Posammm 'števflkirpo 10 Vini UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica it. 0, II. nadstropje. — Uradne ure za stranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma ae ne j - : sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po poiti ali s poiiljanjem na dom za Avstro-Ogersko in Bosno K 10‘40, polletna K 5‘20, četrtletna K 2-60, mesečna K —-90; za Nemčijo celoletno K 12-—; za : : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14'—. : : : Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. i^ZARJA* iih^^^tjufeflafil^Tsako sredo il: In soboto. »f UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 0, II, na nabasal s tremi ostrimi pa-tronl Pri tem mu Je bil pred očmi vedno Kun-schakov zgled, ki ie bH umoril SchuhmelerJa. Zvečer je prišel — po večurnem Izprehodu — zopet v stavkovni lokal, kjer Je ostal do Kose-lovega odhoda. Potem Je čakal na Kosela v bližini njegovega stanovanja. Ko je zavil Kosel v Auenbruggergasse. mu Je zastavil pot Matašič in ga vprašal, če bo rds V listu, ker Je stavkokaz. Med tem je pripravljal Matašič v žepu pištolo za strel. Na Koselov odgovor: »Jaz te ne objavim v listu, ker te nisem videl delati«. je Matašič potegnil pištolo iz žepa, jo nameril proti Koselu iz daljave 30 centimetrov In sprožil. Strel Je zadel Kosela sredi prs. Kosel je zbežal, Matašič je tekel približno 10 korakov za njim z dvignjeno pištolo in hotel še enkrat streljati. Pištola je vdrugič odrekla. Kosel je tekel do prvega stražnika, ki ga je spravil v bolnišnico. Matašič se Je pa javil policiji. Kosel je bil le lehko ranjen, ker je bil odletel strel na gumbu telovnika. 611 Je le srečen slučaj, da ni bila posledica strela smrt. Anton Matašič je spočetka tajil, končno le pa priznal brez ovinkov, da Je hotel umoriti Kosela Iz maščevanja, ker bi bila njegova eksistenca uničena, če bi bil objavljen v listu kot stavkokaz. To pa ne opravičuje njegovega dejanja, saj niso vsi pomočniki organizirani. Saj Matašič tudi ni bil dve leti organiziran. a Je le imel delo. Kosel odločno zanika, da bi bil pretil Matašiču z objavo imena v strokovnem listu. Nato ie bil zaslišan Matašič. ki prizna, da Je kriv. Zagovarja se s tem, da ne bi bil dobil nikjer dela, če bi bil objavljen v listu. Pravi, da je mislil po grožnji z objavo vedno na Kun-schaka, ki tudi ni dobil dela. Zato je hotel usmrtiti najprej Kosela. potem pa še sebe. Sodrug Kosel izpove kot priča, da je pojasnil Matašiču pred stavko ves položaj in mu ponujal delo v Celju. Ker tega dela ni hotel sprejeti, mu je preskrbel delo pri Rosenthalu, Čeprav ni bila to njegova dolžnost, ker ni bil Matašič organiziran. Glede objave imen stavkokazov v listu pravi Kosel. da ne odločuje o objavi Je on in da tudi ne objavijo vse stavkokaze. Vsi neorganizirani stavkajoči pomočniki sp dobili za velikonočne praznike podporo in > tndt Mamšfč bf jo'crorni. Kosel Te bil do 15. junija nezmožen za delo. Več prič izpove, da je Matašič lehko-mišljen Človek in vdan pijači. Matašič Je dejal med drugim tudi, da je bil le prisiljen pri organizaciji. Državni pravdnik mu dokaže, da je to le prazno govoričenje, ker mu nihče nič ni hotel, ko ni bil dve leti V organizaciji in je kljub temu, da Je bil neorganiziran, imel delo. Državni pravdnik pravi v svojem govoru, da je namen umora dokazan. Obtoženec se Je hotel odeti s plaščem političnega mučenika in se predstavljati kot žrtev terorizma. Vsaka gospodarska in politična organizacija kaže včasih oblike, o katerih nravnostni vrednosti se lehko prerekamo. Ali Je mar pri delavskih organizacijah drugače nego pri trustih? Porotnikom je dejal državni pravdnik: Vaš rek ne sme biti demonstracija proti kateri si bodi politični smeri, temveč ravnati se morate po načelu: Pravica mora ostati pravica. Matašič je imel tudi zagovornika, ki so ma ga najeli in plačali šarfmaherski graški krojaški mojstri. Ta zagovornik opravičuje Mata-šičevo dejanje s trditvijo, da Je vsak gospodarski boj izven zakonov, da neha v tem boju vsaka postavnost in igra Ie strast v njem vlogo. Porotniki so se posvetovali 10 minut in zahtevali potem dodatno vprašanje, da je ravnal Matašič vsled neodoljive sile. Sodni dvor Je odklonil to vprašanje. Posvetovali so Leto IV. se še 10 minut. Splošna napetost med številnimi poslušalci je zavladala, ko so se vrnili porotniki in razglasili rek: Poizkušeni umor: Pet glasov da, sedem glasov ne. Sodni dvor je oprostil Matašiča poizkuše-nega umora, obsodil ga Je le zaradi kršitve orožnega patenta na teden dni zapora, ki pa je vsled preiskovalnega zapora že prestan. Ko Je predsednik porotnikov povedal oprostilni rek, so poslušalci burno protestirali in obsipali porotnike s prav značilnimi besedami, Tudi na cesti so se ponavljale demonstracije proti porotnikom, tako da se porotniki niti niso upali Iz sodnega poslopja. Državni pravdnik ni prijavil ničnostne pritožbe. ♦ Matašičeva oprostitev je še tem bolj razburljiva. ker je njegovo ostudno dejanje grda nehvaležnost. Sodrug Kosel je izkazoval Matašiču le dobrote, nikdar mu ni pretil, zato pa inu je pognal Matašič kroglo v prsi. Oprostitev kaže, da za socialno demokracijo ni pravice v kapitalistični družbi in zato mora biti naša skrb. da izginejo iz delavstva ljudje kakor Kunschak in Matašič. To pa dosežemo le s tem, če razširjamo izobrazbo, če utrdimo čuvstvo solidarnosti, razredne zavesti. Delo za organizacijo bo iztrebilo iz delavstva ljudi, ki so tihi zavezniki naših sovražnikov. Vež socializma na deželo! Občinskim odborom v prijazno razmišljevanje. (Dopis z Dolenjskega.) IV. Videli smo, da za naše takozvane kristjane velja znani svetopisemski izrek: Veliko poklicanih, malo izvoljenih! Na miljone jih je, ki se ob vsaki priliki, tudi če ni prav nič potreba, javno proglašajo za prave kristjane. Ali če njih krščanstvo presodimo zgolj po tem, kar bi jih v resnici zaznamovalo za prave kristjane, torej po njih delih, po njih življenju, se ne bomo predaleč zmotili, če vse miljone S) imenu kristjanov spravimo na število 1000. isto gotovo pa je. da med tisočem ni enega od naših »deželnih kristjanov«. Jako neljubo mi Je, da se toliko pečatr? s krščanstvom. Toda baš pri razgovoru o ustanovitvi ubožnic in sirotišnic na deželi, je to ne-obhodno potrebno. In sicer tembolj potrebno, ker zlasti v naši obljubljeni deželi ne zaide ne enkrat solnce, da ne bi oznanjevali tisoči naših dozdevnih kristjanov na vsa usta, kako silno so prožeti od Kristusovih naukov. Visokorodni deželni vojvoda pričenja in zaključuje svoje govore s frazerskim in farizejskim vzklikom: Z Bogom za ljudstvo! Ko bi bili še dandanes v navadi čudeži, tedai bi moral krščanski bog tega farizeja že prvič, ko se le javno pregrešil zoper drugo božjo zapoved, udariti po ustih. Vsaj Je vendar že vsem ljudem na tej kranjski zemlji znano, da ni večjega zatiralca in preganjalca revežev in sirot od našega kranj- 100.000 kron nagrade ali obrnit« daj ta očitanja? Ali mari ne delajo vsi tega, kar on? Morebiti maskirajo svoje stremljenje z altruizmom, toda navsezadnje? »Naturam expellas furca, tamen usque recurret«. — Skratka egoizem. In če se ne uveljavijo, dospejo tja, kamor Soumar. S to formulo je odganjal očitanje, po ti formuli Je tudi presojal svoje razmere napram domu in ostalemu svetu. »Nimam povoda preklinjati očeta. Cisto prav Je ravnal, pa i jaz popolnoma prav. Vsak po svoje.« in vendar ga je spomin na mater napolnjeval s svetlobo in toploto — zakaj ne mati, zakaj oče? A vendar so se neprestano vračale misli na dom, češ, čemu ni tu harmonije? In vprašanja, zakaj, ako ondi ni harmonije, zakaj ni našel trdne točke v svojem novem svetu, ko se Je sprl tam z onim? Odkod tisto neprestano nesoglasje življenja z Otilko? Odkod oni neprestani notranji nemir, tista razdraženost? In ko je tako sedel poln zmedenih misli, Je zopet prišel Ivan. Ko je v sprednji sobi zvedel od hišine, da je Hanuš doma je vstopil naravnost v delavnico. Hanuša je prešinila jeza. Mislil Je, da )e ta obisk nekako nalašč došel. Seveda si Je naglo ugovarjal češ. čemu in zakaj nalašč, pa njegova notranjost Je bila danes tako vznemirjena, da Je še vedno mlsHl da za nalašč. Ivana je sprejel na kratko, hladna oboroži! se le z zbadljivim »Za Boga, kaj si dejal temu? je izprego-voril Ivan, ne brigajoč se za njegov izraz v obličju in odložil klobuk in havelok na vešalo. »Kaj te to tako zanima?« je pikro odgovoril Hanuš. Ivan ga je šele sedaj pogledal. Za hip ga je motril natančno, ne da bi izpregovoril, a razumel ga je. A baš tega pogleda Hanuš ni mogel trpeti. Obrnil mu je hrbet in stopil po delavnici. Ivan Je sedel. »Ti baje sodiš, da je bil slaboumen,« je dejal. »Mogoče, da ga je napadlo kaj tacega že v zadnjih trenofkih...« »Povem ti, da me to čisto nič ne zanima,« je segel Hanuš burno v besedo. Pa naenkrat je osupnil. V glavo mu je šinila misel, da se pravzaprav izdaja, da takole dokazuje baš obratno. Toda obhajal ga je tem večji srd. »Skratka, kaj mi je to vse mari,« je dostavil razdraženo. »Svet bo ostal brez enega — in še posebno takega življenja.« Ivanove ustnice so se zožile. »No, pa odidem zopet,« Je izpregovoril temno. Vstal je, segel po klobuku. Z njegovega pogleda se je lahko bralo: »Razumem, prav dobro razumem. Glej, danes visiš ti v zraku in prizadevaj si, da stopiš na trdnejša tla. Razumem.« Podajal Je Hanušu roko. Olasno pa je dejal. »Hotel sem ti nekaj povedati toda prepustim si na drug, ugodnejši trenotek.« »Kakor mislil« le Hanuš odgovoril hladno. Petek 26, Sobota 27, Nedelja 29, Pondeljek 29, po slovitem romanu JULES VERNA Iz domačih krajev. — Šiška — del Ljubljane. V zadnjem de-želnozborskem zasedanju so klerikalci proti liberalnim in nemškim glasovom sklenili, da naj se Šiška spoji z Ljubljano. Ta zakon Je sedaj, kakor Je sporočil dr. Šušteršič na sobotni seji deželnega odbora, sankcioniran in stopi takoj v veljavo. Sreča, ki se smehlja klerikalc. pri Stiirgkhovi vladi, razumljiva, če se zasleduje politika Slovenske Ljudske Stranke na Dunaju m v Budimpešti, jim je spravila tudi ta zlasti za državnega poslanca dr. Šušteršiča važni zakon pod streho. Ljubljančani in Ši-šenčani pa lahko zopet razmišljajo, kako strankarski egoizem lahko tudi najboljšo stvar popači. V razvoju Ljubljane in bližnjih okoličan-skih občin je očitno izražena tendenca po združitvi. Velik del okoličanov je že sedaj smatrati večalimanj za Ljubljančane; zunaj pač stanujejo, toda v Ljubljano hodijo v službo ali na delo, vsakovrstni interesi jih vežejo na Ljubljano, predkraji sami imajo svoj pomen poglavitno kot bližnji sosedje Ljubljane. Inkorpora-cija teh krajev je prealislej neizogibna iz gospodarskih, prometnih in kulturnih razlogov. Odkar imamo klerikalno gospodstvo v deželi, pa neprenehoma poslušamo bahanje, da je prišel z režimom S. L. S. red in sistem. Če bi bilo na tem kaj resnice, bi morali deželmi kristjani posebno v vprašanjih, ki segajo tako globoko v interese prebivalstva, nastopati sistematično. Za sistematično delo pa je treba načrta. Pametno bi bilo, če bi se temeljito preštudirale razmere Ljubljane in predkrajev in bi se na podlagi dognanih rezultatov izdelal splošen načrt, ki ne bi vpošteval le Šiške, ampak tudi Vič, Olince, Moste. Tedaj bi se razširjenje Ljubljane lahko vršilo smotreno. Tedaj bi se v mestu in v predobčinah lahko pripravljala združitev, bi se ustvarjali pogoji za ložji prehod v novo razmerje in bi se naposled inkorporacija lahko izvršila brez preobčutnih posledic. Toda kadar gre klerikalcem za strankarske politične interese, Jim niso mar gospodarske razmere in vsa druga vprašanja. Inkorporacija šiške, ki bi se bila lahko izvršila v prid obema občinama, bo sedaj zadela prebivalstvo obeh krajev in naložila Ljubljani in Šiški bremena, za katera ne ena ne druga ni dovolj pripravljena. Ampak Šiška bo že za prihodnje državnozborske volitve izločena iz Šusteršičevega volilnega okraja, in to je očitno važnejše od interesov prebivalstva. — Delavske hranilnice in posojilnice v likvidaciji v Ljubljani redni letni občni zbor bo 1. julija 1914 ob 6. zvečer v Šelenburgovi ulici št. 4 (prostori Splošnega kreditnega društva). Dnevni red Je točka 7. § 29. zadružnih pravil. — Trobojnica in roženkranc. Kranjski klerikalci SO spoznali zadnji ia», d* »o gubljati njihove demagoške fraze privlačno silo med ljudstvom. Poiskali so zato novo frazo, ob kateri bodo zopet nekaj časa kuhali svojo kašo. Postali so razljučeni nacionalisti in hodijo reševat koroško rajo. Gospod Štefe bi sežgal najraje vse železniške uradnike na Koroškem, ki ne znajo slovensko, na grmadi. Dr. Krek je na taboru v Šmihelu v potu svojega obraza rotil koroške pavre, naj ne prodajo svoje slovenske duše. Za nedeljo 21. t. m. so pa pripravljali velikanski naskok na Koroško. Ker so naši klerikalci od nekdaj spretni aranžerji, so združili nacionalizem in vero in so hoteli prirediti pod to firmo velikansko nacionalno romanje. S trobojnico in roženkrancem so nameravali panati Nemci na Koroškem, a se jim je vse zmedlo, ker je čelov, župan prepovedal procesijo skozi Ce-lovc in je dal zaplankati vojvodski stol pr Gospe Sveti, kamor so bili hoteli popeljati naš klerikalci svoje nacionalno klerikalne ovčice. V »Slovencu* je bilo toliko kričanja o tem romanju, da je pozabil nekaj časa celo lepo dišeče cvetke iz »rdečega tabora«. Kar prekipevali so navdušenja za mili, tlačeni narod in bojevite so bile besede o naših pravicah. Ampak vse skupaj je grd švindel, zakaj dr. Šušteršič bi prodal vse slovenstvo za skledo leče, če bi le dobil kupca. Romanje s trobojnico in rožen-krancom je bilo zamišljeno le kot reklamna prireditev za S. L. S., ker ni srečna, če ni vedno v ospredju. Vse velikansko bobnanje klerikalnih listov na ta romarski zlet, vse širokoustne grožnje Nemcem in vse hinavsko navdušenje za slovenski narod ni imelo drugega uspeha, kakor da je zbudilo Šoviniste med Nemci, ki so sklicali kot nekak protest na to romanje za nedeljo 21. t. m. »Volkstag« v Celovcu. »Volks-tag« je pa prav taka reklamna prireditev kakor klerikalno romanje. Gospodje nemški nacio-nalci so prišli zadnji čas pri mnogih krogih v nemilost zaradi svojega klečeplazenja pred vlado, pa so zato mogočno zaropotali na nacionalni boben, in kranjski klerikalci so jim napravili neprecenljivo uslugo s svojim šovmstič-nim hujskanjem. Tako je sedaj razvnet šovinizem tukaj in tam — saj naivnih ljudi je povsod mnogo, eni verjamejo Šušteršiču, da bodo podavili zdaj in zdaj Nemci vse Slovence, drugi prisegajo na Doberniga, ki pridiga o slovenskem vpadu na nemško posest. Oboje je pa demagogija in zavedno razvnemanje šovinističnih 1 strasti v sebične strankarske namene. — Obravnava prod deželnemu poslancu Josipu Turku, njegovemu sinu in dvema njegovima hlapcema je bila v petek pred deželnim sodiščem. Obtoženi so bili volilnih sleparij ob času zadnje deželnozborske volitve v Ljubljani. Obtožnica pravi, da sta Turkova hlapca Martin Jaklič in Franc Šušteršič volila na prigovarjanje Josipa Turka in njegovega sina Rajka s tujimi legitimacijami Pri razpravi je priznal Rajko Turk. da le dal obema hlapcema tuje legitimacije. Josip Turk Je dejal, da ni o vsej zadevi toliko časa ničesar ved«, dokler predlogu, da se priklopi socialistična mladina stranki itd. Dalje je sklenil nacionalni odbor, da skliče socialistična stranka v najkrajšem času v Wa-shingtonu velikanski shod v sporazumu s federacijo rudarjev zapada in federacije dela v Pensilvaniji. Na shodu bodo zahtevali rešitev varnostne zakonodaje za delavce in pa odločbe, ki naj zabranjujejo v bodoče umor delavcev, kakor v zadnjem času v Koloradu, Michiganu in Wirginiji. Na shodu bodo delegatje iz vseh držav Unije in vseh velikih delavskih zvez Amerike. Nato je izvolil nacionalni odbor delegate za mednarodni socialistčni kongres na Dunaju. Ti delegatje imajo nalog, da predlagajo ha dunajskem kongresu naj bo prihodnji mednarodni kongres 1. 1907. v Zedinjenih državah. ni bil pozvan na policijo. Policijski agent Možina je izpovedal kot priča, da je čakal na dan volitve ob vogalu hotela »Union« Josip Turk na Šušteršiča, ko je šel ta volit. Ko se je vrnil Šušteršič z volišča, ga je vprašal Turk, če ga je kdo ustavil ali kaj vprašal in če mu je kaj ostalo. Josip Turk pravi, da je vprašal hlapca le, če mu je ostalo kaj premoga na kolodvoru. Sodni dvor je obsodil Franca Šušteršiča in Jakliča vsakega na tri dni zapora, poostrenega s trdim ležiščem. Rajko Turk je bil obsojen na 100 K globe ali pet dni zapora. Josip Turk je bil oproščen. — Strah pred bombami. C. kr. državna policija v Ljubljani je prepovedala III. slovenski vsesokolski zlet, ki naj bi bil 15., 16. in 17. avgusta v Ljubljani. Prepoved utemeljuje policija takole: »Dejstvo, da se naj vsesokolskega zleta udeležijo ne samo tuzemske, temveč tudi inozemske korporacije, bi lehko imele posledice na političnem polju, katere bi nasprotovale državnim interesom in nevarno učinkovale na javni blagor.« O ti uboga Avstrija, ki te mora reševati ljubljanska policija! — Dve smrtni nezgodi v Ljubljani. Justina Misel, kuharica na BleiweiBovi cesti št. 11, stara 23 let, doma s Štajerskega, si je v četrtek opoldne napravljala neko jed na špiritu. V goreči špirit je prilila iz steklenice špirit. Steklenica je eksplodirala, plamen jej je puhnil v obraz in ogenj jo je objel po vsem telesu, da je zadobila strašne opekline. Bila je sama doma, zato jej ni mogel nihče hitro na pomoč. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico, kjer je umrla še isti dan popoldne. — 371etni delavec pri ljubljanski mestni elektrarni Jožef Jaklič je nekaj montiral na Francovem nabrežju ob strugi Ljubljanice. Naenkrat je padel v strugo, nanj je padel Še 8 metrov dolg kol. ki mu je priletel na trebuh in mu močno poškodoval čreva. V bolnišnici je Jaklič umrl kmali po nezgodi. Jaklič je bil oženjen, stanoval it na Glincah. — Kako se fe poslovil eden Kludsky]tvih slonov od Ljubljane. V petek se je selil cirkus Kludsky iz Ljubljane. Ko so peljali zveri na kolodvor, je zlomil en slon mitniški drog :n prevrnil voz gramoza. Okolo slona se je m-bralo vse polno otrok, ki so ga dražili. Slon j * tekel za otroci in prišel na Dovozno cesto zt južnim kolodvorom, kjer je udrl v kuhinjo skladiščnega mojstra Herrischa. V kuhinji se je posladkal slon s črešnjevim zavitkom in pojedel precejšnjo porcijo fižola. Na štedilniku se je kuhalo tudi kislo zelje, a to mu ni bilo všeč. Prijel je lonec z zeljem in ga treščil v strop. Ker je brskal po štedilniku, se je precej opekel. Od bolečin je podivjal in prevrnil kuhinjsko omaro, da se je vse razletelo po tleh. Rjul in žvižgat ie in tekel na cesto. Ljudje so bili seveda vsi preplašeni, dokler ga ni spravil proč njegov krotitelj. Ko je tekel slon dalje po Danajski cesti, se ga je prestrašila branjevka, ki ima stojnico ob prelazu, tako, da mu je metala žemlje in slaščice, samo da bi jej ne prišel preblizu. Kludskyja je veljalo to burno slonovo slovo 170 K. — Novomeški postajenačelnik, bivši c. in kr. oficir, je na vse strani kulanten ali kakor pravijo Dolenjci »golant« gospod. Ravnateljstvo državne železnice ga mora hočeš nočeš imeti rado. Kajti še noben načelnik pred njim ni tako skrbno gledal na to, kako prihrani železniški upravi kaj takega, kar bi sicer prišlo lehko ubogemu delavcu prav. On, gospod Kiepach, bivši c. in kr, nadporočnik ali kar je že bil, pa se trudi in muči, kjer le more, da gospodom v Trstu kaj prihrani. Ta njegova skrb gre včasi tako daleč, da bi oddaljeni opazovalec prišel v izkušnjavo, kakor da se ravna g. Kiepach pri takem varčevanju po starem pregovoru: Bog le nalprei sam sebi brado ustvaril. Take in slične izkušnjave so marsikoga obdajale, če se je zanimal, kako jo novomeški kolodvor ob nočnem času zastražen. Tamošnjo skladišče je bilo ob času zgradbe belokranjske železnice navadno preobloženo. Pa tudi če ne bi bilo, takih ljudi se no zmanjka, ki si požele, kar ni njihovega. Na vsak način ie na takem kolodvoru treba nočnega čuvaja. In tega so na novomeškem kolodvoru tudi imeli. Navadni ljudje seveda mislijo, da je treba, da se taka služba vzdržuje vsako noc, mesec za mesecem, naprej in naprej. Posebno ob času. ko se v novomeški okolici klati cela roparska banda, ki vsled velike skrbi varnostnih oblasti še zdaj uganja svoje »delo« odi vasi do vasi. Toda g. Kiepach . je bil ugač-nega mnenja. Izračunal je namreč natanko, da! za varnost skladišča zadošča, če upravlja čuvaj samo 20 noči v mesecu svojo službo, za skega gospoda vojvode in po njem se ravna njegov črni generalštab, če bi bilo temu člo-Lvalo s svoje grude. Ne nadlegovali bi berači yeku res kaj na geslu »Z Bogom za ljudstvo«, se ne bi to ljudstvo v 20. stoletju tako izselje-po cestah in po hišah drugih ljudi, ki se le z naj-,večjo težavo vzdržujejo; ne poginjali bi razcapani, komaj človeku podobni reveži v cestnih jarkih in po svinjskih hlevih, kakor se to godi v najbolj katoliških občinah našega krščanskega vojvode. Res je, nebes na zemlji bi jim tudi on ne mogel dati, dasi si domišljuje, da je že vsegamogočen (vsaj kar se tiče kranjske dežele). Tudi če bi dr. Šušteršič res hotel Še le •postati pravi kristjan, (doslej namreč še ni) in ni izpolnil največjo zapoved Jezusa iz Nazareta, ki je dejal: Razdeli med uboge kar imaš, pa idi za menoj — tudi če se dr. Šušteršič nasprotno ne bil izredil in svojega miljonskega premoženja po božji previdnosti izmozgal iz trdih, krvavih žuljev našega dobrega vernega ljudstva, tudi če bi sam imel le toliko, kolikor bi si res sam in pošteno zaslužil, tudi v tem slučaju bi na Kranjskem še ne zmanjkalo beračev jn siromakov. Ampak nekaj drugače b! bilo Vendar le na Kranjskem tudi v tem oziru. Vsaj vsaka večja kmečka občina bi imela lahko za svoje reveže ubožno hišo. Tako bi bili vsaj s streho, vsaj z najj>otrebnejšo hrano preskrbljeni, Sicer je res, da taki dobrodelni zavodi v vsaki občini že zdavno obstoje, ampak samo — na papirju, v deželnem zakonu. Višek krščanstva je v krščanskem usmiljenju do revežev. Videli smo pa, da ravno tega z najsvetlejšo lučjo pri belem dnevu ne najdemo v naših občinah, ki pravijo, da so na katoliški podlagi. Vse, kar se dandanes po širnem svetu v kričečih barvah predstavlja za krščanstvo, je le še gola forma vnanjosti, lupina brez pravega ledra. In tudi ta preostanek nekdanjega krščanstva je hočeš nočeš primoran, da ne sili proti toku civilizacije, nego da plava s strujo svetovnega napredka in se na ta način tudi po svoji formi čimdalje bolj oddaljuje od prvotne oblike. Cisto drug, nov evangelij je prevzel mesto krščanstva. Nič nima opraviti z nadnaravnimi rečmi, katerih niti najbolj bistroumni teologi brez pomoči sv. Duha ne razumejo. Iz življenja je rojen in cilj njegov Je izboljšanje življenja na zemlji. Ta novi evangeli, ki ga brez nav-dahnenja od zgoraj vsakdo lahko razume, je socializem. Politični pregled. j = Ali pride do sporazuma na Češkem? V i ponedeljek je bila druga konferenca nemških in i čeških politikov v Pragi. Zastopniki nemških 1 političnih strank na Češkem so predlagali; ’ Glede vprašanja Junktima med Jezikovnimi za- ' koni za državne oblasti in za zadeve, ki spadajo v deželno kompetenco vztrajamo na odklonilnem stališču. Pripravljeni pa smo, da imenujemo zastopnike k posvetovanju o deželnem redu, izjavljamo, da smo prejkoslej pripravljeni razpravljati o jezikovnem vprašanju, ampak Ie v odseku, ki bi bil sestavljen iz zastopnikov obeh narodnosti Češke v državnem zboru. Da se snide ta odsek, je treba sklicati državni zbor prej ko mogoče. = Volilna reforma v Dalmaciji. Zastopniki vseh strank so na pogajanjih odobrili od namestnika grofa Attemsa izdelani načrt o iz-preinembi dalmatinskega deželnega volilnega reda. Le o volilnih okrajih najvišjih obdačen-cev v Zadru in v Šibeniku se ni še dosegel sporazum, a tozadevna pogajanja med Slovani in Italijani se Še nadaljujejo. = Na Dunaju je umrla v nedeljo baronica Suttner, ki je bila ena prvih agitatoric za svetovni mir. Strahotne vojne je opisala v romanu »Proč z orožjem!« Ta roman ima dokaj agitatorične vrednosti za razorožitev narodov. Stara Je bila 71 let. Za svojo mirovno propagando je dobila 1. 1905. Nobelovo nagrado. = V Albaniji je bilo po zadnjem porazu Miriditov vse mirno. Vstaši so bili prosili za dvadnevno premirje, da formulirajo svoje zahteve (ali pa da zbero ojačenja). Vstaši zahtevajo: Popolno enakopravnost mohamedanske vere, mohamedanska vera se prizna kot državna vera, svoboda kulta, desetletna davčna svoboda in delno oprostitev od vojaške službe. Albanska vlada doslej ni voljna, da ugodi tem zahtevam in jih hoče pristriči. Ako potečejo pogajanja brezuspešno, tedaj Je knez odločen, da nadaljuje vojaško akcijo. Knez Je stopil v vze-zo s Prenk Bib Dodo in je s sodelovanjem holandski oficirjev izdelal načrt za naskok. = Napetost med Grško In Turčijo je ponehala in se ni bati več oboroženega konflikta. Turčija je pripravljena, da povrne vsem pregnanim Grkom njihovo lastnino. Predlogi k IX. strankinem] zboru. : Izvrševalni odbor predlagat Ad oprav i l n i k f Sedež izvrševalnega odbora določa strankin zbor. Prispevek izvrševalnemu odboru znašaj 5 vin.; deželni organizaciji 5 vin. mesečno. Krajevne organizacije sklepajo zase prispevke in sicer najmanj 10 vin.; volilno okrajne organizacije se snujejo po potrebi in uvedejo ali reden prispevek ali pa polcrivajo stroške prizadete krajevne organizacije sorazmerno. Krajevne organizacije se družijo praviloma po državnozborskih volilnih okrajih vendar tudi sproti po volilnih okrajih dotičnih volitev. To velja kot pravilo. Ad o r g a n i z a c i j a f Deveti redni strankin zbor Jugoslovanske soc. dem. stranke konstatira potrebo pomnožene socialistične agitacije med jugoslovanskim proletariatom v Avstriji. Stališče strankinim organizacijam in njihovi taktiti je v splošnem dano po njenem programu. Razredno Stališče stranke zahteva v vseh načelnih vprašanjih popolnoma samostojen nastop, ne glede na to, če bi izvirala iz tega navidez trenotna škoda, zlasti pa je odklanjati skupne nastope z meščanskimi strankami, ki bi navidezno ali trenotno krajevno sicer koristili, celokupno proletarsko gibanje pa ovirali v njegovi akcijski zmožnosti in mu prizadejali moralno ali drugačno četudi le trenotno škodo. To velja ne le za krajevno omejene organizacije, temveč tudi za vse socialno demokratične organizacije v enem in istem kraju. Vse na temelju soc. dem. programa ustanovljene organizacije zasledujejo enak končni smoter, vsled česar so v bivstvu vse enako važne. Agitacija za povečanje organizacij in njih poglobitev odgovarjaj dejanskim potrebam, bodi smotrena in ne posezaj v interesne sfere drugih organizacij, četudi bi iz tega izviral za dotično organizacijo večji uspeh. Ob priredbah splošne važnosti ali načelnega pomena se zahteva informiranje in sodelovanje vseh poklicanih in odgovornih strankinih čini-teljev, pri čemer pa ne odločaj princip majo-rizaclje, temveč edinole smotrenost v socialističnem zmislu. Tendenca bodi poenostavljenje administracije, delitev dela, centralizacija Izobraževalnih sredstev itd., ter Informiranje nadrejenih organizacij. Le v skrajnem slučaju se voli manjše zlo. če ni drugega izhoda. KJejeColetti? Klno-ldeal Socialistično giba nje v Ameriki. V Chicagu Je imel pravkar nacionalni odbor socialistične stranke v Zedinjenih državah sejo. Nacionalni odbor 6e shaja v svrho kakor pri nas strankini zbori, ker Je sklicanje strankinih zborov zaradi velikih daljav otežkočeno. Odborov tajnik sodrug Lanfersiek je poročal, da je bilo včlanjenih v marcu in aprilu V stranki 104.581 oseb. Lansko leto je bilo v Stranki v mesecih maju in juniju ie 82.624 oseb. IV zadnjih desetih mesecih je razdelil odsek za propagando več kakor pet miljonov letakov in spisov. V bodoče bodo natisnili propagandne Spise vedno v miljonski nakladi. Stranka je imela v pretečenem poslovnem letu 16.800 dolarjev dohodkov. Pri tem znesku niso vraču-njeni dohodki enajstih skupin drugih narodnosti ki so priklopljene stranki. Tako Je n. pr. skupina finskih sodrugov sama plačala 20.000 dolarjev za stavkajoče v bakrenih rudnikih v Michiganu. Tajnik je predlagal za uspešno pro- rgando volitev ustanovitev posebnega fonda, kateremu naj prispevajo vsi strankini pristaši enodnevni zaslužek v višini po 2 dolarja 5 cen. Predlog je bil sprejet. V Zedinjenih državah izhaja enajst socialističnih dnevnikov, od teh le dva v angleškem jeziku, ostalih devet dnevnikov je lastnina skupin drugih narodnosti. Ogrski dnevnik »Elove« izhaja v Novem Jorku v 9000 iztisih in pokriva svoje izdatke, češki sodrugi imajo pet listov, od katerih Je eden dnevnik. Centralno glasilo Stranke »The Party Builder« je bilo doslej zgolj ^formativno glasilo. Vbodoče bo izhajalo po. enkrat na teden in bo obširen tednik za poročila in propagando. Oglašali se bodo v njem lehko vsi sodrugi in obravnaval bo vprašanja strankinega življenja. Letošnja seja nacionalnega odbora je bila ena najvažneših. Vsi sklepi so bili skoraj so- Elasno sprejeti. Taktična vprašanja niso bila stos na dnevnem redu. Debate so bile kratke, tako da je seja sklepala lehko o mnogih zadevah. Med sklepi so najvažnejši; Ustanovitev Socialističnega časopisja, ki bo last stranke in tudi v upravi stranke; zgradba strankinega doma v Chigagi, kjer bodo imele centralne instance stranke svoje prostore; ustanovitev fonda za podpore otrokom stavkajočih; organizacija volilnega boja; izdaja knjig, brošur, letakov po sistemu, ki temelji na dosedanjih Izkušnjah ; prireditev shoda v Washingtonu, da jee zberejo vse socialistične sile te dežele; razprava o predlogu, naj se ustanavljajo socialistični listi na zadružni podlagi; anketa za . energičen boj proti alkoholizmu; razprava o Lahko delo i! nepričakovani blesk I -r «| ostalih 11 noči, pa nočni čuvaj lahko doma čuva svojo ženo, če jo ima. Ali ni to skrben načelnik postaje? Čuvaju privošči 10 ali celo 11 noči, da tudi doma kaj postraži, blagajni železniške uprave prihrani s tem vsak mesec najmanj 24 K, kar je pri taki ubožni upravi gotovo upoštevanja vredno. Vsem onim pa, ki bi eventu-elno imeli poželjenje si bolj natanko ogledati, kako izgleda novomeško skladišče po noči brez čuvaja, pa celili 10 ali 11 moči prihrani skrb. da čisto gotovo ne pridejo v dotiko s čuvajem, tudi če bi se jim -zljubilo ves kolodvor odnesti. Posebno če se še uvažuje možnost, ne da bi to kot gotovo stvar trdili da lahko tudi več mesecev poteče, ko najeti čuvaj lehko sploh doma ostane, Seveda bi znal kdo vprašati, ali je direkcija v Trstu naročila čuvaja za ves mesec ali samo za 20 dni, in če je potemtakem stavila v ta »budget« celo mesečno plačo ali samo kar se je čuvaja res izplačalo, namreč semtertja samo za 20 noči v mesecu in kam se je v tem slučaju preostanek zaračunal. Če bi naši deželni revizorji imeli redno takšno oblast pri tržaški direkciji, kakor so jo imeli ob času otvoritve belokranjske železnice, ko je naš prijatelj (zdaj že rajni) Oalamboš moral biti vesel, da so £ja sploh na ta izlet v Belo krajino povabili, ki bi to uganko kaj hitro rešili. Ampak tako pa moramo verjeti svojemu najboljšemu prepričanju o izredni vestnosti g. Kiepacha, ki je gotovo tistih 24 K ali kolikor je že bilo. zaračunal v korist uradne blagajne, če Je namreč od direkcije sploh za celi mesec čuvajevo plačo prejemal in ni morda vsa ta očetovska skrb izhajala naravnost iz Trsta. Da je g. Kiepach pri tem računu nad vsak dvom vzvišen, to potrjuje tudi najnovejši slučaj njegove res izredne skrbnosti v korist tržaške ali bogve katere blagajne. Neki revi — vdovi — je bila poverjena služba snaženja kolodvorskih prostorov. S 1. majem bi imela to službo proti mesečni plači po 120 K prevzeti. O. Kiepachu je bilo naročeno, da to žensko ob pravem času pokliče v službo. Ali g. Kiepach je najbrže dejal sam pri sebi: Ker gospodje v Trstu ne razumejo z denarjem varčevati, jih moram zopet jaz vzeti v šolo. Čemu vsak mesec 120 K za tako stvar žrtvovati? Norci radi delajo zastonj. Najel je drugo žensko. Ker pa, odkar so jo izpustili iz norišnice, ni več Popolnoma nora, tudi ne more kar zastonj opravljati tako delo, zato ji je odločil namesto 120 K samo 36 K. Par krone pa dobi za nameček še njegova dekla, ki naj gleda, da bo delo i združenimi močmi ravno tako opravljeno za kakih 40 K kakor bi bilo za 120 K. Ali ni dobro, če si železnica prihrani vsak mesec 80 K, pa magari samo polovico? Sicer bi o tem še lehko dosti govorili, kako g. Kiepach obvaruje železniško blagajno marsikaterih izdatkov, ampak za danes naj to zadošča. — Občinske volitve v Idriji se bodo zavlekle za nekaj tednov ali tudi še dlje vsled pritožb, ki jih sistematično kuje katehet Oswald. Hudomušneži pravijo, da bodo volitve šele takrat, kadar bo Oswald gotov, da dobi njegova Stranka vse tri razrede. — In to bo šlo lažje, ko nastane najhujša poletna vročina. — Solkan. V soboto 27. junija nam bo predaval sodrug Regent iz Trsta in sicer o predmetu »Slovenci in Italijani na Primorskem«. Predmet je posebno važen sedaj, ko hoče reakcionarni nacionalizem v obeh narodih zasdušiti vsak zahtevek razuma in pravičnosti. Vabimo delavce, da posetijo predavanje v obilnem številu, kajti nacionalistični prežvekovalci očitajo najraje njim narodna izdajstva v sto in stokrat obrabljenih frazah. Potrebno Je torej, da stojimo v tem pogledu na trdnem stališču in se zavedamo, kaj nam je narodnost in kako Jo imamo udejstvovati, ne da bi služili za vlečko buržvaznim strankam, ki Jim Je dobrodošla vsaka prodana duša. V so-drugu Regentu imamo predavatelja, ki mu ne leži narodno vprašanje za hrbtom, ampak živi ravno v kraju, kjer najljuteje besni narodni boj In lahko na oči vidi od meščanskega časopisja razglaševana junaštva raznih herojev in vrlih borcev milega naroda in dobro pozna prenapetosti nacionalističnih strank obeh narodov. Predavanje bo pri Al. Mozetiču in začne ob 8. zvečer. Vstopnina 10 v. Organizacijam, sodružicam in sodrugom! V zmislu strankinega opravilnika bo IX. redni zbor jugoslovanske socialno dem. stranke & Ljubljani, dne 28. in 29. junija, ob 9. dopoldne v mali dvorani »Narodnega doma«. Dnevni red: I 1. Otvoritev strankinega zbora. J 2. Poročila: Tajništva, blagajnika, o časo- pisju a) administracije, b) naše časopisje vbo-tfoče (poroča založba). 3. Organizacija vobče. Poroča sodrug M Kobal. 4. Socialni demokrati v občini. Poroča s. d,r. H. Tuma. 5. Zadružništvo. Poroča s. M. čobal. 6. Volitev izvrš. odbora in kontrole. 7. Raznoterosti. NB. Pri točki 3. se obravnava o opravil kliku, mladinski organizaciji in poda poročilo Komisije, ki se izvoli za presojanje dalmatin iškega konflikta. Opozarjamo še enkrat na sklepe zadnjega Strankinega zbora glede delegacij. Domala vse Holočbe se nahajajo v zapisniku IV. zbora. Izvrševalo! odbor. Vestnik organizacij. Centralni odbor »Svobode« ima nocoj ob 8. zvečer sejo v društvenih prostorih. Občni zbor »Svobode« za Krakovo in Trnovo bo v soboto 27. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Breskvarju, cesta na Loko z običajnim dnevnim redom. Volilno okrajni odbor ljubljanski ima v četrtek ob 8. zvečer sejo v upravi. Shod tesarjev in stavbinskih delavcev bo v nedeljo 28. t. m. ob 9. dopoldne pri »Levu« na Mar. Terezije cesti. Poročevalca iz Gradca in Trsta. Pridite vsi! Socialni in strokovni pregled. Mesečni shod podružnice mizarjev. V nedeljo 16. t. m. je bil mesečni shod naše podružnice. S. Rok Pogačnik otvarja shod ter poda besedo blagajniku s. Bradeškotu, ki poda mesečno poročilo, katero odobre navzoči brez debate. Nadalje poudarja, kako neutemeljeno je govoričenje nekaterih članov, češ, zveza zahteva od nas samo denar, med tem ko je vendar na podlagi računov dokazano, da je zveza do meseca maja t. 1. izplačala naši podružnici čez 900 kron več, kakor je imela od nje dohodkov. Iz navedenega je razvidno, da imajo člana od zveze le korist. K debati se je oglasilo več sodrugov: Pokorn, Lenasi, Glad in Kos. S. Pokorn je zlasti poudarjal potrebo strokovne organizacije, v boju za zboljšanje našega gmotnega položaja. Pozival je navzoče na živahno agitacijo za pridobivanje novih članov. Opozarjal je nato, da se mora delokrog organizacije razširiti zlasti po deželi, kjer je v posameznih krajih večje število članov. V enakem zmislu so govorili tudi ostali sodrugi. S. Lx)trlč ml. je apeliral na navzoče, da naj pripeljejo vajence k mladinski organizaciji. Pridobimo mladino, da bomoi meli nekoč čvrste sobojevnike. S. Pogačnik je pozival navzoče na skupno delo, ter zaključil lepo uspeli shod ob pol 12. dop. ♦ V Opatiji je izbruhnila v pondeljek stavka zidajev. Noben zidar naj ne hodi sedaj v Opatijo na delo. Strahovita nesreča v zraku. 9 mrtvih. V soboto dopoldne je tirjala letalna umetnost 9. mladih žrtev. V Fischatnendu pri Dunaju je letališče avstrijsko-ogrske armade. Okolo pol desetih dopoldne se je dvignil s Farmanovim letalom nadporočnik Flatz v zrak. S seboj je imel gosta mornariškega častnika Puchto. Flatz je bil pogumen letalec in la njegov drzen pogum je postal zanj usoden. Istočasno s Flatzovim letalom Je bil v zraku tudi balon Korting. v katerem so bili štirje oficirji, en civilni inženir, en korporal in en poddesetnik. Flatzovo letalo je zadelo v zadnji del balona, utrgalo luknjo v balon in potem se je izvršila v kratkih sekundah strahotna nesreča. Letalo se Je zopet odtrgalo od balona in je treščilo v velikem loku bliskoma na zemljo. Iz balona so pa vsled luknje uhajaii plini, ki so se vneli ob letalovem motorju Til v hipu je bil balon v plamenih, v nekaj sekundah je zaplapolal silen pamen k nebu, nato pa je telebnil čolnič balona z velikanskim truščem na tla. Pod razvalinami balona in letala je pa ležalo devet mladih mrtvih ljudi, ki so še pred sekundami krožili ponosno po zraku. Trupla so bila tako raztrgana in tudi ožgana, da ni bilo razen enega nikogar spoznati. Zdravnik je bil takoj na mestu, a drugega ni mogel reči nego: Mrtvi so! Od ponesrečencev sta bila dva poročena: Nadporočnik Hochstatter, čigar žena je gledala grozen prizor in poddesetnik Weber, ki zapušča vdovo in dva otroka. Hochstatter je bil šele malo časa poročen. On tudi edini ni imel popačenega obraza, ker si je v trenotku katastrofe potegnil čez glavo mokro vrečo. Vseh devet ponesrečencev so prepeljali na avtomobilu v mrtvašnico v Fischamendu. Odgovorni urednik: Ivan T o k a n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. BOLEZNI. NICA LUUBLJANA • komenskega- ulica- 4 -UUUUUJ u Ui l l ULICA• H ^7PRfmK:pmvmDR FR. DERGANC I j I f - Lil? M m (la) mali nogavice in perilo. Od 1. julija Sv. Petra nasip št, 7 (za vodo poleg gostilne pri fajmoštru). Josip Peteline, Ljubljana, Kriievniika Ulica it. 7. Stroji za vsako obrt In kolossu shi trg št. h. Samo! K 4‘10 St. 410 Nlkel anker rent. Rosk. Jako dobro idofa samo K 4-10. Samo! NajbogatejSa zaloga vseh vrst ir a-ia kakor tuc|i nalveifa izbera zlatil 4 iv ngne |n srebrnine po Jako nlz- kih cenah. ■■ ■........— Zahtevajte cenik, ki se razpošilja zastonj In poštnine prosto. Lastna protokoliiana tov« ur v Švici. Tovarniška znamka, IKO*. ^ Zastopstvo tovsrns ur JMT= Varčne gospodinje! Q1 arini Dr- P1- Tmkoczyja sladnl čaj OlcillUI taj daJevsakomurkri,moč,žlv£e, nnamto spanje, cvetoče lice, okusen *aj-AUHIIIIvcl trek. Pri dojenčkih nadomešča ma-Clailin terlnsko mleko In umrljivost dojen-OlaUlll čkov omejuje. Pri bolnih se dosežejo Izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo gospodinje 50 ®/o pri gospodinskih izdatkih, */4 pri mleku in polovico pri sladkorju. Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroč* se pri izdelovatelju lekarnarju TrnkoczyJu v Ljubljani zraven rotovža, ki je s sladnim čajem izgojil svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov po */< kg 4 K franko. Po 60 vinarjev se dobi povsod tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczy; SchOn-brunerstrasse 109, Radetzkyplatz 4, Josefstlidter-strasse 25, v Gradcu Sackslrasse 4. Trst, drogist I. Camaull St. Giov. dl Guardiella 703; Gorica, Maz-zoliE., trgovec; Celje Hočevar, trgovec; Celovec, Hauser, lekarnar; Maribor, Kttnig, lekarnar. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnega društva za Ljubljano in okolico. Kupujte *Zarjott. Dijakom je najljubše darilo za dobro izpričevalo (orožno kolo) najboljše kolo monarhije ^:0Xd0' D KOSMOM dobro, ceno ljudsko kolo. Katalogi gratis in franko od zastopnikov Ivnn lax A sin, Ljubljana. Avstr, orožnotvorniška družba, Steyr, Ljubljana, Ivan Ja% dt «tin. Kostanjevica: Alojzi) Gatscli, Kočevje . Fr. Tschin-kel, Novomesto: Franc Kenda, Bled: Ivan Kus. Vabimo vse člane, da naj menjajo male znamke do dne 30. junija. S tem dnem se zaključi zadružno leto 1913—1914. Vodstvo - —— *Delavskih zadrug v Trstu. lino knpilel j guli modni in spotili toniti za gon Franca Jožefa c. St. 3 » o ‘3 -S? t o f? 5T ca t? ca § £ * H * š 3,* m 'II/ Št. 11118. Razpis ustanove za uboge vdove. Na dan obletnice poroke Njene c. In kr. visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije je pri mestnem magistratu razdeliti 400 K med pet ubogih ljubljanskih vdov (to je vdov, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico). Nekolekovane prošnje, v katerih je natanko navesti gmotne, zdravstvene in rod binske razmere (dohodke, bolezen, število nepreskrbljenih otrok i. t. d.), je vlagati do vštetega 11« julija liI4. na vložnem zapisniku mestnega magistrata. 2^E@stn.I amcLSigrlstra/t IjulToIJanpGsl, dne 9, junija 1914. pravkar prišli od najcenejše do najfinejše vrste v obilni izbiri, potem slamniki, čepice, kravate, rokavice, srajce, nogavice, žepni robci, naramnice, palice i. t. d. po skromnih stalnih cenah v modni in športni trgovini P. MAGDIČ Ljubljana, glavne pošte. I muSj CORCEUfl KOLESA PRIZNANO NAJ R0LJ5A SEPPH/OSTI X LJUBLJANA HARIJE TERE ZIJ E CESTA Š r. 1 % HOUI SVET NASPROTI KOUZEJA ZAH TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov doiiiače^a lzclellia. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. JBrez konkurence! Solidna postrežb«. ----------------- Najnižfe cene. --------------- W Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih ~im -= čevljev -t:: — je v zalogi lastne tovarne PETER KOZINA & KS, Ljubljana na Bregu. Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu. Cena za gospode K 14—, 17*—, 20*—. » dame.........................K 12—, 15*—, 18‘—j „ „ dečke 36|39..................K 10*—, 12*—. ntrnlfP **** 22—25__26--28_29—si ss- ab y> vFiiunc #•• ••••£ ^ g— frz---- Garantirana kakovost po teh cenah. «=———* Cenejše vrste od kron 1*50 naprej. (Varstvena znamka.) Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini A. & E. Skaberne; Mestni trg 10.5 Velika izbira! Solidna postrežba! I Dober tek je dobra stvar t Zanemarjaj je nikar! za-notba^p^^^e -boleznj. LiJUBLtJAInIA • KOMENSKEGA- UUCA 4 SEFZDRflVNiK:pRiMARu-DR- FTR. DERGANC Dober tek ImaS vsak dan, ako vilvaS Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo —— 0,1x1.111. strojev — -w\ in stroje za pletenje */\ (Strickmaschinen) za rodbino in obrt, Pisalni stroji Adler. |F ; T7" ozna 3s o 1 e b st. H l| Ceniki se dobe zastonj in Iranko. — —xil Želodčni Hkdr »FLORIAN« je pripravil tek In prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila! Naslov za naročila: ,.FL0R1AN“, Ljubljana, Postavno varovano. Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo! Izgotovljene štedilnike solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah. Rudolf Geyer, mojster Lj*ubljana 4, Cesta na Rudolfovo železnico štev. lO. priporoča tudi vsa v stroko spa-dajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastli- njake itd., ter vsa popravila. Deležni kapital K 80.000. Rezervni skladi K 15.000. Splošno kreditno društvo registrovana zadruga z omejeno zavezo : : v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 3. : : Denarne vloge sprejema v tekočem računu »li na vložne knjižice. — Vloženi denar obrestuje po ir 5°|0 od dne vloge do dne dviga. — llentnl davek plača Iz t x : t svojega. : : t ; Obratuje le s svojimi člani, lian postane, kdor vzame en opravilni delež v znesku kron 20. Glavni deleži po kron 200. Zaveza enkratna; i: omejena. Članov 700. Eskomptuje: menice, devize, fakture. — Oskrbuje lnkasso za svoje člane. — Daje predujme na vred-nostne papirje in blago v Javnih skladiščih. Osebni : : t t kredit. : t i : Živahna zveza z Ameriko; v vseh krajih Združenih držav ima svoje zastopnike — zato oskrbi lahko vse potrebne informacije iz teh krajev. Za varčevanje ima ......li&ne domače hranilnike. —: BDDODaDDDDDDDDODDECDDDODOnODODDODODDDnDDDDDDDDDOOODDDDDaDDDDDDDnDilDDDDIind ga on g*> og a n Pri nakupu različnega manufakturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko g g A. & E. Skaberne SLAVIJA ' - .11 !""■"* Odhod parnikov: . v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 1* dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. — = Potniki ===== v severno in južno AMEB1KO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Trst-Newyork, Buenos Aires-Rlo de Janelro z najnovejlimi brzoparniki z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, brezžičnim bozojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno. ■ dobi dovolj domače hrane z vinom, svet kruh, postelje, kopel] HA.