Iz arhivskih fondov in zbirk
1.01 Izvirni znanstveni članek	UDK 930.255:929.52Attems di Santa Croce
Prejeto: 3. 5. 2010
»Nel castello di S. Croce ...« Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici
TANJA MARTELANC
prof. nemškega jezika in umetnostne zgodovine, mlada raziskovalka, UIFS ZRC SAZU
Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana e-pošta: tmihelj@zrc-sazu.si
izvleček
Članek predstavlja tri inventarje družine Attemsov Svetokriških i\ druge polovice 18. stoletja, ki jih hrani italijanski Državni arhiv v Gorici. Sestavljeni so bili ob različnih priložnostih. Podrobneje je predstavljen le eden od njih. Dobesedno prepisan in analiziran je del, v katerem so popisana umetniška dela, ki so nekdaj krasila mogočni renesančni grad v Vipavskem Križu, druga dva inventarja pa sta dopolnilo. Ta razprava je za raziskovalca osnova za opredelitev mecenske in naročniške vloge družine Attemsov Svetokriških.
Kf j J h-j BLSl^DK : inventarji, umetniške zbirke, barok na Goriškem, Vipavski Križ Aittems SvetokriŠki, zbirateljstvo, mecenstvo, naročniŠtvo
abstract
THE INVENTORIES OF THE NOBLE FAMILY OF ATIEMS OF S VEH KRIŽ (SANTA CROCE)
IN THE GORIZIA STATE ARCHIVES
The article sheds light on three inventories of the family of Alterns of S veti Križ (Santa Croce). The inventories date back to the second half of the 18"' century and are today kept by the Italian State Archives in Gorizia. They were compiled on various occasions but only one of them is presented here in more detail. The part of the inventory which records artworks that once decorated the immense Renaissance castle in Vipavski Križ ^ transcribed and thoroughly analysed, whereas the other two inventories serve as supplements. Researchers may use the present study as a basis on which to define the role of the family of Alterns of Santa Croce in terms of patronage and art collecting.
j	j	J J	o	o
KE Y WORDS: inventories, art collections, baroque in the County of Gorizia, Vipavski Križ Alterns of Sveti Križ (Santa Croce), art collecting, patronage, commissioning
INVENTARJI - PRIČEVALCI PRETEKLOSTI
Raziskovanje plemiške kulture v 18. stoletju na območju nekdanje Goriške grofije, kjer so vojne vihre uničile velik del plemiške kulturne dediščine, je za raziskovalca izredno trd oreh. Ker je ohranjen le drobec umetnin, ki so nastale na pobudo plemenitih mecenov, in ker je večina družinskih arhivov že davno spremenjena v prah, so t. i. inventarji redki pričevalci preteklosti, saj nazorno govorijo o vsakdanu plemiča, njegovem okusu za umetnost, modo, zanimanju za zgodovino in tuje jezike.
Slovenski zgodovinarji so doslej podrobneje analizirali le zapuščinske inventarje kranjskih ple-mičev,1 goriški plemiči pa so ostajali nekoliko v ozadju. V novejši italijanski literaturi najdemo prepis zapuščinskega inventarja enega najpomembnejših goriških plemičev 18. stoletja, grofa Žige At-temsa Petzensteinskega,2 ter razprave o umetniških zbirkah,3 pohištveni modi4 in predmetih, ki so goriškega plemiča spremljali v njegovem vsakdanu.5 Prispevki so izredno zanimivi, žal pa razen redkih izjem ne vključujejo umetniških zbirk slovenskega dela Goriške.6
Goriško pokrajino bi bilo treba raziskovati kot enovito celoto in državna meja ne bi smela biti meja raziskovalnega obzorja. Zato je predstavitev inventarjev, ki popisujejo svetokriški grad, umestitev teh v goriški prostor ter primerjava z drugimi že obdelanimi inventarji goriških plemičev nujno po-
1	Več o zapuščinskih inventarjih glej: Žvanut: Od vitega do gospoda, Stuhec: R dela postelja, ščurki, Preinfalk: listine v zapuščinskih, str. 159ss; Stuhec: O kranjskem plemstvu, str. 97ss.
2	Pillon: Inventario della canceleria, str. 163ss.
3	V članku italijanske raziskovalke Delnerijeve lahko preberemo, kakšne slike so krasile devinski grad in štivansko palačo, ki sta bili v 18. stoletju v lasti družine della Torre, ter s katerimi umetniškimi deli si je svoji domovanji, mestno palačo v Clorici in podgorsko vilo, okrasil že omenjeni grof Žiga Attems Petzensteinski (Delneri: Quadri da palazzo, str. 143ss).
4	Članek Witta-Dörringa prinaša podrobnejšo analizo pohištva v domovanjih goriških plemičev, med drugim tudi grofa Kristijana Avgusta Attemsa Svetokriškega, vendar je citirani arhivski vir napačno naveden, saj je iz popisa vidno, da ne gre za inventar iz leta 1764, ampak imamo podrobneje analiziran inventar istega grofa iz leta 1755 (Witt-Dörring: Fra Nord e, str. 23ss).
5	Glej katalog razstave: AIritare il Settecento.
6	Grofje Attems Petzensteinski, katerih posestva so po drugi
svetovni vojni pripadla Italiji, so bili v italijanski literaturi
precej dobro obdelani, njihovi sorodniki, grofje Attems
Svetokriški, ki so poleg mestne palače v Gorici imeli tudi
renesančni grad v Vipavskem Križu v Vipavski dolini, pa so bili deležni precej manjšega zanimanja.
trebna. Le s podrobno analizo ohranjenih popisov bo v prihodnosti mogoče natančneje opredeliti raven izobrazbe, kulturne razgledanosti in ambicij goriškega plemiča ter se seznaniti s predmeti, ki so ga spremljali v vsakdanjem življenju. Za umetnostnega zgodovinarja pa je inventar pomemben vir za identifikacijo morebitnih ohranjenih umetniških del.
V članku so predstavljeni trije inventarji plemiške družine Attems Svetokriški, ki popisujejo opremo gradu v Vipavskem Križu. Nastali so ob različnih priložnostih. Prvi je nastal leta 1755, ko je bila grofu Kristijanu Avgustu Attemsu zaradi njegove prevelike razsipnosti odvzeta pravica do upravljanja premoženja.7 Drugi inventar je zapuščinski inventar in je nastal leta 1764 po smrti omenjenega grofa,8 tretji pa je iz leta 1776, ko je njegov sin Avgust Anton postal polnoleten in prevzel premoženje.9 Vsak od inventarjev je sestavljen na nekoliko drugačen način. Tisti iz leta 1755 popisuje objekte po sobanah gradu in vsakemu je dodana ocenjena vrednost. Inventar iz leta 1764 jih popisuje po rubrikah z navedbo vrednosti, tretji inventar iz leta 1776 objekte popisuje po rubrikah in sobanah, vrednost umetniškega dela pa ni dodana.
Ker so predstavljeni inventarji zelo obsežni, je v članku analizirana le rubrika, v kateri so navedene slike oziroma umetniška dela, ki so nekdaj krasila mogočni grad v Vipavskem Križu. Kot izhodišče je objavljen inventar iz leta 1755, ki je glede na druga dva najbolj popoln, saj popis sledi razporeditvi po prostorih gradu, dodana je tudi ocenjena vrednost umetniškega dela. Inventarji popisujejo isto premoženje, ki se v desetih oziroma dvajsetih letih ni veliko spremenilo, vendar se med seboj nekoliko razlikujejo. Primerjava kaže, da je mogoče nekaj del iz enega in drugega inventarja povezati med seboj.10 Ostaja pa tudi več takih, ki so jih najverjetneje z leti dokupovali oziroma prodajali ali prenašali iz ene grajske sobane v drugo itd.
7	ASG, Archivio del Tribunale Circolare di Gorizia. Serie delle ventilazioni ereditaire, bl09.f271.sa-8.
8	ASG, Archivio del Tribunale Circolare di Gorizia. Serie delle ventilazioni ereditaire, bl09.f271.sa-9.
9	ASG, Archivio del Tribunale Circolare di Gorizia. Serie delle ventilazioni ereditaire, bl09.f271.sa-20.
10	V prepisu inventarja iz leta 1755 je vsakemu predmetu, ki ga je bilo mogoče izslediti v kasnejših dveh inventarjih, dodana opomba z letnico inventarja, v katerem je navedeni popis, ter izpis iz le-tega.
GROFJE ATTEMSI SVETOKRIŠKI
Predstavljena umetniška zbirka družine svetokriških Attemsov se je najverjetneje oblikovala dalj časa. Popisana dela niso le rezultat naročil ah nakupa grofa Kristijana Avgusta ah Avgusta Antona, ampak moramo naročnike iskati tudi med njunimi predniki.
Družina Attems je bila omenjena že v 12. stoletju, ko je Henrik Attems, ki velja za začetnika te plemiške družine, skupaj s svojim bratom Arborn imel grad Attimis severovzhodno od Vidma v Fur-laniji. Družina se je nato razdelila na dve veji, At-tems-Orso in Attems-Tridente, ta pa še na videm-sko, čedajsko in goriško vejo, katere predstavnik Friderik Attems je kot prvi prišel v Gorico (leta 1473). Njegov potomec Herman Attems je od grofov Thurnov leta 1605 kupil gospostvo Sveti Križ v Vipavski dolini, po njem pa je družina Attems prejela predikat von Heiligenkreuz. Svetokriški Attemsi so bih leta 1630 povzdignjeni v grofovski stan, opravljah pa so tudi pomembne funkcije tako znotraj nekdanje Goriške grofije, pa tudi na graš-kem in dunajskem dvoru.11
Kot najbolj dejavnega naročnika lahko omenimo grofa Friderika Attemsa, ki je leta 1636 dal postaviti kapucinski samostan v Vipavskem Križu.12 Oče v nadaljevanju predstavljenega grofa Kristijana Avgusta Attemsa, Anton Ferdinand, pa je znan predvsem po tem, da je proti koncu svojega življenja dal zgraditi mestno palačo v Gorici, ki naj bi bila po navedbah nekaterih celo delo znanega arhitekta Nicoloja Pacassija.13
Grof Kristijan Avgust Attems Svetokriški
Grof Kristijan Avgust Attems Svetokriški je bil rojen 21. januarja 1719 v Eichstättu na Bavarskem.14 Po poročanju grofice Marije Viktorije Palla'vicino-Attems15 je bil zelo osamljen otrok. Mater je izgubil pri šestih letih, oče pa se zaradi obveznosti in vnovične poroke ni veliko zanimal zanj. Bil
llwof: Die Grafen von, str. lss. Frank - Šerbelj. Kratka zgodovina grofov, str. 146. Perusini. L'attività architettonica di, str. 57ss.
1 lueck: Attems, str. 29.
Grofica Marija Viktorija Attems Svetokriška, poročena Pallavicino, se je rodila 8. decembra 1899 na Dunaju. Bila je hčerka grofa Viktorja Karla Avgusta Attemsa in Matilde Doroteje Ludovike Schürer von in zu Waldheim (Ilueck: Attems, str. 33). Štajerskemu deželnemu arhivu v Gradcu je po smrti leta 1983 zapustila svoje tipkopise o zgodovini družine Attems (Pferschy: Tätigkeitsbericht des Steier-märkischen, XXXV/XXXVI, str. 9).
je prepuščen dvornim učiteljem in služinčadi. Edina svetla točka v njegovem življenju, ki ga je spremljala tudi vso odraslo dobo, je bila njegova babica, baronica Ana Gertruda Huingha de Brack, poročena von Ow. Zgodnje otroštvo je Kristijan Avgust preživel na WürttemberSkem, v kraju Sterneck, kjer so imeli Attemsi posestva, kasneje pa se je preselil na Goriško.16 V rosnih letih se je izobraževal pri zasebnih učiteljih, nato je odšel na zelo znan zavod svetega Karla v Modeno17 in bil na koncu na željo očeta poslan na kolegij v Parmo.18
Po vrnitvi v Vipavski Križ je Kristijan Avgust stopil v stik s svojimi skrbniki. Ti so mu priskrbeli ženo, grofico Marijo Terezijo Dietrichstein, hčerko grofa Karla Dietrichsteina in grofice Marije Terezije Ane Trauttmansdorff. Z njo se je poročil v Gradcu leta 1742.19 Najprej sta se nastanila v mestni palači v Gorici. Družino sta razširila z dvema hčerkama, Jož efino Ernestino in Marijo Antonijo, ter s sinom, a je umrl kot novorojenček.20
Na veliko žalost Kristijana Avgusta je Marija Terezija preminila že leta 1749 v Bieringenu.21 Po smrti žene je navezal stike s svojim nekdanjim skrbnikom Ferdinandom Jožefom Attemsom, ki je bil poročen s plemkinjo iz družine Strassoldo. Tako je spoznal svojo drugo ženo, grofico Marijo Ele-
16	S ti .A, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394.
17	Med letoma 1710 in 1760 je bil študij v Modeni med aristokrati habsburških dednih dežel izredno priljubljen. Študij je bil za plemiča nujen, saj ga je dobro pripravil na izpolnjevanje njegovih dolžnosti. Izobraževanje je bilo svetovljansko usmerjeno. Poleg učenja ježe in plesa so se plemiči učili tudi slovnice, filozofije, retorike, francoščine, geografije, geometrije in aritmetike (Pillon: »Oltre lo specchio«, str. 36).
18	Po poročanju Guelmija je v Parmi ostal do smrti svojega očeta leta 1739 (Ciucimi: Storia genealogia-cronologica degli, str. 122), Marija Viktorija Pallavicino-Attems pa v svojih zapiskih trdi, da naj bi moral Kristijan Avgust po odredbi v očetovi oporoki v Parmi preživeli še tri leta in dokončali študij. Oče mu je kljub njegovi goreči želji, da bi nadaljeval družinsko tradicijo in postal vojaški oficir, namenil pravniško službo (Sti .A, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394).
19	Marija Terezija je bila ob poroki odlikovana z redom zvezdnega križa in Kristjan Avgust je postal komomik. Več o redu zvezdnega križa in funkciji komornika glej: Preinfalk: Auerspergi. Po sledeh, str. 31ss.
20	S ti .A, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394.
21	Njeno srce so balzamirali in shranili v 1 lirrlingenu, kjer ji je
mož postavil nagrobni spomenik (danes izgubljen). Hdina
preživela hčerka, Marija Antonija, je bila poslana na Dunaj
k teti Mariji Antoniji, poročeni Dietrichstein (StLA, fond
Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394).
onoro Jožefo Strassoldo,22 hčerko grofa Antona Strassoldo in grofice Regine Izabele Rabatta, ter se z njo leta 1751 poročil.23 Kmalu se jima je pridružil sin Avgust Anton 24
22. septembra 1753 so bile Kristijanu Avgustu in njegovim potomcem podeljene pravice do premoženj v Hirrlingenu in Bieringenu, povzdignjen je bil tudi v viteza vojvodine Svabske s sedežem in glasom v stanovih iz okrožja Schwarzwald in Ottenau ob Neckarju. Zato se je takoj po rojstvu sina Jožefa Kristijana leta 1754 družina preselila v Hirr-lingen.25 Tam sta se zakonca izredno dobro počutila. Živela sta na veliki nogi, saj je Eleonora ljubila zabave in gostije. Vse to pa je pripeljalo do prevelikega zadolževanja in zastave premoženja. Zaradi slabega vodenja je bil Kristijan Avgust 17. aprila leta 1755 razglašen pro prodigo26 se pravi za nekoga, ki pretirano zapravlja svoje premoženje. Dodeljen mu je bil celo skrbnik in posest je prišla pod prisilno upravo. Omogočen mu je bil le dostop do naturalij in nujnih sredstev za preživetje, pri upravljanju svojih posesti pa ni imel več besede. Spomladi leta 1758 se je zato vrnil v Gorico in poskušal popraviti vtis ter si pridobiti nekdanje pravice. Sredi julija istega leta mu je to tudi uspelo, le začasni upravitelj Hirrlingena je ostal na svojem mestu.27
22	Grofica Marija Hleonora naj bi sredi 18. stoletja na dvorišču svetokriškega gradu postavila lepo profiliran kamnit baročni vodnjak (Sapač: Grajske stavbe, str. 157).
23	Tudi Mariji 1 deonori je bil ob poroki podeljen red zvezdnega križa (StLA, fond Archiv Pallavicino kamilic, karton 26, zvezek 394).
24	1 lueck: Attems, str. 29.
25	V času okrog leta 1756 oziroma leta 1757 naj bi po navedbah Marije Viktorije Pallavicino-Attems nastal trojni portret Kristijanovih otrok; danes ne vemo, kje je shranjen. Avgust Anton je bil po takratni navadi oblečen kot odrasel človek, v nekakšni rdeči uniformi z zlatimi dodatki, obute je imel visoke škorenjčke, na strani pa je imel meč. Njegova sestrica Marija 1 intestina je stala na sredini. Oblečena je bila v dekliško oblekico. Poleg nje je stal Jožef Kristijan, ki je nosil dolgo otroško obleko. Kot zanimivost naj omenim, da so okrog leta 1772 povečali cerkev v Hirrlingenu. Na freski z upodobitvijo Svete trojice, ki še danes krasi obok te cerkve in je delo mojstra Gabrijela Ignaza Thuma, sta upodobljena zakonca Kristijan Avgust in Marija Hleonora (StLA, fond Archiv Pallavicino kamilic, karton 26, zvezek 394).
26	StLA, fond Archiv Pallavicino kamilic, karton 26, zvezek 394.
27	StLA, fond Archiv Pallavicino kamilic, karton 26, zvezek 394.
Grof Kristijan Avgust Attems je umrl 18. marca 1764 v Gorici,28 pokopan je v kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu.29 Njegovim sedmim takrat še mladoletnim otrokom30 so bih dodeljeni skrbniki. Glavna skrbnica je bila njihova mati, grofica Marija Eleonora, ki pa se je kmalu nato poročila in tako izgubila skrbništvo in pravice, ki jih je uživala kot vdova. Kot soskrbnika sta bila imenovana grofičin brat grof Kari Strassoldo ter baron Ludvik Radieucig.31
Grof Avgust Anton Attems Svetokriški
Sin grofa Kristijana Avgusta Attemsa Svetokriškega, Avgust Anton, se je rodil 11. januarja 1752 v Gorici.32 Bilo mu je le 12 let, ko mu je umrl oče, ko je bil 15-leten, se je njegova mati vnovič omožila. Po pripovedovanju Marije Viktorije Pallavicino-Attems je bil v slabih odnosih z očimom, ki je skupaj z družino prebival v svetokriškem gradu in v mestni palači v Gorici.33
V Ljubljani je dokončal gimnazijo, nato je študiral na graški univerzi; tam je bival v nadvojvod-skem kolegiju.34 Leta 1768 je odšel v Salzburg, saj naj bi na željo skrbnikov študiral pravo. Po končanem študiju se je vrnil domov, vendar ga je kmalu spet zamikala tujina.35 Na popotovanju po Evropi je obiskal Italijo, Francijo in Nemčijo. Tik pred dopolnitvijo polnoletnosti se je vrnil v domovino, da bi prevzel upravljanje družinskih posesti.36
Ko se je leta 1777 njegov mlajši brat poročil s hčerko barona Hopferja in se nastanil v Hirrlingenu, se je Avgust Anton umaknil. Naselil se ni v Vipavskem Križu, kjer je živela njegova mati z dru
28	1 lueck: Attems, str. 29.
29	Guelmi: Storia genealogico-cronologica degli, 124s.
30	Kristijan Avgust je imel tri sinove, Avgusta Antona, Jožefa Filipa in Kristijana Avgusta Antona, ter štiri hčerke, Antonijo iz prvega zakona in Marijo Hmestino, Marijo Hleo-noro in Marijo Hlizabeto iz drugega (1 lueck: Attems, str. 29s).
31	AT-OeStA RK Deduktionen 227d-6, 52s.
32	1 lueck: Attems, str. 29.
33	StLA, fond Archiv Pallavicino kamilic, karton 26, zvezek 394.
34	Na graški univerzi je poučeval teologijo in bil pedagoški svetnik jezuit llieronim Guelmi, ki je kasneje napisal zgodovino družine Attems (Guelmi: Storia genealogico-cronologica degli). Tam je najbrž prišel tudi v stik s svetokriškimi Attemsi, ki so mu dovolili vpogled v svetokriški grajski arhiv, ki ga v svojem delu navaja (StLA, fond Archiv Pallavicino kamilic, karton 26, zvezek 394).
35	G uelmi: Storia genealogico-cronologica degli, str. 130.
36	Takrat je od Marije Terezije prejel naziv komomika in ko-morniški ldjuč (StLA, fond Archiv Pallavicino kamilic, karton 26, zvezek 394).
ghii možem, ampak je sprejel državno službo v Gorici in bil v prvi polovici leta 1778 imenovan za gubernijskega svetnika goriške vlade.37 Istega leta je odpotoval na Dunaj, kjer se je poročil z grofico Izabelo Gabaleone von Wackerbarth-Salmour,38 hčerko grofa Jožefa Kristijana Gabaleone von Wackerbarth-Salmour in grofice Marije Izabele Lu-bienske.39 Takrat je prišel v stik z dunajskim dvorom, saj je bila Izabela tovarišica nadvojvodinje Marije Antonije, njena mati pa je bila višja dvorna učiteljica nadvojvodinje Marijane. Tudi njen oče je bil izredno pomembna osebnost. JSlladoporočenca sta se preselila na Goriško in se nastanila v mestni palači v Gorici.4"
Leta 1781 je Avgust Anton postal poslanec goriških deželnih stanov.41 Ko je bil leta 1783 goriški gubernij preseljen v Trst, se je Avgust Anton z družino preselil v to pomembno pristaniško mesto. Vendar članom družine obmorski zrak ni dobro del, saj sta v Trstu umrla dva otroka, po vrnitvi v Gorico pa še eden. Vse to je Izabelo tako potrlo, da je leta 1785 v Trstu za vedno zaspala. Njeno truplo je bilo preneseno v kapucinsko cerkev v Vipavski Križ.42
Po tej težki izkušnji se je Avgust Anton skupaj s hčerko Marij ano Leopoldino preselil na Dunaj, kjer je spoznal grofico Antonijo Scliulenburg-Oeynhau-sen,43 hčerko grofa Ferdinanda Ludvika Scliulen-burg-Oeynliausen in grofice Marije Ane Kottulin-sky, s katero se je poročil leta 1788. V tem času je Avgust Anton prodal svoj delež gradu v Vipavskem Križu in goriški mestni palači. Tako je prišel
57 Stl.A, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394.
38 Izabela je govorila več tujih jezikov in je ljubila prebiranje literature; ljubiteljsko se je ukvarjala s slikanjem pastelov. ( )b poroki je bila odlikovana z malteškim križem in redom zvezdnega križa, njen mož pa je bil sprejet v malteški viteški red (Stl.A, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394).
■w Ciucimi: Storiageneaiogim-cromiogica degli, str. 130.
40	Stl.A, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394.
41	Istega leta je zaprosil cesarja jožefa 11., da bi mu potrdil mestne privilegije za Vipavski Križ i/, leta 1532. Cesar mu jih je podelil za vse večne čase, nove potrditve tako niso bile več potrebne (Stl.A, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394).
42	Stl.A, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394.
43	II uccie Attems, str. 29. Grofica Antonija je bila izredno
razgledana ženska, ljubila je umetnost in znanost (Stl.A,
fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394).
do ogromne vsote denarja in leta 1803 kupil posestva v Sclirattentlialu na Spodnjem Avstrijskem.44 Leta 1812 je znova ovdovel. Sedem let kasneje se je odpravil na potovanje po Italiji. Občudoval je umetniške stvaritve Neaplja, Lirenc in Rima ter obiskal nekaj dvorov, ki so bih pobrateni aH so bih v sorodstvenih zvezah z dunajskim dvorom. S svojo družino na Goriškem je bil v dobrih odnosili. Posebno rad je imel nečaka Kristijana Antona, kateremu je pomagal pri študiju. Umrl je 19. avgusta 1837 v Sclirattentlialu.45
Po/irei «rota Avmslci Aniona Allenisci SvelokriŠkem (po-
<_> j	<_>	<_> v/
v-yelo po J lueck: . illems, sir. 24)
44	Grad, ki ga je po smrti zapustil vnukinji i.eopoldini, je opremil predvsem s potreti svoje družine, ki jih je naslikal tudi zelo znani slikar Franz livbl (Stl.A, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394).
45	Tam mu je hčerka postavila grobno kapelo, v njej pa so pokopani tudi vsi njegovi potomci (Stl.A, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394).
»ALLA MANO DESTRA ENTRANDO IN CASTELLO ...« PREPIS INVENTARJA«
Die 27 Augusti 1755.
Inventario della Facoltà attiva, e / Passiva del Sig.r Conte Christiana / Augusto d'Attems stato assonto / da Noi sottoscritti Comissari, e / Controlore ad hunc actum depu= / tati esecutivam.te al decreto detti / 3 Sud.te Mese d'Agosto 1755. ut seguìtur(?)
N.o: 1. / Camera / Vicina atta Scala dì legno d.ta di mezzo / atta mano destra entrando in Castello f
4 quadri bislonghi, contrasegnanti prospet= / tiri, lontanante, e dentro diverse istorie 2 quadri con bestiami 2 Pa ese Iti
1	picciolo colla testa del Gigante Gollié9
/ colla beata Vergine con bambino, e A; Giovanni
2	con pitture grande d'istoria
2 Sopra la porte una l'orazione nell'orti / l'altro la caduta dal nostro Sig:re sotto
la crocè/ tutti li Suditi quadri sono senza suaza.
Camera 2:da contìgua
2 quadri bislongi senza sua%a con / Paesetti
2 d:ti istoriatti senza sua%a ordinari
1 d:lo con vaso di fiori senza suaza
1	d:lo con suaza negra ordinaria vecchio / con Paesetto
2	Ritratti sopra la Porta con suaza / ordinaria
1 d:lo sopra la 2. da porta bis longo con / Paesetti senza suaza Arazzi di Sua fornitura sopra il / muro vecchi tannoti Camera 3:za contìgua52 Arazzi vecchi sopra il muro 1 Pezzp di Arazj frusti ritrovati sopra la d:ta lettiera
1	quadro grande d'istorie pittura grande / senza suaza
2	più piccioli istoriati senza suaza
1 d:lo con suaza negra d'un Paesetto
1	d:lo bis longo senza la suaza sopra la / porta d'un PaesettcP3
2	düipure senza suaza sopra la 2:da / porta
1	d:lo senza sua%a vecchio sotto di frulli
2	d:ti dietro il letto senza sua%a di fioretti
1 d:lo di A. Agostino a capo del letto senza / suaza Camera 4:ta contìgua
1	quadro grande senza sua%a istoriato
2	d:ti ovatti con suaza di uccelami e bestiami
2 quadretti quadri con suaza negra sopra / la porta con due figure 1 d:lo sopra la 2:da porta con sua%a in— / dorata di oro falso istoriato
1	quadretto con figura d'Avorio con dona / che porta un cestello in brazzjo
2	quadretti ovati parim, te d'avorio con / suaza d'orala, una delle quali sta inta= / gliata una donna nuda con un fianziulo / l'altra con tre statue nude
20 fi 6 3 2 1 8
5 2
1 1 10
15 1
5
6
1 1
1 1
5 1
1 1
10
— kr
46	ASG, Archivio del Tribunale Circolare di Gorizia. Serie delle ventilazioni ereditaire, bl09.f271.sa-8.
«	Prim. 1776: N:o 3:o.
48	Prim. 1764: 2Quadri con bestiami 2 fi; 1776: 1 Detto rapr. Bestiami, 1 Detto rapr. Cade.
49	Prim. 1764: 1 d.o colla Testa del Gigante Gollia 1 fi
50	Prim. 1764: 1 d.o denotante /' Orarne nell'Orto 1 fl20 kr; 1776: 1 Detto rapr: l'orazione nell'orto.
51	Prim. 1764: 1 d.o rapp.te Gesù Christo che porta la Croce 1fl 20 kr; 1776: 1 Detto rapr. Gesù.
52	Prim. 1776: N:o 4:o.
53	Prim. 1764: 1 d.o bislongo 28 kr; 1776: 1 Detto bislongo rapre. un Paesetto.
54	Prim. 1776: 1 Detto rapr. fruttami.
55	Prim. 1764: 2 Quadri a fiori 52 kr; 1776: 2 Ovali di fiorame.
Tanja Martelanc: Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem	arhivu v Gotici, str. 91-	-106		
/ quadro con in me^o il nostro Signore / con sua^a di strame ben travagliata	4	fi	_	kr
2 d: ti con fiorami, e sua^a negra con / suo vetro	1	ft	30	tf
2 quadri di Ritirati di Casa Au.ae(?) in / picciolo ovati	2	tf	-	tf
1 quadretto della B: Vergine con sua%a / d'Avorio ben lavorata in cassetta	3	tf	-	tf
2 Ritirati scolpili in temo color sialo, / uno della B: Versine, e l'altro di nostro Sig:re J <3 <3 <3 <3	1	tf	30	tf
/ ritirato picciolo con sua^a ordinaria / depinto sopra il legno un vecchio con /				
Papagallo in mano	-	tf	20	tf
1 testa intagliata in Pietra sopra un picciolo / quadretto ovato di legno in parte d'oralo	3	tf	-	tf
1 quadretto con un fian^iulo intagliato in pietra / che sta appogiato sopra				
una anchora, rotto	—	tf	6	tf
2 teste picciole d:ti Carnami .magate ovate / in parte d'orale	5	tf	-	tf
1 testa d'Angelo di Pietra bianca in Scatola	—	tf	50	tf
1 Corona d'ambra gioia con dieci Ave Maria / e Pater Noster	1	tf	—	tf
1 figura di bronco, che si cava una spina / del piede sinistro con piedestalli dipietra	20	tf	-	tf
1 Croce ligato in argento	1	tf	—	tf
Sala grande contìgua / No. 5:to contìgua56				
5 quadri grandi istoriati con sua^a di / legntP1	30	tf	-	tf
5 quadri grandi difiorami, Erbami, e frulli / con sua%a di legné8	20	tf	-	tf
4 detti bislonghi con fiorami, frullami, / ed ErbamP	10	tf	-	tf
2 sopra le porte deno tanti cavetteria / con sua^a ordinandi	3	tf	-	tf
4 quadretti con scerai- sopra 4 fines tré1	2	tf	-	tf
No. 6:ta Camera / Siegue la Camera a mano manca alla / Scala dì Pietra				
ora serve dì Tinello62				
1 quadro grande denotante l'arboro con / l'ame di Casa 0 W, e delle rispettive dame /				
state in questa fiamigliéA	6	tf	-	tf
1 quadro più picciolo denotante I'is tesso / arboro di d:la CasđA	4	tf	-	tf
5 quadri di Ritirati ovati ed uno più / picciolo con sua%a dorali6	8	tf	-	tf
6 düipure di Rittratti quadri con / sua%e dorale	7	tf	—	tf
4 quadri d'istorie con sua^e bianca	6	tf	—	tf
4 d:ti di Paeseffi con sua^e dorate	3	tf	—	tf
2 d:ti d'istorie con sua^e bianche	2	tf	30	tf
4 d:li con frulli, Erbe, e uccellami / con sua^e bianche	2	tf	—	tf
2 d:li picciolini	-	tf	24	tf
No. 7:mo / Segue nel turrìon contiguo66				
3 sua%e dorat f1	—	tf	36	tf
No 8.0 / Altra Camera vicina al Tinello				
4 quadri bislonghi istoriati di Salvali^iné* / con smjeti dorate	8	tf	—	tf
1 quadro a capo del letto d'una B: Vergine / con sua%a intagliata, e dorata	3	tf	—	tf
4 quadretti depinti sopra tavola a Scuro / con sua^ele picciole intagliate, in /				
parte dorate	2	tf		tf
56	Prim. 1776: Sopra la S alla.
57	Prim. 1764: 5Quadri grandi istoriati con sua%a di legno 30 fi; 1776: 5 quadri d'Istoria.
58	Prim. 1764: 5 d.ti grandi di fiorami Erbami e frutti con sua^a di legno 20 fi; 1776: 11 detti di fiorami.
59	Prim. 1764: 4 detti bislonghi con fiorami, fruttami, ed Erbami 10 fi; 1776: 11 detti di fiorami.
60	Prim. 1764: 2 Quadri denotanti cafettaria con sua^a ordinaria 3 fi.
61	Prim. 1764: 4 Quadretti con schermi sopra finestre 2 fi; 1776: 4 Detti più picoli bislonghi.
62	Prim. 1776: N:o 21 :e di Seguiti.
63	Prim. 1776: 2 Detti rapr. l'Albori della famiglia.
64	Prim. 1776: 2 Detti rapr. l'Albori della famiglia.
65	V inventarju iz leta 1764 je izrecno navedenih kar 29 portretov družine Attems oziroma njihovih sorodnikov, v inventarju iz leta 1776 pa 27.
66	Prim. 1776: N:o 2:o / l'altra Camera contigua del Turrione.
67	Prim. 1776: 3 Quadri rapr. Paeseti.
68	Beseda Salvatizina je dvoumna, saj bi lahko šlo za motiv Odrešenja, ki se pojavlja v inventarju iz leta 1776, 4 Detti rapr. Salvatiuiea, ali pa za motiv divjih živali.
4 quadretti con suaza doppia d'Eiese / dorale due in parte, e due senza dorare / sopra dei quali vi sta un Canulino per / uno, e Sopra uno livieri, che in se— /
guiscono una lepra, e li altri, che / fermano un Sabatico.	8	fi	— kr
4 quadretti con teste fatte di penna con / suaza negra in parte dorate	3	"	— "
4	quadretti due più grandi, e due più / piccioli con sua%e doppie d'Eiese in / parte dorate sopra dei quali vi stano / dipinti cervi, Daino, con Cani, che li /
inseguiscono	8	"	— " 2 quadretti di due Ritirati detti Sovrani / nostri in cera con suaza negra in parte /
d'orate	3	"	- "
5	quadretti configurine, e bestiami con suazeta / negra in parte dorata	3	"	20 " 2 d:li sopra le porte Paesetti	3	"	— " 2 d:li in quadro perfetto di bestiami, e / Pastori con suaza negra in parte dorata	6	"	— "
1	d:li d'astrologia di quatro persone con / suaza dorata	1	"	— "
2	d:li piccioli di due vechioni dipinti / sopra pietra negra con sua^etta in tagliata /
e dorata	2	"	- "
1	quadro di S: Giovanni con suaza dorata / assai vecchia	—	"	30 " 4 quadretti piccioli di Miniatura d'istoria / sacra con Vetro sopra con suazeta	2	"	30 "
2	d:ti vecchi bislonghi con due teste, con / suaza negra	—	"	40 " 1 d:lipicciolo con vedro di sopra configurine / tre vestite a oro apoggiate ad una /
tavola con sua^a	—	"	15 "
4 quadretti di Ritirati due di Maschi, e / due difemine con sua^a dorata	3	"	— "
1 quadretti di carta intagliata con sua^a / carta dorata	—	"	6 "
10 quadretti piccioli parte di fiorami in / parte paesetti con vedro sopra in parte	—	"	45 " N:o 9.no / Camera Contìgua
12 quadretti compagni con sua^a negra / in parte dorata denotanti il vestire /
diverso di PaesP	4	"	— "
4 d:li grandi con ritirati con vestiti al / anticha in piedi con sua%a dorata	2	"	— "
1 d:lo detta B: Verrine con suatra nem	1	"	— "
o	\> o
/ d:lo sen^a sua%a scritto di dietro P: / Franciscus de Hieronimo	—	"	50 "
1 d:lo sen^a sua^a detta S. Trinità con / diversi Santi	1	"	30 "
1 quadretto in legno senza sua%a d'una testa di / Dona	4	"	40 " N:o 10 / Camera contìgua con stuffa
4 quadri grandi senza sua^a istoriati	12	"	— "
6	d:tipiccioli con suaza con Paesetti / e Lontanante assai vecchie	1	"	30 "
3	d:ti più grandi senza sua^a d'architela / tura usati	3	"	— "
3	d:li di Santi con sua^a vecchi	1	"	30 " 1 quadretto in Rame detta B: Vergine / con bambino, vecchio	1	"	— " No: 11 / Salleta contìgua70
4	quadri ovali rappresentanti prospet= / live detta atta di Venezia con sua^a71	4	"	— " No: 12 / Camera con stuffa contìgua
1	Gallerieta vecchia con entro un barn— / bino di cera con vetri	1	"	— "
2	Ritirati ovati uno di uomo, e l'altro / di Dona con suaza intagliata, e do— / rata	4	"	— " 1 d:lo ovato con suaza turchina smal— / lata e d'orala	6	"	— "
1	Ritirato d'u[o]mo vestito a coraza con sua / suaza intagliata, e d'orata	2	"	— "
2	d:li con suazeta d'orala	3	"	— " 4 d:tipiu piccioli 1 d'u[o]mo e tre di Donna / con suazeta d'orata	5	"	— " 1 d:lo di Donna ovato senza suaza	1	"	— " 1 d:lo di Donna quadro con suaza / dorata	1	"	30 " 1 d:lo di Donna di Casa OIV con sua^a / dorata	1	"	— " 1 quadro di S: Pietro con sua^a dorata	3	"	— "
69 Piim. 1764: 12 citi rapp.ti il Vestiario Do/meo 4 fi.
to Prim. 1776: N:o 17:o.
71 Prim. 1776: 4 quadri ovali rapr. Prospetive di Venera.
/ d: lo della B: Vergine picciolo con / sua%a dorala No: 13 / Camera contìgua con Camino
2 quadri bislunghi con Paeselli di suaza / dorata 2 d:ti di fruttami con sua%a dorata
2 d:ti d'istorie profane bislunghi 1 più / grande dell'altro con suaza dorata 4 quadretti senza sua%a bislonghi segnati / da dietro col N:58 di figure diverse 2 d:li con paeseli e figure co n sua%a / dorala 2 d:li con lontanante e prospettive con / sua%a negra in parte dorata 2 Sopra la porta di q:li con suaza dorata / con figure diverse 1 d:lo sen^a sua%a d'un uomo, ed una / Donna 1 d:lo di S:franr.o con sua%a negra doppia
1	Ritirato del fu conte Giuseppe di questa / Casa ovato con suazeta dorata
2	d:ti senza sua%a di diversi Santi
2	piccioli senza suaza di fiori, e uccelli / ed un d:to d'una testa con sua%a 1 d:lo della B: Vergine con bambino / con suaza
1 d:lo picciolo di S: Rocco senza suaza 1 Ritirato d'un Petrino rotto con / suaza lavorata ed dorata 1 d:lo di Donna nuda con sua%a dorala 1 d:lo di S: Theresia con crucifisso / senza suaza 1 d:lo d'un vecchio tiene un puto in / brachio senza suaza 1 d:lo sopra tavola configure 3 nude / con suaza dorata vecchia 1 d:lo un Cavaliere di Malta di Casa / OW con sua%a dorala 1 d:lo picciolo co n più figure con sua%a / negra in parte dora ta No: 14 / Salleta contìgua, e vicina / alla Capella
1	quadro grande di Ritirati con / suaza dorata vecchio
3	d:ti di prospettive con suaza di legno
2	d:li Ritirati di Santi senza suaza
1 d:lo di crocefisso con S: Maria Mada— / lena senza sua%a
1	d:lo rappresentante il nosto Signore / sulla sepultura compianto delia B: / Vergine senza suaza
No: 16 / Camera contìgua con camino12
4	quadri grandi senza sua%a istoriatP
5	d:ti con suaza ordinaria di Lanta= / nan^e, e prospettive
4 d:tipiu piccioli Paeseffi con hn— / tananze, e prospettive con sua%a ordì— / natia
6	quadretti ovati con suaza ordinaria / di fiorami
4 d:li 2 di frullami, e 2 di Lontananze / e prospettive quadri, piccioli, e senza / sua^a
2	d:ti di cerase, e frugo Ile con suaza / negra in parte dorate 2 d:ti con suaza biancha d'uccellami
2 quadretti ovati con suaza negra in / parte dorate 1 quadretto con Cavalli ed uomini con / suaza ordinaria 1 quadro sopra il camino di frullami / senza sua%a 6 d:lipiccioli con suaza dorata deno— / tanti di villani di diversi Paesi74 / Ritirato d'un giovaneto si crede difia= / miglia, con suaza dorata 1 d:lo di Martino Luttero depinto sopra / tavola con sua%a doratđs 1 d:lo parimente sopra tavola depinto / un astrologo, con sua%a negra in / parte dorald16 1 d:to figura d'una Donna picciolo11
1	picciolino figura d'un Prete sopra lemo con suaza negra
j	J o	J	o	\> o
2	picciolini l'uno sopra tavola e l'altro / con vietro sopra carta con suaza
1 fi - kr
3
4 6 12 4 3 3
1 1 2 3 1 1
1 2 1 1 1 1
1 2 2 1
1
24 7 4 2 2
3 2
1 2 1
30
30 "
20
30 30 30
30
30
40
40 40 30
15 30 6 30
Prim. 1776: N:o 16:o t
Prim. 1776: 4 Detti d'Istoria.
Prim. 1776: 6 Dettipicoli rapr. figurini.
Prim. 1764: 1 d.o Martin Lutero 20 kr; 1776: 1 Detto rapr. Martin Luttero con Sua Cattarinella,
Prim. 1764: 1 d.o rapp.te un Astrolog 1 fi.
Prim. 1764: 1 d.o configura d'una Dona 1 fi; 1776: 1 Detto rapr: una Cingara.
2 d: li ovati di S: Pietro e Paulo con sua%a / argentata sopra legno, picciolinP
1	Gallariaelha piemia con entro Pastor / bonus 6 figure di legno di mostri
j o	o
/ testa parim, te di Pietra piccia la79 No: 17 / Camera contìgua
2	quadri vecchi piccioli configure / con sua%a dorata
1	d:lo con due figure istoriate scolpite / in legno
2	d:li con bestiami selvatici in pittura / sen^a sua%a
2 d:li con sua%a dorala, picciolini ovali / con figure in carta
2 sua%e da quadretti negri in parte / dorati
No: 19 / Camera contìgua colla Stuff et'
1 quadro sen^a sua%a con pesci, ed / uccellami51
/ d:to sopra porla con sua%a biancha / di Prospettiva e figurine bislungho
1 d:lo di Ritirato vecchio con sua%a biancha
10 teste d'Impera dori Romani con sua%e / in parte dorate, vecchié82
/ Statua della Madona vestita di rosso
No: 20 / Camera contìgua83
4 quadri grandi istoriati sen^a / suas>£*
1 d:lo con Paesetto sen^a sua%cßs
1 quadro d'un Santo sen^a sua%é('
1 d:lo di S: Maria Magadenal!] con / sua%a bianca vecchi/fi1
1	d:lo di S. frane:o Saverio sentii sua^é%
2	teste d'Imperadori Romani con sua%a / in parte dorali'9 1 Galleria vecchia con un Santo
No: 21 / Camera contìgua, ed ultima / colla stuffa" 6 quadri istoriati sen^a sua^dn 1 d:lo bislungho istoriato pure sen^a sua%a
1 d:lo picciolo sopra legno con lontananza / con sua%a bianca lavorata vecchio 1 Albero della Casa OWsopra tela / con sua%a biancd)2
Terminato l'estimo de Mobili delle Camere / S'è passato all'Estimo de Mobili
dell'abi= / fazione a pri. piano come segue
No: 23 /Mezzado di rìmpetto / Della Concellaria
3	quadri vecchi frusti due con sua%e No: 24 / Altro Mezzado contìguo
1	quadro di due figure sen^a sua%a vecchio
No. 25 /Mezzado, che serve d'abitazione / al Sig. AmministratoréB
2	Ritirati grandi sen^a sua%a vecchi 2 quadri istoriati grandi sen^a sua%a
- fi 40 kr 1
40 " 10 "
2 1 1
1 1
2 1
12 1
8 1
-	"	40 "
-	"	17 "
1	"	20 "
3	"	- "
78	Prim. 1764: 2 citi ovati š S. Pietro e Paolo 20 kr.
79	Prim. 1776: 1 Detto rapr: una Testa Profana.
80	Prim. 1776: N:o 7:o di Seguito.
81	Prim. 1764: 1 cito di diversi pesci 40 kr.
82	Prim. 1764: 11 Quadretipiccoli d'Imperadori Romani 4 fi; 1776: 11 Detti rapr: Teste d'imperatori Romani.
83	Prim. 1776: N:o 6:o di Seguito.
84	Prim. 1764: 4 Quadri grandi rapp.nti diverse Istorie 20 fi
85	Prim. 1764: 1 d.o di Paesetti 45 kr; 1776: 1 Paeseto.
86	Prim. 1764: 1 d.o di S. Gio: Nepomućeno 45 kr; 1776: 1 Detto rapr: S: Gio. Nepomućeno / 1764: 1 d.o di S. Giuseppe col Bambino 1]110 kr; 1776: 1 Detto rapr: S: Gioseppe col Bambino.
87	Prim. 1764: 1 d.o di S. Maria Madahna 35 kr; 1776: 1 Detto rapr: S : Maria Madalena.
88	Prim. 1764: 1 d.o piccolo di S. Franco 10 kr; 1776: 1 Detto rapr: S: Fran.co Sauerio.
89	Prim. 1776: 1 Detto rapr: Teste d'Imperatori Romani.
w	Prim. 1776: N:o 5:o.
91	Prim. 1764: 6Quadri Msloghi d'ist. Sac: 3 fi; 1776: 1 quadro rapres. la Cena di Gesù Christo / 5 detti rapr. Istorie.
92	Prim. 1764: / Albero di Genealogia 35 kr; 1776: 1 Detto genelogico.
93	Prim. 1776: Nella Camera 3.a di Seguito.
10 quadretti quadratti configure vulgo j d:te le Sibile vecchie sua%atP*	3	fi	—	kr
1 d:lo sen^a sua%a d'un ritirato vecchio	—	"	15	" No. 26 /Mezado contìguo
1 Ritirato d'una Donna con sua%a ordinaria / vecchia	—	"	20	" No. 27 /Mezzado Contìguo
1 quadro vecchio sen^a sua%a picciolo de= / notante il S ig: re con aver il mondo in mano	—	"	10 "
1 Ritirato d'un uomo vecchio vestito all' / antica sen^a sua%a	—	"	6	"
SPINARIO, BAMBOCCIANTI IN OKVIR IZ LEPO IZDELANE PLETENE SLAME
Goriška grofija je bila v 18. stoletju na obrobju habsburške monarhije. Njeno visoko plemstvo je bilo internacionalno usmerjeno, povezovalo se je v največji meri z dunajskim. Kot je bilo že velikokrat povedano, je Goriška bila in je še vedno kraj na prepihu, kjer se stapljata jug in sever, romanski in germanski svet. Tako tudi dela, ki so nekdaj krasila mogočne gradove in prelepe palače, niso vezana le na en kulturni krog, ampak moramo njihovo pro-venienco iskati v širšem evropskem prostoru.
V 17. stoletju naj bi bilo naročništvo na Goriškem zaradi neugodnih gospodarskih razmer nekoliko slabše razvito.95 Sele v 18. stoletju, nekateri mu pravijo kar %lato 18. stoletje oziroma Secolo d'Om, je postalo naročanje umetniških del pomemben dejavnik vsakega plemiča. K temu je brez dvoma pripomogel tudi razcvet gospodarstva v drugi četrtini 18. stoletja. Tako sta po letu 1740 plemstvo in duhovščina z naročanjem del tudi pri zelo znanih in pomembnih slikarjih začeh bogatiti svoje zbirke.96 V zadnji četrtini 18. stoletja pa se je naročniška dejavnost nenadoma zmanjšala. Vzrok za to so bile predvsem na cerkvenem področju reforme Jožefa II. Temu primerna je bila tudi nižja kakovost likovnih del, ki so nastala ob koncu stoletja.97
Predstavljeni inventarji družine Attemsov Svetokriških so nastali v kar zadeva naročanje najplodnejšem obdobju. Zal pa so popisi v njih ponekod zelo skopi. Večinoma je podana le kratka vsebina dela, opisan je okvir slike, navedena je ocenjena vrednost. Vendar lahko tudi iz teh kratkih opisov izluščimo glavne značilnosti njihove umetniške zbirke.
94	Prim. 1764: 10 d.i rapp.ti Sibille 3 fi; 1776: 10 quadri rapr. S e bile.
95	Zanimivo je, da je večina v 17. stoletju ohranjenih del na Goriškem povezana z beneškim umetnostnim prostorom, čeprav obstoja lokalnih delavnic ne moremo zanikali (Ser-belj: Baročni) slikarstvo na, str. 19).
96	Slikarji s Kranjskega so na Goriškem delovali šele v drugi polovici 18. stoletja. Meja Goriške in Kranjske naj bi bila tudi največkrat meja njihovega ustvarjanja (Serbelj: Baročno slikarstvo na, str. 58).
97	Serbelj: Baročno slikarstvo na, str. lOss.
V inventarju svetokriškega gradu navedene slike lahko po motivih razvrstimo v več sklopov. Dela z religiozno tematiko prikazujejo prizore iz Nove zaveze in upodobitve svetniških oseb. Najpogostejši motiv na slikah v svetokriškem gradu je Devica Marija, ki se pojavlja kot samostojen motiv in v povezavi z drugimi osebami; Jezusom, Jožefom in drugimi svetniki. Izbor svetnikov, kot so sv. Frančišek Ksaver, sv. Jožef, sv. Terezija Velika, sv. Rok in sv. Avguštin, je značilno baročen.98 V inventarju ne najdemo izrecno navedenih motivov Stare zaveze, ti bi se lahko skrivah pod oznako istoriato, ki označuje motive iz klasične mitologije, zgodovine99 in Bibhje. Izbor umetniških del z antičnimi motivi100 si raziskovalci največkrat razlagajo z dobro humanistično izobrazbo lastnikov. V popisu izstopa predvsem dvanajst slik z glavami rimskih vladarjev ter deset manjših slik z upodobitvijo si-bil.101 T. i. poetične slike (favola Poetica•) so nastale na podlagi literarnih predlog.102 V inventarjih pa se najdejo tudi upodobitve izobražencev, hteratov in drugih oseb, npr. Martina Lutra in patra Frančiška Hieronima.
98	Zelo bogata je bila grajska kapela, posvečena svetemu Alojziju, ki je v vseh predstavljenih inventarjih tudi podrobno popisana. Kot zanimivost naj omenim, da v inventarju iz leta 1764 najdemo omenjene kar tri upodobitve križanja, eno Kronanje s tmjevo krono in en Vnebohod Našega Gospoda. Med slikami iz leta 1776 pa izstopajo poleg Križanja še slika z motivom Kristusa na Kalvariji ter štiri slike z motivom Odrešenja. Tri podobe predstavljajo mučence, ena sv. Cecilijo, ena sv. Frančiška Serafinskega, na enem umetniškem delu je upodobljen angel varuh. Poleg slik sta bila leta 1776 omenjena tudi leseno razpelo in relikviarij.
99	Šele leta 1764 sta bili izrecno omenjeni dve sliki herojev in ena Kleopatre, leta 1776 pa pet upodobitev bitk.
100	V inventarju iz leta 1764 je omenjena slika llerkula. Ista slika je bila poleg štirih podob antičnih filozofov, upodobitve sirene in Venere navedena tudi leta 1776.
101	Sibile so bile že v 17. stoletju izredno priljubljen motiv. Največkrat jih najdemo po dvanajst, devet ali pa po tri (Horvat: Slike razveseljujejo oko, str. 138).
102	Take so leta 1764 tri, leta 1776 pa je bilo izrecno omenjenih devet slik, ki črpajo svojo motiviko iz znanega literarnega dela Miguela de Cervantesa Bistroumni plemič don Ki-hot Manče.
Plemiško kulturo najbolje prikazujejo galerija prednikov, družinska drevesa ter portreti predstavnikov vladarskih družin.103 Z galerijo prednikov naj bi se plemiči ponašah, saj jim je bila dokaz starosti rodbine. Poleg slik prednikov pa so bile zelo priljubljene upodobitve vladarjev, v našem primeru predstavnikov habsburške vladarske hiše, saj je bilo ponotranjenje cesarske avtoritete pri plemstvu [...] eden od stebrov, ki so habsburško monarhijo nosili do njenega konca.10* V svetokriški grad so neveste s seboj prinesle tudi portrete in družinska drevesa svojih družin. Zato ne preseneča, da najdemo kar štiri slike, ki predstavljajo plemiško družino Ow.105 Poimensko je naveden le portret preminulega grofa Jožefa At-temsa, najverjetneje grofa Jožefa Franca Attemsa, ki je leta 1721 umrl v Vipavskem Križu.106
V sveto kriškem gradu presenetijo štiri manjše slike s šaljivimi motivi, ki spadajo v tipično žanrsko zvrst. Zanimive pa so tudi druge upodobitve ljudi, kot so slika astrologa in zbirka dvanajstih manjših slik, ki predstavljajo nošo različnih dežel, ter šest drugih manjših, na katerih so upodobljeni vaščani različnih dežel. Najdemo tudi moške in ženske akte ter astrološka znamenja štirih oseb.107
103	V inventarju iz leta 1776 je najverjetneje omenjen tudi portret doža (1 Detto rapr: un Dose).
104	Stuhec: O kranjskem plemstvu, str. 108.
105	Grof Anton Ferdinand Attems Svetokriški je bil poročen z baronico Marijo Avgusto Ow (1 lueck: Attems, str. 28). Tudi njena mati Ana Gertruda je velik del življenja preživela v svetokriškem gradu, zato lahko domnevamo, da so bila omenjena dela prinesena iz Wiirttemberškega. Brez dvoma se je za zidovi svetokriškega gradu skrivalo še kakšno umetniško delo, ki so ga po sklenitvi zakonske zveze s seboj prinesle neveste grofov Attems. Tri so omenjena v popisu premoženja iz leta 1764. Gre za dve družinski drevesi plemiške družine A u in portret kanonika Avgusta Krištofa Au. Iz aristokratske družine Au je namreč izhajala ena od tašč pokojnega grofa Antona Ferdinanda Attemsa (StLA, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394).
106	1 lueck: Attems, str. 28. Pokojni grof Kristijan Avgust Attems je naslikan na dveh portretih, ki sta bila leta 1764 popisana v inventarju. Leta 1776 je bilo izrecno naveden le portret mladeniča družine Attems.
107	1-eta 1764 so bile omenjene slike starca in starke ter podobe burkeža, šarlatana in popotnika. Navedena je bila tudi una figura a caprido. Capriccio je risba, slika ali grafika, ki predstavlja izmišljeno ali realno arhitekturo, porušeno ali nedotaknjeno, v slikoviti pokrajini. Najbolj je bila razšir-
jena v času t. i. Grand Toura, ko so se zahteve po slikovitih spominkih močno povečale. Njena vloga je bila
predvsem dekorativna (Wilton-lily: Capriccio, str. 685). Inventar, ki je bil sestavljen, ko je Avgust Anton postal
polnoleten, pa je glede žanrskih prizorov precej bolj izčrpen. V njem so omenjene upodobitev umora, dve podobi ribičev in dve podobi tujcev. Devet je slik s flamskimi motivi (di Fiamenghi), šest pa je podob, ki se motivno povezujejo s t. i. skupino bambocciantov (6 Detti rapr: Bamhoci di Carta Stampata). Bamboccianti so bili nizozemski slikarji,
V popisu zasledimo več vrst tihožitij: tihožitje s sadjem, cvetlično tihožitje, lovsko tihožitje oziroma tihožitje z divjimi zvermi in tihožitje s kavnim servisom. Tihožitja so imela tako dekorativno funkcijo kot tudi določen simbolni pomen. Za zgodnja lovska tihožitja velja, da so strogo povezana z aristokratskim svetom, saj je bil lov v zgodnjem novem veku eden od privilegijev, ki so bih podeljeni plemstvu. Z upodobitvijo kavnega servisa pa je plemstvo izkazovalo svojo kulturno razgledanost in status, kajti pitje kave je bilo v tistem času privilegij višjih slojev.108
Omembe krajine v svetokriškem inventarju so precej enohčne in preproste, vendar je teh motivov izredno veliko. Največkrat so krajine, pogledi na krajino in vasi oziroma vedute označeni z besedami: Paesetti, Lontanante, Prospettive. Konkretna je le omemba štirih vedut Benetk.109
Vseh slik ne moremo natančno definirati, saj opisi nekaterih ustrezajo dvema ah celo trem kategorijam. Nekateri opisi pa so tako skromni, da lahko rečemo le, da je slika nekdaj krasila stene gradu, o njeni vsebini pa izvemo bore malo.
Poleg slik so v svetokriškem gradu viseli tudi gobelini. Upodobljena vsebina na žalost ni natančneje definirana, so pa bih gobelini med najdragocenejšimi predmeti v gradu, če sklepamo po pripisani ocenjeni vrednosti.
Kipov je bilo v Vipavskem Križu v primerjavi s slikami bistveno manj. Omenjeni so dva kipa Device Marije in en kip Našega Gospoda, dva lesena reliefa ter šest lesenih figur pošasti. Bronasta figura je bila le ena. Po opisu sodeč je predstavlja fantka, ki si iz levega podplata izdira trn.110 Tam so bih tudi
ki so se v Rimu zbirali okrog mojstra Pietra van Laera. Najbolj dejavni so bili v letih od 1630 do 1650. Upodabljali so za tisti čas precej nenavadne in šokantne motive. Predvsem so radi slikali revne brezdelneže, pijance, cigane, domače živali, ki na blatnih poljih opravljajo svojo potrebo, revne pastirje in postopače. Večina teh naturalistično naslikanih podob ni bila velikega formata (I .evine: Die Kunst der, str. 14ss). Njihova dela so bila v Italiji na začetku 18. stoletja, ko so postali motivi iz življenja navadnega človeka zelo iskani, izredno priljubljena (laureati: Der 1 iinfluß der, str. 80ss).
108	Za ikonografijo tihožitja glej katalog: Stillehen in Europa in monografijo Schneider, Stillehen. Realität und.
109	Devet let kasneje so bile v inventarju omenjene tri slike ladjevja (Navigli), ki najverjetneje ustrezajo dvema podobama marin in eni podobi viharnega morja, ki so navedene v inventarju iz leta 1776.
no Bronasta figura dečka, t. i. Spinano, rimsko delo, ki posnema starejše vzore, je med letoma 1165 in 1167 stala pred Lateransko palačo v Rimu in je bila kasneje prenesena v Palazzo dei Conservatori. Od zgodnje renesanse dalje je bila figurica dečka, ki naj bi bil po legendi prinesel sporočilo rimskemu senatu in se šele nato ustavil, da bi si iz
v kamen vklesana glava angela, glava neznane osebe ter podoba dečka, ki se naslanja na sidro. Iz dragocenega rumenega jantarja je bil izdelan rožni venec, v gradu pa so hranili tudi srebrni križ.
Kot zanimivost naj omenim še t. i. bakala-vreatsko tezo, ki je popisana v inventarju iz leta 1776. Bakalavreatske teze so ob končanju šolanja, največkrat na jezuitskih ustanovah, tiskah kot vabilo na zagovor ter kot dokazilo o pridobljeni izobrazbi. Najpogosteje je bil to bakrorez oziroma mezzotinta, odtisnjena na papir ah svilo. Kompozicija je bila dvodelna, največji del podobe je zajemala upodobitev z alegorično snovjo, spodaj pa je bila dodana kartuša s podatki o prejemniku teze, kraju šolanja, datumu zagovora in imenu profesorja, ki je predsedoval zagovoru. Poleg tega pa je bakalavreatska teza vsebovala še posvetilo in povzetek kandidatovih tez.111
Popisane slike v inventarjih so bile največkrat naslikane na platno, zato v večini primerov medij ni naveden.112 Ce pa platno ni bil nosilec podobe, je bil medij natančno določen. Popisane so bile npr. podobe na lesu (sopra legno), na kamnu (sopra pietra), na papirju (sopra carta oziroma in carta), med drugim tudi perorisbe (fatte di penna) in manjša slika iz rez-ljanega papirja (di carta intagliata). Omembe vredni so podobe iz slonove kosti (d'Avorio) ter dva portreta vladarjev in podoba otroka iz voska (in cera oziroma di cera). Najverjetneje gre za podobe, odtisnjene v vosek, t. i. Wachsabdrücke oziroma Wachspassierte. V bakru (in Rame) je upodobljena Devica Marija z detetom. Pozornost pritegne opomba, da je na posteljni končnici upodobljen sveti Avguštin (a capo del lettoj,"3 na neki drugi pa Devica Marija. Tako okrašena posteljna vzglavja so v 18. stoletju krasila prenekatero plemiško spalnico.114
Okvirji slik v 18. stoletju na Goriškem so bih večinoma pozlačeni ah pa črni. Poleg slik brez okvirja (sen%a sua^a) je v svetokriškem inventarju navedenih veliko takih, ki imajo črn okvir (con sua^a
podplata izdrl boleči trn, nadvse priljubljena. Velikokrat so jo kopirali, kopije pa darovali kraljem (1 laskell - Nicholas: Taste and the, str. 308ss).
111	Več o t. i. bakalavreatskih tezah glej: Pascoletti: Ex universa philosophia; 1 .avrič: likovna oprema ljubljanskega, str. 77ss; Zmuc - Moder: Bakalavreatske teze iz, str. 197ss; Ap-puhn-Radtke: Dokumente europäischer Bildung, str. 145ss.
112	Izjema je le upodobitev družinskega drevesa plemiške družine Ow, ki je izrecno naslikana sopra tela.
113	Upodobitev svetega Avguština na posteljni končnici ne preseneča, saj je bil svetnik patron tako grofu Kristijanu Avgustu kot tudi njegovima sinovoma Avgustu Antonu in Kristijanu Avgustu Antonu.
114	Za ponazoritev poslikane posteljne končnice glej: Witt-
Dörring: Fra Nord e, str. 35.
negra), pozlačenega (con sua^a dorata) oziroma delno pozlačenega (in parte dorala). Kar nekaj je podob z belim okvirjem (con sua%a bianca), ki bi bile glede na njegovo barvo lahko novejšega datuma. Nekateri okvirji so navedeni kot leseni (con sua%a di legno) ah navadni (con sua%a ordinaria), o njihovi barvi pa ne moremo reči nič določnejšega. Redkost so le slika Našega Gospoda z okvirjem iz lepo izdelane pletene slame (con sua^a di strame ben travagliata), slika Device Marije s slonokoščenim okvirjem (con sua%a d'Avorio), ovalna slika z modrim, delno pozlačenim okvirjem (con sua%a turchina smaltata e d'orata), ki je bila najverjetneje prav zaradi drage barve izredno visoko ocenjena, ter sliki svetega Petra in Pavla s posrebrenim okvirjem (con sua%a argentata). Zastekljene slike so bile v baroku prava redkost. Podob con suo vetro je v inventarju popisanih le okrog 20, največkrat gre za manjši format.
Navedbe vrednosti ob umetniških delih so precej zgovorne. Vrednost je odvisna tako od slike kot tudi od okvirja. Najvišje so bile v svetokriškem gradu ocenjene slike velikega formata (quadro grande), na katerih so bih navadno t. i. zgodovinski motivi.115 Poleg teh so visoko kotirah tudi tihožitja116 in družinska drevesa plemiške družine Ow.117 Kar 6 florin tov sta bih vredni dve manjši ovalni sliki iz slonove kosti z vrezanimi podobami ženskega akta z dečkom ter tremi ženskimi akti, 4 florinte podoba Našega Gospoda z lepo izdelanim okvirjem iz slame ter slika z modrim okvirjem, ki je bila vredna 6 florin to v. Najdražje umetniško delo pa je bila bronasta figura dečka, ki si iz levega podplata izdira trn. Ocenjena je bila na 20 florintov.
Inventarji so lahko dober pripomoček pri določitvi števila in razporeditve soban v plemiškem domovanju. Na podlagi popisov je vidno, da so v najreprezentančnejših sobanah visele podobe cesarjev in cesaric ter rodbinskih prednikov. Po številu so izstopale tudi podobe s sakralno vsebino, nekaj je bilo podob iz rimske zgodovine in mitologije. Predsobe so bile po večini okrašene z umetniškimi deh z dekorativno vsebino, kot so na primer tihožitja in krajine.118 Tudi svetokriški grad ni bil v tem
115	Primeri: 2 pitture grande d'istoria 8 fi; 1 quadro grande d'istoria pittura grande sen^a sua^a 5 fi; 1 quadro grande sen^a sua^a istoriato 5 fi; 5 quadri grande istoriati con sua^a di legno 30 fi; 4 quadri grandi sen^a sua^a istoriati 24 fl; 4 quadri bislonghi, contrasegnanti prospettivi, lontanante, e dentro diverse istorie 20 fi.
116	Primer: 5 quadri grandi di fiorami, Erbami e frutti con sua^a di legno 20 fi.
117	Primeri: 1 quadro grande denotante P albero con l'arme di Casa OW, e delle respettive darne state in questa famiglia 6 fl; 1 quadro più picciolo denotante l'istesso arboro di chta Casa 4 fi.
118	Od druge polovice 17. stoletja dalje, posebno pa v 18. stoletju, so prišle do izraza nove zvrsti, kot so tihožitja,
pogledu nikakršna izjema, saj nam nekoliko groba ocena govori o tem, da je bilo v reprezentančnih sobah119 in jedilnici12" več del s profanimi motivi. Predvsem so bih v ospredju portreti in družinska drevesa, v intimnejšili prostorih, kot so spalnice,121 pa so največkrat visele nabožne podobe ter tu pa tam portreti prednikov.122 Motive, kot so tihožitja, krajine in dela z zgodovinsko tematiko, pa bi lahko našli v skoraj vseh sobanah.
Svetokriški grad je, če ne upoštevamo kapele svetega Alojzija, nekdaj hranil več kot 350 slik. To je skoraj dvakrat toliko kot jih je na primer devinski grad, ki je bil sredi 18. stoletja v lasti Janeza Filipa della Torre. V njem so popisovalci našteli 187 slik. Stivansko palačo pa je omenjeni della Torre okrasil s 128 deh. Inventar, ki je bil sestavljen leta 1758 po smrti grofa in sorodnika svetokriških Attemsov, Žige Attemsa Petzensteinskega, razkriva, da je v njegovi goriški mestni palači viselo 121 slik, v vili Podgora pa 125.123 Vsebinsko pa se umetniške zbirke ne razlikujejo veliko. Najvrednejše slike v goriški mestni palači družine Attems Petzenstein so bila družinska drevesa, portreti, podoba Device Marije in svetega Jožefa ter slika Venere. Poimensko je naveden slikar Pahna starejši, ki je naslikal podobo Jezusa Kristusa, ocenjena pa je bila na 10 llorintov. Kar 24 florintov je bil vreden alabastrni kip svetega Miklavža. V vili Podgora sta bih najvišje ovrednoteni sliki slikarja Pittonija, skupaj sta bih ocenjeni na 6 llorintov.124 Med letoma 1740 in 1785 sta plemenita Žiga Attems Petzensteinski in Rudolf Coronini v svojih zbirkah hranila dela visoke kakovosti v Evropi priznanih slikarjev ter dela domačih mojstrov, kot sta bila Antonio Paroli in Janez Mihael Liclitenreit.125 Kdo pa je bil avtor svetokriških umetniških del, za zdaj ostaja nerazrešena uganka in naloga prihodnjih raziskav.
124
krajine, upodobitve bitk, alegorije letnih časov in alegorije čutov, ki so bile v tistem času izredno priljubljene in lahko razumljive (Delneri: Quadri da palazzo, str. 143). Sala grande oz. peta popisana soba, trinajsta ter devetnajsta so bile po popisani opremi sodeč najverjetneje reprezentančne sobane.
jedilnica je po popisu opreme sodeč šesta popisana soba v inventarj u.
Večina drugih sob je spalnic. Zanimivi sta še četrta popisana soba, ki je zaradi opreme najverjetneje t. i. Wunderkammer, ter štirinajsta popisana soba, ki je bila najverjetneje predsoba.
Tipična aristokratska spalnica naj bi bila spalnica v palači grofa Coroninija v Gorici, ki je predstavljena v članku Fra Nord e Sud. slhitare a Gorizia nei Settecento (Witt-Dötting: Fra Nord e, str. 45).
Delneri: Quadri da palazzo, str. 143ss. Pillon: Inventario della cancelerk, str. 163ss. Serbelj: Baročno slikarstvo na. str. 36.
S tran inventarja leta 1755.126 SKLEP
Zgodovinski in kulturni pomen goriškega plemstva je bil doslej v literaturi nekoliko spregledan. Predstavljeni popisi premoženja družine Attemsov Svetokriških in analiza ter primerjava z drugimi plemiškimi inventarji so le del mozaika, iz katerega bo mogoče sestaviti večjo sliko. Zato je načrtna preučitev drugih popisov in vključitev različnih arhivskih virov nujna. Le-ta bo omogočila natančnejšo opredelitev vloge aristokratskih mecenov ter analizo plemiških umetniških zbirk 18. stoletja na območju nekdanje Goriške grofije. Za zdaj ostaja prenekatero avtorstvo umetniškega dela zavito v meglo, prav tako ostaja naloga prihodnjih raziskav identifikacija morebitnih ohranjenih umetniških del, saj je največkrat mogoča le na podlagi ohranjenega popisa v inventarju.
126 inventario della facolta attiva e passiva del Sig. conte Christiano Augusto d'Attems del 27. 8. 1755, foglio n. 4 r. Cm: 32,2 x 21,5, Atto rilegato, supporto cartaceo.
Viri
Archivio di Stato di Gorizia, Gorica, Italija
ASG, Archivio del Tribunale Circolare di Gorizia, Serie delle ventilazioni ereditarie, bl09.f271.sa-8.
ASG, Archivio del Tribunale Circolare di Gorizia, Serie delle ventilazioni ereditarie, bl09.f271.sa-9.
ASG, Archivio del Tribunale Circolare di Gorizia, Serie delle ventilazioni ereditarie, bl09.f271.sa-20.
Österreichisches Staatsarchiv, Dunaj, Avstrija
AT-OeStA RK Deduktionen 227d-6.
Steirmärkisches Landesarchiv, Gradec, Avstrija:
StLA, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394.
Literatura
Abitare il Settecento (ur. Raffaella Sgubin). Gorizia: Musei Provinciali, 2008.
Appuhn-Radtke, Sibylle: Dokumente europäischer Bildung in der Barockzeit. Augsburger Thesenblätter für slowenische Lehranstalten. Bayern und Slowenien im Zeitalter des Barock. Architektur, Skulptur, Malerei (ur. Janez Höfler, Frank Büttner). Regensburg: Schnell & Steiner, 2006, str. 145—169.
Delneri, Annalia: Quadri da palazzo. Un percorso espositivo idealmente ispirato alla descrizione inventariale dei dipinti di alcune dimore storiche. Abitare il settecento (ur. Raffaella Sgubin). Gorizia: Musei Provinciali, 2008, str. 142-169.
Frank, Ulrike — Serbelj, Ferdinand: Kratka zgodovina grofov Attems. Zbornik obline Slovenska Bistrica II (ur. Ferdinand Serbelj). Slovenska Bistrica: Skupščina občine: Kulturna skupnost, 1990, str. 144-161.
Guelmi, Girolamo: Storia genealogico-cronologica degli Attems austriaci. Gorizia: presso Giacomo Tommasini stampatore in tutti gl'idiomi del paese ed orientali privilegiato da S. M. L. R. AP, 1783.
Haskell, Francis — Penny, Nicholas: Taste and the antique. The lure of classical sculpture. 1500—1900. New Haven — London: Yale University Press, 1981, str. 308-310.
Horvat, Jasna: »Slike razveseljujejo oko in krasijo sobe«. Theatrum vilae et mortis humanae (ur. Maja Lozar Stamcar, Maja Zvanut). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002, str. 131—148.
Hueck, Walter von: Attems. Genealogisches Handbuch der gräflichen Häuser IV (ur. Hans Friedrich von Ehrenkrook). Görhtz: C. A. Starke, 1962, str. 22— 79.
Ilwof, Franz: Die Grafen von Attems. Freiherren von Heiligenkreuz in ihrem Wirken in und für Steiermark. Mit 2 Porträts und 3 genealogischen Tabellen. Graz: Styria, 1897.
Laureati, Laura: Der Einfluß der 'Bambocciade' in der italienischen Malerei des 17. und 18. Jahrhunderts. I Bambocäanfi. Niederländische Malerrebellen im Rom des Barock (ur. David A. Levine, Ekkehard Mai). Milano: Electa, 1991, str. 80-92.
Levine, David A.: Die Kunst der 'Bamboc-cianti1: Themen, Quellen und Bedeutung. I Bambocäanfi. Niederländische Malerrebellen im Rom des Barock (ur. David A. Levine, Ekkehard Mai). Milano: Electa, 1991, str. 14-33.
Maini Pascoletti, Maddalena: Ex universa philo-sophia. Stampe barocche con le Tesi dei Gesuiti di Gorizia. Catalogo della mostra. Monfalcone : Laguna, 1992.
Perusini, Giuseppina: L'attività architettonica di Nicolò Pacassi a Gorizia. Nicolò Pacassi. Architetto degli Amburgo. Architettura e scultura a Gorizia nel Sette-
o	o	\>
cento (ur. Emanuela Montagnari Kokelj, Giuseppina Perusini). Monfalcone: Edizioni della Laguna, 1998, str. 56-84.
Pillon, Lucia: »Oltre lo specchio«. Committenza e cultura neha Gorizia del Settecento. I Uchtenreiter nella Gorizia del Settecento (ur. Andrea Antonello, Walter Klainscek). Monfalcone: Edizione della Laguna, 1996, str. 36-46.
Pillon, Lucia: Inventario della canceleria pretoria fato in occasione della morte del fu conte Sigismondo d'Attems f 1758. 1758, aprile 6 — Gorizia. Inventario. Nicolò Pacassi. Architetto degli Amburgo. Architettura e scultura a Gorizia nel Settecento (ur. Emanuela Montagnari Kokelj, Giuseppina Perusini). Monfalcone: Edizioni della Laguna, 1998, str. 163-172.
Preinfalk, Miha: Auerspergi. Po sledeh mogočnega
1	j o	o o
tura. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2005.
Preinfalk, Miha: Listine v zapuščinskih inventarjih kot zgodovinski vir v teoriji in praksi. Ad fontes. Otorepčev zbornik (ur. Darja Mihelič). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 159-185.
Sapač, Igor: Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knj. 2, Srednja in spodnja Vipavska dolina. Ljubljana: Viharnih, 2009.
Schneider, Norbert: Stilleben. Realität und Symbolik der Dinge. Die Stilleben der frühen Neuzeit. Köln: Benedikt Taschen, 1989.
Stilleben in Europa, Westfälisches Eandesmuseum für Kunst und Kulturgeschichte (ur. Gerhard Langemeyer, Hans Albert Peters). Münster: Landschaftsverband Westfalen-Lippe, Baden-Baden: Staatliche Kunsthalle, 1979.
Serbelj, Ferdinand: Baročno slikarstvo na Goriškem. Ljubljana: Narodna galerija, 2002.
Stuhec, Marko: O kranjskem plemstvu v času Almanachovega delovanja na Kranjskem. Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem (ur. Barbara Murovec, Matej Klemenčič, Mateja Bre-ščak). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 97—121.
Stuhec, Marko: Rdeča postelja, Ščurki in solze vdove Prešeren. Plemiški zaPu^inski inventarji 17. stoletja kot Zgodovinski vir. Ljubljana: S KUC: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995.
Wilton-Ely, John: Capriccio. The Dictionary of Art (ur. Jane Turner), št. 5, str. 685—688.
Witt-Dörring, Christian: Fra Nord e Sud. Abitare a Gorizia nel Settecento. Abitare il settecento (ur. Raffaella Sgubin). Gorizia: Musei Provinciali, 2008, str. 22-55.
Zmuc, Irena — Moder, Gregor: Bakalavreatske teze iz zbirk Mestnega muzeja Ljubljana. Ad fontes. Otorepčev zbornik (ur. Darja Mihelič). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 197-212.
Zvanut, Maja: Od viteza do gospoda. Ljubljana: Viharnik: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1994.
Časopisi
Lavrič, Ana: Likovna oprema ljubljanskega jezuitskega kolegija. Ob 400. obletnici ustanovitve jezuitskega kolegija v Ljubljani. Acta historiae artis Slovenka (1997), št. 2, str. 77-96.
Pferschy, Gerhard: Tätigkeitsbericht des Steier-märkischen Landesarchivs für die Jahre 1984 und 1985. Mitteilungen des Steiennärkischen Landesarchivs XXXV/XXXVI (1986), str. 7-42.
Zusammenfassung
INVENTARE DES ADELSGESCHLECHTS ATTEMS-HEILIGENKREUZ IM STAATS ARCHIV VON GÖRZ
Im vorliegenden Beitrag wird das im Jahr 1755 aufgenommene Inventar der Burg Heiligenkreuz (Sveti Križ) präsentiert, das im italienischen Staatsarchiv von Görz verwahrt wird. Das Vermögen des damaligen Besitzers Christian August Graf von Attems-Heiligenkreuz wurde inventarisiert, da sich dieser hoch verschuldet und begonnen hatte, sein Vermögen unkontrolliert zu verschwenden. Eine präzise Abschrift und detaillierte Analyse erfolgt nur für jenen Teil des Inventars, wo Kunstwerke erwähnt sind. Das nach dem Tod von Christian August im Jahr 1764 aufgenommene Inventar des Nachlasses und das nach der Volljährigkeit seines Sohnes und dessen Übernahme des Vermögens im Jahr 1776 aufgenommene Inventar werden als Ergänzung der ersten Bestandsaufnahme präsentiert. Im Beitrag werden Motive, Bildträger und Farben der Rahmen der in der Burg Heiligenkreuz inventarisierten Kunstwerke näher behandelt und auch deren hohe Qualität analysiert. Abschließend wird das Inventar mit anderen in der Literatur bereits präsentierten Inventaren von Görzer Adeligen verglichen.
Die historische und kulturelle Bedeutung des Görzer Adels spielte in der einschlägigen und kunstgeschichtlichen Literatur bislang nur eine geringe Rolle. Die präsentierten Inventare des Vermögens der Grafen von Attems-Heiligenkreuz, ihre Analyse und ihr Vergleich mit anderen Inventaren von Adelsfamilien stellen nur einen Teil des Mosaiks dar, aus dem sich ein größeres Bild zusammensetzen lässt. Dringend notwendig ist eine planmäßige Untersuchung anderer Inventare und die Einbeziehung verschiedener Archivquellen, das eine genauere Bestimmung der Rolle der aristokratischen Mäzene und eine Analyse der Kunstsammlungen des Adels des 18. Jahrhunderts in der ehemaligen Grafschaft Görz ermöglicht. Die Urheber der Gemälde und Plastiken in der Heiligenkreuzer Sammlung bleiben fürs Erste unbekannt. Die Aufgabe künftiger Untersuchungen wird es auch weiterhin sein, eventuelle erhaltene Kunstwerke zu identifizieren, was meist nur auf der Grundlage einer bestehenden Inventarisierung möghch ist.