenejski mir.» — 1750. * Pesnik Leopold grof Stolberg. — 1786. * Pesnik pater Janez Damascen Dev. — 1810. * Pesnik Fric Reuter. — 1899. f Pisatelj dr. Janko Pajk v Ljubljani. Godovi prihodnjega tedna: 1. Vsi svetniki, Ljubo mi!; 2. Vseh vernih duš, Neša, Bogomil, 3. Hubert, Rado; 4. Karol Bor., Vera; 5. Gaharija, Mirko, Savina, Mojmir; 6. Lenart, Ratislav, Maja; 7. Engelbert, Stislav, Zdenka, Zdenek. Sejmi na Gorenjskem prih. teden; 2. na Jesenicah, 4. v Preski pri Medvodah, 6. v Kropi, v Mengišu. „Kdor jemlje mladini materni jezik, ji krade rasnm in življenje in oropa narod časti in pravice." Tako je dejal veliki nemški pesnik Herder. J V Kranju, dne 31. oktobra 1903. Kranjske deželnozborske volitve. Za glavna volišča v okrajih splošne kurije za dopolnilne deželnozborske volitve so določeni sledeči kraji: a) Za ljubljanski sodni okraj (brez mesta Ljub-bjane): Spodnja Šiška. b) Za sodne okraje Radovljica, Kranjska gora in Tržič: Radovljica. c) Za sodna okraja Kranj in Skofja Loka: Kranj. d j Za sodna okraja Kamnik in Brdo: K a m n i k. e) Za sodne okraje Vrhnika, Logatec, Idrija in Cirknica: Gornji Logatec. f) Za sodne okraje Postojna, SenoZeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož: Postojna. g) Za sodne okraje Litija, Višnja gora, Radeče: Litija. b) Za sodne okraje Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje: Krško. i) Za sodne okraje Kočevje, Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk: Velike Lašče. k) Za sodne okraje Novo mesto, Črnomelj, Metlika: Novo Mesto. Ministrska krili počiva. Baron Beck čaka, da se vrne cesar na Dunaj, kar se baje zgodi okrog 12. novembra. Ampak stvar ni obtičala zaradi tega, ker ni cesarja na Dunaju, temveč zato, ker gospod Beck menda še sam ne ve, kaj bi. Kombinacije se raznašajo po časopisih brez števila in čeprav je gotovo, da tiči za nekaterimi vlada, vendar s tem ni dokazano, da bi bila vlada na jasnem glede položaja in glede na svoje namene. Sploh je stvar taka, da se že ne more govor.ti o nazorih in smotrih vlade, kajti kakor kaze, lezejo mnenja posameznih ministrov narazen kakor raki. Zelo verjeluc je le to, da bi baron Beck za vsako ceno rad ostal ministrski predsednik. Zato se največ govori o «rekonstrukciji* kabineta pod Beck o ■ vim predsedstvom. To se pravi: Njemu ni nič na tem, če izstopijo vsi ministri, da ostane le sam aa krmilu. A za slučaj take rekonstrukcije so zopet prerokovanja različna; eni vedo povsem gotovo, da se bo ministrstvo popolnoma parlamentarizirano, to se pravi, da dobe vse portfelje poslanci v roke, drugim pa je natančno znano, da sestavi Beck prehodno uradniško ministrstvo. Seveda je tudi dovolj takih, ki že poželjivo gledajo na mesto, ki je še zasedeno in v njihovem interesu se širijo imena vsakovrstnih pietendeutov: Gautsch, Bie-nerth, Liechtenstein. Vse kombinacije pa niso nič druzega in ne morajo biti nič druzega kakor pobožne želje, kajti spričo sedanjega položaja ne mote vedeti baron Beck, kako bo, noben naslednik pa ne, kako bi vladal. Čeikl politiki dela v tem bipu vladi in raznim čuvajem položaja največ preglavic. Vse akutne težave so izšle iz češkega deželnega zbora in de-misija obeh čeških ministrov je bila tista slamica, ob katero se je i/.podtaknila Beckova vlada. Srbske «zarotnike» ni Hrvitikem hočejo sedaj baje — pomilostiti. Sumljiva je Rauch-We-korlova milosti Ljudje, ki nedaj vedo o teh rečeh, pravijo, da se ni nrbglo »zarotnikom* nič dokazati, ampak ker bi škodovalo ugledu operelnc hrvatske, pa tudi ogrske vlade, ako bi priznali svojo bla-mažo, se hočejo rešiti s pomiloščenjem. To se pravi noreo brili iz pravosodja. Gele četo srbskih prostovoljcev se zbirajo, ki so pripravljene z vso vnemo žrtvovati za domovino kri in življenje. Prestolonaslednik Jurij želi, da bi ga izvolili generalom teh čet. Nad 5000 srbskih prostovoljcev je že zbranih na bosenski meji. Dosti avstrijskih vojakov je dezertiralo iz Bosne pod srbske zastave. Italijani, Angleži, Poljaki i. t. d. so ponujajo za prostovoljce. Tudi Čraigori je zelo razburjena. Knez Nikola je izdal proglas (manifest) na Her-cegovce, v katerem obljublja, da ne pozabijo Črnogorci bratov iz junaške Hercegovine. Neki de-putaciji je rekel: «Bodite pripravljeni na vse, domovina vas bo kmalu klicala.* Crnagora je dobila iz Rusije nove topove in drugega orožja. Zadaja poročila pravijo, da je v Hercegovini že izbruhnila vstaja, kajti avstrijska vlada si ni znala pridobiti simpatij pri veliki večini prebivalstva. Tudi njena germanizatorična politika je kriva, da je večina ne-nemških narodov proti njej, ker Nemci so ji vse, Slovani pa le nekako množica, ki se jo lahko prezre. Bog daj, da bi sprevidela kmalu, kje leži njena bodočnost, da ne bo morda prepozno. — Pred kratkim je odpotoval srbski kraljevič v Petrograd in je bil tam sprejet z velikimi častmi. Menda se bo tudi ruska duma izrekla za to, naj se daje Srbiji kako plačilo zato, da pripada sedaj Bosna in Hercegovina k Avstriji. Srbi želijo nekaj dežele od Sandžaka Novi bazar, katero deželico je Avstrija popolnoma prepustila Turkom. Sedaj na zimo ni posebne nevarnosti za vojsko, do spomladi pa je še dolgo in se bo mogoče do tedaj sešla konferenca evropskih velesil. Mod A?itrijo is Turčijo so pretrgana direktna pogajanja. To se pripisuje angleškemu vplivu. Do-gnano je, da je angleški poslanik Lowther govoril z velikim vezirjem Kiamil pašo in obljubil Turčiji posojilo, če odkloni razprave z Avstrijo brez evropske konference. Položaj je na vsak način kritičen, čeprav se že poroča, da bo Turčija nadaljevala pogajanja z Avstrijo in da bo Anglija popustila. UpriTi irbikih državnih Zeloinlo je odpustila vse Avstrijance iz službe. — V belgrajskem gledališču so bile v nedeljo velike protiavstrijske demonstracije. Sultan je oficielno izjavil, da sprejme evropsko konferenco. Volti o uporu v Bosni so, kakor se zatrjuje, izmišljene. Razširjal se je namreč glas, da je nastal upor v gačkem in ljubuškem okraju in da je priilo do hudega boja v Upniku, kjer da je vojaštvo pobilo mnogo Srbov in zažgalo vas. Rusija je, kakor se poreča, poslala šest bataljonov z artiljerijo in kavalerijo čez perzijsko mejo proti Tebrisu. To se je zgodilo baje sporazumno z Anglijo, ki je dovolila, da Rusija okupira severno Perzijo, češ, da ondotni nemiri škodujejo Rusiji. To bi bil začetek delitve Perzije. Ce je Anglija Rusom dovolila rop na severu, misli sama na rokovnjaštvo na jugu. K< zabite Ciril-Mctodofc dražbe! Izpred okrajnega sodišča v Kranju. Danes se je vršila v Kranju glavna razprava proti neraškutarsksmu c. kr. postajenačelniku g. Avgustu Ingliču. Ovadba slove: I. C. kr. okrajno sodišče v Kranju 11. oddelek Obtožba: zasebnega tožitelja Danijela Kordana, abiturijenta v Kranju, po dr. Josipu Kušar ju proti obdolžencu g. Avgustu Ingliču, c. kr. železniškemu postajenačelniku v Kranju, zaradi prestopka zoper varnost časti in poštenja. Pooblastilo leži pri istodobni tožbi proti Boštjanu Volčiču pto § 487 kazenskega zakonu. Predstoječa ovadba je posledica moje ovadbe proti Boštjanu Volčiču oziroma ondi potrjene krive obdolžitve v zmislu § 468 kaz. zak. Vrhu tega mi je obolženec g. Avgust Inglič radi tega nasproten, k>r je bila moja sestrica Kristina takrat na kolodvoru navzoča, ko je obdolženčeva g. soproga s sladkimi obljubami Solarien, naj zapojo nekaj nemških pesmi. V petek, 23. t. m. ob pol 8. uri zvečer je ukazal g. obdolženec mojemu očetu Ivanu Kordanu naj se potrudi y uradno postajenačelnikovo sobo Pripomniti imam, da prosim za vstop v železniško službo, pri čimur mi g. obdolženec kot tukajšnji postajennačelnik lahko precej koristi ali pa nasprotno. Gre se mi toraj za eksistenčno vprašanje, ker nimam premoženja, da bi šel na visoke šole in zaradi toga sem se oglasil za službo pri železnici. Kako mi je g. obdolženec v tem smislu naklonjen, in v katerem sovražnem prepričanju se zavzema za mojo tozadevno prošnjo, svedoči nastopni dogodek: Kakor rečeno, jo pozval gospod obdolžonec 23. L m. mojega očeta k sebi ▼ svojo uradno sobo. Ta soba se nahaja poleg tiste uradne sobe, kjer je blagajnica za oddajo voznih listkov, ter so vrata odprta, ker imajo tako železniški uradniki, kakor uslužbenci, kakor tudi prizadete stranke vsak hip pristop v obdolženčevo uradno sobo v svojih uradnih ali trgovskih opravkih. Tudi pritožna knjiga se nahaja v tej sobi, kamor se vsaka stranka lahko pride pritoževat vsak hip. Ko je moj oče vstopil v to sobo, ukazal mu je g. obdolženec, naj vrata zapre za seboj. Moj oče pa ni ubogal tega ukaza, ampak je pustil vrata napol odprta, tako da se je iz uradne javne postajenačelnikovo sobe slišala vsaka beseda v sosednjo blagajniško sobo, kjer se je nahajalo več železniških uslužbencev. Pri tej priliki je obdolženec mojega očeta v osornem tonu in kričaje nahrulil sledeče: «Sie, Herr Kordan, sagen Sie Ihrem Sohne (to sem jaz zasebni tožitelj), dass er überhaupt hier auf der Station nichts zu suchen hat und, wenn er herkommt, werde ich ihn bei den Ohren packen und hinauswerfen und wenn ich selbst ihn nicht werde bewältigen können, so werde ich Arbeiter herrufen, damit sie ihn hinausschmeissen». Ueberhaupt habe ich aber mit so einem Lausbuben, wie Ihr Sohn ist, nichts zu tun; er ist ein Tagedieb; wenn er etwas wert wäre, so hätte er sich schon längst ein Brod gesucht entweder bei Gericht oder bei einem Advokaten. Ich war auch Abitiurent und habe es auch so getan». Te besede so se slišale ikozi vrata v sosednjo sobo in je nagovoril gosp. Julij Kramaršič mojega očeta, ko je prišel v blagajniško sobo, sledeče: «Toraj tvoj sin je sedaj „Lausbub" od njega (sc. postajenačelnika), hoffentlich wird er sich das nicht gefallen lassen». Dokaz: Julij Kramaršič, postajni nadzornik, Friderik Kunstelj, postajni nadzornik, moj oče Ivan Kordan kot priče. Tudi včeraj, 24. t m., se je izrazil g. obdolženec proti Rajku Beslanu: «Sie haben mit dem Kordan nichts zu sprechen; wenn ich das sehen werde, so werde ich Sie strengstens bestrafen, überhaupt weiß ich, das mir die Untergebenen nicht gewogen sind, aber ich werde Sie herunterdrücken, damit sie wissen, wer ihr Vorstand ist.» Dokaz: g. Rajko Beslan, c. kr. železniški uradnisk. aspirant v Kranju. 1 Ko sem pozval g. obdolženca zaradi teh in-jurij pismeno na odgovor, je g. obdolženec mojega očeta osorno napadel s besedami: «Wie erfrecht sich Ihr Sohn mir privat zu schreiben?» Dokaz: priča Ivan Kordan. Poleg naravnost nekvalificiranega psovanja in žuganja s hudim ravnanjem — jaz sem abiturient in imam najmanj toliko časti v sebi kakor g. obdolženec — se mora pripomniti, da g. obdolženec popolnoma prezre, da je železniška postaja v Kranju javen prostor in vsakomur pristopen in da se toraj kruto moti, če misli, da bo nekaznovan iz tega javnega prostora ven metal ljudi ali jih ven metati dal po delavcih. Vse to se je godilo javno in pred več ljudmi. Žaljen na časti, dvigam proti g. obdolžencu po svojem v istočasni zadevi proti Boštjanu Volčiču izkazanem zastopniku obtožbo ter prosim: Slavno c. kr. okrajno sodišče blagovoli proti obdolžencu g. Avgustu Ingutschu radi navedenega prestopka zoper varnost časti in poštenja kazensko postopati, ga po §§ 491 in 496 kaz. zak. spoznati krivim ter obsoditi v primerno kasen. II, prlloja „Gortnjcu" ifev. 44"* 1.1908. K glavni razpravi naj se povabi tudi moj za-stopnik. V Kranju, dne 25. vinc*oka 1908 Daniel Kodran. II. G. kr. okrajno sodišče v Kranju I I. oddelek. Predlog: zasebnega obtošitelja Daniela Kordana, abiturienta v Kranju, po dru. Josipu Kušarju proti obdolžencu g. Avgustu Inglitscbu, c. kr. postaje-načelniku v Kranju, na vabilo novih prič in razširjenje obtožbe. Za mojo danes dopoldne vloženo obtožbo proti g. obdolžencu Avgustu Inglitichu radi razžaljitve, dne 25. t. m., osobito glede besede «Lausbub» in «Tagedieb» i. t. d., navajam še sledeči priči: 1. Adolf Kaguus, železniški uradniški aspirant, in 2 I. Vanič, pomožni postajni mojster, obadva na kolodvoru v Kranju, ter I. Lapajneta, p od uradnika istotam. Vse te in v prvotni ovadbi navedene priče bodo potrdile, da se je g. obdolženec pri imenovani priliki izrazil tudi sledeče: «Noch heute werde ich dem Herrn Regierungsrate schreiben, dass Daniel Kordan in den Eisenban-dienst nicht aufgenommen wird, weil er es ist, der die Plakate Zerrissen hat; ich garantiere daß er nicht aufgenommer wird. Dokaz: Vse gori navedene priče. Na podlagi raztegujem svojo obtožbo tudi na § 487. kaz. zaL, ker me je g. obdolženec krivično obdolžil in brez potrebe razširjal o meni prestopek po § 468. kaz. zak. Predlagam toraj po že izkazanem zastopniku, naj se g. obdolženec tudi po § 487. kaz. zakona kriv spozna in primerno kaznuje. V Kranju, dne 26. oktobra 1908. Danijel Kordan. Po prečitanju ravnokar navedenih zasebnih obtožb, se vrši glavna razprava. Sodnik: g. c. kr. sodni pristav Antloga, zapisnikar: g. Keber, obtožitelj: gosp. Danijel Kordan, njegov zastopnik g. dr. Kušar, obtoženec g. Avgust Inglitsch, njegov zagovornik g. dr. Ed. Ambroschilsch. Zastopnik obtoži tel jev odkloni vsako poravnavo razun če plača obdolženec primerno svoto za žrtve 20. septembra 1908. — Obdolženec, ki glede raz-pravnega jezika omeni: «Ich bitte deuten, weil ich der slowenischen Sprache zu wenig mächtig bin» (in vendar službuje kot c. kr. uradnik na slovenski zemlji), izjavlja da z inkriminiranimi besedami ni imel namena žaliti. (Mogoče so besede: Lausbub, Rotzbub, Tagedieb i. t. d. morda celo komplimenti P1 Opomba uredništva.) No, g. obdolženec direktno tajil ni, pač je pa rekel, da se svojih besedi ne spominja, in da je ž njim (glej to krotkost) hotel le posvariti tdžnikovega očeta. (Sancta simplicitas I) Pripoznati pa je moral, da on sam ni videl zasebnega tožnika, da bi bil poškodoval kake reklamne liste in da mu je čuvaj Volčič rekel: naj-prvo: «ich weiß nichts,» pozneje pa, «die dürften es gethan haben». In na podlagi tega visi danes preiskava po § 85 kaz. zak. nad obtožiteljem Danijelom Kordan — seveda vidimo povsod le in linea eriminali — zakaj, ne ve nobena priča in tudi «Grazer Tagblatt», ozir. «Deutsche Stimmen» nc, ki so ddto. 29. sept. 1908 priložile temu kaz. aktu U. 850/8. — In prav je, da so se ti «nemški glasovi*, ali, kako jim že pravi ljubljanski ulični dovtip, priklopih', ker se iz njih razvidi, kaka dis-krepsenca leži v obdolžitvi in med resnico. Dnevi in osebe ter predmeti — vse zamešano, furor tevtonicusl Vse to bo pa še prav prišlo, da se vrne šilo za ognjilo in, da pride resnica na dan. Potem bo pa obračun in temeljit obračuni Zapamtite si to, gospoda 1 Sedaj se zaslišijo priče, vse pod prisego. Priče potrdijo celo obtožbo do pičice in še več, to je Lausbub, Rotzbub, Tagedieb, ist noch naß hinter den Ohren, ich werde ihn bei den Ohren packen und hinauswerfen, und bin ich selbst nicht Fertig mit ihm, rufe ich Arbeiter, damit sie ihn hinausschmeissen, er ist zu gering für mich (notabene Abiturient, se-ve Slovene), dass ich mit ihm reden würde i. t. d. i. t. d. To vse je dokazano, v kolikor se tiče ovadbe pred javno glavno razpravo radi prestopka časti. Dokazano je pa tudi po zapriseženi izpovedbi to-le, kar je značilno o g. c. kr. postajenačf lniku, rekši: «ich weiss, dass mir meine Untergebenen nicht gewogen sind, aber irh werde si schon herunterdrücken, damit sie wissen werden, wer ihr Vorstand ist.» — To je pribito in tudi dokazano! — Komentar naj si vsak sam naredi. Tudi je dokazano po zapriseženih pričah, da je g. Avgust Inglitsch, 38 let star in v Ljubljano pristojen, se izjavil, da bo že skrbel, da zasebni obtožitelj Danijel Kordan ne bo dobil službe pri železnici, ker bo že pisal g. svetniku Weichau o teh stvareh — ki pa glede Danijela Kordana niso resnične in je vse to, kar se o Kordanu trdi le neutemeljeno sumničenje. Zakaj vse to, ne vprašamo; pač nam pa sinjo trpke besede na jezik. Potem se je po aaddveurni obravni razprava {ireložila, ker je ravno po službeni gorečnosti g. nglitscha upeljana zoper g. Danijela Kordana pre-iskova po § 85. kaz. z., ki pa z razžaljenjem Časti nima >n ne bode imela stika, ker so vse psovke in druge šaljive in zaničujoče besede notabene dokazane. Da, da, pri Kraljevemgradcu so nas naučili, Kraljevigradec so praznovali kod vspeh, da je pruski «semsstsr» naučil Avstrijce in Avstrijske Slovane, da, da, hvaležni smo Vam sa to šolo, toda v njej naučili smo se tudi spoštovati svoj narodni ponos in odmetavati vsako obzirnost napram narodnim sovragom osobito takim, U se pri nas redijo, se kažejo ljubeznive, za hrbtom pa brez povoda delujejo zoper nas. Mi hočemo pravice in dati se nam jo mora. Da bi pa pri nas ljudje zaradi par nemčurskih uradnikov morali po nedolžnem v zločinsko preiskavo, — ne, tega pa ne. Tudi mi imamo svojo čast, svojo poštenost in svoj ponos, pa makari, da smo samo Slovenci 1 — Dan 20. septembra 1908. Brzojavka. Gosp, Beslan Rajko je ravnokar odslovljen od c. kr. drž. železniške službe in sicer telegrafi eno in ekspres — izplačan — posledica današnja obravnava U. 850/08. — proti g. Avgustu Inglitschu, c. kr. postaj enačelniku in menda c. in kr. rezerv, avstrijskemu oficirju. Novičar. Občinski odbor ¥ Kranju je imel včeraj sejo, o kateri pa — kakor običajno — nismo bili obveščeni, dasiravno so bile na dnevnem redu zelo važne stvari. Naše županstvo se še dosedaj, čeravno smo že opetovano najuljudneje prosili, ni navadilo, da bi obvestilo tudi uredništvo lista, ki se nahaja v Kranju, o vršeči se občinski seji in misli, da živimo še vedno v časih, ko so se občinske seje vršile recimo v gostilni pri Zumru. Odslej bomo pošiljali k sejam stenografa, ki bo natančno poročal o vseh prizorih v javnih občinskih sejah, če je to komu prav ali ne. O zadnji seji prinesemo poročilo prihodnjič. Afora inglitsch Kordan 1 Ravnokar smo izvedeli, da je g. Danijel Kordan odklonjen od železniške službe c. kr. državne železnice vsled dopisa 30. oktobra 1908, št. 43 345, brez motivacije. Motivacijo pa poznamo iz današnje kazenske pravde U 850/9. Pomanjkanja krme — narodevanje sena in dragih krmil po sultanih cenah. Pomožna akcija se je zavlekla, zakaj, tukaj nočemo razpravljati. Začetkom septembra t. 1. so sprejemala županstva prvikrat naročila na seno po znižanih cenah na račun državne podpore. Od teh prvotnih naročil so dobili kmetovalci samo polovico priznane jim množine sena. Izvzemši občin, katere so v svojih naročilih izrecno zahtevale, da dobijo seno po •Zvezi slovenskih zadrug* v Ljubljani, je za vse druge občine vsled nepričakovane odredbe deželne vlade dobavljala 'Gospodarska zveza*. Ker se je državna podpora od 200.000 K zvišala na 500.000 K, se sprejemajo pri županstvih glasom razglasa deželne vlade sonet prošnje sa Seno in druga krmila. Da ne bode nikakih nesporazumljenj in razočaranj, opozarjamo one občine, katere nočejo sedaj na podlagi novih naročil seno in druga krni la dobiti po «Zvezi slovenskih zadrug* v Ljubljani, da v svojih naročilih izrecno vpišejo svojo željo, da dobijo senc in druga krmila po «Zvezi slovenskih zadrug* v Ljubljani. Ker se je ponekod razširila med kmetovalci bojazen, da bi morda dobili slabo gališko seno, moremo v pomirjenje povedati, da »Zveza slovenskih zadrug* v Ljubljani nima nobene bilke slabega gališkega sena, temveč si je preskrbela samo sladko seno najbolje kakovosti, katero je pri prvi oddaji dobavljala dotičnim občinam v največjo zadovoljnost in bo seveda tudi. pri drugi dobavi oddajala le najbolje seno in druga krmila. Proti idrasitrl la aloiaeaia narodnemu delovanja slovenskih strank ▼ Ljubljani so kakor se nam poroča ljubljanski škof Jeglič, dr. Lampe in dr. Sušteršič. Škof baje prejme za svoje «simpatije* z Nemci od vlade t ris to tisoč kron. Ako primerjamo pisavo »Slovenca* takoj po krvavih ljubljanskih dogodkih z njegovo sedanjo pisavo, zlasti pa z uvodnikom z dne 17. oktobra ter upoštevamo vsebino pastirskega lista škofa Jegliča, moramo skoro verjeti tej vesti. Čudno je tudi to, da se je takoj potem, ko ste začeli obe stranki delovati na medsebojno združitev, že govorilo v ljubljanski nemških krogih o «Nemcem danem zatrdilu*, da se slovenski 'stranki ne boste nikdar združili. Kdo je mogel dati Nemcem v tem oziru kako zatrdilo? Gotovo oseba, ki ima pri edni ali drugi stranki odločilno besedo. Da pa se po nedolžnem prelita kri 20. septembra ne bo skrunila z narodnim i izdajstvi ter z vspehom prodajala, po ceni egotovih* ljubljanskih oseb, naj «JNrat0Bl narodni odbor* zastavi ves svoj vpliv in vso svojo moč, da prodre tajna in splošna ielja vo-fliat, želja Ijedstva in da se uresnični prisega, storjena dne 22. septembra ob grobu narodnih mučenikov, ne glede na to, (Se bo pri tem tudi treba iti čezglave onih oseb, katerim je osebna korist več kakor pa koristi slovenskih pravic, čast in koristi slovenskega naroda. Kapital o postajenaSemlka gosp. Avgasta lnglifsehu. Prišel je s oljkino vejico v Kranj liki golob do Noetove barke, kjer je vedel, da dobi prijazno in dobro savetišče. Kljub temu, da so ga v Ljubljani pri odhoda svarili pred nekim tukajšnjim «Deutschenfreaseri6m», kljub temu je bil mož prijazno, da, celo ljubeznjivo sprejet on in njegova gospa soproga, in sicer od strani Slovencev, je sedaj po 20. septembru 1908 nakrat pokazal svojo germansko zagrizenost. Ljubeznjivega sprejema v Kranju menda gospod in gospa inglitsch ne bosta hotela zanikati, ker bi sicer govorila neresnico. Tudi tisti «Deutschenfresser» je bil vedno poln ljubeznivosti do obeh, ker se drži gesla: «Suum cuinque tribuere.» Sedaj je pa mera polnal •Deutsche Stimmen* z dne 29. septembra 1908, štev. 86 kot priloga štev. 299 «Grazer Tagblatta* prinašajo članek, ki ga je pisal ali pa saj direktno inspiriral c. kr. postajenačelnik g. Avgust Inglitsch, in kateri članek mrgoli nesramnih očitanj bodisi glede oseb, bodisi glede celokupnosti slovanske časti, — Mož se čuti, ker se ga je razvadilo. Tudi tega gada smo vzredili na svojih prsih. Vrže se v članku v pozituro in igra skoro državnega pravd-nika. Samega sebe hvali, obenem pa sub autpiciis «Derschatae» denuncira. Res lepa čednost, še čed-nejših Germanov. — Kako že pravi nemški pregovor o takih ljudeh---1? Saj ga mora sam vedeti. — Kakor rečeno z oljkino vejico je priletel v Kranj, in mislili smo, da smo dobili res golobčka miru in sprave, pa smo se zmotili, ker smo Slovenci lipov les in sploh prelahkoverni in zaupljivi, zato nas pa nemški medved z grdimi svojimi tacami tiplje in tiplje, da nas konečno morda ne premaga. Z denunciranjem po Deršati blizu stoječih listih se prične, s preganjanjem v uradu se nadaljuje in konečni efekt je ta — da uboga slovenska para podleže. Kje so tu prirojene človeške pravice, kje je tu sploh pravica in kje je tu tolikanj hvalisana nemška kultura!? Pa berite citirane «Deutsche Stimmen*. Fej! Kda) dobimo dvojezični napis na tukajinj* še-losniikl postaji T Interesiran trgovec nam poroča: Na mojo pritožbo mi naznanja ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, da se je železniško-postajnemu uradu v Kranju naročilo, da se v objavnih in pre-jemnih listih vpišejo oni podatki, katere se pristavi lastnoročno, v onem jeziku, v katerem so glasi vozni list pošiljalca. Ruff m. p. Trgovci, pazite torej na ta ukaz! Vsak slučaj se naj nam takoj naznani. — Opomba uredništva. G. postajenačelnik Inglič, o kateremu poročamo danes tudi že na drugem mestu, je bil, ko je zahtevala omenjena tvrdka dvojezični pečat, precej samosvoj gospod. Trkajoč na svojo brihtnost v vseh takih in enakih zadevah, se je celo izrazil, da je dotičnik še dosti prepozno vstal, da bi njega poučeval. No, sedaj je pač prepričan, da bržčas sam predolgo spi. In ako je dobil «od zgoraj* nos, da so mu vsi ogli v Kranju napoti, naj si ga sam sebi pripiše. Prav dobro pa osvetljuje ta slučaj kulanco g. postajenačelnika napram kranjskim trgovcem. Opozarjamo ponovno na današnjo predstavo •Dramatičnega odseka* v dvorani naše čitalnice. Predstavljala se bo ljudska žaloigra v petih dejanjih «M1 i na r in njegova hči*. O vsebini te igre prinašamo v današnjem podlistku obris. Vse vloge so v najboljših rokah ter vzlic temu da se je po nastalih razmerah menjala ona največjih vlog, temeljito študirane. Preskrbelo se je, da igra tudi v sceničnem oziru dobro vspe. Pričakujemo torej lahko danes zvečer popolnega užitka. Začetek igre jo točno ob pol 9. uri zvečer. Prosi se tedaj, da si. občinstvo to vpošteva ter pride pravočasno, da se s poznejšim zasedanjem prostorov ne bo motilo. Do 7. ure zvečer so vstopnice v predpro-daji v trgovini g. Floriana, od pol 8. naprej se pa odpre blagajna v čitalnici. Igra se ponovi dne 8. novembra popoldane kot ljudska predstava. K nodiltofki gdč. Kovačevi v Ljubljani sta prišli v četrtek popoldne gospa odličnega narodnjaka in njena gdč. sestra. Izbrali sta si modelni klobuk, nista ga pa kupili. Gotovo se jima je zdela cena nekoliko previsoka. Drugi dan pride postrež-niča gospe in pravi, da jo pošlje gospa, ki želi, da se jej pošlje klobuk na dom, ker ga bode kupila vseeno, a bi ga rada prej pomerila. Gdč. Kovačeva začetkoma klobuka ni hotela izročiti, češ, da ne pusti, da bi ga mogoče služkinja nesla k kaki mo-distovki. Služkinja je zatrjevala, da ga nese domov ali pa morebiti na željo gospe, v kako privatno hišo. Gdč. Kovačevi se je zdela stvar sumljiva, izročila pa je kljub temu klobuk, poslala pa takoj za imenovane gospe služkinjo svojo prodajalko, z nalogom, da opazuje, kam bo služkinja nesla klobuk. Sla je za njo in — med vrati Steklove trgovine na Kongresnem trgu je prodajalka gdč. Kovačeve ustsvila služkinjo, češ, da ne pusti gdč. Kovačeva, da bi nesla klobuk v Steklovo trgovino. Pripomniti je, da je bil klobuk takozvan vzorni klobuk, ter je bil namen gospe očividno ta, da za par krajcarjev ceneje pri nemškem Stekle v škodo velenarodne slovenske trgovke dobi klobuk iste vrste. Zakal as dobi Simon Jenko spominske pleiOe na svoj! rojstni hlilT »Slovenec je prinesel sledečo notico: «Brez spominske plošče stoji še sedaj rojstna hiša pokojnega Simona Jenka. Pisateljsko društvo, kje si?» — Pisateljsko društvo pri najboljši volji ne more ustreči pozivu. Zakaj ne, bi morati vedeti tudi pri »Slovencu*, ako jim je znano, kaj je pisal g. Fr. Leveč v »Dunajskem Zvonu* letnik 1879 str. 338. (Odlični pesniki in pisatelji slovenski.) Tam čitamo: Porojen je bil Simon Jenko na sorskem polju pri Gašperju na Področen« št. 19 dne 27. vinotoka 1832 v hiši svojega sorodnika Matevža Jenka. A ta hiia je pozneje Iiogorela ter ostalo le nekaj groblja; posestvo pa e prišlo v ljudske roke. Posočje so prostor oče« dill ter blizu nekdanje hiše sezidali drugo. Roj-stvene hiše pesnikove tedaj — ni več. Poverilo! registri pri naših sodnijah so vedno ie samonemški. Kakor znano, podpisujejo tiste stranke. Ven z našimi pravicami. Gosp. Zdrava:* Novak, dolgoleten član, blagajnik in knjižničar »Narodne čitalnice* v Kranju je prestavljen v Metliko. Ob tej priliki mu priredi »Narodna Čitalnica* v prostorih gospe M. Mavrjeve v sredo, 4. novembra 1908 zvečer ob 9. uri od-hodnico, na katero se vsi prijatelji in znanci prav u'judno vabijo. Kako podpira kranjska hranilnica nemitvo, je najboljši tale dokaz: Nemško Mharmonično društvo v Ljubljani je pričelo zidati z 10 000 K stavbenega kapitala hišo. Kranjska hranilnica mu je dala na razpolago 155 000 K poleg običajne letne podpore v znesku 3000 K in poleg dvestoletnico obstoja tega društva še vsakoletnih 20.000 K po 5 let, t. j. 100.000 K, dočim je dajala Glasbeni Matici letnih 400 K. So res velikodušni gospodje Nemci pri kranjski hranilnici I Umrla je gospa Marija Avbelj, nekdaj posest-niča gradu Zapuže, stara čez 90 let. »Sokol* nn Bledu. V nedeljo, dne 18. t. m. se je vršil na Bledu v gostilni »Pri panju* ustanovni zbor blejskega Sokola, oziroma odsek radovljiškega Sokola. Izvoljeni so bili v odbor bratje: Fran OJivotti, predsednikom, dr. Gabrijel Hočevar, podpredsednikom, Avgust Frat, tajnikom, Urban Ple-melj, Ivan Erbcžnik, Jakob Erbežnik, Josip Stare in Anton Zalokar odbornikom; Josip Korošec in Ivan Pretnar, pregledovalcem računov. Po navdu-šen;h in vznesenih govorih bratov Jazbeca in Tavčarja iz Radovljice ter brata dr. Hočevarja, Peter-nela iu Erbežnika, kateri so slikali pravi pomen Sokolstva ter navduševali navzoče, nad 60 članov broječi zbor, za cilje sokolstva, predsednik zaključi zborovanje. Pripomnimo, da je izšla misel ustanovitve Sokola od telovadcev samih. Vpisanih je že 117 članov. V sredo zvečer je telovadilo 42 Sokolov, vadila sta brata Jazbec in Tavčar iz Radovljice. Na zdar! častno Svetinjo za 40letno službovanje je dobil strojarski pomočnik Franc Ahačič v Tržiču. V Mavčičah se bo letos oddal lov baje za 1000 kron. — V tej občini primanjkuje to jesen vode, da jo morajo voziti iz Save. 8pomiuiko ploščo Simonu Jenku nameravajo vzidati njegovi čestilci v njegovem rojstnem kraju v Prašah, oziroma Podrečem pri Mavčičah. Most T Tacnu Ministrstvo je za most v Tacnu določilo 30 odstotkov državne podpore namesto 50 odstotkov. Umrl je v Mavčičah posestnik in bivši občinski odbornik Josip Zevnik v 76 letu starosti. Lep lovski plen. Predzadnji četrtek so ustrelili lovci med Prašami, Mavčičami in Smlednikom 36 zajcev, 6 fazanov, 20 jerabic in par veveric. Bo) med kmeti in orožniki. V Sarkertu pri Aradu je prišlo povodom cerkvene slavnosti do spopada med kmeti in orožniki Orožniki so izstrelili proti kmetom šest salv tir so 4 kmete usmrtili, 10 smrtno ranili, dočim je lahko ranjenih nad 70. čudna oporoka. V Gradcu je umrla 21. maja posestnica Konstancija Kamer. Žena je živela jako skromno, a zapustila V* milijona kron. Dediči so njeni služabniki in dekle. V oporoki je določila, da takoj po njeni smrti zakoljejo njenega najljubšega konja, zato, da nikomur ne pride živ v roke. Za svoje pse je zapustila 6000 kron, od kojih obresti naj se preživljajo. Določila je, da psi stanujejo po leti na njenem vrtu, po zimi naj spijo v njeni spalnici. Ko bodo živali poginile, dobi glavnico neka župnija na Koroškem. Grozovit umor se jo dogodil v bližini mesta Zateca. 18 letno deklo Marijo EngI jc poslal njen gospodar dne 28, junija v neko blišno vas, kamor pa ni prišla. Ko so jo pogrešili in šli iskat, so jo našli v gozdu obešeno na nekem drevesu. Truplo je bilo vse razrezano, glava popolnoma razbita, pod visečim truplom pa je bila na tleh velika mlakuža krvi. Kakor se domneva, so deklo napadli v gozdu trije potepuhi ter jo najprej posilili. Usta so ji zamašili, da ni mogla klicati na pomoč. Ko so zadostili svoji strasti, so dekletu s kamnom razbili glavo in vse truplo razrezali z nožem ter jo obesili na drevo. Trebuh je prerezan počrez. Zločince so nekaj časa zasledovali, a potem je sled popolnoma izginil. Bosna nekdaj in zdaj. Ko so zasedli Avstrijci pred 30 leti Bosno, je bila dežela zelo zapuščena. Ni bilo urejene uprave, nikakih pravnih razmer, ne cesta, ne železnic, nobene industrije, nobenih denarnih zavodov. Avstrijska uprava pa je zgradila z vojaki ceste in železnice. Poljedelstvo je napredovalo tako, da izvaža Bosna vsako leto 300.000 glav živine. Bosanska živina se je počvetorila. Najtežjih bremen so oprostili kmete. Izvozilo se je leta 1906 blaga, vrednega 118,000.000 kron, uvozilo pa za 109,000.000 kron. Predno je naša država zasedla Bosno, je iznašal uvoz in izvoz komaj 20 500:000 kron. Kreditnega zavoda ni imela Bosna pred letom 1878 nobenega Zdaj ima v Bosni več bank svoje podružnice, nadalje so ustanovili »Bosansko deželno banko*, »Bosansko-hercegovsko hrpotečno banko*, 10 hranilnic in 11 kreditnih zadrug. Za zgradbo železnic so najeli 124 mil. kron posojil« Tudi industrija napreduje. Po okupaciji se je ustanovilo več tobačnih tvornic, rudnikov, že-lezolivarn, pivovarn, sladkornih tvornic, petrolejskih čistilnic, Spiritnih čistilnic, elektrarn. Bosna ima obširne gozde, premog, Železo, svinec, baker, žveplo, celo zlato in srebro se koplje. Nemoralni oče. Marcel Veith na Dunaju jc zahteval od svoje hčerke nenravno šivljenja, da je lahko od njenih zaslužkov živel. Hčerka se je naposled iz sramote in žalosti utopila. Veitba so obsodili na eno leto težke ječe. Krano <>■»».»«-•»« -v prodaja tit»ina&« 1>v««.«:«.>-v« oy:»J*>, vlite kotle Miirln 9S«»11 t petr« >1»J Htnndurd vvitlte. portlnn < I otuii«»«t. asa 7 Stara gostilna dobro i.toča, tik glavne oeeto v trga na Gorenjskem ee takoj odda v najem zaradi gospodarjeve bolezni. Posestvo leži na lepem in prijaznem kraju, zelo pripravna prilika za oženjenega obrtnika in voznika, zraven hišo se nahaja veliko gospodarsko poslopje s staro kovačnico in s hlevom. 359 3—4 Naslov pove upravništvo »Gorenjca*. Meblirana soba za enega ali dva gospoda je za oddati. Kje? pove upravništvo »Gorenjca*. 37!) Razglas. Ker občinski odbor ni potrdil dne 21. oktobra t. 1. prodane ponudbe o zakupu mestnih tehtnic, šotor in in tržin, naznanja županstvo, da se bodo te potom jifli dne lO. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne ::: v občinski pisarni ::: vnovič flci» dobo treli let to Je na lota 1909, 1910 in 1911 m v zakup oddale. M Vsak udeleženec ima vložili pred pričetkom dražbe 10% vadij, bodisi v gotovini, hranilničnih knjižnicah ali vrednostnih papirjih v roke draž-beni komisiji. 381 2—1 Sprejmejo se tudi pismene ponudbo, ako ponudnik izreče, da hoče izpolniti pogoje dražbe. Pogoji so razpoloženi na vpogled v občanski pisarni. Županstvo v Kranja dne 3). oktobra 1908. Kuharica želi vstopiti v službo na goetilno ali k gospodi. Več pove upravništvo »Gorenjca*. 876 Naprodaj Jo travnik v Strmoljn pri Cerkljah na katerem je dobro vpeljana Več pove Jakob Stor. na Visokem, pošta Šenčur pri Kranju. 380 2—1 in navadna posledica tega jc, hrezslastnost, želodčna bol, slabosti, nerednosti prebavljanja, glavoboli i. t. d. Gotova odpomoč proti temu so Kaiserjeve karamele ———— zdravniško preizkušene! ar-■— Oživljajoče, prebavo pospešujoče in želodec okrepujoče sredstvo. ' 376 12—2 Zavoj po 20 in 40 vin. pri: V. Eggenberger, lekarna v Tržiču. TIskarna Iv. Pr. Lampret Kranj :: Gorenjsko :: Kranj ■ m se priporoča p. n. občinstvu v vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato založena z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnovejšimi stroji in električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini, in sicer: uradue tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste, vignete i. t. d., sploh izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusno in ceno. '*«e>o> Isto t ako je Ralnerjevo 318 52—13 Samo edini poizkus v. prepriča, da M za nsne čevlje in usnjene stvari nepremočljive, zavito v podolgastih "O a* * /oJU rdečih škatljah po 5, 8,12,16, 2* fjj *a ^ kom. pri k$ priznano dobre kakovosti, ^"^^^^^s. g* Julij ftainer, Beljak *h prožne in mehke 23 pripravna za gostilno ali trgovino, ■a dobrem Mesta, se poceni in ped udodnimi pogoji — 869 3-3 Več pove upravništvo « Gorenjca*. Ustreljeni divji zajci se dobilo vsak dan pri 855 5 JOSIP FUSO stavbeniku v Kranja. ="■ Kdor o — ■ hoče sebe ali svoje otroke oprostiti hrlpavostf, katara, zastizenja ustnega katara, krčevitega in oslovskega kaSlja, naj kupi zdravniško proizkuSene in priporočene KaiserjeVc prsne ((aranclc s 3 smrekami. 375 24—2 5500 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Doza za 80 vin. Dobiva se pri: v, E-geobemerju, lekarna v Tržiču. rT)astio doktorja pl. Trnkdczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo s mastinom. Tovarnidka zaloga: 12—1 Le Z ■"■ar TrBkdozft Ljubljana« Istrsko vino lastnega pridelka, pristno naravno, prte vrste moškat :: belo vino :: teran rožno vino Tropinovec lastnega pridelke, sajaaceno pristal Is assain čistih Jsgodovih vinskih tropin bres pecljev 60 odstotni 382 10—1 dobiva se po prav ugodnih cestah is veleposestva vinogradov MI Roc o ) mizar Kranj štev. 56. 314 52—16 1 w Hajtežja trgotina jj Gorenjskem. Rudolf Rus urar v Kranju JaW* poleg lekarne. V Ustanovljeno leti 1885. Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Najnižje cene. —= Priznano isborno blago. i Mestna hranilnica v Kranji plošni rezervni zaklad 185.000 kron Posebni rezervni zaklad 3.300 kron. 26—22 Koncem leta 1907: Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na zemljišča 2,725.000 kron ter posojil občinam 183.000 kron. Ta najstarejši denarni zavod v Kranju uaduje na rotovin vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjih In tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne. )»Mmiw»»!t»Hiii»i>itMifiiiHii*i»»»tm»iimti()ii»îmitwii>?Hiftti obrestuje hranilne vloge po 4 O brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici. ji\u~iutri njii~m.rur^rru" v *ii/*>«i— % * ii * #% *"" *< * "* t, ><*"i * I * i"**1 ■ ~*r r-i — • ■ ~*i <**T"i Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj s vsem svojim premoženjem in s vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. ^g~^p%-0a-s<%^»silptM^a-#^>a Hranilnica posoja na zemljišča po 5c/0 na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. 3V I7 Loterijska sreč** dne 24. oktobre, t. L Trst 64 13 31 71 5 Up, st(U Ib pmtorsn LOKAL ?na Glavnem trgu fsegda v najem. * Več se izve v uprtvniitvu «Gorenjea». 367 s I HenTort Juž. Ameriko Odhod Iz LJubljane vsak torek. POSOrll 327 52-13 IPF Suuo 8 dni "Hss vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La tfavoie, La Lorraine in La Touraine iz Ha vre v Newyork.--Naj kraj Sa črta.- Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna Ed. Šmarda, Ljubljana Dnoajska o. 18, nasproti znane gostilne .pri Figovcu4. Vinske sode iz hrastovega lesa modne In v dobrem stanja od 300 do 400 litrov, od 400 do 600 litrov nadalje sode z vratcami 22316-13 od 700 do 1200 litrov, od 1200 do 6000 litrov oddaja po Jako »orni ceni tvrdka M. Rosner & Go. = LJUBLJANA === poleg Koslerjeve pivovarne Iz proste roke se proda v Kranju PR i STAVA s hlevi, podi, skladišči, stanovanji i. t. d. Več se Izve pri lastniku Mavrilu Maverjn, pivovarnarjn v Kranju. 372 3-2 Angleško O. Bernatovlč skladišče oblek : Ljubljana, mesta! tre 5. $6 Moška konfekcij« s (lez 2f>00 ol)lek o.l . . » 1BOO povrSnikov in zimskih siikenj . . > 2000 plaSckov . . » 300 kožušnih saeco h krznastim ovratnik. 1 2000 sukni-nih hlač . K 8*— naprej » 12— » , 7— » » 16— » » 390 » Oeika konfekcija: Cez 18&0 oblek ... K 390 » 600 plašekov s kapuco » 390 » 260 površnikov in zimskih siikenj ...» 8-— naprej Da maka konfekcija: .lesen, in zimske obleke od K 10*— nap. Jesenske in zimske jopice » » 4*— » Jesenska in zimska krila > • 3*90 » Jesenski in zimski ran- glani.....» » 6-— » Jesens. in zimski paletoti » » 8"— » Dežni plašrki s kapuco » » T— » Suknene in delainove bluze...... » 3-90 » Dekliška konfekcije: Velika izbira oblekic, paletotov, dežnih plašrkov in zimskih sukenj. I Mlaji ki 1000 Vcloor-KlobsKof po K 5*80 la jjtj 5000 KloboUflfii jej >d H T— ttapr< Martinova oesta 20 9 £»nCf Martinova oesta 20 Postajališče električne cestne m* jp železnice pri aentpeterski cerkvi LJUBLJANA ::: Zalagate!] društva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Bogati zaloga pohištva mke vrata v vseh oenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Popolna oprava za vile. špeoljallteta: Gostilniški atoli. Pohištvo li železa, otroške postelje In vozički po vsaki M/l/. Modrool It mm-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, pred-sobe,oele garniture. ŠpedJaJItete r nevestinih balah. Voli*! prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 62 gld. la sobo; postelja, nočna omarloa, o* mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Naznanilo otvoritve. Slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem otvortl 19. septembra t. L v t mešanim 870 8-3 v nekdanji Rlajdičevi trgovini. Za najobilnejši obisk se udano priporoča franjo Omersa miaj«, SlNGEB šivalne stroje naj se kupuje le v naših prodajalnah, ki se jih spozna po teb napisnih tablah. Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena 8H1GER prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti »ali stroji se no oddaja prekupoem, temveč ao jik prodaja naravnost od nas oenjenemu občinstvo. sinoer Go. Akc. družba aa šivalne stroje Kranj it. 53. 34 al Iowa kubična knjiga I Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga, Kazala 1 1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; t. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, delžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, doliina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obteaan les za deske in t rame vse dolgosti, debelosti in iirokoati; 5. PreraČunjenje col v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. PreraČunjenje čevljev v metre; 8. PreraČunjenje metrov v čevlje; 9. PreraČunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. PreraČunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. PreraČunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 18. Načrt, po katerem se lahke napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebine okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. S33 52—40 Knjiga stane v močno celo platno vezana B K, po po iti 80 vin. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven NHri paiuear, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 0 K 80 wln. Knjižica se dobiva pri založniku Viljemu Požgaju v Kranju. MaVrici) »tnala, ur ar kumi i?, 19 priporoča svojo veliko zalogo pravih iwicarskih žepnih ur vsake vrste, dalje kutJHka, sir« aa in vsrlaloe, pa aajalajlk oaaak. Popravila ms se izdelujejo v lastni«, delavnici, ter sem zmožen po moji blizu 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1-40 K. 2epne ure od K 1» naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno pracizrjsko ure „INTACT". Kolesarske potrebščine MB. Ako telite imeti uro res debro popravljeno jo ne te tajaj laklm.ki onrijs »iti izuceni niso. 17—15 + Brala HLAVKA lidelovatelja kirurg, instrumentov atelje it ortop. aparate in bandase EJnbtJana, Prešernove ul. 5 priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigdtorjev, aparatov za mrzle in iaha-lacija s paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate m samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih pssteljnih podložk. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od 243 62—33 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila aa Isrvriujsjo točno« hitra la diskretno. Oalranični poniklovani zavod s obratom na motor. Popravila aa Izvraujoi« tooao in oeno. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 180—68 tv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahteva nje zastonj. Ludovik Borovnik puakar v Borovljah (Terlach na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pust za lovce in strelce po najnovejših si teaih pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresniee, vspre-iema vsakovrstna popravna, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. praizkusevalnici in od mene preizkušene. 181 62—56 U.ta.astoro-vout&l oonlUrl ■nototaj. JOS. W£IBL J. Spreifzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikove lalioe &t. SUrkti« netio li koastrakeUsko tijitoiitatro. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 162—50 valj ioni zastori (Kollbalken). Zlate jvttiiic: (crlii, piriz, %m itd. Najboljše kosmetično ZObOčlsUlno sredstvo Jzdelovattlj 0. Sevdl rLjubljana, Spital.-Stritar. ul. 7 422-39 Tönnies tovarna za stroje, železo in kovinolivsrna v LJubljani priporoča kot posebnost lajre In vse stroje ez obdelovanje lesa. Francis - turbine osohito za zagrne naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Kavama f5IMrljags v Ljubljani oddaijeia 3 Minute od južnega kolodvora je vsak dan 813 16 čete »o? odprta. Priporoča se najuljudneje p. n. tujcem za mnogobrojen poset stet0 mj^j Svoji k svojim! 256 Starosnana narodna tvrdka: 62—84 Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in dragih pri satanih vinogradov po ooni 30—50 vin. Utor; potem s pUenjakim pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in tabornim protivin-akdm pivom iz pivovarne kneza dchwarzenberga v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovosm 1. vrsto, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej talke goriike postaja. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premirano! Glinaste peči štedilnike, banje aa kopeli, kakor tiii kipe, vaie in drage glinaste izdelke v vseli barvali, trooine in cena priporoča Avgust Dreise prva in največja tovarna poM In glinaatih izdelkov v IJublJanl. 1 62—28 Predno iščete osebno, hipotečaa ali ratu POSOJILO zahtevajte brezplačni prospekt Hollor L. Egyed, Bndimpošta IX., Lönyai-ntoa 7. Telefon interurban 46—31. 860 62—4 Za šolsko seiije priporočam vsakovrstno šolske potrebščine n. pr. mike, knjige, torbice, nosila sa knjige, pisalno in risalno orodje, papir ta sploh vse v te stroko spadajoče predmete v največji izberi in najniiji ceni. ■a drobno in dobolol . Mm drobno in doboloi Anton Adamič, Kranj trgovina s papirjem, galanterijskim in modnim blagom Kranj, Glavni trg. 69-81 Blue vrana ia effdifa Krili Predpasnike ■aiarea Šerpe Pasove OmtBlka Balance Jabels Srajce Perila Otročje eblekce Krsta« sprave Ê S S «9 o «0 jg m Si 4 I ■ar Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke fi!ijalka iz Ljubljane 195 68-60 A. VnrOD-MOZETIČ v KRANJU na glavnem trgu v bili g. Favilarja Priporoča sa pomlad in poletje elegantne klobuka za dama in otroko pariške in dunajske modele. Žalno klobuka. * Klobuke sprejemam v popravile. - Zunanja naročila točno. ===== S F I, a S £ ? * •a c s w w J § s i ^fflllll^ ■ * « * y CO as Glace in svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gnmbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture Milo Parinm Zobozdravnlškl atelje dr. Ward GloboötiK ▼ Hiranju 344 r.2-9 |e ad 18. septembra 1908 slav. občinstva na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. Statyntfav. liliji« milo najboljše mile sa keio. Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi Cirila in Metoda! DDDDDODDDD Električna gonilna sila. Tetama iiisitii bani, ,a|a is f iracža Brata Owl črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja Qtbijau, Mikl04,à"e ulice nasproti hot. .Union* Ustanovljeno 1848. ,52—16_ Telefon 164. □□□□□□□□□ Zobotehaičoi atcijf Oton 5cyil v Roossovi hiši nad prodajalno ▼ Kranju. ZOBOVJA, tudi no da bi as odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIOE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 111-72 Sprejemne ure vsako nedeljo in pondeljek od 8. ure dopoldne do 5. nre popoldne. POSOJILNICA V RADOVLJICI Rezervna zaklada iznaša: K 78. brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57«7. ali z !•/• amortizacijo, na menice pa po 6%. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice, ragiitrovana zadruga i omejenim poroštvom s podražnlco na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po II 01 2 0 4 Denarni promet v letu 1907.: 15,609. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. nre dop. in od 2. do 6. nre pop. lsvzemši nedelje pop. Poštno-hranilnični račun centrale št, 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 110-61 ladaja heasonaj «Soienjca», Odfovarai attdaik Lavoslav Mikal. Lastnina in Usek Iv. Pr. Lampreta v Kranja,