30
Politični pregled.
Dr. Steinwender. — Vodja neinškonarodne stranke dr. Steinwender, ki je v državnem zbora zastopal beljaško mestno skupino, je odložil svoj mandat. Na nekem volilnem shodu v Beljaku so voliici mu izrekli tako dvomljivo zaupnico, da mu ni druzega kazalo, nego odpovedati se mandatu. Za zaupnico se je namreč bila dobila večina samo dveh glasov, nasprotniki so pa celo trdili, da se večina izrekla proti njemu. Dr. Steinwenderju so mnogi voliici zamerili, da se je jel bratiti z nemškimi liberalci in bližati vladi. Grovori se, da hočejo Steinwenderjevi nasprotniki sedaj kandidovati znanega Schone-rerja, ki je očiten prusoljub in odločen nasprotnik zidov. Proti Steinwenderju se je na Koroškem že dolgo delalo. Steinwender je na shodu sam imenoval nekega bogatina, kateri plačuje ljudij, da rujejo proti njemu. Povedal je celo svoto, katero je dobil urednik nekega političnega lista. Steinwender bode pa pri novih volitvah zopet kandidoval in zlasti prijatelji „Schulve-reina" že delajo zanj. Dobili so nalog z Dunaja, ker vodje tega požidovljenega društva se boje, da ne bi bil voljen Scho-nerer.
Katoliški shod. — Minoli teden je bil v Budimpešti velik katoliški shod, katerega je otvoril sam knez primas. Shod je bil dobro obiskan in je imel pokazati, da se večina oger-skega prebivalstva ne vjerna z vladno cerkveno politiko Posebno je bilo veliko višje aristokracije. Višji ogerski aristo-kratje so največ nasprotniki civilnemu zakonu. To pa ne le iz verskega prepričanja, temveč imajo druge uzroke. Versko prepričanje tudi pri Djih ni kdo ve kako gureče. To se je videlo lani, ko so rajši šli k konjski dirki na Dunaj, nego v gospodsko zbornico, kjer se je razpravljal neki šolski zakon, ki se jako dotiče verskih koristij. Pri civilnem zakonu je pa nekoliko drugače. Na Ogerskem je mnogo obožanega plemstva. Ti plemenitaši najhuje priganjajo, da vvedo civilni zakon, da se bodo potem lahko ženili z bogatimi Židinjami. Sedanji bogati aristokratje se pa tega boje, ker potem bo to plemstvo pridobilo več vpliva in se bode ž njimi borilo za veljavo. Denar pa ima v današnjem Času veliko moč, bodi si tudi židovski. Zaradi tega je pa pričakovati, da veliki grajščaki porabijo ves svoj vpliv proti civilnemu zakonu. Liberalcem nikakor ni po godu, da se je katoliški shod tako sijajno obnesel, zato pa hočejo po mestih sklicevati protishode, o katerih se pa dvomi, da bi se posebno obnesli. Sicer pa ta katoliški shod vladne cerkvene politike ne bi dosti motil, da se ne pojavljajo druge težave. Opozicijske stranke se začenjajo postavljati po robu. To pa ne zaradi verskega prepričanja, temveč le zaradi tega, ker ne marajo prepustiti vladni stranki te časti, da je izvela velike reforme. Skrajni levici pa tudi to ni všeč, da vlada še ni predložila zakonov o uvedenji katoliške avtonomije. Te avtonomije pa ne želi zaradi tega, da cerkev dobi večjo svobodo, temveč osnovali bi radi kako tako organizacijo, kot jo imajo protestantje in pravoslavni, da bi neduhovniki imeli kaj več govoriti v cerkvenih stvareh. Tako bi liberalci dobili le dobro sredstvo, da bi ovirali cerkev in nj^no delovanje.    Kake vred-
31
nosti   je taka   avtonomija vidimo, pri ogerskih Srbih,   kjer se vse vrši. kakor gospodje v Budimpešti žele.
Srbija. — Zadnji čas, sosebDo po ministerskega predsednika Dokiča smrti, nastalo je nuj vladujočo radikalno stranko in kraljem veliko easprotje. To je pa tudi lahko umevno. Dokič je bil previden in trezen človek, ki je vedel pametno in nepristransko voditi vladne posle. Po smrti tega so se pa ra-dikalci, ker nimajo pametnega vodnika, pokazali v svoji pravi luči. Eadikalna vlada pričela je postopati nezakonito in pristransko proti nasprotnim liberalcem in naprednjakom. Da ni prav bilo to kralju, ki mora biti varuh pravic vseh svojih podanikov brez razločka, je umevno. Od tod nasprotstvo. Kralj je zahteval od radikalnega ministerstva, da naj postopa pravično in zakonito, sicer bo prisiljen storiti v ta namen potrebne korake. Kolikor je znano, so radikalci odklonili vsako zahtevo kraljevo, vsled Česar se je čutil ta prisiljenega pozvati svojega očeta razkralja Milana iz Pariza, da mu pomaga pri rešitvi krize. To naznanil je kralj Aleksander radikalnemu mi-nisterstvu, ki je z ozirom na to, da se s prihodom Milana v Srbijo ruši ustava, dalo svojo ostavko. Milan je že prišel v Beligrad. Vršila so se posvetovanja vseh vodij raznih strank. Milan je bil tudi poleg kralja navzoč pri posvetovanjih. V tem je sestavil novo ministerstvo Simič, srbski poslanik na Du-naji, in novo ministerstvo je sestavljeno iz zmernih ali nadarjenih mož in gotovo je, da radikalci izgube svojo veljavo in, da se bodo njihovemu oblastnemu postopanju malo pri-strigle peruti.
Italija. — Ne le, da se ima italijanska vlada ta tre-notek boriti za javni mir in, da mora v to svrho krotiti raz-ljuteno nezadovoljno kmetsko prebivalstvo in s socijalnim duhom navdane delavce, veliki izgredi in pravcati punti, ki se vrše zadnji čas malone po celi Italiji pričajo to — skrbeti ima v prvi vrsti tudi za svoj notranji največ finančni položaj, da ga uredi. Italija nahaja se v tako slabem finančnem položaju, da ne kmalu kaka druga država, prav dobro bo, če ne bo ta žalostni položaj provzročil še kakega prevrata. Urediti hočejo finance, toda kako. Da bi se davki povišali vto ne privoli poslanska zbornica, da bi se pa letna potrebščina znižala, tega pa ne pripusti vlada. Državni proračun kaže 80 milijonov lir deficita. Kako tega odstraniti, če se noče potrebščin posebno vojnih znižati in se ne sme novih davkov naložiti ? Vlada bo nazadnje prisiljena zaključiti zasedanje parlamenta in s kraljevo naredbo vvesti nove davke. Ta eksperiment je sicer silno nevaren, toda vlada ga bo morala v svoji veliki zadregi le napraviti.