CENA 50 din - Leto XXXIX - Št. 12 KRANJ, petek, 14. 2. 1986 fKQ)miis5cJj©snGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Merkur KRANJ Danes v Gorenjskem glasu: stran 3: Ugnali jo bodo z ljubljansko pomočjo stran 4: Rudo so prevažali s sanmi stran 5: Lutke ne govore le otrokom strani 8 in 9: Kupcem ne moremo reči: »Oprostite, imeli smo sestanek.« Kieselstein in »anno 1986« Skozi ledeni veter in zamete stran .16: Mračne sile na brniškem letališču Cerklje — Na tretjem preglednem občinskem srečanju lutkovnih skupin iz kranjske občine je v sredo v cerkljanski osnovni šoli pokazalo svoje dosežke osem skupin. Zbrani lutkarji so ugotavljali, da so od lani zelo napredovali, tako da bo najmanj polovica predstav primerna za gorenjsko srečanje lutkarjev. Predstav pa si niso ogledali le mentorji, pač pa je gotovo še najbolj uživalo 1200 otrok, gledalcev v cerkljanski šoli. — L.M. — Foto: F. Perdan V SREDIŠČU POZORNOSTI Kdaj bodo stekli plačilni posli s tujino V središču pozornosti dveh sredinih sestankov (seje izvršilnega odbora Gospodarske zbornice za Gorenjsko in pogovora predsednika kranjskega izvršnega sveta z direktorji kranjskih delovnih organizacij) je bilo vprašanje: kdaj bodo stekli plačilni posli s tujino?* Devizni priliv je namreč slab in poslovne banke lahko plačujejo le fiksne in garantirane obveznosti, ne pa tudi blaga, ki ga uvažajo delovne organizacije. Zato se vse bolj, v strah ovito, zastavlja vprašanje, kaj bo, ko oodo pošle koncem lanskega leta nakupljene surovine, kaj bo, če blaga ne bo, če se bo ustavljala proizvodnja, morda le zaradi zneskovno manj pomembne uvožene surovine. Odgovori na ta vprašanja so bili bledi, v smislu, da bosta najtežja prva meseca letošnjega leta. Po začetnih nejasnostih in tehničnih zapletih v zvezi z novo devizno zakonodajo se zdaj že zastavljajo trda vprašanja. Z zaupanjem tujih poslovnih partnerjev se pač ne kaže igrati, težko ga je dobiti, hitro pa gaje moč izgubiti. Kaj bo. če se bodo te težave odrazile v izvozu, ki je slej ko prej poglavitna strateška odpredelitev našega gospodarstva, izvoza za zelene dolarje seveda, s katerimi moramo odplačevati dolgove. Med vprašanji in težavami, ki jih poraja nova devizna zakono-daja/kaže izluščiti še dokaj zgovoren primer, kako sporna je prednostna lista plačil v tujino. Kranjska tovarna Sava je drugi največji gorenjski izvoznik, vendar je kot pasivec uvrščena na osmo b mesto, kar pomeni, da bo zelo težko prišla na vrsto pri plačevanju uvoženega blaga. Seveda pa je predznak pasivca pri Savi tudi sporen, saj njeni izdelki z avtomobili, gospodinjskimi aparati in drugim gredo prav tako na tuje. Rešitev bo vsekakor treba poiskati, saj se bo sicer ustavljajo delo v velikem kranjskem delovnem kolektivu. Morda tudi tako, da bi sprotno odločanje o prednostih vendarle razpršili in dopustili temeljnim poslovnim bankam, ki bodo najbolje vedele, kje so zadrege največje. M. Volčjak ^nedeljo Tek treh stran 3 Kdaj bo v Kranju boljši kruh »fferaz sosedskega ^delovanja Je.«. i%ž i nice*12, februaria - Tek treh leCke ki DO krenil v nedeljo iz Kranj-^tvp^°re ^e sec*mič zapored, je edin-.il'tl0^n Primer' sodelovanja ob meji in čitemaz' da šport združuje narode in s ;tftt prisPeva k miru- Skoraj 30 kilo-elLr°v dolga proga poteka iz Kranjci ing0re v Sloveniji do Trbiža v Itali-cilJa v Selčah na Koroškem. '^etih °^ teka^ev °o v nedeljo ob de- krenilo na zahtevno * "1C11"U "a *«"«*vi«j progo. ")mf J^lasitev rezultatov pa bo ob pol ;1n PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Državniška obiska Beograd — Jugoslavijo je obiskala delegacija mongolskega hu-rala (parlamenta), ki jo vodi predsednik hurala in član politbiroja mongolske partije Batočirin Altan-gerel. Gost iz Mongolije se je srečal s predstavniki naše skupščine s predsednikom Iliazom Kurteshi-jem na čelu, gosta pa je sprejel tudi predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlaj kovic. Pri nas na obisku je bil tudi podpredsednik češkoslovaške vlade Svatopulk Po-tač. Sprejela ga je predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planine. Plazovi terjali žrtev Ljubljana — Zadnje obilne snežne padavine so na Gorenjskem povzročile le nekaj prometnih nevščečnosti. V drugih predelih Jugoslavije in Slovenije pa je bilo mnogo huje. V Žetalah je snežni plaz podrl stanovanjsko hišo in terjal smrt otroka, hudo škodo pa sta povzročila plazova v Kočicah in na Janskem vrhu. Položaj so normalizirali, vendar je škoda velika. Znanju veljavo Ljubljana — Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je v ponedeljek obravnavalo naloge komunistov pri uveljavljanju stalnosti izobraževanja. To terjajo razmere, sicer ne bomo kos svetu. Predvsem ne bi smeli dopustiti oženja osnovnega izobraževanja. Predsedstvo je ob tem menilo, da tudi tokrat ponavljamo nekatere že mnogokrat povedane ugotovitve. Pomembni razgovori z EGS Beograd — V torek so se začela v Bruslju na sedežu Evropske gospodarske skupnosti pogajanja o prihodnjem sodelovanju Jugoslavije in Evropske gospodarske skupnosti. Pogajanje poteka za zaprtimi vrati. Pogajanja so za nas izredno pomembna, saj gre za naše trgovinsko sodelovanje z EGS do leta 1990. Uvoz iz Jugoslavije v dvanajst držav EGS izredno počasi napreduje. Primanjkljaj na jugoslovanski strani se je povečal. Naš izvoz v države EGS znaša le 0,2 odstotka vsega uvoza v državah EGS. Besede eno, praksa drugo Ljubljana — Slovenska kultura se v gmotnem pogledu nahaja v krizi, so poudarili na seji sindikata kulturnih delavcev v Ljubljani. Na eni strani poudarjamo pomen kulture in terjamo njeno širitev, po drugi strani pa nekatere ustanove, kot opera, balet in knjižnice, životarijo. V nezavidljivem položaju so samostojni kulturni delavci. Slab gmoten položaj lahko povzroči kulturi nepopravljivo škodo. Prodaja cveti Ljubljana — Po decembrski nakupovalni mrzlici je bilo pričakovati mirnejši januar. Vendar se napovedi niso uresničile. Slovenski trgovci so letos januarja prodali več kot v enakem mesecu lani. Najbolj je šla v promet konfekcija (tudi zaradi razprodaj), ki bi jo prodali še več, če bi io imeli. -jk Včasih gre hitreje — po starem KRANJ — Da zastarela računalniška oprema lahko daje vse prej kot pa hitre in točne informacije, se je pokazalo pri dodeljevanju soci-alnovarstvenih pomoči v kranjski občini. Zaradi pogostih okvar na računalniški opremi, ki jo uporablja občinska uprava, se je dogajalo, da je občan dobil odgovor na svoj zahtevek po socialnovarstveni pomoči ne v predpisanih 45 dneh, temveč šele po štirih mesecih. Takšne zamude so bile lani najbolj značilne za otroške doklade, ki so jih kasneje sicer izplačali za vse mesece zamude. Opešane aparature so delavkam, ki vodijo evidenco socialnovarstvenih pomoči, povzročile toliko preglavic, da so decembra lani obupale in se raje na klasičen način, to je »na roke« lotile podatkov. Pa je šlo hitreje. Center za socialno delo Kranj zdaj načrtuje nakup svojega računalnika, v občinski upravi pa bodo prav tako zamenjali zastarelo računalniško opremo. — L. M. Neupravičene pritožbe Jesenice, februarja — Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah imajo organizirano pravno pomoč za delavce, delovne organizacije in za osnovne organizacije zveze sindikatov. Pravna pomoč daje predvsem nasvete in informacije, lani so obravnavali 70 pritožb. Največ je bilo disciplinskih zadev, problemov zaradi osebnih dohodkov, stanovanjskih težav, pritožb zaradi razporeditve delavcev na druga delovna mesta, nesreč pri delu, pokojninsko-invalidskih zadev in zdravstvenega varstva. V pravni posvetovalnici ugotavljajo, da je v delovnih organizacijah več reda kot pred leti in da je večina pritožb delavcev popolnoma neutemeljena. Želijo si, da bi več nasvetov nudili osnovnim organizacijam zveze sindikatov, le-te pa pravne pomoči in strokovnih nasvetov sploh ne iščejo. D. S. Dražje komunalne storitve Kranj, 10. februarja — Največ se podražita voda in smetarina, manj pa kanalščina in vozovnice v mestnem potniškem prometu Skupščina samoupravne komunalne skupnosti Kranj je minuli teden na seji sprejela sklep o podražitvi vodarine, kanalščine, smetarine in vozovnic za mestni potniški promet. Na podlagi družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev je uveljavila prvo podražitev. Dogovor namreč določa, naj bi se cene komunalnih storitev letos povečale dvakrat, prvo povečanje pa naj bi bilo februarja. Najbolj se podraži vodarina, in sicer z 19,50 dinarja za kubični meter na 38 dinarjev. Odvoz smeti dvakrat na teden se s 4,20 dinarja za kvadratni meter stanovanjske površine podraži na 7 dinarjev, za enkrat na teden pa z 2,10 dinarja na 3,50 dinarja za kvadratni meter stanovanjske površine. Kanalščina se poveča z 19,50 dinarja na 31 dinarjev za kubični meter. Vozovnica v mestnem potniškem prometu se podraži s 50 na 60 dinarjev, plačilo z žetoni pa s 40 na 50 dinarjev. Nove cene bodo začele veljati, ko bodo objavljene v Uradnem vestniku Gorenjske. A. Ž. Predlog iz radovljiške občine Ukinitev petih krajevnih uradov Radovljica, februarja — Sekretariat za notranje zadeve radovljiške občinske sk-ipščine predlaga, da bi ukinili krajevne urade v Begunjah, Kropi, Podnartu, Srednji vasi v Bohinju in v Zgornjih Gorjah, okrepili pa bi matični urad v Radovljici ter krajevna urada na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Predlog utemeljuje s tem, da je vzdrževanje uradov zelo drago, saj izdatki za vodo, elektriko, telefon, ogrevanje in za pisarniško opremo ter najemnina za prostore presežejo na leto večmilijonske zneske. V uraduih,ki jih nameravajo ukiniti, je zelo malo predvojnih župnijskih knjig; v njih ne sklepajo zakonskih zvez niti ne vpisujejo rojstev, ob prijavi smrti pa so občani tako in tako Najvišji skupni dohodki približno 2 milijona Na Gorenjskem največ zaslužil inovator Kranj, februarja — V upravah za družbene prihodke petih gorenjskih občin so dobili več kot polovico manj davčnih napovedi kot lani. Le malo delavcev, ki bodo davek od lanskega skupnega dohodka tudi plačali. vedi delavcev. Najvišjo napoved skupnega prihodka za lani je napisal arhitekP.J milijone 700.000 dinarjev, sledi mu pisatelj z 2 milijonoma 600.000 dinarji in strojni inženir z 2 milijonoma 600.000 dinarji. V Škofji Loki so lani dobili 129 napovedi, letos pa le 46. Diplomirani ekonomist — direktor je prijavil 2 milijona 300.000 dinarjev skupnega prihodka, drugi je diplomirani strojni inženir-izumitelj z 2 milijonoma dinarjev dohodka, tretji pa univerzitetni profesor z 2 milijonoma 200.000 dinarji skupnega prihodka. dolžni predložiti tudi zdravniško spričevalo, ki ga dobijo le v zdravstvenih domovih — to je v krajih, kjer naj bi bili tudi matični oziroma krajevni uradi. Z ukinitvijo petih uradov bi namesto osmih potrebovali le sedem matičarjev, zmanjšali bi izdatke vzdrževanja, izboljšali strokovnost dela in dosegli, da bi bili uradi v času uradnih ur tudi vedno odprti. V manjših krajih se je doslej dogajalo, da je bil urad zaradi bolezni ali dopusta delavca tudi med ura-dovalnim časom zaprt. O predlogu so pred nedavnim razpravljali tudi delegati občinske radovljiške skupščine. Največ pripomb je bilo na ukinitev uradov v Kropi in Srednji vasi v Bohinju. (cz) Do 31. januarja so morali vsi tisti delavci, ki so lani zaslužili več kot milijon 694.000 dinarjev, vložiti napoved za odmero davka od skupnega dohodka. Pri tem se jim bo za vsakega vzdrževanega družinskega člana odštelo 33.922 dinarjev in vsi tisti dohodki, za katere se davek ne plačuje (inovatorstvo, izumiteljstvo ...). Na Jesenicah so delavci vložili 38 napovedi, znatno manj kot lani. Na prvem mestu je s 4 milijoni dinarjev profesor, sledi mu zdravnik, tretji je inženir metalurgije. Višina napovedi za odmero davka sta pri večini približno 2 milijona dinarjev, med njimi pa je največ tehnikov. V Kranju so dobili lani 658 napovedi, letos pa polovico manj — 310. Največ je zaslužil ekonomist-inova-tor, ki bo plačal davek od 5 milijonov 800.000 dinarjev. Na drugem mestu jeekonomist.ki ima3 milijone 500.000 dinarjev obdavčljivega dohodka, na tretjem mestu pa gradbeni inženir s 3 milijoni 370.000 dinarjev. Večina je prijavila 2 milijona skupnega prihodka, med njimi je veliko profesorjev in inovatorjev. V radovljiški upravi za družbene prihodke so dobili 60 vloženih napo- V Tržiču so dobili le 19 napovedi za odmero davka. Na prvem mestu je pilot s 3 milijoni 600.000 dinarjev, na drugem trgovski potnik z 2 milijonoma 900.000 dinarjev in na tretjem mestu zdravnik z 2 milijonoma 200.000 dinarjev skupnega prihodka. Očitno je, da bo izjemno malo Gorenjcev, ki so lani največ zaslužili, plačalo davek. Številni, predvsem inovatorji, imajo olajšave, večina pa tudi vzdrževane družinske člane. Povprečni najvišji dohodek za lani se suče okoli 2 milijonov dinarjev. D. Sedej Gorenjska mladina o skupnih problemih Še prevelika skrb organizacijskim vprašanjem Jesenice, 7. februarja — Družbenoekonomski odnosi v družbi, socialna politika ter vzgoja in izobraževanje so vprašanja, ob katere je najpogosteje zadevala dejavnost mladih na Gorenjskem. Čeravno mladina vse bolj prehaja k vsebinskim problemom, še vedno preveč časa in energije zapravi za reševanje organizacijskih težav, so sodili na seji medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko. Pravzaprav formalni medobčinski svet gorenjske mladinske organizacije ne deluje že leto dni, temveč imajo mladine i koordinativno telo, ki se dogovarja o skupnih akcijah. Minulo ipto so se pogovarjali zlasti o težavah v mladinskem prostovoljnem delu in poleti poslali na delovno akcijo skupno pionirsko delovno brigado. Skupaj so pripravili vojaško usposabljanje mladih, ki ne obiskujejo srednjih šol, in usposabljanje prostovoljcev teritorialcev. Problemska konferenca o socialnem položaju mladih je prav tako zajela mlade vseh petih gorenjskih občin. Skupaj so se dogovorili tudi za merila nagrajevanja voljenih in imenovanih funkcionarjev. Od lani imajo v republiški konferenci ZSMS tudi skupne delegate, vendar za zdaj njihov skupni nastop še ni docela zaživel. Sodelovanje med mladimi petih gorenjskih občin pa še vedno ni takšno, kakršno bi si želeli. Da je mogoče tudi akcijsko in vsebinsko sodelovati, dokazujejo trije gorenjski klubi študentov, ki se redno srečujejo, ta srečanja pa preraščajo zgolj družabne okvire. Na svojo pest se sestajajo tudi mladi iz gorenjskih srednjih šol in se pomenkujejo o skupnih zadevah. Na petkovi seji so gorenjski mladinci ugotavljali, da so v njihovih občinah predsedstva mladine še vedno glavni nosilci dejavnosti, zaradi česar lahko oslabi stik z mladino po šolah, tovarnah, krajevnih skupnostih. Težišče dela je namreč v osnovnih mladinskih organizacijah, dejavnost v njih pa bi morali v večji meri usklajevati razni organi, ne predsedstva OK ZSMS. Se vedno se torej mladi veliko ukvarjajo z vprašanjem, kako organizirati svojo organizacijo, da bo učinkoviteje delala. Zato jim ostane manj časa za vsebinsko dejavnost, ki je pomembnejša. Pomembnejša tudi zato, ker v vrste ZSMS privablja mlade ljudi. Slednji so pripravljeni delati, so trdili mladinski aktivisti na petkovi seji, le da se zanje ne sliši, ker pač ne pišejo zapisnikov in poročil na občinski mladinski forum. V kranjski občini sta tako mladinski organizaciji v Podbrezjah in Čirčah, nedvomno pa jih je še veliko in treba jih je bolj spodbujati. p gj Kandidacijske konference Potrdili tudi kandidate za vodstvo KS Podnart, 10. februarja — Za kandidata za predsednika občinske skupščine Radovljica so potrdili Bernarda Tonejca, za podpredsednika skupščine Borisa Šetino in za predsednika izvršnega sveta mag. Pavleta Žirovnika. Kljub izredno slabemu vremenu je bila kandidacijska konferenca, združena z zborom krajanov, zelo dobro obiskana. Na seji so potrdili kandidatne liste za štiri združene delegacije SIS in kandidatno listo za delegacijo zbora krajevnih skupnosti. Vsaka delegacija bo imela devet delegatov. Ker pa spomladi poteče tudi mandat članom in organom vodstev v krajevni skupnosti, so hkrati tudi potrdili novo kandidatno listo in 33 kandidatov za delegate skupščine krajevne skupnosti, devet kandidatov za delegate sveta krajevne skupnosti, štirinajst kandidatov za delegate v poravnalnem svetu in sedem za potrošniški svet. Prav tako so potrdili tudi predlog kandidatov za osem komisij, ki delujejo v okviru skupščine in sveta krajevne skupnosti. Organe krajevne skupnosti bodo v Podnartu hkrati volili zato, ker so ob uvajanju delegatskega sistema prevzeli v občini neke vrste vzorčno vlogo na tem področju. V vseh ostalih krajevnih skupnostih v občini bodo namreč svoje organe volili jeseni. Za kandidata za predsednika občinske skupščine Radovljica je kandidacijska konferenca potrdila Bernarda Tonejca, za podpredsednika skupščine Borisa Šetino in za predsednika izvršnega sveta mag. Pavleta Žirovnika. Potrdili pa so tudi predlagane kandidate za ostale funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih v občini. Prav tako so podprli tudi predlagano kandidate za nekatere republiške funkcije oziroma organe. A. Z. 0 ( K kt ci di I Predkongresne razprave Čim manj splošnosti Kranj, 11. februarja — Obči ske organizacije Zveze komuJ stov na Gorenjskem in medobčil ski svet Zveze komunistov za 0 renjsko uresničujejo progratf razprav o gradivu za 10. kongr* Zveze komunistov Slovenije, razpravami ne kaže odlašati, p<" darja sekretar medobčinske^ sveta ZKS za Gorenjsko Boli Bavdek. Razprave naj bi sitf; trajale do kongresa, vendar mefl mo, da jih moramo na Goreli skem končati do sredine marc potem pa bomo zaključke strni po občinskih organizacijah in i medobčinskem svetu. Nekaj gorenjskih razprav fl posameznih področjih je že bil nekaj pa jih planirajo v našle1' njih tednih. Bili sta že razpravi zdravstvu in v vzgoji in izobraŽ' vanju, sestala se je komisija I mednarodne odnose. Kongresu gradivo so že ali bodo še obravfl' vale komisije občinskih komi* jev in medobčinskega sveta 7$ v razširjenih sestavah. To bo t* gotovilo potrebno širino in tU' strokovnost, obenem pa je nuj" zagotoviti preverjanje dela me kongresoma v povezavi z resol1 cijo in oblikovanje predlogov, l jih mora resolucija 10. kongres os poenotiti. kj Gorenjski delegati za kongre ni bodo izvoljeni na bližnjih prt d< gramsko volilnih sejah osnovni' Pt organizacij ZK, na nekaterih ra* Q( pravah po osnovnih organizad ce jah in stalnih akcijskih konferefl cah pa bodo sodelovali tudi člaH CK ZKS in CK ZKJ. Ju Volitve 1986 Temeljne kandidacijske konference Škofja Loka, 13. januarja — meljne kandidacijske konferenc krajevnih skupnostih in delovnih ganizacijah, ki so v preteklem Vm obravnavale ožji predlog mož! kandidatov za nosilce delegatskih družbenih funkcij v občini Ško. 0 Loka, so podprle ta izbor. Podp^s sta dobila tudi predlagana kandidjj ^ za predsednika občinske skupšč' Jože Albreht in predsednica izvrš1 ga sveta Ida Filipič-Pečelinova. I pripomb je na republiške kandi?! ne liste, koder je premalo kandi' tov z Gorenjske. Krajevne konference SZDL so L činoma že poslale poročila o pote temeljnih kandidacijskih konfere1 nekaj slabši pa je odziv iz delovj organizacij. Vsem pa je skupno o» čanje za odprte volilne liste, (vs) V mladinski organizaciji le člani Jesenice, januarja — Diplomif sociolog Aleksander Klinar je $ dijaki centra usmerjenega izobr*. vanja na Jesenicah napravil ankej Zanimalo ga je, kakšno stališče i4*! jo o šolskem predmetu samoupf>2 vijanje s temelji marksizma, kaj l>t| slušajo in berejo ter kakšnim v"1^ notam so zvesti. ^ Rezultati ankete so zanimivi j kažejo na to, da mladi med vredjl . tami najbolj cenijo zdravje, živ^L' nje, ljubezen, mir, svobodo in iskv ' nost, med popolnoma nepomem^ vrednote pa so uvrstili premože%js Raziskovalec ugotavlja, da mladji samoupravljanje in socializem L* pomenita veliki vrednosti zato, ke£^ vsakdanjem življenju pretirano dar j amo težke ekonomske razme|^ Tako tudi socializem in samoup'v vijanje kot vrednoti dobivata fcv mladih izrazit ideološko politi^ predznak. Ko so se opredeljevali o predrt^, samoupravljanje s temelji mark^L ma, so menili, da je potreben in JjpQ bo znanje koristno v vsakdanjen1 ^ vljenju. Med šolskimi predmeti C »pristal« na desetem mestu. Ob t^ raziskovalec ugotavlja, da mladi Py^ cej posnemajo stereotipne ugot°^ tve in poglede iz domačega okolj^js1 povezujejo današnje težke gospo^^ ske razmere s samoupravljanjem^ Anketa kaže, da dijaki malo so^jj, lujejo v mladinski organizaciji, jr, prav so njeni člani. Kar 71 odstot^l^ jih ne hodi na sestanke in so sPli< popolnoma pasivni. rj SedeJl ]*ETE K, 14. FEBRUARJA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN @®ISISKJoiJSIEnGLAS Od 1. februarja dalje veljajo višje obrestne mere Obresti so ekonomska, ne socialna kategorija Kranj, 11. februarja — Od 1. februarja do 31. marca bodo banke izplačevale oziroma zaračunavale gospodarskim organizacijam in občanom za sedem indeksnih točk višje obresti za dinarske nenamenske vezane vloge . Obrestne mere so v združenju Jugoslovanskih bank povečali na osnovi dogovorjene metodologije, o kateri so se dogovorili z Mednarodnim denarnim skladom. Ta metodologija bo veljala do 17. maja, ko preteče dogovor z Mednarodnim ?enarnim skladom. V prihodnjem Cetrtletju bodo obrestne mere naj-Verjetneje nekoliko nižje. Še ta ruesec naj bi bil pripravljen nov samoupravni sporazum o politiki obrestnih mer. O njem bodo razpravljale banke. Metodologija izračunavanja obresti naj bi bila drugačna, temeljila pa naj bi na več *°t eno leto vezanih vlogah in na Načrtovani inflaciji. To naj bi pribijalo do zmanjšanih obresti. Nove obresti za nenamenske vloge gospodarstva in občanov, vezane na več kot tri mesece, so 68 [Ct °"stotkov, za vloge, vezane nad 12 h I Mesecev, 71 odstotkov, in za vloge, q6 y^2ane nad 12 mesecev, 71 odsto-ižj pov, jn za vloge, vezane nad dve ili Jet>» 73 odstotkov. Dogovorjene so o dvanajst ur na dan. Transport rude je bil zelo naporen, prevažali so jo celo s sanmi, vse do tedaj, dokler ni tehnični direktor Kranjske industrijske drijžbe inž. Lambert Pantz izdelal posebno, za tisti čas povsem nenavadno in izvirno vlečnico. Od rudišč do žičnice so tako potrebovali samo dvajset minut, kar jim je delo močno olajšalo. Jeseniška železarna v svojem muzeju hrani maketo izvirne Pantzove žičnice in tudi najvišjo no-vatorsko nagrado so poimenovali po tem inženirju. Ob koncu 19. stoletja je zaradi opuščanja plavžev rudarstvo zamrlo. Dokumenti pa sporočajo, da so rudo na Belščici kopali že leta 1403, ko je tam pravice za kop dobil Herman pl. Essel. Na tem področju sta;začeUi leta 1535 kopati rudo Matija; Senuss iz Trbiža in Tadej Longo z Javor-nika. D. Sedej pri Triglavskih jezerih je ena od najbolj obiskanih v triglavskem pogorju in je privlačna izletniška točka tudi za turiste in planince iz tujine. Prav tujski promet je bil pomemben razlog za odločitev o sorazmerno hitri obnovi. Rezultati, ki naj bi jih prinesla obnova, so obetavni. Sedaj ima postojanka 100 ležišč, po novem pa jih bo imela 175. Lani je koča ustvarila dobrih 14 milijonov dinarjev prihodka, od tega dobre 4 milijone od tujih gostov, leta 1987 pa naj bi bil prihodek 30 milijonov dinarjev, od katerega bi ga kar 13 milijonov prinesli tuji obiskovalci. Lani je bilo v koči skoraj 9000 prenočitev, po novem pa 13.500. Skupno bo treba za posodobitev odšteti 75 milijonov dinarjev. Načrt predvideva podaljšanje sedanje zgradbe. Prizidek bo pozimi, ko koča. ne obratuje s polno zmogljivostjo, lahko uporaben kot samostojen objekt, kar bo posebej zanimivo za turne smučarje. Gradbeni material bodo do planine Blato vozili s kamioni, odtod pa do gradbišča s helikopterji Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Ob tem je treba povedati, da ima postojanka pri Triglavskih jezerih častitljivo preteklost. Botaniki so imeli tod že v 18. stoletju svojo postajo, leta 1880 pa je zraslo prvo zavetišče, j. Košnjek Sta krivi razgretost in stiska ? — Čeprav Šenčurjani niso ravno brez telefonov, pride marsikomu prav javna telefonska govorilnica, ki so jo že pred leti vgradili na pročelje Doma Kokrške čete. Pred nedavnim pa se je že drugič nekdo, kot kaže v razgretosti in stiski, tako razjezil, da se je znesel nad govorilnico. Morda v stiski ni našel nikogar, da bi se drugače ohladil. Najbrž gre za velikega bojazljivca, ki si niti pomisliti nč' upa, koliko stane takšna govorilnica. — A. Ž. — Foto: F. Perdan BOLJŠA PRESKRBA V ŽIGANJI VASI - V Žiganji vasi v krajevni skupnosti Sebenje v tržiški občini so krajani zdaj veliko bolj zadovoljni s preskrbo z živili in nekaterimi drugimi izdelki. Pred novim letom je namreč Milan Lukanc odprl trgovino. Zjutraj in popoldne je odprta po dve oziroma tri ure. Pravijo, da je to za krajevne potrebe povsem dovolj. — A. Ž. Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas. Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860! Ocenjevanje lovskih trofej — Lovske družine Udinboršt, Storžič, Trz^V] in Jezersko pripravijo vsako leto skupno ocenjevanje trofej divjacra Letošnje je bilo v ponedeljek v gostilni Marinšek v Naklem. Ocenjevrn sti Hc Mc ed isr w 'aj Štirideset let Gasilskega vestnika Li • Kranj — Glasilo slovenskih gasilskih organizacij Gasilski vestnik beleži 40-letnico izhajanja. Vsa leta je poročal o delu gasilskih organizac^ hkrati veliko doprinesel k oblikovanju vsebine in podružbljanju požarne vi sti. Ob jubileju gorenjski gasilci čestitajo uredništvu in mu želijo še naprej w šno delo. "1 I. Pet KRATKE PO GORENJSKI Modna revija na Bledu • Bled — V soboto, 15. februarja, bo ob 21. uri v plesni dvorani Kazine 1», la Park na Bledu zanimiva modna revija. Zasebna modna kreatorka Almira J*1' bo obiskovalkam in obiskovalcem prikazala najnovejše modele za sončno pol 0 in poletje. Almira Jelen ima delavnici Atelje Moda na Bledu in Mire Moda n'ei senicah. ?ei DM ...... '0v Potrebujejo večji prostor za opremo >0< • Podnart — Člani industrijskega gasilskega društva LIP Bled, Podnart so v začetku tega meseca na občnem zboru ocenili delo in sp: program za letos. Sklenili so, da bodo nabavili nekaj požarno-varno omaric in priporočili delovni organizaciji, naj nabavi vsaj dva dihalna a ta za notranje gašenje. Članstvo bodo pomladili, strokovni službi pa predlagali, naj predvidi primerno lokacijo za gradnjo novega, večjega p ra za gasilsko opremo. Društvo deluje žepd 1982. leta. C. Rozman Naši kraji (11) Adergas Kremser-Schmidtova dela šo prevzela tedanjega kranjskega slikarja Leopolda Laverja, da se je odvrnil od njegovega dotakrat-nega idola v slikanju Metzingerja in je skušal posnemati Schmidta. Njegov način slikanja je vnesel tudi v svojo šolo. A Layer Krem-ser-Schmidtovi tehniki ni bil kos. S svojimi deli, kljub temu da je pri Slovencih cenjen, ostaja daleč za svojim velikim zgledom. Slika Marijinega oznanenja, ki je vpeta v glavni oltar, je visoka 5 in široka 2,80 m. Nekako kozmi-čno deluje. Kremser-Schmidtove slike so'v bistvu temne. Svetloba v njih prihaja iz oseb! So se morda prav zaradi tega njegovega načina slikanja nune odločile zanj? Kajti, razmišlja Stanko Pavlic, sedanji župnik v Adergasu, slikarija je odgovarjala njihovim oblekam. Spodnja oblačila so imela bela, zgoraj so pa nosile črn škapulir. Vsaka slika zase je umetnina. Kot Tizian je tudi Kremser-Schmidt imel svojo rdečo barvo. Ni rdeča, oranžno rdeča je. Vsako vele-sovsko sliko oživlja z njo. V sliki glavnega oltarja je oranžno rdeč prt na Marijinem klečalniku, v stranskih oltarjih pa imata taki ogrinjali Janez Krstnik in sv. Katarina. V tako barvo so edeti angeli pri mrtvem Jožefu, pri sv. Štefanu, ki ga pobijajo hudodelci, ima tako oblačilo na sebi bog nad njim, pri sv. Vincenci-ju ima v rokah tako barvo žena, ki je prinesla mrtvega otroka, da bi ga svetnik oživel. . . Kakšno trpko bolečine; in kakšno milo prošnjo je sli- Piše Danica Dolenc , i :lu iet Dt ;r£ ia ai bi £š :e 'a it *o to, >o et \ Ev ii 'e Ki it t\ h Kremser-Schmidtova oltarna slilm Marijinega oznanjenja iz Velesdfc vega h kar upodobil v tej ženi, ki prosi, dU bi pomagali njenemu otroku. Polflj? je dramatičnosti in nežne prošnj£| hkrati. Pokojni Škandrov ata je p^} gosto pripovedoval, kako je Božid*** Jakac ure in ure nepremično zrl * to sliko in gledal ženo. Ali pa se jO usedel na kor in zrl dol na slikali Pravijo, da so lepe podnevi, ko sertl in tja skozi okna nanje pada svetltfT ba. Najlepše pa zažive zvečer, ob 1*%1 Čeh. pioLj Velesovski samostan ima W( Kremser-Schmidtovih slikah precenljivo vrednost. Menda nobV na cerkev, nobena galerija na svety nima toliko njegovih slik skup*C kot Velesovo. -*f 14. FEBRUARJA 1986 i--- KULTURA .5. STRAN @®m®Syi©IESGLAS pa Kump utke ne govore e otrokom j fanj — Kranjčan Saša Kump se je lutkovnemu odru zapisal i ; kot otrok, pa tudi sedaj, ko ima že vnuke, brez njegove sce- { i in načrtov za lutke ne more marsikatera slovenska in tudi \ imejska lutkovna skupina. j Lutke? Ah, to je pa za otroke, * Kliknejo odrasli, otroci pa so nav-j išeni. Toda, zakaj se vse več mla-J Ae, pa tudi odraslih je kar nekaj, Lireva za to vrst gledališkega me-^a? Zakaj je v Sloveniji kar pribli- p 200 lutkovnih skupin, zakaj bo rr2zvrst gledališča dobila malo pro-/a^ra tu^i v učnih programih osebnih in srednjih šol? ^.jLutke — njihovemu čaru je lah-podleči: s široko paleto izraza ty *vsem neobremenjeno govore rokom pa tudi odraslim. Saša _Ufnp ne skriva, da so ga lutke os- 'jile še kot pobiča, ki je prve pred- &ve sosedovim otrokom igral na Btnem oknu. Zasvojenost z lut- ifstvom pa ga ni zapustila niti se- 'j. ko mu okoli nog že poplesava- vnuki. Celo vse »huje« postaja, I je kot scenograf lutkovnih anJpdstav pri nas dobesedno razgranan- Ne kličejo pa ga le kranjski lo; okoliški lutkarji, kadar je treba -Pionirske knjižnice, pri kateri je im£r\sati sceno ali načrte za lutke. delijo ga celo iz vse Slovenije in K^^jstva. Še posebej je navezan e v* Smihelčane, koroške mlade lut-tl*rje, ki jim je mentor že deset let. evtenamo jih po sodelovanju na slo- ljetaskih srečanjih lutkarskih sku- leh, letos januarja pa so zbudili polnost tudi na prvem avstrijskem stivalu lutkovnih predstav v Ins-"Ucku. Razen v Šmihelu hočejo od M^še Kumpa scenografijo za svoje ■edstave tudi lutkarji iz Sel, Glo- ^snice, Brnce in drugih koroških 'ajev. Lutkarstvo v Sloveniji ni brez k Edicije, saj smo imeli pred vojno ;ac^ _ vi v Sloveniji kar 43 sokolskih lutkovnih odrov. Tudi po vojni je v Kranju od čeških navdušencev za lutke ostalo še nekaj navdiha predvsem na Primskovem in na Planini, potem pa vse do ustanovitve kmalu nastal lutkovni krožek, o lutkarstvu ni bilo slišati. Nato je pri Prešernovem gledališču nastalo Lutkovno gledališče Kranj in kar dobri dve desetletji razveseljevalo mlado in staro s predstavami. Zdaj ga ni več, imamo pa še Cveta Se-verja in cel kup navdušencev po krajevnih skupnostih in vrtcih. Pa ne raste le število skupin, pač pa imamo — kar je še bolj razveseljivo — tudi vse boljše lutkarje. »Pred dobrimi desetimi leti ni bilo treba za republiški festival lutkovnih skupin nobene selekcije, zdaj pa se začne že med občinskimi in nadaljuje med regijskimi skupinami,« pravi Saša Kump. »Verjamem, da se bo sčasoma vse več odraslih začelo ukvarjati s to dejavnostjo, ki jim lahko pomeni nekakšen duševni trim. Vsi smo občutljivi na govorico lutk, odrasli morda to skrivamo in zato pravimo, da je lutka igrača za otroke.« Saša Kump ne prešteva, za koliko lutk je naredil načrte v vseh teh desetletjih. Njegove lutke izstopajo po barvitosti, kot osnovno obliko pa jim je določil kroglo, ki jo reže in znova sestavlja v tip, kakršnega lutkovna predstava pač zahteva. »Dodamo še malo fantazije, ustvarjalnosti samega lutkarja, ki lutko vodi, glasbo, govorico, luči in kar je še drugih gledaliških čarov, pa že lahko jokamo ali se smejimo, pritrjujemo resnicam, pikrosti ali grenkobi — vsemu, kar govori gledališče.« Njegove lutke imajo čiste oblike in čiste barve — s tem se, meni, najbolje zbuja ustvarjalčeva in gledalčeva fantazija. Nadvse je zadovoljen, da končno obstajajo programi, po katerih srednješolci v Cankarjevem domu v okviru gledališke ure že dve leti poslušajo tudi marsikaj o lutkarstvu. Kmalu pa bo nared tudi program za osnovnošolce višjih razredov, ki se bodo v Gledališču živžav poučili o zgodovini gledališča, od grške drame do lutk, gledališkega teksta, scenografije, baleta, pantomime ... »Sodelujem kot scenograf,« pravi Saša Kump. »Leta in leta smo govorili, da morajo šolarji nekaj več zvedeti o gledališču, zdaj se to uresničuje ...« To pa pomeni, da bo iz šol že kmalu prišla generacija, ki o lutkah in o gledališču ne bo vedela tako malo kot sedanja. Kajti, ne najde prav vsak v otroštvu vzgibov za ukvarjanje z lutkarstvom in slikarstvom kot,na primer, Saša Kump. Toda lutkovno gledališče spoznati in ceniti, je vendarle priložnost, ki je za bogatitev življenja ne gre zameta vati. L. M. * Ig* Kranj — Tudi letos je že tradicionalna razstava o slovenskih Prešernovih nagrajencih izredno dobro obiskana. Na sliki v ospredju bronaste skulpture Draga Tršarja. Foto: F. Perdan Razstava o Prešernovih nagrajencih Letos kar 57 nagrajencev V Galeriji Prešernove hiše je še do 2. marca odprta razstava Prešernovih nagrajencev iz obdobja 1968 do 1970 ^)vska revija Kurnikove plakete e l1., i JfciČ — Danes, v petek, 14. febru->of» °b 18. uri bo v osnovni šoli Ko-ntega odreda v Križah tradicional-Pevska revija Tržič poje 86, na Dip se predstavlja šest pevskih r°v iz tržiške občine, v goste pa >ovabili tudi oktet slovenskega l, !Yetnega društva iz Borovelj. Na pri1 nastopajo: pevski zbor WZ 0^ke Mokorelove, Kvintet bratov vULTURNIKOLEDAR -.RADOVLJICA - Foto kino •lub Radovljica odpira danes, v ^tek, 14. februarja, ob 18. uri v °togaleriji Pasaža v radovljiški fraščini razstavo fotografij Dea-)a Dubokoviča, člana foto kluba aneza Puharja iz Kranja. Za Du-*°kovića, ki je lani za svoje do-*žke prejel naziv FA III, ima pa j6 Pogoje za naziv FA TI, je to pr- samostojna razstava. Na otvo-, J^i bo pel kranjski kantavtor Nan Rakovec. Kranj - v petek, 21., in sobo-22. februarja, vsakič ob 18. uri, *° v Delavskem domu v Kranju ^ošnja občinska pevska revija. wa prireditvi, ki jo organizira uVeza kulturnih organizacij ^ranJ. sodeluje 16 pevskih sku-*ln. iz kranjske občine. ?KOFJA LOKA - Literarni i^er z Matejem Borom ob pred-layitvi njegovih epigramov ter Zupan, pevski zbor Društva upokojencev, komorni pevski zbor Peko, mešani pevski zbor KUD Lom ter moški pevski zbor BPT. Na prireditvi, ki je posvečena letošnjemu slovenskemu kulturnemu prazniku, bodo podelili tudi Kurnikove plakete za ustvarjalnost na kulturnem področju v tržiški občini. Kranj — Ko so se pred dobrimi petimi leti v Gorenjskem muzeju oziroma v Prešernovem spominskem muzeju v Kranju odločili za ciklus razstav o slovenskih Prešernovih nagrajencih, je sprva kazalo kaj slabo. »Za prvo leto pri Prešernovem skladu ni bilo arhiva«, ugotavlja Beba Jenčič, strokovna sodelavka Gorenjskega muzeja. »Prve nagrade za slovenski kulturni praznik smo namreč v Sloveniji podelili leta 1947, dobili pa so jih Jakac, Kalin, Kos, Arnič, Skerjanc, Bor, Gruden, Potrč, Seliškar in Zupan. Izgubljeni arhiv še ne pomeni, da se podatkov o nagrajencih — za katere dela so bili nagrajeni — ne bi dalo dobiti, prav tako ni bilo nemogoče dobiti nagrajenih del.« Zdaj so prvi, težavni začetki že zdavnaj mimo, Prešernov spominski muzej pa ima s temi razstavami že kar lepo tradicijo in tudi odmevnost. Vsaj po obisku kaže tako. Po tri, včasih celo štiri vodenja na dan po razstavi so v dneh okoli slovenskega kulturnega praznika za organizirane skupine (največkrat so to šolarji) povsem običajna. Letos so na ogled dela nagrajencev iz obdobja 1968 do 1970. Skupaj z nagrajenci Prešernovega sklada jih je kar 57. Beba Jenčičeva je tudi pre- ostale nagrajence razvrstila po obdobjih, tako da bi nekako leta 1991 na razstavah lahko prikazali vse dosedanje nagrajence. Po letu 1991 pa bi verjetno uspelo Prešernovemu spominskemu muzeju razstave kulturne ustvarjalnosti, nagrajene s Prešernovo nagrado, pripravljati istočasno, v najslabšem primeru za leto nazaj. Kljub obisku in odmevnosti razstave pa obiskovalci in muzej vendarle pogrešajo še nekaj: katalog razstave. Razlog je zelo prozaičen — ni denarja. Razstavno gradivo, ki ga je Beba Jenčičeva vestno pripravila, dokumentirala in opremila z besedo in fotografijo, ostaja v mapah v muzejskih omarah in čaka na boljše čase, ko se bo našel dinar tudi za razstavni katalog. Kot tolažba pa lahko zveni to, da se zbirke Prešernovega spominskega muzeja v Kranju še vedno polnijo. Še vedno zbirajo vse pesnikove upodobitve: ob Groharjevi upodobitvi Prešerna so tu še Jakčeva, Male-ševa, Miheličeva in druge. Zdaj kaže, da se bo zbirka morda obogatila še s katero Jakčevo sliko, ki je decembra na izredno obiskani razstavi razstavljal svoje Prešenove portrete. L. M. f^canje z radovljiškim Linharto-f,Jtl odrom, prireditev je bila r&dvidena za ponedeljek. 17. fe-^arJa, je prestavljena zaradi "Trezni na marec. : V torek, 18. februarja, ob 17. uri knjižnica Ivana Tavčarja fr° pravljic. V sredo, 19. februar^ ^1?' °b 18. uri bo v knjižnici Andrej JJrtremfelj ob diapozitivih predstavi?1, domače in evropske gore pole-f l« pozimi. k RADOVLJICA - V knjigarni .Lrzavne založbe Slovenije bo da-rtlt' v Petek> 14. februarja, ob ^ -30 literarni večer s pisateljem .°netom Svetino. Avtor bo pred- ■ la^il četrti del Ukane. L, KROPA - DPD Svoboda Pod- tu^ Pr^re.ia OD slovenskem kul-'^o^p m Prazmku proslavo v sobo-iitel feDruar.ia. ob J 7. uri v sindi-A m domu V Kropi, ob 19 uri V1 V Domu Kulture v Podnartu. ^p^opajo: moški komorni zboi I " Svoboda Podnart pod vod- stvom Egija Gašperšiča, otroški pevski zbor KUD Stane Žagar iz Krope in Linhartov oder, na proslavi v Podnartu pa še flavtistka Maja Gogala ob klavirski spremljavi Jožice Potočnik. Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev Kroparske kronike NOB Janeza Šmitka. KRANJ - V torek, 18. februarja, ob 18. uri bo v avli Doma KS Stražišče odprta razstava fotografij Boštjana Gunčarja. Fotograf, ki že ima naslov FA II tokrat razstavlja fotografije s tematiko ženskega akta. KRANJ — Danes, v petek, 14. februarja, ob 16. uri bo v De lavskem domu srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov z vse Gorenjske. Ob 16. uri bo okrogla miza — razgovor sodelujočih s člani žirije. Pogovor bo vodil Andrej Blatnik. BLED — V prostorih podjetja LIP na Rečici je do 28. februarja na ogled razstava slik Rudolfa Arha, člana jeseniškega Dolika. Na slikarjevi že 49- samostojni razstavi so osrednji motiv gorenjske domačije. Razstavo so v LIP pripravili ob slovenskem kulturnem prazniku. CERKLJE - Danes ob 20. uri bo v Zadružnem domu občni zbor KUD Davorin Jenko. Pred občnim zborom bo recitatorska skupina pripravila kratek recital v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Jutri, v sobotp, ob 19. uri pa bodo v Zadružnem domu uprizorili veseloigro Hodi de bodi ali Dve vedri vode, ponovili pa v nedeljo, 16. februarja, ob 16. uri. JESENICE - Ob 40-letnici delovanja kluba Dolik danes, v petek, 14. februarja, ob 18. uri odpirajo skupinsko razstavo slik. Na otvoritvi bo imel krajši koncert Žehškijpevski zbor Milko Škober-ne. Razstava bo odprta do 26. februarja. Teden slovenske drame 86 Prešernovo gledališče Kranj Drago Jančar: Veliki briljantni valček Ervin Fritz: Mirakel o sveti Neži Tudi Teden slovenske drame v Kranju ne bo minil brez prave jugoslovanske uspešnice, Jančarjevega Briljantnega valčka, ki so ga lani uprizorili tako v ljubljanski kot v mariborski Drami Oblikovalec letošnjega Tedna slovenske dramo, kritik Andrej Inkret, je v osnovnem izbori; predstav predlagal SNG Dramo iz Ljubljane, da uprizori Jančarjev Veliki briljantni valček in de lo Dominika Smoleta Igra za igro. Smoletove igre Drama nima več v sporedu, zato je izbran Valček. Jančarjevemu besedilu so naklonjena številna umetniška vodstva, saj doživlja uprizoritve širom po Jugoslaviji. Kljub neko-medijsko zasnovani igri je prava jugoslovanska uspešnica. V Sloveniji so ga uprizorili še v mari- borski Drami, treba pa se je spomniti, da je bil Drago Jančar na lanskem Tednu slovenske drame za Veliki briljantni valček nagrajen z nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo. Jančarjevo dramsko pisanje je Ob vseh značilnostih njegovega pisanja vezano na najboljšo tradicijo psihološke drame, ob tem seveda odlično upošteva izkušnje neliterarnega gledališča ter daje znotraj svojega celotnega opusa besedi znova tisto veljavo, ki omogoča neposredno dramsko konfliktnost skozi moč jezika. mm Veliki briljantni vulčck. Jančarjevo najboljše dramsko besedilo, sodi tudi med najboljše dramske dosežke v slovenski in jugoslovanski dramatiki. Na sliki: Aleš VuliČ in Ivo Ban Verjetno je Veliki briljantni valček Jančarjevo najboljše dramsko besedilo in eno najboljših v povojni slovenski in jugoslovanski dramatiki sploh. Veliki briljantni valček zaradi tehničnih zahtev ne bo uprizorjen v Kranju, predstava bo na odru Drame SNG Ljubljana. Organiziran bo prevoz. Mariborska Drama je bila glede na slovenske uprizoritve med »najplodnejšimi«. Lani so krstno uprizorili Termopile Vladimirja Kavčiča, Mirakel o sveti Neži Er-vina Fritza in dramski deli Jura Kislingerja Igra o zmaju ter Jančarjev Veliki briljantni valček. V Kranju bodo Mariborčani uprizorili Mirakel o Sveti Neži. Fritzovo besedilo je bilo izdano že pred nekaj leti, vendar je moralo počakati na svojo krstno poklicno uprizoritev (premnogokrat podobno usodo doživljajo slovenske drame). Mirakel o sveti Neži so pripravili režiser Aleš Jan, scenograf Sveta Jovanovič, kostumo-grafka Alenka Bartl, dramaturga Vili Ravnjak in Tone Partljič, lektorica Emica Antončič, skladatelj Jani Golob, korepetitor Maksimilijan Feguš in koreografka Petra Piečko. Igrajo: Volodja Peer, Irena Varga, Anica Sivee, Marjan Bačko, Janez Škof, Rado Pavalec, Minu Kjuder, Anica Veble, Sonja Blaž, Irena Mihelič, Janez Kla-sinc, Majda Herman, Breda Pu-gelj, Nataša Sirk in Alenka Pinte-rič. Ljubljansko uprizoritev Velikega briljantnega valčka so pripravili režiser Zvone Šedlbauer, scenograf Niko Matul, kostumograf-ka Alenka Bartl, komponist Urban Koder, dramaturg Boris A. Novak, lektorica Nada Sumi, jezikovni sodelavec za poljščino Tone Pretnar, asistentka režije Barba Hieng ter igralci: Ivo Ban, Milena Zupančič, Silva Čušin, Polde Bibič, Boris Cavazza, Branko Grubar, Brane Ivane, Roman Končar, Božo Šprajc, Vojko Zidar, France Presetnik, Zvone Hribar, Barbara Levstik, Andrej Naktigal, Angelca Hlebce, Dušan Škedl, Branko Šturbej, Judita Zidar in Igor Samobor. (ar) ©©MsMMGLAS 6. STRAN_ "KO PRIDE SMRT- (nadaljevanje in konec) Uvajamo nego bolnika na domu, ki jo izvajajo terenske medicinske sestre zdravstvenega doma, zdravniki pa že dolga leta obiskujejo bolnike. S tem naj bi ugodili predvsem tistim, ki ne želijo v bolnišnico, in obdržali doma tiste, ki bi sicer sodili v bolnišnico, pa jih je moč zdraviti doma. Zagotovo pa moramo pri tem bolniku zagotoviti ustrezne razmere: kuhanje, pospravljanje, prestiljanje postelje, dajanje zdravil, nabava hrane, ogrevanje. V akcijo se vključuje sosedska pomoč, aktivnosti Rdečega križa, predvsem pa najbližji svojci. Naša zdravstvena služba je toliko razvita in približana ljudem, da bi res ne smelo biti vprašljivo, kdaj in kako bolnika obiskati, pa čeprav vsak dan. Seveda, če je zagotovljena opisana domača nega. To velja predvsem za starostnika, ki ne more več sam skrbeti zase, za bolnika s kronično boleznijo, ki ga veže na sobo ali celo na posteljo, za umirajočega. Vse več je cest in poti, ki so prevozne vse leto, zato je delovanje zdravstvenih delavcev toliko lažje; približno enako lahko skrbijo za tistega v odmaknjeni vasi kot za onega v mestu. Svojci se morajo obrniti na domačega zdravnika ali na patronažno medicinsko sestro najbližjega zdravstvenega doma oziroma zdravstvene postaje. Mogoče že kakšen dan pred odpustom težkega bolnika iz bolnišnice, zagotovo pa čimprej, ko imate bolnika z izvidi že doma. Hkrati urejajte tudi vprašanje nege. Radi bi dobili čimveč žensk, ki bi bile pripravljene negovati bolnika na domu. Rdeči križ organizira zanje posebne tečaje. Na žalost je odziv skromen. Najbližje svojce, ki negujejo težkega bolnika ali umirajočega, bosta poučila o potrebnem ravnanju patronažna medicinska sestra in domači zdravnik ob prvem obisku. Šele če ni nobene možnosti za domačo nego, bomo iskali prostor za starostnika in kroničnega bolnika v domu za stare in onemogle. Pa tudi tam nanj ne smemo pozabiti. Tone KOŠIR ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK. 14. FEBRUARJA "fTEl BOUJA PEČEHA RASA Potrebujemo 1 kg kaše, 3 1 mleka, 3 jajca, 10 dag masla ali margarine, 10 dag sladkorja, maščoba za posodo, sladkor za posipanje. Kašo zakuhamo v vrelo, nekoliko osoljeno mleko. Ko se začne gostiti, jo odstavimo KUHARSKI RECEPT in malo ohladimo. Medtem zmešamo rumenjake z maslom (ali margarino) in sladkorjem. Kaši dodamo umeša-nje in nato še sneg iz beljakov. Denemo jo v pomaščeno posodo in spečemo. Preden jo postavimo na mizo, jo posujemo s sladkorjem. PRAV JE. DA VEHO" Madež kave zdrgnemo z glicerinom in v mlačni vodi izperemo. Trdovratne starejše madeže zdrgnemo z mešanico rumenjaka in glicerina, ki jo pustimo nekaj časa na umazanem mestu; nato iz-plaknemo v čisti vodi. Madeže kemičnega svinčnika čistimo z alkoholom. Po potrebi čistimo še z raztopino močnega detergenta. Če smo se zamazali s krvjo, raztopimo v kozarcu tople vode žličko kuhinjske soli, vanj namočimo umazano mesto in drgnemo. Ko te sreča Abraham, po malem vedno boš bolan. Prek Kdor večkrat išče razvedrila, mu malo treba je zdravila. Ljudski pregovor Sovraštvo škoduje zdravju. Descartes Bralka Tatjana iz Kranja me sprašuje, kako naj naredi obleko iz tople flanele. Osnovna barva je temno modra, dodatki pa so lahko rumeni, ker ima enako blago tudi v fcJODl tej barvi. Stara je 26 let, visoka pa je 168 cm. Tatjana, ker ste v pismu omenili, da so vam všeč poudarjena ramena, sem to vašo željo upoštevala. Obleka je v pasu rezana in se nosi s pasom, tako da daje videz dvodelne obleke. Zapenja se na fazono (do pasu). Fazona je rumena, tako kot tudi epule-te na ramah, paspuliran žep na levi strani in rokavne manšete. Krilo je v pašnem šivu na straneh rahlo nabrano, na sredi pa ima vstavljeno globoko gubo v rumeni barvi. Žepa sta prišita na strani in imata rumeni gubi. Tudi pas in gumbe imejte v tej barvi. Danes sem svetovala Tatjani, lahko pa tudi vam! Pošljite svoja vprašanja na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pi-jadeja 1, Kranj, s pripisom »MODA«. ROŽE POZIMI Pozimi se kakteje ne presušijo, pač pa rade gnijejo, če jih nepravilno zalivamo. Mraz in mokrota sta večinoma vzrok, da izgubimo kakteje. Zaradi slabih svetlobnih razmer kakteje pozimi počivajo, s tem pa dobršen del njihovih življenjskih funkcij miruje. Potrebe po vodi so močno odvisne od mesta, kjer stojijo. Čeprav mnoge vrste z lahkoto vzdržijo brez vode zelo dolgo, se s tem kvarijo korenine. Ponavadi potem odmrejo in spomladi so rastline brez korenin. Z novo rastno dobo odženejo spet nove, vendar gre to na račun celotne rastline. Zato je vedno bolje, da kakteje malo zalivamo, preden se zemlja osuši kakor prah. Pri zalivanju pa glejmo, da ne polijemo gornjih delov rastline. Voda, ki bi se zadrževala med rebri in trni, bi povzročala gnitje. Sicer pa ne imejmo kaktej v najtoplejšem prostoru. V zelo suhem zraku jih napadajo rdeči pajki. Zelo priljubljeno sensevierijo (taščin jezik) smemo normalno zalivati samo tedaj, če stoji v prostoru ki ima nad 20° C. Za sansevierijo popolnoma drži, v zimskem času se še nobena ni posušila , mnoge pa so že zgnile. Je idealna sobna rastlina, ker dobro prenaša suh sobni zrak. Potrebuje pa 16°C, če naj prezimi brez poškodb. Vendar ji tudi občasne nižje temperature ne škodijo preveč. Ob tem pa rastline ne smemo zalivati, sicer bodo listi pri osnovi začeli gniti in bo rastlina nezadržno propadala. Celo v toplih prostorih smemo zalivati šele takrat, ko se zemlja močno osuši, in tudi tedaj le malo. Vendar rastline ne smemo zasuševati tako močno, da bi pričeli listi veneti. HinSAHlE POHEHI POMLADITE! Za tiste, ki težko shujšajo Pred sto leti je angleški podjetnik Banting prišel do nej] jetnega odkritja. Bil je majhen, meril je le 162 cm, zato j< obupan in nesrečen. Ko je bil tako debel, da ni več videl jih nog, tehtal je približno 100 kg, se je prestrašil. Hodil j^ zdravnika do zdravnika. Od vseh je zvedel le to, da preve(oo~ predpisovali so mu malokalorične diete. Zaradi teh se je pC05 til še bolj obupan, življenje se mu je zdelo kot neuspešen proti debelosti. Nato ga je doletela še druga nesreča. Posta naglušen. Prijatelji so ga napotili k izkušenemu speciali[?0 Namesto da bi bil Bantinga operiral, mu je predpisal diete je bila drugačna od vseh prejšnjih. To ni bila dieta, omej^g na 1000 kalorij na dan; jedel je lahko, kar si je želel. V ni kot enem letu je Banting shujšal za 25 kg, za 30 cm okoli(,25 su. Najbolj pa se je razveselil tega, da je spet dobro sli10 Banting je bil tako navdušen, da je svoje izkušnje opisf drobni knjižici Letter on Corpulence (Pisma o debelušno: Danes poznamo to kot dieto, bogato z beljakovinami in re z ogljikovimi hidrati. Napisal je vse, kar je jedel in pil: ;q5 Zajtrk: 12 dkg govedine, jagnjetine, ledvičk, jetre, rib hladnega mesa (nič svinjine); rezina prepečenca; skodelic«! ja brez sladkorja. Kosilo: 15 dkg ribe ali mesa ali perutnine, predvsem dPO čine; katerokoli zelenjavo (razen krompirja); rezina PrePe[nn ca; sadje za poobedek; 1 del rdečega vina (nič piva ali sf panjca). Malica: 6 —10 dkg presnega sadja; rezina prepečenca;1 brez sladkorja. -35 Večerja: enako kot kosilo. L_ Pred spanjem: po želji 1 del groga ali serija. Kot vidite, je imel Banting bogato kalorično dieto. Iz tioo sledi, da ni shujašl na račun malokalorične hrane, ampak radi izredno majhne količine zaužitih ogljikovih hidrato^ svoji knjigi je napisal: »Zdaj lahko trdim, da je debelušf odvisna le od kakovosti hrane, ne pa od količine zaužite I* ne.« Banting se je držal svojega načina prehrane, izloči Q koncentrirane škrobe in sladkorje in tako obdržal svojo i*3q malno težo. Živel je dolgo in prijetno življenje. '59 .15 r ČLOVEK BI SKORAl HE VERJEL .25 Radio — panj Spomladi 1943. leta so v krajiške vasi okrog Rajca vpadale skupine četnikov in terorizirale ter ropale vašča-ne. Še prav posebej so iskali radijske sprejemnike in gramofone. Pri tem se je dobro znašel kmet Petar Stefano-vič. Svoj radijski aparat je skril v prazen čebelji panj (pleten koš). Kadar je hotel poslušati novice, si je nadel svojo čebelarsko obleko in zavrtel gumb na radiu. Za skriti sprejemnik so vedeli tudi mnogi sosedje. Tako je bila vsa vas obveščena o tem, kaj se je dogajalo v svetu. Srčni oglasi V vojvodinski vasi Tahr-rin pri Novem Sadu s^5q ohranil običaj, da se hi« katerih žive za možitev i na dekleta, označijo s ČI20 črto. Debelejša črta pom'15 da živi v hiši ponovne nt*) tve željna vdova. Dekleta! so še prosta in se žele mo' 0 postavljajo na okno svoJqq doma tudi punčke iz cunj. .30 veda gre za navado, ki jfi.oo skoraj izumrla. Dekleta 15 vdove se danes znajdejo 25 sti bolje in se omože *45 brez srčnih oglasov na sv< domovih. (po G. Lediču, pot^ čem reporterju) PESTRA IN USPEŠNA DEJAVNOST— ŠŠD BLEGOŠ Letos naše šolsko športno društvo Blegoš praznuje 15-let-nico svojega obstoja. V zadnjih treh letih smo dosegli lepe uspehe, saj smo že trikrat zapored prejeli srebrno plaketo za najbolje organizirano in aktivno SŠD republike Slovenije. Veliko tekmovalnih uspehov pa dosegamo tudi v disciplinah občinskega, gorenjskega in republiškega merila. Člani našega društva pa se vključujejo tudi v dejavnosti zunaj šole. Tako vsako leto organiziramo smučarski sejem za krajane. Veliko učencev se ukvarja s teki na smučeh, alpskim smučanjem in košarko. Še posebej s košarko. Tu dosegamo največje uspehe, saj smo bili večkrat občinski prvaki. Da bi bili še boljši, smo med letnimi počitnicami organizirali košarkarske priprave v Javorjah. Vsako leto organiziramo tekmovanje učencev za najboljšega športnika in športnico šole ter najboljši razred. Tekmujemo v različnih disciplinah, tako da vsak pride na svoj račun. Kdor zbere največ točk, je zmagovalec. Nekaj dodatnih točk pa lahko dobi tisti, ki aktivno sodeluje pri društvu. Zmagovalci so nagrajeni s pokalom in praktičnimi nagradami. Najboljši športni razred dobi denar. Vsak mesec ima ŠŠD sestanek, ki se ga udeležijo predstavniki razredov, izbrani na razrednih urah. Imamo tudi svoj znak, v katerem je hrib Blegoš in simbol košarkarske igre, ki je v šoli najbolj razširjena športna dejavnost. Za boljšo obveščenost učencev izdajamo dvakrat na leto glasilo ŠŠD Blegoš. V njem opisujemo košarkarske tekme, ki smo si jih ogledali, rezultate šolskih prvenstev in tekmovanj ter izlete s športno tematiko. Na koncu glasila pa je kotiček za tiste, ki radi rešujejo križanke. Mentor glasila in ŠŠD je tovariš Izidor Selak. Jure Oblak, 6. c r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas ŠPORTNI DAN- V šoli smo imeli športni dan. Šli smo na Zatrnik. Zjutraj smo morali biti ob sedmih za šolo. Po vožnji z avtobusom smo se najprej preoblekli. Smučali smo do vlečnice. Z vlečnico, ki ji rečemo sidro, smo se peljali na vrh. Momčilo, ki se ni znal peljati z vlečnico, je padel in skrivil palico. Tovarišica in tovariš sta se odločila, da odidemo z dvose-dežnico na Marjanco. Pripeljali smo se do bifeja in tam pojedli malico. Naredili smo skakalnico, na kateri je Peter dvakrat padel. Bila je velika poledica, bilo je ledeno. Meni se je odpela smuča in sem padel. Nato sem srečno nadaljeval pot proti vlečnici. Preobuli smo se in odšli k avtobusu. Primož Pfajfar, 3. b r. OŠ Bratstvo in enotnost Kranj NAŠA IGRA Sokoli: poročnik Hiro, Tiger, Mary, Kate, prijatelji — »žakli« so naši. Se z njimi peljemo po snegu, se smejimo, se bojimo, da ne bi padli, a strah nas kmalu mine. Čeprav se starši jezijo, morajo popustiti, ker mi v tem nikdar ne popustimo. To igra je naša, to igra je vaša, pojdite z nami se z »žaklom« peljat, se poigrat, se nasmejat. Jasna Kalamar, 4. b r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka « BRAVO, JAZ PRVAK! Kavčiča Škofja Loka Nataša Trampuš, 4. a r. OŠ P(r UGANKA Klešče ima, pa ni orodjar, pod vodo živi, pa riba ni. Mirko Žarkovič, OŠ Davorina Jenka Cerklje KAJ JE KULTURA Vsi imamo kulturo — na višji ali nižji stopnji. Različni narodi imajo različno kulturo; mnoge so že propadle, izumrle in jih ne poznamo več. — Mojca Pelko, 6. b Lepo obnašanje je osnova kulture. — Dušan Bobnar, 6. b Naučimo se pozdravljati in spoštovati ljudi, zlasti starejše in prizadete. — Miran Jagodic, 6. b Obisk galerij in muzejev je kulturno izobraževanje. — Simona Valter, 6. b Pisanje po hišah, oknih, trganje in uničevanje knjig, prometnih znakov, razbijanje luči — to je odraz naše nekulture. — Petra Lombar, 6. b Moj zvezek — pisanje vanj in zunanji izgled — to je odraz moje kulture. — Janez Arh, 6. b Tu je ogled razstav, prebiranje knjig in obisk knjižnic, gledališč, kina. — Jure Urbanec, 6. b Tudi jaz včasih ne poznam kulture, ki se kaže v mojem obnašanju. Trudim se, da bi se poboljšala. — Simona Roblek, 6.b Pri nas je malo kulturnih ljudi, če pogledam zasedenost prostorov v gledališču in obisk muzejev ter galerij. — Martina Likar, 6. b Kulture se najprej naučimo pri starših; če je nimajo oni, je tudi otroci ne moremo imeti. — Martina Berlot, 6. c Največja kultura je, če je človek pošten. — Oliver Stojano-vič, 6. c Učenci OŠ Matije Valjavca Preddvor POKLICNA POSVETOVALNICA ist 'ok alt tšr^ Odgovarja mag. Franc Belčič Andrej iz Kranja: Prosim, če napišete kaj več o preus janju. Kakšne so možnosti za prestopanje v isti usmeritvi ene usmeritve v drugo? če je mogoče, razložite s kakš: praktičnim primerom o preusmerjanju v prvem letnikuL kasneje. j* f< S poklicno odločitvijo marsikdo nima sreče. Morda je H! je predstave gradil na varljivi domišljiji o modnosti, eleg^ nosti in blišču določene šole in poklica, potem pa se čudi s«! skim predmetom, ki jih sploh ni pričakoval, ali pri pra^ osuplo gleda delo, ki je daleč od njegovih predstav. Mordfoe nasedel govoričenju kolegov ali strokovnjaškim nasvet«-1 precenil ali podcenil svoje sposobnosti, znanje ter interni Razlogov je še več, šolski sistem mora omogočiti, da se naL^1 ke lahko popravijo. O tem skrbijo po Zakonu o usmerjen^ izobraževanju predvsem šole. i6r Prvi primer. Učenec je vpisan v srednji program lesarsta Po prvem letniku izbira med štirimi smermi; vse so v lesaH i usmeritvi, vendar se razlikujejo po vsebini in zahtevnosti,^ rej vodijo do različnih poklicev. Učenec se lahko odloča zfl"1 sarja (ob tem ga čaka še eno leto šolanja); za lesarja tapeyk ka ali za lesarja širokega profila (še dve leti šolanja); za le? skega tehnika (še tri leta šolanja). Pogoj za vključitev v sv. lesarskega tehnika je, da ima učenec pozitivne ocene iz vfc predmetov prvega letnika, razen tega najmanj dobro oceM\ matematike, fizike in kemije. jf Drugi primer. Učencu je že v prvem letniku srednjega {*$ grama lesarstva zaškripalo, zato se je preusmeril v manj'' hteven skrajšani program obdelovanje lesa. Takšna selite*^ običajno izpelje že med šolskim letom. Preusmerjanje je možno tudi med usmeritvami, prej^e kasneje. Vendar je jasno, da ni kar poljubnega sprehaja|c od programa do programa, od smeri do smeri. Izpolniti je 11 ba pogoje, ki jih določa šola, katera preusmerjenca sprejeli Čim večja je vsebinska razlika v preusmeritvi, tem več d*-rencialnih izpitov je treba opraviti. P! Precejšnje možnosti spreminjanja svoje poklicne poti if jo učenci tudi ob prehodu iz srednjih šol na študij in mnog' zanje odločajo. L~j Andrej, to je le kratek oris. Nisi določno zapisal, kak|a namere imaš. Preden se boš odločil, boš vsekakor moralfF marsikaj izvedeti in pretehtati. Ene napake namreč ne k¥' popravljati z drugo. Ali kako je rekel R. Tagore: »Ptič si da bi bil oblak. Oblak si želi, da bi bil ptič.« ja Ce vas karkoli zanima v zvezi z nadaljnjim šolan j4f vprašajte. Odgovor bomo poiskali pri magistru Francu Be'01 ču v Skupnosti za zaposlovanje Kranj. p —m EK, 14. FEBRUARJA 1986 TELEVIZIJA, RADIO, KINO, KRIŽANKA 7. STRAN (MMIMIEnGLAS L- IV SPORED OBOTA e(0O 15. februar Poročila Avstralske pravljice: Kako so živali prišle v Avstralijo, 1. oddaja Zaplešimo stroje Oživele strani, 7. del nanizanke TV Skopje Lutkomendija, 2. del otroške serije TV Novi Sad Periskop Potovanje skozi osončje: Luna in človek, 6. del ameriške serije Slovenski ljudski plesi: Bela krajina - 1. del Ščepec širnega sveta: Paprika, 10. del angleškega izobraževalnega niza Ljudje in zemlja -ponovitev Vojna: Ohranjanje stare igre, ponovitev 5. dela kanadske dokumentarne serije Zgodba o potovanju, mladinski film Fini, dokumentarna oddaja ciprske TV PJ v košarki - CZ : Partizan, prenos v odmoru propagandna oddaja in športni non stop Na vezi, oddaja za stik z gledalci Danes TV dnevnik Zrcalo tedna Pot brez vrnitve, francosko-italijansko- španski film San Remo'86, festival italijanske popevke pgi__Oddajniki II. TV mreže s£ 35 Test . .(-50 Jugoslavija, dober dan - informativno-zabavna J s oddaja •j-20 Črni žrebec, ameriški film 'm115 Miti in legende rflj-30 Otroška predstava iti-30 Faloti, francoski film flo'-UO Nikola Tesla, ponovitev j dramske serije, 1. del .'•00 Narod na glasba 3| 30 TV dnevnik j*00 Dokumentarna oddaja ta 15 Poročila jO 25 Športna sobota . f45 Glasbeni večer -gV( A. Dvorak: Rusalka, opera PC05 :n >ta eii.55 rr )li.25 sli 10 i si re'40 .,.05 lb ce di-30 > 35 20 s t.00 ak f j.30 f;.oo 3 '.30 .50 ,15 25 9.00 15.45 16.15 16.45 16.50 17.00 18.25 19.30 20.00 21.45 22.00 23.30 TV v šoli: TV koledar, Iz arhiva šolske TV, Poročila (do 10.35) Sedem TV dni Narodna glasba Poročila TV koledar PJ v košarki - CZ : Partizan, prenos Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja TV dnevnik Pustolovščina ladje Oeueen Marv, ameriški film TV dnevnik V soboto zvečer Poročila NEDELJA 16. februar ._TV Zagreb I. program ,0U45 Poročila •50 Videostrani 9.00 Poročila 9.05 Živ-žav: Risanke, Benji, Zaks in deček iz vesolja, otroška serija 10.00 Merlin, 2. del nemške serije 10.25 A. Ivanov: Večni klic, 5. del sovjetske nadaljevanke 11.30 Čez tri gore: Pel vam bo kvintet Frankolovčani 12.00 Kmetijska oddaja 14.15 F. Žižek: Ipavci - Josip, ponovitev 5. dela nadaljevanke 15.30 Mozaik kratkega filma: Sprehod po nebu, avstralski film 16.20 Obmejne slike Goričko, glasbena oddaja 17.05 Helen Keller, ameriški film 19. Danes 19.30 TV dnevnik 19.45 Šport 20.00 G. Mihič: Sivi dom, 6. del nadaljevanke TV Beograd 21.00 Športni pregled 21.30 Pot iz Preljubovičev, reportaža TV Sarajevo Oddajniki II. TV mreže 9.00 Oddaje za JLA in Igmanski marš, jugoslovanski film 12.00 Video tilt, glasbena oddaja 15.40 Test 15.55 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu 16.15 Boks - Goša : Rijeka 17.00 Rokomet (ž) - PEP Budučnost-Titex : Krako- wia, v odmoru . .. 18.30 PJ v smučanju - reportaža 18 45 Dediščina za prihodnost 20.00 Novi Pacifik, 7. del angleške dok. serije 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.15 Franz Liszt, 7. del madžarske nadaljevanke 22.05 Zabavnoglasbena oddaja 22.50 Kronika fest-a TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan (do 13.30) 14.00 Na svoj način: Skupina Kerber 14.15 Grizlv Adams, ameriška nanizanka 15.05 Nedeljsko popoldne 17.10 Strogo zaupno, angleški film 18.55 Risanke - Smrkci 19.30 TV dnevnik 20.00 Sivi dom, 7. del nadaljevanke 21.00 Športni pregled 21.30 Zgodbe iz Špacvanskega gozda, reportaža 22.00 TV dnevnik PONEDELJEK 14. februar 9.00 Zrcalo tedna 9.20 Pesem giba: Začetki baleta - P. I. Čajkovski: Andante Cantabile 9.50 Naši olimpijci: Alpski smučarji, 2.del 15.55 TV mozaik - ponovitev . dopoldanskih oddaj 17.25 Poročila 17.30 Halo, tu otroška kirurgija 17.50 Lutkomendija, 3. del lutkovne serije TV Novi Sad 18.15 Videogodba, ponovitev 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.30 TV dnevnik 20.15 H. Wouk: Vihre vojne, 5. del ameriške nanizanke 21.10 Aktualno 21.50 Večer kraljevega baleta, odd. angleške TV Oddajniki II. TV mreže 22.00 Odprta knjiga (do 22.30) TV Zagreb I. program 8.20 Videostrani 8.30 Lutkarski pogovori 8.45 Oživele strani Prezrli ste poglejte: 12.35 Zimski kino - oddaja TV Beograd 14.00 Iz arhiva 14.30 Svet športa 16.00 Dober dan, informativno-mozaična oddaja 17.25 Kronika občine Bjelovar in Varaždin 17.45 Lutkarski pogovori 18.00 Oživele strani 18.15 Zapisi z Javorja - izobraževalna oddaja 18.45 številke in črke-kviz 19.05 TV koledar 20.00 Notranje rezerve, TV drama 1 21.15 Mali koncert 21.30 Paralele, zunanjepolitična oddaja 22.20 En avtor en film M. Živanovič: Geneza TOREK 18. februar 9.00 9.30 10.00 15.50 17.20 17.25 17.55 18.05 19.00 1930 20.15 8.15 Test 8.30 Lutkarski pogovori, otroška serija 8.45 Oživele stiani, otroška serija TV Skopje 9.00 TV v šoli: Živa bitja, J. Račič; Za učitelje, Književnost NOB, Poročila 10.35 TV v šoli 12.30 Poročila (do 12.35) 17.15 Test 17.30 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost in mi 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Dinastija, 86. del ameriške nadaljevanke 22.25 23.10 Poklicno usmerjanje: Poljedelstvo Človekovo telo: Moč Slikarstvo XX. stoletja: Slikarska resnica TV mozaik-Šolska TV - ponovitev dopoldanskih oddaj Poročila Pedenjžep Čarovnik s peresom - Pravljični portret pesnika Nika Grafenauerja K. Cipci-I. Otrin: Turjaška Rozamunda, balet po Prešernovi romanci Danes TV dnevnik I. Cankar-F. Tomizza: Idealist, priredba gledališke uprizoritve PDG Nova Gorica Svet na zaslonu TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 8.15 Test 8 30 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju 9.00 TV v šoli: TV Koledar, Narodna heroja Dragica in Rade Končar, Slavonija v NOB, Od Subotice do Novega Sada, Poročila 10.35 TV v šoli: 17.10 Test 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju 18.15 Mostovi (samo za LJ 2) 18.45 Rumena laguna, angleška humoristična serija 20.00 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 2100 Vjekoslav Tarač izobraževalna oddaja 21.30 Žrebanje lota 2135 Folk parada, glasbena oddaja (do 22.20) TV Zagreb I. program 8.20 Videostrani 8.30 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju 13.40 Podium - oddaja TV Beograd 14.10 TV Amerika, dokumentarna serija 15.10 TV v šoli: Narodna heroja Dragica in Rade Končar, od Subotice do Novega Sada 16.00 Dober dan - informativno-mozaična oddaja 17.25 Kronika občine Osijek 17 45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju 18.15 Po sledi znanstvenih odkritij, izobraževalna oddaja 18 45 Številke in črke - kviz 20.00 Žrebanje loga 20.05 Festove premiere: Vojna romanca, sovjetski film 21.40 Dialogi, notranjepolitična oddaja SREDA 19. februar 9.00 I Tavčar: Ravbarski cesar, TV drama (ČB) 10.10 Mira Mihelić: Ure mojih dni 15.55 TV mozaik ponovitev dopoldanskih oddaj 17.30 Avstralske pravljice: Rijoča kost, 2. del 17 45 Ko se korenin zavemo: Vstaja 3. del dokumentarne serije 19.00 Danes 19.30 TV dnevnik I 20.15 Film tedna: Svinčeni vojščaki, španski film 21.55 Spoznano-neznano, oddaja o znanosti 22.50 Šport , Oddajniki II. TV mreže 8.30 Benji, Zaks in Deček iz vesolja 8.55 TVvšoli 17.25 TV dnevnik 17.45 Benji, Zaks in Deček iz vesolja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 20.00 Koncert v galeriji Sazu 20.45 Trio Kremer glasbena oddaja 21.05 Neznane sile: Akupunktura, dokumentarna oddaja 21.50 Jazz na ekranu: Anthonv Braxton Ouartet ČETRTEK 20. februar 9.00 Reka Sv. Lovrenca, kanadski dokumentarni film 15.50 TV mozaik - ponovitev dopoldanske oddaje 17.30 Zgodbe o poluhcu: Kako je Poluhec premagal velikega stepnega volka 17 45 Potovanje skozi osončje, četrti planet 7. del ameriške serije 18.15 Čas, ki živi: Upehane pohodi čas 19.00 Danes Gorenjski obzornik 19.30 TV dnevnik 20.15 Tednik 21.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.20 C Harrison: Freud, 4. del angleške nadaljevanke Oddajniki II. TV mreže: 8.15 Test 8.30 »Fazoni i fore«, otroška serija 9.00 TV v šoli 16.25 Smučajmo vsi 17.45 »Fazoni i fore«, otroška serija 18.15 Estetika, skalpel in človek. Ženska lepota in dojka 18 45 Želeli ste poglejte 19.30 TV dnevnik 20.00 In življenje se nadaljuje, 7. del italijanske nadaljevanke 21.05 Umetniški večer (do 23.05) TV Zagreb I. program oboo, violino in continuo 16.00 TV mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj 17.25 Poročila 17.30 Oživele strani, 8. del nanizanke TV Skopje 17.50 Merlin, 3. del nemške nadaljevanke 18.15 Pred porodom, izobraževalna oddaja 19.00 Danes 19.30 TV dnevnik 20.15 Vojna: Opombe o jedrski vojni, 6. del kanadske dokumentarne serije 21.20 Pod krinko, 6. del ameriške nanizanke 22.20 Metulj na rami, francoski film Oddajniki II. TV mreže 8.10 Test 8.25 Daj mi krila, otroška serija 8.55 TV v šoli 17.45 Daj mi krila 18.15 Družinski magazin, izobraževalna oddaja 18.45 Tudi zdaj je nekoč, zabavnoglasbena oddaja 20.00 Portret Maje Srbljenovič-Turcu, baletna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Porota, 22 05 Nočni kino: Moški ne morejo biti posiljeni, finski film TV Zagreb I. program 8.20 Videostrani 8 30 Fazoni i fore 13.40 Jazz na ekranu, oddaja TV Ljubljana 14.25 Zabavna oddaja TV Skopje 14.55 TVvšoli: Zgodba, Ogljik, Zelenjavni vrt, Vile in duhovi 16 00 Dober dan, informativnomozaična oddaja 17.25 Kronika Splita 17.45 Fore i fazoni 18.15 Estetika, skalpel in človek: Ženska lepota In dojka 18.45 Številke in črke - kviz 20.00 Politični magazin 21.00 Interart projekt 21.10 Kvizkoteka 22.15 TV dnevnik PETEK 21. februar 9.00 Tednik 10 00 Pesem giba: Novere in njegova reforma 10 20 G F Haendel: Sonata za 8.15 Videostrani 8.25 Daj mi krila 8.55 TVvšoli 12.25 Poročila 12 30 Smučajmo vsi, oddaja TV Sarajevo 13.30 Kvizkoteka 14.35 Želeli ste poglejte, oddaja TV Beograd 15.00 TV v šoli: Nemščina, Mate Balota 16 00 Dober dan, informativnomozaična oddaja 17.25 Kronika občine Reka »17.45 Daj mi krila 18.15 Družinski magazin 18.45 Številke in črke - kviz 19.05 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka 20.55 Neki novi rock'n roll, zabavnoglasbena oddaja 21.40 TV dnevnik 2155 Po desetih, kulturni magazin L *1!zaik - 16.00 Vrtiljak in EP '99 Studio ob 17.00 - Zunanje !ht'čni magazin - 18.00 Škatlica Sodbo - 20.00-23.00 Sloven-P Po svetu - 23.05 Od tod do "noči PLNEDEUA, 16. februarja [J Program ^0-8.00 Jutranji program -k Jsba - 8.07 Radijska igra za %r°ke - 9.05 Še pomnite, tovari- ši... - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.00 Nedeljska reportaža - 15.40 Pojo amaterski zbori - 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Pogovor s poslušalci - 17.50 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna PONEDELJEK, 17. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni progremi marksizma - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate? - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 20.10 Zapleši te z nami 21.05 Državni simfonični orkester Sovjetske zveze -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Zimzelene melodije TOREK, 18. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate... - 12.30 Kmetijski nasveti -13 30 Od melodije do melodije -14.05 V korak z mladimi -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.50 Literarni nokturno 23.05-24.00 Operetna glasba SREDA, 19. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Za knjižne molje 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate 13.30 Od melodije do melodije 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba 18.00 Naj narodi pojo - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 Gia-como Puccini: Odlomki iz opere »Tosca« - 22 30 Zimzelene melo dije ČETRTEK, 20. februarja Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže 15.10 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrti Ijak želja in EP 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev PETEK, 21. februarja Prvi program 4.30 8.00 Jutranji program glasba 8 05 Radijska šola za nižjo stopnjo 905 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za... - H.05 Ali poznate... 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba 14.05 Amaterski zbori tekmujejo - 14 40-15 25 Po poldanski mozaik 16 00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17 00 + glasba 18.00 Vsa zem Ija bo z nami zapela ... - 20.00 To imamo radi 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih glasba 22.30 24.00 Iz glasbene skrinje Prvi program 4 30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.05 Glasbena matineja - 0.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate... - 12.30 mu kU>___KRANJ CENTER I februarja: amer. AKCIJ. 3 ti. TEKSAŠKI RANGER MC (gžFjtoE ob 16., 18. in 20. uri, li }JS'>ruarJa: amer. akcij, film aj*SAŠKI RANGER MC QUA-\* b 16., 18. in 20. uri, premiera aV*r. erot. filma BABY LOVE ob J*?r'' 16. februarja: amer. risa-5 l In TOMY V SKOK — JERRY nak 00 10. uri, amer. akcij. Bn(?. TEKSAŠKI RANGER MC .JADE ob 15., 17. in 19. uri, pre--M* fant. filma ZASLEDOVA- ait • VES0LJU ob 21 uri' 17' • februarja: amer. erot. »f BABY LOVE ob 16., 18. in z#'Uri, 20. februarja: jap. erot. pefRENSKA Z RDEČIM KLO- len4il?'>ruaria: amer. erot. film (■jNVHILLob 16. 18. in 20. uri. Jruarja: avstral. akcij, film L'ebri aflSTNl BOJEVNIK ob 14. in 18. nj j,anQl- erot. komedija FANNY ;e^t ob 16. uri, premiera amer. ej" uri. 17. in 18. februarja: • ner komedija NEZVESTO i3!^0 Ml. februarja: avstral. akcij >>f.6bruarja: amer. thriller DIA |«fNTNl REZ ob 16., 18. in 20. TRŽIČ n. CESTNI BOJEVNIK ob 16., i itln 20. uri ik-ia k fuarja: amer. vojna kome-•nlW.0RA INVAZIJA NA KALI-JgNUo ob 16., 18. in 20. uri, K.??u'era franc. erot. filma LJU-1 Vfitf V OGLEDALU ob 22. uri, f'"" arja: amer. vojna kome LA INVAZIJA NA KALI-) ob 15. in 17. uri, franc. 'medija LJUBEZEN V LU ob 19. uri, premiera amer. komedije PREBUJANJE POMLADI ob 21. uri, 17. februarja: amer. glasb, film FLASH-DANCE ob 17. in 19. uri, 18. februarja: avstral. akcij, film CESTNI BOJEVNIK ob 17. in 19. uri, 19. februarja: amer. komed. PREBUJANJE POMLADI ob 17. in 19. uri, 20. februarja: amer. komedija PREBUJANJE POMLADI ob 17. uri, amer. zgod. film DESET ZAPOVEDI ob 19. uri KAMNIK DOM 15. februarja: avstr. akcij, film CESTNI BOJEVNIK ob 16. uri, amer. akcij, film NINJA III ob 18. in 20. uri, premiera amer. fant. filma ZASLEDOVANJE V VESOLJU ob 22. uri, 16. februarja: amer. akcij, film PRIHAJA NINJA ob 15. uri, amer. akcij, film NINJA III ob 17. in 19. uri, premiera amer. erot. komedija BA-BY LOVE ob 21. uri, 17. februar ja: amer. akcij, film DISCIPLINA BREZ MILOSTI ob 18. in 20. uri, 18. in 19. februarja: amer. akcij, film TEKSAŠKI RANGER MC OUADE ob 18. in 20. uri, 20. februarja: amer. erot. film NEW-YORSKE NOČI ob 18. in 20. uri DUPLICA 15. februarja: amer komedija NEZVESTO TVOJA ob 20. uri, 16. februarja: amer. glasb, film FLASHDANCE ob 15. uri, amer. akcij, film DISCIPLINA BREZ MILOSTI ob 17. in 19. uri, 19. februarja: amer. erot. film BOLERO ob 20. uri, 20. februarja: amer. fant. film ZASLEDOVANJE V VESOLJU ob 20. uri JESENICE ŽELEZAR 14. februarja: amer. zgod film DESET ZAPOVEDI ob 17. in 19. uri, premiera erot. amer. filma BOLERO ob 21. uri, 15. februarja: amer. erot. film BOLERO ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. ljub. filma TAT SRC ob 21. uri, 16. februarja: amer risani film TOM IN JERRY OSKARJEV CA ob 10. uri, amer. komedija TOOTSIE ob 15. uri, amer. erot. film BOLERO ob 17. in 19. uri, 17. in 18. februarja: amer. komedija PREBUJANJE POMLADI ob 17. in 19. uri, 19. in 20. februarja: amer. komedija NEZVESTO TVOJA ob 18. in 20. uri JESENICE PLAVŽ 14. februarja: amer. erot film NEWYORŠKE NOČI ob 18. in 20. uri, 15. februarja: amer. komedija TOOTSIE ob 18. in 20. uri, 16. februarja amer. zgod. film DESET ZAPOVEDI ob 16. in 18. uri, premiera jap. erot. filma ŽENSKA Z RDEČIM KLOBUKOM ob 20. uri, 17. februarja: amer. film TAT SRC ob 18. in 20. uri, 18. februarja: amer. film DIAMANTNI REZ ob 18. in 20. uri, 20. februarja: amer. film OTOK SMRTI ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 14. februarja: amer. akcij, film NINJA III ob 17. uri, 15. februarja: amer. komedija PREBUJANJE POMLADI ob 20. uri, 18. februarja: amer. erot. film BOLE RO ob 20. uri DOVJE 16. februarja: amer. film TAT SRC ob 19. uri. RADOVUICA 14. in 18. februarja: amer. pust. film INDIANA JONES ob 18. in 20. uri. 15. februarja: hongk. pust. film VELIKI BELI ŠEF ob 18. uri, amer. pust. film NI ČASA ZA SMRT ob 20. uri, 16. februarja: amer. pust. film INDIANA JONES ob 18. uri hongk. pust. film VELIKI BELI ŠEF ob 20. uri, 17. in 19. februarja: amer. pust. film NI ČAS ZA SMRT ob 20. uri, 20. februarja franc. pust. film OPERACIJA HARPUN ob 20. uri BLED 14. februarja: nem. pust. film MEČ KI PRINAŠA SMRT ob 20. uri, 15. februarja: amer. film IZPOD VULKANA ob 18. uri, amer. pust. film INDIANA JONES ob 20. uri, 16. februarja: nem. pust. film MEČ KI PRINAŠA SMRT ob 18. uri, amer. film IZPOD VUL KANA ob 20. uri, 17. in 18. februarja: hongk. pust. film VELIKI BELI ŠEF ob 20. uri, 19. februarja: amer. film INDIANA JONES ob 20. uri, 20. februarja: amer. film NI ČAS ZA SMRT ob 20. uri BOHINJ 15. februarja: nem. pust. film MEČ,KI PRINAŠA SMRT ob 20. uri, 16. februarja: angl. pust. film STRUP ČRNE MAMBE ob 18. in 20. uri, 20. februarja: amer. pust. film INDIANA JONES ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA 14. februarja: angl. drama GANDHI ob 17. in 20. uri, 15. in 16. februarja: amer. drama ROCKY II ob 18. in 20. uri, 18. in 19. februarja: dan erot. film SEKSUALNE FANTAZIJE ob 18. in 20. uri, 20. februarja: amer. komedija MLADI ZALJUBLJENI ZDRAVNIKI ob 20. uri ŽELEZNIKI 14. in 19. februarja: amer drama ROČKI III ob 18. in 20. uri, 15. februarja: nem. komedija SEKS IGRE V INTERNATU ob 20. uri, 16. februarja: amer. drama GANDHI ob 17. in 19. uri POUANE 14. februarja: nem. komedija SEKS IGRE V INTERNATU ob 19. uri, 16. februarja: amer. dra ma ROCKY III ob 17. uri, 18. februarja: amer. komedija MLADI ZALJUBLJENI ZDRAVNIKI ob 19. uri 1 2 3 5 6 7 8 9 10 11 12 13 % ■ 15 16 ■ 17 I 18 m 19 ■ 20 21 22 I 23 TU ■ 25 26 27 ■ 28 29 30 31 32 NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. del gledaliških sedežev v pritličju, 7. vzhodno nemški smučarski skakalec (Henrv), 12. ime ameriške drsalke Zavak, 13. prekla fižolovka, 14. tipka, 15. drugo ime za Formozo, 16. prevozno sredstvo, 17. okrasni luknjičast izdelek iz sukanca, klekljan, kvačkan ali pleten, 18. kraljevič iz indijskega epa Mahabharata, 19. plaha gozdna žival, 20. kratica sarajevske tovarne avtomobilov, 23. ljudski izraz za indigo, 25. krilo pri škotski narodni noši, 26. tuje žensko ime, 28. češki mojster lutkovnega filma (Jiri), 29. grška muza ljubezenskega pesništva, 30. okrasni obroček na prstu, 31. del hoje, korakanja, 32. indonezijska tiskovna agencija. Navpično: 1. sodobni slovenski satirik in režiser (Žarko), 2. pokrajina v severni Španiji, 3. nabiralec zelišč, zeliščar, 4. legendarni vodja jugoslovanskih narodov med NOB, 5. ime igralke Be-govič, 6. odgovor na kontru pri kartanju, 7. soteska, jarek, 8. nestrokovnjak, 9. grafična tehnika, odtisk risbe z bakrene plošče, 10. poželenje, 11. pritok Visle na Poljskem, 15. ime ameriške pevke Turner, 17. pismenka, 19. plod stročnic, 21. udeleženec alke, 22. žensko ime, 24. glasbeno znamenje, 25. podelitev imena, 26. zdravilo, 27. Hercegovec, 28. rastlinska bodica, 30. avtomobilska oznaka Pančeva. R. Noč Rešitev nagradne križanke z dne 7. februarja: odpadnik, otka, carniola, tram, ananas, titani, gaz, trganje, ose, sla, sat, stranka, kap, moskva, kuloar, anka, leopardi, neon, at lantik. Prejeli smo 166 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado 500 din prejme Martina Zalar, Golnik 34, p. Golnik, 2. nagrado 300 din prejme Irena Jereb, Kmetijska 9, Vodice, 3. nagrado 200 din prejme Ivanka Sti-bilj, Ljubljana, Endliherjeva 14. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 19. februarja do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1, z ozna ko Nagradna križanka. 1. na grada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 din. GLAS 8. STRAN petek, i 4. februarja 1986 REPORl£P_ NOVO OBDOBJE STARE KRANJSKE ZNAMENITOSTI Kieselstein »in anno 1986« To pomlad se bo v kranjski grad Kieselstein vselila kultura: razen ZKO Kranj še Zavod za spomeniško varstvo. Kar pa je verjetno najvažnejše — v gradu bodo poslej dvoranice za prireditve in delovni prostori za likovnike, gledališčnike, pevce in druge. Sčasoma pa naj bi z zunanjim letnim odrom kulturna dejavnost v mestu dobila še več prostora. Kranj — Ko bodo pomladne sape odpihnile z grajske strehe sneg in stopile ledene sveče, se bo za kranjski Kieselstein začelo novo obdobje. Kajti na pomlad »anno 1986« se bo ta, dolga leta od vseh pozabljena in povsem zanemarjena znamenitost prebudila povsem nova. Vendar pa še ne bo ozaljšana zunanjost stavbe, katere prvi zidani začetki segajo dobrih sedemsto let nazaj. Namesto lepšega lica bo stavba obiskovalcem še nekaj časa ponujala od zoba časa pošteno načeto pročelje. Toda notranjost bo povsem obnovljena. Počasno, a vendar vztrajno zdravljenje z majhnimi finančnimi odmerki se je namreč začelo že pred štirimi leti, trajalo pa bo verjetno še nekaj časa. V teh, za kulturo sušnih časih uspeva Kranju skoraj povsem odstraniti kamen spotike, kar je grad Kieselstein dolgo časa bil. Ko so dijaki dijaškega doma zapustili njegove zidove, se z razpadajočo stavbo nekaj časa ni nič dogajalo, saj je bilo marsikoga strah ugrizniti v obnovo. -Strokovnjaki Zavoda za spomeni- ško varstvo so med tem časom pregledovali grajske zidove in odkrivali poslikave po nekaterih sobah tega, na vseh koncih in krajih pozidanega in prezidane-ga gradu. »Toda leta 1984 se je začelo zares,« pravi Matevž Oman, ki že vseskozi vodi gradbeni odbor za prenovo gradu. »Kulturna skupnost je Kieselstein pred petimi leti dala v upravljanje Zvezi kulturnih organizacij občine Kranj. Denar je pritekal počasi, zadoščal pa je sprva le za redno vzdrževanje — če je zamakala streha, če je odpovedala elektrika in za podobno.« Sprva je res kazalo, da bo trajalo leta in leta preden bo mogoče uresničiti vsaj delček načrta o prenovi Kieselsteina, ki ga je Projektivno podjetje pripravilo že leta 1978. V gradu je bilo še stanovanje, v katerem je stanovala čistilka dijaškega doma; zanjo je bilo treba najti drugo. Likovniki so, tako kot samostojni lutkar Cveto Sever, za svoje delovanje prostore urejali tudi sami, nekatere prazne sobane pa so začasno namenili za skladi- šča knjig in podobnega. Dogajale pa so se tudi čudne stvari, kakršna je bila, na primer, nasilna vselitev v prazno grajsko stanovanje. Zdaj je v gradu že toplo, saj so to zimo še uredili centralno kurjavo, ki bo lahko preprečila zimsko škodo na zidovih. Lanskih deset milijonov iz združenih sredstev kranjskih interesnih skupnosti — letos je v načrtu skoraj še enkrat več denarja za obnovo — bo, kot kaže, stvari toliko premaknilo, da bo maja grad na široko odprl svoja vrata kulturnim dejavnostim. »Razen za Zvezo kulturnih organizacij, ki se bo tako kot Zavod za spomeniško varstvo vselila v te prostore, bo z obnovo gradu vsaj delno omiljeno pomanjkanje prostora za vrsto dejavnosti, ki so bile doslej v Kranju zelo na tesnem. Razen dveh dvoranic, v vsaki bQ prostora za 60 ljudi, bodo tu še prostori za klube, društva, skupine. Žal kaže, da bo treba vse prostore deliti po urniku.« Pri zadnjih popravilih in adaptacijah je sodeloval Zavod V ELANU EN DAN ZA SAMOUPRAVLJANJE Kupcem ne moremo reči: »Oprostite, imeli smo sestanek!« Begunje, februarja — V tovarni športnega orodja v Begunjah so lani za samoupravo porabili prek deset tisoč ur delovnega časa. Vsak izmed 1200 delavcev je povprečno »samoupravljal« (sedel na sestankih, se zadržaval na volišču . . .) osem ur ali en delovnik, za kar pa bo moral letos žrtvovati eno izmed prostih sobot. Begunjski Elan ni le tovarna, ki se je doma in v svetu uveljavila s kakovostnimi smučmi, z jadrnicami, jadralnimi letali in drugim športnim orodjem. Ni le podjetje, ki si je na tekmah svetovnega pokala v alpskem smučanju, smučarskih skokih in tekih zagotovilo že preko 12 zmag (samo Inge-mar Stenmark jih je Elanu privozil 81). Ni le delovna or ganizacija, ki si je lani tri petine prihodka ustvarila z izvozom, prodala na tuje za 14 milijonov dolarjev in uvozila za osem ... Elan si je pridobil ugled tudi na drugih področjih — v raziskovalni in inovacijski dejavnosti — in nenazadnje tudi v organiziranosti samouprave in samoupravljanju. Red vlada vsepovsod: za strojem ali v skupnih službah, pri poslovnem in samoupravnem ravnanju, pri odmorih in če smo natančni — tudi pri kuhanju kave. V Elanu že več kot desetletja natančno spremljajo, koliko časa porabijo za sestanke, seje, referendume, volitve in za druge dejavnosti, ki so kakorkoli povezane s tovarniško samoupravo in s samoupravljanjem. Zapisujejo, koliko časa je trajal sestanek, koliko ljudi je bilo navzočih, vse pomnožijo in dobijo številko, ki pove, koliko delovnega časa so porabili za samoupravne dejavnosti. Lani so delavci Elana na sestankih delavskega sveta, na sejah različnih komisij (za osebne dohodke, za družbeni standard, za varstvo pri delu, za delovna razmerja ...), na delnih zborih delavcev, na sestankih članov zveze komunistov, sindikata in mladine, na sejah uradniškega odbora Smučine, na sestankih odbora za proslavljanje 40-letnice Elana, na decembrskem referendumu, na katerem so se delavci odločali za spremembo samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov in pravilnika o stanovanjskih zadevah ter o ukinitvi tozdov ... »zapravili« reci in piši — 10.102 uri. Če to številko podelimo s 1200, toliko je namreč v Elanu zaposlenih, dobimo podatek, da je lani vsak delavec povprečno »samoupravljal« osem ur ali približno en delovnik. Zakaj se je Elan kot ena redkih delovnih organizacij, če ne celo edina pri nas odločila, da na sestankih zapravljeni čas nadomesti z delom v prosti soboti, nam je povedal Slavko Knafelj, organizator samoupravljanja in obveščanja. »V Elanu se nismo ozirali na druge delovne organizacije, temveč smo sami spoznali, da zaradi številnih sestankov in drugih dejavnosti, povezanih s samoupravo in samoupravljanjem, ne more trpeti proizvodnja. Obvezujejo nas načrti, vezani smo na roke in količine. Kupcem ne moremo reči: »Oprostite, ni- Lani v Elanu Šest tisoč gostov Odkar je postal Elan znan doma in v svetu, se obiski v tej begunjski tovarni kar vrstijo. Lani je delovno organizacijo obiskalo 6128 gostov — osnovnošolcev, dijakov in študentov lesarskih šol, delavcev iz drugih tovarn, vojakov, članov raznih strokovnih združenj (društva inženirjev in tehnikov, na primer), predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine, republike in federacije, predstavnikov JLA, tujih državnikov in drugih uglednih gostov. Turistična agencija Kompas pripelje vsak ponedeljek v Begunje tudi tri ali štiri avtobuse švedskih turistov, ki hočejo videti tovarno, v kateri izdelujejo smuči za njihovega Ingemarja Stenmarka. Goste vodita običajno Slavko Knafelj in Bojan Rauh po poti, označeni z rumeno črto — zaradi varnosti in zato, da ne bi preveč motili delavcev. (cz) smo uspeli narediti, ker smo imeli sestanek delavskega sveta, ker smo se pripravljali na referendum, ker smo volili nove samoupravne organe .. .! »Kupci cenijo le poslovnost in izpolnjevanje dogovorjenega. Ne vem, kako so to uredili v drugih delovnih organizacijah. Ali so čas, prebit na samoupravljalskih sestankih, kar preprosto vračunali v ceno svojih izdelkov?« se je vprašal Slavko Knafelj. »Delavci so brez večjega odpora sprejeli takšno odločitev delavskega sveta, saj večina med njimi misli, da je tako tudi pravično in edino pravilno. Delavci niso zaradi tega nič na slabšem: tisto soboto, ko de lajo za samoupravo in samoupravljanje, imajo plačano tako kot vse druge delovne dni v letu.« V Elanu so pred leti, ko so ustanavljali tozde in se organizacijsko ter samoupravno utrjevali, presedeli na sestankih še precej več kot, denimo, lani. Dve leti se je nabralo toliko ur, da so morali delati celo dve prosti soboti. Letos bo teh ur spet verjetno nekaj več, saj so že doslej precej časa »zapravili« s pripravo in izvedbo volitev v samoupravne organe, marca pa jih čakajo še volitve kandidatov za najodgovornejše funkcije v občini, republiki in državi. Šele naslednje leto se bodo pokazali pozitivni učinki zadnjih sprememb organiziranosti Elana, predvsem ukinitve temeljnih organizacij in zmanjšanja delovnih skupin z 41 na 30. V Elanu so vsi sestanki običajno okrog 13. ure; takrat dopoldanska izmena že končuje delo, popoldanska pa se šeie pripravlja in se odsotnost delavcev za strojem in na drugih delovnih mestih še najmanj pozna. »Akademske četrt« (ure) ne poznajo, priznajo le minuto, dve zamude. S sklepčnostjo nimajo težav. Na volišča odhajajo organizirano, po določenem vrstnem redu — vse to s ciljem, da bi čim manj zamudili. C. Zaplotnik Polepšani zidovi — Pod starimi opleski so se pri obnavljanju pokazali nekdanji ornamenti. Zdaj, ko je obnova skoraj pri kraju, pa nastaja vprašanje, kje dobiti denar za opremo dvoranic in drugih prostorov. — Foto: F. Perdan za spomeniško varstvo, tako da obnova ni mogla skreniti na z varstveniki kulturne dediščine sprto smer. Obnovljenih grajskih površin, na katerih bo poslej lep del kranjske kulturne dejavnosti, je več kot 1000 kvadratnih metrov skupaj; tako v starem kot v novejšem delu stavbe. H gradu pa sodi še velika zunanja površina, ki so jo že doslej skušali, posebno poleti, oživljati v krajevni skupnosti Center. V Zvezi kulturnih organizacij že razmišljajo o postavitvi letnega odra za koncerte, gledališke predstave in folklorne nastope na grajskem vrtu. Morda bi sem sodil celo letni kino, za katerega v Kranju zdaj že leta ne najede-ino primernega prostora. Ali bo ->oslej grad Kieselstein znova postal to, kar je o njem zapisal že Valvasor — namreč, »da grad leži ravno zgoraj nad Savo, na najlepšem in najbolj veselem kraju mesta«. Da bi po stoletjih spanja grad res postal najbolj vesel kraj v mestu, sicer ni ravno najbolj zaželeno. V gradu namreč ne bo nobene točilnice za prave in manj prave pijače ter prigrizke — teh je pravzaprav kar dovolj v neposredni bližini gradu. Da pa Kieselstein ob dosedanjem Delavskem domu lahko sčasoma postane novo kulturno središče ljubiteljske in poklicne kulturne dejavnosti — te možnosti pač so. Ce za začetek seveda odmislimo take prozaične podrobnosti, kot je pomanjkanje denarja za opremo prostorov — recimo za stole. L. Mencinger POGOVOR S KRA Skrivnosti liUM te, Kranj, februarja — Ofeset numizmatiko, pomožnMo starega denarja, posebi jug ki bo te dni izšel v sa' Prav izid tega katalog?1, k povod za naš obisk pri le- N Ješetu, ki prebiva v eni (toju nic v ulici Moše Pijadejf°var nju. Seveda smo oben^sta znali samosvojo človešl Jri sc nost, ki ji denar pomeni telič le plačilno sredstvo. Pobi si tudi ogledali, kako izgL*^ ranje in preučevanje staj^* s narja. P°J z r »Vsaka ljubiteljska de ,m j je za človeka vzgon in O inj'ft prihodnost,« ugotavlja ^a£a Ješe, ki ga je slabo zdr0ms pred šestimi leti pahnilo niškega poklica v upo^jj »Ponavadi pozabimo "aiar(K ob nečem lepem, ob tist^g^ nas razveseljuje. Meni syetjr bolov in numizmatika, tevolt njim konjičkom se ukva' SVei Mena trte približno 25 let, zanimaj pa mi je spodbudil oče, tyena ral razne starine.« Sprva je spravljal v ga je kdo poklonil. Poteft čel zbirati denar iz časa J^l* Jožefa. Kar bogato zbirk(rn l€ skrinjico vsak star novecl .—■ ^ziv ŽELEZARNA DAJE 40 MILIJARD ZA DELOVNO OBLEKO IN OBUTEV Pri železarskih strojih kot — kozmonavti •m0 'jih Ui c 'h < »De tev i I va !kc dt j dc ol red, odnos predvsem vodilu?* j nologi in vodje. Za wral delavca je vedno bilo i*r v bo dovolj denarja in 2^aJi tudi za ta zaščitna sre^vi< dalo pa bi se marsikda! n< kaj prihraniti. Ni treba> eh rokavice odvržejo ali p£ \ jo že po enkratni up^i Delavce zelo razjezi, kr Koliko dima in pr^ spuščajo v okolje, bod°t>< zale meritve, ki so jih ^ir pri mariborskem ZaV°j\ zdravstsveno varstvo W Te boljše lastnosti novega kotla so prispevale, da so se črni oblaki nad tovarno zredči-li, manjši so in manj črni. Občasno oblaki celo izginejo, dim postane svetel in skorajda neopazen. Povsem izginili pa vendarle še niso, saj stari kotel še vedno kurijo. Ker je znatno manj obremenjen, nekoliko pa so ga tudi preuredili, ni več tako hud onesnaževalec okolja. Sami pa smo se lahk^> na lastne oči prepričali, kako pomembno je pri starem kotlu delo kurjačev. Ko smo po razgovoru z direktorjem Antonom Demšarjem krenili v kotlovnico, se je iz dimnika kot nalašč grdo pokadilo. Zakaj se je, smo lahko hitro ugotovili. Kurjač je vrgel v peč umazane 4 EPORTAŽE PETEK, 14. FEBRUARJA 1986 9. STRAN GLAS ^JJMIZMATIKOM ;iepet starih novcev Desetletni Kranjčan Simon Ješe se že četrt stoletja ukvarja z nijko vedo o novcih. Bolj od zbiranja ga privlači raziskovanje jbP jugoslovanskih kovancev. 0 njih je pripravil zanimiv katalog, sar ogH ker je rabil denar za šola-'i |je- Nazadnje se je posvetil zbi-i (fcnju povojnih jugoslovanskih 3J»ovancev. Počasi in spontano je nastajala obsežna zbirka, v ka-šjri so shranjeni novci v mnogih ni»zličicah ibj numizmatika je kovanec ta^* stvar,« razlaga sogovornik J Pojasnjuje: »Vsak pripoveduje* Z nesbšno govorico o marši-^•n. Po vrsti kovine, načinu ko-Inja in drugem je moč določiti ^pačaj neke dežele, njeno eko-l°msko moč in še kaj. Ljudje ne Jf2n»išljajo dovolj, da je denar iat kulturna dobrina nekega J*roda. Jugoslovani smo zelo gPgati glede na numizmatično ffcdnost svojega denarja; naša •Jpvobodilna vojska je kot edina aIuSVetu imela celoten denarni si-bf®m» za povojne redne izdaje ^narja pa so značilne raznovr-r1** različice.« v ec| Raznolikost kovancev je velik 3i^'Y numizmatikom za preisko-a?i!^e" Simon Ješe si je v mno-|<(f'1 letih zbiranja povojnih jugo- slovanskih kovancev nabral na kupe zanimivega gradiva, ki ga je začel sistematično preučevati po 1980. letu. Kovance je razvrščal po letnicah in denarnih enotah ter jih primerjal med sabo. Vsak primerek je oštevilčil, ga podrobno opisal in po klasificiranju vložil v zbirko; kovance je shranil v predalnike, bankovce pa v albume. »Pri preučevanju denarja me je motilo, da je numizmatičar-ska literatura v glavnem v tujih jezikih in še ta je pomanjkljiva,« naglasa zbiralec Ješe. »Zato sem sklenil izdelati svoj katalog naših kovancev v obtoku, s katerim bi predvsem mlajšim numizmatikom olajšal zbiranje denarja in obenem predstavil bogastvo jugoslovanskega povojnega denarja ne poznavalcem. Zal nisem našel založnika zanj in sem moral zaradi zmanjšanja stroškov omejiti obseg kataloga. Izšel bo vendarle, in sicer v samozaložbi. Predvidoma prihodnji teden bo prišlo iz tiska 2000 izvodov, posamezni ^orajo obleči težke bunde, Jih ovirajo pri delu, rezul-P dela so zato manjši. V n oblačilih so videti kot D2monavti. delavci, ki zaščitnih sred-ev nočejo uporabljati, krši-varstveno disciplino in so [*ko kaznovani. Težko pa je napisati količino delovnih 3 "j ali rokavic. Nemalokrat <( dogaja, da se vodje brez gBhernega utemeljenega lroka »delajo dobre« in odpisujejo večje količine 'n? Pa jih delavci dejansko zvabijo. Res je, da je osebij varstvena oprema slabe z^alitete, saj proizvajalci ro-■e^vic vendarle ne bodo delali 14 ^kvalitetnejšega usnja. a!h 0 se 0DraDii°>tako ni~ p£ kot trdijo nekateri zapo-Y*ni< pa tudi ne. Vodje bi karali nadzorovati obrabo, Ijflavci bi staro opremo modi ^Pokazati in jo tudi uniči-S| klovne organizacije spre-al^ajo tako kvaliteto, kakr- b°una tržišču ponujajo: in-?-W Je dela pravijo, da sla- ■ auteta opreme ni njiho-'if. stvar, temveč delo tržne el*sPekcije. Le-te naj bi nad-akr?Vale kvaliteto, ker nobe-1 b 1 ki ™ izdelano po ju-afslovanskem standardu, ne na tržišče. Na leto kupi Železarna za delavce 10 tisoč parov čevljev, ki so vedno slabše kvalitete. Rok trajanja Je krajši tudi zato, ker so v Železarni zares slabe delovne razmere: od prahu do olj. Čevlji zdaj stanejo do 10 tisoč dinarjev, podražitve pa so tako kot pri drugi opremi domala stalne. Železarji dobijo na leto še 15 tisoč delovnih halj in 90 tisoč parov rokavic. Na leto gre iz skladišč za posameznega delavca 15 rokavic in dva para čevljev; v povprečju, ker je poraba po posameznih obratih razumljivo zelo različna. V hladni va-ljarni Bela, kjer je veliko fizičnega dela in ostrih robov, porabijo 32 parov rokavic na delavca, v profilarni, denimo, 48 parov. Navadna delovna obleka bo zdaj dosegla že ceno okoli 10 tisoč dinarjev, rokavice plačuje Železarna po 2500 dinarjev, bunde stanejo že krepke milijone, da o posebnih oblekah, ki jih moramo nositi ob pečeh, sploh ne govorimo. Načrtujejo, da bodo letos za osebno opremo zaposlenih namenili okoli 40 starih milijard dinarjev. D. Sedej P' Torej bomo kmalu lahko 0stregli tudi s podatki. ■ ^ Gradisu torej kurijo z ža-nJem in njihova kurjava je *° Poceni. Le za rezervo, za lr**er okvar na kotlih, imajo stlet star kotel na olje. Novo °znost za oskrbo z energijo so si odprli s priključitvijo slovenski plinovod. Plina Qef še ne uporabljajo, saj aJo dovolj poceni žaganja. 31 ndar so se zanj odločili, ker |LSe Priključili tudi sosednja i ovica in druge tovarne na tU*' k° ^e bil konec lanske8a 1^zgrajen plinovodski krak. , Škofje Loke. Priložnosti ni-jf hoteli zamuditi. jt 1Nv3ihovi kotli, v katerih kuri-jlf žaganje, pa niso primerni eb v*ažno lubje, ki ga z žage, ga dosti nastane, vozijo °dpad. Denarnega motiva, °i ga vozili v Ljubljano, . .r Je začela delati briketirni-: lubja, še ni. Morda se bo ob ^ dražjem premogu in drvah a*u tudi to splačalo. fLi^ritve, ki smo jih že ome-JL1' °odo povedale tudi to, ko-^anu spuščajo v okolje. ir^anJe, skoblance, tesance in siih zajemajo pri strojih in ^0j.*?rek odsesovalnih naprav istr"10 V sik)se- Trije imajo L. ezne filtre, praši se le, ko a3a do zamašitev. te^ri. žagi pa je dotrajan in nJih. Prav ta pa je najbli-jr sUnovanjskim hišam za tovarniško ograjo in ljudi jezi tudi neprijeten prah. Razen prahu pa še prekomeren hrup, ki ga povzroča predvsem ropotanje drobnolu-pilne linije, ki je postavljena tik ob tovarniško ograjo, tri, štiri metre onstran nje pa so stanovanjske hiše. Hrup bi -ublažil tri metre in pol visok zid, pravijo v Gradisu, masiven, ne lesen plot, kakršen je zdaj. Vendai nad takšnim zidom mejaši seveda niso navdušeni, saj bi bile njihove hiše in vrtovi stalno v hladni senci. Zato krajani soglasja za takšen zid ne dajo. Boljša rešitev bi bila prestavitev te proizvodne linije, kar v Gradisu nameravajo storiti z razširitvijo tovarne proti zahodu, o čemer dokumenti še niso sprejeti. Odkupili pa so že zemljišče, sklenili dogovor z lastniki najbližje stanovanjske hiše, ki se bodo predvidoma izselili koncem letošnjega leta. Seveda pa razvoj tovarne ne bo več tako hiter kot je bil doslej, časi so težavnejši, in ta rešitev je še odmaknjena. Gradisovi ekološki problemi so v senci drugih, večjih na Trati. Tudi na problemski konferenci o varstvu okolja, ki so jo konec lanskega leta pripravili v Škof j i Loki, tako rekoč ni bilo časa zanje. Vendar prispevajo k onesnaževanju okolja, zato jih ne kaže prezreti. Razveseljivo pa je, da jih v tovarni ne skrivajo, vsaj v pogovoru z nami jih niso. Vsak kovanec je zame živa stvar, pravi numizmatik Simon Ješe — Foto: S. Saje katalog pa naj bi stal približno 1800 dinarjev.« V pripravo kataloga je Simon Ješe vgradil prek tri leta trdega dela. V prvem poglavju so zbrani podatki o kovancih v rednem obtoku in njihovih različicah, v drugem opisuje kovance z napakami, v tretjem pa predstavlja spominske in jubilejne kovance. Zanimiva publikacija, ki jo je v prednaročilu ponudil društvom numizmatikov in denarnim ustanovam, je pred tiskanjem proti pričakovanju naletela na slab odziv. Šele ko se je izvedelo za njen izid, so začela naročila kar deževati od vsepovsod. Avtor jim ne bo mogel ugoditi, ker je prodajo kataloga zaupal trgovini. »Če pri izdaji sedanjega kataloga ne bo izgub,« zaupa vztraj-,ni kranjski numizmatik, se bom lotil priprave dopolnjenega kataloga. V njem bi rad s pomočjo zbiralca bankovcev predstavil celotno zbirko povojnega jugoslovanskega denarja. S takim delom bi dokazali tudi tujcem, da znamo zbirati in preučevati svoj denar.« Simon Ješe, ki je eden od pobudnikov za ustanovitve gorenjskega društva numizmatikov in njegov prvi predsednik, ne zbira starega denarja le zase. Rad ga izmenjuje z vrstniki, znancem in prijateljem pa marsikateri dvojnik iz zbirke tudi podari. Ob koncu lanskega leta je poklonil celo kompletno zbirko naših povojnih kovancev Gorenjskemu muzeju, da bi mu omogočil iz-raznejše prikazovanje tega narodnega bogastva med ljudmi. Stojan Saje PETKOV PORTRET Majda Loncnar Na številnih gorenjskih kmetijah jo poznajo po njeni neposrednosti, preprostosti, odkritosti. Kmetje ji zaupajo in jo tudi tedaj, ko je z mislimi daleč od službe, kar naprej ustavljajo in jo sprašujejo o vsemogočem: kdaj bo predavanje o pridelovanju hrane, kdaj strokovna ekskurzija, kako kaže s posojili, kdaj bo tečaj o peki kruha ... Majda prijazno odgovarja, pomaga, kolikor je v njenih močeh in se v korist kmetijstva odreka tudi zasebnemu življenju. Delo opravlja z veseljem, ne gleda na ure in na denar in se prikaže na kmečkem dvorišču tudi popoldne ali v nedeljo, ko hiti, denimo, na Pokljuko ali na smučanje v Kranjsko goro. Iz Bohinja prihaja, iz pol-proletarske družine v Nome-nju. Oče je delal pri železnici, mama dela na kmetiji. Že kot otrok je hodila pomagat teti na Bohinjsko Belo, kjer je kmalu spoznala vse slad-kobe in grenkobe kmečkega življenja. To je bil čas, ko je bilo kmetijstvo še slabo razvito. Pridelovali so malo repe, malo pese, malo krompirja. Zjutraj ob štirih so vstajali in okopavali peso, da so se opoldne skrili pred vročimi sončnimi žarki. Dela vajeno kmečko dekle se je po končani gimnaziji na Jesenicah odločilo za študij agronomije v Ljubljani. Dvanajst slušateljev je končalo drugo stopnjo in med dvema dekletoma tudi Majda. Potem jo je pot za kratek čas zanesla ven iz kmetijstva — na carino, v oddelek za začasen izvoz in uvoz. Ni ji ugajalo, imela je občutek, kot bi se na novo šolala. Ob prvi priliki je zapustila carinike in si poiskala delo v živinorejsko-veterinarskem zavodu v Kranju. Tu je pogodbeno delala tudi za blejsko gozdno gospodarstvo, dokler se pred štirimi leti ni v tej delovni organizaciji tudi zaposlila. Vodi hranilno-kreditno službo, ki predstavlja gmotni temelj pospeševanja kmetijstva, usmerja izobraževanje kmetov, kmetic in mladih zadružnikov v jeseniški in radovljiški občini, kot pospeševalka pomaga kmetom — med njimi so tudi kooperanti gozdnega gospodarstva — iz težav in k hitrejšemu napredku. Kot članica izvršnega odbora radovljiške kmetijske zemljiške skupnosti si vedno prizadeva, da bi odvrnila graditelje od pozidave najboljših njiv in travnikov. Njene ogorčene besede so pogosto zaman, ker se urbanisti še vedno mačehovsko obnašajo do zemlje in ker ima strokovno mnenje kmetijske zemljiške skupnosti premalo veljave. Letos se ji bo iztekel štiriletni mandat v sedanjem sestavu radovljiškega izvršnega sveta. Prizna, da je na sejah velikokrat manjkala, a kadar je šlo za kmetijstvo in gozdarstvo, je prišla in povzdignila glas. Še vedno ji zveni v ušesih predlog, izrečen na eni od sej izvršnega sveta, naj bi v Bohinju pridelovali »biološko čisto« hrano — brez uporabe umetnih gnojil in škropiv. »To bi bil korak nazaj h kmetijstvu, ki da malo hrane!« je dejala. »Pospeševalec je deklica za vse in zato nas kmetje opravičeno kritizirajo, da smo premalo na terenu in preveč v pisarnah. Pisar i je je preveč, precej je povsem nepotrebno,« jad i kuje. »Pospeševalec mora pogosto delati kot psiholog ali socialni delavec,« razmišlja. »Najprej mora tenkočutno prisluhniti družinskim problemom (bolezni, nasledstvo, ostare-lost...), šele potem lahko zastavi besedo za večjo uporabo umetnih gnojil, za zamenjavo semena, za obnovo hleva, za večjo čistočo pri molži.« Veliko ljudi in krajev je spoznala pri svojem delu, a najraje se odpravi na Srednji vrh nad Martuljkom, v Bohinj, na Brezje, v Zabrez-nico, na Planino pod Golico. »Tu so doma preprosti in še nepokvarjeni ljudje,« pravi. Ob delu v kmetijstvu in gozdarstvu ji ostane malo prostega časa. Že od otroških let je članica planinskega društva Bohinjska Bistrica. Med prvimi iz Bohinja je stala na vrhu najvišje evropske gore, na Mt. Blancu — v odpravi, s katero je tri dni preživela v hudem viharju v bivaku na višini štiri tisoč metrov in o kateri so se potem časniki razpisali na dolgo in široko. Ob koncu tedna, ko običajno le lahko za nekaj ur odloži delo, si z veseljem natakne dilce in zavi-juga po strmini. Ko je stanovala v Bohinju, je bila tudi članica sveta krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica in tamkajšnjega turističnega društva; odkar pa živi na Bledu, je tudi vez s krajem nekoliko popustila. C. Zaplotnik ARKTIKA NA JEZERSKEM VRHU Skozi ledeni veter in zamete Jezerski vrh, 10. februarja — Ciklon s središčem v Sredozemlju so v nedeljo in ponedeljek občutili tudi v višjih predelih na Gorenjskem. Tako kot je bilo na Jezerskem, pa tudi starejši krajani že lep čas ne pomnijo. Snega sicer ni padlo veliko in še ta je bil suh. Vendar pa je pri 12 do 15 stopinjah mraza močan veter delal tudi do trimetrske zamete. Ko smo se v ponedeljek zjutraj pogovarjali z vodjo vzdrževanja v Cestnem podjetju Kranj o razmerah na gorenjskih cestah, so bila med zahtevnejšimi omenjena tri področja: Korensko sedlo, Ljubelj in Jezerski vrh. Dogovorili smo se, da se udeležimo ene od snežnih oziroma očiščevalnih akcij. Medtem ko so bile glavne ceste v nižini dopoldne že dokaj dobro očiščene, vsekakor neprimerno bolje kot v nedeljo, so cestarji s stroji še vedno odpirali mejne prehode. Malo čez poldne, ko je bilo že skoraj odločeno, da se podamo k Jurjevemu mostu, malo naprej od ljubeljske galerije, kjer bodo razstrelili plaz, pa je prišlo obvestilo, da so v smeri proti Jezerskemu vrhu prave arktične razmere. Z delovodjo vzdrževanja 111. enote (kranjsko območje) pri Cestnem podjetju, Blažem Faj-farjem, sva se torej podala na Jezersko. Malo pred tem se je vrnil s tega območja, kjer sta voznik stranskega odmetača Jože Valjavec in rajonski cestar Franc Stirn že od zgodnjih jutranjih oziroma nočnih ur prebijala serpetine proti vrhu. »Enajsto leto sem pri Cestnem podjetju, a kaj takšnega še nisem doživel,« mi je med potjo proti Jezerskem, kjer je bila cesta tako očiščena, da je bilo moč peljati celo z letnimi gumami, razlagal Blaž Fajfar doma iz Lajš. »Do Kazine se pride brez težav, pa tudi do Štularja še nekako gre. Naprej pa je, kot da bi se vse najhujše zmešalo: sneg, veter, mraz, zameti...« Drugačne razmere, kot so bile ob najinem odhodu v Kranju, so se začele kazati pri Hajniharjevi vili v Kokri. Tu je veter že nanašal sneg na cesto. Vendar je vožnja do Štularja na Jezerskem minila domala brez večjih težav. Nekatere hiše na Jezerskem so bile sicer zametene skoraj do streh, strehe pa brez snega, vendar vsakdanje življenje Jezerja-nov ni zastalo. Pridno so »kidali« Božo Majstorovič, mejni miličnik: »22 let sem v tej službi, od tega 6 let na Jezerskem, a kaj takega še nisem doživel ...« in iz dimnikov se je tudi lepo kadilo. Ko naju je pri Štularju dvakrat prezeblo do kosti, smo se zapodili proti vrhu. Jože Valjavec in Franc Štirn sta s stranskim odmetačem dokaj hitro napredovala. In čeprav sva bila s Francem trdo za njima, sva imela veliko opraviti, da sva jima sledila. Za strojem je včasih pri-grmelo na cesto še več snega, kot ga je bilo pred njim. Bilo je malo pred četrto uro popoldne, ko nam je vendarle uspelo. Jezerski vrh je bil prebit in tudi veter se je nenadoma precej umiril. Imel sem občutek, da na mejnem prehodu nisem bil še nikdar doslej tako dobrodošel gost in tako lepo sprejet kot tokrat. Kako tudi ne: carina, milica in vojaki so bili že lep čas odrezani od doline. Gostišče nasproti njihove stavoe je ono Stanislav Hribar, carinik: »13 let sem v carinski službi in precej časa sem bil na Ljubelju. Danes sem na Jezerskem vrhu prvič ostal brez kosila. zameteno. Še dobro, da je gostilničar v soboto odšel v dolino. Kar precej pa se bo namučil, preden bo gostilno lahko spet odprl. »Ostali smo tako rekoč brez vsega. Če nam ne bi vojaki, ki so za prebijanje skozi sneg za kilometer potrebovali dve uri in pol, prinesli hrano, bi bili lačni. Kavo pa imamo, ali jo boste?« Z one strani meje, iz Železne Kaple, je bila cesta že nekaj časa splužena. Avstrijski kolegi so naše mejne uslužbence že večkrat vprašali, kdaj bomo tudi pri nas odprli prelaz. Zdaj smo tudi z naše strani lahko poslali obvestilo, da je prevozen za osebne avtomobile z zimsko opremo. »Vse skupaj bi bilo čisto normalno in brez težav, če ne bi bil sneg tako suh in če ne bi bilo vetra. Bile so že zime in je zapadlo precej več snega, pa še težak,južen, je bil, a smo vseeno dokaj hitro prišli na vrh. Tokrat pa je vse, kar si odmetal, spet priletelo nazaj in sproti zasipavalo cesto,« sta na vrhu zadovoljna razlagala Joža Valjavec in Franc Štirn. Toda pred njima je bil preostanek dneva in še dolga noč. Zdaj je bilo treba cesto tudi razširiti. »Zakon glede dela sicer pravi drugače. Toda razmere na terenu v takšnih primerih terjajo svoje,« sta še dodala i preden sta šla z vrha spet proti Stular- @®gn IM J i Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo dokončano višjo tehniško varnostno šolo , — strokovni izpit iz varstva pri delu — 5 let delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo pisne prijave z priloženim življenjepisom, dokazilom o strokovnosti ter potrdilom o stalnem bivališču na naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. Prošenj brez zahtevanih dokazil komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati pisno obveščeni o izbiri najkasneje v 40 dneh __j-Lij_-i'_žulxL_m 'niii ^1 ■ li . . : 1_; i ■ SKLADIŠČNIKA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje: — da imajo poklicno trgovsko šolo — delovne izkušnje na takem delovnem mestu Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38 a, Komisiji za delovna razmerja. Rok za obvestila kandidatov je 15 dni po izbiri. • .-!i t; o wm,o;i.>q r>i !/i )\dn ;>liu)r'!.[ i'-* lfldO?OClSI *-<"■ M'vnj-1 e GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oziroma naloge iU)i>OM V/i VJAMIA .11, IZBR4LI SO ZK VAS V MERKURJEVI prodajalni ŽELEZNINA v Radovljici na Gorenjski cesti 5 imajo dobro izbiro ročnega in strojnega orodja, kompletnega vodoinštalaterskega materiala, vključno material za centralno kurjavo, poleg tega je pestra izbira bele tehnike in drobnih gospodinjskih aparatov, kakor tudi vseh vrst gradbenega materiala. S-MERKUR IZBRALI SOZMflS Ste že obiskali preurejeno blagovnico METALKA v Kamniku? Opazili smo, da imajo veliko izbiro električnega ročnega orodja za obdelavo lesa in kovin. Izbirate lahko med proizvajalci Iskra in Black & Decker. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, p. o. KRANJ Razp.sna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa objavlja na osnovi sklepa sveta šole razpis za imenovanje poslovodnega organa (za 4 leta) za dela in naloge: RAVNATELJA ŠOLE Pogoji: — kandidat mora poleg pogojev iz 511. člena Zakona o združenem delu izpolnjevati tudi pogoje, določene s samoiipravnun jjporkzumom o združevanju dela delavcev y šoli za učitelja ali sodelavca šole — 5 let delovnih izkušenj, v vžgojnoizobraževalnem procesu —> .o^iavtjerm pedagoški ih strokovni izpit Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev z opisom dosedanjih delovnih izkušMf^pVejema v zaprtih kuvertah z oznako »za razpisno komisijo za imenovanje ravnatelja šole« 15 dni po objavi razpisa tajništvo šole. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po zaključku razpisnega postopka. Razpisna komisija objavlja na osnovi sklepa sveta šole razpis za imenovanje delavca s posebnimi pooblastili (za 4 leta) za dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA za obutveno usmeritev Pogoji: — kandidat mora poleg pogojev iz 511. člena Zakona o združenem delu izpolnjevati tudi pogoje, določene s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v šoli za učitelja ali sodelavca šole — 5 let delovnih izkušenj v vžgojnoizobraževalnem procesu — opravljen pedagoški in strokovni izpit Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev z opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema v zaprtih kuvertah z oznako »razpisni komisiji za imenovanje pomočnika ravnatelja za obutveno usmeritev« 15 dni po objavi razpisa tajništvo šole. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po zaključku razpisnega postopka. ©©MMIEnGLAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 14. FEBRUARJA 1981 Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. GOZDARSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KRANJ, n. sol. o. Zbor delegatov gozdarske hranilno kreditne službe Kranj razpisuje prosta dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA GHKS KRANJ Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri — 5 let delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo kot dopolnilno delovno razmerje za dve uri na dan za 4 leta. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o., Gozdarska hranilno kreditna služba, Kranj, Staneta Žagarja 27, s pripisom »za razpisno komisijo«. DSSS ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA za nedoločen čas Pogoji: — končana pravna fakulteta — 3 leta delovnih izkušenj — opravljen pravosodni izpit Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov SOZD LTH DSSS Škofja Loka v 10 dneh po objavi. O izidu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. zunanjega delavca 2. Cistilke posode v laboratoriju Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, imeti še: pod 1. osnovno šolo, pod 2. osnovno šolo in tečaj higienskega minimuma. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., TOZD Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska cesta 10. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. HIT LETA Koncert ansambla >OSLEDNJA IGRA LEPTIRA »DEČKO AJDE O'LADI V DVORANI PLANINA KRANJ 20. februarja ob 17. uri Predprodaja vstopnic Turistična agencija ALPETOUR NOVE OBRESTNE MERE ' Varčevalci, od 1. februarja 1986 dalje veljajo nove obrestne mere za vezana dinarska sredstva: letna obr. mera 68% za vloge, vezane nad 3 mesece 71 jflD za vloge, vezane nad 12 mesecev 73 % za vloge, vezane nad 24 mesecev Ker banka pri 3-mesečnih depozitih obračuna in izplača obresti pred potekom enega leta, uporablja diskontno obrestno mero, ki znaša 55,39 %. Primer: znesek 50.000 din na vpogledni hranilni vlogi vam bo po treh mesecih prinesel 937 din obresti, isti znesek, vezan za tri mesece, pa kar 6.924 din. MALI OGLASI tel 27 960 certa JI A16 aparaiMfroH Prodam ZVOČNIKE fisher 100/70 W, za 6SM, GRAMOFON hitachi za 4 SM. Tomaž Vengar, Viktorja Kejžarja 38, Jesenice_ 1570 BARVNI TELEVIZOR iskra panorama, dobro ohranjen, prodam Kržišnik, Škofjeloška 37/B, Kranj_1571 Prodam HIŠNI RAČUNALNIK atari 800 X'., 64 K s kasetnikom Bertonclje-va 31, Kranj_1572 KIT ZVOČNIKE 80/120 W, vrhunske izvedbe, ugodno prodam Telefon 064/41-105__1573 Prodam vzvratni traktorski SN EŽNI PLUG — planirno desko. Demšar, Log 2, Žkofja Loka_1574 OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:24-274 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Prodam nov stereo RADIOKASETO FON RAMA 8320 za 5 SM. Jože Gri čar, Blaževa 10, Žkofja Loka 1720 Prodam 10 kW ELEKTROMOTOR in KLINO 0 900. Telefon 62-581 1721 Prodam starejši KOMBAJN za obiranje krompirja v gajbice ali vreče. Vir-maše 33, Žkofja Loka_1722 Prodam brezhiben črno-beli TELEVIZOR, cena 2 SM. Lado Žuštaršič, Gorenja vas — Reteče 75, Žkofja Loka __1723 Prodam rabljen črno-beli TELEVIZOR panorama Naslov v oglasnem oddelku._1724 Prodam GRAMOFON tosca 15 z zvočniki in 3-kanalni LIGHT SHOW Gorjanc, Sitarska 12, Kranj, Stražišče _1725 Prodam RADIOKASETOFON RM 221 avtomatik z garancijo in TELEVI ZOR iskra jasna Papler, Senično 27, Tržič_1726 Prodam enofazni KOMPRESOR, 50-litrski, za 70.000 din, in nov trifazni 1 kW ELEKTROMOTOR za 15.000 din. Telefon 28-321_1727 Prodam črno-beli TELEVIZOR El, star eno leto, za 4,5 SM in barvni TELEVIZOR El, star 10 let, za 2 SM. Raf-ko Murovec, Žkofjeloška 50 1728 Prodam malo rabljen barvni TELEVIZOR iskra za 10,5 SM. Telefon 40 523 _1729 Prodam HI-FI STOLP hitachi s carin-sko deklaracijo. Telefon 25-741 1730 Prodam TELEVIZOR trim. Telefon 27-276 - int. 27 od 7. do 9. ure ob de-lavnikih_1731 Mini KOMPONENTO hitachi z gramofonom prodam. Novak, tel. 81-850 - int. 21_1732 Prodam črno-beli TELEVIZOR in 200 litrski HLADILNIK. Stare, Trata 27,' Cerklje_1733 HI-FI STOLP, 2x70W, komplet z omarico in carinsko deklaracijo, pro-dam za 16,5 SM. Telefon 25-741 1734 Prodam ŽIVALNI STROJ danica, v omarici, star 6 let, dobro ohranjen. Telefon 82-650 od 19 do 20. ure zvečer _1735 Ugodno prodam PRALNI STROJ gorenje in črno-beli TELEVIZOR čaje-vec. Telefon 38-249_1736 Prodam barvni TELEVIZOR iskra, star 5 let in pol, za 75 000 din. Stopar, Kebetova 18, Kranj_1737 gradbeni mat. Prodam 6 mJ hrastovih DESK, debe-line 3 cm. Telefon 49-016_1535 Prodam manjše GRADBENO DVIGALO Naslov v oglasnem oddelku. _1585 PUNTE 2,2 m in 1,3 m, prodam. Telefon 25-071 - int. 31 od 7. do 8. ure _1586 Prodam suhe hrastove PLOHE Tele fon 064/25-151__1756 Prodam smrekov OPAŽ za zunanje in notranje obloge Telefon 42-121 _1757 Prodam 140 mJ smrekovega OPAŽA. Jože Rožič, Brezje 5, tel. 064/79-906_1758 Prodam nova balkonska VRATA ter-moton plus, trojno zasteklena, 80x220, in OKNO 80x 140 Telefon 49-161 1759 rasno prodam BUČE (bundeve) VELIKANKE, ame riške sorte, ki so bile pridelane v Kranju — Zlato polje in razstavljene na Cesti 1. maja 4, dosežejo težo tudi preko 100 kg. Seme teh buč lahko kupite v Kranju, Cesta 1. maja 4, tel. 21 -582 1284 Ugodno prodam PRALNI STROJ El Niš in ŽOTOR za 5 oseb, z baldahinom Preradović, Planina 2, Kranj 1560 Prodam suha borova DRVA. Dvorje 40, Cerklje_156J[ Prodam JEDILNI KROMPIR desire po 60 din Stane Gorjup, Trboje 61, Kranj _1697 TEKAŽKE ČEVLJE, 43, z okovjem in SMUČARSKE HLAČE, 40, prodam. Te-lefon 064/61 686 _1698 Prodam PRAŽIČA za zakol, polovico mlade GOVEDI in bukova DRVA. La hovče19 _1699 Prodam PREŠO" za stiskanje mošta, 4 GUME za LADO ter 4 rabljene za traktor tomo vinkovič Telefon 25-437 _1700 Prodam dva AKVARIJA. Srečko Ja klin, Jake Platiše 5, Kranj, tel 38-501 __1701 Prodam KNJIŽNO ZBIRKO NOBELOVCI Telefon 35 868 1702 OTROŽKI AVTOSEDEŽ prodam. Ogled popoldan. Stanko Gaber, Puštal 52, Žkofja Loka_1703 TRAKTOR univerzal 445, 3200-litrsko CISTERNO creina za gnojevko in KO SILNICO SIP 165, prodam. Moste 100, Komenda_1704 Prodam mešana DRVA in LADO 1200 po delih (karoserija, vrata itd . . .). Telefon 45-291_1760 Ugodno prodam ZIBELKO, STAJICO in GUME 145 x 13 s platišči za R-4 Telefon 57 036_1761 ilan.oprema Prodam PRALNI STROJ, emajliran, zelo ohranjen. Zdravko Krejič, Valjav-čeva 10, Kranj_1575 Ugodno prodam kombiniran ŽTE DILNIK (4 elektrika, 2 plin). Telefon 28-516 po 15. uri_1576 Prodam GARNITURO — trosed postelja in dva fotelja Telefon 064/23-225_1577 Ugodno prodam rabljeno 2 kW ter-moakumulacijsko PEČ Marija Mora-vek, Janeza Puharja 2, Planina, Kranj _ 1578 Prodam staro rabljeno POHIŽTVO za dnevno sobo in spalnico. Prosen, Strahinj 10, tel 47-093 (064) 1579 Prodam velik HLADILNIK in starejšo OMARO. Telefon 35-340 _1580 Prodam kombiniran ŽTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin). Telefon 064/74-054 _158J[ Prodam belo otroško POSTELJICO z jogijem. Telefon 25-696 po 15. uri _ 1582 Prodam novo ETAŽNO PEČ central plamen 23. Telefon 74-578 — Aleš _1583 Ugodno prodam OPREMO za dne-vno sobo. Telefon 75-325_1584 1 Prodam dve leti star električni ŽTEDILNIK. Ogled v soboto do 15. ure. Krempl, Trg Rivoli 7, Kranj_1738 Prodam rabljen PRALNI STROJ. Jankovič, Jenkova 10, Kranj_1739 Ugodno prodam ohranjeno KUHINJO, brez hladilnika in štedilnika. Pire, Valjavčeva 10, Kranj, tel. 26-413 1740 Ugodno prodam SPALNICO. Tele fon 37-353_1741 Poceni prodam PRALNI STROJ v okvari. Slobodan Dodevski, Planina 5, Kranj_1742 Prodam PRALNI STROJ El Niš, v okvari, celega ali po delih. Renko, Mo-še Pijadeja 3, tel. 25-730_1743 Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ. Zaplotnik, Golnik 57_1744 Ugodno prodam povsem novo nerabljeno KOPALNIŽKO OPREMO: kad, WC, bide in umivalnik peščene barve. Telefon 45 247, popoldan » 1745 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 6 kW prodam Franc Pogačar, Bohinjska Bela48/A _1746 Prodam ŽTEDILNIK gorenje (4 plin, 2 elektrika). Betonova 13/A, Kranj, Ko-krica, tel. 24 127_1747 Prodam 180 litrski HLADILNIK gore-nje. Telefon 60-475_1748 Prodam ŽTEDILNIK kiippersbusch. Telefon 23-907_1749 Prodam POMIVALNI STROJ iskra. Grašič, Strahinj 131, Naklo_1750 Prodam KNJIŽNO OMARO za 7000 din. Telefon 24-614 ali 28-676 1751 Poceni prodam PRALNI STROJ ca-stor 532, v okvari (pretečen boben) in 3 kW termoakumulacijsko PEČ. Tele-fon 42-314_1752 Prodam 4,5 kW termoakumulacijsko PEČ AEG. Telefon 064/81 -827 1753 Poceni prodam KAVČ in dva FOTELJA Stevanovič, tel. 28-729 1754 Poceni prodam električni ŠTEDIL NIK in PRALNI STROJ Medvešček, Mencingerjeva 3, Kranj_1755 Hvali Prodam velikega črnega ŠNAUCER-JA — rodovnik, starega 10 mesecev. Preska 21, Tržič._ " PRAŽIČE, težke od 35 do 180 kg, prodam. Zupančič, Posavec 123, Podnart, tel. 064/70-379 647 AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ sprejema prijave za vpis V TEČAJ VOZNIKA INŠTRUKTORJA B KATEGORIJE. Vabljene tudi tovaiišice! Interesenti dobijo informacije na Avto moto društvu Kranj, Koroška 53 d. i nama škofja loka ; Na pultu posebnih prodaj v I. nadstropju veleblagovnice Nama Škofja Loka priporočamo nakup posode Emo III. kvalitete po ugodnih cenah. Na oddelku z metražo v I. nadstropju boste lahko prihodnji teden kupili metrske tkanine proizvajalcev Svila Maribor in Novoteks Novo mesto po 50 % znižanih tovarniških cenah. Do 23. februarja še traja pose-zonska razprodaja zimskih smučarskih oblačil po 30 % nižjih cenah. HIŠA DOBREGA NAKUPA Prodam KRAVO simentalko, ki bo v kratkem tretjič teletila. Mihelič, Pod brezje 8_1562 TELICO, staro 6 tednov, za rejo ali za zakol, simentalko, prodam. Žiganja vas 39, Duplje_1563 Prodam PUJSKE, težke od 20 do 35 kg, domače reje Sp Brnik 60, Cerklje_1564 Prodam 150 kg težkega PRAŽIČA Mavčiče 109_1565 Mlado KRAVO, menjam za KRAVO po teletu Podreča 43, Mavčiče 1566 Prodam 9 mesecev brejo TELICO si mentalko. Kern, Praprotna polica 28, tel. 42 443__1567 Prodam 20 do 70 kg težke PRAŽIČE. Stanonik, Log 9, Žkofja Loka 1568 Prodam KRAVO s teletom Smokuč 24, Žirovnica_1569 Prodam mlado brejo KRAVO. Mar-jan Žolar, Rudno 46, Železniki 1705 Prodam 30 kg težke PRAŽIČKE in PRAŽIČA za zakol. Sv Duh 41, Žkofja Loka___1706 Prodam TELIČKO Žmartno U, Cer kije_ _V707 Prodam tri PRAŽIČE. težke od 30 do 35 kg. Predoslje 1, Kranj_1708 Prodam mlado KRAVO, visoko bre-jo. Brezje 42 pri Tržiču_1709 Prodam 5 tednov staro TELIČKO za pleme. Zg Bitnje 23, Žabnica 1710 Prodam ZAJCE za rejo ali zakol. Ru-pa 13, tel.21-228_ 1711 Prodam teden dni staro TELIČKO si-mentalko Avsenek, Gorica 11, Radovljica__1713 Prodam 4 PRAŽIČE, po 30 kg težke. Podbrezje49, tel. 70 184 1714 Prodam 7 tednov stare TELIČKO za rejo. Zg Brnik 90, Cerklje_1715 Prodam 5 tednov starega črno-bele ga BIKCA. Matjaž Kšela, Jegriše 20, Vodice_1716 Prodam mlado, težko KRAVO, ki bo konec tega meseca teletila. Ribno 51, Bled_1717 Prodam KRAVO po drugem teletu in več TELET. Vidmar, Bukovščica 15, Selca_._1718 Prodam od 130 do 150 kg težkega PRAŽIČA za zakol. Debeljak, Smoldno 5, Poljane_V719 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: 35-770 Obiščite naš rastavni prostor! Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, stenske in stropne obloge, kotne letve, ter več vrst letev za uokvirjenje slik in gobelinov Se priporočamo! V_, kupim Prodam JUGO 45, star 15 mesec« prevoženih 10.000 km. Telefon 38-0" _l Poceni prodam nove ZIMSKE Gl ME 165/13 in PLATIŽČA za mercedj sa. Telefon 37-089_iSj Prodam R-4 - »KATRCO«, letni 1976. Ogled po 16. uri. Blaž Marku* Srednja" vas 7, ženčur_18| Prodam ZASTAVO 101, letnik I9lj registrirano do oktobra 1986, za I SM. Telefon 23-452_Ig Prodam OPEL KADET 1.3 STD, " tnik 1980. Telefon 22-132 vozila Ugodno prodam ZASTAVO 101 I 55, letnik 1984 Tone Cvek, llovka Kranj Ugodno prodam nerabljene GU^ 135 R 13 tiger. Telefon 47-250 1g Prodam R-4 GTL. letnik 1983. Sre< nja vas 34, Ženčur Prodam VVARTBURG, letnik Rajgelj, Kranj, Begunjska 6 198' 1 Razpisujemo JAVNO LICITACIJ za prodajo osebnega avtomobila P STAVA 750, letnik 1977, v nevozne* stanju. Ogled v petek, 14. februarji do 14. ure. Licitacija se začne ob 1' uri. Počitniški dom Rade Konča šelj — Preddvor Prodam dobro ohranjenega GOLfj 1979. Damjanovič, C. Lmaja 61/2 Kranj_]» Prodam ZASTAVO 101, letnik 1371 Krč, Nova vas 9, Preddvor, tel. 45 166 1 ' ZASTAVO 128, garažirano, zaščif no, 28.500 km, registrirano do decefl1 bra 1986., z vlečno kljuko, za 105 M prodam. Erznožnik, Planina 18, t« 23 059 dopoldan; 28 956 popoldan 160- Prodam JUGO 45, letnik 1982. VinK Oblak, Oprešnikova 16, tel. 25-798 1601 Prodam LADO 120, letnik 1973, RENAULT 16 z manjšo okvaro. Zor9 Dragojevič, Drulovka 19, Kranj 1 P 19; Dve novi ZIMSKI GUMI z obroči *\ FIČKA prodam Vrankar, Naklo, V« glarjeva 4 160 NOVO Odprta je nova fotokopir-nica na cesti STANETA ŽAGARJA 37, KRANJ (bivši bencinski servis). Nudimo vam kvalitetno kopiranje formatov A4, A3 in pomanjšave. Za usluge se priporoča' mo! Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980 Ja tovorno PRIKOLICO za osebni avto'1 priključek za GOLFA JG. Jože Koši' ra Krajevna pot 9, Stražišče, tel. 21 -823 P< 160 Prodam ZASTAVO 101, letnik 197! Telefon 35 300, Krasič, Kranj, Jane* Puharja 3_JjO Ugodno prodam nove GUME sa" 825 — 20 radial. Zlatnarjeva pot ' Stražišče, Kranj_16J Prodam FIČKA, letnik 1980, registr ranega celo leto. Stara cesta 14, Krafl 16! Prodam MERCEDES 200 D, letni 1980. Ogled v petek popoldan in sob' to do 16. ure. Hrast, Rudija Papeža i Kranj, tel. 38-169 _16) Ugodno prodam ŽKODO 120 L! staro 5 let, odlično ohranjeno. Ponu Prodam ZASTAVO 101 po delih. 2j jič, Zapuže 13/A, Begunje_l6jT Nujno prodam OPEL ASCONO co* pe 1.6 S, 5 vrat. Primožič, Zlatnarje]j 9, Kranj__£■ ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ggJEK, 14. FEBRUARJA 1986 MALI OGLASI, OSMRTNICE 15. STRAN (^ra^J^oJJ^^nGLAS FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. ^ 23-893 (pri Prešernovem gaju) Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik ■ft Zg. Bitnje 211, blizu trgovine, tel. ■Pt — int. 22 dopoldan 1712 Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1976, Pripravljenega za tehnični pregled, Prevoženih 42.000 km, garažiranega, Po ugodni ceni. Kajtazovič, Novi svet % II. nadstropje, Škofja Loka, tej. gV735-016 dopoldan Lukovica 1672 Prodam ZASTAVO 101 GT 55, staro B mesecev, registrirano do 6. 1. 1987. Iglefon 26 479_1673 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1982, J°000 km za 40 SM. Romšak, Podiju SS1J82. Tržič _1677 Prodam nov zadnji levi BLATNIK za '« PZ. Gorjanc, Sitarska 12, Kranj, Stražišče_1678 Prodam FIAT UNO 45 S, letnik ma-5j! 1985, prevoženih 15000 km, cena * SM. Naslov v oglasnem oddelku. K__1679 Prodam JUGO 45, temno moder, *tar 12 mesecev Telefon 45 284 od 16. goj8.ure 1680 Prodam avto VAUXHALL VX 2300. Jg^Sedič, Sp. Brnik 42, Cerklje 1681 . Prodam TAM 110 v dobrem stanju, !5lQjkl972. Telefon 79 439_1682 . Prodam MOTOR MERCEDES 220 D, iSlTjik 1981. Telefon 37-429_1683 R Prodam FIAT 126-P, letnik 1976. ?fanka Zver, Taleška 14, Bled, tel. 4^771 - jnt. 08_H>84 v R-4, letnik 1975, prodam za 10 SM. Igtgfon 24-432. Kranj, Kuratova 2 1685 AUDI 80 L, I. registracija februarja ."'8, dobro ohranjen, prodam. Tele- 150064/79-018_1686 KUPIM nov JUGO 45. Naslov v SSjasnem oddelku. _1687 Prodam R-4, letnik 1978. Hafnarjevo Hjsejje 84, Žkofja Loka_1688 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Hrastje 39, Kranj (nasproti gostil 5Si__1689 Prodam dobro ohranjeno LADO '300 S, letnik 1983 Franc Jenko, ti^stje 207, Kranj_1690 Prodam dve malo rabljeni ZIMSKI J'UMI 15x165. Kokalj, Lojzeta Hrova- il^ Kranj_1691 ZASTAVO 101, letnik 1975, registri rano do 18 12 1986, dobro ohranjeno, P°ceni prodam ali menjam za fička. °°jan Vidmar, Heroja Verdnika 41/A, pšenice_1692 . Prodam ZASTAVO 1300, garažirano ln vzdrževano. Telefon 064/38-940 tej___1693 y Prodam BLATNIKE in MASKO za UPI Telefon 24-917_1694 ^ Ugodno prodam ZASTAVO 101 in ^STAVO 750, obe vozni, registrirani Ka irnen Terzič, Ribenska 24, Bled 1695 lokali PROSTOR za lokal, 30 m', oddam za ^lrno obrt v bližini Kranja. Ponudbe P^Voda elektrika_1645 Najamem PROSTOR za tiho obrt na rpmočju Škofje Loke. Telefon ii?*/62-4l5_1646 . Na Gorenjskem v središču mesta iš *em manjši PROSTOR za mirno obrt. Š!!ra: Resnost 1661 stanovanja -Zamenjam družbeno GARSONJE 28 m', centralno ogrevano, za Vecjo kjerkoli v Kranju. Telefon 35-216 -~___1412 p Prodam lastniško STANOVANJE na 'enini v Kranju, 81 mJ. Informacije po JSl-38-845 1629 ^Zamenjam enosobno STANOVA-. 39 m1, v Šorlijevem naselju, za J^Pje. Telefon 064/25-010_1630 .Prodam GARSONJERO, 29 m', na ar»ini II., nizek blok, takoj vseljiva. Ši-1631 ^Sončna lega ^Uslužbenka aerodroma išče GARSONJERO ali enosobno STANOVA J^E v Kranju ali Ljubljani J54/26-201 Telefon 1632 Iščem GARSONJERO v Škofji Loki SllKranju Šifra: Predplačilo 1662 v Škofji Loki ali okolici kupim dvoin- r^k.., Polsobno oziroma dvosobno STANO VANJE ali starejšo HIŠO. Naslov v Salasnem oddelku._1663 UV STANOVANJE vzamem fanta ^gstje 73, Kranj_1664 Oddam enosobno centralno ogrevajo STANOVANJE. Ponudbe pod šifro: ^najstmesečno predplačilo 1665 -Oddam SOBO. Antolkovič, Britof %C_1666 Mamica z otrokom išče v Kranju po Možnosti enosobno STANOVANJE ali ^ARSONJERO za eno leto. Ponudbe E$d: Redna plačnica 1667 STANOVANJE ali GARSONJERO ^a relaciji Kranj—Jesenice, najraje v adovljiški občini, nujno najame mlada ražina s 15-mesečnim otrokom. Tele-^061/786-043_1668 lY Zamenjam enosobno STANOVA JE, brez centralne, ki je last Iskre, /irnerno za delavca v Iskri, za enako rez centralne, v Kranju. Šifra: Zame ^____1762 i. v Kranju oddam moškemu opremilo SOBO s kopalnico. Ponudbe ^djMekaj predplačila_1763 Družbeno dvosobno STANOVANJE, 67 m', centralna, topla voda, telefon, v pritličju, z odprtim balkonom in 70 m' ograjene zelenice, v Kranju — Planina, zamenjam za enakovredno ali večje, lahko starejše STANOVANJE na Ble du. Telefon 35 729 1764 poieifi Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Selški dolini. Naslov v oglasnem oddelku. _1542 GARAŽO v tnplesu, Ulica XXXI. divi-zije, oddam v najem najboljšemu po-nudniku. Šifra: Cena_1633 V najem oddam GARAŽO v Stražišču. Telefon 23-907_1634 Iščem "GARAŽO v Kranju. Telefon 064/35 284_1635 Prodam VIKEND - BRUNARICO, s 1500 mJ ZEMLJE na lepi legi v Podljubelju pri Tržiču ali zamenjam za tovorni avto mercedes 11 13 kasonar. Ostalo po dogovoru Cveto Bečan, Zvirče 36, Tržič_1636 V okolici Radovljice prodam HIŠO v III. gradbeni fazi. Informacije po tel. 35 280 razen nedelje_1669 zapoilitve Takoj zaposlim KLJUČAVNIČARJA ' Zupanova 1, Šenčur_1434 Takoj honorarno zaposlimo kvalificirano PREŠIVALKO, tudi upokojenko. •» Usnjena galanterija, Kebetova 11, Kranj_1637 Popoldan sprejmem DELO na dom. Šifra: Elektromehanika _1638 KS Britof išče TAJNIKA sveta KS za 4-urno delo Podrobne informacije dobite pri predsedniku sveta KS Britof Antonu Anžiču, Britof 238, tel 36-112 _1639 NOGOMETNI KLUB TRIGLAV Kranj išče OSKRBNIKA za pranje in vzdrže vanje športne opreme. Interesenti naj dajo ponudbe na naš naslov do 28 2. 1986. NOGOMETNI KLUB TRIGLAV Kranj pp 126_1640 Nudim honorarno delo na dom — sestavljanje enostavnih lesenih pred metov. Ponudbe pod: Zajček_1641 Iščem dekle, najraje iz okolice Kra nja, ki je vešča aranžerskih del, za popoldansko pomoč. Plačilo po dogoVo ru Telefon 061/578-409_1642 V dopoldanskem času iščem HONORARNO DELO. Šifra Gostinka _1643 Dva delavca v stavbnem mizarstvu s kvalifikacijo ali brez za izdelavo parke ta ZAPOSLIM Jugovic, Trata 18, Škof ja Loka 1644 Takoj zaposlim KV DELAVCA ali DELAVCA za priučitev Telefon 36 585 1660 ROLETE lesene, plastične in ŽALU ZIJE, POPRAVILO rolet in žaluzij naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Ra-dovljica, tel 064/75 610_793 IZDELAVA in POPRAVILO avtoce rad, POPRAVILO baldahinov in šoto rov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar, Ro žna dolina 12, Lesce, tel. 74-972 1131 Velika izbira rezervnih delov za VW, AUDI, OPEL, FORD, RENAULT CITRO EN, SIMCO, BMVV in ALFA ROMEO. Posebna zimska ponudba - POCENI SNEŽNE VERIGE' Avto deli Pečjak, Češnjica 24, Podnart, tel. 70-409 1647 El NIŠ, GORENJE pralni stroji, AEG peči POPRAVILA in VZDRŽEVANJE. Priporoča se Edo Kuželj, Pot za krajem 24, Kranj, Orehek_1648 BRUSILEC, začetnik nudi storitve na brezkoničnem BRUSILNEM STROJU, od 01 do 012. Milan Vrhovnik, Zasav-ska 43/E,Kranj, Orehek_1649 BRUSIM in LAKIRAM parket in pluto ter POLAGAM vse vrste talnih oblog. Gorazd Lisec, C talcev 69, Kranj, tel. 26 263_1650 OPRAVLJAM vse vrste ZIDARSKIH DEL, keramične in kamnitne obloge Telefon 74-736 1651 KEMIČNO ČISTIM PEČI za centralno ogrevanje. Telefon 38-952_1655 STROJNO ČIŠČENJE tapisona, i t i -sona in podobno. Telefon 79-987 1658 ppipepuvj ŠPORTNO DRUŠTVO PODGORJE prireja v NEDELJO, 16. februarja 1986, ob 14. uri na PANGERŠICI pri TRSTE-NIKU odprto tekmovanje v SMUČAR SKIH SKOKIH na 25-metrski skakalnici. Prijave eno uro pred pričetkom tek-movanja. VABLJENI!_1652 POINAN11TA Kmečki fant, 22 let, z mehanizirano kmetijo ter službo, želi spoznati dekle, staro 22 do 23 let z Gorenjske. Samo resne ponudbe pod šifro: V dvoje je lepše_1653 izgubljeno Izgubil se je črn PES doberman, star dve leti, sliši na ime Golf. Naprošam vse, ki bi kaj vedeli o psu, da to sporo čijo po tel. 24 252_1654 V starem delu Kranja se je izgubil mlad, črn, kratkodlak MEŠANEC -LABRADOREC, ki sliši na ime Grizzly. Kdor bi karkoli vedel o njem, naj javi po tel. 21 154 — Titov trg 11, Kranj 1655 OI1ALO Izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih naredil moj bivši mož Milan Špelič, Grosova 4, Kranj, Tatjana Špe lič_1656 Nujno potrebujem VARSTVO za 7 mesečno deklico Milošev, Frankovo naselje 168, Škofja Loka, tel. 60-751 ali 61-161 - int. 40 do 14. ure 1657 V SPOMIN IVANI LAHAJNAR roj. KAJDIŽ 16. februarja 1986 mineva 10 let, odkar te je kruta usoda iztr- gala iz sredine domaćih. Se vedno se te radi spominjamo. VSI NJENI Hlebce, Žirovnica, 14. februarja 1986 TRŽNI PREGLED KRANJ - Solata 350 din, špinača 250 din, cvetača 280 din, korenček od 90 do 100 din, česen 400 din, čebula 90 din, fižol od 480 do 500 din, pesa 100 din, kumare 180 din, slive 480 din, hruške 180 din, grozdje 260 din, pomaranče 360 din, limone 450 din, ajdova moka 230 din, koruzna moka 90 din, kaša 220 din, surovo maslo 980 din, smetana 460 din, skuta 350 din, sladko zelje 150 din, kislo zelje in repa 160 din, orehi 2.500 din, jajčka od 35 do 37 din, krompir 80 din. DEŽURNE PRODAJALNE ZASTOPNIKE iščemo za dober artikel. Možnost visokega zaslužka. Šifra: »HONORARNO DELO« OBVEfTIIA TELEFONSKE APARATE, naprave, POPRAVLJAM. MONTIRAM, VZDRŽUJEM Telefon 25 867 neprekinjeno 792 PREVOZI 26 124 in SELITVE Telefon 1444 CERKLJAIMI! MALE OGLASE in ZAHVALE lahko oddate tudi v Cerkljah pri MEZGOVIH -p. d. LOVŠINOVIH V soboto, 15. februarja, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA SP Pri Petrčku, Kranj, SP Vodovodni stolp, Kranj, SP Zlato polje, Kranj, PC Planina II in SP Planina — center, Kranj, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor, SP Hrib, Preddvor, PC Klanec, Kranj, SP Kočna, Jezersko, SP Storžič, Kokrica, od 17. do 18. ure, SP Šenčur in SP Cerklje od 7. do 17. ure, SP Klemenček, Duplje od 7. do 16. ure. ŠKOFJA LOKA SP Groharjevo naselje in mesnica Groharjevo naselje JESENICE Emona Market, Jesenice in Delikatesa, posl. 5, Jesenice TRŽIČ Živila, SP Jelka, Tržič, od 7. do 18. ure, Mercator, SP Deteljica in Mercator, SP Blagovnica od 7. do 17. ure V nedeljo, 16. februarja, bodo dežurne naslednje prodajalne: SP Gorenj ka Cerklje in PC Delikatesa, Kranj. ZAHVALA Pomlad bo na nas vrt prišla tn čakala, da prideš ti, sedla bo na rosna tla in jokala, ker le ni. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega in dobrega moža, ata, starega ata, brata, strica, tasta, svaka ln bratranca MWk^ ALOJZA OBEDA p. d. Frjanovcovega ata iz Stare Oselice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje, za vso pomoč v teh težkih trenutkih ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala IX) Merkur — Trgovina Plevna Škofja Loka, Kroju Škofja Loka in Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, prav tako tudi dr. Bojanu Gregorčiču za dolgoletno zdravljenje. Posebna zalivala Janezu Oovekarju za ganljiv« poslovilne besede oh grobu, pevskemu zboru za petje žalostink in g. župniku Kralju za lep pogrebni obred. HVALA VSEM, KI STE GA IMELI RADI IN GA BOSTE OHRANILI V LEPEM SPOMINU! ŽALUJOČI: žena Minka, sin Ciril, hčerke Olga, Marica in Angelca z družinami, brat in sestre z družinami Lei drugo sorodstvo Stara Oselica, 11. februarja 1986 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža, brata, strica in svaka FRANCA ŠIFRERJA iz Žabnice 15 se najtopleje zahvaljujem sorodnikom in sosedom, ki so mi stali ob strani v težkem trenutku in mi izreki; so-žalje. Posebno se zahvaljujem organizaciji ZB Žabnica in govorniku, gospodu župniku za ohred in pevcem za lepo petje. ŽALUJOČA ŽENA MARIJA Žabnica, 10. februarja 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, sestre, babice in prababice FRANČIŠKE DOLENC Mežnarjeve mame s Križne gore se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje ali kakorkoli drugače pomagali in jo tako številno pospremili na zadnji poti. Posebna hvala sosedom in vaščanom Križne gore, gospodu župniku za lep govor ob njenem grobu, sodelavcem PTT Kranj in LTH Škofja Loka. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Križna gora, 31. januarja 1986 ZAHVALA Ob boleči nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta STANISLAVA MIRTA st. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrom, sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno in ostalo pomoč. Prisrčna hvala vsem zdravnikom in medicinskim sestram za blažitev bolečin, DPO KS Bela, DO Elita Kranj, bivšim sodelavcem Tekstilindusa Kranj, govornikoma za izrečene poslovilne besede, godbi iz Kranja, pevcem iz Pre-doselj, OK ZB Kranj, pogrebnemu zavodu Kranj, praporščakom in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽENA ZOFKA V IMENU SORODSTVA Zg. Bela, 5. februarja 1986 Ob boleči izgubi drage sestre JOŽEFE PRETNAR roj. OKORN, iz Vošč se zahvaljujem vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali, darovali cvetje in jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala velja sosedom, sorodnikom, dr. Černe-tu, osebju splošne bolnišnice Jesenice, tov. Glavanu za poslovilne besede in gospodu župniku /.a lep cerkven obred. ŽALUJOČA SESTRA MARIJA in DRUGO SORODSTVO Vošče, 12. februarja 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega očeta, deda in pradeda TOMOTA BENEDIKA mizarja iz Reteč se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili ustno in pisno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni SZDL Reteče, Iskri TGA in Tekstilni tovarni Medvode za podarjene vence. Zahvaljujemo se tudi dr. Praprotnikovi za njegovo zdravljenje, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in lepe besede ob odprtem grobu ter pevcem za lepo petje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Reteče, Vaše, Frankovo naselje, 5. februarja 1986 GLASOVA ANKETA Zavozljano samoupravljanje in vodenje Mračne sile na brniškem letališču Brnik, 13. februarja — Negativni izid referenduma o pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je le vrh ledene gore v skrhanih medsebojnih odnosih v delovni organizaciji Aerodrom Ljubljana na Brniku, nezadovoljstva delavcev in nezaupanja vodstvu, slabe obveščenosti in mešanja samoupravljanja z vodenjem. Torej ni nič čudnega, da so novinarje pred časom odstranili s sestanka. Prav tako tudi niso nič kaj neobičajne hude besede in medsebojne obtožbe, kakor je, denimo, tista, da je njihov sindikat mračna sila. Na današnji seji delavskega sveta (povabili so tudi novinarje) so obravnavali pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki jim je naložil, naj najkasneje v treh mesecih sprejmejo pravilnik. Sicer bo namreč moč oceniti, da leto dni po statusnih spremembah v delovni organizaciji niso sprejeli ustreznih samoupravnih aktov. Torej bo mogoče reči, da delavci po samoupravni poti niso sposobni urediti teh vprašanj in preostal bo le ukrep družbenega varstva. Razmere v kolektivu in vzroke negativnega izida referenduma, kije bil 27. in 28. januarja letos, so ocenile njihove družbenopolitične organizacije, pogumno so zapisali nekaj ugotovitev. Iz njih je moč izluščiti, da ni šlo toliko za zavračanje pravilnika kot za to, da niso bile izdelane analitične ocene del in opravil oziroma niso bile upoštevane pripombe nanje, mnogi delavci pa so mislili, da s sprejemom pravilnika avtomatično sprejemajo tudi analitične ocene. Prav te pa so trd oreh, ki mu nikakor niso kos. Res jih ni lahko narediti, saj imajo v delovni organizaciji s 360 delavci kar 220 različnih del in opravil. Toliko težje, ker so medsebojni odnosi skrhani do te mere, da so celo na današnji seji delavskega sveta še letele nestrpne obtožbe in hude besede. In toliko težje, ker so delavci slabo obveščeni, saj, kot je dejal eden od članov delavskega sveta, ko skušaš delavcem nekaj pojasniti, se iz tega izcimi nekaj povsem drugega, ali pa to, da sindikatu nekateri pravijo kar mračna sila. V ocenah družbenopolitičnih organizacij so zapisane tudi ugotovi- tve, ki jasno povedo, da se medsebojni odnosi niso skrhali šele zdaj, temveč so slabi že nekaj časa. Med delavci vlada nezaupanje, delavci ne zaupajo vodstvu in strokovnim službam, red in delovna disciplina sta slaba in upravičene so pripombe ljudi, da na letališču ni čistoče. Dokaj pogumna in zanimiva je ocena, da vodstvo po neuspehu išče razloge povsod drugje, le tam ne, kjer delavci mislijo, da so. Pripisali so še, da je vodstvo slabo, ker so sposobni odšli, novih pa niso zaposlili. Samokritično pa so dodali, da so družbenopolitične organizacije premalo aktivne. V takšnih razmerah res ni čudno, da so delavci slabo ali sploh ne-obveščeni, da je samoupravljanje okrnjeno, da ni razmejeno od vodenja. Kako zvozlano je samoupravljanje in vodenje, pove dejstvo, da je konec lanskega leta strokovni kolegij kar sam odločal, kolikšni bodo osebni dohodki. Na seji delavskega sveta so sprejeli ukrepe za ureditev razmer, ki so dobra slika dogajanj v delovnem kolektivu, saj so takšni, kakršni bi morali sicer veljati. M. Volčjak Pri Škantarjevih na Ribčevem lazu oddajajo lepo urejene apartmaje Z gosti eno uro o vremenu Bohinj, februarja — Bohinjci oddajajo poleti turistom 960 ležišč, pozimi pa le 280, ker je ogrevanje predrago in pobere preveč izkupička. Pri Škantarjevih na Ribčevem lazu, kjer so prve goste sprejeli že pred sedemintridesetimi leti, so med temi izjemami, ki oddajajo sobe poleti in tudi pozimi. Mama Malka ima s tem veselje, tudi nekaj se da zaslužiti, sin Mirko in žena Marija pa zdaj, ko je vse dobro vpeljano, nadaljujeta družinsko tradicijo; ob konicah jim priskočita na pomoč tudi »soseda« — Mirkova sestra Anica in njen mož Tone. »Prvi gostje so bili nadvse veseli, da je bila voda v hiši in jim ni bilo treba na umivanje v potok,« se spominja Malka. »Potem smo uredili skupno umivalnico za vse sobe — z lavorjem in mrzlo vodo, pred približno dvema desetletjema smo vodo napeljali v sobe, pred dvema letoma pa smo štiri sobe preuredili v tri apartmaje. V vsakem sta dve postelji, kotiček za obedovanje, stranišče, tuš in priročna kuhinja.« Odkar pri Škantarjevih na Ribčevem lazu oddajajo turistom sobe, so že trikrat obnavljali in preurejali hišo. Povejmo, da so to prvi pravi zasebni turistični apartmaji v bohinjski dolini (takšnih s skupnimi kuhinja-mi-je več) in da jih Škantarjevi celo lažje prodajajo, kot so prej sobe. Glede na to, da Bohinj turistično nazaduje in da je v bohinjskih hotelih lani število nočitev celo upadlo, so z obiskom gostov in z zasedenostjo apartmajev kar zadovoljni. Pozimi prihajajo k njim smučarji — obiskovalci Vogla in Koble, poleti planinci, kopalci, sprehajalci, ljubitelji miru ... Škantarjevi znajo prisluhniti željam gostov. »Tudi eno uro smo jim odgovarjali na vprašanja o vremenu. Ko je italijanski turist na vsak način hotel videti mlin, smo mu na dolgo in široko razlagali, kje vodi pot, koliko je hoje. Nekaj gostov smo peljali tudi na Triglav . . .« je povedala Malka, dobra poznavalka razmer v bohinjskem turizmu. »Gostje so kritični. Pritožujejo se nad vsevprek zakrpano in luknjičavo bohinjsko cesto. Pogrešajo lepo urejeno slaščičarno, v kateri bi po kopanju ali po sprehodu v miru posrebali kavo ali zaužili slaščico. Poleti, ko se skazi vreme, veliko sprašujejo po pokritem bazenu in telovadnici. Pritožujejo se nad hrupom, ki ga povzročajo mladi med vračanjem iz diska. Nedvomno je, da bodo morali Škantarjevim z Ribčevega laza v Bohinju slediti tudi drugi. Gostje se namreč bolj kot nad »klasičnimi sobami« navdušujejo nad apartmaji, cenijo kakovost in so pripravljeni za to tudi globlje seči v žep. C. Zaplotnik m Naj bo stolpnica kar pod vodo Očitno nedavna reorganizacija jeseniškega BUSP-a, ki tako ali drugače upravlja z ogromnim družbenim stanovanjskim fondom — 5000 stanovanj — ni prinesla tudi boljših delovnih navad ali učinkovitosti. V stari stolpnici za gimnazijo so dvajset let stari radiatorji odpovedali poslušnost. Iz njih je začela curljati voda ... Ko so se stanovalci, ki jim je dvignilo parket, potožili upravljalnem, so le-ti stvar vljudno v/zeli na znanje. Niso se omehčali tudi ob nevljudnih in jeznih intervencijah stanovalcev, in ostali povsem ravnodušni ob opozorilu, da je jutri lahko že vsa stolpnica pod vodo. Končno je pa tudi res, da je jeseniška gasilska četa pride tisti hip, ko jo pokličeš .. GLASOV JEŽ Nebo je dalo, nebo naj vzame Vodja vzdrževanja pri kranjskem Cestnem podjetju Peter Porenta, je izjavil (Glas, št. 11, torek 11. februarja 1986), da jim je sneg konec prejšnjega in v začetku tega tedna povzročil nemalo težav zaradi zastarele mehanizacije, ki se rada kvari. (Tako kot že najmanj 20 let). Zato seveda ni moč pričakovati, da bi bile vse ceste pravočasno očiščene. Hkrati je zagotovil, da bodo očiščene v enem dnevu, če bo nehalo snežiti in bo nastopila odiuga. Preljubi Bog, bodi dober z nami! Daj nam zime brez snega in čimbolj toplo vreme. w »Se pri snegu šparamo?« Sneg je začel nale',avati že v petek proti večeru, v soboto in nedeljo pa je močno snežilo. Prometa na cestah je bilo malo, snega pa kar precej. Vendar so bile v ponedeljek zjutraj glavne ceste kar dobro očiščene, pripombe pa so bile na stranske ceste, avtobusne postaje, postajališča, obračališča ... Je bila tokratna snežna pošiljka nenavadna, so odgovorne službe za čiščenje odpovedale, nas je zanimalo. Jože Polajnar z Jezerskega: »Takšnih razmer, kot so bile tukaj v nedeljo in včeraj, skoraj ne pomnim. Morda je bilo podobno še 1967.leta. Vendar pa je bila včeraj zjutraj cesta z Jezerskega proti Kranju splužena skoraj do asfalta. Sicer pa fantje, ki so tu doma in delajo pri Cestnem podjetju, vedno poskrbijo, da avtobus zjutraj lahko odpelje. Začnejo ob treh ponoči ali pa še prej. Proti Jezerskem vrhu pa se tokrat ni dalo, čeprav so se ga lotili že zelo zgodaj.« Jaka Boršt-nar, voznik Alpetourove-ga avtobusa iz Lesc: »Ko sem šel v ponedeljek ob 3. uri ponoči na vožnjo, na gorenjskih cestah še nisem videl cestarjev. Skozi Ljubljano in na Dolenjskem pa so bile ceste dokaj dobre. Tudi v Radovljici so komunalci že delali. Kaže, da ga pri nas čisto po gorenjsko ,šparamo'. Mislim, da cestarji predolgo čakajo, ko sneži. v_ Potem, ko ga že precej zapade, so . pa težave. Tudi jaz sem bil včasih v f tej službi. Imeli smo manj mehanizacije, a smo vseeno bolje čistili. Da ne govorim o avtobusni postaji in parkirnem prostoru v Ratečah. Tako malomarno so očiščeni, da bomo poškodovali avtobuse.« ......„. Bojan Erbež- nik, voznik taksija iz Na-klega: »Mislim, da tole sneženje ni bilo prav nič nenavadno, vendar pa so cestarji predolgo čakali. V nedeljo zvečer so bile glavne ceste nemogoče. Veliko taksistov prav zato ni delalo. Včeraj so bile glavne ceste že v redu, danes pa tudi po stranskih že kar gre. Včasih so bolje plužili; zdaj ponoči pluga skoraj ne vidiš. Res je bil tokrat sneg suh, vendar ne bi smeli čakati, da ga je zapadlo 15 centimetrov.« Anton Križaj, voznik reševalnega avtomobila s Ko-kricc: »V nedeljo sploh niso plužili. Začeli so šele v ponedeljek, ob treh zjutraj. Moral sem v Stražišče in sem imel kar precej opraviti. Čez dan so bile glavne ceste že kar dobre, stranske pa še vedno zelo slabe. Danes pa je že bolje. Dvanajst let sem že voznik in lahko rečem, da so včasih ponoči več in bolje plužili. Ne vem, ali so fante takrat bolje plačali, ali pa je kaj drugega. Pripombo imam na zelo slabo očiščen dostop do vhoda v jeseniško bolnišnico. Vedno se to dogaja in samo na Jesenicah. V Ljubljani in na Golniku nimam nikdar težav, čeprav je, na primer Golnik, zaradi klanca precej zahtevnejši za redno pluženje. Na Jesenicah se mi je že zgodilo, da sem moral pacienta pustiti že spodaj blizu vratarja!« A. Žalar t Drevi konferenca kranjskega pihalnega orkestra Kranj — Pihalni orkester občine Kranj, ki ga sestavlja 50 članov, je pod vodstvom Branka Markiča lani igral na številnih prireditvah, proslavah in komemoracijah, gostoval v Pepe s hriba SPODNJA BESNICA KUD Jože Papler bo uprizorilo premiero Ludvika Halberga Pepe s hriba. Predstava bo v soboto, 15. februarja,ob 19.30 in v nedeljo, 16. februarja, ob 15. uri v bornu D PO v Spodnji Besnici. pozor :::? §®S^SSojJ©I£IIGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar, Danica Zavrl-Žlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol -tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za I. polletje 1.600 din. zamejstvu in v slovenskih mestih. S pomočjo nekaterih kranjskih organizacij združenega dela so kupili nove svečane uniforme, predstavili so jih na tradicionalnem novoletnem koncertu, ki je bil ob koncu preteklega leta že tretjič. Svoje lansko plodno delo bodo člani kranjskega pihalnega orkestra pregledali na redni letni konferenci, ki bo v petek, 14. februarja, 1986 ob 19.30 v prostorih glasbene sobe Delavskega doma; sprejeli bodo tudi programske usmeritve za letos. D. Papler NESREČE Smrt neprevidnega pešca Poljane — V ponedeljek, 10. febru arja 1986, ob 11. uri in 40 minut se je pripetila nezgoda, v kateri je zaradi hudih poškodb umrl Frančišek Šubic, rojen 1911. leta, doma iz Žabje vasi. Šubic je hodil peš po levi strani ceste proti Poljanam, za njim pa je od Gorenje vasi pripeljal avtobus, ki ga je vozil Franc Jenko iz Gorenje vasi. Ko se je približal pešcu, je le-ta iznenada stekel pred avtobus. Vozilo je s prednjim delom zadelo Šubica in ga potiskalo 11 metrov pred sabo, nakar je Šubic padel v levo in drsel po tleh še nekaj metrov. Delavec pod kamion Tržič — V ponedeljek, 10. februarja 1986, malo po 18. uri se je na Cankarjevi cesti v Tržiču Dri delu huje poškodoval Salmir Samic, rojen 1968. leta, zaposlen v tržiškem komunalnem podjetju. Z voznikom tovornjaka sta odvažala sneg z ulice; ko je Šarnič stal za kamionom \f vozniku pokazal dvignjeno roko, je le-ta speljal vzvratno. Ker je šlo z* nesporazum v znamenju, je Šarntf padel pod kamion, ki je z zadnjim kolesom zapeljal čezenj. Ponesrečenec je dobil hude telesne poškodbe, zaradi katerih so ga odpeljali v jeseniško bolnico. (S)