^ w X. LETNIK 4. ST. ~ m mr i ~ w APRIL 1969 ■■aT Cena 30 par ali 30 S din skupil o st (jtostficrSTdC C|u&t|aMa w\Dste-'}uot.|e Za strpnost in najboljše rešitve! V dosedanjih razpravah o tem, kako naj bo urejena Ljubljana, se je izoblikovalo že mnogo nasprotujočih si stališč in predlogov. K r je to vprašanje za občane ljubljanskih občin — in seveda tudi za Moščane — izredno pomembno, smo sklenili o tem odpreti javno razpravo tudi na straneh našega lista. Za uvod v to razpravo smo zaprosili podpredsednika občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje Jožeta POClVAVSKA, bralce pa prosimo, da se tudi oglasijo s svojimi mnenji in pred-*°s'- Nadaljevanje na 3. strani Predzadnja seja občinske skupščine Ljubljana Moste-Poljc (pred volitvami). Odborniki so razpravljali o programu družbenega razvoja občine za leto 1969 in sprejeli še več pomembnih odlokov in sklepov Likovna skupina GRUDA — ustanovljena leta 1938 Decembra lani je bila v maribor-*kl umetnostni galeriji prva razstava *kupine GRUDA, ki je bila ustanovljena pred 30 leti. Prevzela je program hrvatske likovne skupine ZEMLJA (1929-1935), ki jo je policija razpustila. Vodil jo je znani slikar in revolucionar Krsto HegeduJič. ZEMLJA je hotela približati umetnost ljudstvu v preprosti in razumljivi obliki, vsebina Pa je bila socialno kritična. Isto pot jo šla GRUDA in je prav tako kot zemljaši družila slikarje, kiparje In samouke. Organizator je bil Stane Kumar; tesno pa je tudi sodeloval s Hegedušičem, ki mu je dajal nasvete Iz svojih bogatih izkušenj. Zanimivo je, da je Stane Kumar odkril in vzgajal v območju Most dva samouka: Vladimirja Lakoviča in Rudija Rojca. Prvi je bil dijak, drugi ključavničar, pa tudi delavski pesnik. Sedaj pripravljajo razširjeno razstavo GRUDE v Mestni galeriji v Ljubljani: njena otvoritev je predvidena 2. aprila. Obsegala bo preko 200 del trinajstih avtorjev, od katerih je živih še sedem. Prikazano bo tudi publicistično delo članov GRUDE, saj so bili edini slovenski likovniki, ki so se tudi ilegalno angažirali v uporu proti tedanjim krivicam vladajoče družbe. Bralce obveščamo, da lahko vse o volitvah preberejo v volilnem informatorju, ki bo v kratkem izšel Pomemben jubilej Dne 9. februarja letos je minilo 50 let, odkar je bil v Zalogu ustanovni občni zbor strokovne železničarske organizacije, nekak zametek in začetek sindikalnega delavskega gibanja. Ker je bilo med obema vojnama — kakor tudi med NOV — revolucionarno delavsko gibanje na območju Zaloga zelo razvejano, je tudi ta železničarski sindilcat dobil naziv -rdeči sindikat«. Ta pomembni jubilej so železničarski delavci iz Zaloga proslavili 21. marca s pestrim kulturnim programom, ki so ga izvajali v kino dvorani zadružnega doma v Zalogu. Ob tej priložnosti so obdarili edinega še živečega člana ustanovnega občnega zbora, upokojenega železničarja JAKOBA SKUKA. Ker ta proslava sovpada s proslavo 50-letnice zveze komunistov Jugoslavije, ima še poseben pomen ne samo za Založane, marveč za celo občino Moste-Polje. V kocak Se zelo malo časa nas loči od dneva, ko bodo dosedanji odborniki občinske skupščine prepustili odbor-niške dolžnosti osemdesetim novoizvoljenim odbornikom. Zato je prav, da ob tako pomembnem dogodku vsaj nekaj povemo o dveletnem delu odbornikov in pridobljene dobre izkušnje kot izročilo prenesemo novim odbornikom. Vsi odborniki sicer verjetno ne bodo novi, ker bodo nekateri dosedanji ponovno izvoljeni in tako je tudi prav, ker le-to zagotavlja kontinuirano in uspešno delo občinske skupščine. Ni treba posebej poudarjati, da je funkcija odbornika vedno zahtevnejša. Aktivno se mora angažirati na skupščinskih sejah, v svetih in komisijah, v krajevni skupnosti in še posebej med volivci. Menimo, da se bodo morali odborniki v naslednjem mandatnem obdobju razbremeniti nekaterih dosedanjih funkcij, za kar bodo morale pokazati dovolj razumevanja tudi delovne organizacije. Tega razumevanja dosedanji odborniki niso bili vedno povsod deležni. Težko je preprosto potegniti črto med upravičenimi in neupravičenimi izostanki na sejah občinske skupščine; še težje pa je razumeti, da se je odbornik od 27 sej udeležil le štirih. Posebno problematična je bila udeležba odbornikov zbora delovne skupnosti. Vzrokov za to je več in jih zaradi pomanjkanja prostora ne bi naštevali. Lahko pa pove- & časom mo, da je zelo mučno— in do odbornikov, ki so redno in pravočasno prihajali na seje, tudi krivično, če se je skupščinska seja zaradi nesklepčnosti omenjenega zbora večkrat začela s polurno zamudo. Očitno je, da je pri nekaterih odbornikih tega zbora šlo za malomarnost in neuvidevnost, če ne že morda kar za premalo odgovoren odnos do svojih volivcev in do dela v občinski skupščini. Skup-činske seje niso tako pogoste kot so bile nekdaj, gradivo pa prejmejo odborniki teden dni pred sejo in imajo dovolj možnosti, da si rezervirajo čas. Naj še čisto na kratko spregovorimo o delu občinske uprave. Kljub temu, da si je uprava v preteklem mandatnem obdobju prizadevala z racionalnim delom izboljšati poslovanje, pa še vedno nerešena komunalna ureditev v Ljubljani močno ovira boljše delovne storitve in programsko orientacijo organov občinske skupščine. Takšna nestabilnost in neurejene razmere pa imajo za posledico tudi nenehno odhajanje delavcev z visoko izobrazbo, ki jih občinska uprava zelo potrebuje. Samo v obdobju od leta I96t—J969 je prišlo kar dvanajstkrat do sprememb (zni^ania) sistematizacije delovnih mest v občinski upravi. Prepričani smo, da lahko samo trajnejše rešitve o družbeno politični ureditvi v Ljubljani zagotovijo solidne pogoje za poslovanje občinske uprave. F. F. Kam na letovanje? Počitniška skupnost Ljubljana Moste organizira tudi letos letovanje v svojih počitniških domovih za člane kolektivov in njihove svojce. Zato apelirajo na vodstva podjetij in sindikalne organizacije, da seznanijo svoje člane z možnostmi, ki jih nudi počitniška skupnost Moste. Po želji delovnih organizacij zagotavljajo za vso sezono želeno število ležišč, s katerimi podjetja sama razpolagajo. Cene penzionskih uslug v letu 1969 so naslednje: Maj, junij in september: za osebe nad 10 let starosti 23 dinarjev, za otroke do 10 let s posteljo 16,25 dinarjev, za otroke do 10 let brez postelje 11,50 dinarjev. Julij, avgust: za osebe nad 10 let starosti 30 dinarjev. za otroke do 10 let starosti s posteljo 22,50 dinarjev, za otroke do 10 let starosti brez postelje 15 dinarjev. Rok prijave je od 15. marca do 15. aprila 1969. Počitniška skupnost Ljubljana Moste nudi poseben popust le tistim podjetjem, ki so podpisala pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju, za katere znašajo penzionske storitve: Maj, junij in september: za osebe nad 10 let starosti 21 dinarjev, za otroke do 10 let starosti s posteljo 15,75 dinarjev, za otroke do 10 let starosti brez postelje 10,50 dinarjev. Počitniški domovi bodo letos poslovali v naslednjem času: Portorož, od 30. aprila do 20. septembra, Crikvenica, od 11. junija do 20. septembra, Bohinj, od 20. junija do 20. septembra, Novi grad od 21. junija do 10. septembra, Jodranovo od 11. junija do 20. septembra. Recepcijska služba je v Proletarski ulici št. 1, soba 11-12 in posluje vsak dan od 10. — 14. ure ob sredah in petkih pa tudi popoldne od 14. — 17. ure. Letovanje traja 7, 10 ali 14 dni; obstaja možnost rezervacije prevoza s Sapovimi avtobusi. Vse Informacije posreduje POČITNIŠKA SKUPNOST Ljubljano Moste, telefon 315-945. / $ Spremembe v predlogu proračuna za leto 1969 Vseh predlogov ni mogoče upoštevati Svet za družbeni načrt in finance pri občinski skupščini Moste-Polje je skrbno preučil vse predloge in pripombe na osnutek letošnjega proračuna občine tako zborov volivcev kot zborov delovnih ljudi. Razumljivo je, da vseh predlogov ni mogel upoštevati, ker bi morali že tako pičla sredstva vzeti enim in dati drugim porabnikom proračuna. Spremembe v nekaterih panogah in postavkah pa so le nastopile, in sicer naslednje: DELOVNI KOLEKTIVI! Otroci so vam hvaležni za pomoč Zima in mraz se posljavljata, bledijo pa tudi spomini na lepo preživele zimske dni. Po šolskih učilnicah in otroških sobah varstvenih zavodov pa so ostala kolektivna darila, ki so jih pionirji in malčki prejeli od svojih pokroviteljev — za svoj zimski praznik. Vrednost daril je različna, kot je različna tudi povezanost med delovnimi kolektivi — pokrovitelji in pionirskimi odredi osnovnih šol in varstvenih zavodov. Pobudniki za osebne stike morajo biti sami pionirji GEODETSKA DELA Sredstva za te namene v višini 290.000 dinarjev se zmanjšajo za 160.000 dinarjev in ostane na tej .postavki še 130.000 dinarjev. Zato bodo odpadle vse nove meritve, če mestni svet za geodetska dela ne bo predvidel več sredstev. POKOPALIŠČA Povečajo se postavke za vzdrževanje pokopališč, in sicer za pokopališče v Bizoviku in Stepanji vasi, kar prvotni predlog proračuna ni upošteval. Sredstva se zvišajo za 25.000 dinarjev in znašajo sedaj skupaj 45.000 dinarjev. Zagotovljena so tudi sredstva za I. fazo razširitve pokopališča v Polju. Skupaj bo v te namene na voljo 170.000 dinarjev; od tega 70.000 dinarjev iz sredstev, ki so bila odobrena /.e v letu 1968. VODOVODI Sredstva za vodovode so zvišana za 20.000 dinarjev, in sicer za vodovod na Prežganju in v Vinjah. Za razširitev vodovodnega omrežja v Zdešarjevi ulici (MS-10, Zajčja dobrava) so dolžni prispevati sredstva investitorji novih stanovanjskih hiš, ki morajo nositi sorazmeren delež stroškov celotne komunalne opreme stanovanjske soseske. KRAJEVNE SKUPNOSTI Pri sredstvih za krajevne skupnosti se vsota 50.000 dinarjev, namenjena za civilno zaščito, prenese na participacijo za zbrani samoprispevek, ki tako znaša 116.000 dinarjev. Sredstva za civilno zaščito je namreč predvidel mestni svet v svojem proračunu. Za 50.000 dinarjev se zviša postavka za dotacijo KS, tako da znaša sedaj 207.000 din. Prednost pri razdelitvi sred- ci sprašujejo, kaj je z gradnjo podvoza ob Kajuhovi ulici? Oddelek za komunalne in gradbene zadeve pri občinski skupščini daje naslednji odgovor ; Gradnja podvoza na Kajuhovi cesti je predvidena v letu 1969. Lokacijo in gradbeno dovoljenje bo izdal republiški sekretariat za urbanizem. V teku je lokacijski postopek. Vsa dokumentacijska in pripravljalna dela naj bi bila zaključena v mesecu marcu letos. Gradnja naj bi bila končana konec letošnjega leta. Investitor gradbenih del je sklad za komunalne investicije mestnega pomena pri mestnem svetu. Mestne komunalne investicije se financirajo iz 30 % združenih sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča vseh petih Ljubljanskih občin. Izvajalec gradbenih del bo gradbeno podjetje štev iz rezerve za KS bodo imele tiste krajevne skupnosti, v katerih bodo občani zbrali več samoprispevka. O vseh predlogih in pripombah s področja komunalnega go-gospodarstva se bodo pristojni občinske strokovne službe pogovarjale z zastopniki KS, ko bodo na podlagi odobrenega proračuna pripravljeni operativni programi. CESTE Volivci iz Žita so predlagali, naj bi rekonstruirali Smar-tinsko cesto. To je cesta II. reda in jo upravlja republiški cestni sklad, ki pa bo moral vsa razpoložljiva sredstva usmeriti v gradnjo avtomobilske ceste Šentilj — Nova Gorica. Krajevnim skupnostim bo vrnjeno 192.000 dinarjev iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Ta sredstva v osnutku prbračuna niso bila upoštevana in jih bodo KS lahko porabile za manjša investicijska dela na krajevnih cestah. Sredstva bodo vrnjena KS Hrušica, Bizovik, Zadvor, Vevče, Polje, Zadobrova in Zalog. Velik del potreb pri urejanju krajevnih cest se bo lahko kril tudi v primeru, če sredstva od komunalnih taks v višni 600.000 dinarjev ne bo treba vračati občanom. Pristojna občinska služba ni mogla upoštevati predloga volivcev iz Zelene jame, da naj bi namesto modernizacije ulice Ob Zeleni jami asfaltirali Perčevo ulico. Cesta Ob Zeleni jami je glede na prometno tehnične zahteve zelo slaba in so stroški vzdrževanja zelo visoki. Ta cesta povezuje Šmartinsko in Zaloško cesto prek podvoza in služi za razbremenitev prometa v Pokopališki ulici. Perceva cesta pa je lokalnega pomena. Služi predvsem za dovoz k stanovanjskim hišam in je združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana. STANE KEBER: Za zemljišča, ki leži v zazidalnem načrtu, še vedno od uživalca, ki prodaja to zemljo, zahtevamo potrdilo, da ni uporabna za kmetijstvo. Zato mora pri Agrokombinatu dobiti potrdilo, da je izvzeta iz kmetijstva in določena za gradbene namene. Oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini odgovarja: Potrdila o tem, da nobena kmetijska organizacija na območju občine ni interesent za odkup neke parcele, se izdaja na podlagi temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list SFRJ 25/65). Ta potrdila so potrebna takrat, kadar individualni lastnik kmetijskega zemljišča daje to zemljišče v zakup ali prodajo. Takšno potrdilo ni potrebno za stavbno zemljišče. O tem, katero zemljišče velja prometni režim na njej možno urediti samo za lokalni promet. Strokovne službe pri občinski skupščini bodo skušale s sredstvi za vzdrževanje cest odpraviti tudi manjše pomanjkljivosti na cestah IV. reda in s tem ugoditi nekaterim predlogom zborov volivcev. DRUGE SPREMEMBE Glede na to, da so nekateri problemi v financiranju posameznih služb in zavodov tako pereči, da jih ni moči odlagati, je svet za družbeni načrt in finance na podlagi predlogov zborov volivcev in zborov delovnih ljudi predlagal skupščini še naslednje spremembe v proračunu: — knjižnici Jožeta Mazov-ca se povečajo sredstva za 5.000 din za nakup novih knjig; — povečajo se sredstva pri rejninah za otroke za 20.000 din ter socialne podpore za 20.000 din. Zimska pomoč socialnim podpirancem je enkratna akcija in jo bo občinska skupščina — kot vsako leto — reševala v III. tromesečju. — povečajo se sredstva za sofinanciranje laične nege bolnikov na domu za 20.000 din, znižuje pa se postavka komisije za rehabilitacijo otrok za 5.000 din. Svet za družbeni načrt in finance je upošteval številne pripombe na račun zobozdravstvene službe ta predlaga 35.000 din za stroške zobozdravstvenih storitev na primestnem območju; — povečajo se sredstva za stroške občinskega praznika za 5.000 din ter sredstva za izvedbo volitev v višini 55.000 din. Mimo tega se povečujejo sredstva medobčinskih zvez za 10.000 din; — poveča se dotacija občinski gasilski zvezi za 5.000 din, zvezi za telesno kulturo pa za 10.000 din na račun povečanih stroškov za vzdrževanje športnih objektov; — poveča se dotacija občinski zvezi KPO v višini din 10.000 in v enaki višini sredstva za adaptacijo okrevališča na Pacugu. za stavbno, določa 58. člen zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list SFRJ 43/65) takole: gre za zemljišča, ki leže v ožjem gradbenem okolišu in so nacionalizirana; za zemljišča zunaj gradbenih okolišev pa takrat, če so po potrjenem urbanističnem načrtu ali odloku, ki ga nadomešča, namenjena za gradnjo, kot tudi za druga zemljišča, na katerih stoji stavba, oziroma služijo tej stavbi in njenim uporabnikom. Če se izkaže, da občan ponuja v zakup ali prodajo zemljišče, ki ustreza pogojem, navedenim v prejšnjem odstavku, ne potrebuje potrdila. JOŽE BRICELJ: Med ljudmi se šušlja, češ da bo ukinjena šola v Hrušici. Rad bi vedel, koliko je resnice na tem? Oddelek za družbene službe in splošne zadeve daje naslednji odgovor; Na predlog zborov volivcev v Hrušici in Bizoviku je bil 27. 2. 1969 sklican sestanek zastopnikov družbeno političnih organizacij z območij KS Hrušica-Fužine in Bizovik, na katerem in njihovi mentorji. Take, zelo prisrčne medsebojne odnose so znali ustvariti tudi pionirji in mentorji osnovne šole v Dolskem. V poletnih mesecih pionirji ne pridejo praznih rok med kolektiv tovarne Indos. S seboj prinesejo borovnice, gobe, jeseni tudi kostanj, pač to, kar jim nudi domači gozd. Ni veliko, kar lahko dajo otroci odraslim, toda dovolj za lepo, prijateljsko sožitje. Takih prisrčnih odnosov do delovnega kolektiva — svojega patronata — pa ne gojijo samo pionirji osnovne šole v Dolskem, temveč tudi piomrji osn. šol v Polju, Vide Pregare in drugih, eni več drugi manj. Cesto poskrbijo pionirji tudi za pester kulturni program, ki ga izvajajo ob pomembnejših praznikih v delovnih kolektivih. A tudi delovne organizacije znajo prisluhniti potrebam svojih varovancev. Tako je tovarna Indos že v začetku tega leta poklonila PO na o. š. Dolsko šolski inventar v vrednosti 4.000 dinarjev, Izo-lirka 2.000 dinarjev o. š. Janče, Arbo — Podgrad 1.500 dinarjev vo. š. Prežganje, Toplarna 3.000 dinarjev o. š. so preučili probleme šole v Hrušici. Ugotovili so, da pristojni občinski upravni organi niso uvedla postopka za odpravo osnovne šole v Hrušici. Na sestanku so bili sprejeti naslednji sklepi oziroma stališča, ki bodo posredovani pristojnim organom: -. Vodstvo osnovne šole Ketteja in Murna naj pripravi predlog za sanacijo šolskega objekta v Hrušici, ki naj vsebuje vsa popravila oziroma vse potrebno za nemoten pouk na šoli. 2. za območje Hrušica-Bi-zovik do sedaj še ni izdelan urbanistični načrt, po dosedanjih ocenah pa bo verjetno moral tak načrt upoštevati gradnjo nove šole. 3. Družbeno politične organizacije v krajevnih skupnostih Hrušica, Bizovik in Fužine naj izdelajo program družbenih dejavnosti v tem okolišu s posebnim poudarkom na skladnem reševanju potreb šole in drugih družbenih organizacij v okviru KS. Preučiti je treba tudi možnost za uporabo prosvetnega doma za potrebe šole. Ketteja in Murna, Javna skladišča 2.500 dinarjev o. š. J. Moškrič Agrokombinat Emona 1.350 hrenovk, Žito pa 500 makovk o. š. Polje, Tovarna Pletenina 5.000 dinarjev o. š. Hrušica za postavitev kolesarnice, Mineral 1.000 dinarjev o. š. Javor itd. Omeniti moramo tudi brezplačne usluge, ki jih nud:jo podjetja svojim varovancem. Tako nudi SAP brezplačne občasne prevoze PO o. š. Senožeti, Teol pa o. š. Ketteja in Murna. Težko je podrobno opisati vsa darila in usluge, ki jih v tej ali drugačni obliki prejmejo naši otroci od delovnih orgarizacij. Poleg navedenih prispevkov so delovne organizacije ob minulem tednu otroka prispevala 4.850 dinarjev neposredno v sklad za varstvo otrok pri MZPM, iz katerega dobijo pomoč zdravstveno in socialno ogroženi otroci za zdravljenje v okrevališčih. Delovni kolektivi so s prispevkom 5.690,25 dinarjev pomagali tudi 44 otrokom svojih delavcev, da so lahko odšli na okrevanje na Debeli Rtič, na Rakitno ter v Kraljevino — Siljevico. Tudi zato, da smo otroška počitniška letovanja v pretekli sezoni lahko uspešno zaključili, gre priznanje naš5m delovnim organizacijam. V več primerih so namreč doplačale razliko med plačilom staršev (kar se je določalo na podlagi progresivne plačilne lestvice) in polnim plačilom, ki je znašalo 240,00 dinarjev za eno izmeno, to je 14 dni. Skupni prispevek delovnih organizacij je znašal 11,100 dinarjev, in sicer je prispevala I/.olirka 1.130 dinarjev, Indos 340, Kemična tovarna 430, Kolinska 620, kemična ind. Jub v Dolskem 190, Papirnica Vevče 2.350, Saturnus 800 (tovarna je oskrbela tudi popravilo igral v Zambratiji),, Totra 1.480, Teol 620, Zima 240, Tovarna kleja 400, Krajevna skupnost Moste pa tudi 2.500 dinarjev. To nam daje upanje, da bodo imele delovne organizacije tak human odnos zlasti do socialno in zdravstveno ogroženih otrok tudi v bodoče. Gospodarskim organizacijam, delovnim kolektivom in vsem, ki si na kakršenkoli način prizadevajo, da bi olepšali življenjsko pomlad našim malčkom in pionirjem, se iskreno zahvaljuje občinska zveza prijateljev mladine. V. Hribar Odborniki v imenu volivcev BRALCEM POSREDUJEMO NEKAJ ODGOVOROV NA VPRAŠANJA, KI SO JIH ODBORNIKI V IMENU VOLIVCEV POSTAVILI NA 26. SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE MOSTE-POLJE. JURIJ PODREBŠEK: Voliv- Za strpnost in najboljše rešitve! Aaroto obramba in mi Pripravljenost prebivalstva za obrambo pred elementarnimi nesrečami ali v vojni je razumljivo v središču pozornosti naših občanov. Uredništvo Naše skupnosti je o tej problematiki tokrat povprašalo predsednika občinske skupščine Moste-Polje POLDETA MAČKA in predsednika občinskega koordinacijskega odbora za narodno obrambo IVANA MAH- Nadaljcvanje s 1. strani 1. Večletne razprave o tem, ali naj ima Ljubljana eno ali pet občin, so po sodbi mnogih občanov zašle v slepo ulico. Kaj menite Vi o tem? V slepo ulico je prišla razprava: ena ali pet občin, ker to ni varianta niti rešitev. Gre namreč za to, da v okviru obstoječe komunalne ureditve najdemo rešitev, ki bo izpopolnila in dogradila to, kar JOŽE POČIVAVSEK, podpredsednik občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje imamo, da bo upoštevala tako skupne mestne kot občinske interese oz. interese vseh občanov. Ustavne razprave in odločitve republiške skupščine so dale mestu status posebne družbeno politične skupnosti. S tem je dana možnost, da mesto verificira obstoječe stanje in da po skupnem dogovoru prevzame zadeve skupnega pomena, vendar s pogojem, da bodo občine sodelovale tudi pri sprejemanju talcih odločitev. 2. Stališče občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje je, da se mestu Ljubljana z ustavo določi položaj posebne družbeno politične skupnosti, razmejitev pristojnosti med mestno in občinskimi skupščinami naj bo urejena s statuti mesta in občin. Povejte, prosim, ali se je glede tega izoblikovalo že kaj konkretnega? Stališče občinske skupšine Ljubljana Moste-Polje je vseskozi jasno in dosledno. Iz poročila o organizaciji in delu naše skupščine in o pogojih nadaljnega razvijanja samoupravnih odnosov za mandatno obdobje 1967—1969, katerega smo obravnavali na zborih volivcev od 16. do 23. marca, je razvidno, da je naša skupščina razčistila mnoge probleme v zvezi s položajem občin ter v praksi potrjena naslednja ustavna načela: a) da je občina temeljna družbena politična skupnost, v kateri so zagotovljeni materialni in drugi pogoji za delo ljudi in razvoj produkcijskih sil ter za doslednejši razvoj samoupravljanja, b) da je samoupravljanje politični temelj enotnega družbenega političnega sistema, c) da je občina samostojna pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in da sta samoorganiziranje in samofinan-ciranje bistveni sestavini njene samostojnosti, č) da je občina pomemben faktor samoupravne integracije družbe in njena bistvena funkcija v povezovanju občanov in usklajevanju njih interesov, v njeni aktivnosti pri zagotovitvi skupnih potreb občanov in spodbuja aktivnost širših skupnosti, katerih integralni del je občina. Ob upoštevanju vseh gornjih načel in v skladu s specifičnim položajem občin v okviru mesta je naša skupščina vedno podpirala stališča, da je nujno potrebno mestu le z ustavo določiti položaj posebne družbeno politične skupnosti s pogojem, da se pristojnosti, katere ima sedaj občina, prenesejo in z mestnim statutom uredijo vse tiste zadeve, ki so širšega in življenjskega pomena za enotno ureditev in rast mesta kot celote, vendar ob sodelovanju občinskih skupščin. 3. Za kakšno ureditev Ljubljane se osebno zavzemate in s čim to utemeljujete? Na to vprašanje vam lahko odgovorim, da se brez pridržkov strinjam z vsemi stališči, ki jih je v zvezi z ureditvijo mesta Ljubljana sprejela naša skupščina in menim, da bo ena glavnih nalog bodoče mestne skupščine pripraviti in sprejeti takšen statut mesta, ki bo resnično odražal skupne interese vseh občanov mesta. Ce bo resnično sprejet tak statut, bo to prvič največji uspeh bodoče mestne skupščine in drugič: odpadla bo vsa nepotrebna polemika, ohladila se bo vsa vroča kri. 4. Pojasnite, prosim, morebitne negativne in ekstremne tendence, ki so prišle do izraza v dosedanjih razpravah o tem vprašanju! Dosedanje razprave so dale mnoge pobude in izoblikovale dokaj različna mnenja — od predlogov za preprosto ukinitev nekaterih občin v mestu in ustanovitev ene občine za mesto, pa do tistih, po katerih naj bi bila v novo ljubljansko občino vključena tudi vsa primestna območja. Takim rešitvam pa odločno nasprotujem iz več razlogov, med katerimi so najpomembnejši: — dejstvo, da bi taka odločitev zavrla krepitev in širjenje komunalne samouprave in pomenila vrnitev na obliko ki smo jih nekoč že zavrgli, — dejstvo, da s takimi reorganizacijami in centralizacijo ni mogoča rešitev pro-iblemov občanov in drugih vprašanj, bodisi materialnega ali drugačnega značaja, — da bi odločitve v eni občini oddaljevale predstavniške politične, izvrševalne in upravne organe od neposrednih vplivov občanov, — da je v zavesti občanov še vedno živ spomin na distribucijo sredstev iz centraliziranih proračunov v nedavni preteklosti in na probleme, ki jih centralizacija poraja pa o njeni nujni spremljevalki, to je prekitvi tehnokratskih birokratskih in etatističnih tendenc. 5. Ali menite, da so o združevanju nekaterih služb v mestu odločale samo ljubljanske občinske skupščine ali so odločali tudi morebitni zunanji vplivi? V preteklem 4-letnem mandatnem obdobju sem bil odbornik v naši skupščini, smo se popolnoma samostojno in neodvisno odločali o združeva- Dne 6. julija 1968 je občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje na slavnostni seji ob občinskem prazniku sprejela odlok, da se občinski praznik v bodoče vsako leto praznuje 27. aprila na dan ustanovitve OF. Vzrokov za tako odločitev je več! Res je, da je v juliju leta 1941 bila ustanovljena Molni-ška četa in je Zaloško-kašelj-ska skupina izvršila prvo pomembno akcijo. Vendar v sedanjih pogojih ta letni čas ni najbolj primeren za praznovanje občinskega praznika. V juliju sta še dva državna nju nekaterih služb v mestu in ne bi mogel reči, da so pri združevanju nekaterih služb bistveno vplivali zunanji vplivi, čeprav tudi teh poskusov ni manjkalo. 6. Kaj je po vaši sodbi prineslo združevanje služb v mestu pozitivnega in kaj negativnega? Po mojem mnenju združevanje služb v mestu ni v celoti prineslo tistih pričakovanih rezultatov, ki smo si jih želeli, oziroma kot jih je prinesla združena služba notranjih zadev. Npr. združene inšpekcijske službe ne morejo učinkovito nastopati, kot so npr. lahko nastopale, ko so bile še v pristojnosti občine. Neposredni stik med občino in življenjem na njenem področju je namreč prispeval k temu, da je bila možna takojšnja intervencija na terenu, če se je za to pokazala potreba, tj. boljše je bilo kot sedaj, ko teh služb ni več toliko " čutiti na terenu. 7. Obstaja vtis, da včasih tudi dnevni tisk podpira morebitne enostranske odločitve o tem, kako naj bo urejena Ljubljana. Kaj menite Vi o tem? Ko prebiram dnevni tisk o tem, kako naj bi bila urejena Ljubljana, imam vtis, da črpa naš dnevni tisk podatke in predloge o ureditvi Ljubljane le iz enega ali morda dveh virov. Menim, da bi morali novinarji zbirati podatke in mnenja v širšem krogu — od volivcev in krajevnih skupnosti navzgor. Ne morem se znebiti vtisa o vse preveč kabinetnem reševanju problemov okrog komunalne ureditve Ljubljane. 8. Za konec še vprašanje o davčni politiki: Ali je samostojna občinska davčna služba učinkovitejša in cenejša kot združena? Poročilo strokovne komisije za pripravo in izvedbo organizacije za ustanovitev skupne davčne službe v Ljubljani (imenoval jo je mestni svet) me ni zadovoljilo. O tem poročilu je na svoji seji dne 27. 12. 1968 razpravljala tudi naša skupščina in ga kot takega zavrnila, kajti iz tega poročila ni razvidno, da bi bila združena davčna služba cenejša. Glede učinkovitosti združene službe pa bi lahko — po mojem mišljenju — govorili šele takrat, ko bi bila taka služba sodobno opremljena z ustrezno mehanografijo. Tu pa se zopet postavlja vprašanje ali bi v sedanji situaciji zmogli tako veliko investicijo za nabavo mehanografije. Na drugi strani pa se ob združeni davčni službi in stekanju dohodkov občine na enem mestu ponovno postavlja vprašanje materialne osnove občine. Menim pa, da bi bilo potrebno o tem razpravljati posebej. praznika (dan vstaje in dan borca), dobršen del naših občanov je v tem času na dopustu, na počitnicah in podobno. Medtem pa ugotavljamo, da so se v mesecu aprilu in maju leta 1941 zvrstili v občini Moste-Polje pomembni dogodki, ki so odločilno vplivali na nadaljnji razvoj narodno osvobodilnega gibanja in zaslužijo, da obnovimo spomin nanje. Tako na primer so že 10. aprila leta 1941 člani KP in SKOJ iz vojaškega skladišča v Zajčji Dobravi odnašali v gozdove orožje in municijo, zapuščmo bivše jugoslovanske vojske. NICA. Polde Maček Vprašanje: Novi zakon o narodni obrambi nalaga občinam precejšnje obveznosti. Kako bodo po vaši sodbi te obveznosti usklajene z materialnimi možnostmi in kolikšna sredstva namenjajo letos v te namene ljubljanske občine? Odgovor: Zakon o narodni obrambi, ki odseva našo samoupravno socialistično skupnost in njene naloge na področju narodne obrambe in nasploh naše politike do problematike obrambe in ©čuvanja miru na svetu, postavlja pred vse naše občane, delovne organizacije in družbeno politične skupnosti zahtevne in odgovorne naloge. Uresničili jih bomo, če bo vsak na svojem področju in na konkretnem mestu izpolnil naloge, ki stoje pred nami. Seveda so sredstva važen faktor pri uresničevanju nalog, vendar ne edini in glavni. Večkrat je odločilnejša pripravljenost, volja in odgovornost, česar p.a na žalost ni vedno dovolj in pri vseh. Za leto 1969 so za potrebe narodne obrambe v Ljubljani zagotovljena sredstva v višini 600 milijonov SD. To so sredstva, ki jih združujejo vse ljubljanske občine. To je tudi maksimum, ki ga je bilo možno letos nameniti za rešitev najnujnejših zadev (nova organizacija civilne zaščite, nakup orožja, tehničnih zvez itn.). Ta sredstva se bodo povečala s prispevki delovnih organizacij, ki so prav tako dolžne prispevati svoj delež k skupnim naporom. Seveda je to nova, precej večja materialna obveznost, ki pa je glede na mednarodni položaj nujna. Vprašanje: Do kdaj približno predvidevate, da bo občinska skupščina lahko zagotovila realizacijo navedenih zakonskih določil? Odgovor: Realizacija določil, ki nam jih nalaga zakon o narodni obrambi, je naloga nas vseh, občanov, delovnih organizacij, družbeno političnih skupnosti, družbeno političnih organiazcij in društev. Ne gre za enkratno opravilo, temveč je to naša vsakodnevna in stalna dolžnost, vsakodnevna in stalna odgovornost. Pri tem bi morali delati in se ravnati tako, da smo lahko jutri pripravljeni na vse, pa delovati tako, da do vojne nikdar ne bo prišlo. Ivan Mahnič 1. Kot predsednika občinskega koordinacijskega odbora za narodno obrambo te prosim, da naše bralce seznaniš z vlogo in nalogami tega odbora. Koordinacijski odbor pri občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva je bil osnovan zato, da kot politični organ skrbi za uresničevanje načel vseljudske obrambne vojne. da organizirano aktivira vse druž- Rajonski komite KP v Polju je 27. aprila izdal svojim članom nalog, naj se umaknejo v ilegalo, kar pomeni začetek boja proti okupatorju. Dva dni pozneje pa je okupatorska policija izdala nalog za aretacijo 32 komunistov iz Polja in okolice; med njimi so bili tudi Edvard in Pepca Kardelj, Angelca Ocepek in drugi. V prvi polovici maja istega leto je bil ustanovljen rajonski komite KP v Mostah kot prvi partijski forum na tem območju Ljubljane, če izvzamemo rajonski komite v Pol-joi, ki je deloval že pred vojno. bene dejavnike za množične priprave na obrambo dežele in za zaščito prebivalcev pred nevarnostmi vojne oziroma pred posledicami naravnih In drugih hudih nesreč. Naloga odbora je usmerjati obramb no vzgojo prebivalstva ter mobilizirati vse ljudske in materialne sile za krepitev obrambne sposobnosti občanov. Pomembna vloga odbora je tudi, da prek raznih oblik političnega delovanja dvigne pri občanih nacionalno in obrambno zavest ter pri odgovornih organih spremeni dokaj pasivni odnos do narodne obrambe. Odbori so dolžni, da občanom pojasnujejo razloge, ki narekujejo nujnost krepitve obrambne sposobnosti naše dežele ter nudijo vsestransko pomoč in podporo oblastvenim organom v obrambnih pripravah. Nedavno sprejeti novi zakon o narodni obrambi zahteva od odbora še povečano aktivnost. 2. Ali nam lahko na kratko oceniš dosedanje priprave za narodno obrambo v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih? Na razširjeni seji mestnega koordinacijskega odbora nas je predsednik MS informiral o poteku obrambnih priprav na območju petih ljubljanskih občin. V svojem poročilu je povedal, da je v obrambnih pripravah na območju našega mesta že precej storjenega in je pripravljenost tako rekoč z vsakim dnevom večja in boljša. V delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih uresničujejo obrambne priprave po programu uprave za narodno obrambo pri MS. 3. V kolikšni meri je po tvoji sodbi javnost seznanjena z obrambnimi pripravami in nalogami prebivalstva, ob morebitni vojni ali hudi elementarni nesreči? O teh problemih je bilo že veliko govorjenja in pisanja, vendar menim, da je še vedno premalo storjenega. Pri tem hočem poudariti, da so pomanjkljive politične priprave glede mobilizacije vseh sil za vseljudsko obrambno vojno. Vseljudski odpor ne sme Imeti za cilj samo nacionalno osvoboditev, ampak tudi poglobitev revolucionarne vsebine. Na območju občine so v teku predavanja iz obrambne vzgoje, vendar je udeležba premajhna in zato sodim, da so naši občani premalo seznanjeni o tej problematiki. Veliko pomoč pri obveščanju nam nudijo množična sredstva za obveščanje. Moramo se pohvalno izraziti o RTV Ljubljana, ki je v program obrambne vzgoje vključila celovečerne filme o odporniških gibanjih in s tem vplivala na nacionalno zavest in vero v lastne sile. Televizijski tečaj prve pomoči nudi našim občanom po trebno znanje o preventivni prvi pomoči. Novi zakon o narodni obrambi zadolžuje vse prabivalce, družbeno politične skupnosti, delovne organizacije in krajevne skupnosti, da se še aktivneje vključijo v obrambno vzgojo »n obrambne priprave in bo tako v bodoče glede vsega tega več jasnosti. Ne gre pa prezreti tudi pomembnih akcij v aprilu in maju leta 1942. Konec aprila leta 1942 so partizani osvobodili področje od Lipoglava do Zadvora in tako ustanovili prvo osvobojeno ozemlje; v aprilu in maju leta 1942 je odšlo več sto aktivistov OF z območja občine v partizane, največ v II. grupo odredov; 7. maja istega leta je bil ustreljen prvi talec iz območja današnje občine Moste-Polje. Vse to dovolj utemeljeno priča o tem, da je bila odločitev občinske skupščine pravilna. F. F. Zakaj 27. aprila občinski praznik? S skupnimi močmi! Stepanja vas se je v zadnjih letih spričo bližine mesta zelo naglo razvijala, tako da danes ni več vas, kot je sicer to del njenega imena, ampak so v njej zrasla nova moderna stanovanjska naselja. Niso pa skladno z gradnjo stanovanj gradili tudi potrebnih kumunalnih objektov (ceste, javna razsvetljava, kanalizacija idr.). Pionirji iz ČSSR—gostje v Polju Prve dni marca so pionirje osnovne šole Polje obiskala voditelji pionirske organizacije iz ČSSR. Z njimi so bili tudi predstavniki republiške in občinske zveze prijateljev mladine. Pionirji iz Polja so jih lepo sprejeli in jim pripravili kratek kulturni program. Voditelji pionirske organizacije iz ČSSR so se za- nimali za delo pionirjev v šoli, za samoupravljanje in za prostovoljne dejavnosti. Po dveurnem razgovoru so si gostje ogledali še šolo, ob slovesu pa so si z gostitelji izmenjali pionirske simbole. Dogovorili so se o medsebojnem sodelovanju in o izmenjavi obiskov pionirjev med šolskimi počitnicami. Voditelji pionirske organizacije iz CSSR v prijetnem razgovoru s pionirskim odborom osnovne šole Polje USPELA PRIREDITEV V DOLSKEM Ker se krajevni družbenopolitični dejavniki dobro zavedajo, da ni moč pričakovati od občmske skupščine kaj več denarja kot sicer, so se odločili predlagati svojim volivcem uvedbo samoprispevka. Te naloge so se lotili zelo resno in temeljito. Na nedavnem zboru volivcev so sklenili seznaniti vse volivce z letošnjim programom krajevne skupnosti in razpisnimi pogoji za samoprispevek. Popisali bodo vse prebivalstvo na območju KS ter kategorizirali občane glede na gmotni položaj. Istočasno bodo zbirali izjave občanov o morebitni pripravljenosti za plačilo samoprispevka. Če občani ne bi v celoti soglašali z uvedbo samoprispevka, bi se odločili za referendum. Okvirni program krajevne skupnosti predvideva ureditev naslednjih cest: Letos so mnogi zbori volivcev izredno obiskani in organizirani. Slika prikazuje enega od mnogih razpravljavcev na zboru volivcev na Kodeljevem, ko kritično presoja prepočasno urejanje komunalnih problemov. V posameznih sredinah ni skoraj vsako leto nič novega. Mesto si prizadeva dobiti še več asfalta in več luči, vasi pa (s samoprispevkom) vodovode, boljše poti itn. Kakor vsako leto, bo tudi letos 11. majo v počastitev praznika mesta Ljubljana tradicionalni pohod Po poteh partizanske Ljubljane. Na pohodu bodo poleg drugih udeležencev sodelovali tudi partizanski kurirji In vezisti skupno z enotami Tomšičeve brigade, Ljubljanske brigade in VOS, ki imajo domicil mesta Ljubljana. Na svečani seji delavskega sveta ZP PTT Ljubljano leta 1957 je bil v znanem partizanskem kraju Lokve, kjer je bilo med NOV važno križišče zvez in središče IX. korpusa, sprejet sklep, da prevzamejo PTT kolektivi Slovenije pokroviteljstvo nad kurirji in vezisti NOV. Postavljena pa jim je bila ena od važnih nalog, da še nadalje razvijajo slavne tradicije narodnoosvobodilnega boja. Toko bodo kurirji In vezisti v tem letu trinajstič slavili skupaj z mlado generacijo 24 letnico naše revolucije in osvoboditve. Težko je ugotoviti, koliko so kurirji prehodili ne samo med NOV, marveč tudi po osvoboditvi. Ostali pa so lepi spomini iz partizanskih krajev na Dolenjskem, Stajarskem, Goreniskem In Primorskem. Letos se bodo kurirji in vezisti zbrali na Ljubljanskem gradu, pod katerim je bilo med okupacijo žarišče upora, In skupaj z drugimi partizanskimi enotami in mladino obujali spomine. Zborno mesto vseh enot bo 11. maja ob 10. url pred poslopjem skupščine — dokončna ureditev Ste-panjske ceste, — izgradnja novega odseka ceste od Stepanjske do Trpin-čeve ceste, — asfaltiranje ceste od mostu do pokopališča z ureditvijo manjšega parkirišča, — ureditev Hruševske ceste (od Litijske ceste do mostička ob potoku, — modernizacija ceste ob potoku do stičišča ceste prek Gmajne, — modernizacija Kamnoseške ceste. Glede javne razsvetljave menijo, da bo treba postaviti svetilke pred pokopališčem, v Stepanjskem naselju in na Gmajni. Kar se tiče višine samoprispevka, so na zboru volivcev O perspektivnem programu razvoja otroškega varstva in osnovnega šolstva v občini Moste-Polje v obdobju 1969— 73 so občani na zborih volivcev prizadeto razpravljali. Kaj se nam na tem področju obeta lahko povzamemo iz stališč in predlogov, ki jih je za 27. sejo občinske skupščine Moste-Polje pripravil svet za družbeni načrt in finance. Omenjeni svet je seveda pozorno preučil in upošteval predloge občanov, ki so bili izraženi na zborih volivcev. — v letu 1970 se predvideva gradnja montažne telovadnice pri osnovni šoli Vide Pregare; — otroški vrtec v soseski Selo bo predvidoma zgrajen že letos, nova osemletka v tem naselju pa v letu 1971; — stavbo osnovne šole v Sostrem bodo začeli adaptirati že letos; — glede ureditve otroškega varstva na območju Zadvora predvideni program dopušča dve možnosti: ali gradnjo novega objekta za okoli 120 šolskih in predšolskih otrok ali SRS v Šubičevi ulici, od koder bodo formirane brigade krenile ob določenem času do Trga revolucije z godbo, prapori, ešalonom JA in predstavniki krajevnih organizacij ZZB NOV. Na Trgu revolucije bo predsednik mestnega sveta Ljubljane po- Občani! Prijavite pravočasno spremembe bivališča zaradi pravilnega vpisa v volilni imenik, pri Upravi za upravno politične zadeve — volilni imenik, Mačkova ul. 1. delil spominske plakete XIII. pohoda Po poteh partizanske Ljubljane. Po končani proslavi na Trgu revolucije bo na Ljubljanskem gradu tovariško srečanje s kulturnim programom in »partizanskim golažem*. Ce bo vreme ugodno, bo srečanje na prostem, sicer pa v zaprtem prostoru. Maks Burgar soglašali z naslednjimi kriteriji: Zaposleni v rednem in začasnem delovnem razmerju, upokojenci v dopolnilnem delovnem razmerju, upokojenci, ki prejemajo nad 800 dinarjev pokojnine in kmetje (glede na lastništvo) naj bi prispevali po 150 dinarjev. Obrtniki in drugi svobodni poklici, ki na območju KS opravljajo svojo dejavnost, bi prispevali po 450 dinarjev. Upokojenci, ki imajo od 400 do 800 dinarjev pokojnine po 60 dinarjev, gospodarske organizacije, župnišče in samostan pa po posebnem dogovoru. V razpravo je na zboru volivcev posegel tudi predsednik občinske skupščine Polde Maček, ki je poudaril, da bo občinska skupščina predvsem podprla akcije in prizadevanja tistih krajevnih skupnosti, kjer bodo občani tudi sami prispevali del sredstev iz samoprispevka. pa preureditev prostorov v zadružnem domu v Zadvoru. Za adaptacijo šodsiKih in vzgojnovarstevnih objektov je iz proračuna na voljo 200.060 dinarjev, potrebe pa znašajo 1,300.000 din. Svet za vzgojo in izobraževanje je spričo tega imenoval tričlansko komisijo, ki bo izdelala predlog za razdelitev investicijskih sredstev. Ker so sredstva iz proračuna in sredstva iz prispevne stopnje delovnih organizacij za realizacijo perspektivnega programa razvoja osnovnega šolstva in otroškega varstva v letih 1969—73 zelo omejena, je splošni zbor predlagal uvedbo še naslednjih virov financiranja: samoprispevek občanov, krediti s strani delovnih organizacij oziroma gradbenih podjetij, kot delež sredstev investitorjev pri stanovanjski gradnji ter še druge vire. Moščani, obiščite bratsko Češkoslovaško! Počitniška skupnost Moste je svoj čas navezala zelo prijateljske stike s slovito tovarno yulonskih vlaken Chem-lon iz mesteca Humenne na Slovaškem, s katero vsako leto organizira tudi izmenjavo turistov. Letos imajo Ljubljančani možnost letovanja v svetovno znanih Trečianskih toplicah v podnožju Tater v čudovitem gorskem svetu, ki leži na višini 900 m. Poleg drugih bolezni v tem zdravilišču še posebej uspešno zdravijo bolezni srca, ožilja in revmatizem. Cena dnevnega penziona znaša 35-37 din, za otroke pod 10 leti starosti pa predvidevajo približno 25-odstotni popust. Mimo tega omogoča Ljubljančanom počitniška skupnost Moste v dogovoru s praškim časopisnim podjetjem Slobod-no slovo letovanje v središču Prage, v udobnem hotelu B kategorije, in sicer od 27. maja do 10. junija. Dnevna oskrba za osebo znaša 40 dinarjev. Za vse morebitne informacije povprašajte po telefonu št. 315-945. V nedeljo, 9. marca je bila v Dolskem zelo uspela prireditev v počastitev dneva žena. Najprej je gledališka skupina pripravila premiero drame Leorharda Franka v treh dejanjih Juzusovi apostoli. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je mlade igralce pozdravilo z burnim ploskanjem. Ob tem velja opozoriti, da je vladalo v Dolskem že nekaj let kulturno mrtvilo. Razen proslav in obiskov nekaterih dramskih skupin iz drugih krajev občinstvo ni videlo nobene kulturne prireditve. Pobudo za obnovitev kulturne dejavnosti je prevzela letos tajnica krajevne skupnosti Joža Cerarjeva. 2e takoj na začetku pa je naletela na težak problem. Starejša generacija, ki je včasih prirejala igre, je odpovedala. Poiskati je bilo treba nove, mlade talente. Prizadevanja so rodila sadove in v januarju je začela z vajami skupina osemnajstih mladi ljudi. Najmlajši član skupine je star 9 let, najstarejši pa komaj 18 let. Prostor za vaje je dala na razpolago osnovna šola Dolsko, kajti v mrzli dvorani ni bilo mogoče vaditi. Dvorana v Dolskem le zdaj nima primerne kurjave, saj je treba kuriti kar 3-4 dni, da je dovolj ogreta. Novice Hudi snežni meteži prav posebno prizadenejo hribovske vasi. Tako je bilo tudi letos pri nas. Prek radia smo kaj kmalu slišali, da so vse ceste 1. in 2. reda prevozne. Marsikak Javorčan pa se je ob tem bridko nasmehnil, saj je vedel, da bo moral ves teden vstajati še pred tretjo uro in pešačiti do Vevč ali Zaloga na delo tri, štiri ali celo več ur. Avtobusa iz be-sniške in podlipoglavske strani sta prenehala voziti. Odpovedala so tudi druga prevozna sredstva. Šolarji so imeli ves teden zaprto pot v Polje. Domačini so splužili vsaj glavna pota čez vas, da so otroci mogli priti v domačo šolo. ☆ Razen snega nas je letos močno prizadelo, ker je Mercator ukinil trgovsko poslovalnico v vasi. Več mesecev so v njej prodajali vsaj enkrat tedensko, a v zimskem času so še s tem prenehali. Na ne- Drama Leonharda Franka Jezusovi apostoli pripoveduje o skupini otrok, ki se v porušeni, povojni Nemčiji trudi uvest! socialni red. Otroci krade)o bogatim in dajejo revnim, sami pa se skrivajo v kleti meniške cerkve bosi in razcapani. Čeprav je njihovo delovanje tajno, jih odkrijejo in postavico pred sodišče. Tu se razvijajo dogodki, ki kritično obsojajo nemško drul bo. Igra se konča tako, da se otroške igre spremenijo v resničnost In da misli otrok, ki jim Je vojna uničila mladost, rodijo nove in lepše sadove. Kljub pomanjkanju finančnih sredstev je gledališka skupina prvo predstavo zelo dobro pripravila. Občinstvo je še posebno toplo pozdravilo na>-mlajše igralce. Ko smo ob koncu predstave čestitali Joži Cerarjevi za 8. marec, smo si ji tudi iskreno zahvalili za ves trud, ki ga je vložila v to deto-Gledališka skupina bo nastopila tudi na 5. reviji gledaliških skupin občine Ljubljana Moste-Polje, In sicer 30. marca v Zalogu. Po končani predstavi so nastopili učenci osnovne šole, ki so izvedli krajši program v počastitev dneva žena. Nato jo bila v telovadnici pogostitev žena, ki se je nadaljevala z zabavo s plesom; to je zelo dobro organiziral mladinski klub Dolsko. Sašo Novak z Javora davnem zboru volivcev so navzoči to nevšečnost omenjali in želeli, da bi prodajalna tako ali drugače zopet začela delati. Potrebno je le urediti nove prostore, v katere je Mercator že pred leti vložil precej denarja. Tudi potujoče trgovine se ne bi branili. ☆ Tukajšnje kulturno umetniško društvo marljivo deluje. Nekateri starejši člani so opekali in morali smo začeti z mladino. Pomanjkljivo igralsko izkušenost so nadomestili z mladostnim zanosom. Priključili smo tudi nekaj besni-ških mladincev. Pripravili smo uspelo akademijo za proslavo 50-letnic smrti Ivana Cankarja in dramatizacijo Desetih za-mprčkov Agathe Christie. Dvakrat smo igrali doma, enkrat pa smo gostovali na Polici. Udeležili se bomo občinske revije igralskih skupin. Andrej Berčič PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE Šolstvo in otroško varstvo v perspektivnem programu Javna skladišča ob jubileju Pred 15 leti je bilo ustanovljeno podjetje Javna skladišča. Njegovo ustanovitev so narekovale potrebe ljubljanskih trgovskih podjetij, kajti Ljubljana je bila tako rekoč brez skladišč in brez specializiranega podjetja za shrambo in pretovarjanje blaga. Zato je leta 1953 tedanji MLO v razpravi o perspektivi mesta Ljubljana upošteval tudi gradnjo skladiščnega področja in jo predvidel v urbanističnem načrtu. Naloga, da bi začeli izvajati investicijski načrt skladiščnega področja in postavili organizacijo te nove skladiščne cone, je bila sprva zaupana majhni skupini, katero je vodil sedanji direktor Javnih skladišč Jože BORŽTNAR. Ze leto dni pozneje se je začela spreminjati podoba na površine. Po celi dolžini je speljan želenziški tir, tako da v skladišče lahko zapelje dolga kompozicija vagonov z blagom. To skladišče, ki je hkrati nekak center poslovnega življenja, omogoča strankam, da hitro opravijo nujne formalnosti v zvezi s prevzemom, prevozom, carinjenjem in dru- vec iz leta v leto več vedeti o blagu, embalaži, transportnih sredstvih, manipulaciji z blagom in podobno. Zaradi vedno večje strokovne usposobljenosti in pa zaradi intenzivnega uvajanja mehanizacije je v zadnjih osmih letih porasla storilnost skladiščnih manipulacij z blagom za 111 0/q. Leta 1960 je skladiščni delavec pretovoril v eni uri 692 kg blaga, leta 1968 pa že 1.459 kg, kar ga po storilnosti uvršča v evropsko povprečje, v Jugoslaviji pa je visoko nad njim. V tem je treba tudi iskati odgovor na razmeroma visoke osebne dohodke članov kolektiva. V podjetju namreč ni nikogar, ki bi imel osebne dohodke nižje od 1.000 din. šest samostojnih samoupravnih celic (ekonomskih enot) jamči in stimulira člane kolektiva, da zavestno gospodarijo in vzhodni meji meščanske industrijske cone Tam, kjer so bili še pred 15 leti travniki, je z leti zrastel velik skladiščni kombinat, ki mu ni ena-kesa v Jugoslaiviji; pa tudi v tujini je zelo malo takih skladiščnih objektov. Danes je med Šmartinsko in Letališko cesto zgrajeno 12 velikih skladiščnih objektov v skupni površini 100.160 m2, 6 lan železniškega tira in več kilome- trov betonskega cestišča. Skladišča so prav zavoljo tega zelo funkcionalna, ker so vse komunalne naprave projekti-r;ine tako, da blago transportirajo čimbolj ekonomično. To pa pogojuje tudi neposredna bližina železniške tovorne Pasta j e. Kolektiv je upravičeno ponosen na dosedanje dosežke, predvsem še na skladiščni objekt, imenovan »A«. To skladišče, ki je hkrati tudi največje v Jugoslaviji, je dol-Ho 300 min pokriva 27.000 m2 gimi manipulacijami pri prevzemu blaga. Podjetje Javna skladišča oziroma njegov kolektiv je znan po tem, da ustvarja visok dohodek in sklade, da so tu mnoge probleme s področja družbenega standarda rešili bolje kot drugje ipd. Zato smo v zvezi s tem zastavili nekaj vprašanj nekaterim članom kolektiva, med njimi tudi direktorju podjetja Jožetu Borštnarju. Iz teh razgovorov povzemamo nekaj najtehtnejših misli. Občani poznajo podjetje Javna skladišča bolj po tem, da je tam veliko skladišč in veliko posla s carino; celo taki, ki bi po svojem položaju v raši družbi morali kaj več vedeti o pomenu Javnih skladišč za Ljubljano in o njih nepogrešljivi vlogi v vedno večji menjavi blaga, tega ne vedo. Zanimivo je, da Javna skladišča drugod po Jugoslaviji bolje poznajo kot Ljubljančani. Mnogim služi to podjetje za vzor in le-tl že več let posnemajo njihovo investicijske koncepte in organizacijske izkušnje. Ljubljana kot pomembno tranzitno, trgovsko, industrijsko in turistično mesto bi se v polni meri zavedala vloge tega podjetja verjetno šele, če bi nenadoma prenehalo delati. ( Ta prizadevni kolektiv je moral v zadnjih 15 letih prehoditi trnovo pot, ki je bila večkrat tudi tvegana. Predvsem so jo moral postaviti na noge sam in vpeljati svojo organizacijo skladiščne dejavnosti, kor na tem področju ni bilo nobenih izkušenj. Morda še najbolje Ilustrirajo položaj podjetja nekateri podatki. Kolektiv Šteje 263 delavcev. Samo v zadnjih osmih letih je obiskovalo razne šole In seminarje 273 delavcev; nekateri celo po večkrat. Transportno skladiščni delavci imajo skoraj vsi ustrezno izobrazbo, tj. osnovno šolo In šoferski izpit B kategorije. Mimo tega pa mora transportni dela- ustvarjajo ter delijo uspehe svojega dela. Samoupravni sistem se je v podjetju utrdil in je tudi v njegovi razvitosti iskati ključ poslovnih uspehov. Na uspehe tega podjetja vpliva tudi razmeroma dobro rešena stanovanjska problematika. 83 članom kolektiva je podjetje pomagalo rešiti ta problem, samskim delavcem pa so zgradili sodoben dom, v katerem stanuje več kot 40 delavcev. Se In še bi lahko nizali uspehe, ki jih je ta kolektiv dosegel v zadnjih 15 letih, toda žal nam prostor tega ne dopušča. Kolektivu Javnih skladišč želimo ob jubileju še veliko uspehov v nadaljnjem delu, transportno skladiščnim delavcem pa še posebej čestitamo k njihovi visoki storilnosti. MLADI VOLIVCI! Vsi, ki ste dopolnili 18. leto starosti, poskrbite, da boste pravočasno vpisani v volilne imenike! Ali ste že vpisani v volilni imenik?: Poizvedite glede tega pri Upravi za upravno politične zadeve — volilni imenik. Mačkova ul. 1. Ne pozabite, da bodo volitve 13. aprila. Do takrat uredite vse potrebno glede vpisa v volilni imenik! Na podlagi 9. člena odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane je občinska komisija za vprašanja invalidov In borcev NOV sprejela na seji dne 25. 2. 1969 PRAVILNIK * \ i» 5 \ <> i» \ \ i' ) ) \ j c i <» o oblikah in zneskih družbene skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane 1. člen Oblika in višina družbene skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane se določata ob pogojih odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane (v nadaljnjem besedilu: odlok) in po kriterijih tega pravilnika 2. člen Oblike denarne pomoči so: 1. priznavalnina, 2. občasna ali enkratna pomoč udeležencem NOV, 3. občasna a|i enkratna denarna pomoč družinskim članom udeležencev NOV. 3. člen Priznavalnina se lahko dodeli: 1. nosilcem partizanske spomenice 1941, borcem v oboroženih enotah NOV in aktivistom NOV z odrejenimi nalogami, ki imajc priznano pokojninsko dobo v dvojnem štetju od leta 1941 oziroma 1942, neprekinjeno do 15. 5. 1945 In njihov osebni dohodek ne znaša 1.000 din mesečno, oziroma nimajo lastnih dohodkov; 2. borcem v oboroženih enotah NOV in aktivistom z odrejenimi nalogami, ki imajo priznano pokojninsko dobo v dvojnem štetju od 1. 1. 1943 do Izpred 9. 9. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945 In njihov osebni dohodek ne znaša 800 din mesečno, oziroma nimajo lastnih dohodkov; 3. borkam v oboroženih enotah NOV, ki niso zaposlene In nimajo lastnih dohodkov. Priznavalnina za upravičence, ki nimajo lastnih dohodkov, znaša: - za upravičence pod 1. tč. 500 dinarjev, - za upravičence pod 2. tč 350 dinarjev, - za upravičence pod 3. tč. z udeležbo v NOV od leta 1944/45: 250 dinarjev. Priznavalnina ne more biti manjša kot 150 dinarjev. 4. Člen Denarna pomoč se lahko dodeli borcem in aktivistom NOV, ki imajo priznano pokojninsko dobo v dvojnem štetju do 15. 5. 1945. upoštevaje čas udeležbe v NOV, zdravstveno stanje udeležencev NOV in pogoj, da dohodek na družinskega člana ne presega mesečno 450 dinarjev. Denarna pomoč znaša najmanj 100 din, največ pa 300 din mesečno. 5. člen Denarno pomoč lahko dobi družinski član umrlega udeleženca NOV ob naslednjih pogojih: 1. če bi umrli udeleženec NOV izpolnjeval pogoje za dodelitev priznavalnine oziroma denarne pomoči po odloku, 2. če je družinski član stalno ali začasno, delno oziroma popolnoma nezmožen za delo In nima sredstev za primerno preživljanje, 3. če je družinski član živel v skupnem gospodinjstvu z umrlim udeležencem NOV, 4. če dohodek na družinskega člana ne presega 300 din mesečno. Denarna pomoč družinskega člana padlega ali umrlega udeleženca NOV, znaša od 100 do 250 din mesečno. 6. člen Enkratna pomoč se lahko dodeli udeležencem NOV, ki denarno pomoč nujno potrebujejo zaradi bolezni ali smrti v družini, zaradi elementarne nesreče In drugih podobnih okoliščin. Pri določanju višine enkratne denarne pomoči se upošteva namen pomoči in premoženjsko stanje udeležencev NOV. Enkratna pomoč so lahko dodeli v znesku od 100 do 1000 din. Družinski člani, ki Izpolnjujejo pogoje iz 1. do 3. točke 5. člena tega pravilnika, lahko dobijo enkratno pomoč po določbah prejšnjih odstavkov tega člena. 7. člen Za dodelitev denarne pomoči kot pomoči pri šolanju veljajo kriteriji 4. In 5. člena tega pravilnika. 8. člen Denarni zneski, določeni v tem pravilniku, veljajo za leto 1969. 9. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga potrdi občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje. PREDSEDNIK KOMISIJE Stane KEBER s.r. PRAVILNIK je potrdilo občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje na seji dne 13. 3. 1969. r c c r i < < < ( i ( ( ( ( r i i i i i i i i i i i i ( i i! i i i i ( i i i1 Žene so praznovale Patronažni obiski kmetijskih zavarovancev Na predlog zdravstvenega doma Ljubljana — enota Moste, naj bodo v občinskem proračunu zagotovljena sredstva za patronažne obiske kmetijskih zavarovancev, je v proračun za leto 1969 vnesena participacija za te obiske v višini 40 % od celotne vsote za zavairovance delavskega in 'kmetijskega zavarovanja. Sklep o tem je bil sprejet zavoljo tega, ker skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov v svojem programu financiranja preventivnih dejavnosti nima plačila teh storitev. Ker svet za družbeni načrt in finance pri občinski skupščini od zdravstvenega doma Ljubljana ni pravočasno sprejel predloga za sofinanciranje dodatnih 476 obiskov v višini 60 % (8.568 din), bodo ta predlog obravnavali na prihodnji seji skupščine. GSčani pišejo... spoštovani tovariš UREDNIK! V zvezi z vprašanjem na zboru volivcev glede trgovine na Javoru sporočamo, da je pozimi nismo mogli oskrbovati zaradi slabe ceste in snežnih razmer. Od 1. aprila naprej bo trgovina znova redno oskrbovana in odprta trikrat na teden, bife pa vsak dan. Tovariški pozdrav! Za poslovno enoto Mercator Polje Direktor Stane Černe s. r. Zbori volivcev Ob prazniku dneva žena je DPM v Polju povabilo vse nad 70 let stare žene v šolo in jim pripravili pravo presenečenje. V lepo okrašeni jedilnici so jim pionirji osnovne šole Polje izvedli prisrčen kulturni program, člani DPM in ZB pa so jiih pogostili in se zadržali z njimi v sproščenem razgovoru. Zone so bile zelo zadovoljne in izrazile željo po večkratnih podobnih srečanjih. Za vse delavne žene pa je bila osrednja proslava dan pred praznikom v osnovni šoli Polje. Cicibani iz vrtcev Polje in Vevče in pionirji osnovne šole Polje so izvedli lep kulturni program, v uvodnih besedah pa jim je čestital k prazniku Stane Jalovec, pred- sednik krajevne organizacije SZDL Polje. Kako so v Saturnusu proslavili 8. marec V tovarni SATURNUS je 938 tovarišic. Organizirati praznovanje njihovega praznika pri takem številu ni kar tako. Zato ne priredijo zabav s pogostitvijo in plesom, kot to največ delajo v drugih podjetjih, temveč jim dajo denarno nagrado s prisrčnimi čestitkami in drugimi oblikami spoštovanja. Letos je vsaka tavlarišica dobila dan pred praznikom 100 dinarjev s čestitko, mladinska organizacija je vsem tovarišicam poklonila lep prtiček, njihovi predstavniki pa so še vsaki posebej stisnili roko. Na sam dan praznika pa so tovarišice imele v mestnem gledališču predstavo. Poleg vsega tega so njihovemu prazniku posvetili več prostora tudi v tovarniškem glasilu Glas Saturnusa. Slavko Gerlica V Saturnusu so se lotili reorganizacije Od leta 1963 se organizacijska shema ni bistveno spremenila, čeprav se je v tem času proizvodnja povečala za 100 Nadalnje povečanje proizvodnje pa terja kompleksno reorganizacijo podjetja. To spoznanje je narekovalo vodstvu podjetja in samoupravnim organom, da so se odločili za načrtno, sistematično reorganizacijo proizvodnje in poslovanja. Prva stopnja reorganizacije že poteka — v tej velja predvsem decentralizirati ‘delo delovnih enot. Delovne enote, ki so prerastle v manjše tovarne s samosvojo tehnologijo proizvodnje, naj bi postale samostojnejše. Same bi skrbele za svojo proizvodnjo in same reševale svoje probleme — seveda v skladu z generalno politiko podjetja. Detalnejšo mikro reorganizacijo v delovih enotah so dolžna urediti vodstva delovnih enot. Vodstvo podjetja bo po predvideni organizacijski shemi skrbelo le za generalno politiko celotnega podjetja. Seveda bo zato treba reorganizirati tudi upravo, spremeniti samoupravne organe in temu prilagoditi delo družbenopolitičnih organizacij. Slavko Gerlica Koliko denarja za klinične bolnišnice? Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na 27. seji sprejela sklep o sofinanciranju tretje faze prve etape graditve kliničnega centra v Ljubljani. Njene obveznosti do gradnje tega objekta bodo v letih 1969—71 znašale 303.900 dinarjev. Skupščina bo dotacijo plačevala v trimesečnih obrokih takole: v letu 1969 111.576 dinarjev, v letu 1970 101.929 din in v letu 1971 90.395 dinarjev. Mimo tega daje občinska skupščina Moste-Polje kliničnim bolnišnicam v Ljubljani poroštvo za dolgoročno posojilo v višini 455.850 dinarjev, ki ga bo investitor najel pri kreditni banki in hranilnici Ljubljana. Posojilo bo najeto za dobo 30 let z 1,5 % obrestno mero. Skupščina se tudi zavezuje, da bo krila 1,5 odstotka obresti za najeto dolgoročno posojilo, ker izkazuje izračun rentabilnosti kliničnega centra, da je posojilojemalec sposoben odplačati kredit z odplačilnim rokom 30 let ter 2 % obrestno mero. Proslave ob Sekcija za vojaške vojne invalide pri krajevnem odboru zveze borcev NOV Zelena jama je pripravila materam in ženam padlih borcev prisrčen sprejem ob dnevu žena. V domu Angelce Ocepek so jim pripravili kratek kulturni program, ki ga je izvedla skupina učencev osnovne šole Vide Pregare, predsednik sekcije pa je v svojem nagovoru opisal zgodovino in revolucio- V začetku marca sta kombinat Žito in pekarna Center začela uresničevati sklenjeni dogovor o postopni ukinitvi nočnega dela pekov. S tem je odveč vsakršen dvom, ki se je tu in tam pojavil med potrošniki in prodajalci kruha, češ da tudi v prihodnje ne bo moč kupiti svežega kruha. Peko kruha in peciva bodo po novem začeli ob 22. uri in dnevu žena narno pot žena po svetu in doma. Rdeči nageljni, ki so jih prejele vse tovarišice, so dopolnjevali svečanost proslave in razpoloženje, ki je ob zvoku harmonike trajalo kar pozno v noč. Žene, ki se zaradi bolezni niso mogle udeležiti proslave, so člani sekcije obiskali na domu, jim ponesli cvetje in čestitali k dnevu žena. ga bo med 6. in 8. uro zjutraj kupcem na voljo že kar 29 ton. To pa bo zadostovalo za dopoldansko potrošnjo. Svež kruh, ki ga bodo pekli do 16. ure, bo neprekinjeno romal v trgovine tako, da ga bodo imeli potrošniki na voljo tudi proti večeru. Ta novost bo predvsem dobrodošla tistim družinam, kjer sta zaposlena obu zakonca. V občini Moste-Polje živahne razprave Po prvih podatkih, ki smo jih prejeli kaže, da je bila udeležba volivcev na zborih na katerih so dokončno potrjevali kandidate za odbornike in poslance, še sar zadovoljiva. V Mostah, na Kodeljevem, v Kašlju in Zadvoru so volivci živahno razpravljali o predlaganih kand;datih in domala v celoti potrdili predhodne kandidatne liste. Volivcem so se tudi predstavili kand'dati za odbornike in poslance. Na Kodeljevem so volivci postavili zahtevo naj občinska skupščina skuša čimprej urediti bolj učinkovito delo inšpekcijskih služb, ker le-teh po združRvi ni čutiti na terenu. Precej je bilo govora tudi o odnosu stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste do hišnih svetov in o monopolnem položaju teh podjetij glede sredstev s katerimi razpolaga- Vesti iz Zaloga KRAJEVNA SKUPNOST ZALOG: Pravijo, da je treba preiti od besed k dejanjem! To pravilo je staro In velja povsod, kjerkoli najprej razpravljajo in nato ponavadi preidejo k delu. Založanom, ki so redno zahajali na zbore volivcev in na sestanke krajevne skupnosti, ne bo žal ur, ki so jih presedeli ob debatah o svojih problemih na terenu, kajti prišel je čas dejanj. JAVNA TELEFONSKA GOVORILNICA 2e nekaj let se je na vseh zborih občanov govorilo o potrebi telefonske govorilnice v Zalogu. Končno je KS uspelo v letu 1968 dobiti potrebna sredstva zanjo. Prispevala so jih zaloška podjetja (6.000 din) za sam telefon pa je dala občinska skupščina Moste-Polje 4.000 din. Govorilnica je postavljena pred zadružnim domom ob vhodu v trgovino Mercator. Telefon, ki je bil vključen v telefonsko omrežje 10. februarja 1969, je vedno zaseden in je moralo PTT podjetje celo trikrat tedensko pobirati denar iz avtomata. SOCIALNO SKRBSTVO Komisija za socialno skrbstvo zaloške KS je rozdelila enkratno občinsko zimsko pomoč po 19 din najbolj socialno ogroženim občanom. CESTE V letu 1968 so asfaltirali cesto od zaloške šole do mosta, cesto proti železniški postaji do tehtnice, prostor pred zadružnim domom ter cesto do železniškega podvoza v Sp. Kašlju. Potrebna sredstva za asfaltiranje ceste so prispevali: KS iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, občinska skupščina, tukajšnja podjetja in uprava zadružnega doma. jo. Predlagajo naj bi se pri občinski konferenci SZDL ustanovila posebna komisija, ki bi vršila družbeni nadzor nad sredstvi stanovanjskega podjetja. Volivci tudi menijo naj se pospeši prodaja vstopnic, kot oblika samoprispevka za gradnjo kopališča na Kodeljevem. Omembe vreden je tudi predlog, da naj bi novoizvoljeni poslanci in odbornik' v bodoče še tesneje sodelovali z volivci in razpravljali ter razreševali probleme po tako imenovanih interesnih skupinah. Ti razgovori b; morali biti organizirani predvsem pred sprejemanjem važnejših zakonov na katere bi volivci dajali svoje pripombe. Na zboru volivcev v Zadvoru so menili, da bo treba pospešiti ureditev zazidalnega načrta na območju med Šte-panjo vasjo in Sostrega. V letu 1969 je predvidena ureditev dela ceste v Podgradu, ki je ob poplavah večkrat pod vodo. Ob večjih poplavah je ta del ceste neuporaben in se morajo občani posluževati železniškega nasipa in proge; to pa je glede na gostoto železniškega prometa zanje zlasti pa še za otroke smrtno nevarno. Sredstva za ureditev ceste so obljubljena iz sklada za poplavljena območja. KRAJEVNA SKUPNOST ZALOG DOBAVLJA OBČANOM Krajevna skupnost Zalog je v letu 1968 dobavila svojim občanom 450 ton premoga; enako količino je naročila za leto 1969. KS bo dobavljala premog vse dotlej, dokler bo cena premoga, dobavljenega iz Zaloga, nižja kot pri Kurivu Ljubljana. Za občane je bilo dobavljenih tudi nekaj vagonov apna iz apnenic v Kresnicah. Cena apna je bila prav tako znatno nižja od cene, ki bi jo morali plačati kupci pri kakem trgovskem podjetju. CIVILNA ZAŠČITA KS je v letu 1968 posvečala veliko pozornost zaščiti pred naravnimi nesrečami in morebitnimi zračnimi napadi. Imenovan je poseben štab, čigar predsednik je Vilko Sluga. Štab je že organiziral 3 predavanja, na katerih so predavali strokovnjaki mestnega štaba. Te dni je štab organiziral popis celotnega prebivalstva na območju KS Zalog, Sp. Kašelj in Podgrad. KNJIŽNICA Po daljšem premoru — verjetno tudi zaradi pomanjkanja prave sobe za to dejavnost — je zdaj ponovno zaživela knjižnica, ki jo zelo uspešno vodi mladinec Branko Pangršič. Vilko Sluga Dovolj svežega kruha Križanka Ji 1 2 3 4 5 If 6 7 8 3 L 1 10 u 11 12 U jii 14 15 IS a 17 18 □ a 19 20 21 a a 22 D 23 24 25 26 27 □ 28 29 S 30 31 32 | I, E] 35 □ 36 □ 37 38 J :40 j 41 □ 42 43 □ □ 44 -i 45 □ □ 46 47 48 □ 49 50 51 52 □ 53 54 J h 55 n 56 r 1 1 57 II 58~ L* ' F m Vodoravno: 1. naša oblika italijanskega ženskega imena, 6. krdelo, 10. montažno podjetje ra razne vrste izolacij v naši občini, 11. samoglasnik. 13. delavec, ki dela en dan in prejme plačilo, 14. odlična telovadka TVD Partizan Zelena jama (Maja), 16. sosednji črki iz začetka abecede, 17. reka v skrajnem severovzhodnem delu Sibirije, ki se izliva v Beringovo morje, 19. prva ženska, 20. povrtnina s podaljšano čebulico v spodnjem delu. 22. znani budimpeštanski športni stadion, 23. premožen ruski kmet, 25. človek, posameznik, 28. hotelski uslužbenec, 30. kemični znak za radij, 31. vnetje možganske opne, 34. kratica za »gorska straža«, 36. drag kamen raznih barv, po sestavi berilijev ali aluminijev silikat, 37. gosta bombažna tkanina za blazine in pernice, 40. skupina osmih pevcev ali glasbenikov, 42. »četrta« dimenzija, 44. model avtomobila francoske tovarne Citroen, 45. kraj v severni Dalmaciji, v času Hrvaške samostojnosti središče nadškofije, 46. trener telovadk TVD Partizan - Zelena jama (Jože), 49. središče vrtenja, 50. slovenski narodni Heroj, rojen v Smledniku, padel leta 1944 v Metnaju nad Stično (Albin), 53. veletok v Južni Ameriki, ki se v širokem ustju izliva v zaliv La Plata, 55. sol oleinske kisline, 56. ljubkovalna oblika ženskega imena Rasta, 57. mej-oa reka med Poljsko in NDR. 58. Pripadnik pravoslavne cerkve, ki se je vrnil h katolicizmu. Navpično: 1. skupno ime za tri najvišja nordijska božanstva (Anselm, Oskar in Osvvald), 2. primorski izraz *Q staro mamo, 3. polet, zanos, 4. • CASIUO SZOt LOUOUJANA **OST% Ureja uredniški odbor. Klavni in odRovorni urednik BoRdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Bjublj. Ob Ljubljanici 42/11. Telefon 315-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,00 N din, polletna 1,80 dinarjev, posamezna številka •.30 N dinarjev. Tisk »Kočevci tisk«, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. nasilnik, trinog, 5. kratica za tehnično atmosfero, 6. snov, materija, 7. stik dveh ploskev, 8. organ vida, 9. ime slovenskega književnika Zidarja, 10. industrija transportnih in hidravličnih strojev iz naše občine, 12. delavec v livarni, 13. polog; skladišče, 14. kraj v naši občini, 15. papirnato otroško pokrivalo, 18. človek, ki je najbolj spreten z desnico, 21. Romulov brat iz rimskega bajeslovja, ki ju je oba vzgojila volkulja, 23. skrajšana oblika ženskega imena Katarina, 24. seč, 26. majhne deklice, punčke, 27. del umetniškega imena francosko-švicar-skega pisatelja s pravim imenom Jean Schopfer (Claude), 29. začetnici našega šahovskega velemojstra, 32. ke- mični znak za iridij, 33. poželenje, strast, 34. uglašena kovinska plošča, na katero udarjajo s posebnim kladivcem, 35. preprosto otroško vozilo, 38. agrokombinat iz naše občine, 39. pritok Donave v Vojvodini, 41. klada za sekanje drv, 43. drugo ime za meseca julij in avgust (mali in veliki), 46. žensko ime, 47. središče romunskega dela Moldavije, 48. geometrijski lik z eno dimenzijo, 51. jedača, 52. kratica najpomembnejše arabske države, 54. slika ali kip golega telesa, 56. kemični znak za prvino rutenij. REBUS Rešitev ugank iz prejšnje številke KRIŽANKA. Vodoravno: 1. Amado, 6. vlak, 10. gnomon, 11. tatek, 13. prelet, 14. Mineral, 16. UO, 17. kričač, 19. Ema, 20. lar, 22. krt, 23. oksid, 25. trasa, 28. nedra, 30. no, 31. bankirstvo, 34. ST, 36. Nurmi, 37. očala, 40. komis, 42. raj, 44. Sap, 45. eta, 46. Malaka, 49. D(žavaharlal N(ehru), 50. Triglav, 53. Navajo, 55. anion, 56. čelada, 57. enka, 58. ozara. IMENA: Anton, Lovro, Etbin, Kajetan, Srečko, Alojz, Niko, Dragotin, Rado, Oton, Valentin. Končna rešitev: Aleksandrov. OBVESTILA Kino »ZALOG- 5. - 6. DR. SYN ALI STRAŽILO -Disneyev barvni zgodovinski film; Poroke 22. 2. 1969 Matanovič Marko, Sneberje 49 in Pečnik Terezija, Sneberje 49. Germ Ljudmila, Lj. Na peči 24 in Koman Jernej Alojzij. Ičanovič Osman, Lj. Poljanska 6 in Stibelj Leopoldina, Lj. Bazoviška 4. 1. 3. 1969 Maček Adolfina, Polje 246 in Virant Anton. Pavkovič Dragan, Polje S-3 in Cavar Ljubica, Polje 479. Švaro Alojz, Lj. Kajuhova 46 in Dobrun Ana Erna, Lj. Središka 19. 12. 3. 1969 Kraševec Frančišek, Lj. Partizanska 37 in Vrataric Anka. 15. 3. 1969 Keber Darko, Zadvor 35 in Petoše-vič Andjelka, Zadvor 35. Pal Erže-bet, Zgornja Zadobrova 50 in Avra-movič Cvjetin. Umrli Srebrnjak Marija, 9. 2. 1969, Zalog 180 a; Jančar Marjan, 28. 2. 1969, Sa-dinja vas 10; Skubic Franc, 24. 2. 1969, Dobrunje 79; Ocepek Avgust, 26. 2. 1969, Sostro 1; Kastelic Antonija, 17. 2. 1969, Kavčičeva 40; Mlinar Franc, 8. 2. 1969, Križna 5; Primor Franc, 31. 1. 1969, Zalog 102; Kočar Ne pozabite! Bralce obveščamo, da lahko vse o volitvah preberejo v volilnem informatorju, ki bo v kratkem izšel Jožef, 18. 2. 1969, Studenec 6; Novak Jurij, 19. 2. 1969, Vodmatska 25; Bukovec Viktor, 19. 2. 1969, Moškričeva blok C-4; Bezlaj Julijana, 24. 2. 1969, Zaloška 211; Kozel Terezija, 9. 2. 1969, Zaloška 66; Pogačar Janez, 23. 2. 1969, Polje 153: Oblak Stanislav, 6. 3. 1969, Kajuhova 29, Povše Štefka, 9. 3. 1969, Ob zeleni jami 13; čad Franc, 8. 3. 1969, Kamnica 6; Žabjek Franja, 4. 3. 1969, Sostro 91; Sluga Slavko, 3. 3. 1969, Sp. Zadobrova 28; Vrtovec Amalija, 5. 3. 1969, Polje 482; Marolt Terezija, 7. 3. 1969, Podgrad 25; Perčič Marija, 9. 3. 1969, Zadvor 101. KI1VO SPORED ZA APRIL Kino »TRIGLAV. 1. NOČ V CASABLANCI - (Opičje norčije) ameriška burleska — ob 16. in 18. uri. GIULIETTA IN DUHOVI -italijanski barvni film — samo ob 20. uri; 2. - 3. DESET TISOČ DOLARJEV ZA UBOJ — špansko-italijanskl barvni cs vvestern; 4. - 5. SONČNI KRIK - slovenski barvni film; 6. - 7. NA SODU SMODNIKA -japonski barvni kriminalni film; 8. - 10. DR. SYN ALI STRAŠILO -Disneyev barvni zgodovinski film; 11.-13. REVOLVERAS MINNESOTA CLAY — italijanski barvni cs vvestern. 14. - 15. ZRAČNE SILE (Heroji letalstva) — ameriški vojni film; samo 16. PREBUJANJE PODGAN -jugoslovanski film; 17. — 19. KARTUM — angleško-ame-riški barvni cs zgodovinski film; 20. - 21. BILLY THE KID - ameriški vvestern; 22. - 23. KRIŽARKA ZAGREB - fran-cosko-jugoslovanski barvni cs film; 24. - 25. HOMBRE - ameriški barvni cinemascope vvestern; 26. - 27. DOLINA NASILJA - ameriški barvni cinemascope vvestern; 28. - 29. PERSONA - švedski film Ingmarja Bergmana; 30. IV. - 2. V. MOST NA REKI KWAI — ameriško-angleški cs vojni film. Kino »VEVČE« 2. - 3. ČUDOVITA ANGELIKA -francoski barvni cs pustolovski film; 4. - 6. IVANHOEJEVA VRNITEV -angleško-italijanski barvni zgodovinski film; 9. - 10. DESET TISOČ DOLARJEV ZA UBOJ — italijanska barvna cs kavbojka; 11. - 13. NA SODU SMODNIKA -japonski barvni cs kriminalni film; 16. - 17. PREBUJANJE PODGAN -jugoslovanski film; 18. - 20. REVOLVERAS MINNESOTA CLAY — italijanska barvna kavbojka; 23. — 25. KARTUM - ameriško-angleški barvni cs zgodovinski film; 26. - 27. BILY THE KID - ameriški western. Kino »ZADOBROVA« 5. - 6. DESET TISOČ DOLARJEV ZA UBOJ — italijanska barvna kavbojka; 12. - 13. DR. SYN ALI STRAŠILO -Disneyev barvni zgodovinski film; 19. - 20. OPERACIJA PUŠČICA -ameriški vojni cinemascope barvni film; 26. 27. KARTUM - ameriško-angleški barvni zgodovinski film. Predstave kina »ZADOBROVA« so: vsako soboto ob 20. uri vsako nedeljo ob 18. uri. 12. - 13. OPERACIJA STRELA - ameriški vojni cs film v barvah; 19. — 20. KARTUM - ameriško-angleški barvni zgodovinski film; 26. - 27. DOLINA NASILJA - ameriški barvni cinemascope vvestern. Predstave kina »ZALOG« so: vsako soboto ob 20. uri vsako nedeljo ob 19. uri. Občani! PRIJAVITE PRAVOČASNO SPREMEMBE BIVALIŠČA ZARADI PRAVILNEGA VPISA V VOLILNI IMENIK. PRI UPRAVI ZA UPRAVNO POLITIČNE ZADEVE — VOLILNI. IMENIK, MAČKOVA UL. 1. Mladi volivci! VSI, KI STE DOPOLNILI 18. LETO STAROSTI, POSKRBITE, DA BOSTE PRAVOČASNO VPISANI V VOLILNI IMENIK! ALI STE ŽE VPISANI V VOLILNI IMENIK? POIZVEDITE GLEDE TEGA PRI UPRAVI ZA UPRAVNO POLITIČNE ZADEVE — VOLILNI IMENIK, MAČKOVA UL. 1. NE POZABITE, DA BODO VOLITVE 13. APRILA. DO TAKRAT UREDITE VSE POTREBNO GLEDE VPISA V VOLILNI IMENIK! Nove knjige v knjižnici Jožeta Mazovca marec 1969. FILOZOFIJA, PSIHOLOGIJA: Boris Majer — Med znanostjo in metafiziko; Marija in Vinko Skalar - Protestiram; DRUŽBENE VEDE: Vilko Androjna, Martin Žalik - Splošni upravni postopek in upravni spor; PRIRODNE VEDE: Bertha Parker-Morris - Zakladnica narave; UPORABNE VEDE: Sreten S. Baškovič — Teoretske osnove genetike krvnih grupa; Mitchell Wilson — človeško telo; UMETNOST: Bettina Hiirlimann — Svet v slikanici; Hugo Munster-berg — Daljni vzhod; LITERARNA KRITIKA, JEZIKOSLOVJE: Dušan Kermavner — Ivan Cankar in slovenska politika leta 1918; Teras Kermavner — Na poti k niču in reči; Dušan Pirjevec — Hlapci, heroji, ljudje; Jakob Rigler — Začetki slovenskega knjižnega jezika; ZEMLJEPIS, DOMOZNANSTVO: Mathias Rebitsch — Srebrni bogovi; Veliki šolski atlas; Sergej Vrišer — Mariborski grad: POEZIJA: France Pibernik — Ravnina; DRAMATIKA: Mira Mihelič — Dan žena; Tone Partljič — Ribe na plitvini; LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Miguel Angel Asturlas — Vihar; Jane Austen — Prevzetnost in pristranost; Aveline Claude — Jetnik; Kathryn Hulme — Zgodba o nuni; Stanislav/ Lem — Zvezdni dnevnik Ijona Tihega; Ladislav Mnačko — Oblast se prilega; Stefan Zvveig — Joseph Fouche — Marija Stuart; KNJIGE ZA OTROKE: Rudo Moric - Srnjaček Uhaček; Sinko nagajivi; Vietnamske pravljice; Drago Vresnik — Zaklad na obali. Izbrana najboljši športnik in klub Zdrav duh v zdravem telesu K članku Petdnevni pouk: da ali ne? Letos smo drugič izbirali najboljšega športnika v naši občini. Lani, ko smo to izvedli prvič, smo opazili, da celo člani komisije (to pa so bili sami strokovnjaki s športnega področja in sploh športni delavci) niso poznali športnikov iz vseh športnih panog. slabše je bilo z bralci Naše skup- nosti, saj niti eden ni odgovoril na anketo. Letos je bilo stanje povsem drugačno. Čeprav v strokovni komisiji niso bili isti člani kot lansko leto, so bili v glavnem vsi seznanjeni z uspehi predvsem klubov, pa tudi posameznikov. Odziv bralcev pa je bil dokaj lep. saj jih je poslalo svoje predloge kar 59. Tako lahko ugotovimo, da naša pobuda za izbor najboljšega športnika le ni modna muha, ampak resnično približuje športnike občanom, zb"-žuje športnike med seboj in končno daje samim športnikom občutek, da se družba zanima za njihovo delo in uspehe ter jih priznava. To r'~ membno, saj je lahko vzpobuda mno- Čestitamo najboljšim Najboljši športnik v občini je prejel v spomin sta-tuo zmagovalca, delo akademskega kiparja Aladarja Zahariaša, vseh 13 nagrajencev pa priznanja občinske zveze za telesno kulturo. Vsi posamezniki so prejeli še praktične nagrade: 3 športnike je nagradil delovni kolektiv SATURNUSA; 2 športnika je nagradil delovni kolektiv PAPIRNICE Vevče — po 1 športnika pa so nagradili: delovni kolektiv JAVNIH SKUADISC, delovni kolektiv INDOSA, delovni kolektiv TOPLARNE in OBČINSKA SKUPŠČINA Ljubljana Moste-Polje. 9. Bernarda MOLLER, telovadka, T'• Partizan Zelena jama, 24 točk, 10. Lučka JURJEC, smučarka in telovadka, TVD Partizan Zelena jama, 21,5 točk. Klubi: 1. mesto TVD Partizan Zelena jama — gimnastika 2. hokejski klub Slavijo — hokej 3. rokometni klub Slovan — rokomet. Z liste najboljših v letu 1967 so ostali le: lanski zmagovalec Niko Potočnik, Vida Perišič, Maja Labovič in Darinka Velikovrh med posamezniki, med klubi pa le rokometni klub Slovan, ki je tudi lani zasedel tretje mesto. Bralci Naše skupnosti so izbirali 3 najboljše športnike. Uredništvo je obljubilo nagrado za tistega, ki bi zadel vrstni red. Takega bralca ni bilo. zato bo nagrada pač morala počakati do drugega leta. Rezultati ankete bralcev: 1. Vida PERISIČ, TVD Partizan Zelena jama, 128 točk; 2. Maja LABOVIČ. TVD Partizan Zelena jama, 112 točk; 3. Bernarda MULLER, TVD Partizan Zelena jama, 36 točk (četrti je bil Anton Grilj in peti Rafko Potočnik). Klubi: 1. TVD Partizan Zelena jama. Zmagovalci so torej pri obeh izbirah isti. To pač dokazuje, da je njihova zmaga zaslužena. Čestitkam vsem športnikom in klubom, ki so v preteklem letu delali vzorno in s samoodpovedjo, se pridružuje tudi uredništvo Naše skupnosti, ki je podelilo naibolišim trem posameznikom in najboljšemu klubu v spomin plakete. ^pedal Kratke iz športa Hokejiste HK Slavije je začel z januarjem 1969 trenirati znani jeseniški hokejist Jože Trebušak, ki je opravil izpite za trenera hokeja v sloviti če- V občini smo dobili 2 nova smučarska strokovnjaka. Izpit za učitelja smučanja je opravil Marko Trškan, za vaditelja smučanja pa Tine Hawlina, gim mladim, da se vključijo v športn vrste. Komisija strokovnjakov: prof. Tomo Koprivnjak (atletika), prof. Janez Gašperin (plavanje), Jože Mavrič (gimnastika), Dimitrij Kobilica (strelstvo), Viljam Kranjc (Avto-moto), Janko Vidic (hokej), Janez Wallos (košarka), Janez Golja (rokomet) in Franc Bergant (smučanje) je odločila tako: 1. mesto Vida PERIŠIČ, telovadka, TVD Partizan Zelena jama, 87 točk; 2. Anton GRIU, go-cart, AMD Moste, 72 točk; 3. Maja LABOVIČ, telovadka, TVD Partizan Zelena jama, 54 točk; Slovenska prvakinja v gimnastiki VIDA PERIŠIČ v preskoku »koze« 4. Niko POTOČNIK, plavalec, PK lli- rlja Slavijo, 50 točk; 5. Franc MOČNIK, rokometaš, RK' Slovan 49 1/2 točke; 6. Stane KVARTUH, hokejist, HK Slavija, 37 točk; 7. Darinka VELIKOVRH, atletinja, AK Slovan, 32 točk; 8. Toma VAVPETIČ, košarkar, KK Slovan 26,5 točke; ški hokejski šoli. Kot kaže, bo treniral HK Slavijo tudi v prihodnji sezoni. • Rokometni klub Slovan je dobil nova ojačanja: iz JLA so se vrnili Slavko Pajk, Miro Artnar, Tomaž Vreš, Marko Erbežnik in Stane Tominc, torej skoraj celo moštvo. Večina jih je že začela s treningom. oba člana TVD Partizan Moste. Tako imamo sedaj v občini 8 smučarskih učiteljev in 7 vaditeljev (štejemo le tiste, ki so aktivni v športnih organizacijah naše občine). • TVD Partizan Zelena jama je dobil od gimnastične zveze Jugoslavije uradno obvestilo, da sta Vida Perišič in Maja Labovič uvrščeni med kandidatke za olimpijske igre leta 1972, Lučka Jurjec pa v ekipo olimpijskih upov. Ta ekipa bo v kratkem nastopila na kriteriju evropskih ekip olimpijskih upov v Moskvi. • V tekmovanju za jugoslovanski pokal so ekipe iz naše občine dosegle doslej naslednje rezultate: DK KAJUH : ZVEZDA 5 : 0 DK KAJUH : ILIRIJA 5 : 4 TVD Part. ZALOG : NTK LITIJA 5:3 NTK LJUBLJANA : TVD Partizan DOLSKO 5 : 4 • Prijateljski dvoboj med Saturnusom In Zalogom se je proti pričakovanju končal z zmago prvega 5 : 3. Najboljši igralec pri Saturnusu je bil Lju-beljšek, ki je premagal vse tri favorizirane Založane. VILKO SLUGA Ta latinski rek kmo svoj čas toliko ponavljali, da smo sčasoma že pozabili njegov pomen. Če se je to zgodilo navadnim zemljano|/n, pa se to ne bi smelo primeriti strokovnjakom, jali naše otroke. Podnaslov pove, da je govor o eksperimentalnem delu s petdnevnim poukom na osnovnih šolah. V zadnji številki NsK je izšel članek z omenjenim naslovom. Zato ne bom govoril na splošno, ampak bom zelo konkreten: gre za eksperiment na šoli Ketteja in Murna. Poročevalec našteva vrsto strokovnih zavodov, ki sodelujejo pri eksperimentu. To je v redu. Nato pa našteva 8 vprašanj, na katera nameravajo strokovni zavodi s tem eksperimentom dobiti odgovore. Med njimi žal ne najdemo vprašanja, ki bi zadevalo telesno stanje, zdravje učenca. 2e lepo, da zdrav duh, a odkod? Glavni problem za tiste, ki jim je mar tudi telesno stanje otrok, je nastal z asimetrično razporeditvijo ur telesne vzgoje v 7. In 8. raz.edu. Tu je namreč predmetnik predvideval 2 uri tedensko, ob petdnevnem pouku pa se je našla salomonska rešitev: prvo polletje po 1 uro tedensko, drugo polletje pa po dve. Skupni fond ur ostane seveda isti, pri tem pa je prišlo do (za nas) hudih spodrsljajev (ki pa jih poročevalec niti ne omeni) : — prav v puberteti, ko potrebuje mladostnik največ gibanja in telesne nege, ko je najbolj okoren, mu predpišemo le eno uro telesne vzgoje tedensko. (Zal le slovenski-makedonski in hrvatski učni načrti predvidevajo po 2 uri v teh razredih, zvezni načrt pa predvideva za vse razrede osnovne šole po 3 ure tedensko). — kljub temu je ura telesne vzgoje še vedno postavljena kot zadnja ura na urniku ko gredo učenci že domov in se že tako razgibljejo po poti. Ob pregledu urnika na šoli Ketteja in Murna smo ugotovili, da sta imela dva 7. razreda pouk telesne vzgoje v petek zadnjo uro. Ali je imela taka ura sploh svoj smisel? — ali ne bi bilo nujno, da bi strokovnjaki, ki sedaj ocenjujejo rezultate, ugotovili (kar vedo vsi naši družbenopolitični in telesnokulturni de- Zdrov duh z Te vrstice — kot tudi izhodiščni članek v prejšnji številki NsK o alterna-tivnosti petdnevnega pouka na naših šolah — so izpod peresa istega navadnega zemljana, ki si niti najmanj ne domišlja, da bi sodil med tiste, ki bodo odločali o tem, kako vzgajati naše otroke (v morebitni prihodnji petdnevni tedenski razporeditvi dela na šolah). V članku Zdrav duh v zdravem telesu je namreč v drugem odstavku zelo jasno povedano izhodišče problema: gre za enoletni eksperiment petdnevnega delovnega tedna na osnovni šoli Ketteja in Murna, tj. na eni od 30 slovenskih osnovnih in 6 srednjih šol, ki letos preizkušajo predlog republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije. 2e v izrazih: predlog, eksperiment In v naslovu članka v prejšnji številki NsK je jasno, da gre za nekaj, kar sicer sili v naši družbi na »dnevni red*« našega življenja tudi v šolah, da pa se istočasno no kaže prenagliti, kot smo se morda v kakem primeru že kdaj. Seveda morata biti tako predlog kot eksperiment dovolj studiozno pripravljena. Prav zato je delovni kolektiv osn. š. Ketteja in Murna odklonil sodelovanje pri eksperimentu v 2. polletju lanskega šolskega leta, sprejel pa ga v letošnjem šolskem letu. Letošnji predlog eksperimenta so izdelali strokovnjaki pedagoškega Inštituta. Na osnovi polletnih izkušenj dekadnega urnika mariborskih in kranjskih šol so izdelali nov predlog za tedenski urnik. Pri tem jih je vodila osnovna misel, naj ne bo v osmih šolskih letih zmanjšan fond ur nobenega predmeta. Pri vsej najboljši želji pa jih je ta misel pripeljala do polletne zamenjave fonda ur; In še se je zgodilo, da je večina predmetov izgubila po nekaj ur v 8 šolskih letih — največ (21) slovenski jezik. Prav zato, da bi bila izguba ur čim manjša, so nastali tudi novi enourni polletni predmeti (v 1 — 4 razredih) : ki odiočajo o tem, kako bomo vzga lavci), da pouk telesne vzgoje ne more biti zgolj učenje učne snovi, ampak mora tudi krepiti telo in nu diti lazvedrilo in sprostitev kot pri pravo za nove umske napore. Kot ta ka pa bi morala biti telesna vzgoja na urniku na drugem mestu In na vsak način večkrat. Omenjeno poročilo omenja telesno kulturo prav na koncu in še tam raz pravlja le o prostih sobotah. Tedaj naj bi se otroci sprostili In nadok nadill vse, kar so čez teden zamudi- li. Kaj bi rekli zdravniku, ki bi vam svetoval: delajte ves dan, vmes pe pijte kozarec vode. zvečer so pa le krepko najejte I Nadalje poročevalec še priporoča, naj bi telesno kulturna društva in druž beno politične organizacije usmerjale svoje programe na sobote. Torej: šola bo ves teden učila učence vsega, kar pot obujejo, razen: v sobo o pa naj jih prevzame družba in naj jih še telesno vzgaja. Ta pripomba je še toliko bolj upra vičena, ker je temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana sklenila, da za leto 1969 ne bo dodelila šolam prav no benih sredstev za izvenšolsko dejar nost (pomeni za prostovoljne dejavnosti ob sobotah — v tem primeru). T» rej: prestavimo telesno vtgojo v pro sti čas — soboto, toda takrat jo naj organizira družba, ker nimamo sred štev. Verjamemo, da se z zgoraj nave denimi problemi ne strinjajo tudi ne šoli Ketteja in Murna. Toda, če ni v redu, je treba to omeniti. Morda se to omenili v svojem poročilu višjim organom. Toda ali morda telesne vzgoja ni toliko važna, da bi o teh problemih (kot so lahko to storili e drugih) informirali bralce? Po članku, o katerem je govor, bi moral biti naš odgovor: družba je šolo postavila ne samo za vzgojo duha naše mladine, ampak za vzgojo ce letnega človeka. druge plati biologija, zemljepis, zgodovina, tele sna vzgoja, likovni, glasbeni in teh nični pouk. Ker so ostali programi domala ena ki kot pri 6-dnevnem delu, so se se stavljavci predloga zavedali proble motike, ki je res nastopila pri vseh teh novih enournih predmetih. Vendar so to dejstvo vzeli kot možno Izhodišče in prispevek za hitrejši odgovor na kompleks problemov v osnovni šoli, posebej predmetnika In učnega načrta. Vse to že nekaj let »pritiska«* na osnovno šolo ter kliče po reviziji. In dejstvo je, da se je prav prek eksperimenta kompleks problemov že doslej še bolj zgostil in bo torej eksperiment s svoje strani če že ne dugače vsaj v tem dal svoj pozitivni prispevek. Int., int. Tako bi namreč lahko na daljevali od misli do misli . . . Gre xe skupek stvari, ki jih ni mogoče obravnavati ločeno niti jih ne more reševati posameznik brez povezave z drugim in in z drugimi. Minilo je šele pol leta eksperimen ta. Izkušnje so torej skromne, posebej ene same šole. Strokovne službe *• zdaj predvsem zbirajo prva spoznanja. Ta so bila v članku — tudi kot problemi — navedena pač s šole Ketteje In Murna. Verjetno jo bolje, da »o bila objavljena, kot da bi učitelji zaplotniško molčali in vse »prepu stili le strokovnjakom-. Težave In pro blemi pri uvajanju nečesa novega po se seveda vedno prisotne, objektivne in subjektivne. V kratkem članku ob polletnih kušnjah ene šole je kajpak nemogoče kompleksno reševati In rešiti stvari. Zato volja Imeti članek zdrav duh v zdravem telesu kot prispevek k ra» čiščevanju problemov ob eksperimen tu. Moti le nestrpni ton tega pisanja. Zato naj bo dovoljena piscu teh vrstk misel, da so Latlnci razumevali ")• govo Izhodiščno misel tudi v obrn)e nem redu. skupil O ST szd£ tju&t|GMG. 'W\osie-|uoC|e 'JUBLJANA, APRIL 1969 Volilni informator ST. 2 Kandidati ZA OBČINSKI ZBOR OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Volilna enota Moste 2- Moste 3- Moste '*■ Moste Moste 6- Moste 7‘ Moste 8> Zelena Jama Zelena jama Zelena lama Zelena jama 2 Zelena Jama l3‘ Jarše H- Jarše 15, Jarše ,6' Smartno Zadobrova ' ^dobrova °g l9- Zal 20' Zalog il dolsko Bi esnica Lipoglav Sostro Priimek in ime Prebivališče Rojen Izobrazba Poklic Zaposlen del. mesto Plantan Tarzila Ul. 15. aprila 7 1928 višja soc. delavka Uprava javne varnosti — ref. za mlad. kriminal Kos Leopold Zaloška 65 1929 višja uslužbenec Sk. obč. Center referent za zad. inv. in borcev NOV Lobnik Manica Prvomajska 13 1927 srednja pisatelj sv. umet. Batič-Lindtner Vanda Prvomajska 13 1928 višja ekonomist Vodja prodaje SRS - Zveza ing. tehn. Bgd Kocjančič Tone Rojčeva 1 1922 srednja upokojen Osterman Franc Kajuhova 40 1937 srednja strojni tehnik Saturnus — projektant Bernik Franc Toplarniška 1920 VK vlakovodja Z2TP - Ljubljana vlakovodja Jurca Danilo Pokopališka 1 1927 srednja umski delavec Rep. sekr. za nar. obrambo SRS Mahkovec Albin Zaloška 76a 1927 višja novinar »Teorija in praksa« — novinar Lozinšek Franc Bavdekova 8 1926 višja socialni delavec Zavod za soc. delo Moste-Polje direktor Ambrožič Albert Zvezna 4 1920 srednja strojni tehnik »Iskra« Lj. - šef prod. odd. Hacler Albin Bavdekova 17 1921 visoka dipl. ekonomist Jug. banka za zun. trg. - strok, sodel. Rejc Franc Kavčičeva 15 1929 višja ekonomist »Tribuna« -direktor Mehle Franc Cilenškova 9 1926 srednja poslovodja »Mercator« poslovodja Samar Milivoj Kodrova 17 1939 visoka dipl. ekonomist »Žito« - šef raziskave trga Glavač Štefan Stražarjeva 7 1934 srednja gostinski tehnik Gost. p. »Figovec« direktor Udovič Ciril Križna 37 1935 visoka dipl. ekonom. Teol - Lj. ref. za izvoz Hrast Radovan Šmartno ob Savi 19 1931 višja ekonomist »Plamas« Lj. Pajsar Marija Šmartno ob Savi 23 1930 srednja uslužbenka Zavod za varstvo pri delu SRS -administr. I. kat. Močnik Ivan Sneberje 16 1931 srednja gradbeni tehnik GP »Grosuplje« šef ekonom, enote Šalamon Franc Sp. Zadobrova 31 1931 srednja mizar Mizarstvo in tes. Zadobrova - mizar Maček Leopold Zg. Zadobrova 66 1928 visoka politolog Sk. obč. Moste-Polje - predsednik Bizjak Anton Sp. Zadobrova 11 1946 VK str. ključavničar Ljubljana-transp. ključavničar Klešnik Roman Zalog 53 1910 nižja sr. šola upokojen Snoj dr. Nežka Sp. Kašelj 32 1930 visoka dr. veterine Veterinarski zav. SRS - znanstv. sod. Načelnik odd. Gradišek Franc Senožeti 40 1931 višja uslužbenec Kompas-Lj. Zupančič Peter Pražakova 6 1925 višja uslužbenec Union-gas -direktor Žagar Anton Besnica 24 1918 nižja kmet Mlakar Karel Vel. Trebeljevo 4 1940 nižja kmet Možina Alojz Janče 1 1933 srednja učitelj Osn. šola Janče Božič Matej Prežganje 6 1937 srednja gozd.tehnik Gozdno gospodarstvo - gozdar Marolt Milan Vel. Lipoglav 5 1938 NP SŠ ekonom Hotel »Union« ekonom Jančar Janez Sostro 24 1930 srednja strojni tehnik Saturnus - plastika Polje OB ROB VOLITVAM Priprave na volitve gredo v zaključno stopnjo in samo še nekaj dni nas deli od volitev. Priznati moramo, da je bilo v zadnjih mesecih opravljeno zelo obsežno delo, v katero so bili ta- Ijanskih občin in Ljubljane kot celote. Prizadevati si bomo morali za skladen in uravnovešen razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti. Temu temeljnemu družbe- Prvi bodo volili delavci v gospodarskih organizacijah ko ali drugače vključeni občani-volivci in družbenopolitični delavci na terenu. V predvolilno mrzlico so bile pritegnjene tudi vse družbenopolitične organizacije s Socialistično zvezo na čelu, ki je bila nosilka političnih akcij in neposredni organizator predvolilnih priprav. Kot je znano, je bil volilni postopek pri letošnjih volitvah dokaj zahteven in zamotan in za poprečnega občana tudi precej nerazumljiv. V opravičilo temu pa lahko štejemo dejstvo, da so imeli volivci prek zborov volivcev, krajevnih, občinskih in medobčinskih kandidacijskih konferenc možnost demokratičnega odločanja o kandidatih za poslance in odbornike. V nedeljo 13. aprila pa bomo volivci z oddajo volilnih lističev dokončno odločali o najboljših kandidatih, ki nas bodo zastopali v predstavniških telesih v naslednjem mandatnem obdobju. Pred novoizvoljene poslance in odbornike se namreč postavljajo zelo odgovorne naloge. Treba se bo zavzemati za dosledno in odločno izvajanje ustavne koncepcije o občini kot temeljni družbenopolitični skupnosti, v kateri so zagotovljeni materialni in drugi pogoji za delo in življenje občanov. Dosedanje razprave o družbenopolitični ureditvi Ljubljane namreč še niso izoblikovale ustrezna stališča, ki bi povsem zadovoljila interese tako Ijub- nemu interesu moramo prilagajati razmerja v delitvi dohodka v delovnih organizacijah, hkrati pa tudi Konec na 2. strani VOLIVCI POZOR! Neposredne volitve: 13. aprila volimo poslance družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine, poslance republiškega zbora republiške skupščine in odbornike mestnega zbora mestne skupščine Ljubljana, odbornike občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje, 9. aprila volimo odbornike v zbore delovnih skupnosti mestne skupščine Ljubljana in občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje, Posredne volitve: 23. aprila volijo odborniki delovnega zbora občinske skupščine ter določeno število volivcev iz delovnih organizacij poslance republiškega zbora delovnih skupnosti in delovnih zborov zvezne skupščine, 6. maja konstituiranje republiške skupščine in voiltve slovenskih poslancev v zvezni zbor narodov, 16. maja konstituiranje zvezne skupščine. ‘25. Zadvor Keber Stane Zadvor 49 1918 srednja upokojen 26. Dob run j e Selan Mirko Dobrunje 117 1946 srednja gradbeni tehnik GP »Tehnika« -konstruktor 27. Kašelj Avbelj Ivo Zg. Kašelj 1932 srednja tehnik Papirnica Vevče Kukoviča Ludvik Zg. Kašelj 103 1908 KV zidar upokojen 28. Vevče Novak Anton Vevče —novi blok 1922 srednja umski delavec Papirnica Vevče -pom. direktorja -vodja kadr. službe Miklavž Ivan Vevče 73 1930 KV papirničar Združene papirnice Lj. - skladiščnik stroj, opreme 29. Vevče Levičnik Albin Vevče 43 1925 višja bančni delavec Kred. banka in hran. - šef odd. za spl. zadeve 30. Polje Jeriha Mirko Polje 360 1911 VK ključavničar Zdr. papirnice Lj. nameščenec - Tomažič Dušan Polje S — II 1940 srednja novinar RTV Ljubljana novinar APO 31. Polje Puhar Rudolf Polje 379 1921 srednja upokojenec Berce Ivan Polje 336 1931 visoka dipl. ekonomist »Metalka« Lj. -šef. org. anal. odd. 32. Slape Jakič Slavko Polje 485 Ermenc Stane Polje 481 1938 delovod. šola elektromojster dipl. ekonomist Saturnus-Lj. obratovodja I. Slovenija-vino šef trg. sektorja 33. Studenec Erznožnik Marija Studenec 40 1932 srednja um. delavka Klin. bolnica za psihiatrijo Polje -šef računovodstva 34. Bizovik Žitnik Daniel Bizovik 122 1932 STŠ- gradbeni tehnik GP »Tehnika« -obratov, v opera-tivi Bricelj Anton Bizovik 59 1931 KV elektromonter »Mercator« - posl. Hladilnica Zalog skladiščnik 35. Hrušica Jančar Stane Sp. Hrušica 31 1.928 srednja umski delavec Teol-Lj. Globokar Franc Fužine 20 1917 VK strojnik Papirnica Vevče -obrat Fužine 36. Stepanja vas Pogačar inž. Janez Na Gmajni 44 1930 visoka strojni dipl. ing. Zavod za varjenje SRS 37. Kodeljevo Korošec Anton Puterle jeva 37 1925 srednja upokojenec 38. Kodeljevo Debeljak Anton Ob Ljubljanici 82 1915 srednja upokojenec Urbič Anton Ob Ljubljanici 90 1923 višja umski delavec Poslovno združenje proizv. tekstila - direktor spl. sektorja 39. Kodeljevo Jelenc Aleš Okiškega 35 1913 srednja upokojenec 40. Kodeljevo Lokar Marko Hradeckega 45 Rode Venčeslav Koširjeva 11 1927 1921 visoka srednja dipl. veterinar Veterinarska post. »Posavje« Lj. Polje veterinarska služ. upokojen Kandidati ZA ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1. Saturnus Levak Franc 1929 srednja kemijski tehnik Saturnus - Zalog Vevče 141 vodja laborator. Trtnik Janez 1933 VKV ključavničar Saturnus - Zalog Zg. Kašelj 87 preddelavec 2. Saturnus Kravcar inž. 1941 visoka inž. kemije Saturnus - teh- Marija pred. plastika- Bezenškova 23 kemični analitik Resnik Srečko 1946 srednja strojni tehnik Saturnus - teh- Ribniška 21 nični pred. plasti- ka - svetlobni tehnik 3. Saturnus Ferenčak Edi 1917 visoka ekonomist Saturnus - Moste Toplarna Rožičeva 2 direktor fin. rač. sektorja Vabšek Jurij 1924 srednja strojni tehnik Saturnus - Moste Polje 484 tehnolog v OTP Markovič inž. 1939 visoka gradbeni inž. Toplarna - Lj. Alojzij ref. za kataster Na Peči 2 4. Indos Pleterski Jože 1928 VKV strojni ključav. Indos - Lj. vodja Mineral Proletarska 2 stroj n. obrata Megrad 5. Tovarna Krisper inž. 1935 visoka inž. kemije Tovarna kleja kleja Primož vodja teh. sekt. Glinška 4 Trajbarič inž. 1934 visoka inž. kemije Kemična tovarna Štefan vodja kem. del. Pokopališka 43 YULON OB ROB VOLITVAM Nadaljevanje s 1. strani smotrneje urejati republiške in zveze predpise. Pospešiti bo treba kmetijsko proizvodnjo v primestnem območju, širiti mrežo trgovin na drobno in za skladen razvoj obrtništva predvsem na območjih, ki imajo za to največ možnosti. Uresničevati bo treba že sprejeti urbanistični program in dokončati njegove zasnove o gradbeni in komunalni ureditvi Ljubljane. Na področju kulture morajo biti naša prizadevanja usmerjena k enotnemu sistemu financiranja ter v skladu s tem zagotoviti boljše samoupravno urejanje vsebinskih vprašanj s tega področja. Skrbeti bo treba za izboljšanje gmot- nega položaja v šolstvu in za racionalno gradnj« vzgojnih in izobraževalnih zavodov. Dosledno moramo tudi uresničevati program razvoja otroškega varstva V zdravstvu bo treba razvijati racionalno organizacijo, samoupravne odnose ustrezen sistem financiranja in odgovornost družbenih in političnih skupnos'1 pri financiranju zdravstvene preventive ter ta sistem ustrezno prilagoditi potrebam zavarovancev. _ | Našteli smo samo nekatera najbolj bistvena Pr0' gramska izhodišča, ki s dobila vso podporo tudi m minulih zborih volivcev m na kandidacijskih kom6' rencah in ki morajo biti prihodnjem obdobju phjd' met naših skupnih prizadevanj. Kandidati ZA REPUBLIŠKO SKUPŠČINO SR SLOVENIJE I. REPUBLIŠKI ZBOR Volilna enota 34 Ljubljana Moste- Polje obsega območja: Zelena jama, Jarše, Šmartno, Zadobrova, Zalog, Dolsko, Klopce, Besnica, Lipoglav in Polje. V tej volilni enoti se voli en poslanec. 1. Maček Polde, roj 1.1928, visoka izobrazba, politolog, stanujoč Zg. Zadobrova 66, predsednik obč. skupščine Ljubljana Moste-Polje — predsednik. Volilna enota 35 Ljubljana Moste-Polje obsega območja: Moste, Kodeljevo, Stepanja vas, Hrušica, Bizovik, Vevče in Zadvor. V tej volilni enoti se voli en poslanec. I. Črne Vlado, roj. 1.1922, srednja izobrazba, strojni tehnik, stanujoč Kersnikova 11, Republiška skupščina SR Slovenije. II. GOSPODARSKI ZBOR Volilna enota 15 obsega gospodarske organizacije z območja občin Ljubljana Moste-Polje in Lilija. V tej volilni enoti se volijo trije poslanci. 1. Pungerčar Stane, roj. I. 1919, višja izobrazba, umski delavec, stanujoč Litija, Trg na Stavbah 15, tehnični sekretar Obč. sindikalnega sveta Litija. 2. Lampič Ivan, rojen leta 1925, višja izobrazba, tehnikt stanujoč Menardova 10, direktor Toplarne Ljubljana. 3. Miklavc inž. Janez, roj. I. 1927, visoka izobrazba, inž. agronomije, stanujoč Ul. Pohorskega bataljona 87, direktor odd. za planiranje, Agro-komb. »Emona«. 4. Tavželj inž. Jože, roj. I. 1931, visoka izobrazba, inž. živilske stroke, stanujoč Cesta v Kleče 9, direktor obrata mesne industrije Agrokomb. »Emona«. 5. Puterle Franc, roj. 1.1917, visoka izobrazba, ekonomist, stanujoč Martina Krpana 63, gl. direktor »Žita« Ljubljana. 6. Dragar Bogomir, roj. I. 1921, srednja izobrazba, um- ski delavec, stanujoč Moškfi čeva 28, direktor SAP Lipljana. III. PROSVETNO-KULTUR^1 ZBOR Volilna enota 15 obsega delovne organizflc'i® na področju prosvete in k ture na območju občin Lju Ijana Moste-Polje in Litija’ V tej volilni enoti se vo 1 dva poslanca. ,, 1. Grošelj Jože, roj. L srednja izobrazba, učitelji5' nujoč iLtija, Graška 20, ia natelj Osnovne šole Srnam1!- 2. Kardelj Bojan, roj.Ll9 visoka izobrazba, dipl- ® } nomisf, stanujoč Kosovel0 20, upokojenec. |a 3. Kuhar dr. Boris, roj. 1929, visoka izobrazba, elP log —publicist, stanujoč k čeva 11, ravnatelj Sl. e,n grafskega muzeja. IV. SOCIALNO-ZDRAVSTVČ NI ZBOR Volilna enola 15 obsega delovne organiza0^ na področju zdravstva in 5, cialnih služb na območje 0 čin Ljubljana Moste-PoNe Litija. |ita V tej volilni enoti se '/0 dva poslanca. ; 1. Andoljšek dr. Lidija/ r I. 1929, visoka izobraz0 zdravnik specialist, stane),^ Goce Delčeva 64, Pre^s*°jrg-Instituta za načrtovanje ^'n6, oi. 2. Cvetko dr. Branislav !. I. 1928, visoka izobraP, zdravnik specialist, 5*a ,0), Javorjev drevored 7 (Trno , šef EEG laboratorija Klin- niče za psihiatrijo. -(g, 3. Keber Stane, roj. I- ;J srednja izobrazba, stan0) Zadvor 49, upokojenec. .9, 4. Zdešar Breda, roj. L '"u višja izobrazba, prede1 ^ učitelj, stanujoča Kajuhova ravnatelj VVZ »Angelce pek«. VOLIVCI! Naša družbena naj se odraža tudi volitvah 13. aprila. 6- Teol Levičnik Štefan Podgrad 14 1924 VKV delavec kem. str. ARBO - Podgrad obratovodja 7. Agrokomb. Kink Dušan »Emona« Polje 152 1933 srednja uslužbenec A. »Emona« - vodja transporta Kolinska Petelinšek inž. Anica Šišenska 27 1942 visoka dipl. inž. živilstvaA. »Emona« obrat mesna industrija tehnolog Heric Miran Poljanska 75 1933 visoka dipl. pravnik Kolinska tovarna vodja splošnega sektorja Kombinat Žito Češnovar Vlado Šišenska 3/b 1935 visoka dipl. ekonomist Kolinska tovarna vodja nab. sektor. Zore Ivan Borsetova 11 1921 VK pek »Žito« - direktor DE pekarne Petrovič Drago Črtomirova blok B-2-č 1939 visoka dipl. ekonomist »Žito« - vodja e-konomsko razvojne službe tO- Papirnica Vevče Pirkmajer Andrej Vevče 194 1940 srednja gozdarski tehnik Združene papirnice - lesni teh. tt. Papirnica Vevče Goljar Franc Vevče - nova hiša 1931 NP sred. visoko strokovni delavec Združene papirnice Vevče vodja prodaje '2. Totra Grum Janez Zg. Hrušica 6 1938 srednja varnostni inž. Totra - varnostni inženir 13. Slovenija-ceste Prašnikar Dušan Povšetova 98a 1920 srednja ekonomski teh. Totra - šef prodaje Arh Zoran Herberštajnova 3 1933 srednja gradbeni tehnik SGP »Pionir« — vodja teh. službe H ZŽTP Gradbeno podjetje Zidar inž. Ivan Dobrunje 52 1938 visoka strojni inž. Slovenija - ceste pomoč, šefa/obr. mehaničnega Milanovič Ilija Jarška 14 1934 srednja strojni tehnik ZŽTP - Gradbeno podjetje strojni referent Silan Stanko Dolomitska 36 1927 srednja umski delavec ZŽTP - Gradb. podjet. kalkulant Gradis KO, SPO Jeromen inž. Jože Titova 134 1929 visoka gradbeni inž. ZŽTP - Gradb. podjetje vodja gradbišča Brgles Vinko Pokopališka 20 1927 srednja strojni tehnik Gradis - SPO -šef obrata tO- Gradis -obrat gradbeni Polizdelki Sever Jože 1924 srednja umski delavec Gradis - obrat gradb. polizdelki-šef prod. službe 17- GP »Tehnika« Trplan Evgen Šišenska 3/a 1924 višja socialni delavec Gradis - vodja kadr. služ. obrat Ljubljana - okol. Slana inž. Marjan Petkovškovo nabrežje 51 1937 visoka gradbeni inž. GP »Obnova« — šef betonarne l8- Izolirka Hambrož Janez Šmartinska 8/J 1927 srednja ekonom, tehnik Izolirka - Lj. vodja spl. sektorja kadrovik Benčina Jože Rudnik 114 1914 nižja ekonom SGP »Zidar« ref. družb, standard 1!). SAP Ljubljana Radosavljevič Velibor Proletarska 2 1920 visoka dipl. pravnik SAP-Lj. šef EE turizem in gostin. Geroni Miro Rožičeva 9 1934 srednja prometni tehnik SAP-Lj. šef komerciale Peskar Kristijan Moškričeva bi. 2 1930 srednja umski delavec SAP-Lj. prometnik ^0. Jav. sklad. Hribernik Branislav Perčeva 35 1934 srednja prometni tehnik SAP-Ljub. po- močnik šefa teh. nične službe Žebelj Majda Menardova 6 1937 srednja ekonom, tehnik Javna skladišča -vodja finanč. sek. 21- ZŽTP Moste Prosen Jože Linhartova 74 1928 srednja ekonom, tehnik ZŽTP - Moste -šef transp. komercialnih poslov 22. ZŽTP Zaletel Ivan Fabianijeva 39 1920 VKV ključavničar ELOK - Depo -Moste poslov, prom. odseka 23. Mercator Šegula inž. Boris Šketova 13 1934 visoka elektro inž. ELOK - Depo -šef del. za vzdrže vanje el. lokom. Černe Stane Zg. Kašelj 93 1919 srednja komercialist Mercator - Polje direktor PE Polje 24- Izolit Petrovič Dušan Rojčeva 17 1933 srednja gostinski tehnik Gostinsko podjetje - direktor Orešnik Štefka Pod Turnom 4/1 1939 srednja umska delavka Izolit - tehnični risar 2R. Elektro-obnova Pfundner Vilko Malejeva 10 1912 višja industrijski teh. Olma - Ljubljana tehnični vodja Zupančič Gabriel Zalog 43 1929 srednja umski delavec Obrtno pečarsko podj. »Obloga« -računovodja Prepeluh Jože Sostro 9 1926 KV slikopleskar Soboslik - pleskarstvo Polje -slikopleskar Hren Lado Hrastje 6 1926 srednja ključavničar Kovinska galanterija - privatnik SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE JE IZDALA odločbo O DOLOČITVI VOLIŠČ ZA VOLITVE ODBORNIKOV V OBČINSKI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE, KI BODO DNE 13. APRILA 1969 > I .S O 1 Območje volišča Kraj volišča 1 1 Pod ježami, Na klančku, Dom- žalska, Ulica 15. aprila, Ribniška, Partizanska do h. št. 26—27 2 1 Zaloška od h. št. 16—31, do h. št. 56—63a, Vodmatska, Stara pot 3 1 Društvena, Prvomajska, Rojčeva do h. št. 10 in 11 A 1 Pokopališka do proge, Rojčeva od h. št. 12 in 13 do konca, Proletarska, Vide Pregarčeve do h. št. 8a in 9 5 1 Ob železnici h. št. 1, 2 in 3, Partizanska od h. št. 28—29 do konca, Vide Pregarčeve od h. št. 10 in 11 do konca, Ulica Bratov Rozmanov 6 1 Zakotnikova, Poljska pot do vključno žel. blokov, Kajuhova h. št. 34, 36, 38, 40, 42, 44, 46 7 1 Zaloška od h. št. 58—65 do konca, S 1, S 2, Poljska pot od železniških blokov do konca, Pot na Fužine 8 1 Pokopališka od proge do kon- ca, Ob železnici, Pot na letališče, Bazoviška, Baudekova 9 1 Bernekerjeva, Kavčičeva razen h. št. 15 in 17, Savska, Pohlino-va, Poljedelska, Perčeva, Zvezna 10 1 Tovarniška, Ob Zeleni jami, Be- zenškova, Središka 11 1 Rožičeva, Kavčičeva h. št. 15 in 17, Vzajemna, Šmartinska od h. št. 30—32 do h. št. 64c—65 12 1 Kajuhova, Cilenškova 13 1 Kodrova, Mirna pot, Žalska, Jarška 14 1 Avseceva, Stražarjeva, Sloven- ska, Križna, Lunačkova 15 1 Šmartinska od h. št. 100 in 103, do h. št. 184 in 187, baraka in bloki J-1 do J-11, Cesta v Obrije 16 1 Šmartno ob Savi, Obrije, Hrastje 17 1 Zg. Zadobrova od h. št. 149 do 172, od h. št. 176—180 in h. št. 146, Sneberje, Sp. Zadobrova od h. št. 22—65 18 1 Zg. Zadobrova od h. št. 1—145 ter h. št. 147, 173, 174 in 175, Sp. Zadobrova od h. št. 1—21 19 1 Zalog — novi del 20 1 Zalog od h. št. 9—36, Podgrad, Sp. Kašelj 21 1 Dolsko, Petelinje, Laze, Kamni- ca 2 Senožeti 3 Vinje 4 Klopce, Osredke, Vrh, Zagorica, Križevska vas 22 1 Sp. Besnica, del Zg. Besnice 2 Janče, Vnajnarje, Gabrje, Tuji grm, Dolgo brdo 3 Prežganje, Volavlje, Malo in Veliko Trebeljevo, Mali vrh 4 Javor, Ravno brdo, del Zg. Besnice 23 1 Mali Lipoglav, Veliki Lipoglav, Pance, Sela pri Pancah, Repče, Brezje 24 1 Sostro 2 Češnjice, Zagradišče 3 Podlipoglav, Sadinja vas, šenf-pavel 25 1 Zadvor, Zavoglje 2 Podmolnik 26 1 Dobrunje Zdravstveni dom, Moste VI. gimnazija Zdravstveni dom Moste, Prvomajska 11 »Partizan«, Moste Samski dom — Ulica Vide Pregare »Klima« Celje, Zakotnikova ulica Gostilna »Triglav« Osnovna šola Vide Pregare Titov dom Titov dom Vzgojno varstveni zavod Jarše Vzgojno varstv. zavod Jarše Osnovna šola J. Moškrič Osnovna šola J. Moškrič Osnovna šola J. Moškrič Dom družbenih organizacij Šmartno Zadružni dom Zadobrova Zadružni dom Zadobrova Zadružni dom Zalog Osnovna šola Zalog Zadružni dom Dolsko Osn. šola Senožeti Gasilni dom Vinje Osn. šola Klopce Osn. šola Besnica Dom Janče Osn. šola Prežganje Osn, šola Javor Osn. š. Lipoglav Osn. šola Sostro Družbeni prostor Češnjice Spominska hiša Podlipoglav Zadružni dom Zadvor Pri Kotarju Gostilna »Pod Urhom« Anžič Milan Sostro 65 1937 Dornik Maks Polje 15 1931 26. Inter- Sopar Franc 1941 europa Šmartinska 152 27. Agrokom- Kraševec Franc 1920 binat Tomažičeva 84 »Emona« Marinček inž. Alojz Pugljeva 27 1932 Prijatelj inž.Frane Povšetova 91 1923 28. Osn. šola Hribar Ciril 1934 Sostro Dobrunje 74 29. Osn. šola Rolih Janez 1920 Polje Zalog 45 30. Osn. šola Miljavec Magda 1936 »Vide Povšetova 62 Pregare« Starin Roman Tržaška 31 1935 31. Osn. šola Kunst Zalka 1927 »Kette- Murn« Jana Husa 24 32. Zdrav. Čuček Sonja 1918 dom -Moste Kajuhova 26 32. Caf Ljudmila Moškričeva 46 1936 33. Klin. bol- Kušej dr. Miklavž 1936 nica za psihiatrijo Vodnikova 93 Polje Zrimšek Ivo Polje 23 1936 34. Klin. bol- Požarnik Hubert 1937 nica za psihiatrijo Dolenjska 62 Polje Rus Roza Studenec 41 1925 35. Obč. skup- Lambergar Franc 1926 ščina Mo-ste-Polje Miklavčeva 28 Frelih Vida Kajuhova 46 1929 Klarič Marija Pokopališka 38 1940 VKV Privatni sektor srednja strojni ključav. Privatni sektor srednja komercialist Intereuropa - referent srednja poslovodja A. »Emona« - po-slovod. prodajalne visoka gozdarski inž. Biro za gozdarsko načrtovanje -pomočnik šefa visoka dipl. inž. agrono-A. »Emona« mi j e višja predmet, učitelj Osn. šola Sostro-predm. učitelj srednja gradbeni tehnik ZZTP - Ljubljana investic. skupina srednja učiteljica. O. š. »Jože Moš-krič« razredna učiteljica višja predmet, učitelj VVZ »Angelce Ocepek« vzgojitelj srednja učiteljica O. šola »Kette-Murn« učiteljica višja medicin, sestra Zdravstveni dom Moste visoka psiholog Zavod za socialno Lj. Moste-Polje psiholog visoka zdravnik Klin. bolnica za psihiatrijo - Polje - zdravnik KV tapetnik Klin. bolnica za psih. Polje obrtni inštruktor visoka psiholog Klin. bolnica za psih. Polje - psiholog višja medicin, sestra Klin. bolnica za psih. Polje - medicinska sestra višja upokojen srednja uslužbenka Carinarnica Lj. šef carinske izpostave visoka ekonomist Carinarnica Lj. carinski referent Kandidati ZA MESTNI ZBOR MESTNE SKUPŠČINE Z OBMOČJA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Mest. v. enota Obsega občinske VE Prebivališče Priimek in ime Rojen Izobrazba Poklic Zaposlen del. mesto 17. Moste Osredkar Marko 1917 visoka veterinar VE 1, 2, 3,Prvomajska 10 4, 5 Kastelic Lojze Partizanska 46 1922 srednja upokojen 18. Moste VE Kuharič - Mah- 1930 srednja korespodent 6, 7 Zelena kovec Pia jama VE 8 Polje -Studenec VE 33 Zaloška 76 a 19. Zelena ja- Klančar Miro 1923 visoka dipl. pravnik ma VE 9, io, n, i: Perčeva 7 2 Možina Stane Bernekerjeva 26 1927 visoka psiholog 20. Jarše VE Roš Milenko ml. 1947 študent 13, 14, 15 Šmartno VE 16 Šmartinska bi. J5 21. Bizovik VE Taurer Franc 1910 srednja upokojen 34 Malejeva 19 Hrušica VE 35 Stepanja vas VE 36 Kodeljevo VE 37 Sk. Vet. zavodov SRS - direktor Tajnik ZVVI obč. Lj. Moste - Polje Teol - Oljarna korespodent Rep. zavod za soc. zav. - referent Institut za sociologijo - Univerza znanstv. raziskov. študent Predsednik ZZB NOV obč. Moste-Polje 27 1 Zg. Kašelj 28 1 Vevče del vzhodno od indu- strijske proge med Ljubljanico in Zaloško cesto 29 1 Vevče, del zahodno od indu- strijske proge med Ljubljanico in Zaloško cesto 30 1 Polje — severno od železniške proge Ljubljana—Zalog, vzhodno od ceste Polje—Zadobrova in severno od Zaloške ceste 31 1 del naselja Polje — h. št. od 1 do 5, od 7—10, od 42—45, od 47—54, 57, od 63—68, S 1, S 2, S 3„ S 4, S 5, od 224—231, 233, 235, 246, 247, 249, 250, 254, 255, od 264—270, 272, 273, od 275—286, 299, 314, od 316—328, 336, od 339—341 in nove hiše pri h. št. 328, 321, 285 in 265 32 1 del naselja Polje, h. št. od 11 do 18, 20, od 22—41, 69, od 71—76, od 79—88, 92, od 98 do 101, od 103—124, od 125—142, 144, od 146—149, od 151—169, od 173—175, 177, od 180—182, od 186—193, od 200—206, od 208—223, 280 ter nove hiše pri h. št. 215, 21, 73, 223, 121 33 1 Slape, Studenec, Aerodromsko naselje 34 1 Bizovik 35 1 Sp. Hrušica, Zg. Hrušica, Fužine 36 1 Hruševska, Kamnoseška, Litijska, Na Gmajni, Štepanjska, šte-panjsko nabrežje, Trpinčeva, Zamovci 37 1 Menardova, Povšetova, Puferle- jeva, Gortanova, Marčenkova, Miklavčeva 38 1 Mojškričeva, Na peči, Ob Ljub- ljanici 39 1 Okiškega, Pintarjeva, Klunova, Malejeva, Goce Delčeva, Pugljeva 40 1 Koblarjeva, Kosovelova, Jana Husa, Zadružna, Poljanska, Hra-deckega, Koširjeva Dom družbenih org. Restavracija Vevče Upravni prostori Papirnice stara šola Polje Nad pošto Nad pošto Gasilni dom, Slape Zadružni dom Bizovik Kulturni dom Trpinčeva 9 Osnovna šola Kette-Murn Osnovna šola Kette-Murn Osnovna šola Kette-Murn Osnovna šola Kette-Murn Kakšen naj bo odbornik? Nadaljevanje in konec premalo vabi tiste občane, ki so odgovorni za urejanje posameznih aktualnih problemov. Le redko se organizirajo razprdve z odborniki, da bi le-ti skupaj z občani pregledali, kako se izpolnjuje program dela občinske skupščine, ki se nanaša na njihov ožji družbeni prostor. V posameznih primerih so odborniki pri svojem delu prepuščeni svoji lastni presoji in zmožnostim. Čeprav za mnoge odbornike občani ugotavljajo, da niso dovolj delavni, da ne zastopajo njihovih interesov v skupščini, pa se Socialistična zveza zelo poredko pojavlja kot dejavnik, ki bi razpravljal o delu odbornikov. Vodstva Socialistične zveze na terenu imajo dostikrat premalo posluha za vse kritike občanov na račun predstavnikov občanov v samoupravnih organih. Čimbolj bodo odbori Socialistične zveze spremljalj delo odbornikov, toliko bolj bodo odborniki čutili odgovornost do volivcev in do Socialistične zveze, toliko bolj bodo delavni v okvira občinske skupščine in med volivci. S takšnim aktivnim odnosom Socialistične zveze do dela odbornikov in poslancev na raznih ravneh družbenega upravljanja bi Socialistična zveza lahko bistveno spreminjala družbeno politične razmere v krajevni skupnosti in tako pripomogla k vključevanju vsakega posameznika v ožji in širši družbeni prostor. Konec na 5. strani Na zborih volivcev so izbirali kandidate Bricelj Boris Zg. Hrušica 22 Kodeljevo Mihelič inž. Jože VE 38, 39, Kosovelova 75 40 Trošt inž. Slavko Okiškega 20 Zadobrova Girandon Lojze VE 17, 18 Zg. Zadobrova 14 Zalog VE 19, 20 Dolsko VE 21 Zupančič Rudi Dolsko 14 “4- Besnica VERazpotnik Jože 22 Fabijanijeva 23 Lipoglav VE 23 Sostro VE 24 Zadvor VE 25 Dobrunje VE 26 25- Zg. Kašelj Kumše inž. Franc VE 27 Polje-nova hiša Vevče VE 28, 29 Polje VE 30, 31 Slape VE 32 1939 srednja umski delavec Totra - referent ekonomist 1921 visoka inž. agronom. Kmetijski zavod višji strok, sodel. 1928 visoka gradbeni inž. »IMOS« Ljublja- na - direktor 1921 srednja gradbeni tehnik Slovenija-les gl. uvozni referent 1927 srednja ' strokov, učitelj Hotel »LEV« pom. direktorja 1921 srednja kmet. tehnik Komunalno podj. Sostro - direktor 1929 visoka elektro-inž. IMP Ljubljana šef ekonom, enote Kandidati ZA ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI MESTNE SKUPŠČINE Z OBMOČJA OBČINE LJUBLJANA-MOSTE-POLJE 1 SKUPina gospodarstva 2* Saturnus 22 Kolinska Združene Panirnice Vevče binat "Emona« Slovenija ■ceste 25 26 sap Gostinčar inž. Marjan Polje 487 1938 visoka strojni inž. Saturnus tehn. vodja OTT Počivavšek Jože Tabor 8 1928 visoka dipl. pravnik Kolinska Lj. — kom. direktor Jurca Ivo Ob Ljubljanici 86 1915 višja komercialist Javna skladišča -vodja obrat, enote Preši Janez Zg. Zadobrova 85 1941 višja soc. delavec Zdr. papirnice Vevče - kadrovik Urbanija inž.Miha Ljubljanska 79 Domžale 1940 visoka inž. agronom AE - vodja priprave dela Vidmar Andrej Cilenškova 33 1932 višja ekonomist AE - direktor kom. sektorja Jerman Milan Velikovška 2 1930 srednja grad. tehnik Z2TP - Grad. pod. - direktor Trček Janez Linhartova 68 1926 srednja laborant SGP Solvenija-ce-ste - sekretar meh. obratov Jeras Venceslav Verovškova 45 1914 srednja gradbeni tehnik Izolirka - direktor Ječnik Marjan Medvode 120 1930 NP-sred. umski delavec SAP Ljubljana -šef avtob. postaje Štandekar Franc Crtomirova A-3/1 1927 višja prometni inž. ZŽTP - Transp. podj. Moste - šef postaje U. sKup ina prosvete in kulture le* HonCi!dati za ^eI°vnI zb°r mestne skupščine te skupine se volijo v M VE 40, ki jo Ustv. °bčinske VE Moste-Polje — vsi šolski, vzgojni in prosvetno-kulturni zavodi ^ ezne VE občine Ljubljana-Bežigrad. tei volilni enoti se voli en odbornik. ^Kette- Murn« Medved Anton Ul. 15. aprila 5 1919 visoka profesor VI. gimnazija Moste - ravnatelj Škrjanc Janez Kersnikova 11 1925 visoka dipl. ekon. mg. ekonom, ved Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo Tepina Ana Privoz 6/a 1921 visoka profesor Dopisna DU prof. predavatelj Gabrščik dr. inž. Boris Ul. Poh. bat. 81 1923 III. st. dr.dipl. inž. arch. znanosti Urbanistični institut znan. raz. delo Pritekelj Milan Klunova 3 1925 visoka profesor O. š. »Kette Murn« ravnatelj Kakšen naj bo odbornik? Nadaljevanje s 4. strani Socialistična zveza bi tako spodbudno delovala ne le na delo odbornikov in poslancev, ampak tudi na dvig družbeno politične aktivnosti slehernega občana. Zavedati se moramo, da zbori občanov, sestanki Socialistične zveze in zbori volivcev lahko kljub majhni možnosti neposrednega odločanja močno vplivajo na delovanje tistih, ki so jih volili, če z njimi redno vzpostavljajo neposredne stike. Odborniki in poslanci, ki bi se udeleževali takih sestankov ali zborov, se ne bi mogli izogniti pritisku volivcev in bi bili tako moralno in politično še bolj vezani, da svoje delo opravljajo z vso odgovornostjo in prizadevnostjo. Socialistična zveza in njeni odbori bi morali, tako med svojim članstvom kot med ostalimi občani, izvajati takšne akcije, ki bi prisiljevale odbornike, da bi bili pogosteje med njimi. Na ta način bi Socialistična zveza s svojimi osnovnimi zamislimi vplivala na delo odbornikov. Odborniki ne bi mogli prihajati med volivce nepripravljeni. Redno bi se morali udeleževati sej občinske skupščine, saj drugače ne bi mogli posredovati stališč in zahtev občanov in dajati odgovore volivcem. S takšno metodo dela bi Socialistična zveza pripomogla k temu, da bi odborniki odgovorneje o-pravljali svojo vlogo v občinski skupščini in med občani. Podobno kot Socialistična zveza naj bi tudi občinska skupščina prevzemala takšne metode dela, ki bi odbornike pa tudi razne občasne in stalne organe občinske skupščine (glede na problem) bolj kot dosedaj OBČANI — VOLIVCI! 13. aprila bomo na voliščih odločali o tem, kdo nas bo v naslednjem mandatnem obdobju zastopal v predstavniških telesih - občinski, mestni, republiški in zvezni skupščini. Zato pohitimo na volišča in oddajmo svoje glasove za najboljše predstavnike! Naj tudi letošnje volitve potekajo v znamenju naporov pri uveljavitvi gospodarske in družbene reforme. To pa bomo dosegli tudi tako, da bomo izvolili ljudi, ki bodo reformo dosledno izvajali. vezala na poprejšnja razpravljanja z zbori volivcev, občani, Socialistično zvezo, sveti krajevnih skupnosti, družbenimi organizacijami in društvi. S takšnimi metodami dela Socialistične zveze in občin, skupščine bi dosegli večjo javnost dela in večjo odgovornost do dela ter bi omogočili občanom, da bi prek zborov volivcev in drugih oblik njihovega združevanja povečali svoj vpliv na politiko občinske skupščine. ZA INFORMATOR GOVORITA POSLANEC IN ODBORNIK Upoštevati obojestranske stike! Uredniifvo volilnega informatorja je zaprosilo poslanca republiškega zbora republiške skupščine VLADA ČERNETA in odbornico občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje PIO KU-HARIČ-MAHKOVEC, da odgovorita na nekatera vprašanja o vlogi ter nalogah poslanca in odbornika. PIA KUHARIČ-MAHKOVEC Kaj bi kot odbornica občinske skupščine Moste-Polje lahko povedali o delu skupščine v minulem mandatnem obdobju) Štiri leta je dolga in hkrati kratka doba. Prvo, merjeno s prizadevanji, drugo pa s časom, da ta prizadevanja rodijo sadove. Glede na dane možnosti — pri tem mislim na predpise, po katerih je mnoge zadeve treba le potrditi ali jih uskladiti s predpisi — je bilo delo skupščine zgolj formalno. O tistem drugem delu, kjer odborniki in skupščina samostojno odločajo, lahko mirno rečem, da je bilo prav v tem obdobju mnogo storjenega za utrjevanje občinske samouprave, da je bila dobro opravljena marsikatera prevzeta naloga, še mnogo več pa bi bilo storjenega, če ne bi naleteli na večno oviro — pomanjkanje denarja. Kot odbornica ste bili zelo aktivni. Kako ste usklajevali obveznosti zaposlene žene, odbornice, gospodinje in matere! Verjetno ne bi nikdar razmišljala o tem, kako sem zmogla vse našteto, če me tega ne bi vprašali. Nekaj gre vsekakor na račun mojega značaja in osebne discipline. Ce neko nalogo prevzamem, jo tudi skušam kar najbolje opraviti. Eno mojih načel je, da moram na delovnem mestu, za katerega dobim osebni dohodek, delati stoodstotno. Zato sem bila tudi ves čas proti vsem sestankom v dopoldanskem času. Da imam urejeno gospodinjstvo brez dodatne pomoči, je zasluga tega, ker v družini (tudi mož je aktiven družbeno-politični delavec) ne poznamo »moških« in »ženskih« opravil, ampak poorimemo vsi — tudi starejši sin. Zelo pa pogre- Konec na 6. slrani III. SKUPINA ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA Kandidati za delovni zbor mestne skupščine te skupine se volijo v M VE 46, ki jo tvorijo občinske VE Moste-Polje — Zdravstveni dom Moste-Polje, obe lekarni in Klinična bolnica za psihiatrijo Polje in ustrezne VE občin Ljubljana-Bežigrad in Šiška. V tej volilni enoti se voli en odbornik. Klinična bol. za psihiatrijo Polje Tanaskovič Milena Studenec 39 Pogačar dr. Franc Prešernova 1934 višja soc. delavka 1922 visoka zdravnik Klinična bolnica za psih. Polje soc. delavka ZD Ljubljana -enota Šiška -medicina dela IV. SKUPINA SODSTVA IN JAVNE UPRAVE Kandidati za delovni zbor mestne skupščine te skupine s volijo v M VE 49, ki jo tvorijo občinske VE Moste-Polje — zaposleni v upravi družbeno-političnih organizacij in društvih ter ustrezne VE ostalih ljubljanskih občin. V tej volilni enoti se voli en odbornik. 49 Bernik Stane Podutik 103 1938 visoka profesor Revija za likovno kult. Sinteza - gl. uredn. Upoštevati obojestranske stike! Nadaljevanje s 5. strani Jam otroški vrtec za otroke do dveh let. Kje po vali sodbi tičijo vzroki za še vedno premajhno družbeno politično uveljavitev ženski Verjetno pričakujete ustaljen odgovor, da je vzrok za to preza-oslenost žena v tem, ker je družba premalo storila za njihovo razbremenitev, skratka, o čemer smo že mnogo pisali in govorili in kar je na žalost tudi res. Odgovorila bom z drugega vidika. VAZNO OBVESTILO Volivce obveščamo, da je sedež občinskega volilnega štaba v domu družbenih organizacij, Ob Ljubljanici 42, soba št. 35, tel.: 315-980. Tu lahko dobite vse potrebne informacije, ki se nanašajo na volitve. Mnogo zelo aktivnih žena je bilo že izvoljenih v najrazličnejše forume, mnoge so to zaupanje upravičile. Ko si izvoljen na primer v občinsko skupščino, nisi samo odbornik, ki sedi enkrat mesečno na seji, ampak povleče ta funkcija za seboj še druge zadolžitve (sodelovanje v svetu, v Mestnem svetu, v odboru mestneaa sveta itd.). Povsod si nepogrešljiv. Ko ti poteče mandat, te vsi pozabijo, nikjer več ne ustrezaš. Kot da ne bi vodili nobene kadrovske politike! In ker so že mnoge žene doživele tako pozabo, njih okolica pa tudi ni slepa, sem mnenja, da je to eden nomembnih vzrokov za premajhno udeležbo in uveljavitev žensk. Ali menile, da so zbori volivcev že nekoliko preživela oblika sodelovanja občanov v družbenih dogajanjih in je tudi tu iskali vzroke za skromno udeležbo na zborih) Ne bi smeli govoriti o preživeli obliki institucije kot take, pač pa o tem, zakaj volivci ne prihajajo na zbore. Prva leta po osvoboditvi so bile dvorane premajhne, da bi vse sprejele. Kopica neizpolnjenih obljub, neupoštevanje predlogov, neskromnost premnogih funkcionarjev in nagel dvig njihovih osebnih standardov — vse to je omajalo zaupanje ljudi in so se nekako zaprli vase. Zbori volivcev bodo morali ponovno zaživeti morda v neki sodobnejši obliki, za vsako ceno pa si moramo ponovno pridobiti zaupanje volivcev! Kako ocenjujete delo kluba odbornikov v preteklem obdobju! Zamisel je izredno dobra, vsakokrat pa sem le imela občutek, da sedim na sestanku. Klub odbornikov bi moral biti bolj neformalen, torej tak, kot je bil zamišljen. Kaj bi svetovali novoizvoljenim odbornikom) Svetovala bi jim, naj kolikor mogoče dobro predelajo obsežno gradivo za seje, naj seje redno obiskujejo, naj dobro prisluhnejo volivcem in pred skupščino povedo njihovo mnenje ter naj se jih nikoli ne poloti malodušje. Kako ocenjujete delo poslancev v občinski skupščini, družbenopolitičnih organizacijah in še posebej med volivci! Delo poslancev je teritorialno zelo obsežno, zato ne moremo zahtevati od njih, da so navzoči povsod in vedno. Nad delom poslancev našega območja v občinski skupščini, družbenopolitičnih organizacijah in med volivci skoraj ne moremo imeti pripomb. Dokaz za to so tudi njihove ponovne kandidature. Kaj bi lahko rekli o Pii Ku-harič-Mahkovec zasebno) Najraje se posvečam družini; časa, ki ostaja samo zame, pa je tako zelo malo. Izkoristim ga za branje. VLADO ČRNE Kako ocenjujete priprave na volitve nasploh in še posebej v občini Ljubljana Mo-ste-Poljel Organizacijsko in vsebinsko so priprave na volitve dobro pripravljene. Ne morem pa tega trditi tudi za način evidentiranja, določanja in potrjevanja kandidatov tako za odbornike občinske skupščine kot tudi za poslance republiške in zvezne skupščine. Način je bil za preprostega občana težko razumljiv in preveč zapleten. Ker so priprave v celoti tekle po predvidenem programu tudi v naši občini, je potrebno izreči vse priznanje vsem družbenopolitičnim organizacijam in še posebej Socialistični zvezi. Slišali smo, da ste imeli v zadnjih dveh letih kot poslanec zelo veliko stikov z volivci ter drugimi krajevnimi in občinskimi družbenopolitičnimi dejavniki. Kaj bi lahko povedali o teh izkušnjah) Zdi se mi, da tisti poslanec, ki nima neposrednega stika z območjem, ki ga zastopa, ne pozna življenja, mnenj in vzdušja ter se zato lahko za posamezna stališča opredeljuje samo iz lastnih izkušenj. To pa je glede na čas, v katerem živimo in de- lamo, najbrž premalo. Praksa že narekuje poslancu, da se mora o posameznih vprašanjih obvezno pogovarjati z ožjim ali širšim krogom ljudi. Zelo velika opora so poslancu vse organizacije na ravni občine, še boljši pa je neposreden stik s krajevnimi dejavniki, med katerimi omenjam predvsem socialistično zvezo in pa krajevno skupnost. Da se to uresniči, naj tako poslanec sam išče več stikov z njimi, prav tako naj občani večkrat kličejo poslanca na razgovor. Kakšna je po vaši sodbi razlika med poslancem pred, recimo, desetimi leti in danes) Danes poslanec vsak predpis, ki ga sprejema skupščina, zasleduje in o njem lahko razmišlja še, ko se pripravlja kot osnutek in dokončno glasuje o njem, če vsebuje vsa mnenja, pripombe in predloge, ki so bili dani. To jasno samo takrat, kadar se predpis sprejema po normalnem postopku. Skupščinske seje in seje republiškega zbora, katerega poslanec ste, so bile včasih zelo burne, razprave pa žolčne. Katera od sej se vam je v minulem mandatnem obdobju najbolj vtisnila v spomin! Maja 1968 sem kot poslanec republiškemu in gospodarskemu zboru predlagal predlog zakona o prispevku za gradnjo stanovanj za borce NOV. Ker sem ta zakon tudi sam pripravil, sem ob veliki podpori vseh občinskih odborov Zveze združenj borcev in republiškega odbora s tem predlogom tudi uspel. Predlog zakona je bil z večino glasov sprejet, čeprav je glede na pripombe pretrpel manjše spremembe. Stopnja prispevka, ki ga plačujejo delovne in druge oraanizacije v sklad skupne porabe za stanovanjsko gradnjo je bila namreč znižana od 25 na 20 odstotkov. Da se bom na to sejo skupščine še dalj časa spominjal, je vzrok v tem, da sem kot poslanec in predlagatelj moral nastopiti s prepričljivimi dokazi, posebno še zato, ker je bil zakon sprejet po skrajšanem postopku. Da je zakon potreben, sem moral namreč prepričati o fem 200 poslancev. S katerimi poglavitnimi problemi se kot predsednik skupščinskega odbora za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo trenutno srečujete in kaj kot predsednik skupščinske komisije za vprašanja borcev NOV napovedujete borcem) V odboru za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo je vsa skrb posvečena reviziji zveznih in republiških zakonov, ki urejajo to vprašanje. S spremembo zvezne i*1 republiške ustave bodo republike nekatera področja urejale samostojno, glede na specifične probleme. Tako |e potrebno v precejšnji nien spremeniti zakon o financiranju stanovanjske gradnje -j' še v naprej zagotoviti sre°' stva za stanovanjsko gradnjo — zakon o gospodarjenju s stanovanjskim fondom — popolniti je potrebno določbe o samoupravljanju — *er zakon o stanovanjskih faZ' merjih. V komisiji za vprašanja borcev NOV pa se zavzemam0 za sistemsko ureditev pokojnin nasploh, problematiko republiških in občinskih priznavalnin, tistem borcem pa( k1 nimajo še rešenega vanjskega vprašanja, pa želi' mo čimprejšnjo vselitev v primerna stanovanja. Ka| bi kot poslanec lahj® povedali o nalogah repub'1' ške skupščine v naslednje|,’ mandatnem obdobju! Na področju gospodarstvi bo še vnaprej poglavitna ni loga skupščine sprejemanj® takšnih ukrepov, ki bodo zi' gotavljali gospodarski por®5 v skladu s sprejeto reform0^ Velika vrzel je še vedno P° manjkanje realnih razvojn1^ programov tako delovnih °r ganizacij, panog kot tudi re publike. V stanovanjskem in kom^ nalnem gospodarstvu f®[ družbenih službah pa bo ", ba vse sile napeti za to( . se čimprej spremenijo s, v veljavni zvezni predpis' , splošne akte, medtem ko n podrobne predpise spr®P republika glede na svojo sp cifičnost. Za konec pa še tole vpr®. šanje: kakšen je vaš delov in prost dan! Prostih dni je pravzap1^ zelo malo. Seje, sestank' . študij gradiva, ki je ve®* preobilno, me zaposlijo '8 i da traja delovni dan več* od jutra do noči in d® prosti dnevi zelo redki. Izdaja Občinska konferC® ca SZDL Ljubljana Mo9*' Polje, Ljubljana, Ob kJ1*., Ijanict 44. — Ureja urC