Slavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek [ & 35-letnici izhaj?Jja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ilizacijsko na vseh področjih nik Zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan je spre-nskim kovinarjem ter se pogovarjal s širšim politi-jeseniške občine — Izgubarji žele skriti slabo pro-z višjimi cenami dela. Vsako delovno okolje Dragan, S _ 7. proizvodno delov-ije kovinarjev na Jese-je slovesno odprl podpred-Zveznega izvršnega sveta i, ki. se je ob tej pogovarjal tudi s širšim aktivom jeseniške občine. -Dragana so najprej se-'ospodarjenjem občine, za je značilna predvsem indu: kot obmejna občina pa si §irše in trdnejše po-v okviru maloobmej-Jeseniška občina do-večjih naložb v zadnjih ie največja delovna or-železama, skrbno varče-za izgradnjo jeklarne, bi se morala letos se pojavljajo problemi, treba čimprej rešiti, saj gama Jesenice m Jese-železarna. tehnologija je j^tarela, stroški ogromni, nia jeklarne nujna, iran je poudaril, da se iljimTvofžilezTrne. lahko op-v povezovanju vse ju-črne metalurge m pre-*alne industrije ^risal je tud fcnii jugoslovanski gospodarski ■Sit kitemelji na dosledni sta- S^ina S področjih življenja - Iskrina centrala Erevanu ST«.«; V Erevanu v sov- '.niii SO pred kratkim 8„o o veliko te- WoTentTaVkiJo je izdelala ^^a. Centralo so začel potem, ko e ve-mePtaconta. v M os- ^uspešno prštala Erevanu je deveti h central tega ki iih bo zgra- in aeia. vsano utiovuu unuijc se mora ravnati po zahtevnih ekonomskih pogojih poslovanja, v okviru kratkoročnega in srednjeročnega razvoja in po potrebi spremeniti svoje plane razvoja. Nič več ne smemo računati na kredite, še manj na to, da bi prenašali breme stabilizacije na druga ramena. Zvezni izvršni svet je zdaj pred tem, da skupščini predloži poročilo o uresničevanju letošnje razvojne politike, obenem pa predloge dodatnih ukrepov ekonomske politike do konca leta. Prve ocene kažejo, da so gospodarski rezultati prvih mesecev glede na slabe materialne osnove še kar dobri, čeprav je industrijska proizvodnja v zadnjem mesecu nekoliko slabša, umirja pa se tudi izvoz na konvertibilno tržišče. Dodatne akci- je pa bodo potrebne, da bosta blagovni in neblagovni devizni priliv večja. Koriščenje tujih kreditov je prepočasno, kar kaže na malo učinkovit mehanizem, nekateri pa tudi želijo oživeti stare navade in računajo na nove in nove kredite. Pripravljajo pa tudi nekaj novih ukrepov glede stroškov, cen, negospodarskih naložb. Dosledno bo treba prekiniti s prakso izgubarjev, ki si prizadevajo, da bi izgube avtomatično pokrili z novimi cenami, saj jim je večkrat sama izguba kar nekakšna legitimacija za povišanje cene. Nekateri tudi nočejo uresničevati novih ukrepov, se jih izogibajo, češ, da pač pričakujejo nove ukrepe. Sprememb v letošnji resoluciji razvoja ne bo, ker so njeni osnovni cilji povsem jasni in dosledno stabilizacijski. Povzetek razprave Zvoneta Dragana objavljamo na 2. strani. D. Sedej Proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Gostitelj 9. republiškega tekmovanja v petek in soboto bo SGP Gradbinec Kranj Kranj - 3. junija gradbeni delavci praznujejo v spomin na stavko leta 1936, ki je pomenila mejnik v njihovem boju za uresničitev pravic in gesla Delu čast in oblast. Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije je zato tudi za letos razpisal proizvodno tekmovanje za zidarje, tesarje, orodjarje, železo-krivce in Žerjavarje ter iz teh ekip sestavljeno ekipo za tekmovanje na področju SLO in DS. Prireditelj in gostitelj letošnjega 9. Eroizvodnega tekmovanja građenih delavcev iz cele Slovenije pa bo v petek in soboto, 3. in 4. junija, Splošno gradbeno podjetje Gradbinec iz Kranja. V petek, 3. junija, dopoldne bo v prostorih občinske skupščine v Kranju najprej plenum grad- benih delavcev Slovenije, ob 19. uri pa bo v kinu Center svečana akademija ob dnevu gradbenikov, na katero so vabljeni tudi v prebivalci Kranja oziroma občine. Slavnostni govornik na akademiji bo Ivo Marenk, izvršni sekretar za družbenoekonomske odnose pri CK ZKS. Ob tej priliki bodo podelili tudi plakete republiškega odbora sindikata in Kavčičeve nagrade za leto 1982. Prireditelji pa so poskrbeli tudi za zanimiv kulturni program. Tekmovalni del srečanja gradbenih delavcev Slovenije se bo začel v soboto, 4. junija, ob 7.30 na stadionu Stanka Mlakarja, kjer bo tudi tekmovanje v partizanskem mnogoboju in protipožarni varnosti. Od 10. do 12. ure pa bo potem na gradbišču na Planini proizvodno tekmovanje. Prireditelji vabijo Kranjčane oziroma občane, da si ogledajo tudi obe tekmovanji. ^ £ Kranj— V petek je Kranj obiskala občinska delegacija socialistične stranke iz Šentvida na Glini z avstrijskega Koroškega. Ogledala si je mestno hišo, muzej, razstavišče v Savskem logu in se pogovarjala s predstavniki Gorenjskega sejma in občinske skupščine. — Foto: F. Perdan Mrtve reke — uspavana vest Veliko vode je že preteklo, veliko rodovitne zemlje smo že pozidali, veliko dima in prahu spustili v zrak, veliko smetišč in divjih odlagališč smo že pridelali od tedaj, ko smo po konferenci Združenih narodov o varstvu okolja dosledno varstvo narave opredelili tudi v naši ustavi. Iz ustave smo »speljali« raznorazne zakone o varovanju dobrin splošnega pomena, gozdovih, kmetijskih površinah, zaščiti naravne in kulturne dediščine. Prav gotovo ne bi bili objektivni, če ne bi dejali, da varstvu nasploh nismo posvetili dovolj pozornosti, a velikokrat žal le v besedah in na papirju. Hitra industrializacija dežele nas je vse skupaj silila v pozidave tovarniških objektov, stanovanjsko gradnjo, ob tem pa nam je praviloma vedno zmanjkalo denarja za čistilne naprave, za odpraševalne objekte, za smiselne projekte, ki ne bi ubirali bližnjic in načrtovali stanovanj na rodovitnih poljih. Zapravili smo marsikatero kulturno zanimivost in vrednoto, kajti domala nenasitna želja po večjem družbenem in zasebnem standardu nas je pehala v neumnosti vseh vrst. Ničesar nam pri skokovitem napredku na vseh straneh in področjih ni manjkalo — razen pameti. Raznorazni tedni, u katerih potekajo posamezne akcije, pravzaprav ne morejo pomagatitkot bistveno ne more varovati našega okolja akcija od 25. maja do 5. junija pod naslovom Narava, zdravje, lepota. Le resen opomin je lahko, opomin, ki nam ga pošiljajo zavzeti iz društev za varstvo okolja, naj vendarle že nehamo voziti odpadke v rečice in potoke, pozidati sleherno njivo in mirno gledati, kako nam bližnja tovarna puha smrad in dim v nosnice. Ne pustimo se vendarle vleči za nos in ne dopustimo, da binekateri brez-vestneži, ki jim je bore malo mar, če onesnažijo vse vodne vire in izvire, mirno spuščali strupene kemikalije v reke. In če jim že mrtvih rek ni mar in če jih ne gane niti kazen — mila in premila — povzdignimo vsaj glas v moralni obsodbi. Morda pa nam končno le pride v naravno vest in zavest, da se bo narava nekoč kruto maščevala, kajti zelenih polj, bogatih gozdov, čistega zraka in bistrih rek si ni moč izmisliti čez noč ... D. Sedej 11. sejem opreme in sredstev civilne zaščite Danes odprtje prireditve torek, 31, 5. 1983 CENA 11 din smernice o doktrinarnih načelih civilne zaščite bo 1. in 2. junija sodelovalo okrog 800 udeležencev, ki so že vnaprej prejeli poseben zbornik obravnavanih tem na seminarju. Razen seminarja pripravljajo na sejmu tudi druge aktivnosti. Republiški svet in svet občine Kranj za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizirata razstavo Družbena samozaščita v cestnem prometu, republiški sekretariat za ljudsko obrambo bo tudi tokrat predstavljal vojaške in obrambne poklice, Rdeči križ Slovenije pa bo razstavil svojo literaturo in didaktična sredstva. Prikaze razstavljene opreme bodo spremljali razni sestanki, pogovori in druga srečanja med proizvajalci, uporabniki in nosilci koncepta SLO in družbene samozaščite. Udeleženci seminarja prihajajo v Kranj iz prek 350 jugoslovanskih občin. Na sejmu pričakujejo obiskovalce še iz več krajev; to je moč sklepati po številnih prijavah, zaradi katerih so zasedene vse nočitvene zmogljivosti v občinah Kranj, Radovljica in Škofja Loka, delno pa tudi v Ljubljani. S. Saje KRANJ - V Poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem v Kranju, ki skupno z zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo, centrom za civilno zaščito pri tem sekretariatu pa republiškimi in pokrajinskimi organi ter organizacijami prireja sejem opreme in sredstev civilne zaščite, se bodo danes, 31. maja, odprla vrata 11. tovrstne prireditve zapored. Sejem, ki bo trajal do vključno 3. junija, bo ob 11. uri odprl predsednik predsedstva SR Makedonije Bla-goje Taleski. Sejem so pripravili ob pridobljenih izkušnjah med desetletnim uspešnim delovanjem prireditve; tako še naprej ostaja edini specializirani sejem s področja civilne zaščite v naši domovini. Tudi tokrat bodo na njem prikazali širok izbor dosežkov v proizvodnji opreme in sredstev za civilno zaščito, službe opazovanja in obveščanja ter druge oblike družbene samozaščite. Sodelovalo bo kar 153 domačih in 10 tujih razstavljalcev. Nekateri od njih so prijavili komisiji, ki podeljuje medalje in priznanja za novo opremo in sredstva, prek 40 svojih izdelkov. Na strokovnem seminarju o aktualnih vprašanjih pri organiziranju civilne zaščite glede na novi zakon o ljudski obrambi in SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE Z4ŠCITE kranj 31.5.-3.6/83 ^m ^m poslovno prireditveni BmM center SEJEM JE ODPRT OD 9. DO 18. URE na Gorenjsko pripeljal »Vlak bratstva in enotnosti« z našimi dragimi gosti iz V petek popoldne bo ^ 'spomini na težka leta vojne, ko je okupator izgnal z domov številne za-Srbije- $Pet r vri srbskih bratih so naši ljudje dobili svoj drugi dom. Bratske vezi so od redne Slovence, vt n ^ ^ prijateljstvu vedno znova omogoča srečanje vsem, ki so jih te- tedid%žUe usode-- Foto: F. Perdan GLAS2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK, 31. MAJA 1983 PO JUGOSLAVIJI VLAGANJA V ELEKTROGOSPODARSTVO Slovenija je prva v državi do- _ jcla. da samo s svojimi elektro- ' energetskimi zmogljivostmi ne bo mogla zadovoljiti naraščajočih potreb po elektriki, če ne bo vlagala tudi v elektrogospodarstvo v drugih republikah in na Kosovu. Iz elektrarne Tuzla V Slovenija že več let dobiva elektriko. v l gljeviku pa sedaj gradimo še drugo elektrarno, s Hrvati se pripravljamo na gradnjo druge nuklearke, sodelovali naj bi pri izgradnji elektrarne Tuzla II razširili elektrarno v Vgljevi-ku in zgradili še nekatere -elektrarne na Kosovu. Takšni so dolgoročni načrti in potrebe elektrogospoda rstva Sloveti i je. OSEBNI DOHODKI V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH ZAOSTAJAJO Družbenoekonomski položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju je slab. Primerjava njihovih osebnih dohodkov z dohodki v gospodarstvu pokaže občutne razlike, primerjava za nekaj let nazaj pa, da se te razlike stalno povečujejo. V republiškem od-" boru sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti se zavzemajo, da bi odpravili razlike v osebnih dohodkih. Se posebej pa je boleče, da so zelo različni osebni dohodki že v različnih občinah. Delavci v družbenih dejavnostih trdijo, da so nemočni pri reševanju teh problemov. Zavedajo se gospodarskih razmer v katerih živimo, vendar pa menijo, da s sedanjim položajem le ne morejo biti zadovoljni. SREČANJE MIJVDIH TEHNIKOV Kar 342 tekmovalcev in okoli 120 njihovih mentorjev se je v soboto in v nedeljo udeležilo sedmega srečanja mladih tehnikov Slovenije V tehnično vzgojo kot dopolnilno dejavnost na šolah je vključenih že blizu 25 tisoč mladih, zato so srečanja mladih tehnikov zelo odmevna. Resna ovira za še hitrejši razvoj te dejavnosti, je neurejeno financiranje. Predsednik nigerijskega senata in ljudske skupščine dr. Joseph Way-as. ki je bil pretekli teden na uradnem obisku v Jugoslaviji, je obiskal tudi Slovenijo. V a brniškem letališču so ga pozdravili predstavniki republiške skupščine in občinske skupščine Kranj. Foto: F. Perdan Ne gre brez zatikanj Radovljica — V radovljiški občini se že vrsto let trudijo, da bi ustanovili skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Zdaj so sicer prišli že tako daleč, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi delovne skupnosti skupnih služb in tudi statut pripravljena kot predlog, prav tako pa ima izvršni svet tudi že kandidata za začasnega vodjo delovne skupnosti. Vse je kazalo, da bo po šestih letih, odkar se v občini menijo za takšno organiziranost sisov, zadeva vendarle izpeljana. Dokumente so v osnutku že potrdili v skupščinah interesnih skupnosti, o predlogu paiejjjrva sklepala skupščina občirisErSdrav-stvene skupnosti. Vendar pa se je izkazalo, da se bo piaksa zatikanj značilnih za vrsto let nazaj, ponovila tudi tokrat, ko so tako izvršni svet skupščine občine kot tudi družbenopolitične organizacij odločeni, da tem zatikanjem napravijo konec. Toda že na skupščini zdravstvene skupnosti ni šlo vse gladko. Pa ne, da nt; bi delegati te skupščine ne hoteli isto — namreč ureditev skupne službe sisov družbenih dejavnosti. Očitno pa niso tega mnenja kot izvršni svet prav glede začasnega vodje delovne skupnosti strokovnih služb. Kup delegatskih vprašanj že pred sejo in razprava ob tej točki je pokazala, da sicer delegati hočejo prav tako kar najhitrejšo ureditev tega vprašanja, vendar pa naj bi kandidata za vodjo iskali v radovljiški občini, nekateri so celo predlagali, da med delavci sedanjih strokovnih služb interesnih dejavnosti. S tem so seveda 8ele-gati občinske zdravstvene skupnosti jasno pokazali, da se ne strinjajo s kandidatom, ki ga predlaga radovljiški izvršni svet, vendar pa se jim ni bilo treba odločati, ker so bili pred glasovanjem že nesklepčni. Če bodo na ta način reševali to točko dnevnega reda tudi v ostalih skupščinah interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, potem v jeseni še ne bo moglo priti do razpisa za vodjo skupnih služb, prav tako pa bi bilo vprašljivo, če bodo z novim letom te interesne dejavnosti lahko prišle na financiranja na osnovi svobodne menjave dela. Eno je vsekakor jasno: tudi združeno delo želi in tudi zahteva ureditev tega problema, brez nadaljnjega usklajevanja pa še ne bo šlo. L. M. Živahna izobraževalna dejavnost Radovljica - Junija bo Delavska univerza Radovljica pripravila več oblik izobraževanja in usposabljanja odraslih. Ta mesec je poslala razpise seminarjev za delegate delavskih svetov, za člane samoupravnih delavskih kontrol in za člane disciplinskih komisij. Vsi seminarji bodo celodnevni z osem do deset ur predavanj. Organizirali jih bodo po dogovoru z delovnimi organizacijami, ki bodo imele največ prijavljencev. Doslej odziv zlasti večjih delovnih organizacij, ni izpolnil pričakovanj. Izjema je LIP Bled, ki prireja za svoje delavce lastne seminarje, in Filbo Bohinj, ki je kljub majhnemu številu zaposlenih prijavil osemnajst slušateljev, vse druge delovne organizacije pa skupaj le 32. Boljši odziv kot v drugih velikih kolektivih je bil tudi v blejski Vezenini. Hkrati je Delavska univerza Radovljica poslala razpis za osemUrni tečaj za varno delo s plini, ki ea prireja junija skupaj z Zavodom SR Slovenije za varstvo pri delu. Namenjen je predvsem delavcem gostinske dejavnosti. Vsak petek in soboto so predavanja za usposabljanje delegatov iz delegacij krajevnih skupnosti in združenega dela za samoupravne interesne skupnosti in zbore občinske skupščine. Čeprav so vsa predavanja v prostem času, udeležba delegatov ni zadovoljiva, kar je bržčas pripisati njihovi slabi obveščenosti in premajhni skrbi zveze sindikatov ter vodstev organizacij združenega dela za tovrstno usposabljanje. Od 23. maja do L junija je v Radovljici tudi seminar za kandidate za sprejem v zvezo komunistov. Kot zanimivost pa velja omeniti izredno veliko zanimanje deklet in žena za* tečaj aerobičnega plesa. Zaradi številne udeležbe je Delavska univerza morala organizirati osemurne vaje kar v šestih skupinah. V nedeljo v Šentjanške Rute V nedeljo, 5. junija, ob 14 uri bodo pri Lapšu v Sentjanških Rutah odkrili spomenik Štirim padlim koroškim partizanom. Slovesnost pripravlja Zveza koroških partizanov v Celovcu. V kulturnem programu bosta zapela koroški partizanski zbor in slovenski pevski zbor iz Trsta, sodelovala pa bo tudi domača kulturna skupina. Po slovesnosti bo pri Lapšu prijateljsko srečanje s koroškimi Slovenci. Za udeležence proslave v Sentjanških rutah bodo prevoze z Gorenjske organizirale posamezne krajevne organizacije zveze borcev v sodelovanju z občinskimi odbori zveze združenj borcev. (dd) Beseda Zvoneta Dragana • Smo v času začetnih, vendar odločilnih bitk za gospodarsko stabih- zacijo na vseh področjih in na vseh ravneh. Zato moramo v zaostrenih po eojih gospodarjenja in ob vseh nakopičenih gospodarskih problemih potegniti ostro ločnico'med delom in nedelom, med družbeno potrebnim in korist mm delom in nedelom ter neracionalno izbrabo delovnega časa in proizvodnih sredstev na drugi strani. Preseči moramo nekritične ocene o pretiranem neproizvodnem in neproduktiv nem zaposlovanju, pod katerim ra z.umemo skoraj izključno samo nezadržno širjenje administrativnega dela oziroma zaposlovanja. Res je, da se je posebno v zadnjih nekaj letih prav tovrstno zaposlovanje neracionalno povečalo, vendar moramo razlikovali med administrativnim delom in kreativnim »neproizvodnim« delom. • Težkega gospodarskega stanja seveda ne moremo preseči brez korenite spremembe odnosa do dela in gospodarjenja z. družbenimi sredstvi. Izhajati moramo iz odnosa dodela kot elementarnega kriterija za selekcijo na podlagi dela in rezultatov dela. Na vseh ravneh mora vsak izpolnjevati tiste obveznosti, za katere je usposobljen in mora polagati račun za deio m plačati račun za nedelo. • Kupovanje in racionalna uporaba tujega znanja ni alternativa domačemu raziskovalnemu delu, ampak je njegov sestavni del. Usmeritev naše industrije v razvoj lastnega znanja kot vira tehnično-tehnološkega razvoja je objektivna nujnost za celoten gospodarski napredek. • Opreti se je treba na lastne moči, na ogromno, vendar premalo ko riščeno sodobno tehnologijo in opremo ter pomembne industrijske in druge proizvodne kapacitete, na izkušnje in kadre; na neprecenljive moči iti ustvarjalnost samoupravnega združenega dela. Z drugimi besedami, program gospodarske stabilizacije, metode in sredstva razvojne politike, ki iz njega izhajajo morajo prispevati k nadaljnjemu, bolj usklajenemu razvoju proizvajalnih sil družbe natolj kakovostnih temeljih in uspešnejši graditvi samoupravnih socialističnih proizvodnih odnosov. • Vsaka organizacija združenega dela mora svoj razvoj zasnovati na realnih materialnih, kadrovskih in drugih možnostih. Prav tako pa se mora vloga družbenopolitičnih skupnosti, od občine, republike, pokrajine do federacije uskladiti z ustavnimi in zakonskimi pristojnostmi in odgovornostmi. , , . , ... • Izhajati moramo iz tega, da je treba poskrbeti za hitrejši, smotrnejši in družbeno racionalnejši razvoj samoupravljanja kot osnovnega proizvodnega odnosa in v tem okviru smotrnejše uresničevanje ne samo številnih pravic, ampak predvsem odgovornosti in obveznosti delavca in delovnih ljudi, opirajoč se na kreativne sile samoupravljanja in na delovanje objektivnih ekonomskih zakonitosti. • Nujna je racionalnejša izraba vseh razpoložljivih sredstev družbene reprodukcije in krepitev mednarodnega položaja Jugoslavije z večjim in racionalnejšim vključevanjem v mednarodno delitev dela in usposabljanja gospodarstva, da si s svojimi močmi in potenciali, ob stimulativni ekonomski politiki zagotavlja enakopravnejše pogoje za nastope na svetovnih trgih. • Problem ni le obseg vseh oblik porabe, ampak tudi njfena neusklajena struktura. Vsekakor je to zelo zahtevna naloga, saj je znano, da se pravice na tem področju ne ukinjajo same po sebi.^to moramo sprejeti in dosledno uresničevati povsem konkretne programe selekcije in racionalizacije vse neproizvodne porabe z organizirano družbeno akcijo. Prav tako je pred nami težka in ostra selekcija razvojnih prioritet na področju gospodarskih investicij. g ■■'■j m »m M m* mmk Tržičuni zmagovalci oddaje Spoznavajmo svet in domovino — Letošnji krog oddaj Spoznavajmo svet in domovino je prt kraju. njen zme-a o valeč pa je tržiška ekipa, ki je tekmovala s 15 drugimi, njen pokro- ■' . ... . >______J> »> „'«in tlm ln ifn Tržir \nQTr\iiih en !' 11 v uomzaian. vsuku zu pu^uu -------j-' , ves čas držala. Odgovarjali so na vprašanja z zunanje m notranjepolitičnega ter kulturnega področja, posegli so tudi v avnojsko obdobje Titove Jugoslavije, malce pa tudi na športno področje. Trzicam so bdi edmi gorenjski predstavniki y letošnjih oddajah. K njihovi zmagi], veliko pripomoglo tudi pokroviteljstvo BPT, ki je vsakokrat poskrbe a. da je ekipa odhajala na tekmovanje s trumo bodnlcev. Zmagovat bodo v domačem kraju priredili sklepno prireditev, ki bo v sobot*. 11. junija ob 17. uri v avli osnovne šole v Bistrici. Vstopn ice bodo obe u-ni lahko dobili pn sindikatu, oddajo pa bo prenašal tudi IjubljansKi radio. — H. VeselinoviČ__ _____________________________________ —----------- V goste prihajajo naši srbski prijatelji i 1 o • •• _____u____/-<_____• 1____„irini, _____m n,n7ni karrn/la Mar- V ue V petek, 3. junija, popoJdne bo na Gorenjsko pripeljal »Vlak bratstva in enotnosti« — Vsaka občina bo drage goste, ki bodo pri nas ostali do ponedeljka, počastila po svoje Škofja Loka jih bo sprejemala prva. Ob 14 33 naj bi Vlak bratstva in enotnosti pripeljal na škofjeloško železniško postajo. Tu bo prijatelje iz Srbije pričakala folklorna skupina iz Tehnika in škofjeloška pihalna godba. Drage goste bo pozdravil predsednik občinske konference socialistične zveze Jo kob Gartner. Majhna pogostitev bo na postaji sami, potem pa bodo gostitelji svoje goste odpeljali na do move V soboto, 4. junija, zvečer bodo gostje povabljeni na občinsko revijo pevskih zborov. Bo pa ta dan v galeriji na loškem gradu odprta tudi filatelistična razstava, ki si jo bodo gostje lahko ogledali. g V nedeljo, 5. junija, pa se bodo ob 8 un zjutraj gostje in gostitelji odpeljali izpred Trans-tur sta na avtobusni izlet po Gorenjski. V Begunje jih bodo peljali, v Drago m na Bled. Skupno kosilo bo popoldne v Transturistu. Tu Hh bozabaval vojaški ansambel kasarne Jožeta Gregorčiča iz Škofje Loke. V ponedeljek, Tif,„ii-i ob 14 uri pa se bodo gostitelji, pred, 6. junija, od i*, um v . družbeno- SSSSbsb« Za prijetnejše slovo od Gorenjske jim bo zaigral harmonikaš. V Kranju bodo izstopili gostje Kranjčanov in Tržičanov. Oboji jih bodo okrog 15. ure pričakali na železniški postaji v Kranju. Dobrodošlico jim bo zaigrala kranjska godba na pihala, zapel pa jim bo tudi pevski zbor osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča. Pozdravil jih bo Vili Tomat. predsednik medobčinskega sveta socialistične zveze za Gorenjsko. Za kranjske goste iz Srbije bodo v soboto zvečer v Kranju priredili kulturno prireditev, v nede-5. juni ja, pa jih bodo peljali na izlet v Beg-na Bled in pod gorami v Tržič in Pred-kjer jim bodo priredili piknik. Turistično društvo Preddvor bo gostom pripravilo lep kulturni program. V ponedeljek popoldne pa se bodo gostitelji in predstavniki družbenopolitičnih organizacij Kranja od svojih gostov poslovili na železniški postaji v Kranju. V slovo jim bo zaigral orkester. Tr/.ičani pa bodo pravi sprejem za goste iz Srbi je pripravili pred spomenikom NOR v Tržiču okrog 16. ure. V nedeljo, 5. junija, jih bodo ob 9.30 popeljali na ogled nekaterih zna- l.jo unje dvor menitosti Tržiča, kot je muzej, karavla Maršala Tita na Ljubelju, spominska soba na Ljubelju, na stari karavli, kjer je nekoč prespal tovariš Tito, potem pa bodo imeli na Zelenici skupen piknik in družabno srečanje. Ob slabem vremenu bo srečanje v hotelu Kompas na Ljubelju. Tržičane bo z Vlakom bratstva obiskala tudi 3-članska uradna delegacija iz Zaječarja, ki bo gost skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij Tržiča. V ponedeljek ob 14. uri bodo gostitelji in predstavniki družbenopolitičnih organizacij svoje goste pospremili do Kranja, kjer m1 bodo skupaj s Kranjčani poslovili od dragih gostov. Itadovljičani bodo svoje goste iz Srbije pričakali v petek ob 15.15 na železniški postaji v Lescah. Že t.u jim bodo priredili kratek kulturni program, zaigrala jim bo godba na pihala Svoboda Lesce, prebrali pa bodo tudi spis, ki ga je na temo vlaka bratstva napisala učenka iz Brusa Petina Rašič. V soboto bodo gostje pri gostiteljih. Lahko pa si bodo ta dan ogledali enega najmodernejših kmetijskih posestev pri nas, Poljče, ter avtomobilsko dirko starih avtomobilov — veteranov, ki se bo ob 1(). uri pričela na Bledu. v ueueijo, 5. junija, ob 9. uri pa bodo za geste in gostitelje pripravili skupen izlet v re-stojnsko jamo. Zbirališče bo pred stavbo družbenopolitičnih organizacij v Radovljici, na Gorenjski cesti 25. , V ponedeljek, 6. junija, ob R uri pa se bc** Radovi j ičani posloviti od svojih gostov nsj lezniški postaji v Lescah. Tudi tu jim bod, pripravili lep kulturni program. Tud! Jeseničani bodo svojim gostom pnp-vili lene dni. V petek jih bo na železniški staji na Jesenicah pozdravil predsednik skup; Sine občine Franc Breiih, zapel jim bo pevski Z v'osnovne šole Tone Čufar, zaplesala pa 1 folklorna skupina KUD Jaka Rabič Dovje-Mojstrana V soboto ob 19.30 bodo gostom v cledaUšču Toneta Čufarja priredi 1 kul urn-. J^v katerem na niha a V nedeljo bodo Jeseničan, svoje go- stt oopeljali na izlet v Kranjsko goro kjer jim ste popeijui Dripravih prijateljsko sn^ bodovhotelu La x prj pa ^ ^ sS IcCl Une 4S|ke d^ac.e ffia Cnlh bo gostom v slo- vo zaigrala godba na pihala. ^ y<- iji turisti vendarle na našo obalo Kompasu, največji turistični agenciji, načrtujejo za 3 odstot-ćii obisk tujih gostov — Programi letovanja tudi za domače irizem je pomembna gospodar-dejjvnost. ki pa ji nikakor še ne dati tiste prave vel jave,ki si jo čepra\ nenehno poudarja-bko nam pra\ turizem lahko najčistejšo devizo. A ni le tu-gospodaTrstvo tisto, ki bi mu očitali napake in spodrsljaje, je ob turizmu še veliko pro-na katere samo turistično —arstvo nikakor ne more vpli-Turistična ponudba ni le hotel »stelja, temveč vrsta drugih iljajočih dejavnosti v kraju, kjer prebiva — od kioska, kinodvo-do zadnje klopice v parku, nekaterimi najnovejšimi ukrepi nismo pomagali, učinki so prav nasprotni. Zavedati se je da smo v evropski turistični .. najcenejši in da prav ta ceni tudi nujno vabljiv trnek, na bi lovili naše tuje goste, o, ki bi se odločal za letova-v naši državi, bi ob razmeroma cenah kaj brž pomislil, zakaj dodatni popusti. Da niti seve-se govorimo o pravi zmešnjavi, ki tedaj, kadar tujci nimajo __i h bonov, vse agencije pa so ?o tradiciji ob nedeljah zaprte. Z Jfeami ali z dinarji pa pri nas ben-»ani moč kupiti- Tu je spet oskrba tradicionalno dolgočasna tunsti-8 središča ki več od občasnih tol-•mh nastopov ne spravijo skupaj. hit turistične napovedi o obisku V naši državf so bile ob zacelita dokaj pesimistične, saj se na afearodnih sejmih nismo kaj prida fcali Turistični delavci so tedaj m od 20 do 30 odstotkov manj-aaimanje za letovanje pri nas in fcali predvsem na to, da se bo k pripeljalo več zasebnih gostov, se za svoje letovanje vedno zadnji hip. K nam pa pnha-kot 60 odstotkov turistov z avtomobili- . pa je današnja slika tunsti-iska malce drugačna, vsaj naše največje turistične Kompasa, ki k nam pripelje tujcev. Pri Kompasu so bt> pri nas na oddihu okoli 400.000 tujih gostov, kar je v primerjavi z lani /a 3 odstotke več. Devizni priliv bi tako /našal okoli 100 milijonov dolarjev, razmisliti pa bi bilo vredno, da bi več deviz ostalo turističnemu gospodarstvu za njego \ nadaljnji ra/voj. /a razširjeno reprodukcijo. V/roko\ /a črnogledo napoved turističnega obiska torej ni več. kajti dopusta željni zahodni turisti se vendarle odločajo tudi za našo obalo. Od nas samih pa je zdaj od\isno, kako jih bomo sprejeli na meji in v kraju, kjer bodo letovali, kajti vsakršni hudi spodrsljali imajo lahko dolgoročne, skrajno nezaželene negativne posledice. j) Sedej Delno izboljšani posojilni pogoji Obresti nižje, strah ostaja Prvega februarja letos so banke predlagale za naložbe v kmetijstvo neugodne posojilne pogoje — visoke in drseče obrestne mere, ukinitev odloga vračanja denarja in uvedbo obročnega odplačevanja. Kmetje in kmetijske organizacije so takšen predlog odločno zavrnili, češ da so pogoji samomorilski za prednostno gospodarsko panogo, ki že tako kasni v uresničevanju naložbenega načrta. Po dveh mesecih pregovarjanja z bančniki je kmetijcem uspelo za malenkost znižati obrestne mere. Po novem velja pri posojilih za naložbe v iz-suševanje in izboljševanje rodovitnosti zemlje 6-odstotna obrestna mera, za plemensko živino in živinorejske objekte 10-odstotna, za kmetijsko mehanizacijo, sušilnice, kmečki turizem, sadjarstvo, vrtnarstvo in perutninarstvo 15-odstotna obrestna mera in za skladišča 18-odstotna. Za tekočo proizvodnjo (gnojila, krmila) veljajo 12-odstotne obresti za denar, ki ga prispeva narodna banka, in 16-od-stotne za delež, ki ga zagotavljajo temeljne banke. Obresti so nekoli-kanj nižje za nerazvita območja in za hribovske ter obmejne predele. Ponovno je uveden odlok vračanja posojila za naložbe, ki ne dajejo takojšnjih rezultatov. Zgornja meja odloga je določena, o vsem ostalem odločajo temeljne banke. Te bodo imele glavno besedo tudi pri tem, ali bodo kmetje odplačevali posojila v rednih obrokih ali takrat, ko bodo dobili denar od prodanih kmetijskih pridelkov. V zahtevi po ukinitvi drseče (neznane) obrestne mere, za kar so se kmetijci najbolj prizadevali, niso uspeli. Določba o drsečih obrestih še naprej ostaja v posojilni pogodbi; s tem pa tudi kmetova bojazen, da bi med trajanjem posojilnega razmerja že zdaj visoke obresti še bolj podivjale. Strah iz preteklosti, ko je kmet zaradi tega prišel tudi na boben, je namreč še vedno zakoreninjen. Elektrogospodarstvo prinaša izgubo Vsaka kilovatna ura prinaša v Sloveniji 112 par izgube — Tako elektrogospodarstvo načrtuje konec leta 10 milijard dinarjev izgub Vrednotenje slovenske elektro-energetke bilance Slovenije se je v skupščini interesne skupnosti elektrogospodarstva sprevrglo v malo- eoptimisti in preko te agencije na manj razvitih področjih tdilne vitrine Ljutomera tnvarne hladilnikov pomagajo graditi novo proizvodno ha-Sdnjo hladilnih vitrin v Ljutomerui - Delave, tega ^priključili LTH - 50 delavcev dobilo delo r. , _____ „krnf>, r adnih na aanj delovne organizacije so letih zgradile že vrsto manj razvitih področjih vne in Slovenije. Da presedanj zahtevne proizvodnje živita območja, kjef je li Aaivrev ni 5e bolj uspešno, J ^Sto tudi najrazličnejši na eni strani, po drug, *di prepočasno uvajanje so-i programov v proizvodnjo. tovarne hladilnikov bodo v aniu z Obrtno zadrugo Prle-v Ljutomeru razvijale pro- VpS leti zašel v resne težave. r/b niih je perspektivnejša "t/nia ki mora temeljiti na I^T'proizvodnega programa. Zato so se v obratu odločili za sodelovanje z Loškimi tovarnami hladilnikov. Tako so LTH že pred dobrima dvema letoma začele pripravljati in usposabljati obrat v Ljutomeru za proizvodnjo izdelkov iz takoimeno-vanega komercialnega hladilstva. Že kmalu so začeli izdelovati hladil-niška vrata in kasneje tudi druge elemente za montažo hladilnic. Obrat je bil za povečanje proizvodnje seveda pretesen, zato so morali zgraditi novo proizvodno halo. Zadruga se je zato skupaj s LTH odločila za gradnjo, ki je sedaj v zaključnem delu. Gradnja se je nekoliko zavlekla in so se zato stroški povečili. Predvidena investicijska sredstva ne zadoščajo in del manjkajočega denarja bo prispevala Mura — temeljna organizacija Oblačila Ljutomer. Z LTH so podpisali samoupravni sporazum o sovlaga-nju. Takoj ko bo gradnja končana, bodo LTH v Ljutomeru prenesle del strojne opreme, ki je potrebna za proizvodnjo hladilnih vitrin, del opreme pa bo nove. Računajo, da bodo v novem obratu odprli okoli 50 delovnih mest, kar bo nekoliko omililo veliko brezposelnost v občini. Že sedaj pa obrat dosega dobre poslovne rezultate. Leto 1982 je zaključil zelo dobro, letos pa se bojijo, da jih bodo težko ponovili, ker se investicijska vlaganja v turizem, trgovino in gostinstvo zmanjšujejo. Zato se bolj usmerjajo v izvoz, kjer imajo dokaj velike možnosti. Delavci v obratu so se tudi odločili, da ne bodo več organizirani v okviru Obrtne zadruge Ljutomer, temveč da se organizirajo kot temeljna organizacija Loških tovarn hladilnikov. L. B. ki r Hortuli oWeianki Audienca in Verni-^ kranjsko Poklicno, ; vi ho to 4. junija, ob 19. uri miting za goste v a-;n enotnosti. Zad-j bo v osnovni šoli i^^enomosti v Kranju. Jezikovno razsodišče (100) Velika začetnica pri imenovanjih besedil »Pri opravljanju.svojih del in nalog se pri pisanju zapisnikov in tudi drugih dokumentov srečujem z naslovi raznih aktov, npr. pravilnikov, zakonov, samoupravnih sporazumov ... Pri tem sem že večkrat prišla v dilemo, ali se npr. Pravilnik o varstvu pri delu ali npr. Zakon o vodah piše z veliko ali malo začetnico. Sama imam tak naziv za naslov in ga pišem z veliko, vendar pa me opozarjajo, da to ni pravilno. Prelistala sem že veliko uradnih dokumentov, da bi se prepričala o pravilnosti ene ali druge rabe, vendar je uporaba od akta do akta različna. — Upam. da mi boste z odgovorom pomagali odpravljati napake. Za odgovor se Vam najlepše zahvaljujem.« Tako E.K. iz Jamnika pri Kropi. Prav radi ji odgovarjamo: Slovenski pravopis 1962 ima med stvarnimi lastnimi imeni točko, v kateri načeloma rešuje to vprašanje. Tam (str. 38, paragraf 42) beremo: »Z veliko začetnico se pišejo tale stvarna imena: a) naslovi listov, knjig, zbornikov, literarnih izdelkov, skladb, kipov in slik«; za ponazoritev tega, kar nas tu zanima, pa so navedeni: Slovenski biografski leksikon; Sosedov sin, Požganica, Samogovori, Duma. Prva navedena enota je zbornik, drugo pa so »literarni izdelki«, znana slovenska povest, roman, pesniška zbirka in naslov pesmi iz zbirke. Omahovanje v pisavi »naslovov pravilnikov, zakonov, samoupravnih sporazumov...« prihaja od tod, ker pravopis 1962 izrecno omenja le »literarne« izdelke in jih s primeri zamejuje na leposlovna dela. Morda je to storil zato, ker je menil, da bi bili naslovi leposlovnih besedil kaj več kot naslovi besedil drugih panog, npr. strokovnih, publicističnih, pa tudi praktično sporazumevalnih. V tem pa se moti, saj gre tudi pri strokovnih besedilih (npr v revijah) ali pri publicističnih (npr. v časopisih) za individualna besedila, s tem pa za lastnoimenskost njihovih naslovov; in vsi se tudi v resnici pišejo z veliko začetnico. Imate torej prav, ko menite, da je naslove besedil, ki jih omenjate, treba Disati z veliko začetnico. Neenotnost, ki jo opažate v pisavi teh imen celo v uradnih dokumentih, izhaja iz posebne lastnosti tistih stvarnih lastnih imen, ki v bistvu tudi pomenijo to. kar povedo besede njihovega naslova. V vseh takih primerih gre potem ali za ime dokumenta ali za njegovo vrstno oznako, ki v danih okoliščinah ze sama enoumno kaže na tisto, kar imamo v mislih: in v skladu s tem pišemo prvič z veliko, drugič z malo začetnico. Pisec besedila torej sam odloča o veliki ali mali začetnici, pač glede na to, kar ima v mislih. V novem slovenskem pravopisu bo torej treba dopolniti besedilo o Dišavi stvarnih lastnih imen tako, da bo zajelo vse vrste besedil, tudi uradovalna, o katerih je govor tukaj. Ze stari pravopis je za primere, ko bi zaradi pisave z malo začetnico prihajalo do nesporazumov, dopuščal pisavo z veliko; mi bi jo v takih primerih seveda naravnost svetovali. Dolik v adaptiranih razstaviščnih prostorih Jesenice — Na Jesenicah so ta teden pripravili razstavo likovnih del kovinarjev, članov DOLIK, ki so jo odprli že v novih prostorih. V nekdanji knjigarni Državne založbe Slovenije hiši Janeza Koželja iz leta 1905, so namreč uredili razstavne prostore, kjer bodo poslej vse Dolikove razstave. V slabem mesecu dni so člani likovne skupine sami preuredili stare prostore, ki so za zdaj za šilo adapti- Ruščina za Ireno ni trn ^ t* ^ rt niske gimnazije je bila najboljša na terena K^ec iz ™n£|\£vanju v ruskem jeziku - Nagnjeni jotovanje v Sovjetsko zvezo fclda osem " < privlačevali, rada sem se jih uči- »Tuji J> so m.e v®r " «-ir^Hm/ati Irena Kadivec iz Kranj je. konici sva se ^"^n^iTe^doma iz Povelj nad Trstenikom. ^^ffifi K rXa predmeta, fakultativno pa sem "Cpmšćina m * 'otila še angleščine.« gimnaziji izbrala to smer študija. -Kljub temu dvpjmm da bom po g ^ ^ ^ ? ^ jezikov nrofesor.sk! P°kl,f..™? Cibrž se bom odločila za naravoslovje, za C E2fe najti ^shtev^Najbrz^ ^ ^ ^ py je pn vgf^^S'je Irena izbrala^naslov Moja sre- nlod učenja v šoli,« je rekla. »Mislila sem da se .IJsoeb j« samo p!lo«d učen.J ,ja, potem pa sem zbolela in z V^ ^&movanje še dodatn^pnprav p^^. profesorici Miri tt^fmni bilo 5? j^rfm delom pripomogla, da sem že njena Četrta Wki je s svojim dobnm dew.' P ^ ,a otovanje v Sovjetsko zve-Sa k. sem si zai prvojesto p pomenj m) nepnmerno vec ' Ta nagrada je zameaf^ez ni?e najbrž še zelo dolgo ne videla Sov--denaf, na pnmer saj bi brc^njt j^. y Qsmih dneh pa b i zveze- Potovala bom v p v p ^^ sosednje zvezno repubh- pu8ujem , učenko i. Sov ^ nagrad ^iškega U.—J« ki j, bi,a maja, -nu Kadivec spominja ' »Program v vseh je S* E** čestital sovjetski vicekon '4. Zagrebu. H. Jelovčan rani, veliko dela za ustreznejši videz in pogoje razstavljanja pa bo še potrebno. Razstavni salon DOLIK je na Jesenicah nedvomno velikega pomena, saj so likovni delavci končno po 37 letih gostovanja v delavskem domu pri Jelenu samostojni. Sedanje razstavišče, ki je v samem središču Jesenic, bo pritegnilo tudi več obiskovalcev. Razstavni salon DOLIK bo nudil na ogled vse vrste likovnih stvaritev: fotografije, grafike, slikarije vseh vrst in tehnik, ročna dela, tapiserije, na ogled bodo lahko tudi plastike, različni eksponati tehničnih inovacij (kot je bilo tokrat). V salonu bodo poleg domačinov lahko razstavljali tudi gostje iz vse domovine, vrata pa so odprta akademskim slikarjem in tudi amaterjem. Tomaž Iskra Stane Oblak razstavlja v Donitu Medvode — Od 30. maja do 3. junija bo v sejni dvorani delovne organizacije Donit v Medvodah razstavljal likovnik Stane Oblak. Likovnik je po izobrazbi gradbeni tehnik, ki se .je likovno izpopolnjeval na'večerni šoli Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Pri njegovih slikah s krajinsko motiviko opazimo neke vrste zadržanost, ki je brez dvoma posledica njegove tehniške vzgoje. Ta mu narekuje natančno prepisovanje v naravi danega motiva, krajine takšne kakršno jo vidi pred seboj in manj pozornosti daje prilagajanju in komponiianju z odvzamenjem odvečnih elementov. Vendar zadnje čase posveča veliko pozornosti tudi takim problemom, tako da njegove slike postajajo od slike do slike zanimivejše in kvalitetnejše. Opozoriti velja zlarti na nekatere detajle na tistih krajinah, kjer se je talentirano in z izpričeva-njem dobršnje mere znanja lotil obdelave vode, ki posebno mirno stoječa nad jezerom kaže na resno snujo-čega ustvarjalca.^ Rudi Zevnik: Kulturno snovanje približati delavcu Kulturno društvo v kranjski tovarni Sava sodi med najbolj dejavne in kulturno dognane — Poleg »elitnih« zvrsti kot sta folklora in pevski oktet bi radi razvili tudi množično kulturno dejavnost med delavci — O teh prizadevanjih poklicni organizator kulturnega življenja v Savi Rudi Zevnik Kranj — Rudi Zevnik, ki je več let opravljal tajniška dela pri Kulturnem društvu Save, je zdaj že eno leto poklicni organizator kulturnega dogajanja v tovarni, eden od »dvanajstih apostolov«, kolikor jih v slovenskem kulturnem prostoru oblikuje tovrstno zavest in dejavnost med delavci v tovarnah. Enoletne izkušnje kajpak še niso veliko, vsaj v primerjavi z novomeško Krko ali Ravnami, kjer so si uspeli dograditi domala celovit kulturni sistem med delavci. Leto pa je zadoščalo, da so si v Savi razjasnili smisel kulture v delovni organizaciji in zanjo našli ustrezno organizacijsko obliko. Savska folklora z instrumentalisti ter njihov pevski nonet sicer ne potrebujeta nobenega spodbujevalca, saj sta se zadnja leta že močno uveljavila v kulturnem prostoru in prerasla tovarniško ograjo. Postala sta domala »elitni« obliki kulturnega snovanja v tovarni. Tudi likovna sekcija, ki jo kanijo v prihodnje razvijati, saj imajo precejšnje število mladih likovnikov s sodobnim zamahom čopiča, in foto filmska sekcija, ki je žal obmolknila, sta del kulturnega sistema v tovarni. Se vedno pa s tem niso zajeti vsi, ki bi se radi tako ali drugače prebujali in kulturno snovali. Na različnih proslavah, prireditvah, likovnih razstavah, sicer večini približajo domači kulturni utrip, pa vendar je to še premalo. »Tudi možnosti, da bi proizvodnemu delavcu približali kulturno dejavnost, so pri nas majhne,« pravi Rudi Zevnik. »Kako naj pridemo z razstavo k njemu med stroje, kjer vladata hrup in umazanija, kako naj mu po zvočniku predvajamo glasbo ali moderno poezijo, ko pa ju ne sliši. Tako razstave prirejamo v sejni sobi, kjer je delavci iz proizvodnje ne obiskujejo. . „ Njega dni smo imeli sekcijo za splošno kulturno dejavnost, ki je skrbela tudi za kulturno prebujanje delavcev v proizvodnji. Ta je bila pobudnik knjižnih sejmov, prodaj, gledaliških abonmajev, likovnih razstav, srečanj literatov ... Sekcijo smo razpustili in namesto nje zadolžili poverjenike za kulturo pri osnovnih sindikalnih organizacijah.« Množična kulturna dejavnost je v Savi kljub vsemu kar živa, vendar ustaljena: knjižni sejmi, gledališki abonmaji, proslave in prireditve, kjer ponujajo delavcem vse zmesi kulture. Vendar delavci še vedno želijo, naj se jim kultura bolj približa. Očitno pogrešajo več živahnosti v svojem dopoldanskem kulturnem okolju. Temu se morajo v tovarnah žal vse bolj odpovedovati. Po eni plati zato, ker so večje zahteve proizvodnje, po drugi pa tudi zato, ker ni ustreznih pogojev za kulturo v dopoldanskem času (razstavišč na primer). Delavci pa nemara čutijo tudi šibko vez med kulturnim društvom, ki se ukvarja z »višjimi« zvrstmi kulture, in sindikatom, ki je pobudnik kulture med delavci. Pri sindikatu so včasih imeli kulturno komisijo, ki je poskrbela, da so delavci lahko uživali sadove kulturnega snovanja, ko pa so ustanovili društvo, je šel razvoj vsaksebi. »Spet bomo pri sindikatu skušali osnovati komisijo, ki bo utrdila zrahljano vez,« pravi Rudi Zevnik. »Morda nam ho pomagala do delavcev, ki nam bodo o sedanjih prizadevanjih na področju kulture povedali svoje želje in pričakovanja. Tako bomo tudi množično kulturno dejavnost lahko ukrojili po njihovih merah. Če bo kajpak denar dopuščal. Letos imamo za našo dejavnost na voljo 40(1.000 dinarjev, tretjino tega smo črpali iz sklada skupne porabe. Upamo, da nam bo s temi sredstvi uspelo, čeprav šele orjemo ledino.« D. Z. Žlebir Pevski večer v Kropi Pevska tradicija ne bo ugasnila Minulo soboto je KUD Stane Žagar iz Krope priredil celovečerni koncert — Prepevala sta otroški enoglasni in moški komorni zbor — Kakovosten izbor domače in tuje zborovske literature Kropa — Prek 30 mladih pevcev je pod vodstvom Branka Piriha in ob klavirski spremljavi Egija Gašperši-ča zapelo devet otroških, umetnih in ljudskih pesmi. Pouk glasbe se zadnja leta v osnovnih šolah krči, mladina pa pasivno spremlja in podoživlja glasbeno umetnost. Ob ploščah in kasetah so le poslušalci, katerih vnema za aktivno udejstvovanje vse bolj krni. Zato je društvo jeseni zbralo glasbeni podmladek, da bogata pevska tradicija v Kropi ne bi zamrla. Za mladimi je nastopil moški komorni zbor pod vodstvom Egija Gašperšiča, ki je pripravil že 22. koncert. Koncertnemu sporedu bi lahko rekli hiter sprehod po svetovni umetni Vdova Rošlinka na Koroškem Jesenice — V soboto, 18. maja je dramska skupina DPD Svobode France Mencinger Javormk-Koro-ška Bela gostovala v Škofičah v dolini Hoža na Koroškem. Člani dramske skupine so pripravili uspešno uprizoritev veseloigre Vdova Rošlinka v režiji Janeza Kejžarja*. Predstava .je lepo uspela, nastopili so pred navdušeno polno dvorano. Ob tej priložnosti so se pogovarjali s predstavnikom slovenske prosvetne zveze iz Celovca ter se dogovorili za še tesnejše kulturno sodelovanje med slovensko prosvetnim društvom Edinost Škofiče ter javorniško Svobodo ter navezali stike s slovenskim prosvetnim društvom Drobosnjak iz Kostanje, ki je tudi precej aktivno. Koroški Slovenci bodo Javorniča-nom obisk vrnili septembra ob krajevnem prazniku Javornika in Koroške Bele. E. Žagar in ljudski zborovski zakladnici. Začeli so z lirskimi podobami i/, narave znanih treh skladateljev Mozarta, Schuberta in Beethovena. Sledilo je pet pesmi tega stoletja: Janačakova O laško, Gallijeva Montanare. Adamičeva Serenada, Vodopivčeva Bolečina in edina balada Foersterjev Spak. Drugi del je bil raznovrstnejši, motivno in ritemsko raznovrstnejše. Od srbske Tamo daleko, mimo dalmatinske, škotske Na davne srečne dni, črnske duhovne, slovaške, slovenskih Kaj mi poje črni kos in Kaj b' jaz tebi dav do ameriške Suzane. Koncert je bil kompozicijska novost, v kateri so prevladovale tuje pesmi, večkrat zapete v izvirnem jeziku, po drugi plati pa tudi odraz trenutnega dela zbora. Nekaj pesmi je bilo vzetih tudi iz starega repertoarja. Zbor je postregel s tremi solističnimi vložki, med katerimi je bil nov tisti iz črnske duhovne pesmi. Lepo je zazvenela tenorska Kaj b' jaz tebi dav. ki jo je pred desetletji v Slovenskem oktetu prepeval Kropar Gašper Dermota. Tretja je bila baritonska iz španske serenade. Koncert je bil dobro obiskan in večer je izpolnil namen: poživil je glasbena prizadevanja v Kropi, poiskal novih prijemov, da bi kljuboval času, ki petju ni vedno najbolj v prid. Stane Mihelič O LAS 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 31. MAJA 1983 Turistični podmladki na Gorenjskem Ne le »smetarski krožki« Preddvor — Na Gorenjskem so turistični podmladki na 15 osnovnih šolah — v Kranju, Škofji Loki, Gorenji vasi, Lescah, Preddvoru, Mojstrani, na Koroški Beli in na Bledu — ter pri Turističnem društvu Naklo. Nerazumljivo je, da mladi turistični delavci niso organizirani v izrazito turističnih krajih — v Kranjski gori, v Bohinjski dolini ter na področju tržiške občine. Edino preddvorsko turistično društvo ima mladinski odsek, ki nadaljuje vzgojno delo podmladka; v ostalih gorenjskih krajih mladi nimajo teh možnosti. Do največjih protislovij prihaja v krajih, kjer imajo deloven podmladek na šoli in onemoglo (le na papirju) turistično društvo. V takšnih razmerah se turistična vzgoja po končani osemletki konča, namesto da bi društvo izkoristilo znanje »pod-mladkarjev«, njihove izkušnje, voljo do dela. Med društvom in podmladkom bi se morale v skupnih akcijah splesti trdne vezi; zdaj pa se še vedno dogaja, da društvo ne ve, kaj počne podmladek na šoli. So turistični podmladki res samo »smetarski krožki«, kot jih ponekod napol v šali napol zares imenujejo. Nobenega dvoma ni: mladi dejansko počistijo veliko zelenic, potokov, poti, travnikov in gozdov. Toda bilo bi družbeno nesmiselno in tudi krivično do otrok, da bi jih imeli le za komunalce, redarje, smetarje, čistilce... Naloga mentorjev je z različno dejavnost- jo (ne le z očiščevalnimi akcijami) vzbuditi v mladih zanimanje za turizem, za turistične in gostinske poklice (ki se jih Slovenci tako otepamo), za bogatenje turistične ponudbe, jim privzgojiti smisel za lepo in urejeno okolje, za pristen odnos do gostov... Zdi se, da ima gorenjski turizem prav v tem še veliko neizkoriščenih možnosti. Vrzeli bi sčasoma zapolnili, če bi že sedaj pričeli s še bolj načrtno vzgojo mladih na osnovni šoli. Zavod za šolstvo — enota Kranj in Gorenjska turistična zveza resno rezmišljata o uvedbi neobveznega predmeta »turizem« na osnovnih šolah, za začetek v turistično razvitih krajih. Učni program je že sestavljen, kadri zagotovljeni, le o denarju za izvedbo pouka se bo treba še dogovoriti. V 60 urah naj bi se učenci seznanili s pomembnostjo turizma za Slovenijo in Jugoslavijo, z naravnimi in družbenimi možnostmi za razvoj turizma v domačem kraju in v širšem okolju, z deli turistične ponudbe, oblikami turizma, z osnovami kulturne strežbe, z domačo obrtjo, glasbo in plesom, z varovanjem narave ter ohranjanjem kulturnozgodovinske dediščine, s praktičnim delom v gostinstvu in turizmu... Poskusiti velja in kajpak ob tem upati, da bomo čez leta ali desetletja z več hvale govorili o našem turizmu. C. Zaplotnik r VAŠA PISMA SKOZI ENO UHO NOTER, SKOZI DRUGO PA VEN Ta pregovor najraje uporabljamo, ko gre za poslušnost oziroma neposlušnost otrok. Priznajmo, da se niti ne vznemirjamo preveč, saj ima ta stavek prej šaljiv in hudomušen kot resen prizvok. Nekoliko trpkejši pa postane, če ga povemo• v zvezi z odraslimi. Kaj kmalu postane sinonim za rek: psi lajajo, karavana gre dalje. Uporabiti ga želim le za en primer, ki gaje mogoče najti v Kranju, povsod tam, kjer ivia svoje prostore Ljubljanska banka, kjer nas uče, vsaj tako razumemo najrazličnejše reklame, kako kar najboljše poslovati z denarjem, varčevati, kako gospodariti s čeki itd. Za kaj gre? S 21. marcem smo po vsej Sloveniji premaknili urne kazalce za eno uro naprej ter skladno s priporočili skupščine SRS tudi premaknili delovni čas. Prav povsod se po teh priporočilih niso ravnali, a večina ljudi v materialni proizvodnji začenja z delom ob sedmih zjutraj. Priporočilo je seveda veljalo tudi za družbene in storitvene dejavnosti, mednje pa sodi tudi Ljubljanska banka. Pričetek dela naj bi premaknili proti osmi uri, skladno s tem pa ostali delovni čas v nekoliko kasnejše večerne ure. V Kranju so se v večini storitvenih dejavnosti tega priporočila držali. Na številnih vhodnih vratih beremo, da delajo od 8. do 20. ure. Verjamemo, da delavci v teh dejavnostih priporočil niso bili posebno veseli, saj imajo marsikaj še postoriti doma, ko se vrnejo proti deveti uri domov. Pa vendar. Ce so storitvene dejavnosti zaradi občanov, če naj občan čim več svojih obveznosti in nalog opravi v prostem času in ne med de-lovnikom, potem je takšna poteza pohvalna. Za Ljubljansko banko pa ni sprejemljiva. Kaj bi priporočila in delovni čas ostalih občanov. Če želi kdo v banko, naj pride takrat, ko je odprta: med 7. uro zjutraj in 18. uro popoldne. Naj vsak pohiti, kakor ve in zna, tujec, ki pa bi se znašel v kraju kasneje, pa naj poskusi srečo v naslednjem kraju. Morda bodo zadnjemu pozivu predsednika izvršnega sveta SRS predsednika republiške konference SŽDL, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije in predsednika Zveze sindikatov Slovenije v kranjski banki le prisluhnili ... Meta Demšar, Kranj ZBEGANI VOZNIKI Ko so na Laborah zgradili novo cesto od Iskre prek Delavskega mostu proti Čirčam, so staro Zasavsko cesto, ki je vodila mimo gostilne Draksler naprej v Kranj, presekali tako, da je postala slepa cesta od hiše številka 2 do stopnišča pred novo cesto. Vendar to ni ustrezno označeno. Avtomobilisti od drugod, ki pripeljejo po stari Ljubljanski cesti skozi Mavčiče, se znajdejo pred tablo »prepovedano za vsa motorna vozila«, ki pa stoji šele v Drolčevem naselju pred hišo številka 8. Tu se začne zbeganost voznikov. Eni sklepajo, da je mogoče zaviti desno mimo hiš v Drolčevem naselju številka 8, 9, 2 in 3 ter tako priti do nove ceste, drugi pa skušajo najti izhod prek stopnišča. Oboji se nejevoljni vračajo proti Rekarju ali celo do trgovine. Takšen položaj je že dve leti, pa še nismo ničesar uredili ali označili, da vozniki ne bi tavali po Zasavski vesti oziroma Drolčevem naselju. Mogoče bo to opozorilo kaj pripomoglo k rešitvi problema. KP MLEKO ROMA V KANGLICE IN ČEZ PRAG Pod tem naslovom je Glas v začetku meseca prikazal ta pojav kot negativen in škodljiv ter nesprejemljiv za našo kmetijsko politiko. Jaz in z menoj še mnogi menimo drugače. Naše mnenje želim na kratko pojasniti. Kmečko mleko, ki gre v kan-glico in čez prag, pač ne roma v kanalizacijo ali na smetišče, temveč služi' potrošnikom prav tako kot tisto, ki roma prek nekaj posrednikov in se potem »oplemeniteno« r maksimalno dovoljeno in določeno maščobo, s stroški posredništva, obdelave in prometnega davka po enem ali več dneli vrača v kraj proizvodnje v polivinilastih vreča-kah. Večkrat je bilo že kritizirano dejstvo, da k vsakemu proizvodu preveč strani pristavi svpj lonček in tudi tu je vzrok visokih cen, ki jih nosi potrošnik. Ni pravilno reči kmetu, ki neposredno oskrbuje z mlekom nekaj potrošnikov, da nima pravice do pašnikov, v katere je vložen tudi kmetijski dinar, ki ga združuje združeno delo. To še posebej velja za kraje brez zbiralnic, kar je v članku v Glasu tudi ugotovljeno. Naj nam bo raje vsem osnovno vprašanje, kako najprej zagotoviti čim več raznovrstne hrane. Kako pa to dostavljati potrošnikom, pa je vsaj za kraj, kjer se določeno blago proizvaja, drugotnega pomena. J. Kunšič, Zasip w Čistejše okolje tudi v Zireh Kaktus za izložbo — Naj si bo kranjsko Hortikultumo društvo še tako aktivno, v mestu vsaj po njihovem izložbenem oknu ni slutiti njihove prevelike vneme. Saj končno ni nič narobe, če je mimoidočim na očeh le šopek suhih rož, res pa je, da bi pričakovali pod tem napisom vse kaj bolj izvirnega in dejavnosti društva primernega, če ne že vzornega. Izložba sicer ni zanemarjena, ker pa so ravno hortikultura, za to skromnost zaslužijo vsaj majhen bodeči kaktus. — D. Sedej — Foto: F. Perdan Tudi v žirovski krajevni skupnosti si prizadevajo, da bi kur najlepše uredili svoje okolje. Pri lem je treba priznati, da so dosegli pomembne uspehe, saj so na tekmovanjih /a najlepše urejeni kraj dobili nekaj izredno visokih uvrstitev in bili enkrat celo prvi na Gorenjskem in drugi v Sloveniji. Vendar pa le videz ulic in hiš, ki so poleti resnično vse, kot en sum lep vrt, ne zadostuje. Še vedno ni v celoti urejena kanalizacija, vide/. pa kvari tudi staro smetišče na Jezerih. Gradnja kanalizacije, ki je bila ena največjih tovrstnih investicij v občini in pri kateri so se domačini izredno izkazali z delom in so razen tega prispevali tudi veliko denarja, je zadnja leta potekala po programu, predvsem na področju med Račevo in Rakulkom. Tu bo potrebno zgraditi le še nekaj priključkov. Sedaj pa je delo nekako zastalo in to predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Tudi v prihodnje ne morejo računati, da bi" se dela nadaljevala z enako hitrostjo kot pred leti. Še bolj pereče je vprašanje starega smetišča in okolice. Smetišče je že takorekoč sredi novega naselja. Z njegovo ureditvijo bi tudi očistili potok Jezernico. Najlaže bi to uredili tako, da bi naredili drenažo okoli smetišča in bi tako zajeli odpadne vode in bi bila tako Jezernica spet čista. Hkrati pa bo treba rešiti še en problem. Na smetišču se razen smeti nabirajo tudi razni večji odpadki Frančiška Pivk: Le ščurkov je bilo dovolj Čeprav je že dopolnila 77 let, je Frančiška' Pivk iz Rovt nad Zirmi še vedno prva v domači kuhinji. Hčerka, njen mož in vnukinja, s katerimi živijo skupaj na kmetiji, se še vedno pohvalijo, da mama kuhajo najbolje daleč naokoli in, da bi brez nje težko zmogli vse delo v hlevu, na vrtu in polju. Tudi ona je zadovoljna. Dobro se živi danes, vse se lahko proda in tudi kmetu, če je priden, ni hudega, pravi. Hudo je bilo včasih, ko se ni nič prodalo, ne mleko, ne živina. Večkrat je moral kmet ponujat kravo, da.se je mesar usmilil in jo vzel. Danes pa imajo vsi denar. Celo ona, pravi, ima sedaj svoj denar. Svojo kmečko pokojnino, ki je povsem njena in jo lahko porabi ka- _ korkoli hoče. In prav nič ji ne manjka. Prej pa je morala vse življenje varčevati. Leta 1928 Sta z možem, ki sta bila oba kmečka in sta oba sicer dobila doto iz domače kmetije, kupila kmetijo v Rovtah, vendar sta hkrati z njo prevzela tudi 45.000 dinarjev dolga, kar je tedaj veljalo 45 krav. To je bila za kmetijo s 7 ha zemlje in nekaj ha gozdu i/.redno velika obremenitev. »Ko sva prišla, ni bilo nič, kar bi lahko prijela v roke. Ni bilo orodja, ni bilo živine, še hiša je bila povsem prazna. Le nad ognjiščem v kuhinji je visel zidni prt, ki je bil čudno nabrekel. Ko sem ga vzela stran, je bilo pod njim za cel pehar NAROČNIKI BEREJO GLAS CENEJE IN SODELUJEJO V NAŠIH NAGRADNIH IGRAH IN ŽREBANJIH ščurkov. Še danes me strese, če se spomnim, kako je golazen gomaze-la.« Prav zato se Pivkova mama še danes boji pufa. Vse kar so naredili, kar so zaslužili, je šlo dolga leta za obresti in dolg. Vendar s ponosom pove, da sta bila z možem pridna, otroci enako in so vse plačali. Tudi kasneje, ko je bila vdova in je sama gospodarila, je vedno gledala, da je bilo vse plačano, čeprav je bilo treba potem doma pri kuhi in obleki stisniti. Zato meni, da danes ni treba nikomur tarnati in se kregati. Kdor je priden, lahko dobro živi. Če ne bi bilo tako, ne bi bilo toliko novih hiš in ne toliko avtomobilov. L. Bogataj kot je pločevina, odpadne avtomobilske gume, papir, steklo in podobn; materiali, ki so sicer še uporabni vendar pu kvarijo videz okolja. Dogovorili so se že, da bi v starem kam nolomu v Osojnici uredili prostor j odlaganje in sprejemanje sekundarnih surovin, dogovarjajo pa se že Dinosom,- da bi jih odkupoval ;n sprotno odvažal. Veliko tega materiala leži tudi v vseh grapah, ki jih je okoli Žirov vse polno. V okviru krajevne skupnost: so že začeli s čistilno akcijo in računajo na razumevanj^ krajanov in na njihovo pomoč, da bi te odpadke spravili k cestam, od koder jih bodo lahko odpeljali v Osojnico. Velike vlogo pri očiščevalni akciji imajo vaški odbori. Kjer so bolj delovni, tam najbrž ne bo problem organizirat: mladine in drugih krajanov, da bodo počistili obrežja potokov in okolico poti. Ob tem velja poudariti, da je načrt za sanacijo starega smetišča na Jezerih že izdelan. Predvidena je ozelenitev, predvidena pa je tudi ograja, tako da dostop na nekdanje smetiš če ne bi bil več mogoč. L. Bogataj Mladinski delovni tabor Trebče '83 Prijeten dopust ob delu Kranj — Mladinskemu delovnemu taboru Trebče '83 bi lahke* rekli tudi mladinska delovna akcija, če se ne bi v več poj razlikoval od ustaljenih mladinskega prostovoljnega Na mladinskem delovnem taboru Trebče '83, ki bo trajal od 17. julija do 6. avgusta, in bo sedež v brigadirskem domu v Bistrici ob Sotli, bodo namreO lahko sodelovali posamezniki družine, skupine prijateljev, člani društev ali mladinske organizacije, ne glede na to, koliko so stari. Tudi čas, ki ga bodo prebili na taboru, je krajši kot na de-lovnih akcijah, ki trajajo tri ali štiri tedne; na njem bodo lahko udeleženci teden, dva ali tri. kakor se bodo pač odločili. Z urejanjem Spominskega parka Trebče in napeljevanjem kanalizacije bodo pomagali k razvoju manj razvitih krajev. Delali bodo po šest ur na dan, urnik dela in aktivnosti v prostem času pa bodo oblikovali sami. Namesto v brigade bodo organizirani v delovne skupine za opravljanje posameznih del. V prostem času bodo lahko izbirali med različnimi zabavno rekreativnimi in vzgojnoizobraževalnimi aktivnostmi. Prireditelji tabora bodo udeležencem omogočili brezph bivanje, hrano, zdravstveno tašč ito, strokovno pripravljene delovne programe in programe M prosti čas, športno opremo in spominske nagrade. Privlačnosti ki govorijo v prid prijetnemu dopustu ob delu, je torej precej Treba se je le odločiti in izpolniti prijavnico. Prijave za mladinski delovni tabor Trebče '83 sprejemajo v občinskih konferencah ZSMS, v mladinski turistični poslovalnici v Kranju, Tavčarjeva 5, na Gorenjskem pa še v Bohinjski Bistrici, Triglavska 45. H. J. J 181 r ■ i s 9 ntos, - Stari leseni most,* pred drugo svetovno ga sicer ?0prt. .-a promet, povsem ?qri;el zob easa. /.e pred vee ieu ' .„„ „ neice y .„,,_ icer ne b^zdržal motornega p, njem času pa je trohnoba tako načela fl« • P - ^ m sla_ ograja, da je tudi pes hoja vee ko\^nZslo hodijo čez ta most, ki vo-bovidne, k, letujejo na Okroglem in ' Naklo vsa ta leta di proti F.rotermu in na Polico Krajevna s p ni imela denarja ne za popravilo ^'^J^očiti promet tudi za to, kar je od mostu ostalo .zavarovati m onemogočil p pešce. - L. M Foto: Perdan __,..,.■■■« Gorenjska nočna [ ?TREL Z JASNEGA M. M. je zadnjič na kranjski i postaji čakala na avto-Skofjo Loko, ko jo je i v vrat zadel izstrelek puške. Na dekle sta iz bloka streljala dva ____a. Pred zakonom bo- njuno dejanje odgovarjali zato fantoma nemara kratili vzgojne kazni. ne razgrajali »krosu nedavnem motokrosu v ju je nekaj gledalcev v vnemi pregloboko po-v kozarec. Potem so se __ vedli, izzivali mi-Jin se jim postavljali po Vse, ki so se pregrešili javni red in mir ter uru-rane osebe, so tistega dne 1 milosti zaprli. i iMIR V POMLADNI NOCl Uru je bila že čez polnoč, ob tem bazenu v Kranju pa je še norela skupina mladih. Sest dve dekleti so morah miličniki, da nejevoljni ob bazenu niso bili ob pravičnega in utrujenega. pretep srborita Jeseničana sta se ured blejsko lekarno lo-domačina. Iz pretepa jo je Zarotnik z domačega terena še +poceni odnesel, čeprav je bil v *J#ini $e pravi čas so namreč uredovali možje postave. Kljub mu je moral v bolnišnico. 7E0JKA KALILA NOĆNI Bft Kaže da je šlo na Bledu znova vfobezenski trikotnik. Mož, ze-prijatelj so namreč nočni mir. Moška bil V ^t^tepla Če ne In bilo dnega očesa pravice, bi od njiju ob življenje. melanholiji si je namreč Žile na zapestju. luSCUVALPSA v . „ tržiškem Tokosu je ,rataU tovarne prepoditi de- ie pijančeval v nočni flor trikrat je zaradi klical miličnike>., ki so bili S popustljivi. Pijanec Ji vratarja naščuval so možaka poslali nnaJse iztrezni, v tretje pa n vred^> keho. Psa je moža- čez čas odpeljala za dejala, naj se le kar i Jesenicah a enega hai ie peterica moških Z£h zamerila prodajal Ji od bencinskih črpalk „ * „„bo noč družno spravila j ^ mu temeljito preštela 'iFurundoči, ki je s ceste £tep,siob očitni premoči rd upal priti črpalkarju poJč ^aje je pripeljal Etnike. _> V* m m Smrt pobira pešce Med prometnimi žrtvami je na slovenskih cestah kar tretjina pešcev — Največ nezgod je zaradi neprevidnosti pešcev, predvsem zaradi nenadnega prečkanja ceste — Do 20. februarja 1984 morajo vsi prehodi za pešce imeti utripajoč svetlobni znak V Sloveniji izgubi na cestah življenje vsako leto povprečno 185 pešcev, 1880 pa je poškodovanih. Statistika zadnjih let kaže, da postajajo pešci v prometu vse bolj izpostavljena kategorija. V obdobju 1973 do 1982 pa je bilo med mrtvimi na slovenskih cestah kar tretjina pešcev. Smrtna kosa pa je enako ostra tudi na gorenjskih cestah, saj je bilo v prvih treh mesecih med prometnimi žrtvami največ pešcev. Zato ni čudno, da se je na podlagi takšnih podatkov Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu odločil, da se konec maja po vsej Sloveniji prične prometno vzgojna akcija Pešec v prometu, ki se vključuje v vse jugoslovansko prometno preventivno akcijo za varovanje pešcev in kolesarjev v prometu. Na prvem mestu vzrokov za prometne nezgode, v katerih so udeleženi pešci, je še vedno neprevidnost. Skoraj 70 odstotkov nezgod se pripeti zaradi nenadnega prečkanja ceste. Takšno ravnanje je sicer značilno za vse pešce ne glede na starost, izstopajo pa seveda otroci in pa starejši ljudje. Starejši seveda večinoma poznajo prometna pravila, vendar pa jim zmanjšane čutne in gibalne možnosti preprečujejo, da bi to znanje učinkovito uporabljali. Otroci pa še nimajo potrebnega prometnega znanja, do desetega leta tudi niso dovolj zreli, da bi ga lahko povsem osvojili. Slabo presojajo razdalje, ne razumejo prometnih predpisov, ne prepoznajo prometnih znakov. Otroci pa so seveda mnogo bolj aktivni, živahni, zato lahko tudi mimogrede skočijo z varnejših površin, kot so pločniki, igrišča, na cesto in nevarnost je tu. Zato se nevarnost pojavi vedno, kadar se na cestišču znajdeta motorno vozilo in pešec. Zakon o prometni varnosti v svojih določilih sicer določa(kako se ravnajo vozniki in kako pešci, napake pa se seveda kažejo v nezgodah. Za varno hojo pa ni dovolj, če pešec hodi kot to določajo prometna pravila, pač pa je varnost odvisna — posebno ponoči, tudi od svetle obleke in odsevnih teles, kar se posebno v zadnjem času priporoča. Lani je v Sloveniji prejelo »kresničko« že okoli 200.000 šolskih otrok, vendar pa to-odsevno telo varuje otroke in odrasle seveda le, če ga v mraku in ponoči tudi nosimo ob boku in ne okoli vratu. Pešci pa se tudi vse preveč zanašajo na varnost prehodov za pešce. Nenaden prihod na označen prehod je prav tako nevaren kot pa prečkanje ceste izven prehoda. Nekateri pešci pa si na prehodih dovolijo tudi postavanje, sprehajanje, kar vse se seveda suče na robu nezgode. Po drugi strani pa spet vozniki premalo upoštevajo, da je treba v bližini prehodov za Pošteno je bil presenečen Jože Jerič iz fazredčene late predzadnjo majsko soboto zložiti v kozo- "tsnovega, ^ ^ ^ razre(ičene, v vsakem oknu jih je manj- '*s- uvelo travo travniku sta zavoljo tega ostali dve nakladalni vAlo štiri ali Pe mzl za to? Na kranjski kmetijski zemljiški skup-snkolici krme. ... daje to posledica neurejenih lastniških odno-mti so nam pove , 'tene kmetije (ki se po zakonu o kmetijskih m težnje «"s\dTobitU) izloči vcč kot hektar velik travnik. Naj le ■mljiscih ne*-en način — dovolj nazorno ga prikazuje posnetek -'frfamo da iu ■ vroblemov, še manj k pridelovanju kakovostne kr- in mlek" Z c _ ----—' pešce zmanjšati hitrost, da bi po potrebi lahko ustavili in odstopili prednost pešcu. Večina naših prehodov je vsaj dobre pol leta zelo slabo obarvana z belo barvo, zato so učinkovitejši le svetlobni znaki, ki voznika opozarjajo, da se bliža prehodu za pešce. Do 20. februarja prihodnjega leta bodo morali biti po zakonu o varnosti cestnega prometa označeni vsi prehodi za pešce. Tak osvetljen znak z utripajočo lučjo —.pešec na prehodu se je doslej izkazal kot najbolj učinovit, jasno pa je, da ga prav na vseh dosedanjih prehodih za pešce ne bo mogoče postaviti. Sicer pa so dosedanji prehodi narisani tudi tam, kjer jih niti ne bi bilo treba. Prehod za pešce mora biti namreč označen na cesti, kjer je gostota vozil 300 do štiristo na uro oziroma pred vrtci, šolami, bolnišnicami. II SI I i Za večjo prometno varnost Otroci kot sopotniki Med žrtvami v prometu so tudi otroci, zato jih zakon o prometni varnosti še posebej varuje. To pa tudi pomeni, da otrok ne sme sedeti na vozilu na prednjem sedežu, ne sme sedeti na blatniku traktorja ali se voziti na traktorjevem priključku. Otroke do dvanajstih let ne smemo posaditi na prvi sedež poleg voznika, pač pa vedno na zadnje sedeže. Prav tako ni dovoljeno imeti otroka v naročju, če sedimo na prednjem sedežu. Malega otroka vzamemo na zadnje sedeže sami ali pu ga zav rujemo še s posebnim sedežem. Le tako jih bomo zavarovali pred mor, litnimi posledicami včasih tudi ne preveč hudega tfčenja, kjer bi otroka kot izstrelek vrglo skozi vetrobransko steklo. Kljub vsem predpisom pa starši to še vedno pozabljajo in izpostavljajo otroke nevarnostim na prvih sedežih. Spredaj je res boljši razgled, vendar pa večja nevarnost, da bo otrok ob zaviranju priletel v armaturo in si poškodoval obraz. Vendar pa se takih nevarnosti vsi vozniki osebnih vozil ne zavedajo. Izjema niso tudi vozniki tovornjakov, ki v kabino prav tako popeljejo otroke, ne da bi jih seveda mogli pri tem kaj zavarovati. Vožnja otrok na prvem sedežu je sicer prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo, toda to še ne odvrača voznikov, da bi se držali predpisanih pravil. Še vedno namreč srečujemo voznike, ki dovolijo. da mali potnik pritiska glavico na prednje vetrobransko steklo, da bi »imel lepši razgled«. Raje brez tega razgleda, tudi ob manjši nezgodi je otroku najvarneje na zadnjih sedežih. Mrak j Previdnost nikdar odveč — Zgodilo se je v četrtek zjutraj v Škof ji Loki. Zahvaljujoč naključju se je vse srečno izteklo. Voznik je bil le preplašen. na avtomobilu pa je bilo nekaj prask. — A. Ž. Vse več mladih na krivih poteh Mladoletno prestopništvo zaskrbljujoče narašča tudi v Škofji Loki — Vse več mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, ki so jih obravnavali sodnik za prekrške, milica, javno tožilstvo in kranjsko temeljno sodišče — Preventiva delo staršev, šole in mladinske organizacije Škofja Loka — Le sodnik za prekrške v Škofji Loki je lani obravnaval 148 mladoletnih storilcev, medtem kojih je leto poprej 29 manj. Večinoma so bili mladoletniki v postopku zaradi kršitve predpisov o varnosti cestnega prometa, veliko jih je tudi kršilo javni red in mir. Le ti pa niso najbolj problematični. Mnogo bolj kot mladi objestneži in tisti, ki se brez vozniškega izpita vozijo na motornih kolesih, ki jih sodnik za prekrške obravnava preventivno, jih v Škofji Loki skrbe mladoletni storilci hujših kaznivih dejanj. Na postaji milice so jih lani obravnavali kar 493, v primerjavi z letom poprej dobre tri četrtine več. Po podatkih javnega tožilstva je mladoletno prestopništvo v letu dni naraslo za 87 odstotkov. Od 43 lani prijavljenih mladoletnikov se jih je kar 35 pregrešilo zoper družbeno in zasebno premoženje, nekaj zoper varnost javnega prometa, sem in tja pa so prijeli tudi nasilneža. Največ je torej mladih predrznih tatičev, ki jim malce zapoznelo vcepljajo v zavest odnos do tujega premoženja. Sodnik za mladoletne v Kranju je lani obravnaval 32 primerov, še enkrat več kot predlani. Vsi so bili tudi kaznovani z vzgojnim ukrepom. Vse te številke zvenijo kot gola statistika, pa vendar so za vse mlada življenja, ki jih je kljub zgodnji zablodi še moč popeljati na pravo pot. Običajno resda s kaznijo, pri tistih, ki pa niso predaleč zablodili, veliko pomaga že odstranitev vzrokov, ki so pripeljali do ravnanja, nasprotnega zakonu. Za številkami so mladi ljudje, ki jih v protizakonita dejanja silijo neurejene socialne razmere, preobilica neizkoriščenega prostega časa, alkoholizem, brezbrižnost v družini, pomanjkanje vzgoje doma in v šoli. Prestopniki izvirajo tudi iz dobro materialno situiranih družin, ne le takih, kjer vladata alkohol in revščina. Hlastanje staršev za zaslužkom in gmotnimi dobrinami jamlje čas za vzgojo otrok, ki so prepuščeni 'elevizorju in cesti. Od obeh »vzgojiteljev« so običajno deležni prej negativne kot pozitivne vzgoje. Vzroke za mladinsko prestopništvo je s svoje plati raziskala tudi škofjeloška mladinska organizacija. Ta samokritično priznava, da sicer ima precej dejavnosti, s katerimi bi utegnila zaposliti mlade v prostem času, toda žal postajajo zastarele in današnjemu odraščajočemu človeku preveč toge. Z raznimi oblikami kulturne in klubske dejavnosti, ki bo mladim privlačna, razgibana, ne pa zaradi okorelosti, kakršne so vajeni že pri šolskih programih, odveč, bi mlade lahko pritegnili k organiziranemu, polnemu preživljanju prostega časa. Zavedajo se namreč, da je treba izkoristiti nakopičeno energijo mladih, sicer jo leti izrabljajo po svoje »tudi za nezakonita dejanja« ali pa prosti čas mladih namesto mladinske organizacije zapolni kdo drug. D. Z. Žlebir POSTANITE TUDI VI NAROČNIK NAJBOLJ BRANEGA ČASOPISA NA GORENJSKEM! Deveti partizanski tabor Radovljica — V petek, 3. junija, bo v Ribnem pri Bledu 9. partizanski tabor Heroj Tonček. Akcije se bodo udeležili učenci in učenke sedmih razredov osnovnih šol v radovljiški občini, kjer bodo sestavili osnovne enote odreda. Tabor bo vodil štab, v katerega bodo šole imenovale nosilce posameznih dolžnosti; OŠ Bled poveljnika štaba, OŠ Gorje komisarja, OS Lesce načelnika, OŠ Bohinjska Bistrica intendanta. OŠ Lipnica in OŠ Radovljica pa člana. U;enke in učenci bodo iz svojih vrst izvolili tudi komandirje vodov in čet, komisarje, bolničarje in intendante. V pomoč jim bodo mentorji iz vrst Zveze rezervnih vojaških starešin v radovljiški občini. Udeležence tabora bo pozdravil predsednik sveta za SLO in družbeno samozaščito pri radovljiški občinski skupščini Boris Šetina. O življenjski poti narodnega heroja Antona Dežmana-Tončka jim bo govorila predsednica občinske konference ZSMS Eva Štravs, vojaške šole in poklice pa jim bo predstavil Jakob Vidic. Rezervni starešine bodo učence seznanili z vojaško oborožitvijo in opremo ter tehniko streljanja. Imeli bodo tudi tekmovalni kviz v razstavljanju orožja, nuđenju prve pomoči in streljanju z vojaško puško. Učenci vsake šole bodo pripravili kratek kulturni spored, ki ga bo ocenjevala strokovna komisija. Za sklep bodo pripadniki teritorialne obrambe iz Radovljice in člani lokostrelskega kluba Eksoterm iz Kranja izvedli ogledno streljanje. Program tabora je pripravila komisija za ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in druge družbene dejavnosti pri predsedstvu občinske konference ZRVS v Radovljici. Kot je sklenila, bo tabor v primeru slabega vremena preložen na 10. junij letos. Ciril Rozman Vozniško dovoljenje za traktor Kranj — Tolikšnega zanimanja za vozniška dovoljenja za vožnjo s traktorjem v kranjski občini niso pričakovali. V dveh mesecih in pol so na krajevnih uradih in sekretariatu za notranje zadeve skupščine občine prejeli kar 11.000 vlog. Tolikšno število vlog pa v predpisanem in celo podaljšanem roku, v katerem je bilo mogoče vozniško dovoljenje B kategorije ali višjih kategorij brez preskusa znanja pridobiti tudi dovoljenje za vožnjo traktorja, pa je seveda upravne delavce dobesedno zasulo. V času, ko se postopoma zamenjujejo tudi osebne izkaznice za nove, je kot so povedali v kranjskem sekretariatu nemogoče izdati vsem občanom, ki želijo imeti še dovoljenje za vožnjo traktorja, tudi potrdila. Zato bo zamenjevanje oziroma izdajanje novih dovoljenj potekalo vse tja do jeseni, čeprav bi po odredbi vozniki traktorjev že morali imeti novo dovoljenje. Zamuda pa je opravičljiva, saj do februarja letos še ni bilo na voljo potrebnih obrazcev. Po novem pa je mogoče dobiti vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja le s poskusom znanja o vožnji s traktorjem. V Kranju je mogoče te preizkuse znanja opraviti pri Mlekarskem šolskem Centru. na uro. Iiesce — V močni konkurenci — od najboljših sta manjkala le lanski državni prvak Vladimir Pfajfar iz Murske Sobote in Vojko Starovič iz Celja — so imeli največ uspeha tekmovalci Alpskega letalskega centra iz Lesc. Kar četverica njihovih letalcev se je na republiškem prvenstvu uvrstila med prvo deseterico — poleg Šimenc ca še Mina Thaler na tretje mesto, Tone Čerin na šesto in najmlajši član ekipe 19-letni Boštjan Pristavec na deseto mesto. V tekmovanju za Ela-nov pokal, v katerem je sodelovalo 14 jadralcev (med njimi tudi gost iz Vojvodine in edini tujec na tekmovanju Švicar Thomas Mosberger), se je Leščanom v prvi deseterici priključil še Mohar. Obe tekmovanji so skrbno pripravili člani Alpskega letalskega centra, ki so tokrat imeli tudi veliko sreče z vremenom. V osmih dneh so tekmovalci sedemkrat leteli in le tretji tekmovalni dan so zaradi nestanovitnega vremena izkoristili za ogled proizvodnje Elanovih letal na Fortuni pri Bledu. V vseh dneh so preleteli 40 tisoč kilometrov, kar je prav tako rekord domačih tekmovanj. 29-letnemu Kranjčanu Ivu Šimencu po prvi tekmovalni disciplini ni kazalo najbolje, bil je šele deveti, toda v vseh naslednjih je dokazal, da je naslov odšel v prave roke. Pri tem so odločale izkušnje in teh ima Šimenc dovolj. Enajsto leto leti in tekmuje, v zraku je prebil že 1200 ur in z letali je preletel 35 tisoč kilometrov. »Letošnjega naslova sem celo bolj vesel kot lanskega, saj sem ga pri bo - Tone Čerin je na tekmovanju nastopal v dvojni vlogi. Kot član leške ekipe se je boril za dobro uvrstitev (bil je šesti med 32 letalci), kot konstruktor in vodja proizvodnje Elanovih jadralnih letal je spremljal obnašanje »njihovih ptic«. Lahko je bil zadovoljen, Elan je tudi tokrat slavil. »V štirih letih smo izdelali 150 jadralnih letal. Štiri petine smo jih prodali na tuje, v 14 držav sveta, največ pa v ZRN, Švico in Avstrijo. Za začetek smo izbrali manj zahtevna letala, s katerimi je moč varno leteti tudi pri manjših hitrostih. Z njimi smo v zadnjih štirih letih osvojili vsa domača državna prvenstva, redno se uvršča med najboljše na nizozemskih, švicarskih in avstrijskih tekmovanjih, lani so Elanovi DG-100 zaseli prvih šest mest na evropskem klubskem prvenstvu. Z novim modelom DG-300 zaradi predpisov nismo smeli nastopati v Lescah, bodo pa z njim leteli Švicarji, Nemci in Američani na svetovnem prvenstvu v ZDA. Tam računamo tudi na preboj Elanovih letal v svetovni vrh. Skrivnost naglega Elanovega uspeha na tem področ- Priprave pred poletom. V ozadju so vremenske karte. — Foto: C. Z. ju je bržčas v tem, ker jedro delovne ekipe sestavljajo letalci. Njim pa delo na letalih ni zgolj dolžnost, temveč tudi veselje.« Med letalci na slovenskem prvenstvu v Lescah Šimencevo in Elanovo zmagoslavje Preteklo soboto se je v Lescah sklenilo 21. republiško prvenstvo v jadralnem letenju in prvo mednarodno tekmovanje za pokal Elana. Član leške ekipe Ivo Šimenc je z Elanovim DG-101G ponovil lanskoletni uspeh, osvojil naslov republiškega prvaka, poleg tega zmagal še na Elano-vem tekmovanju in dosegel rekordno povrečno hitrost v zgodovini jugoslovanskih tekmovanj — 156,9 kilometra Uspešno orientacijsko tekmovanje ril težje kot na prejšnjem prvenstvu. Pred zadnjim tekmovalnim dneni smo še trije tekmovalci imeli povsem enake možnosti. V soboto so bile vremenske razmere izjemno u**odne. Pihal je moćan jugozahodni veter, ki je omogočal rekordne hitrosti. Na državnem prvenstvu julija v Slavonskem Brodu bo težje, ker mi je »teren« nepoznan,« je po končanem tekmovanju v Lescah pripovedoval stari in novi prvuk obenem. Mesaric z Bleda, podpredsednik Zveze letalskih organizacij Slovenije in letalec z 29-letnimi izkušnjami. Opozoril je tudi na pomembno organizacijsko novost prvenstva v Lescah. »Startni čas sino merili z uro na tleh. To je bolj varna in enostavna izvedba starta, ki tekmovalca ne omejuje in se zanj odloča po lastni presoji.« C. Zaplotnik SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Čas drugega odločanja za poklic (3) DIMENZIJE OSEBNOSTI Sposobnosti — še ena dimenzija osebnosti — prav tako predstavljajo bogastvo in možnosti mladega človeka. Sposobnosti se v času zorenja razvijajo predvsem zaradi lastne aktivnosti, prizadevnosti, motiviranosti Spodobnosti se razvijejo iz prirojenih zasnov (dispozicij) in predstavljajo nek predpogoj za uspešnost človeka v katerikoli aktivnosti. Ustavili se bomo le pri duševnih sposobnostih, s katerimi obvla dujemo probleme miselne narave. Te je moral pokazati mlad človek ob prihodu na srednjo šolo poleg seveda tudi ustreznega znanja. Med duševnimi sposobnostmi naletimo na prvem mestu največkrat na inteligentnost kot osrednjo sposobnost ki ob višji stopnji zagotavlja tudi večjo možnost razvoja ostalih duševnih zmožnosti. Inteligentnost označujemo kot sposobnost znajdenja v novi situaciji sposobnost ugotavljanja problemov in njihovega hi tnU in izvirnega reševanja, je tudi sposobnost sklepanja in zaključevanja. Intel,gen nost tud. zagotavlja uspešno osvajanje znanj in obvladovanja problemov na abstraktnem nivoju, kakor jih predstavlja študij na višjih in visokih šolah. Med duševnimi zmožnostmi ima velik pomen verbalna inteligentnost — zmožnost, ki se izraža v razumevanju besed, besednih zvez in zgovornosti, v spretnosti izražanja in bogastvu besednega zaklada. Posebna razsežnost inteligentnosti je prostorska predstavljivost, obvladanje trodimenzionalnosti, kot to zahteva študij arhitekture, strojništva, gradbeništva in tudi študij umetniško-oblikovalnih usmeritev. K duševni sposobnosti prištevamo tudi numeri-čni faktor, ki se kaže predvsem v uspešnem ravnanju s številkami. To sposobnost zahteva cela vrsta študijskih usmeritev. Omenimo še faktor rezoniranju, kl predstavlja sposobnost najti v problemih zakonitosti, v posledicah vzroke, v podatkih razlog za sklepanje. Sposobnost zaznavanja in hitrega dojemanja majhnih razlik zuobsega perceptivni faktor. Pomembna sestavina duševnih zmožnosti je tudi spomin, s 'cate-rim pomnimo včasih zelo obsežno gradivo na primer pri študiju prava, jezikov, medicine, kemije .. . Za razvoj mladega človeka pa niso dovolj le znanje, interesi, sposobnosti, pač pa predvsem lastna zavzetost in aktivnost. Prav delovna aktivnost, ki vključuje delovne in učne navade je pomembna dimenzija osebnosti. Brez tega pri zahtevnem študiju ne uspeva še tako nadpovprečne sposoben študent. Čas srednjega izobraževanja je prav gotovo čas samodiscipline. V tem času si mlad človek sam organizira delo za šolo in čas za šport, prijatelje, zabavo. Mnogim srednješolcem je dan prekratek za vse, kar bi hoteli narediti. Mnogim je šola samo ena od obveznosti, ker so nekateri že odgovorni tudi za druge pomembne stvari — vodijo radioamaterski krožek, trenirajo mlajšo skupino košarkašev, se učijo za vozniški izpit, na kmetiji nadomeščajo očeta itd. Čas srednje šole je čas, ko se mlad človek navadi živeti aktivno in razgibano, ali pa apatično in nedelavno. To si vgradi v svojo osebnost in nosi s seboj v leta študija, ki jih bo za rudi delavnosti zmogel, zaradi nedelavnosti pa izgu bljal. Antonija Krizaj-Habjan prejeli v Brane Brodnik, zdravnik z Bleda, je bil na prvenstvu devetnajsti. Bolj zase tekmuje, pravi, prvenstev pa se udeležuje, da vidi napredek. V študentskih letih je najprej poskusil letati z motornimi letali, vendar pri tem ni užival. Zadovoljstvo je našel v jadralnem letenju. V desetih letih si je »nabral« v zraku 800 ur, približno petstokrat se je dvignil nad zemljo. Pohvalil je Elanovo letalo, češ da je varno tudi pri zasilnih pristankih. »Na tekmovanjih, ko gre za rezultat, se pogosteje dogaja, da letalec ne doseže letališča. Takrat pristane običajno na njivi in si s tem nakoplje na glavo težave s kmeti. Seveda, pri pristanku naredimo škodo na posevkih, še več pa jo povzročijo »firbci«. Spomnim se zasilnega pristanka v Podvinu — po preletenih 500 kilometrih in nekaj kilometrov proč od le-škega aerodroma. Letel sem do Virovitice, nazaj grede se je vreme poslabšalo, izgubil sem višino in pristanek je bil neizbežen. Sicer pa se v letalu počutim celo bolj varnega kot na cesti. V zraku odločam sam, medtem ko je pri vožnji z avtomobilom moja varnost odvisna tudi od ostalih voznikov.« »Dober vremenoslovec je tudi uspešen tekmovalec. Tehnika letenja niti ni tako zahtevna, pomembnejše je, kako letalec izkoristi vremenske razmere. Če leti v slogu delfina, bres vrtenja, se dviga in spušča, lahko dosega tudi rekordne hitrosti,« je komentiral dogodke na prvenstvu Leon Kranj — Občinski konferenci Zveze rezervnih vojaških starešin in Zveze socialistične mladine Slovenije i/. Kranja sta priredili v soboto, 21. maja tradicionalno orientacijsko tekmovanje patrulj v počastitev dneva mladosti, rojstnega dne tovariša Tita in dneva jugoslovanskega vojnega letalstva. Tokratno tekmovanje sta zgledno pripravila in izvedla krajevna konferenca ZRVS in krajevna skupnost Britof, za kar se jima organizator javno zahvaljuje. Tekmovalci so opravili okrog 7 kilometrov dolg pohod, med katerim so se gibali s pomočjo kompasa po predvideni trasi in reševali več nalog. Odgovarjali so na vprašanja iz zgodovine KPJ in aktivnosti tovariša Tita pri tem, topografije in prve medicinske pomoči, razen tega pa so streljali z zračno puško in metali bombo v cilj. Tekmovanje je uspelo tako po udeležbi, saj je sodelovalo 8 ekip članov ZRVS in 28 ekip članov Košarkarski klub Radovljica Vzgojili odlične športnike Radovljiški košarkarji se prebijajo — Tretje mesto v SKL zahod dokaz dobre športne pripravljenosti — V prihodnje okrepiti va-diteljski kader in pomnožiti podmladek Radovljica — Članska ekipa Košar- la za prvo mesto. Bržkone pa je bilo ta- ZSMS, kot po prikazanem znanju. Med rezervnimi vojaškimi starešinami so bile najuspešnejše ekipe — moštva so sestavljali po trije tekmovalci — i/, krajevnih konferenc Planina (371 točk), Besnica (356) in Cerklje (349). Pri mladincih so se najbo- j lje odrezale 3. ekipa kranjske gimnazije (405 točk), 2. ekipa osnovne organizacije Britof (398) in 2. ekip« ekonomsko administravnega šolske ga centra iz Kranja (383). Obe zmagovalni ekipi sta trajno last pokal in zlate medalje, I jima jih je izročil predsednik strokovne komisije pri 0K ZRVS Aleksej Igna.ščenko. Za dos drugo in tretje mesto so ekipe i dili s srebrnimi in bronastimi ljami, vse sodelujoče ekipe prejele priznanja za sodelov« naj bi jih spodbudilo k udeležbi1 na prihodnjih tekmovanjih. karskega kluba Radovljica že štiri leta nastopa v 10-članski slovenski košarkarski ligi - zahodni skupini. Še nobeno leto pa ni dosegla takšnih uspehov kot v tekmovalni sezoni 1982/83. Letos so namreč člani osvojili tretje mesto, kar je celo več kot so pričakovali, čeprav se jih je v drugem delu sezone držala precejšnja smola. Pa vendar so s tretjim mestom v SKL — zahod prehi-' teli nekaj dosedanjih favoritov: Jeseni-. ce; Postojno, Fructal... V prvem delu sezone so celo delili prvo mesto s sedanjim prvakom Tolminom, saj so v tem delu tekmovanja iztržili kar sedem zmag. Nadaljnjih pet tekem na domačem terenu so žal izgubili in tako pristali na tretjem mestu. Čeprav je tretje mesto v ligi po več letih prebijanja k vrhu kar zadovoljivo, so se zahtevni športniki vendarle povprašali po vzrokih, ki so botrovali petim zaporednim porazom v drugem delu prvenstva. Med tekmovalnima deloma so si bržkone privoščili preveč odmora, njihov način agresivne igre tudi ni več presenečal nasprotnikov, ki so se jih v drugem delu znali ubraniti. Mlada ekipa tudi psihično ni zdržala napetosti, da se bo v drugem delu bori- Vzgoja skozi igro d i premalo trdega treninga, kakšneg« so ves čas imeli nasprotniki. Od 18 tekem so jih torej 11 dobili, potem koso na gostovanjih igrali nekako T2, na domačem igrišču pa-4:5. Radovljiška članska ekipa se odlikuje z izredno napadalno'igro, agresnmc obrambo, posebna značilnost pa je 1» tro prehajanje iz obrambe v protinapad in zgodnji napad. Malce šibki so še pri postavljanem napadu in obrambi proti dolgim napadom. Tekmovalna sezona 1982/83 je bik kar uspešna in je dokazala, da so pri klubu vzgojili odlične igralce. Uspeli so pridobiti tudi veliko novih članov, med njimi tudi iarke, ki so pripravljeni » organizacijsko in trenersko delo. V članski ekipi je zdaj 19 igralcev, ki jik vodi trener Janko Stanek. Med njiirf nosijo najtežje breme: Ivan Pogačar, Uroš Novak. Miloš Šter, Jože Potočnik. Boris Vidic, Marko Markelj, Milan-« Kozole, Matjaž Dežman in Matej Pra- j protnik. V prihodnje, pravijo, se morajo še j bolj posvetiti vzgoji tenerskega ks delo pa okrepiti tudi s podrniadkernj'. ^ kjer so v primerjavi z ostalo Gorenjske g in Ljubljano še šibki. j) £ ^ hi H Otroci v tržiških vrtcih radi sodelujejo v najrazličnejših oblikah prostih dejavnosti Tržič — Malčki v vrtcih tr/iške vzgojnovarstvene organizacije Tončke Mokorelove se pol?g rednega vzgojnoizobraževalnega dela ukvarjajo tudi z najrazličnejšimi prostimi dejavnostmi. Tako so imeli cicibani iz predšolske skupine 16. maja podelitev športne značke, ki jim jih je izročil smučar Bojan Križaj, kar je bilo zanje še posebno doživetje. V torek, 17. maja, so pripravili tekmovanje s skiroji, na katerem niso merili zgolj hitrosti, ampak so v spretnostni vožnji morali premagati tudi številne ovire ter se izkazati v poznavanju prometnih predpisov. 7a svojo požrtvovalnost so bili nagrajeni s kolajnami in diplomami, medtem ko je prehodni pokal osvojil vrtec Deteljica, ki mu je prvič uspelo premagati Kurirčka iz Križev. Križ-ki cicibani so bili namreč doslej vedno neulovljivi in so prehodni pokal že dvakrat dobili v trajno last. Med tradicionalne oblike prostih dejavnosti v vzgojnovarstveni organizaciji Tončke Mokorelove sodi tudi pohod cicibanov in njihovih star- - sov na Bistriško planino. Letošnji* »' bil v soboto, 21. maja, udeležilo pase ga je okrog 350 otrok in odraslih. Otroci iz najstarejše skupine so bit zlasti veseli značk ciciban-planinec. ki jim jih je podelil predsednik reškega planinskega društva Stanio Stritih, starši pa so se sprostil: na šaljivih tekmovanjih. Med zadnjimi akcijami tržiških cicibanov velja omeniti nastop v počastitev dneva mladosti, ki so ga Pn~ pravili na igrišču osnovne šole herfl-ja Grajzerja. Zdaj se že pripravljajo na sveca" zaključek male šole, ki pomeni slovo od vrtca in prvo resno misel na pravo šolo. Še bi lahko naštevali dejavnost ki otrokom popes' rijo običajne delovne dni v vrtcih, na primer zbiranje odpadnega papirja, od katerega :r-kupičku si potem privoščijo i. !e: Begunj in piknik, pa delovne akcije, ki se jih udeležujejo tudi starši Veh-ko je načinov, s katerimi znajo prizadevne vzgojiteljice skozi igro p« otrokih zbuditi zanimanje za dek\ šport, kulturo. UČENKE/ v UČENCI SREDNJE TEKSTILNE h ,^jui s tadw^ui ZA DAN MLADOSTI - Za dan mladosti je bilo Stanka Mlakarja. Ta dan sb namreč učenke ne in obuivene šole iz Kranja imeli medrazredna rokometu (ženske), košarki in streljanju (moški). asa pričakovanja saj je v vseh štirih discip ,f0 !ekmovalk in tekmovalcev. ski atletiki, saj jih je nastopilo kar seststo. Tomeam.reu ^ srednje tekst,'Jv obutvene,šole W ^^Tperdan Posnetek je z rokometnega srccania. f-cln) - roiu.____ nje da 30 let Ribiške družine Radovljica Radovljica — Ob ustanovitvi je imela ribiška družina Radovljica manj kot 20 članov, v upravljanje pa je dobila Savo od sotočja Dolinke in Bohinjke do pritoka Bistrice in potoke Begunjščico, Peračico, Lešnico ter Lipnico. Skupaj torej 68 hektarov vodnih površin. Poribljenost voda je bila takrat dobra, vendar pa se je z razvojem industrije in zaradi njenih odplak začela zmanjševati. Tako se je začelo načrtno gospodarjenje. Zmanjšal se je dnevni ulov rib na tri komade, pomagali so graditi ribogojnico v Besnici, iz katere so dobivali zarod za vlaganje v potok Račnico. Razen tega so s posojili članov 1967. leta kupili ribnik v Voščah, ki so ga lani obnovili. Danes je v ribiški družini 153 članov, od tega 28 mladincev. Poleg rednega dela v družini gradijo tudi svoj dom. imajo pa tudi lastno ribogojnico. Člani gospodarske komisije skrbijo za 50 hektarov lovnih revirjev in 18 hektarov gojitvenih potokov, za ribnik Vošče in valilnico na Cajhnovi žagi. Iz potokov so lani izlovili 14.202 komada potočne postrvi in vložili v tet Triglav četrtfinalist mj— Stadion Stanka Mlakarja, finala področnega slovenskega 'tnesa pokala Maršala Tita, : Rudar (Trbovlje) 2:1 (0:1), gle-sodnik Kožman (Kamnik). , - 0:1 Buovsker (2), 1:1 Mur-2:1 Murnik (11 m - 56). — Stenovec, Gros, Mujic. M. ■ Tkalec, Vigec (Ovsenek), Čičkovič (Taneski), Mikič, Kaić. Z. Belančič. - Ahlin, Dragojlov, Sušnik, ibret (Parič), Zagore, Sotošek, Drnovšek (Brečko), Kern, snik). ... . kjp iz Trbovelj so povedli ze v t minuti srečanja predvsem zaradi bJjivosti domače obrambe. To pa i hladen tuš za domačine, saj so rali v nadaljevanju še bolj poletno. ivega učinka ni bilo. V drugem de- f je igra še bolj razzivela. Ton taki Vdajali domačini, a tudi gostje so 1 odgovarjali s hitrimi protinapadi. !*bilo nato rešeno v šestinpetdese-*mni Mokič je ušel gostujočim tilcem lepo podal Murmku, ki mu »si bilo težko z osmih metrov dosegi Učenje. Podobno je bilo tudi pri ^ »Sinjem zadetku. Spet je usel Mo- ^ » šestnajstmetrskem prostoru pa ikJ * zrušili.' Sodnik Kozman m okle-1 pokazal na belo točko. Sigurni 'Z kazenskega strela je bil s*1 ih *TEPOB KONCU SREČANJA ^ANJ - SNL Triglav : Kovinar 1 ?0 l*adion Stanka Mlakarja, gledal-sodnik Klopćič (Zagorje) i;0 Murnik <11 m-49). Triglav — Beton, Gros, Mujič, Vigec, Tkalec, Z. Balančič, Murnik, Čičkovič (Ovsenek), Mokič, Radosavljevič, Taneski (Eržen). Kovinar — Zupan, Reljič, Vidovič. Matič, Fatur, Pošker, Žganec (Kavčič), Hvaleč, Rolovič, Jevšenak, Šoberl. Domačini so že na začetku srečanja zaigrali poletno in že v prvi minuti bi lahko povedli. Toda strel je le s težavo ukrotil vratar Zupan. V tem prvem delu so imeli vso pobudo domačini, a zadetka, kljub izrednim prilikam niso mogli doseči. Enkrat je goste iz Maribora rešila vratnica, drugič pa je strel Čičkoviča le za las zgrešil vrata. V nadaljevanj u se je igra še bolj razzivela. Toda v devetinštirideseti minuti je Murnik ušel vsem. V šestnajstmetrskem prostoru se je znašel iz oči v oči z vratarjem Zupanom. Le-temu ni preostalo drugega kot da je Murnika podrl. Sodnik Klopčič ni okleval in pokazal na belo točko. To ni bilo povsem povšeč gostom, ki so ga zmerjali na vse načine. Toda sodnik je ostal pri svoji odločitvi in sigurni strelec je bil Murnik. Po tem zadetku so Mariborčani začeli z grobo igro in tudi sodnik je spremenil kriterij sojenja. Prav v zadnji minuti je prišlo do pretepa. V lase sta si skočila Mujič in Rolovič. Sodnik je oba izključil in nato odpiskal konec tekme. Gostje se s porazom niso sprijaznili in na sredini igrišča so hoteli obračunati še s sodnikom. Le prisebnost domačih funkcionarjev in rediteljev je pomagala sodniški trojki, da je odnesla zdravo kožo. Vročekrvni Mariborčani se niso pomirili in z vsem res pravim besednim zakladom vse do slačilnic nato obkladali sodniško trojko. I). Humer Sporočili ste nam Poraz vodeče Jelovice — V petem kolu nogometnega prvenstva škofjeloške občine je vodeča ekipa Jelovice iz Škofje Loke doživela v spomladankem delu že drugi poraz. Tokrat so jo na njenem igrišču s 3:1 premagali nogometaši Poleta. Retečani so doma izgubili z izgralci Gorenje vasi z 2:3. druga Poletova postava pa s Kondorjem 1:10, V pionirski ligi je ekipa LTH doma premagala nogometaše Alpine iz Žirov s 3:2, Reteče Gorenjo vas s 3:0 in Kondor polet z 8:4. — J. Starman Odbojkarski praznik v Kropi — V Kropi, kjer igrajo odbojko že od povojnih let, je bilo v počastitev dneva mladosti zanimivo tekmovanje vaških ekip — Zidane skale, Kovaškega hrama, Stočja in Valata. Ob novozgrajenem igrišču sredi vaši se je zbralo 250 krajanov. Po štirih urah borbene igre je bil znan krajevni prvak — ekipa-Valata, za katero so igrali Janez Petrač, Franc Blaznik, Pavel Peternel, Janez Lotrič, Slavko Nardin, Damijan Hafner — starejši in Damijan Hafner — mlajši. Drugo je bilo Stočje, tretja Zidana skala in četrta ekipa Kovaškega hrama. Tekmovanje je bilo.pravi vaški praznik. K temu so pripomogli odboj-karji Zidane skale, ki so se že uro pred pričetkom igranja s traktorjem vozili po ulicah Krope; tekmovanje pa je ot-voril z nogo v mavcu kapetan Kovaškega hramu, potem ko so ga s posebnm vozom pripeljali na igrišče. Prvenstvo vasi v odbojki bo odslej vsako leto; ekipa, ki bo trikrat zmagala, bo prehodni pokal osvojila v trajno last. — D. Hafner lovni revir 10.171 komadov (4131 komadov dvoletnic pa so prodali RD Bled). V gojitvene potoke pa so vložili 15)0.000 komadov zaroda. Ureditev r ibnika v Voščah jih je veljala 48 starih milijonov, na 15 prostovoljnih akcijah pa so opravili prek 500 delovnih ur. Pomembno pri tem je, da se družina financira sama. največji dohodek pa predstavljajo prodane dnevne ribolovnice. Radovljiškim ribičem je bilo najteže ob izpustu odplak iz jezu hidroelektrarne Moste. 1964. in 1974. leta je bila Sava po izpustu mrtva oziroma uničena. Zato je bilo tudi na zboru največ bojazni in razprave o izpustu odplak iz jezu v Mostah v prihodnjem letu. Predstavnik Vodnega gospodarstva je povedal, da takšnega izpusta kot 1964. in 1974. leta prav gotovo ne bo. V akumulaciji se po oceni strokovnjakov nahaja okrog 800.000 kubičnih metrov blata, ki je prepojen s strupenimi fenoli. Akumulacijo bodo morali očistiti, naredi- Zmaga Jelovice Bled — Minulo soboto so bile na Bledu in v Lescah letne igre sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva. Tekmovalci iz Gozdnega gospodarstvu Kranja in Bleda, Alplesa Železniki, Jelovice Škofja Loka, Lipa Bled, ZLITa Tržič, Aero Celuloze Medvode in Gradisa — LIO Škofja Loka so tekmovali za ekipno prvenstvo za prehodni pokal sestavljene organizacije. Pomerili so se v malem nogometu, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju, balinanju in šahu. Na 3. letnih igrah gorenjskih lesarjev in gozdarjev je sodelovalo okoli 250 tekmovalcev. V malem nogometu so bili prvi delavci iz Aera Medvode, drugi LIP Bled, tretji ZLIT Tržič. V balinanju so bili prvi delavci iz ZLITa, drugi Gradisa, tretji GG Bleda. V kegljanju je med li pa bodo dodatno in obnovili staro zapornico, /a kar ie projekt že izdelan in potr jen. S tem pa bodo pri izpustu dosegli mešanje blata v razmerju 1 proti 100. Strokovnjaki zagotavljajo, da na ribljem življu s takšnim načinom izpusta ne bo škode, vprašljiva pa bo še vedno onesnaženost podtalnice od Kranja navzdol. Sicer pa imajo radovljiški ribiči tudi sicer največ težav zaradi onesnaženosti voda. Stvari na tem področju pa se premikajo počasi, saj bo na primer dokumentacija za gradnjo čistilnih r\aprav v Bohinju, na Bledu in v Radovljici nared do 1985. leta. Kako bo s sredstvi, pa se še ne ve. Ena od nalog, ki so si jih zadali, je obnova še drugega ribnika v ,Voščah, s katerim bi si zagotovili lastno proizvodnjo šarenke, ki je sedaj na trgu primanjkuje. Še naprej pa bodo na gospodarskem področju tesno sodelovali z ribiško družino Bled. Miro Derlink moškimi zmagala ekipa Jelovice pred Alplesom in Aerom Medvode, med ženskami pa LIP Bled, Jelovica in Alples. V namiznem tenisu je bila med moškimi najboljša ekipa Jelovice pred GG Bledom in LIP Bled, med ženskami pa so bile prve članice ekipe LIP Bled pred Jelovico in Alplesom. V streljanju so se med moškimi najbolje odrezali delavci iz Gradisa pred ekipo LIPa in Jelovice, med ženskami pa ekipa Gradisa pred LIP Bled in Alplesom. V šahu so bili najboljši šahisti Jelovice, drugi šahisti GG Bleda in tretji šahisti LIP Bled. V skupni razvrstitvi je zmagala škofjeloška Jelovica prod ekipo LIP Bled in GG Bled. Na četrtem mestu je bil Alples, na petem Gradiš, na šestem ZLIT, na sedmem Aero Medvode in na osmem GG Kranj. D. Sedej Perpar drugi, Malec tretji Prebačevo — Na travniku na Prebačevem je bilo minulo soboto letošnje republiško prvenstvo radijsko vodenih modelov za kategorijo jadralna letala. Udeležilo se ga je 15 najuspešnejših tekmovalcev na predhodnih izbirnih tekmah — poleg domačinov še člani aerokluba Ljubljana in Emo Celje, zunaj konkurence pa je nastopil gost iz Zagreba. Pomerili so se v treh disciplinah - v trajanju preleta, preletu na razdaljo in v hitrostnem preletu. Tekmovanje je bilo izenačeno ao zadnjega leta. Šele takrat si je namreč lanki balkanski prvak Celjan Martin Klančišar zagotovil odločilno prednost in osvojil naslov republiškega prvaka. Drugi je bil domačin . Borut Perpar, ki ima v zbirki kolajn že številna odličja z republiških, državnih in balkanskih tekmovanj. Tretje mesto je osvojil Marko Malec iz Kranja, ki je doslej svoj največji uspeh dosegel pred tremi leti z drugim mestom na slovenskem prvenstvu. Eden od favoritov tekmovanja, član kranjskega aerokluba Milan Lenart je imel na Prebačevem precej smole, saj je pri štartu razbil jadralno letalce. Prvih sedem tekmovalcev je izpolnilo nonno za nastop na državnem prvenstvu, ki bo junija v Zagrebu. Rezultati: 1. Martin Klančišar (Emo Celje) 14.353 točk, 2. Borut Perpar 14.188, 3. Marko Malec (oba Kranj) 13.755, 4. Otokar Hluchy (Ljubljana) 13.061, 5. Štefan Miholič (Emo Celje) 11.831, 6. Milan Lenart, 7. Anton Perčič, 8. Marko Perpar, 10. Filip Novak, 11. Gregor Flajnik, 12. Marko Šmid, 14. Janez Aleš (vsi Kranj). C. Z. ALPETOUR CREinfl PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 64000 Kranj, Mirka Vadnova 8 telefon: 23-857 CREINA na sejmu opreme in sredstev civilne zaščite Z gasilno cisterno Creina nad »rdečega petelina« ^„rtva delovna organiza- &°aVa- tozd Proizvodnja "meliiske mehanizacij Kranj m 11 sejmu opreme in ^ev cMIne zaščite jwd- Sr°|r?mema ^predvsem tiaaienie gozdnih požarov In ^Sov v boli oddaljenih .n te-dostopnih krajih, kamor ne - težki gasilni kamioni, polžasta črpalka, ki je alitvosti povsem enako-uvoženim, lahko v eni ,« izbrizga 1200 litrov vode ™o 100 metrov visoko. i hikaz delovanja We cisterne V eziru spremljajočih dejavnost, v „nreme n sredstev civilne 4^v%ranju bo jutri, v sredo, ob ^ hoteli Creina praktičen Pri-Vd^vanja nove gasilne asterne ^naTodo bodo črpali iz Save. Delovna organizacija Creina — tozd Proizvodnja kmetijske mehanizacije je v Sloveniji in Jugoslaviji bolj znana kot izdelovalec kmetijske mehanizacije — cistern za gnojevko, trosilcev umetnega gnojila, »silokombijev« za prevoz, mešanje in polaganje silažne koruze, kmetijskih cistern s polžasto črpalko za hribovske predele .. . Novosti v njenem letošnjem proizvodnem programu sta izdelka za gasilne namene — cisterna s polžasto črpalko in črpalka kot samostojna naprava Creina je prve cisterne (za kmetijske namene) izdelala že pred štirimi leti, vendar z vgrajenimi uvoženimi črpalkami. Zdajšnje so rezultat dela razvojnega oddelka Creina in so sestavljene le iz domačih delov. Gre za črpalke, ki pri 540 vrtljajih na minuto izbrizgajo v eni minuti 1200 litrov vode tudi po sto metrov visoko S povečanjem števila vrtljajev dosežemo še večji pretok. Črpalko lahko poganja elektromotor, dizelski motor in vse vrste traktorjev z močjo nad 29 kilovati (40 konjskih sil). Grajena je tako. da dopušča pretok drobnega peska, koščkov lesa in ostalih manjših delov. Z lovilno košaro. nataknjeno na sesalno cev. preprečimo dostop večjih kosov v črpalko ker bi drugače povzročili »zama-ške« v ročnikih in ostalih elementih gasilnega sistema. S polžasto črpalko je moč črpati vodo iz potokov, jezer, vodnih zbiralni- kov in ostalih vodnih virov ter jo po ceveh posredovati gasilni cisterni Creina ali gasilnemu kamionu, ki se neposredno »bojujeta« z ognjenimi zublji. V tem primeru je črpalka pripeta na traktor; posebno navijalo na njej omogoča ob premikanju traktorja hitro in enostavno odvijanje ali navijanje cevi. Enako učinkovita kot uvožena -rosenbauerca« je Creinina polžasta črpalka tudi na koncu gasilne verige — pri brizganju vodnih curkov v ognjene zublje. Delovna organizacija Creinr — tozd Proizvodnja kmetijske mehanizacije je pričela letos polžaste črpalke vgrajevati tudi v gasilne cisterne. Primerne so za gašenje gozdnih požarov, požarov po vaseh in predvsem v bolj oddaljenih in težje dostopnih krajih, kamor ne morejo težki gasilni kamioni, zmorejo pa traktorji. V takšnih-okoliščinah so gasilne cisterne Creina prvo priročno sredstvo za boj z »rdečim petelinom«. Creina izdeluje cisterne s prostornino 2700 litrov. 3200. 4200 in 6000 litrov Za naše razmere so primernejše manjše, ker pri nas prevladujejo lažji traktorji V primeru požara je potrebna le ena gasilna cisterna s polžasto čr-paiko z zadostno zalogo vode za začetni udar. Kasneje ji lahko priskočijo na pomoč običajne vakuumske cisterne za gnojevko, s tem da neprekinjeno dovažajo »napadalni cisterni« nove količine vode. Seveda pa je možno gasilno cisterno polniti tudi s hidranta in iz vodnih zbiralnikov ali gasiti neposredno prek vgrajene polžaste črpalke. ne da bi poprej napolnili cisterno. In kar je napomembnejše: Creina je z izdelovanjem gasilnih pol-žastih črpalk in cistern omogočila gasilskim društvom, oddelkom civilne zaščite ter oddaljenim, samotnim kmetijam in zaselkom, da se za boj z ognjenimi zublji opremijo na domačem tržišču. Gasilna cisterna Crtina stane 340 tisočakov (34 starih milijonov dinarjev), gasilni kamion — dva ali tri milijone (200 do 300 starih milijonov). Podobno velja za polžasto črpalko: znatno cenejša je od uvožene. I H§l iMH 1 m r II m i M GLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 31. MAJA 19f3 CENTER ZA SOCIALNO DELO RADOVLJICA Razpisna komisija razpisuje prosta*dela in naloge DIREKTORJA Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in da izpolnjuje pogoje določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in druž benimi dogovori, — da ima visoko strokovno izobrazbo ustrezne stroke (socialne, sociološke, psihološke, pedagoške ali pravne smeri) z najmanj tremi leti delovnih izkušenj na področju socialnega dela, — ima višjo strokovno izobrazbo (socialne, sociološke, pedagoške ali pravne smeri) z najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju socialnega dela, — da je moralno in politično neoporečen in družbeno politično angažiran, — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidat mora k svoji prijavi priložiti vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Prijave naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov Center za socialno delo Radovljica, Kopališka 10, s pripisom »za razpisno komisijo. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. NIKO Kovinarsko podjetje Železniki Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge POMOČNIKA DIREKTORJA ZA RAZVOJ (delovne naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo) Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima najmanj višjo izobrazbo strojne ali druge ustrezne smeri s 5 leti delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih nalogah v kovinsko predelovalni industriji, — da ima ustvarjalne sposobnosti, — da je osebnost z lastnostmi, ki jih predpisuje družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike Kandidati morajo k prijavi priložiti življenjepis in dokazila o izobrazbi in-praksi. Mandat delavca s posebnimi pobolastili in odgovornostjo traja 4 leta. Prijavo je treba vložiti v 8 dneh po razpisu na naslov: Niko Železniki, Kovinarsko podjetje, komisija za delovna razmerja, Železniki. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po objavi. LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Škofja Loka TOZD JELEN, gostinstvo KRANJ ponovno objavlja prosta dela oziroma naloge 1. VEČ KUHARJEV Pogoj: — KV kuhar 2 VEČ NATAKARJEV Pogoj: — KV natakar 3. VEČ SNAŽILK ZA DELO V OBRATIH 4. SNAŽILKE ZA DELO V DSSS (nadomeščanje delavke na Kidričevi 54, Škofja Ix>ka) Delovno razmerje pod točkami 1., 2. in 3. se sklepa za nedoločen čas, pod točko 4. pa za določen čas. Poskusno delo za kuharja in natakarje traja 45 koledarskih dni, za snažilke pa 30 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Kadrovska služba podjetja ABC Pomurka, Ix>ka, DSSS, Kidričeva 53, Škofja Loka. ISKKA - INDUSTRIJA /A ELEKTRIČNA ORODJA K KANJ, p o. Savska loka 4 RAZPIS ŠTIPENDIJ' ZA ŠOLSKO LETO 1983/84 diplomirani inženir strojništva - tehnolog ali konstrukter (VII. st.) — 2 štipendiji kovinar — strojnik, oblikovalec kovin (IV. st.) (orodjar, strugar, rezkalec, brusilec) — 7 štipendij Kandidati morajo predložiti: 1 prijavo oziroma vlogo (obr. DZS 8,40 - Vloga za uveljavljanje socialnih pravic), , 3 overjen prepisi/i roma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije zuruzenega dela o 4 Dotrddo o* premoženjskem stanju družine in številu družinskih Članov, ff živUo v skupnem gospodinjstvu (izdaja o*.roma potrjuje ga davčna uprava in ^ ,etu. navedeni 5 ^^.^^k^^ov^ga razmerja, iz kmetijstva, obrt, in do- SV H1« v podaljšanem delovnem času in drugih v,rov. Če so stars. u po k o je nci! ^»r i loži j o od re ze k od pokojnine za december 1982. kadrovskih štipendij nuj prosilci pošljejo najkasneje do Prijave nara z p, s ' ^strija /a ,|ektrična orodju. Kranj, lokal splošno - kadrovsko področje. ISKRA KIBERNETIKA KRANJ Tovarna merilnih instrumentov OTOČE Komisija za delovna razmerj a in osebne dohodke objavlja prosta dela in naloge VARNOSTNIKA Pogoji: — da imajo popolno osnovno šolo, — da obvladajo slovenski jezik, — da imajo odslužen vojaški rok. Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v roku 15 dni po objavi na naslov Iskra — Tovarna merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5 a, Podnart. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. TOZD Obratna ambulanta Železarne Jesenice b. o. Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge MEDICINSKE SESTRE v kurativni strokovni enoti za določen čas (porodniški dopust) Pogoj: — končana srednja me dicinska šola in opravljen strokovni izpit. Stanovanja ni na razpolago. Prijave sprejema naslov do 4. O 1983. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, TOŽI) Obratna ambulanta, Železarne Jesenice, delavski svet. (ct) prodaja na OBLAČILA -A^ommT Tržič JAVNI DRAŽBI KOMBI - IMV 1800 R servis 1975, vozen — prostornina motorja 1047 ccm, — moč motorja 81 KS, — nosilnost 1000 kg. Javna dražba bo 4.6. 1083 ob 10. uri v prodajnem oddelku Izklicna cena Im> določena na dan dražite, interesenti morajo položiti 10 odstotkov varščine. Ogled kombija je možen istega dne od 8. do 10. ure. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE ZADRUŽNE ENOTE TREBIJA IN ZADRUŽNE ENOTE SO VODENJ 2. PRIPRAVNIKA V KMETIJSKI POSPEŠEVALNI SLUŽBI Pogoj za opravljanje del: podi. — srednja tehnična kmetijska šola, f — zaželena je praksa pri delu v kmetijskih delovnih organizacijah, pod 2. — pa diploma Biotehniške fakultete — agronomija II. stopnja. Prijave z dokazili o izobrazbi ter kratkim življenjepisom sprejema tajništvo Kmetijske zadruge Škofja Loka, 15 dni po objavi. 35 LET KRANJ - KOKRA n. sol. o. Delovna skupnost Kranj, Poštna ulica 1 Oglaša za določen čas (za nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu) prosta dela in naloge: 1. POMOŽNEGA REFERENTA ZA POTROŠNIŠKE KREDITE Posebni pogoj: — ekonomska srednja šola in 6 mesecev delovnih izkušenj, na zahtevano izobrazbo ali — ustrezna poklicna šola in 3 leta delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo. 2. KNJIGOVODJE MEHANOGRAFA Posebni pogoji: — ekonomska srednja šola in 6 mesecev delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo, — srednja»strokovna izobrazba, eno leto delovnih izkušenj na izobrazbo in opravljen mehanograf- ski tečaj. Kokra, n. sol. o. delovna skupnost sprejema vloge kandidatov 8 dni po objavi v Glasu. O izbiri bodo obveščeni kandidati v roku 15 dni od dneva izbire. f fa VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Kopališka 10 objavlja prosta dela 1. POMOČNIKA RAVNATELJA (mandat traja 4 leta, delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostjo) 2. 3 SNAŽILK — 2 za nedoločen čas, od tega 1 za vrtec v Radovljici — nastop dela 5.9. in 1 za vrtec na Bledu — nastop dela 1. 8. - — 1 za vrtec v Radovljici za določen čas za nadomeščanje delavke v času bolniškega dopusta — nastop dela takoj. Pogoji: pod 1. — da izpolnjuje splošne pogoje,določene z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike, — je vzgojitelj, višji upravni delavec, pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog ali učitelj, — da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, j — da ima aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov nasploh ter do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe ter do bratskih narodov, , .. ,..... . — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog wo pod 2. po možnosti dokončana osnovna šola, — opravljen tečaj za snažilke. Pismene prijave /. dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v j K dneh po objavi. Kandidati l»odo obveščen, o izbir, v 30 dneh po preteku j roka /a vložitev prijav. M I* h t Pl % J Gf 1 % f) t* k L * P fel -i.'l f! K rt i ALMIRA Alpska modna industrija Radovljicu N . osnovi 11 člena Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Proiz-vodn a" pletenin in skipov odbora za delovna razmerja TOZD proizvodnja pletenin objavljamo prosta dela in naloge 1 UPRAVI JALCA VISOKOTLAČNIH PARNIH KOTLOV (I izvajalec) 2 MIKALCA PREJE L (I izvajalec - moški) 3 PLETIIJE (3 izvajalci) 4 ŠIVILJE (3 izvajalci) Pogoji: pod 1. lov, pod 2. ken, pod 3. in 1 izprašan kurjač za kurjenje visokotlačnih parnih kot-kvalificiran ključavničar oziroma priučen mikalec vla- kvalificirana pletilja oziroma šivilja. ! )elo se združuje zu nedoločen čas. Nastop delu je možen takoj. . n;smene prijave z do- Zainteresirane kandidate va^^^ J A1PmiJra aIpska kazili o izpolnjevanju za e bo za Munara* t. 31 ■ MAJA 1983 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI KRONIKA I^STRAN GLA tLASI ti: 27-960 PRODAM Prodam I« dve KRAVI. Bodešče 11. „ 5023 .^Ddam KRAVO s teletom ali brez. to Zupan. Hudo 10, Tržič 5027 Prodam klavirsko HARMONIKO in tPlM MZ 150 cc.m za rezervne dele. Setiše 12, Golnik 5259 Prodam KUHINJO »Marles Orhide- • Telefon 064-26-150 5260 Vodarn hrastov PARKET, 40 m 1x60x22 mm in TLAKOVEC (Lete) 20 m ', 23x17 cm. Telefon ^1-969 od 7. do 8. ure 5261 Prodam drobni KROMPIR. St. Bit- *27,Žabnica . 52+62 Prodam PRALNI STROJ gorenje ter ^DILNIK (2 plin, 2 elektrika) in saško POSTELJ ICO z jogijem. Peter L i, Veljka Vlahoviča 6, Kranj tek A od 16. ure dalje A 5f Prodam 13 gajb JABOLK. Anton sšern, Doslovče 6. Žirovnica Prodam AVBO. PASOVE.»MARE-A m celo moško NARODNO NOŠO 1 močnejšo postavo. Kati Urh, Breg i Savi 77 pri cerkvi, Mavčiče ozoo 1 Prodam iskra stereo HI-FI z zvocru-cena 22.000 din, tovarniško nov. t a-'Zorman. Vodice 157 - samo popoi-Ib 52ob Prodam drobni in debeli KROMPIR, -"astje 55, Kranj Prodam lesonit PLOŠČE, velikost b?0, 120 kosov. Bašelj 40/B, Pred- Prodam ZVOČNIKE korting 2 x 60 W fern še v garanciji. Cena 3 SM. Tele-»064-27-935 popoldan Prodam ali zamenjam ZAMRZO VtfO SKRINJO (380-litrsko) za "tojšo. Naslov v oglasnem oddelk^270 Prodam 6 tednov stare JAMICE Po "»din. Jože Pogačar, Sp. Gorje 43 ^ •Vam otroško KOLO (do 4 let). T* ^rabljeno STREŠNO OPE- 0 Informacije po tel. 81-306 5273 Prodam komplet žimmee za dve po Gorica 2, Radovljica w Wno prodam lepo ohranjen glo »OTROŠKI VOZIČEK temao rjav >et Ana Majer, Tomaziceva 4/B N, tel. 25-889 po 1 Prodam trodelno GARDEROBNO ^ARO globine 45 cm. staro 1 leto. *4c. L maja 69/7, Kranj - zve^r l Prodam 3500-litrsko CISTERNO^Zg. S svet Janeza Puha^Plan. Urani d roda rabljene »KANTE« za ^ Informacije pri ZaplotnikufcjJ SLnov. —^LES za ostre, ga^^-fvFpSS '».ODAM jadralno desko VEPLAS "'»BURJA, po ugodni ceni. Intorma- te,. 28-110 popoldne^ tosr1 iss f'"«ini ZAPRAVLJIVCEK. Na ^ * Telefon 60-817 popoldan ugodno prodamELEMENi^ dan ^ Ha dnevno sobo. ug»eu velika Vla-Ue dalje. Milica MuM. VelJka5309 4, Kranj - Planina ŠUPIM Jsss ^pimehico STOLČEK. Kavčič, ^1ovut hziLA p,, ,ribro ohranjen avto CI prodam dobro u informacije >JEN GS, letnik 1»^- 5068 ■H 064-82-487 Ugodno prodam tovorni avto TAM 5000, letnik 1972. Srečo Peteh, Kranj, Kokrški log 3, tel. 26-132 5077 Prodam odlično ohranjen AMI su-per. Telefon 064-61-536 vsak večer 5283 Novejši avto ŠKODA LS, ohranjen, ugodno prodam. Pristov, Vrba 18, Žirovnica 5284 Prodam »FIČOTA« z novim motorjem, voznega, celega ali po delih, ter samsko POSTELJO z jogijem. Marko-vić, Gradnikova 1, Kranj 5285 Ugodno prodam VW 1300 celega ali po delih. Miientija Radonjić, Trg Svobode 23, Tržič 5286 Prodam osebni avto WARTBUItG, star 9 mesecev. Anica Goltez, Bistrica 24. Tržič, tel. 50-554 5287 Prodam ZASTAVO 750, vozno. Telefon 22-972 5288 Prodam MZ 150. Ogled popoldan. Janez Snedic, Križe 102, Tržič 5289 Prodam ŠKODO Š 100, vozno. Kau-rin, Lojzeta Hrovata 9, Planina — Kranj 5290 Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1978. prevoženih 63.000 km. Ogled vsak dan popoldan. Bregant, Aljaževa 6, Bled 5291 Ugodno prodam VW svetlo-modre barve starejši letnik. Lom 52, Tržič 5292 R-4, letnik 1981 — december, prodam za devize. Glivar, Taleška 9, Bled 5293 Prodam osebni avto GS CITROEN, letnik 1976, nevozen. Roman Jane, Se-nično 21, Tržič 5294 STANOVANJA Zamenjam enosobno STANOVANJE v stolpnici, I. nadstropje, v Škofji Loki, Partizanska 45, za dvo ali trisobno v okolici Škofje Loke. Razliko doplačam. Telefon 61-452 po 16. uri 5295 ZAPOSLITVE . Za priučitev v PLETILJSTVU sprejmem dekle. Jožica Knific, PLETILJ-STVO, Kranj, Oprešnikova 29 5296 Sprejmem DELO na stružnici ali kakršnokoli drugo delo. Naslov v oglasnem oddelku. " * 5297 STRUGARJA oziroma KOVINARJA za delo na stružnih avtomatih sprejmem v redno delovno razmerje. Telefon 21-579 5298 Takoj zaposlim KV ORODJARJA in REZKALCA. Murgelj, tel. 40-050 5299 Mlada mamica išče delo na domu. Naslov v oglasnem oddelku, (nujno — marljiva) * 5300 OBVESTILA KOMPLETNE NAČRTE za vse vrste gradenj lahko naročite po tel. 061-322-502 ' 4991 Sprejmem ZIDARSKA in FASA-DERSKA dela. Šifra: Po jusu 5301 Obrtnik sprejme vse vrste ročnih IZKOPOV. Šifra: skupina 5302 NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS. PRIREDITVE PLESNI TEČAJ v Delavskem domu prireja PLESNI KLUB Kranj dvakrat tedensko: — ZAČETNI — torek in četrtek ob 20. uri - NADALJEVALNI - sredo in petek ob 20. uri Prijave pol ure pred pričetkom v Delavskem domu. Poučuje JANEZ BORI-ŠEK 5247 IZGUBLJENO 26. maja dopoldan sem izgubil v Kranju DENARNICO z osebno izkaznico in nekai denarja. Proti nagradi vrnite, Šerif Susak, Pševska 18, Kranj 5303 OSTALO Iščem INŠTRUKTORJA fizike za drugi letnik srednje šole v Kranju. Telefon 25-687 ' 5304 Iščem VARSTVO za 15. mesečno punčko. Telefon 27-707 5305 Ansambel išče BAS-KITARISTA, starega od 15 do 20 let. Telefon 064-50-183 popoldan 5306 ZAHVALA Ob boleči izgub, mam^store^mame. babice, prababice in MARIJE KOSMAČ roj. JANEŽIČ . 7ihvaliujemo vsem sorodnikom, prijateljem in se iskren°' izraženo sožalje, pomoč in podarjeno cvetje, znancem zd Qrniku za besede slovesa ob grobu in pev- Iskrena nv*i» ^ godbj za žalostinke ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 20. maja 1983 NESREČE VOZNICA IZSILILA PREDNOST Kranj — Voznica osebnega avtomobila, 27-letna Andreja Stern iz Šmartnega pri Cerkljah, je v petek, 27. maja, vozila po Ulici Mirka Vad-nova v Kranju in zavijala v križišče s Šucevo ulico. Na prednostno cesto je zapeljala, ko je po njej prihajal z osebnim avtom 28-letni Jakob Senk z Zgornjega Jezerskega. V trčenju je bila voznica huje ranjena. NA CESTI PREIZKUŠAL ZAVORE Kranj — Istega dne se je na Oreh-ku pripetila prometna nesreča, ker je voznik kolesa z motorjem na cesti preizkušal zavore. 17-letni Andrej Langus z Brega ob Savi je pri tem zapeljal na sredo ozke ceste in trčil v osebni avto, ki ga je v tem trenutku nasproti pripeljal Matija Burger, star 24 let, iz Podreče. Pri padcu se je Langus hudo ranil. ZARADI PREVELIKE HITROSTI S CESTE Goriče — Voznik osebnega avtomobila Franci Martinjak, star 31 let, doma z Zgornjega Brnika, se je v četrtek, 26. maja, ponesrečil na cesti Golnik—Kranj, ker je vozil prehitro. V Goričah ga je zaradi brezglave hitrosti zaneslo s ceste, da se je prevrnil in padel kakih 10 metrov pod cesto. Pri prevračanju je voznik padel iz avtomobila in se huje ranil, vozilo pa je prepolovilo, da je bilo povsem uničeno. Gmotna škoda znaša 50.000 dinarjev. TRČIL V DREVO Bled — Prevelika hitrost je botrovala tudi nesreči, ki se je v nedeljo, 29. maja, zgodila vozniku osebnega avtomobila 41-letnemu Vincencu Janežu z Jesenic. Ko je na Bledu vozil od Mlinega proti Zaki, ga je zaneslo z bočno stranjo vozila v drevo. V trčenju je bila huje ranjena njegova sopotnica, 30-letna Zdenka Kumano-vič, prav tako z Jesenic. AVTOBUS POVOZIL PEŠCA - * Radovljica — Na avtobusni postaji v RadoyJjici se je v nedeljo, 29. maja, pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa Stanislav Zupančič je počakal, da so izstopili vsi potniki, nato pa je izpeljal z avtobusne postaje, da bi nadaljeval vožnjo proti Bledu. Pri tem ni bil pozoren na pešca, 77-ietne-ga Antona Ermana iz Kamne gorice, ki je izstopil iz lokalnega avtobusa in hotel priti na peron avtobusne postaje. Avtobus ga je zadel, pri čemer je Erman utrpel hujše telesne poškodbe. D. Ž. Rešili slabo opremljenega planinca Vršič — Minuli četrtek se je v Malo Mojstrovko na Vršiču odpravila trojka mladoletnikov, učencev osnovne šole Iva Lole Ribar j a iz Vukovara. Slabo opremljeni so Siniša Zeka-novič, Zoran Madžarac in Slobodan Petkovič dopoldne samovoljno odšli v steno. Na poti jih je zajela megla, v kateri so se razšli in zgrešili zaznamovano pot. Na pomoč so fantje priklicali Vinka Razingerja, ki je enemu od njih pomagal v dolino. Po preostala dva so se odpravili gdl-ski reševalci iz Kranjske gore in jih srečno rešili iz stene. Hlod prevrnil , traktorista Zasip — Na hribu Hom nad Zasipom pri Bledu se je v nedeljo, 29. maja, hudo poškodoval traktorist, 52-letni Jože Dežman iz Podhoma. S traktorjem, na katerem je imel pritrjeno vitlo, je vlačil iz gozda hlodovino. Ko je vlekel desetmetrski hlod, je bil ta močnejši in je potegnil za sabo vitlo in traktor, ki se je prevrnil po pobočju. Voznik je padel podenj in se hudo poškodoval. Strela zanetila požar Spodnji Brnik — V nedeljo, 29. maja, je med nevihto st.i°la udarila v gospodarsko poslopje Ivana Zalokar-ja na Spodnjem Brniku. Zanetila je požar, ki se je v trenutku razširil in zajel vse gospodarsko poslopje, dolgo kakih 16 metrov. Kljub hitri pomoči poklicnih gasilcev in prostovoljnih gasilskih društev okoliških vasi, požara niso uspeli pogasiti, temveč so ga le lokalizirali. Tako je poslopje v celoti pogorelo, v njem pa 10 ton sena. Gmotno škodo cenijo na dva milijona in pol. avtomobili ZAIIAVA 101 GTL, 101 GT, 128, lada combi, lada 1300 S 1P ZA DINARJE PEVIZNEGA POREKLA DOBAVA TAKOJ INFORMACIJE IN NAKUP: LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 150, TEL. 557-351, 555-260 SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN . TURIZEM BLED Svet srednje šole za gostinstvo in turizem Bled ponovno razpisuje naslednja prosta dela in naloge za določen čas: 1. UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA Pogoj: P, polni delovni čas 2. UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri, — polovični delovni čas 3. UČITEIJA OSNOV TEHNIKE IN PROIZVODNJE Pogoj: — visoka izobrazba ustrezne smeri, — polni delovni čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu do 31. 1. 1984) 4. UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV Pogoj: — visoka izobrazba ustrezne smeri, — polni delovni čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu do maja 1984) Začetek dela 1. 9. 1983. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa na naslov SŠGT Bled, Prešernova 32, Bled ali SŠGT - ESŠ Radovljica, Gorenjska 13. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz sektorja produktne prodaje ANTON KRALJIĆ roj. 1935 Od njega se bomo poslovili v sredo, 1. 6. 1983 ob 17. uri, na pokopališču na Kokrici. Sindikalna organizacija Sava Kranj Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju MARIJA KORDIŠ roj. 1931 Od nje smo se poslovili v nedeljo, 29. maja 1983, ob 15.30, izpred hiše žalosti — Delavska 5; na pokopališče v Šenčurju. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju IVAN ŽBOGAR roj. 1909 Od njega smo se poslovili v soboto, 28. maja 1983 ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Sindikalna organizacija Sava Kranj amo sm opominja Z učinkovitim zdravstvenim varstvom živali srno skoraj zatrli kužne bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi. Nekatere se pojavljajo obča sno, vendar pa tudi v teh primerih s takojšnjimi in strokovno najprimernejšimi ukrepi hitro omejimo širjenje bolezni in jo izkoreninimo. V zadnjem obdobju nas poja• i stekline opozarjajo na nevarnost hude kužne bolezni, vendar pa smo se v g ta vnem navadili živeti v brezskrbnem prepričanju, da so domače živali zdrave, in da za polnitev zmrzovalnih skrinj celo lahko obidemo veterinarski nadzor. Od tod pa do pospeševanja črnega zakola ni niti pol koraka. S črnim zakolom pa se vnaša nered in nenadzorovan promet z mesom, vse to pa veča možnost obolevanja ljudi, tudi s povzročitelji kužnih bolezni. Tudi prodaja mleka in kož mimo ustreznega nadzora je lahko nevarna. Pri spoznavanju nevarnosti bolezni in možnosti njihovega pojavljanja je odločilno strokovno delo veterinarskih delavcev, nič manj pa skrb lastnikov živali in potrošnikov za zdravje živine in za zdravstveno neoporečno hrano. Republiški zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi določa, da posestniki živali in delavci, ki prihajajo na svojih delovnih mestih v proizvodnji v neposreden dotik z živalmi, živili živalskega izvora, trupli in konfiskati, morajo imeti osnovno znanje o živalskih kužnih boleznih ter o njihovem prenašanju na ljudi in o predpisih s področja . varstva živali pred kužnimi boleznimi. To znanje si pridobijo na tečajih, ki jih morajo organizirati veterinarske organizacije, pooblaščene za ugotavljanje kužnih bolezni. Vendar pa enkratna seznanitev s problematiko kužnih bolezni in Srečanje brigadirjev Ljubljana - V soboto, 11. junija, se bodo v rekreacijskem centru na Ježici sešli brigadirji veterani. Srečanje, ki naj bi sčasoma postalo tradicionalno, je v Ljubljani že drugo po vrsti. Lanskega, ki je bilo prav tako na Ježici, se je udeležilo prek 800 brigadirjev in brigadirk. Organizatorji, Republiška konferenca ZSMS, mestni konferenci ZSMS in SZDL Ljubljane in Nedeljski dnevnik, tudi letos pričakujejo številno udeležbo. S srečanjem in podobnimi aktivnostmi (kot je razstava brigadirskega gradiva iz povojnih akcij) želijo poudariti družbeni pomen prostovoljnega dela, vzdrževati in krepiti tovariške vezi, ki so se med mladimi spletle v času aktivnega brigadirskega dela in življenja. zdravstvenega varstva živali ni dovolj. Ob vsakodnevnih skrbeh kmalu zbledi znanje in popusti budnost, celo lahko se namesto tega pojavijo potrošniške razvade. Če pa ima dobiček prednost pred zdravjem, imajo mikrobi spretnega zagovornika ali celo dobrotnika. Nedavni pojav vraničnega prisada ali antraksa v občini Kranj nas opominja, da so v prirodi, ki nas obdaja. živini in človeku sovražni organizmi. Antraksov bacil je sicer slabo odporen, je pa sposoben na zraku narediti spore, ki ohranijo okužitveno sposobnost tudi v neugodnih pogojih desetletja, celo več kot 80 let. Bolezen se širi praviloma z okuženo krmo in vodo ter s surovinami poginjenih ali bolnih živali (npr. s kožami), lahko tudi s krmili. So pa tudi druge možnosti prenosa bolezni. Izredno nevarna so trupla poginjenih živali, ki niso neškodljivo odstranjena, prav tako v sili zaklane živali. Od bolnih živali se lahko okužijo ljudje, ki imajo opravka z njimi, skoraj redno pa pri zasilnem zakolu. V mleku bolnih živali so an-traksove klice in z mesom v sili zaklanih živali se bolezen širi. V Jugoslaviji še vedno zboli za vraničnim prisadom vsako leto okrog 2000 ljudi, okrog 100 pa jih umre. V Sloveniji poznamo iz preteklosti nekatera območja (antraksovi distrikti), na katerih se je bolezen pojavljala pogosteje ali celo redno. Danes je vrani čni prisad pri nas redek in občasen. Ob hitri ugotoviti bolezni lahko z zdravili (hiperimuni serum in antibiotiki) rešimo bolne, zdrave pa zaščitimo s cepljenjem. Med vsemi domačimi živalmi so za antraks najdovzetnejše ovce, govedo in koze, pa tudi drugi rastlino-* jedi. Mesojedi so manj dovzetni za okužbo, vendar pa pogin pume v živalskem vrtu v Ljubljani zavrača posplošeno trditev. Pri naravni okužbi mine do pojava prvih bolezenskih znamenj pri govedu dan do pet dni. Pri izredno hitrem poteku bolezni na videz zdrave živali največkrat uro do dve uri po prvih bolezenskih znamenjih padejo po tleh in iz telesnih odprtin jim curlja krvava pena ali tudi čista kri. Pogostejši je potek bolezni z naglim dvigom temperature na 40 do 42 C in drhtenjem živali, pri čemer so lahko nemirne, sicer pa kažejo znamenja splošne oslabeldsti, otopelosti in neješčnosti ter imajo krvavo blato. Ara paši zaostajajo za čredo in se opotekajo. Dihanje je naporno in pospešeno, srce pa hudo razbija. Poginejo drugi ali tretji dan. Antraks se lahko kaže tudi z drugimi znamenji, še posebno pri kronični obliki bolezni, predvsem pri prašiču, npr. z bolezenskimi znamenji v področju žrela in v pripadajočih bezgavkah. Vranica je pri antraksu zelo povečana, kri je temno rdeča in pogoste so krvavitve na raznih mestih. Pri človeku, ki se je okužil preko rane, se pojavi na koži omejena oteklina, ki kmalu odmre, na njenem mestu pa se pojavi razjeda. Možne so okužbe preko prebavil in preko dihal. Bolezen spremlja povišana telesna temperatura. Vranični prisad se ponavadi kaže z značilnimi bolezenskimi znamenji, vendar pa ga utegnemo zamenjati tudi z drugimi boleznimi. Strokov-njakova naloga je, da ugotovi,za katero bolezen gre. Za potrditev diagnoze je potrebna laboratorijska preiskava. Pri sumu na antraks ne smemo odpirati trupel poginjene živali; s krvjo se širijo bacili, ki na zraku, kot smo že rekli, lahko naredijo odporne spore. Bolne in poginjene živali ne prijemamo z golimi rokami. Pokličemo veterinarja in se držimo navodil glede zatiranja in preprečevanja bolezni. dr. Srdjan Bavdek V deželi zlatih src »Spet pomlad, čas izletov, GIAS ves poln je poletov, izžrebali so naročnike, da popeljejo jih do Metlike .. .« Pa je za nami še en izlet, poln veselja in smeha. Čeprav je zjutraj v Kranju slabo kazalo za vreme, vreme pa seveda hudo vpliva na počutje, se nam je proti Dolenjski nebo že razvedrilo. Sicer pa, priznajmo, niti nismo imeli časa gledati, kakšno je zunaj, toliko smo imeli opraviti. Pepca iz Murke je bila spet »taglavna«. Z vici je začela in ni se ji pretrgalo vse do Trebnjega, ko smo razdelili malico. Tu pa se je spremenila v veselo poštarico, ki je vsakemu prinesla veselo razgledni- Najprej smo izvedeli kako se dobra kapljica pridela okušali potem pa Ce smo veseli, dobre volje, potem tudi prešerne P™™™"1™^ co z originalnim verzom. Tak smeh je bil na avtobusu, da ga je kar razganjalo. Naenkrat smo bili v Metliki. Ce hočeš spoznati deželo, in njeno zgodovino, pojdi v muzej, pravijo. Metliški muzej je res bogat. Niso od muh tile Belokranjci! Prvo hranilnico so imeli v Sloveniji, prvo gasilsko društvo na Dolenjskem. Železnico so kmalu dobili, med prvimi so imeli kmetijsko zadrugo. Četrti menda po vrsti v Jugoslaviji. Iz narodnoosvobodilne borbe poznamo najbolj Belo krajino. Deželo zlatih src, kot jo je imenoval Oton Župančič. Tu je zemlja preživela vso slovensko partizansko vojsko, ki se je zgrnila sem na osvobojeno ozemlje. Zlate roke so imeli tod ljudje. Po vojni so naredili velik napredek. Veliko, moderno vinsko klet imajo. Eno največjih pri nas. Metliška črnina je tod doma. To menda najbolj poznamo. Pa imajo še druga odlična vina. Najnovejše je »Rose«. Imajo pa tudi odlično belo vino in vrhunska buteljčna vina, ki se tudi po petnajst let gode v hladnih kleteh globoko pod zemljo. Tudi v »Beti« smo se oglasili. Samo v trgovini, seveda, da smo imeli kaj domov nesti. Beti daje kruha številnim Belokranjicam, klet pa navdušuje vinogradnike, da sade vedno boljše, vedno bolj izbrane trte. Kosili smo pri Badovincu. Ne v Gorjancih, temveč pri tem v Metliki sami. l^obro so nas postregli. Celo -s pravim odojkom. Tako je bil zapečen, da je kar hrustalo. V zidanico nismo šli, ker je bilo blata do gležnja, kot so pravili (do zidanic še ni asfalta, in prav je tako), nam je bilo pa vseeno, če kar v Metliki posedimo, le da je vino iz domače zidanice. In bilo je resnično dobro. Še enkrat se je potrdilo, da imajo Belokranjci zlata srca in zlate roke. Znanka neke naše sopotnice, Metličanka Marija, je posebej za naše naročnike spekla pravo belokranjsko pogačo. Dva pekača! Slano pecivo je bilo to, s kumino potreseno po vrhu. Kako nas je presenetila! Prav zaradi njene zlatoru-mene pogače je bil dan še veliko lepši. In ko smo zavili proti Grada-cu, kjer je bilo med vojno partizansko letališče, se nam je posmejalo še sonce. Enkratna je bila Dolenjska po dežju in v soncu. Mimogrede smo bili po partizanski magistrali na drugi strani Semiča, pri Dolenjskih Toplicah in v Žužemberku. Na Muljavi smo se še toliko ustavili, da smo obiskali Krjavlje-vo kočo in se oglasili k Obrščaku, potem pa hitro domov. Zares je bil lep dan! D. Dolenc faaX:BflBE Delu priznanje in čast Ne le, da so se slovenski kovinarji na minulem 7. republiškem prvenstvu kovinarjev spoznali med seboj, si izmenjali izkušnje, se pogovorili o delu v delovnih organizacijah, problemih, s katerimi se srečujejo - tekmovanje samo je pomenilo veliko več kot le srečanje. Pomenilo je nedvoumno moralno priznanje in pohvalo vsem, ki so prispeli na Jesenice, saj so na občinskih pred tekmovanjih že dokazali, da so dobri, odlični. Republiškega tekmovanja so se udeležili občinski prvaki, ki so prejeli tudi zaslužene pohvale in priznanja. In če venomer poudarjamo, da je dobro in racionalno delo treba dobro nagrajevati, potem bi bilo prav zanimivo slišati, kaj o nagrajevanju po delu mislijo sindikalni delavci ter najboljši kovinarji. Brez dvoma sama udeležba in uspeh na tekmovanju ni tudi zatrdno zagotovilo, da ti delavci v svojem vsakdanjem delovnem okolju delajo tako kvalitetno, a skoraj bi si upali trditi, da so vsi brez .izjeme vredni materialnega priznanja. Kako je torej z nagrajevanjem v njihovih delovnih organizacijah? Magister Janez Jai predsednik občinskega si kalnega sveta Jesenice: ^Mislim, da sam rezull tekmovanju Se ne moi vati na večjo tudi mat spodbudo v posameznem lovnem okolju. Sindikalne ganizacije že nekaj časa vodijo stalno akcijo za nagrajevanje po delu, kvalitetnem delu in racionalni porabi Nedvomno je takšno tekmovanje le de ponovna spodbuda, da bi se samoupravni akti uskladili in bi resnično dobri delavci več zaslužili. Tekmovanje p« je spodbuda kvalitetnemu delu, strokovnosti, ekonomičnosti. Ne nazadnje so na republiškem tekmovanju ocenjevali tako porabljeni čas kot ekonomičnost, ocenjevalo se je« koliko materiala so porabili za izdelek.« Jože Crnkovič iz Verige Lesce, kovač: »V leški Verigi sem zaposlen štirinajst let, za kovača pa sem se izučil v Varaždinu. Zdaj delam kot kovač v orodjarni. Na republiškem tekmovanju kovinarjev sem drugič, lani sem v svoji skupini zasedel tretje mesto. Letos sem bil po občinskem tekmovanju prvi in tako sem se udeležil tudi letošnjega republiškega prvenstva na Jesenicah.« (Po .končanem tekmovanju je bil Jože Crnkovič med industrijskimi kovači spet odličen tretji) »Bolje mi je šlo pri praktičnem delu kot pri teoriji, napraviti pa smo morali ročico. Predvsem je treba paziti na mere. V Verigi zaslužim okoli 18.000 dinarjev, ne pritožujem se, morebitni uspeh na tekmovanju pa je zame predvsem moralno priznanje in spodbuda za nadaljnje delo.« Brane Kornuta iz leške Verige, brusilec: »V Verigi delam pet let, po občinskem prvenstvu pa sem bil izbran za republiško tekmovanje. Izučil sem se v Železarsko izobraževalnem centru na Jesenicah, kot brusilec v Verigi pa delam pri izdelavi raznih osi in pri drugih delih. Delo je natančno, zahteva zbranost. Zaslužim okoli 14.000 dinarjev in v primerjavi z ostalimi delovnimi organizacijami in drugimi kovinarji-brusilci ni rav no veliko. Nasploh mislim, da so takšna tekmovanja korist na, da pa je na splošno proizvodno delo še premalo cenjeno in nagrajevano.« D. Sedej Neutemeljen strah Bled — Hitrejši razvoj drobnega gospodarstva ni le ena od poti, da se bolj naslonimo na lastne sile, temveč tudi pomemben adut v bitki za stabilizacijo, je bilo med drugim rečeno na nedavnem prvem jugoslovanskem posvetovanju o drobnem gospodarstvu na Bledu. Takšna je tudi ugotovitev v dokumentu Kraigherjeve komisije. Pa vendar se v praksi pogosto obnašamo drugače. Največkrat sta prisotna dogmatski odnos in dolga administrativna pot pri dodeljevanju obrtniških dovoljenj. Pojavljajo se ideološki pomisleki in ponekod še vedno na zasebnike gledajo postrani. Marsikje je laže dobiti dovoljenje /.a bife kot za obrtno delavnico. Podobno politiko premajhne podpore drobnemu gospodarstvu zasledimo tudi marši kdaj v bančništvu. Nekakšen neupravičen strah in nerazščiščeni tabuji nenazadnje botrujejo tudi precejšnji nezainteresiranosti, ki jo do drobnega gospodarstva včasih kazi. industrija. Zato je ta hip najbrž na mestu beseda: zaradi narave našega sistema ni nobenih ovir za to, da ne bi zgradili optimalnega sistema zaposlovanju, ki bo temeljil na nezaposlova-nju, samozaposlovanju in na možnostih drobnega gospodarstva. Gre namreč za to: če bodo posamezniki razvijali lastno pobudo pri iskanju zaposlovanja, se bodo prav gotovo bolj verjetno dokopali do tistega, kar jim najbolj ustreza. Takšno izhodišče bi moralo veljati tudi za institucije zaposlovanja", ki pogosto s svojim birokratskim obnašanjem takšnih pobud ne cenijo in ne vrednotijo. Čas je torej, da prenehamo v nedogled s strahom, zakoreninjenimi dogmami, z oportunizmom gledati na drobno gospodarstvo pa tudi v ne dogled žgolj poudarjati, da smo njegovo vlogo v našem gospoda^ skem sistemu idejno razčistili. Pre<5 nami so namreč spiemembe družbenih planov, v katerih bi se že moraie pokazati ustreznejše in pomembne; še vloge drobnega gospodarstva > razvojni politiki vsake občine, vsake večje delovne organizacije. Uveljaviti je treba sistemske rešitve, ki bodo odpravile administrativne omejitve razmahu osebnega dela, ki bodo priznale obrtniku del dohodka tudi ni temelju vloženega minulega dela Priznati je treba, da razlike rrec ljudmi, ki nastajajo na tej osnovi rušo nikakršno bogatenje, ampak rezultat vložka, ki ni šel v neposredno potrošnjo ali celo za luksuz, kar so si mnogi privoščili, ki niso vlagali. A. Žal ar n Plavž ima | tri krajevne ! skupnosti Jesenice — Minulo nedeljo so delovni ljudje in občani največje j krajevne skupnosti Plavž na Je- j j senicah, ki vključuje okoli 9.000 j ljudi, na referendumu glasovali o j i reorganizaciji krajevne skupno- I sti, o delitvi v tri nove krajevne skupnosti. Udeležba na voliščih je bila za- j ' dovolj iva, na referendumu pa so se odločili, da frodo poslej delovni j i ljudje*in občani uresničevali svo- I je interese v krajevni skupnosti j Staneta Bokala, krajevni skupno- I Cirila Tavčarja in krajevni sti skupnosti Mirka Roglja. D. S.