cena 10 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva številka 16, 17 (720, 721) k" : ■rssamsm ——— „ ■ ,< s.. - «• : V usodnem aprilu 1941, ko so fašistične horde skoraj čez noč zbrisale staro Jugoslavijo in ko je bila izrečena obsodba zasužnjenemu in razkosanemu slovenskemu narodu, seje rodila Osvobodilna fronta slovenskega naroda. To je bil čas, ko je moral vsakdo vedeti, da je njegova usoda neločljivi del usode celotnega naroda. Bil je čas, ki je neusmiljeno svaril, da svoboda ne more biti podarjena in zato ni dopuščal omahovanja in čakanja, če si je narod hotel pisati sodbo sam. Komunistična partija Slovenije je v tej zgodovinski prelomnici prevzela nase vso odgovornost za usodo Slovencev. Na njeno pobudo je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, vsenarodno osvobodilno gibanje, ki je izbojevalo zmago nad silami fašističnega nasilja in nad domačimi izdajalci ter si skupaj z bratskimi jugoslovanskimi narodi na široko odprl pot v svobodno novo življenje. Moč za ta orjaški spopad so slovenski domoljubi črpali iz globoke vere, da je vse, kar je zazrto le vase, kar stremi nazaj k nasiljem, obsojeno na kratko življenje in da preživi le tisto, kar odraža težnje najširših plasti človeštva, se pravi težnje po svobodi, miru, enakopravnosti in napredku. Torej to je bil čas neizprosnih preizkušenj, v katerih se je pokazalo koliko je v posamezniku človeka. V tem ostaja tisti čas živ spomin tudi sedanjemu, v katerem vprašanje skupne usode enako neizprosno načenja tudi vprašanje usode posameznika. Res je, danes nam je spet težko. Pa vendar, ali nam je težje kot tedaj, ko so želele barbarske sile mali narod zbrisati iz zgodovine? V razvoju naše družbe smo prišli do prelomnice in zato ni več časa za omahovanje in čakanje. Nihče ne bo storil v našem imenu koraka naprej za boljši jutri nas vseh. Trdno moramo biti prepričani, da bomo izpeljali bitko za gospodarsko stabilizacijo, ob njej pa tudi socialno, moralno in politično stabilizacijo. Upoštevati moramo bolj kot doslej ustvarjalno moč in pripravljenost delovnih množic. Odkrita beseda, pa čeprav neprizanesljiva do napak in odgovorno delo sta pogoj za mobilizacijo vseh, ki želimo, da bitko isfoojujemo. Seveda bo moral biti ta boj neizprosen na vseh področjih življenja in dela. Korenine tega boja so globoko v naši zemlji, dajejo nam moč za dograjevanje družbe, ki bo zagotavljala nove medčloveške odnose. Mnogi izmed nas bodo omagali, toda večina se zaveda, da nihče, ki je za skupnost, ne ostaja sam in da ozko pehanje za osebnimi koristmi škoduje skupni moči in posameznikom. Ce nas bo vse v prihodnost vodilo načelo od besed Ir dejanjem, bodo rezultati kmalu vidni, z njimi pa se nam bo vrnil optimizem in vera v sočloveka in našo družbq. To pa je dolg nas vseh do tistih, ki so nam priborili novo družbo in do tistih, ki prihajajo z nami. Nada Zavolovšek-Hudarin predsednica občinske konference SZDL Velenje Občina Velenje 27. april -1. maj Četrtek, 26. aprila ob 8.45 bodo v prostorih osnovne šole Veljka Vlahoviča odprli razstavo likovnih izdelkov učencev osnovnih šol na temo Življenje v svobodi ob 18. uri bo v domu kulture v Titovem Velenju osrednja proslava ob obletnici ustanovitve osvobodilne fronte in prazniku dela. Na njej bodo podelili letošnja srebrna priznanja OF in srebrne znake Zveze sindikatov (letošnje nagrajence predstavljamo na 2, 3 in 4. strani). Proslava bo združena s koncertom dekliškega pevskega zbora gimnazije pod vodstvom Danice Pirečnik. SOBOTA, 28. APRILA Ob 19.30 se bo v Šoštanju začela baklada po mestnih ulicah. Ob 20.00 kulturni programi in srečanje delovnih ljudi pri ribiški koči v Šoštanju. NEDELJA, 30. APRILA Ob 20. uri tradicionalni prvomajski sprevod z baklami po ulicah Titovega Velenja od kotalkališča do Rdeče dvorane. Ob 21. uri srečanje delovnih ljudi in občanov s prvomajskim plesom v Rdeči dvorani. PONEDELJEK, t. MAJA budnica in kanonada. Ob 10.30: prvomajsko srečanje deldvnih ljudi in občanov na Gra gori. % SOBOTA, 5. MAJA Ob 13. uri spominska slovesnost ob 40-letnici napada Bračičeve brigade na rudnik lignita in termoelektrarne Velenje na jašku škale. Občinska konferenca szdl Velenje in oblinski svet zveze sindikatov Velenje vabita vse delovne ljudi in občane, da se teh prireditev in praznovanja udeležimo kar najbolj množično. Občina Mozirje Osrednja proslava ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte in prazniku dela v občini Mozirje bo v petek 27. aprila ob 16. uri v mozirskem prosvetnem domu. Slovesnost bodo združili z revijo pevskih zborov mozirske občine, na njej pa seveda podelili tudi letošnje srebrne znake ZSS in srebrna priznanja Osvobodilne fronte. Srebrne znake ZSS bodo prejeli: Osnovna organizacija ZSS Kovinarstvo Ljubno, Marija MU-TEC iz Osnovne šole Mozirje, Poldica COPAR iz Modne konfekcije Eikroj, Franc BREZNIK iz Gozdarstva Luče, Pepca GABER iz Stavbenega pohištva nazarske lesne industrije in Granjo GERDINA iz Gozdnega gospodarstva Nazarje. Dobitniki srebrnih priznanj Osvobodilne fronte pa so: Marija KOBALE iz Gornjega grada, Rezika PLAZNIK iz Mozirja, Danica SEVER iz Nazarij, Anton KOVŠAK iz Bočne, Ciril STOJAN iz Bočne, Jože KRALJ z Ljubne-ga, Tone MODRIJANČlC iz Mozirja, Ivan ZAGOŽEN iz šmartnega ob Dreti in GASILSKO DRUŠTVO Grušovlje. kovinotehna v naših prodajalnah vam je poleg drugega "na voljo osnovni in zaključni gradbeni material Ob 27. aprilu — obletnici ustanovitve OF in 1. maju — prazniku dela iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje! Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinski štab TO občine Velenje ♦ Osvobodilna fronta slovenskega naroda f 'fi Na pobudo CK KPS je bila 26. aprila 1941 leta ustanovljena Protiimperialistična fronta, kmalu potem preimenovana v Osvobodilno fronto. Poleg KPS so se vanjo vključili krščanski socialisti, demokratični del Sokola in kulturnih delavcev, kasneje pa še nekatere druge politične skupine. Teh dogodkov seje nekdanji partijski publicist in član agitprop komisije pri CK KPS BORIS ZIHERL v knjigi Bitka, kakor življenje dolga, takole spominjal. »Ko smo se po nemškem napadu na Jugoslavijo spet zbrali, smo nadaljevali naše delo, ki seje začelo že poprej, ob zbiranju slovenskih antifašističnih sil. To so bili rezultati naše akcije za enotnost delavskega razreda, za zvezo delovnega ljudstva in za organiziranje naprednih kulturnih delavcev, ki smo jih pridobili na svojo stran. Kulturniki okrog vseh tedanjih slovenskih kulturnih revij, zlasti Sodobnosti, Ljubljanskega zvona in Dejanja, so sprejeli našo akcijo, spočeto v KP. Predstavniki KP in zlasti tovariši iz CK so se pogosto dobivali v Bernardovem stanovanju v Šiški, kjer se je utrnila marsikatera dobra misel in kjer seje rodil tudi načrt za Protiimperialistično fronto, ki naj bi mobilizirala in .-4MI mmiM mm. organizirala bodoče osvobodilno gibanje. Da bo do njega prišlo, smo bili trdno prepričani in smo v tem smislu pravzaprav že takoj začeli delati, da bi nas dogodki ne prehiteli. * Mislim, da je Boris Kidrič dal idejo za ustanovni sestanek Protiimperialistične fronte, kakor se je OF spočetka imenovala. Kakor je znano, je bil sestanek v Vidmarjevi vili pod Rožnikom, in sicer 26. ali 27. aprila. Datum ni čisto zanesljiv. Meni pa se zdi, daje bil sestanek v soboto popoldne, torej 26. aprila, ko smo vsak zase ali po dva prihajali k Vidmarjevim. Jaz sem prišel s Kidričem. Posedli smo v zgornji sobici. Na dnevnem redu sestanka je bil predvsem politični položaj v Jugoslaviji, ki sta jo okupirali Nemčija in Italija s svojimi sateliti. Referat je imel Kidrič, ki je zelo tehtno razložil stališče CK. V razpravi je prevladalo enotno prepričanje, daje treba ustanoviti vseljudsko osvobodilno organizacijo. O tem sestanku ni posebnih listin, te opravke smo prihranili za kasnejša srečanja, sklicana po ključih posameznih skupin, ki so bile zastopane že na ustanovnem sestanku ali pa so se kasneje priključile z določenim številom predstavnikov. Prvi maj Prvi maj, mednarodni praznik dela je simbol mednarodne solidarnosti delavskega razreda. Njegova zgodovina se začenja v Chicagu leta 1886, ko so delavci postavili zahtevo po 8-urnem delovnem času; policija pa je povzročila krvav pokol. Pet delavcev je bilo takrat obsojenih na smrt. Na prvem kongresu II. internacionale (Pariz I. 1889) je bilo sklenjeno, da se vsako leto v spomin na čikaške dogodke 1. maja organizirajo množične demonstracije in stavke. Proslavljanje tega dne je tako postalo oblika razrednega boja. Prva praznovanja so bila pri nas v Ljubljani, Novem Sadu, Zagrebu leta 1890. Proletariat je za 1. maj nastopal z gesli boja za 8-urni delovni dan, politične svoboščine in odpravo imperialističnega suženjstva. Zmaga fašizma v Italiji in Nemčiji je dala prvomajskim praznovanjem protifašistično in protimilitaristično naravo. 1. maj so praznovali pri nas tudi med NOB, zaporniki v taboriščih in celo v zasedenih mestih (prvomajska demonstracija v Ljubljani 1.1943). V socialistični Jugoslaviji smo 1. maj razglasili za državni praznik. Občina Velenje ANICA MEŽA prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno prizadevno delo na področju krajevne samouprave. Zavzeto deluje v organih krajevne samouprave in v krajevni organizaciji SZDL v Zavodnji vse od leta 1977, ko se je preselila v ta kraj. V krajevni samoupravi vseskozi opravlja tajniška opravila, dve obdobji je bila sekretarka krajevne organizacije SZDL, marljivo pa se je vključevala tudi v delo krajevnega odbora Rdečega križa in društva prijateljev mladine. Vse zadolžitve opravlja zelo vestno. *** » » f? DRAGO DVORŠAK prejme srebrne priznanje OF za dolgoletno in aktivistično delo v družbenopolitičnih organizacijah v OZD in KS. V družbenopolitično delo se je vključil kot član upravnega odbora sindikata v Termoelektrarna Šoštanj takoj po zaposlitvi leta 1959. Večkrat je bil izvoljen v delavski svet. Od leta 1976—78 je bil predsednik osnovne organizacije sindikata. Po reorganizaciji enovite delovne organizacije je bil dve mandatni dobi član delavskega sveta tozda TES H, šest let je opravljal funkcijo predsednika komisije za stanovanjska razmerja, trenutno Bpii pa je že drugi mandat član delavskega sveta sozda Rek. Takoj po preselitvi v krajevno skupnost Skorno-Florjan je prevzel funkcijo predsednika krajevne organizacije SZDL, ki jo je opravljal dve mandatni obdobji. Bil je delegat aa zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje in delegat za sis materialne proizvodnje. Trenutno opravlja nalogo sekretarja osnovne organizacije ZK in predsednika komiteja za SLO in DS v krajevni skupnosti. *** RAFKO GORŠEK prejme srebrno priznanje OF za požrtvovalno delo v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti Šalek-Gorica, posebno pa na področju gasilstva in vzgoje mladih. V družbenopolitično delo se je vključil kot mladinec in član sindikata v Rudniku lignita Velenje. Dolga leta je vodil mladinsko organizacijo v Šaleku in marljivo sodeloval v športnih organizacijah. Kot organizator in udarnik je sodeloval pri izgradnji Titovega Velenja. Član gasilskega društva je od leta 1952. V društvu je opravljal nalogo predsednika, poveljnika in blagajnika. Po nesreči, ki ga je privezala na voziček, njegova aktivnost ni prenehala. Svoje bogate aktivistične izkušnje nesebično prenaša na mlade ljudi. Vzgojil je vrsto strokovno usposobljenih gasilcev. * Vedno je pripravljen sodelovati pri nalogah krajevne skupnosti in pomagati ljudem. *** RUDI OLUP prejme srebrno priznanje OF za prizadevno delo v samoupravnih organih krajevne skupnosti Ravne in poseben prispevek pri izgradnji kooiUBainih objektov v kraju. Znan je kot izredno marljiv in prizadeven aktivist, ki dela in živi s krajem. V krajevni skupnosti je predsednik sveta in tajnik. Je član skupščine krajevne skupnosti, član predsedstva krajevne konference SZDL, predsednik koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri krajevni konferenci SZDL in namestnik predsednika komiteja za SLO in DS. Dve mandatni obdobji je bil delegat delegacije za sis materialne proizvodnje. V krajevni skupnosti je marljivo delal zlasti pri izgradnji komunalnih in drugih objektov, ki jih je bilo v času njegovega mandata, predsednika sveta krajevne skupnosti, veliko zgrajenih. V samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Velenje je član sveta za organizacijska statutarna in kadrovska vprašanja, v Cestnem podjetju Celje, tozd za varstvo in vzdrževanje cest pa je zunanji član delavskega sveta. Vse naloge vestno opravlja. *** ŠTEFAN PLASKAN sprejme srebrni znak OF za požrtvovalno delo v krajevni skupnosti Lokovica in v gasilskem društvu. V krajevno samoupravno in družbenopolitično delo se je vključil že kot mladinec. Sodeloval je v udarniškem delu pri izgradnji zadružnega doma v Lokovici. Bil je poverjenik krajevne organizacije SZDL in v mnogih akcijah pokazal veliko odgovornost in interes za razvoj kraja. Leta 1975 je prevzel nalogo predsednika gradbenega odbora za izgradnjo doma gasilcev v Lokovici. Dom je bil kljub velikim težavam zgrajen in predan svojemu namenu leta 1980, za kar ima Štefan Plaskan veliko zaslug. Kot predsednik gasilskega društva se je zavzemal za razvoj gasilske preventive in za krepitev ŠLO in DS nasploh. Trenutno dela v predsedstvu krajevne konference SZDL, opravlja funkcijo poveljnika štaba CZ. Je tudi delegat v delegaciji za sis materialne proizvodnje. ##* ALOJZ RAMŠAK prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno prizadevno družbeno politično delo v krajevni skupnosti Konovo Alojz Ramšak je že v krajevni skupnosti Šalek, od koder se je preselil na Konovo, družbenopolitično deloval. V Salcku je bil ustanovitelj strelske družine, deloval je v gasilskem društvu in bil član krajevnega odbora SZDL. Takoj po preselitvi se je vključil v življenje in delo na Konovem in do danes nikoli ni bil brez funkcije. Bil je član iniciativnega odbora za ustanovitev krajevne skupnosti, tajnik krajevne skupnosti, predsednik odbora za SLO in DS, sodeloval je pri izvedbi krajevnega samoprispevka in izgradnji cest, bil delegat v delegaciji za zbor krajevnih skupnosti in blagajnik krajevne skupnosti. Njegovo delovanje sega tudi na kulturno področje, kjer je sodeloval pri ustanovitvi kulturno umetniškega društva Lipa, danes pa je vodja tamburaške sekcije. V krajevni skupnosti še vedno opravlja naloge predsednika skupščine in predsednika sveta doma krajanov, ki gospodari s tem objektom. Kot predsednik skupščine KS je po položaju tudi član sveta KS in član krajevne konference SZDL. V teh organih marljivo in zavzeto sodeluje. *•* TONE ŠEUGA prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno družbenopolitično delo v KS in občini. Svoje družbenopolitično delo je začel že v poklicni šoli v Titovem Velenju, kjer je opravljal številne funkcije v mladinski organizaciji in Počitniški zvezi Slovenije. V času študija v Ljubljani je deloval predvsem v zvezi komunistov, v katero je bil sprejet leta 1965 in bil izvoljen za organizacijskega sekretarja univerzitetnega komiteja ZKS. Poleg tega je opravljal še številne druge naloge. V krajevni skupnosti Velenje Center-levi breg je delal kot predsednik krajevne konference SZDL, leta 1975 je bil izvoljen na profesionalno funkcijo sekretarja, v naslednjem mandatnem obdobju pa za predsednika občinske konference SZDL. V tekočem mandatnem obdobju poleg številnih funkcij v občini dela še kot delegat skupine delegatov za zbor občin republiške skupščine in kot član Predsedstva republiške konference SZDL Slovenije. Vestno dela v svoji krajevni skupnosti Podkraj — Kavče kot član organizacij, organov in gradbenih odborov ter vse naloge-opravlja z njemu lastno zavzetostjo in hotenjem. *** STANE ŠMAJDL prejme srebrno pri/sanje OF za dolgoletno delo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah v krajevni skupaosti in oMini. Bil je aktiven borec NOV. Po demobilizaciji ie nadaljeval politično aktivnost kot mladinec in pomembno prispeval pri obnovi porušene domovine. Med drugim je bil tudi komandant mladinske delovne akcije. V vsem obdobju do danes je opravljal številne politične dolžnosti v krajevnih in občinskih organizacijah. V krajevni skupnosti se je najbolj angažiral v krajevni organizaciji ZZB in ZRVS, v katerih je dalj časa opravljal tudi nalogo predsednika. Velike uspehe je dosegel pri organiziranju in vodenju enot narodne zaščite. Precej je prispeval k temu, da je krajevna skupnost Šoštanj v letu 1981 prejela republiško priznanje za dobro organizirano in vodeno narodno zaščito. Se vedno uspešno deluje v svetu krajevne skupnosti, komisiji za SLO in DS ter v predsedstvu krajevne konference SZDL, predvsem pri spodbujanju aktivnosti vaških odborov SZDL. V tem mandatnem obdobju je član predsedstva Občinskega odbora ZZB Velenje in predsednik krajevne organizacije ZZB Šoštanj. Pomemben je njegov delež pri postavitvi spominskih obeležij NOV v občini. *** ANTON TAJNŠEK prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno aktivistično delo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih v krajevni skupnosti Škale. Aktivistično delo je začel v mladinski organizaciji in nato deloval v odborih in samoupravnih organih KS, predvsem v svetu krajevne skupnosti. Marljivo se je vključeval v krajevno organizacijo ZRVS. Posebno zavzeto je bilo njegovo delo v gradbenih odborih za izgradnjo otroškega vrtca, telefonskega omrežja, ceste Hrasto-vec—Cirkovce. Sedaj opravlja v krajevni skupnosti nalogo podpredsednika sveta KS in deluje v komiteju za SLO in DS. Pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje pa je član odbora za nadzorovanje, usklajevanje in razporejanje sredstev samoprispevka občine Velenje — B program. Občina Mozirje Marija Kobale MARIJA KOBALE iz Gornjega grada — za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo v krajevni konferenci SZDL. katere predsednik je bila vrsto let. Tudi sicer je Marija Kobale vsestransko družbeno-politična delavka v krajevni skupnosti Gornji grad. *** Rezika Plaznik REZIKA PLAZNIK iz Mozirja — za uspešno in prizadevno delo v občinski konferenci socialistične zveze in njenih organih. V zadnjem obdobju je vestno opravljala naloge sekretarke občinske konference SZDL. Tudi sicer je aktivna v ostalih občinskih in krajevnih družbeno-političnih organizacijah. *** SltSL - *'"* Anton Kovšak ANTON KOVSAK iz Bočne — '.a aktivno delo v družbeno-poli-iičnih organizacijah in za prispevek k razvoju zadružništva v občini. Že leta 1941 je bil član jrvega odbora OF v Bočni in 'i mtiHiV- -" Ptirit. merita moči 24. ur. Maraton se bo pričel danes, 26. aprila, ob 19. uri, pred začetkom pa bodo na igrišču pripravili še krajevno proslavo ob dnevu Osvobodilne fronte in 1. maju. Gornja Savinjska dolina Zanimive praznične prireditve foleg občinske proslave v Mozirju bodo tudi po vseh ostalih krajih pripravili slovesnosti ob Dnevu Osvobodilne fronte in 1. maju. Pa ne samo proslave, tudi drugih zanimivih prireditev ne bo manjkalo. Zelo zanimivo bo vsekakor v Solčavi. Domače prosvetno in planinsko društvo bosta za praznične dni odprla razstavo vezenin, pletenin iz znane solčavske volne, izdelkov iz lesa, miniaturnih kašč, kmečkega orodja in razstavo fotografij domačih amaterjev. Razstavo bodo pdprli v petek 27. aprila ob 18. uri, ogled bo možen do 4. maja, ob otvoritvi pa bodo pripravili tudi krajevno proslavo in z njo počastili oba praznika. Seveda ne smemo pozabiti na veliko razstavo plemenske živine rjave pasme, ki jo bodo v okviru evropske konference rejcev rjavega goveda, ta bo te dni na Bledu, organizirali rejci iz Gornje Savinjske doline. To seveda pomeni izredno priznanje za njihove dosedanje rejske dosežke, obenem pa tudi veliko obvezo. Na prireditev se zato v Mozirju vsestransko pripravljajo. Razstava bo z ocenjevanjem, odbiranjem najlepših živali in s podelitvijo nagrad trajala od 8. do 12. ure, v četrtek 26. aprila seveda. Popoldne ob 14. uri bodo uradno odprli Savinjski gaj in ob tem pripravili revijo folklornih skupin in družabno srečanje. Za obiskovalce pripravljajo vrsto zanimivosti. Poleg obiskov usmerjenih kmetij in zanimivosti v dolini, bo na ogled tudi razstava kmetijske mehanizacije, gostinci bodo poskrbeli za pogrinjke in napitke, za posebne užitke pa bodo poskrbele kmečke žene z izvirnimi domačimi jedmi, ki ne bodo samo paša za oči, ampak tudi užitek za lačna ali zvedava usta. Dovolj zanimivosti torej za vsakogar. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije Vida Pokleka pričela kot mladinska aktivistka leta 1959. Poleg dela v sindikalni organizaciji, se je aktivno vključevala v delo delegacije svojega tozda in v delavski svet temeljne organizacije združenega dela za upravljanje in vzdrževanje prog Celje. V svojem okolju si prizadeva za dosledno uresničevanje in izvajanje določil samoupravnih aktov, s svojo aktivnostjo pa je tudi prispevala k dograjevanju in uresničevanju sistema delitve po delu v svoji temeljni organ1 OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSS osnovne šole bratov Letonje Šmartno ob Paki HHuie v svoiem širšem okolju izredno aktivno in aosledno z veliko mero zavesti in posluha do nalog in problemov, ki obstajajo na področju vzgoje in izobraževanja tega kraja. Poleg osnovnega cilja nuditi mladim kar največ in najboljše so člani sindikata tudi nosilci odgovornih funkcij v svetu krajevne skupnosti, v delegaciji kra- jevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah v SZDL, ZK, ZZB in RK. Uspešno delujejo in se povezujejo z lovci, gasilci, ta-oorniki, ljudsko lenniko, upokojenci in TVD Partizanom. So gonilna sila kulturnega društva v kraju že več kot 15 let. Njihovo uspešno delo je poznano zelo širokemu krogu ljubiteljev gledališke umetnosti v domačem kraju, v občini in tudi v Sloveniji. Uspešni so tudi pri vzgoji mladih igralcev. Potrošniški svet, ki v kraju dobro deluje, je bil ustanovljen na pobudo članov sindikata šole. Uspešno se povezujejo in sodelujejo tudi z DO v kraju (Vino in Kmetijska zadruga). Kot zavzeti in predani uresniče-valci socialističnih razvojnih ciljev s svojim delom zelo veliko doprinašajo k razgibanemu in uspešnemu utripu kraja. Zaupane naloge opravljajo s polno odgovornostjo, ne glede na osebna odrekanja, ki so ob takšnem delu nujna. *************************** Občina Mozirje MARIJA MUTEC z osnovne šole Mozirje — za izredno aktivno delo v zadnjem obdobju v osnovni organizaciji na osnovni šoli v Mozirju ter za nrizadevno delo v organih občinskega sveta ZSS. Pri svojem delu si je nenenno prizadevala za uresničevanje samoupravnih odnosov in uveljavljanje interesov delavcev. Skupščina občine Mozirje Izvršni svet Skupščine občine Mozirje Občinska konferenca ZKS Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje Občinski svet ZSS Mozirje Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca ZSMS Mozirje Občinska konferenca ZRVS Mozirje Marija Mutec *** POLDICA COPAR iz Modne konfekcije Elkroj — za aktivno, požrtvovalno in uspešno delo v osnovni organizaciji. Pod njenim vodstvom je delo osnovne organizacije v Elkroju resnično zaživelo. Uspeh je med drugim viden v splošnem zadovoljstvu delavcev in v dobrem odnosu do dela v sindikalni organizaciji. Poldica Čopar opravlja dela in naloge tehnologa, ki zahteva celega človeka, zato je za delo v sindikatu žrtvovala veliko prostega časa. Vsem delovnim ljudem in občanom v občini Mozirje ter vsem delovnim ljudem in občanom sirom po Sloveniji čestitamo za 27. april — obletnico ustanovitve OF in 1. maj — mednarodni praznik dela! Poldica Čopar *** FRANC BREZNIK iz temeljne organizizacije Gozdarstvo Luče — za aktivno delovanje v osnovni organizaciji. samoupravnih organih in delegacijah. V gozdarstvu seje zaposlil avgusta 1945 in se kmalu aktivno vključil v delo sindikalne organizacije in oprav- FRANCKR1ČEI, TGODSSS. Ze od leta 1964 Franc Kričej prizadevno deluje v družbenopolitičnih orgaizacijah še posebej v sindikatu delovne delovne organizacije TGO. S svojo dejavnostjo, organizacijskimi sposobnostmi in prizadevnostjo in delovnem mestu ter v sindikatu je dal pomemben prispevek k poglabljanju samoupravljanja v svojem delovnem okolju. Njegovo vestno opravljanje funkcije predsednika izvršnega odbora OOZS je prispevalo k porastu zaupanja delavcev DSSS v sindikat, program dela njegove osnovne pa je temeljil na ustvarjanju m uresničevanju samoupravnih odnosov v združenem delu in aktivnostih usmerjenilj v ekonomsko stabilizacijo naše družbenopolitične skupnosti. Je član koordinacijskega odbora sindikata sozda Gorenje in aktivni član sekretariata OO ZKJ tehničnih služb Gorenja TGO DSSS. *** TONE HLADIN, PAKA. Toneta Hladina poznamo koi aktivista, ki že dolga leta deluje v organih občinskega sveta ZSS Velenje. Znal je in vedno je bil pripravljen svoje izkušnje vključevati v široko družbeno aktivnost, saj je poleg odgovornih nalog na delovnem mestu, uspešno deloval tudi v organih SZDL in samoupravi v KS. Bil je eden izmed pobudnikov Franjo Gerdina PEPCA GABER iz temeljne organizacije Stavbeno pohištvo — za doleoletno požrtvovalno delo v osnovni organizaciji zveze sindikatov. Vse naloge v osnovni organizaciji je dolga leta opravljala vestno, v interesu delavcev in sindikalne organizacije v svojem delovnem in širšem okoliu. OMNOVNA ORGANIZACIJA ZSS KOVINARSTVO LJUBNO OB SAVINJI — za izredno uspešno delo osnovne organizacije v zadnjem obdobju, posebej pa za dobro organizacijo in vsebino dela samoupravnih delovnih skupin, l e so postale pravo mesto za razreševanje ključnih problemov delavcev, obenem pa so 'mesto za tvorno povezovanje s samoupravnimi organi v temeljni organizaciji in z zborom združenega dela občinske skupščine. in nosilec aktivnosti pri ustanavljanju in delovanju kluba samoupravljalcev občine Velenje. V preteklih letih je opravljal pomembne delegatske dolžnosti na nivoju družbenopolitične skupnosti, kot predsednik zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje, predsednik zbora LB Temeljne banke Velenje itd. Njegova stalna prisotnost pri vseh družbenopolitičnih dogajanjih v okolju kjer dela in živi, mu je prinesla tudi priljubljenost med sodelavci in krajani v krajevni skupnosti. #** VIDA POKLEKA, tozd za vzdrževanje in upravljanje prog, nadzorništvo Šoštanj. Svoie družbenopolitično delo je *** Franc Breznik *** Kovinarstvo Ljubno ob Savinji Ijal vrsto pomembnih funkcij. Želo delaven je tudi v samoupravnih organih, delegacijah, v organifi krajevne skupnosti in v društvih. FRANJO GERDINA iz Gozdnega gospodarstva Nazarje — za dolgoletno uspešno delo y občinskem svetu zveze sindikatov in njegovih organih. Njegovodeloje bilo vedno odkrito in pošteno ter v interesu najširšega kroga delavcev. Prizadeval si je za dosledno izvajanje pobud delavcev ter za uresničevanje stališč in usmeritev zv eze sindikatov. 28. aprila 1984 * Titovo Velenje iz delovnih organizacij ■k stran 5 Občinska konferenca ZKS Velenje Izvolili so novo vodstvo Preteklo sredo je bila v Domu kulture v Titovem Velenju programsko volilna konferenca občinske organizacije ZKS Velenje. Potekala je v času zaostrenih gospodarskih razmer, ki s svojimi posledicami dajejo ton vsem področjem življenja in dela. Ustavil se je hiter razvoj naše družbenopolitične skupnosti, sanacija Gorenja bo še (jo | tj o prisotna na vseh področjih, prepočasi se urejajo tudi razmere v REK Franc Les-košek-Luka in v celotnem slovenskem elektrogospodarstvu. Z Gorenjem in Rekom se je v preteklem obdobju največ ukvaijal tudi občinski komite s ~ predsedstvom, ki kritično ugotavlja, da pa mu pri tem ni uspelo dovolj učinkovito presegati ugotovljenih razmer in to kljub pravilnim ocenam in jasnemu lociranju vzrokov. Nikakor ne smemo dovoliti, da se primer Gorenja še kdaj ponovi. Zato moramo biti še bolj odločni pri urejanju družbenoekonomskih razmer v Reku. kajti »primera sta slična, razlika je le ta. da so se posledice notranjih slabosti v Gorenju odrazile na trgu in konkretnih negativnih ekonomskih rezultatih, ki se v končni fazi odrazilo v ogromnih izgubah, v primeru Reka, njegovega energetskega dela, pa v »sistemskih<< izgubah, ki zamegljujejo notranje stanje. Primerasta slična tudi po tem. da so osnovne organizacije ZK in problemske ter akcijske konference sprejemale kritične in konkretne ocene vzrokov, sprejemale konkretne sklepe, ki pa se niso »uresničili«, je v uvodni razpravi poudaril dosedanji sekretar predsedstva OK ZKS Velenje, Janez Živko. Dotaknil se je tudi vprašanja, zakaj po vseh obravnavah v osnovnih organizacijah ZK, sejah predsedstva. ocen in dveh neuspelih razpisov, poslovodnega organa v sozdu Rek Franc Leskošek-Luka, še danes nimamo. Precej težke so razmere tudi na področju družbenih dejavnosti. Delavci v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu in drugod so le s težavo premagovali probleme, ki jih prinaša zmanjševanje skupne porabe. Če pri tem upoštevamo še nekatere specifične razmere na področju šolstva, potrebe po novih oddelkih, in zdravstva, velik odstotek zavarovancev, potem lahko rečemo, da so komunisti in vsi zaposleni v teh organizacijah z varčevalnimi ukrepi veliko prispevali k temu. da razmere niso še težje. Velik del aktivnosti v zvezi komunistov je bil lani namenjen Vprašanjem proizvodnje in gospodarjenja. Rezultati so znani. Kljub velikim izgubam moramo priznati, da smo dosegli tudi nekatere pozitivne premike: fizični obseg proizvodnje seje povečal za 1,4 odstotka, splošna in skupna poraba pa je naraščala počasneje kot v regiji in republiki. Osrednja pozornost komunistov pri nadaljnjem uveljavljanju političnega sistema je bila'namenjena aktivnosti za krepitev vloge delavskih svetov. Zanimanje za vstop v zvezo komunistov je ostal na ravni prejšnjega leta, povečal pa se je kritičen odnos do neaktivnih komunistov, kar se odraža tudi v večjem številu izrečenih vzgojno-političnih ukrepov. V lanskem letuje bilo iz ZK izključenih 24 članov, črtanih 16, opomin pa je dobilo 61 članov in zadnji opomin 14. V tem času je samovoljno zapustilo vrste ZK 23 članov. In kakšne so programske usmeritve občinske organizacije ZKS Velenje za naslednje enoletno obdobje? Nadaljevali bodo z aktivnostmi pri krepitvi idejno-politične vloge zveze komunistov, razvoju družbenoekonomskih odnosov in gospodarjenju, uveljavljanju samoupravnega položaja delavcev in drugih občanov ter krepitvi splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Pri svojem delovanju pa bodo izhajali iz izhodišč in dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. V razpravi, ki je sledila, so se delegati dotaknili problemov, ki jih v posameznih okoljih peste: v Rek Franc Leskošek-Luka, v Gorenju, zdravstvu, težkem položaju. v katerem so se z znašli gradbeniki zaradi omejitev investicijske porabe in zaradi upadanja standarda prebivalcev, v šolstvu in zdravstvu, ki vedno teže »dihata«. Na konferenci so delegati izvolili tudi nove člane občinskega komiteja. Poudariti velja, daje pri teh volitvah šlo samo za nujne dopolnitve komiteja, ki bodo čez dve leti zagotavljale kontinuiteto v občinskem komiteju. Ker je bilo široko evidentiranje možnih novih članov komiteja izvedeno že pred dvema letoma, ko so volili občinski komite z mandatno dobo štirih let. sočlani, ki so pripravljali kadrovske predloge dopolnitve komiteja, izhajali iz predlogov, ki so jih osnovne organizacije ZK in organi občinske organizacije evidentirali kot možne člane občinskega komiteja že pred dvema letoma. Delegati so izvolili osem novih članov: Ireno Berložnik, Antona Draža. Jožeta Hrženjaka, Vido Peer, Borisa Krevzla, Sašo Oprešnik, Štefana Oštirja in Jara Vrtačnika. Po volilni in programski seji so se sestali še člani občinskega komiteja in izvolili tudi novo vodstvo. Predsednik občinskega komiteja bo v naslednjem mandatnem obdobju Ivan Culjak, diplomiran inženir rudarstva iz delovne organizacije RLV, sekretar predsedstva občinskega komiteja bo Jože Čurčič, inženir strojništva iz delovne organizacije TGO Gorenje, izvršni sekretar pa bo še naprej Silvo Koprivnikar. mkp Na programsko volilni seji so kritično spregovorili o delu v preteklem enoletnem obdobju. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje Uspehi prizadevanj za izboljšanje položaja Upoštevanje kritične ugotovitve o lastnih slabostih, ocenjene tržne možnosti (predvsem tudi izvozne na konvertibilna tržišča) in prednosti (proizvodni program, zmogljivosti in osvojena tržišča) so v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje zasnovali sanacijo na izhodiščih dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Ena najpomembnejših nalog je povečanje izvoza na konver-tiblna tržišča, kar je trajni ekonomski in razvojni interes delovne organizacije. Z odpravo notranjih slabosti in povečanjem učinkovitosti poslovanja potrjujejo delavci Gorenja TGO odločenost kar največje oslonitve na lastne sile. Pomembni nalogi sta polno izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosli z nujnimi posodobitvami tehnologije in odpravo ozkih grl ter povečanje produktivnosti dela. Izpopolnili bodo obstoječe proizvodne 00 ZSMS Šmartno ob Poki Vse premalo zanimanja za izpolnjevanje nalog Delovni načrt članov mladinske organizacije tretjega središča Šaleške doline za letos je sicer obsežen in razdeljen po mesecih. Koliko od tega pa bodo uresničili, bodo videli ob koncu leta. Letos so že organizirali sankanje v maskah, pripravili očiščevalne akcije, v tem mesecu se že marljivo pripravljajo na sprejem štafete mladosti. Vključili se bodo v praznovanje 150. letnice šole v njihovem kraju. Prav tako imajo v programu za letos zapisano še organiziranje kvi-za, vaške nogometne lige, v poletnih mesecih bodo znova pripravili mladinsko delovno brigado, poskušali bodo navezati stike s kakšno drugo mladinsko organizacijo, pripravili pa bodo še več delovnih akcij. Precej izboljšati pa nameravajo sodelovanje med mladinci Vina in osnovne šole. Preteklo soboto so šmarški mladinci čistili center Smartnega ob Paki Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Obvezno zavarovanje kmetov po novem in starem Združeni kmetje ter drugi kmetje, ki jim je opravljanje kmetijske dejavnosti edini ali vsaj glavni poklic, ter člani njihovih gospodarstev, plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po osnovah za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Te so naslednje: 1. 50 % najnižje pokojninske-osnove 2. 60 % najnižja pokojninske osnove 3.70 % najnižje pokojninske osnove 4. 85 % najnižje pokojninske osnove 5. najnižja pokojninska osnova 6. 25 % najvišje pokojninske osnove 7. 40 % najvišje pokojninske osnove 8. 60 % najvišje pokojninske osnove 9. 80 % najvišje pokojninske osnove 10. najvišja pokojninska osnova Za preračun iz neto v bruto osnovo je vzet faktor 1,383646; osnova za izračun tega faktorja je čisti in bruto osebni dohodek vseh zaposlenih v SR Sloveniji v letu 1983. Prispevne stopnje so naslednje: 12.54% — prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 1.5 % — prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. 14.04 % — skupna prispevna stopnja. Združeni kmetje.in člani njihovih gospodinjstev, ki se zavarujejo od osnove, ki ni nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, so zavarovani tako kot delavci v združenem delu, nimajo pa možnosti uveljaviti pravico do predčasne pokojnine. Osnova, ki ni nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. je 4. osnova oziroma višja. Mesečna obremenitev za 4. osnovno je 1959.84 dinarjev, letna pa 23518.08 dinaijev. Mesečna obremenitev za 1. osnovo je 1152.82 dinaijev. letna 13833,84 dinarjev. Mesečna obremenitev za 2. osnovo je NETO 5934,42 din 7121,30 din 8308,19 din 10088,51 din 11868,84 din 14150,72 din 22641,16 din 33961.74 din 45282.32 din 56602.90 din MESEČNI BRUTO PRISPEVEK 8211,00 9853,50 11495,50 13959,00 16422,00 19579,50 31327.50 46991,00 62654,50 78318,50 1152.82 din 1383.43 din 1613,97 din 1959,84 din 2305,65 din 2748,96 din 4398,38 din 6597.54 din 8796,69 din 10995.92 din 1383.43 dinarjev, letna 16601,16 dinarjev. Mesečna obremenitev za 3. osnovo je 1613.97 dinaijev, letna 19367,64 dinaijev. Mesečna obremenitev za 4. osnovo je 1959,84 dinarjev, letna 23518.08 dinarjev. Mesečna obremenitev za 5. osnovo je 2305.65 dinarjev, letna 27667.80 dinarjev. Mesečna obremenitev za 6. osnovo je 2748,96 dinarjev, letna 32987,52 dinarjev. Mesečna obremenitev za 7. osnovo je 4398,38 dinarjev, letna 52780.56 dinarjev. Mesečna obremenitev za 9. osnovo je 8796.69 dinarjev, letna 105560,28 dinaijev. Mesečna obremenitev za 10. osnovo je 10995,92 dinarjev, letna pa 131951,04 dinarjev, (dalje prihodnjič) programe ter zagotovili večjo kakovost izdelkov. Povečali bodo vlaganja v znanje in krepili lastno razvojno raziskovalno delo. tako pri posodabljanju "obstoječih programov kot pri razvoj u i n osvaj anj u no vih. S icer so želi Gorenje TGO kar najbolj odpreti in se povezati v reprodukcijski verigi z namenom. da v kar največji mogoči meri uveljavi skupen razvoj in poveča tehnološko globino, doseže večjo kakovost vhodnih sestavin ter skupno zagotovi uvozne substance. Več ugotovljenih slabosti so v Gorenju TGO že uspeli odpraviti. Nekatere slabosti pa so takšne, da bo potrebno za njihovo razrešitev več časa ter sistematičen in poglobljen strokovni pristop. To problematiko bodo razreševali v okviru celovitega projekta »Obnova Gorenja«, pri uresničevanju katerega sodelujejo številne slovenske znanstvenoraziskovalna ter svetovne organizacije in ki pomeni strokovno jamstvo za uresničitev sanacijskih usmeritev Gorenja TGO. Vidni so'že prvi uspehi prizadevanj delavcev za izboljšanje položaja Gorenja TGO. Izjemni napori proizvodnih in strokovnih delavcev ter razumevanje dobaviteljev so omogočili boljšo oskrbo ter povečanje proizvodnje. Povečana je bila odgovornost, večjaje tehnološka disciplina, izboljšal se je pretok informacij itd. Predvsem na račun večje proizvodnje v drugem polletju seje lani. v primerjavi z letom 1982. povečal fizični obseg proizvodnje za 21 %, konvertibilni izvoz za 40 % in produktivnost dela za 16 %. V drugem polletju 1983 izgube iz tekočega poslovanja ni bilo več. zaradi vsi večjih cenovnih neskladij pa niso bili doseženi načrtovani dohodkovni učinki. Delavcem Gorenja TGO je uspelo zadržati doseženo visoko raven proizvodnje. produktivnosti in konverbi-bilnega izvoza tudi v obdobju januar-—marec 1984. Tako so povečali, v primeijavi z enakim obdobjem leta 1983. fizični obseg proizvodnje za 42%, produktivnost dela za 31%, konvertibilni izvoz pa za 42 %. Proizvodnja za izvozje bila meseca marca za 8 % nad predvideno, na tuja konvertibilna tržišča pa so prejšnji meces prodali za 9,7 milijonov dolaijev izdelkov oziroma 50 % več kot marca 1983. Doseženi rezultati, zlasti kar zadeva povečanje proizvonje, konvertibilnega izvoza in produktivnosti, potijujejo ustreznost vsebinskih usmeritev sanacijskega programa Gorenja TGO, posebej pa tudi visoko stopnjo zavesti in volje delavcev, da kar najbolj dosledno uresničijo dogovoijene cilje. Dokazujejo pa tudi primerno naravnanost in družbenoekonomsko upravičenost sanacije tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Titovo Velenje Predsedniki IS o sanaciji Gorenja Zadnji četrtek, 19. aprila je pripravil izvršni svet skupščine občine v Titovem Velenju pogovor s predstavniki izvršnih svetov občin, kjer imajo sedež tozdi oziroma delovne organizacije Gorenja oziroma od koder se delavci vozijo na delo v Gorenje TGO. Predstavniki Gorenja in občine Velenje so udeležence pogovora seznanili z osnovnimi usmeritvami sanacijskih programov Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis, prav tako pa tudi oblikami vključevanja delovnih ljudi in občanov Šaleške doline v prizadevanja za odpravo težav v Gorenju. Dosedanje razprave so, kot je bilo povedano na pogovoru, podprle osnovne usmeritve sanacijskih programov Gorenja TGO in Gorenja Promet Servis, saj so smeri sanacije skladne z osnovnimi usmeritvami dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Doseženi pa so tudi prvi pomembni uspehi pri uresničevanju nalog iz sanacijskih programov, zlasti še kar zadeva povečanje proizvodnje in izvoza, izboljšanje kakovosti itd. Delovni ljudje in občani Šaleške doline pa bodo zbrali za sanacijo Gorenja TGO okrog 100 milijonov dinarjev, in sicer s solidarnostnim delovnikom (delavci Rudnika lignita Velenje, na primer, ga bodo opravili v soboto, 12. maja), zmanjšanjem obveznosti za samoupravne interesne skupnosti ter z združevanjem sredstev. Predstavniki občinskih izvršnih svetov so med pogovorom v Titovem Velenju posebej naglasili, da je sanacija Gorenja v interesu vseh delovnih ljudi in občanov. Uspešnost dosedanjih prizadevanj, zlasti še dosežena visoka raven proizvodnje in konvertibilnega izvoza ter občutno povečana produktivnost dela, pa prav gotovo dokazuje, da stopa Gorenje na novo, čvrstejšo pot razvoja. KS Šalek-Gorica Mladi pričeli delati V krajevni skupnosti Šalek — Gorica živi čez tisoč- mladincev. Kljub temu. da jih je toliko, da bi lahko »gore premikali«, pa njihovega dela v zadnjih letih ni bilo nikjer čutiti. Zato je še toliko bolj razveseljivo. da so se povezali in pred kratkim imenovali tudi svoje vodstvo. Za predsednico mladine v tej krajevni skupnosti so izvolili Urško Jurak. sekretarka pa bo Petra Rabič. Izvolili so tudi člane predsedstva in jih zadolžili za posamezna področja delovanja. Mladi so takoj poprijeli zadelo. Ker je pred nami delavski praznik. L maj. ki ga spremljajo tudi kresovi, bodo skupaj s člani predsedstva SZDL v tej krajevni skupnosti in člani sveta KS, pripravili kresovanje. Na predvečer praznika dela bodo zagoreli kresovi v treh soseskah. To bo korak bliže k tistemu. kar so pred kratkim, ko smo jih obiskali, imenovali zbliževanje ljudi. Za to. da bo prijetnejše so pripravili kratek kulturni program. manjkala pa ne bo tudi vesela harmonika. Krajani se bodo tega kresovanja prav gotovo udeležili v velikem številu. Da bo prazničen tudi videz, pa pričakujejo, da bodo krajani na vseh hišah izobesili zastave, ki bodo s plapolanjem pozdravljale ta pomemben delavski praznik. mkp v -mmmmmm 6. stran * od tu in tam Titovo Velenje * 26. aprila 1984 Kmetijska zemljiška skupnost Povečati kmetijsko proizvodnjo Na zadnji seji kmetijske zemljiške skupnosti, ki je bila v sredo 18. aprila, so delegati med drugim obravnavali tudi programske usmeritve kmetijske zemljiške skupnosti za letos. Delegati so na seji ugotovili tudi, da ie bilo delo omenjene skupnosti osredotočeno v izvajanje kmetijskih prostorskih ureditvenih operacij, to je hidromelioracij, agromelioracij, malih melioracij, krčenje zarasti, združevanje kmetijskih zemljišč in načrtovanje. Krepili so tudi' ustrezne odnose za organizacijo produktivnejše in ekonomifnejše kmetijske proizvodnje. Pridobivali so nove obdelovalne površine, jih urejali, zmanjševali razdrobljenost in podobno. Nalog, ki jim je kmetijska zemljiška skupnost v zadnjih letih posvetila veliko pozornosti, je bilo seveda še več. Tudi letos čaka skupnost veliko zahtevnih nalog. Zaradi hitrega povečanja kmetijske proizvodnje so si na skupnosti zastavili obširen delovni program. Zapišimo le nekaj najpomembnejših nalog, ki so zapisane v načrtu: izboljšanje in pridobivanje novih kmetijskih zemljišč s prostorsko ureditvenimi operacijami (hidromelioracije v Šantilju na 145 hektarih), male melioracije na 15 hektarih zemljišč, krčenje zemljišč v zaraščanju ter gozdov slabe kvalitete zaradi spremembe v kmetijska zemljišča, gradnja 6.kilometrov dolge dovozne poti za poirebe strojnega spravila pridelkov. Poleg tega Se agromelioracije enostavno rekultiviramh zemiiišč REK — RLV, ki bouo vKliiiLcna v aruzoeno proizvodnjo. arondacija zemljišč v Šmartnem oo Paki. v Korist tre — 1UK. Kmetijstvo, ugotavljanje in vključe- vanje slabo obdelanih ali neobdelanih kmetijskih zemljišč v družbeno proizvodnjo. aktiviranje hribovskega sveta in organiziranje skupnih pašnikov v Zavodjah in Šentilju. Pri skupnosti pa bodo letos več pozornosti namenili sodelovanju z občinskimi upravnimi in inšpekcijskimi organi pri izvajanju zakona o kmetijskih zemljiščih ter zakona o urejanju prostora ter drugih predpisov iz tega področja. Kakšne so aktivnosti dolgoročne usmeritve razvoja kmetijstva za naslednje srednjeročno obdobje 1986—1990 in sodelovanje pri pripravah občinskih programskih aktov, je v pogovoru orisal predsednik občinske kmetijske zemljiške skupnosti Jože Lempl: »Naše delo bomo namenili sodelovanju pri pripravah in realizaciji setvenih načrtov na področju celotne občine. Nadalje imamo v načrtu dolgoročne usmeritve odkupu kmetijskih zemljišč, približno 6 hektarjev. Prav tako bo kmetijska zemljiška skupnost ob sodelovanju Ere — TOK Kmetijstvo. upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, pripravila ukrepe za hitrejše izboljšanje lastniške in parcelne zemljiške strukture. Sproti bomo spremljali pospeševanje procesa združevanja zemljišč s produktivnejšo in racionalnjšo kmetijsko proizvodnjo. Skupnost bo tudi zagotovila, da bodo vsa zemljišča prenešena v kmetijski zemljiški sklad, vključena tudi v družbeno Organizirano kmetijsko proizvodnjo. Seveda pa bo naša skupnost nenehno skrbela za dosledno izvajanje prostorskega dela družbenega načrta občine Velenje na področju varstva kmeliiskih zemljišč « B. Mugerle U mkAL DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b DO VEKOS n. sub. o. Delovna skupnost skupnih služb Koroška 37 b Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DO VEKOS, DSSS — objavlja — prosta dela in naloge: 1. Projektiranje toplotne oskrbe „ Pogoji: — ing. strojništva ali strojni tehnik - 3 leta delovnih izkušenj (lahko je tudi pripravnik) Delo se združuje za določen čas (nadomeščanje delavca na odsluženju vojaškega roka) s polnim delovnim časom. 2. Samostojno projektiranje komunalne oskrbe Pogoji: - dipl. ing. gradbeništva - nizke gradnje ali komunalni inženir — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DO VEKOS Titovo Velenje, Kadrovska služba, Koroška 37 b. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave. U VčkAL DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b DO VEKOS, n. sub. o. DSSS Koroška 37 b TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja DO VEKOS DSSS objavlja prosta dela oziroma naloge — Izvajanja vratarskih in čuvajskih del Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: Da je — uspešno dokončal osnovno šolo; — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper temelje socialistične samoupravne ureditve in varnosti SFRJ, zoper družbeno in zasebno premoženje, zoper samoupravljanje; — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje storjeno iz koristo-Ijubja oziroma da ni v kazenskem postopku zaradi navedenih dejanj; — da je za to delo zdravstveno sposoben; — da je odslužil vojaški rok Delovno razmerje sklenemo za določen čas s polnim delovnim časom in enomesečno poskusno dobo. nsmene prijave z dokazilom o nekaznovanju pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: DO VEKOS, Koroška 37 b, Titovo Velenje, Kadrovska služba. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili najpozneje v roku 30 dni po objavi. Zveza telesnokulturnih organizacij Kako ugoditi vsem? Na 9. redni seji skupščine zveze tele-snokulturnih organizacij so delegati osrednjo skrb namenili obravnavi in sprejemu predloga finančnega načrta te skupnosti za letošnje leto. Na dnevnem redu pa so imeli še realizacijo finančnega načrta zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje za obdobje 1. januarja do 31. decembra lani, poročilo predsedstva ZTKO v mandatnem obdobju 1982—84, ob koncu seje pa so izvolili nove organe predsedstva (e skupnosti. Delegati so na seji skupščine ugotovili, da ie Zveza telesnokulturnih organizacij v preteklem letu kljub tako pestri športni dejavnosti skrbno gospodarila. Tako je lani za športno rekracijo namenila 4 milijone 343 tisoč dinarjev, kar . 12 milijonov 198 tisoč 285 dinarjev je ,,pobral" vrhunski — tekmovalni šport, za vzdrževanje športnih objektov pa je zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje porabila 6 milijonov 160 tisoč 946 dinarjev. V mandatnem obdobju 1982—1984 je zveza izvajala in sprejela vrsto pomembnih sklepov, ki so v veliki meri razkrili pozitivna stališča portoroških sklepov, opozorili na nepravilno zastavljene naloge in pomagali pri odkrivanju nepravilnosti v športu. Da so razhajanja med potrebami in možnostmi še vedno prisotna, dokazuje tudi to, da se v občini Velenje za šport zbere enkrat več denarja kot ga zbere po dogovorjeni prispevni stopnji ZTKO. Kljub velikim prizadevanjem je bilo predsedstvo zveze mnogokrat nemočno pri vplivanju in usmerjanju v klubih ter društvih. Stare navade so močno vkoreninjene, posamezniki še vedno iščejo samo svoje ozke interese kot da ne vedo, da je v športno dejavnost v občini vključenih 31 klubov in društev z 6384 registriranimi športniki v letu 1982, v preteklem letu pa se je število povzpelo že na 6843. V preteklem mandatnem obdobju je temeljilo delo zveze na področje rekreaciji, tekmovalnega in vrhunskegašporta, šolskem športu, strokovnem kadru, vzdrževanju telesnokulturnih objektih ir še in še. Na področju rekreacije je bil v preteklem letu dosežen majhen napredek, saj se je raznih trim akcij udeležilo več krajanov kot leto prej, lani 3800. Rekreacija postaja vse pomembnejša oblika združevanja krajanov in delovnih ljudi. Še premalo pa je na tem področju na rejenega za predšolske otroke, ki nisi vključeni v vzgojnovarstveno deiavnost. Za tekmovalni šport je zveza v letih 1982 —84 namenila 19.938,328 dinarjev. Osnovna usmeritev na področju tekmovalnega in vrhunskega športa je bila neprekinjeno delo selekcij, kar najbolj strokovno delo, še posebej v prednostnih panogah. Pomemben korak je zveza naredila pri zmanjšanju števila prednostnih panog, in sicer s sedmih na dve. Tako sta pred ostali v ospredju atletika in rokomet* ,.Seveda," so poudarili delegati na torkovi seji skupščine, ,,je to šele začetek. V srednjeročnem obdobju pa je treba pristopiti k realnejšemu vrednotenju dela, uspehov in upoštevati bodočnost velenjskega športa." Kljub temu, daje v je v tem mandatnem obdobju začel bolje delati svet za šolski šport pri ZTKO, odnos do telesne vzgoje na šolah še ni najboljši. Prav tako ni zadovoljiva ustrezna kadrovska struktura, zaposlovanje strokovnjakov je v večini primerov stihijsko. Vzdrževanju in obnavljanju objektov je Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje v mandatnem obdobju 1982—84 namenila še posebno skrb. Zanje je namenila kar 936 milijonov starih dinarjev. Pomanjkljivosti je še veliko. Nekatere je zveza v preteklem mandatnem obdobju uspela odpraviti. Novemu predsedstvu so delegati naložili vrsto nalog za delo v prihodnje, med drugim krepiti samoupravno preobrazbo telesne kulture, razvijati množičnost, strokovno delo, zagotoviti možnosti za doseganje vrhunskih rezultatov v telesni kulturi, neglede na športno panogo, izvajati sisteme tekmovanja ter jih dopolnjevati, stalno skrbeti za vzdrževanje telesnokulturnih ohiektov . . . Največ pozornosti pa so delegati namenili obravnavi in sprejemu finančnega načrta zveze za letošnje leto. Čeprav so se sredstva namenjena telesni kulturi povečala za 10 odstotkov, denarja za vse še zdaleč ne bo dovolj. Zato je predlagana razporeditev povzročila nekaj hude krvi. Do večjih odstopanj letošnjega finančnega načrta v primerjavi z lanskim je na postavkah športna rekreacija, tekmovalni — vrhunski šport, kar je posledica prerazporeditev nekaterih klubov iz rekreacije v tekmovalni šport. Večji delež pa bo tudi letos zveza namenila za vzdrževanje objektov. Delovne organizacije se bodo morale odločiti katere športne panoge bomo gojili v prihodnje, prav tako moramo v prihodnje bolj ceniti in temu primerno nagraditi delo klubov in društev. Predložen finančni načrt so delegati sicer sprejeli, dogovorili pa so se, da po šestih mesecih ponovno ocenijo delo klubov in društva, in če bo potrebno, sredstva prerazporedijo. KS Edvarda Kardelja Skrbeli bodo za urejenost Kardeljevega trga Kljub številnim prizadevanjem družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja delo mladinske organizacije ni in ni zaživelo. Takoj po ustanovitvi je delo zamrlo in mladine pravzaprav ni bilo čutiti. Februarja letos so mladinsko organizacijo ponovno organizirali. Izvolili so novo vodstvo in si zastavili zelo obsežen program dela, ki so ga že pričeli uresničevati z vso resnostjo. Tako so imeli od ustanovitve že šest sestankov, pripravili so proslavo ob dnevu žena s pomočjo društva prijateljev mladine, zelo uspela pa je tudi očiščevalna akcija in srečanje mladine, ki so ga pripravili ob-dnevu mladinskih delovnih akcij na Trgu Edvarda Kardelja. Zbralo se je veliko število mladih, pa tudi starejših krajanov te krajevne skupnosti. Mladi so obljubili, da bodo odslej.skrbeli za Kardeljev tre in še posebej za okolico spomenika Edvarda Kardelja. Naredili bodo vse. kot poudarja predsednik Osnovne organizacije mladine Zvonko Čošič. da bo nostal ta del krajevne skupnosti ,,najsvetlejša" točka novega predela Titovega Velenja. V prihodnje bodo poleg tega, da bodo organizirali redne očiščevalne akcije, uredili mladinsko sobo. Krajevna skupnost jim je dodelila prostore v bloku D 2, obljubljajo pa tudi, da se bodo vključili v udarniško delo pri izgradnji novega otroškega igrišča. Seveda-pa so si v program zapisali še vrsto aktivnosti — športnih, kulturnih in družabnih srečanj, udarniških akcij in Se bi lahko naštevali. Kot je dejal predsednik krajevne konference SZDL Jože Pečečnik, so v krajevni skupnosti z navdušenjem pozdravili ustanovitev mladinske organizacije, še bolj navdušeni pa so sedaj, ko je njihovo delo tudi steklo. Nudili jim bodo vso potrebno pomoč. Veliko bodo morali mladinci narediti, da bodo pritegnili v svoje vrste še več mladih. V krajevnih skupnostih jih je bilo, predno so se vselili novi stanovalci v blok A 3 že preko 200, aktivno pa jih dela v mladinski organizaciji le kakšnih 60. M. Z. Ob koncu torkove seje so delegati izvolili tudi nove člane predsedstva. Na krmilu Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo odslej Marjan Kle-pec. MMBMi IIMM Milan Pokleka, Miro Kok, Daniel Grosman, Zvonko Čisič in Marija Osto-jič —- predstavniki mladinske organizacije KS Edvarda Kardelja Izvršilni odbor Samoupravne stavbne zemljiške skupnosti občine Velenje razpisuje skupaj z AVTOMOTO društvom Šaleška dolina iz Titovega Velenja na podlagi 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju- s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77) ter na podlagi Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni vestnik občine Velenje, št. 5/80) JAVNI NATEGAJ za oddajo stavbnih parcel za gradnjo počitniških hiš na območju zazidalnega načrta ,,Rekreacijski center Trebeliško" 1. Za gradnjo počitniških hiš tipa B-20, B-20+ 40 in B-40 — Smreka Gornji Grad: - pare. št. 322/1 - - pare. št. 322/6- - pare. St. 322/7- - pare. št. 322/8- - pare. št. 322/9- - pare. št. 321/2- - sadovnjak v izmeri 506 m2, gradb. št. 2 sadovnjak v izmeri 503 m2. aradb. «t 7 -sadovnjak v izmeri 479 m2, gradb. št. 8 -sadovnjak v izmeri 503 m2, gradb. št. 9 -sadovnjak v izmeri 379 m2, gradb. št. 10 -travnik v izmeri 686 m2, gradb. št. 1 SPLOŠNI POGOJI NATEČAJA: 1. Odškodnina za oddano pravico uporabe stavbnega zemljišča znaša 60,00 din za m2 zemljišča ter se mora poravnati v roku 15 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo na račun št. 52800-662-33033 SSZS občine Velenje, sicer se zaračunajo 25 % zamudne obresti V tej odškodnini je že zajeto plačilo prometnega davka, stroški odmere stavbnega zemljišča ter zemljiškoknjižnega prepisa. Uspeli ponudniki morajo podpisati pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo najkasneje v 3 dneh po prejemu obvestila, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili, zaradi česar jim zapade varščina v korist SSZS občine Velenje. 2. Varščina za udeležbo na javnem natečaju znaša 10.000,00 din ter jo morajo ponudniki poravnati na račun št. 52800-662-33033 - SSZS občine Velenje, Šaleška 19/a z oznako, da je varščina. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa se vrne brez obresti. V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje, mu varščina zapade v korist upravljalca zemljišča. Z eno vplačano varščino lahko interesenti navedejo v ponudbi tri gradbene parcele, na katerih želijo graditi. Dokazilo o vplačani varščini (odrezek) morajo interesenti poslati skupaj z izjavo, da sprejemajo splošne in posebne pogoje natečaja. 3. Stroški za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča znašjo 80.000,00 din za posamezno parcelo ter jih mora uspeli ponudnik poravnati na račun iz 1. točke prav tako v roku 15 dni po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča, sicer se zaračunajo 25 % zamudne obresti. V teh stroških je zajeta možnost priključkov na cesto v makadamski Izvedbi ter vodovodno in električno omrežje. Kanalizacijo morajo investitorji urediti sami v skladu z zazidalnim načrtom in veljavnimi sanitarnimi predpisi. 4. Vse stroške v zvezi z gradnjo na oddanih stavbnih parcelah (Sprememba namembnosti zemljišča, soglasja, prispevki za soglasja, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, sanacija stavbnega zemljišča, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ter hišnimi priključki)'nosijo investitorji sami. POSEBNI POGOJI: 5. Uspeli ponudniki morajo pričeti z gradnjo na oddanem stavbnem zemljišču najkasneje v roku 6 mesecev ter končati gradnjo v treh letih po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili. SSZS lahko v takem primeru pogodbo enostransko razveljavi, vsied česar uspelemu ponudniku zapade varščina v korist SSZS, pravica uporabe stavbnega zemljišča pa preide ponovno na SSZS občine Velenje. To velja tudi v primeru, če se investitorji ne pridržujejo ostalih razpisnih pogojev natečaja. 6. Ponudbe morajo interesenti poslati najkasneje do 14. 5. 1984 na naslov SAMOUPRAVNA STAVBNA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE VELENJE, Titovo Velenje, Šaleška 19/a, z oznako „JAVNI NATEČAJ". O izboru uspelih ponudnikov bo komisija za oddajo gradbenih parcel obvestila vse interesente v roku 15 dni po izvedbi natečaja. Izvršilni odbor SSZS občine Velenje ter predsedstvo AMD Šaleška dolina si pridržujeta pravico razveljavitve javnega natečaja. Vse informacije v zvezi z oddajo stavbnih parcel z javnim natečajem lahko dobijo interesenti pri SSZS občine Velenje, tel. št. 852-410. Titovo Velenje, dne 26. 4. 1984 Izvršilni odbor SSZS občine Velenje 28. aprila 4»4 * Titovo Velenje STRAN MLADIH * stran 7 Pozor! Mi smo pa mladi ustvarjalci Časf v katerem živim Center za obvešfevanje in propagando pri OK ZSMS Velenje je tekom leta razpisal nagradni natečaj za najboljši (tehnični) izdelek, risbo, literarni prispevek in fotografijo. Najboljši izdelki so prišli izosnovne šole BRATOV LETONJE Šmartno ob Paki, osnovne šole KAREL DESTOVNIK-KAJUH Šoštanj in osnovne šole XIV. DIVIZIJA Titovo Velenje. Osnovnošolci so pisali spise na določeno temo pod naslovom Že, že, kaj pa poklic? Pri tem je zanimivo spoznanje, za kakšne kadre se mladi danes najraje odločajo, oziroma, kaj bi radi postali, če ne bi bilo tistega velikega če, navkljub vsem protestom in pripombam učiteljev, v prvi vrsti pa staršev in svetovalcev, šolskih psihologov. Otroška želja in sen ne smeta biti takoj zavrnjena z vsiljenim nečim drugim. Otroška barva mora ostati igriva, vesela, da lahko dozori do samozavestnega, kar bo sigurno kmalu, nikakor pa ne sme postati resignacija. Že,že! Kaj pa poklic? Z letošnjim šolskim letom se poslavljamo od osnovne šole. Veliko premišljujem, kakšen poklic me veseli. Veseli me veliko poklicev, a najbolj me veseli poklic šivilje. O tem smo se pogovarjali že lansko leto, kakšen poklic si bo kdo izbral. Sošolka Zdenka ima možnost za takšen poklic pa ji starši ne pustijo. Doma me starši sprašujejo, za kaj se bom izučila. Pa sem povedala, da bi bila rada šivilja. Odgovorila sta, da je to pameten poklic, le če mi bo uspelo. Ze v šestem razredu sem premišljevala o poklicu. Pa me je vestelil drug pok-jic — za trgovko. To sem povedala staršem pa sta mi rekla, da ta poklic tudi ni slab. Ampak, ko sem prišla že v sedmi razred, sem zače-ja premišljevati, da bi bilo bolje za šiviljo. Sedaj, ko sem že v osmem razredu, sem si rekla, da ne bom spremenila poklica, ker me to zares veseli. Lansko leto smo bili v Gorenju na delovni praksi. Ni mi bilo všeč, ker sem imela težko delo. Na praksi smo bili štirinajst dni. Bila bi ponosna, če bi dosegla poklic, ki si ga želim. Danica OŠT1R 8. razred OS XIV. DIVIZIJE #* Sem učenec Sem učenec OS XIV. divizije 8. razreda. Odločil sem se, da se bom vključil v skrajšan program kovinarske šole. Na tem mestu bom delal samostojno in prizadevno. Na naši šoli hodim k dodatnemu pouku matematike. V sedmem razredu smo bili na praksi dva tedna. Imel sem sedeče delo in lahko zaradi bolezni. Po dveletnem končanem pouku kovinarske šole bom šel na svoje delo. Tudi nekaj lanskih učencev osmega razreda se je vključilo v skrajšan pfogram kovinarske šole. Letos bomo šli za tri tedne na delovno prakso. Na praksi bom delal ne pretežko in ne prelahko delo. Po uspehu kovinarske šole (prav dobrem ali dobrem), bom skušal iti naprej. Roman PONGRAC 8. razred OS XIV. divizije TITOVO VELENJE Čas, v katerem živim, je zame zelo zahteven. Poklic, ki si ga bom izbral, mora ustrezati družbi, staršem in seveda tudi meni. Če pa bom imel še slabe ocene, bo izbira poklica še bolj težka. Interesi za poklic so zelo spremenljivi. V • otroštvu sem si želel postati zdravnik, potem biolog in še kaj. Vse mi je pokopalo spoznanje, da imam nekoliko preslab učni uspeh in da me oče in mati ne bosta moala Na pomlad Hrepenenje! to je nepotešeno poželenje. To so sanje . . . To so želje . . . Želje po nekom, ki bi me ljubil. Ljubil me tako zelo. zelo! Kaj jaz vem. kako. samo zelo. Da. da. to je hrepenenje. To je tisto noro poželenje! To so sanje . . . To so želje... To je muka!! Vse fotografije: Fotokrožek o.š. K.D. Kajuh 1 podpirati. Za štipendije pa je zelo težko. Veseli me računalništvo. Vendar ne vem, če bom v to šolo prejet. Všeč mi je tudi zato, ker bi imel v šolo zelo blizu. Za ta poklic me je navdušil stric, ki je inž. računalništva. Seveda me zanimajo tudi drugi poklici, kot je strojništvo. Dokončno pa se bom lahko odločil, ko bom vedel uspeh osmega razreda. Franci Šincek, 8. a, KDK Šoštanj A lenka. O. Š. Veljka Vlahoviča Gasilci Gasilci! Vrli fantje, možje; svetle čelade in hrabro srce. vmes pa pogumno dekle. Telefon pri dežurnem zvoni, vanj prestrašen glas govori in sporočat hiti. da hiša na Celjski cesti gori. Modra luč na avtu žari. glasna sirena se sliši, ko avto gasilski k mestu požara hiti. kjer ogenj mogočen gori. Na pomoč gasilec hiti. rešuje, ruši. gasi. da rešuje imetje ljudi, pred zublji gorečimi. Gasilci! Vrli fantje, možje; svetle čelade in hrabro srce. vrneš pa pogumno dekle. Prvič na smučeh Stopiš na smuči, že potegne te v dolino — oh. kako je fino! Pred seboj zagleda! si drevo, zaviti ne znaš ne v levo ne v desno, pa kar naravnost šibaš jo! Ko poljubiš to drevo . . . smučka odleti, a nazaj dobiš le same iveri. Zakaj orožje . Nekoč, pred mnogimi stoletji, bili so časi. ko orožja niso potrebovali. Bili so. a pred mnogimi leti! Zakaj rabimo jedrsko orožje, pa sploh orožje? Le zakaj uničujemo sami sebe'.' Zakaj nam uničujete mladost, ki le ena. ena sama in edina je?! Zlikaj ne pustite nas. tla igrali bi se v miru? Zakaj ne pustite nas. da učili hi se v miru? Zakaj, le zakaj'' Na tisoče je teh zakaj? Matjaž Černovšek, 7. a COŠ Veljko Vlahovič Titovo Velenje Samo KOPUŠAR Samo KOPUŠAR 6. a. O. Š. MIHA PI NT AR O. Š. bratov Letonja Center za obveščevanje in propagando pri OK ZSMS Velenje ) »NAŠ CAS«, glasilo Socialistične' zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. • NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do I. januarja 1973 je i/hajal Kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa i/haja »Naš čas« od 1. marca 1973. I redništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-niiic (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Tilovo Velenje, cesta Františka l oita 10. telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316. Brzojavni naslov: Informativ-, ni center Velenje. Cena posameznega i/voda je 10 dinarjev. Letna naročnina za indiv idualne naročnike je 432 din (mesečna je 360 din) za inozemstvo 'MM) dinarjev. Žiro račun pri SDk. podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava. kor«4:;urt\ tisk in oprema: (. G P Večer. Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. /.a »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slo-\ eni je. številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje te-.,ni|ui n i tk od prometa proiz-mhiIH v središču pozornosti Titovo Veienje * 26. aprila 1964 OKROGLA MIZA: Vloga in položaj delavskih svetov Uveljavimo sistem, ki smo si ga zastavili Letos mineva 35 let kar je bil ustanovljen prvi delavski svet v Jugoslaviji. V sklopu vprašanj o uveljavljanju in razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ki v tem času tečejo v Zvezi komunistov Slovenije sta pripravila komite občinske konference ZKS Velenje ter uredništvo Našega časa okroglo mizo na temo Uveljavljanje vloge in položaja delavskih svetov. Skušali smo ugotoviti, v kolikšni meri obravnavamo vlogo in položaj delavskih svelov kol vsebino samoupravljanja in v kolikšni meri razumemo samoupravljanje kot proizvodne odnose, odnose med ljudmi, v katerih imajo delavci možnost neposrednega upravljanja in odločanja o sredstvih, pogojih in plodovih svojega dela. Ugotavljamo namreč, da je v vsakodnevni praksi še vse preveč pripravljanja in sprejemanja samoupravrflh odločitev z vidika predpisane oblike odločanja. Pogosto rečemo, da je odločitev veljavna, ker jo je sprejel delavski svet ob tem pa se ne vprašamo, v kakšni meri so odločitev dejansko sprejeli delavci, ali pa je morda delavski svet samo potrdil neko odločitev. Tako je delavski svet nilec samoupravljanja, Franc Trebše, predsednik občinskega sindikalnega sveta ter Nada Zavolov-šek Hudarin. predsednica občinske konference SZDL Velenje. Da bi lahko delavci neposredno upravljali in odločali o sredstvih, pogojih in rezultatih svojega dela morajo biti pravočasno, objektivno, predvsem na enostaven in razumljiv način obveščeni o vseh vprašanjih in dogodkih, ki se nanašajo na delo in poslovanje. V samoupravnem sistemu je prvi in najodgovornejši za zagotavljanje dobrega informiranja delavcev poslovodni organ. Spregovorili smo o tem, kako poslovodni organi v različnih delovnih okoljih to funkcijo izpolnjujejo ter o nalogah ostalih subjektov pri zagotavljanju informiranja delavcev (družbene institucije, samoupravni organi, strokovne službe in družbeno politične organizacije). Pomembna faza samoupravnega procesa je namreč priprava predlogov samoupravnih odločitev. V zakonu o združenem delu je ta naloga dana strokovnim službam in poslovodnim organom. Predlogi samoupravnih odločitev, ki jih sprejemajo delavci morajo namreč je pogosto minejo brez vprašanj, predlagane odločitve pa so tudi največkrat soglasno potrjene. Naši sogovorniki so opozorili tudi na to, da v praksi mnogo premalo uporabljamo tajno glasovanje o določenih zadevah. V bistvu je povsem nesprejemljivo, da ga skorajda ne poznamo več. Prav tako nismo dosledni niti v volilnih postopkih in najraje koristimo zaprte volilne liste. Menili pa so tudi, da imamo dovolj informiranja o odločitvah, vendar pa so pristavili, da je mnogo premalo organiziranega informiranja. Delavce obveščamo v organizacijah združenega dela in v družbeno politični skupnosti. Ne znamo pa jim povedati, kje so viri informacij, ki jih potrebuje za odločanje, kdo je dolžan informacije posredovati, katere metode informiranja je treba uporabiti itd. Lani marca je bil v republiki sprejet republiški zakon o družbenem sistemu informiranja, ki je zelo konkreten tako za družbeno politične skupnosti kot za organizacije združenega dela. Ta akt predvideva uskladitev samoupravnih aktov ozdov že prejšnji mesec letošnjega leta, vendar pa so naši sogovorniki izrazili bojazen, da ie bila ta nalo- pogosto bolj potrjevalec odločitev ne pa organ, v katerem delavci neposredno upravljajo. V vsakodnevni praksi najpogosteje ugotavljamo, da je velika večina predlogov za odločanje na delavskih svetih nastala v ozkih strokovnih krogih, predlogi so večinoma izdelani brez variant, obrazložitve se podajajo pogosto na samih sejah delavskih svetov, veliko pa je tudi primerov, da pred odločanjem ni izvedena razprava v samoupravnih skupinah. Ena od osnovnih usmeritev in nalog pri razvoju samoupravnih odnosov in uveljavljanja vloge delavskih svetov je gotovo zagotavljanje pogojev in možnosti neposrednega odločanja. Politični sistem, ustava, zakon o združenem delu, samoupravni splošni akti so dali delavcem vse formalne možnosti samoupravljanja, niso pa zagotovili in tudi ne morejo zagotoviti materialnih možnosti. Te jc možno in potrebno zagotavljati stalno in nenehno v vsakem samoupravnem okolju. Materialnih pogojev za uresničevanje samoupravljanja tudi ni mogoče zagotoviti naenkrat in v naprej. V razpravi na okrogli mizi pa smo ugotavljali tudi, koliko smo v petintridesetih letih uveljavili delavski svet kot temeljni samoupravni organ na eni strani in na drugi strani kot temeljno obliko podružbljanja oblasti. Ugotavljali smo, koliko se delavci obračajo na delavski svet, koliko imamo zahtev po sklicu sej delavskih svetov, da bi sc reševalo ali obravnavalo neko vprašanje in koliko se razni družbeni organi sploh obračajo na delavski svet po razne predloge in tako naprej. Na okrogli mizi so poleg predstavnikov komiteja občinske konfcrence ZKS Velenje in uredništva Našega časa sodelovali predsedniki delavskih svetov Lo-vro Mežnar (TGO), Feliks Zamuda (REK), Franc Primon (TGO tozd Kuhalni aparati), Jožica Friškovec (Modni salon). Strokovni delavci Tone Šeliga (ERA), Ivan Tajnšek (TGO Gorenje), Drago Bahtin (REK), Alojz Filipančič (ESO), ter Drago Hlagns, družbeni pravobra- temeljiti na strokovnosti in znanosti, zato pa so v samoupravnem sistemu odgovorne strokovne službe v organizacijah združenega dela. To pa seveda ne pomeni, da odločitev, ki zahtevajo in' morajo temeljiti na strokovnosti in znanosti, ni potrebno sprejemati v procesu samoupravnega odločanja, saj mora vsaka odločitev temeljiti na teh osnovah. Strokovne službe pa so seveda pri pripravi predlogov odločitev dolžne upoštevati interese tistih, ki bodo odločitve sprejemali oziroma se odločitve nanje nanašajo. To pomeni, da so dolžni pripravljati predloge za razreševanje tistih vprašanj, na katere delavci opozarjajo, da sprejemajo in upoštevajo pobude, ki jih podajajo delavci ter da tudi v pripravi neposredno vključujejo interese delavcev Strokovne službe niso samo dolžne pripravljati predloge odlo-čitev, ampak nosiio tudi odgovornost za rezultate in posledice odločitev. Ta odgovornost pa je v praksi večkrat zamegljena, pa čeprav imamo jasno opredeljeno, da nosijo strokovne službe odgovornost ne samo do faze sprejema predloga, pač pa tudi odgovornost za posledice, ki se pokažejo v prihodnosti. £a izvajanje te faze samoupravnega sistema je treba informirati o rezultatih odločitev, konkretnih sklepih in nosilcih nalog ter subjektivnih faktorjih. Udeleženci okrogle mize so menili, da imamo v našem sistemu še mnogo premalo preprostih, kratkih informacij, ki bi nas spodbudile, da bi o določeni stvari odločali. Vse premalo pozornosti namenjamo tako imenovanemu variantnemu odločanju. Le redko se dogaja, da bi lahko delegati na delavskem svetu razpravljali o dveh možnih variantah. Tako so predlogi običajno pripravljeni kot edini možni; tako da člani Hplpv-skega sveta pravzaprav nimajo izbire. Na naših sejah je tudi mnogo premalo konstruktivnih dialogov. dinloeov s oomočio katerih hi izoblikovali neKo boljše stabiče. Mnenja se vse premalo ,.krešejo" pa čeprav vemo, da vse sprejete odločitve niso vedno najboljše. Se- ga opravljena. Prav bi bilo, da bi k tej nalogi nemudoma pristopili in jasno opredelili obveznosti s tega področja. Tako se gotovo ne bi več ubadali s kopico nepotrebnih operativnih težav, ki sedaj spremljajo naše samoupravno odločanje. Oblikovati moramo takšen sistem, da se bo točno vedelo, kdo je dolžan določeno informacijo dati, kdaj jo mora posredovati in tako naprej. Sedaj pn razni tajniki samoupravnih organov dobesedno prosjačijo za informacije. Veliko so naši sogovorniki razpravljali tudi o odgovornosti za samoupravne odločitve. Teh ne uveljavljamo, pa čeprav jih imamo v aktih jasno opredeljene. Pogosto se dogaja tudi, da delegati na delavskih svetih sprejemajo strokovne odločitve, katere bi morali strokovni delavci sami uresničevati, potem pa se ti izgovarjajo, da so bile takšne odločitve oziroma usmeritve potrjene na delavskem svetu. V samoupravnih aktih imamo, na primer točno opredeljeno kdo je odgovoren, da predlaga uvedbo disciplinskega postopka. Zal pa je skoraj v vseh delovnih okoljih prisotna „lažna solidarnost", ko se sodelavcu ne želimo zameriti. Najpogosteje informacije, ki jih želimo posredovati delavcu, niso ustrezno pripravljene^ Izhajati bi morali iz tega, kaj želimo povedati delavcu, o čem ga želimo obvestiti. Gotovo je, da delavec v nekem tozdu ne more biti podrobno informiran o zadevah sozda, vendar pa bi moral biti toliko, da bi zadevo razumel, da bi lahko o osnovnih vprašanjih odločal. Danes odločajo delavci v organizacijah združenega dela le še o okoli 10 odstotkih družbenega proizvoda. Omogočiti pa jim je treba, da bodo odločali vsaj o tem. Naši sogovorniki so opozorili tudi na vlogo delegatov v delavskih svetih sestavljenih organizacij združenega dela. Najpogosteje se namreč dogaja, da delegati ne poznajo problematike sozda in prav tako tudi niso informirani o skupnih ciljih, temveč skušajo vse preveč nastopati in uveljaviti interese lastnega tozda oziroma lastne- ga delovnega okolja. Še mnogo bi bilo potrebno narediti, da bi delavce bolj osvestili, da bi zastopali oziroma skušali uveljaviti interese celotne sestavljene organizacije združenega dela oziroma celotne družbenopolitične skupnosti. Prav tako tudi ni povsem razumljivo, kdo je dolžan sklepe posameznih delavskih svetov uresničevati. Direktor tozda največkrat poudarja, da so zanj obvezujoči sklepi delavskega sveta tozda, misli pa, da mu sklepov, ki jih je sprejel delavski svet delovne organizacije in ali sestavljene organizacije, ni treba uresničevati. Prav tako so naši sogovorniki opozorili še na en problem, ki se pojavlja v praksi. Delegati delavskih svetov tozdov, ozdov in soz-dov med seboj niso povezani. Tako delegat delavskega sveta delovne organizacije ne ve, kaj so o določeni zadevi dejali in sprejeli delegati tozda ali sozda in obratno. Kontinuiteto dela pa bi seveda morali zagotoviti. Ob tem se pojavlja še vprašanje kaj je delegatska baza delavca? Delegat, ki zastopa na seji delavskega sveta svoj tozd bi moral poznati mnenje delavcev celotnega tozda oziroma, če zastopa nekje v družbenopolitični skupnosti sestavljeno organizacijo združenega dela, ki ima nekaj tisoč zaposlenih, bi moral mnenje uskladiti z vsemi. Na okrogli mizi pa so naši sogovorniki opozorili tudi na to, da gradiva, ki jih morajo obravnavati delegati in o njih odločati, pogosto niso pripravljena tako kot bi želeli. Največkrat so preobsežna in tudi preveč strokovna, da bi jih lahko razumel delavec, ki dela za strojem. Prav zaradi tega bi morali poskrbeti za to, da bi nekdo to gradivo predelal, ga delavcu obrazložil in ga tudi usmeril pri njegovi odločitvi. Temu pa najpogosteje ni tako in seje delavskih svetov v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer nimajo lastnih strokovnih služb, največkrat potekajo brez pripomb, brez vprašanj, ker delegati niti dobro ne vedo, o čem odločajo, ker stvari sploh ne razumejo. Zatakne se kvečjemu pri določitvi regresov, pri določitvi višine osebnih dohodkov in pri podobnih zadevah, ki so delavcem bliže. O najpomembnejših vprašanjih, ki so neposredno povezana z uspešnim ali neuspešnim razvojem pa delavci skorajda ne razpravljajo. Poudarili pa so tudi, da na sejah delavskih svetov vse premalo spremljamo izvajanje sprejetih sklepov. To sicer običajno zapišemo med točke dnevnega reda, vendar je to točka, ki jo samo preletimo, na hitro poiščemo nekaj opravičljivih razlogov, zakaj posamezne zadeve še niso bile uresničene in zaključimo. Skorajda pa se ne dogodi, da bi cb tem ugotovili, da je bil posamezni sprejeti sklep neustrezen (to se pogosto dogaja), da ga ne moremo uresničiti in da moramo zato sprejeti drugačnega. Na sejah tudi skorajda ne govorimo o neustreznih sklepih, zaradi katerih smo dosegli slabše rezultate kot smo pričakovali, o tem da bi zahtevali tudi odgovornostma to, pa sploh ne pomislimo. V Jugoslaviji imamo zelo veliko različnih zakonov, samoupravnih sporazumov itd. Nemogoče je, da bi posamezni delavec oziroma delegat poznal vse. Zato bi bilo prav, da bi mu v fazi sprejemanja teh aktov predložili le povzetke oziroma vsebine tistih členov, ki so zanj neposredno zanimivi. Tako pa jim predlagamo celoten akt, ki ima toliko strani, da ga delavec niti ne pogleda in molče potrdi, ne da bi poznal vsaj tisto vsebino, ki je zanj zanimiva. Mnogo uspešnejše je delovanje delavskih svetov v manjših delovnih organizacijah. Tako je predstavnica Modnega salona poudarila, da se v njihovem delovnem okolju pravzaprav ne srečujejo z nikakršnimi težavami glede delovanja delavskega sveta, kljub temu da so delegatke v tem organu pretežno mlade ženske — matere z majhnimi otroki. Zavedali so se, da ne bi imele časa, da bi gradivo, ki ga obravnavajo na delavskem svetu, same predelale doma, tega pa na delovnem mestu tudi ne morejo storiti, zato organizirajo skupne razprave oziroma razlage gradiva. Govoril, smo tudi o kadrovski strukturi delegatov delavskih svetov. Nc, v Modnem salonu so s to strukturo povsem zadovoljni, žal pa v drugih delovnih okoljih največkrat ni tako. V Gorenju, na primer, prevladujejo ženske, v delavskem svetu pa moški. In kako delujejo delavski sveti v organizacijah posebnega družbenega pomena, kjer imajo tudi zunanje delegate? Zal, tO delo skoraj praviloma nikjer ni zaživelo tako kot bi želeli in tako kot smo to opredelili. Zunanji delegati najpogosteje ne prihajajo na seje, če pa že prihajajo prihajajo v lastnem interesu in nimajo stališča .družbenopolitične skupnosti, ki jih je tja delegirala. Pogosto pa se dogaja tudi, da se ti delegati zelo dvolično odločajo. Na svojih delovnih mestih podpirajo povsem drugačna stališča kot pa potem v delavskem svetu druge organizacije združenega dela. Povsem enako pa to velja tudi za delegate v delavskih svetih in krajevnih skupnostih. Pogosto sprejemajo v svojem delov- nem okolju čisto drugačna stališča in imajo povsem drugačne interese kot pa potem kot krajani določene krajevne skupnosti. Še veliko je bilo povedanega na okrogli mizi. Mnenja so bila dokaj različna, prav vsi naši sogovorniki pa so si bili edini, da imamo delovanje delavskega sveta jasno opredeljeno, da imamo povsem jasno opredeljene tudi vse odgovornosti in da so možnosti za uspešno samoupravno odločanje dane. Zal pa vse to v praksi še ni zaživelo tako kot bi želeli in tako kot bi tudi moralo. V kolikšni meri pa je, je povsem odvisno od samoupravljalcev v določenih okoljih, od tega, koliko si ti prizadevajo, da bi sistem, ki smo si ga zastavili tudi uveljavili. Gorenje - tozd Gradbeni elementi Nujna posodobitev proizvodnje Delavci gorenjske temeljne organizacije Gradbeni elementi so si v začetku leta 1984 zastavili dokaj smel delovni program. V letošnjem letu naj bi izdelali kar milijon 50 tisoč kvadratnih metrov keramičnih ploščic, 1600 kopalniških kompletov, 50 tisoč krmilnih korit ter od potreb trga tudi iskano količino robnikov in polic. Vrednostno naj bi jim proizvodnja navrgla približno 75 starih milijard. Če se delavci tozda Gradbeni elementi ozrejo za štiri mesece nazaj, so lahko resnično ponosni in zadovoljni, saj doseženi rezultati gospodarjenja v tem času povsem ustrezajo načrtovanim ciljem. Gospodarjenje je bilo kljub težavam, velikemu izvozu, zamrznjenim cena. pozitivno. Tako so v obratu Keramika v vasi Gorenje zaposleni izdelali kar za 10 odstotkov več keramičnih ploščic kot so jih načrtovali za lo obdobje. »Delali smo skoraj nad našimi zmogljivostmi. Napori večine zaposlenih za dosego dobrih rezultatov gospodarjenja so rodili željene sadove. Na tržišče bi lahko prodali trikrat več kol smo lahko, čeprav so drugje skladišča polna. Blaga na trgu ni. kar je odraz dobre kakovosti in dizajna naših izdelkov,« jc poudaril vodja temeljne organizacije Gradbeni elementi Martin Marolt. Nekoliko slabše so v prvih štirih mesecih letošnjega leta gospodarili v obratu Umetnega marmorja v Šoštanju. saj so izpolnili zadane naloge le 78 odstotno. Vzroki za to so opravičljivi.« Za proizvodnjo v tem obratu nam primanjkuje vseh vrst materialov, od smole, peska, surovin, embalaže. Primanjkuje nam.celo tistih polizdelkov, ki sov »lastni hiši«, imajo pa večji tozdi prednost pred manjšimi.« je bil kritičen sogovornik. Ob vseh težavah pa je razveseljivo lo. da so v obeh obratih tozda Gradbeni elementi delavci presegli svoje izvozne obveznosti kar za 40 odstot- kov. Ti podatki kažejo, da bodo kljub težkim časom ob koncu letošnjega leta nekoliko presegli načrtovane cilje. »Že prihodnji mesec se bo na izvozno področje »usmeril« tudi obrat Umetnega marmorja, saj imamo že sedaj sklenjenih 40 tisoč predpogodb o prodaji krmilnih korit.Takobo tudi taobratne samo pokril, ampak celo presegel potrebe po devizah za lastno proizvodnjo. Letos praznuje obrat Keramike majhen jubilej. Teče namreč 10 let od pričetka proizvodnje v tem obratu. Kot nam je povedal vodja tozda Martin Marolt, v vseh teh letih ni bilo v tovarni. poleg rednega vzdrževanja seveda. skorajda ničesar vloženega. Celotno akumulacijo so solidarnostno odlivali v druge programe. Rezultat tega je zelo iztrošetia in tehnološko zastarela oprema, ki »kriči« po obnovi. S posodobitvijo bi zmanjšali porabo energije, ta predstavlja v njihovem stroškovniku veliko postavko, zmanjšalo bi se število zaposlenih, hkrati pa bi dosegli večjo zmogljivost in storilnost. izboljšali pa bi se še pogoji dela. »Mislimo, da bomo z uresničevanjem naložbenega programa začeli že letos. Le posodobljena proizvodnja nam zagotavlja obstoj in konkurenčno sposobnost tako na domačem kot tujem tržišču. Temu v prid govorijo tudi j podatki vseh ostalih proizvajalcev ke- f ramike v Jugoslaviji, saj praktično ni nikogar več. ki bi samo s proizvodnjo keramičnih ploščic posloval pozitivno.« Naj zapišemo še to. da so delavci gorenjske temeljne organizacije Gradbeni elementi dodobra izkoristili j vse notranje rezerve, prav tako zmog- I Ijivosti. zato sta posodobitev in obnova nujna. Če teh naložb letos ne bodo uresničili, že danes lahko delavci kolektiva razmišljajo o postopnem prenehanju proizvodnje Doseženi rezultati so zelo dobri V akcijo za pomoč Gorenju so se vključili tudi delavci Vekosa. Pobudo » zanjo je dala konferenca osnovne organizacije zveze sindikatov. Ker seje i M v zadnjem letu.zmanjšalo število zaposlenih v tej delovni organizaciji, ob I §| nespremenjenem obsegu del. so se'delavci odločili, da bodo opravili jjg najnujnejša sezonska dela, dohodek pa dali Gorenju. Akcija je bila dobro S organizirana in je ob veliki udeležbi zaposlenih dosegla zaželjeni rezultat. 26. aprila 1984 * Titovo Velenje praznične čestitke nas čas * strar> 9 zavarovalna skupnost triglav n. sol. o. LJUBLJANA OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. - 63001 Celje, ul. XIV. divizije 4 ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM VELENJSKE IN MOZIRSKE OBČINE ZA 27. APRIL - OBLETNICO • USTANOVITVE OF IN 1. MAJ -MEDNARODNI PRAZNIK DELA! i m. ft-^tEa® icffiBB. PROMETNO, GOSTINSKO IN TURISTIČNO PODJETJE TOZD TURISTIČNA AGENCIJA Poslovalnica Titovo Velenje TURIST BIRO MOZIRJE Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo za 27. april — obletnico ustanovitve OF in 1. maj — mednarodni praznik dela! Vsem delovnim ljudem in občanom občin Mozirje in Velenje iskreno čestitamo za 27. april in 1. maj! beogradska banka temeljna banka Ijubljana poslovna enota: Žalec VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM V ŠALEŠKI IN GORNJE SAVINJSKI DOLINI, ŠE POSEBEJ NAŠIM ZVESTIM VARCEVALCEM ISKRENO ČESTITAMO ZA 27 APRIL_ OBLETNICO USTANOVITVE OF IN 1. MAJ - . MEDNARODNI PRAZNIK DELA! I 1 I I I I I I I I PE NOVO MESTO aVH001ll3d Vt' PE NOVO MESTO gip vegrad titovo velenje Gradimo stanovanjsko sosesko Salek III Delavci Gradbeno industrijskega podjetja Vegrad smo se znašli tako kot večina gradbenih delovnih organizacij v precej težkem gospodarskem položaju, saj živimo v času, ko so investicijska vlaganja močno omejena. Dela je vse manj, na tržišču pa se srečujemo z zelo veliko konkurenco, saj smo pogosto prisiljeni sprejemati dela pod izredno neugodnimi, pogosto že po povsem neakumulativnimi pogoji. Kljub vsem težavam smo dosegali doslej dokaj dobre poslovne rezultate, to pa predvsem zaradi tega, ker smo usmerjali precejšen del naših zmogljivosti na tuja tržišča, s svojimi industrijskimi programi, ki nam omogočajo izredno kratke roke, pa smo gradili po vsej Jugoslaviji. V zadnjem času pa se tudi na tujih trgih srečujemo z vse večjo konkurenco, težave pa so vse večje ludi doma, saj so v zadnjem času investicijska vlaganja še-bolj omejena. Tudi tiste skupine delavcev, ki je gradila predvsem na velenjskem področju, ne moremo več zaposliti v Šaleški dolini in njeni okolici. Usmerjati se moramo drugam, to pa seveda močno dviga naše stroške. Na velenjskem področju smo sc uveljavili delavci Vegrada na področju stanovanjske izgradnje. Ob koncu preteklega leta so pričeli gradnjo nove stanovanjske soseske Šalek III. Tudi to gradnjo smo sprejeli pod izredno zahtevnimi pogoji, saj moramo prvi stanovanjski objekt I A, I B v kratkem bo 69 stanovanj predati investitorju še v tem letu. Prizadevamo si, da hi nalogo uspešno opravili. Seveda pa imamo pri tem veliko težav. Letos nam zima ni bila naklonjena, saj so bile temperature pogosto tako nizke, da na gradbišču sploh ni bilo mogoče delati. Nagajala nam je ludi preccj debela snežna odeja. Tudi pomladanski meseci nam niso omogočali hitrega napredovanja. Pa vendar so se naši dobro zavedali obveznosti, ki jih moramo uresničili in delali tudi v mrazu, dežju. Tako dela pri i/grudnji prvega stanovanj- skega bloka kljub vsem težavam kar hitro napredujejo. Storili bomo vse, da bomo izpolnili obveznosti, saj se zavedamo, da so potrebe po stanovanjih v občini izredno velike, da živijo številni delavci v nemogočih stanovanjskih razmerah in da težko pričakujejo, kdaj bo spel vseljiv kakšen stanovanjski objekt. Vemo pa, da bo letos v Titovem Velenju dograjenih le nekaj stanovanj. Prvi objekt kot smo že omenili bt moral biti končan še letos. Pnreli smo ludi že gradnjo stanovanjskega objekta 2 A, 2 B in 2 C v katerem bo 137 stanovanj. 7, drugo fazo gradnje bomo pričeli maja letos — to bo objekt 4 A 4 B. V njem bo 140 stanovanj. S tretjo fazo gradnje pa naj hi pričeli marca prihodnje leto. To bosta objekta 3 A, 3 B s 140 stanovanji in objekt 5 A, 5 B, 5 C s 137 stanovanji. Zavedamo se, da smo sprejeli zahtevno delo, pod izredno zahtevnimi pogoji, storili pa bomo vse, da ga kar najuspešneje opravimo. Delavci gradbeno industrijskega podjetja Vegrad Titovo Velenje iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom ob 27. aprilu — dnevu 0F in 1. maju — prazniku dela. 10. stran * nSS CcjS NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje *. 26. aprila 1984 Slušno prizadeti o sebi Premalo prevajalcev Z željo, da bi se člani temeljne organizacije slušno prizadetih Šoštanj, v katero so vključeni slušno prizadeti velenjske in mozirske občine, seznanili s tem, kaj je novega doma in po svetu, da si povedo težave, kujejo načrte za naprej, igrajo družabne igre, se vsako sredo zberejo v svojih prostorih, v bivši skupščinski stavbi v Šoštanju. Čeprav je prostor vse prej kot primeren za tolikšno število članov, zlasti pa je premajhen, da bi v njem izvajali vse želje-ne družabne igre, pa je vsakič srečanje enakih z enakimi zelo živahno in prijetno. Za lažje razumevanje med slušno prizadetimi pa nenehno skrbi prevajalka, obenem tajnica organizacije slušno prizadetih, Darinka Meh. Tudi nam, ki smo se udeležili tega srečanja, da vam predstavimo dva slušno prizadeta člana, nam je bila prevajalka nujno potrebna. Brez nje bi naslednjega zapisa ne bilo. Najprej vam predstavljamo Eriko Grobelnik staro 42 let, doma iz Titovega Velenja. Je gospodinja, poročena in ima dve hčerki. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Črni na Koroškem, kjer je preživljala svojo mladost, je odšla v Ljubljano in se v Centru za korekcijo sluha in govora izučila za poklic šivilje. To delo je opravljala leto in pol, vse do prihoda v Titovo Velenje. Šiva samo še za svojo družino, kajti v Titovem Velenju ni dobila primerne zaposlitve, pa tudi jezi se ne za to. Ker se tako lahko več posveča družini. V veliko veselje so ji tudi ročna dela, le če utegne, seže po njih. Njena vztrajnost se kaže tudi v tem, da se je naučila govoriti. Erika je v šoštanjski organizaciji slušno prizadetih ena najbolj aktivnih, osem let je bila tudi predsednica te organizacije. Zaradi zanesljivosti in pridnosti je med člani zelo priljubljena. Erika Grobelnik ,,Čeprav se z ljudmi težko sporazumevam, pa sem se na tako življenje že navadila. Nekaj težav je le še v javnih ustanovah, zlasti v ambulantah, ko čakajoče kličejo po imenih in se mi zgodi, da čakam do zadnjega," je pripovedovala. ,,Zelo sem vesela naših srečanj ob sredah, saj se na njih razvedrimo in se imamo zelo lepo. To je srečanje enakih z enakimi, škoda je le, da zaradi majhnosti prostora ne moremo gojiti več družabnih iger. Vsi pa smo nepopisno veseli, kadar nam vodstvo omogoči kakšno predavanje. Eno takšnih je bilo prejšnjo sredo o prvi pomoči. Takšnih in podobnih si želimo še več," je sklenila pogovor Erika Grobelnik. Naslednji naš sogovornik je bil Igor Mežnar, doma iz Pake v Titovem Velenju. Star je 21 let. Povedal je, da je bil star komaj tri mesece, ko je zbolel za zlatenico in posledice so tu. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani v Centru za korekcijo sluha in govora in se kasneje v njihovih delavnicah izučil za ključavničarja. Sedaj je zaposlen v Gorenju, v tozdu Vzdrževanje. Z delom, ki ga opravlja je zado- Igor Mežnar voljen, v njem najde veliko zadovoljstva in sreče. Njegova velika želja je, da bi čimprej in uspešno opravil vozniški izpit, s teorijo je že končal. ,,Največje težave so sporazumevanje, zlasti boleče je, da na sestankih nič ne razumem. Zal pa je vse premalo tudi prevajalcev za slušno prizadete, predvsem v delovnih organizacijah kjer smo zaposleni. Sicer pa se sporazumevamo tako, da beremo sogovorniku iz ust. Nekoliko lažje bo tudi odslej, ko nam je temeljna organizacija priskrbela izkaznice s katerimi se lahko izkažemo, da smo naglušni. Moja želja, pa tudi drugih članov je, da bi se na športnem področju aktivneje udejstvovali," je povedal Igor Mežnar. B. Mugerle atehuestu ..... poči n 30 ci-hladhjci ......hsOOigOVAlil a^.cDAžiuHim iBtAUEčosvcmcooio, mnut I z&gku3e sa.vihkke j dolihe ! v DECEMBRU 1944 SUYA »3lMQY£hU " IMifffj: V petek so pionirji osnovne šole Bratov Mravljakov iz Šmartnega ob Paki v imenu pionirjev Šaleške doline predali kurlrčkovo torbico sovrstnikom občine Mozirje Kursrčkova torbica V petek dopoldne so pionirji velenjske občine na Gneču nad vasjo Gorenje slovesno predali k uri rč ko v o torbico sovrstnikom občine Mozirje. Na slovesnosti sta mladim spregovorila predsednika krajevnih konferenc Zveze borcev Mozirje Jože Mljač in Šmartno ob Paki Jože Remenih. Velenjski pionirji so prenašali kurlrčkovo torbico po kurirskih poteh Šaleške doline vse od petka 13. aprila. Srečevali so se z borci, obiskovali so partizanske domačne, poklonili pa so se tudi spominu padlih. V tem času bi že prej, ko so se pripravljali na sprejem kurirčkove torbice, so imeli na šolah obrambne dneve. Javno pravobranilstvo Celje Z nasveti preprečiti spore Javno pravobranilstvo v Celju opravlja naloge, ki mu jih nalaga zakon o javnem pravobranilstvu in drugi republiški predpisi na območju občin celjske regije ter občin Brežice, Krško in Sevnica. V preteklem letu so obravnavali skupno 2.093 zadev kar je za približno 10 odstotkov več kot leto prej. Seveda pa so poleg tega dajali še številna pravna mnenja. Ravno tem ter opozarjanju na napačno uporabo predpisov pa namenjajo največ pozornosti. Tudi pri delu v preteklem letu so se srečevali s številnimi težavami. V prvi vrsti velja izpostaviti določanje odškodnin, dolgotrajnost sodnih postopkov pri določanju odškodnin ter probleme s cenilci. V javnem pravobranilstvu nimajo v zadevah, ki jih vodijo samostojno nobenih zaostankov, drugače paje z zadevami, ki so vezane na delo sodišč, pa tudi upravnih organov. Javno pravobranilstvo sodeluje med drugim v postopkih za pridobivanje zemljišč v družbeno lastnino in pri odločanju odškodnin za pridobljena zemljišča. Pri samem pridobivanju zemljišč v zadnjem času ni težav, saj občine vse pogosteje izdajajo odloke o celoviti razlastitvi. Problemi pa nastajajo pri določitvi odškodnin, še posebej pri kmetijskih zemljiščih. V pravnih zadevah, ki jih zastopajo. so bile tudi v preteklem letu najpogosteje krajevne skupnosti. Ob tem pa poudarjajo, da naj krajevne skupnosti uporabijo njihovo pomoč prej predno pride do spornega razmerja. Odelujavnega pravobranilstva so na zadnji seji govorili tudi člani velenjskega izvršnega sveta, poročilo obogateno s problematiko velenjske občine pa bodo na eni prihodnjih sej obravnavali tudi delegati občinske skupščine. Tudi letos so pomagali pionirjem pri pripravah in izvedbi kurirčkove torbice, borci, mladina, pripadniki TO in ZRVS ter drugi in seveda krajani vseh krajevnih skupnosti, po katerih so prenašali zaupno pošlo. V acijo so se vključili tu- di številni klubi kot so taborniki, radioamaterji in še bi lahko naštevali. Pionirji so opravili odgovorno nalogo nadvse zavzeto in vestno in na ta način dokazali, da bi znali, če bi bUo treba, sodelovali pri obrambi naše domovine. V BESED! !N SLIKI* V BESED! !N SLIKI SREČANJE• SREČANJE* SREČANJE Anton Mravljak -Bone KK ZB Florjan-Skorno Število članov se manjša Velenjčan je. iz Stare vasi doma. Nobena kulturna prireditev v Titovem Velenju, pa tudi v Šoštanju ne mine brez njega. Poznajo ga mnogi med nami. Fant in pol tale Anton Mravljak. Njegovi prijatelji, teh nima malo, ga bolje poznajo pod vzdevkom Bonč. »Že v vrtcu so me vrstniki klicali tako. Niso mogli izgovoriti Tonč, pa sem postal in ostal Bonč,« se nasmehne. Izučil seje za strojnega ključavničarja v Krometalu, sedanjem Gorenju. Vse do odhoda v JLA sije služil težak kos kruha kot >>knap« v jami. Vojsko je služil v Titovi gardi. Že zelo zgodaj seje začel ukvarjati s kulturo. Med učno dobo je vrtel filme v kinematografih Šaleške doline. Ki-nooperaterje bil celih 12 let. »Treba jc bilo kdaj pa kdaj pomagati pri organizaciji kakšne prireditve. Tako sem sčasoma začel urejati tehnične stvari. Na skrbi sem imel razsvetljavo. ozvočenje, kulise, vse kar pač sodi k prireditvi ali proslavi.« Po prihodu iz JLA se je zaposlil v kulturnem centru Ivan Napotnik kot hišnik. Opravljal je vsa druga dela prej kot hišnika.« Največje in najzahtevnejše je bilo moje delo pri organizaciji proslave ob prihodu tovariša Tita v Titovo Velenje. Dela je bilo lakrat resnično ogromno. Celo spal nisem ixl samih skrbi. Z velikim trudom smo pripravili proslavo in jo tudi uspešno speljali. Prav zaradi obilice dela sem si v mislih večkrat zaželel, da bi opravljal takšen poklic, v katerem bi delal le osem ur na dan.« Kljub vztrajnosti je Bonč »klonil« pod težo bremena in zamenjal svoje delovno mesto. Znova seje zaposlil v Gorenju. Brez kulture, »aneče«, kijo je bil navajen indela, ki gajeopravljal v domu kulture, ni mogel biti. Vrnil seje k svojim tehničnim opravilom. V kulturnem centru IvanNapotnikje sedaj tehnični organizator. Njegov delokrog je zelo širok in zahteven, saj obiskovalci kulturnih prireditev dobro vemo kako hitro pride do neljubih težav. Toda. Bonč je »univerzalen« človek, ki se dobro znajde v še tako neprijetnem položaju. »Čeprav je posel, ki ga opravljam težak in razgiban, sem zadovoljen. Verjemite mi. če me delo ne bi veselilo, bi že zdavnaj vrgel puško v koruzo. Brez mene ne mine skoraj nobena prireditev. Kolikokrat me pokličejo na pomoč zdajpri tej .drugič pri drugi stvari, tudi naši amaterski gledališki skupini. »Bonč ne gre in ne gre. Zataknilo se je, pridi nam pomagat.« Pa grem. četudi popoldan. S člani amaterskega gledališča iz Titovega Velenja ter šmarškimi gleda-liščniki sem prepotoval Jugoslavijo po dolgem in počez. Bil sem z njimi v Švici, na Poljskem . . . Marsikatero prijetno uro sem preživel. »Fejst« fantje in dekleta so ti naši gledališ-čniki.« pravi sogovornik. Delati na kulturnem področju ni vedno hvaležno delo. Gledalci oziroma obiskovalci vedno na vse gledamo z bolj kritičnimi očmi. Bonč poprime za vsako delo. ne le za listo, ki je napisano v opisu dela in nalog. Tudi prodajalec vstopnic je včasih. Njegovo delo ni pisarniško, ampak terensko. Njegovi popoldnevi velikokrat »zasedeni«, saj so skoraj vse prireditve ali proslave popoldan in zvečer. Kot pravi Anton Mravljak. ga njegovi domači redkokdaj vidijo doma. »Toda. tako je. Včasih človek naleti na nerazumevanje v kolektivu. Takrat si mislim: pusti vse skupaj in pojdi. Vendar vem. da so me kultura in z njo povezane stvari prevzele in brez takšnega dela ne bi mogel več biti. Upam le. da se bodo razmere na tem področju v prihodnje kaj izboljšale« Ob koncu naj zapišemo še to. da Anton Mravljak—Bonč vsako minuto prostega časa nameni lovu: ne streljanju.^mpak skrbi za divjad in naravo. ibul ... . V soboto 31. marca je bila redna letna skupščina krajevne organizacije ZB NOV in v nadaljevanju konferenca krajevne organizacije RK Florjan-Skorno. Borčevska organizacija v krajevni skupnosti Florjan — Skorno trenutno šteje 50 članov, povprečna starost pa je 63 let. Na žalost se število članov iz leta v leto manjša in tako so tudi njihova vsakoletna srečanja skromnejša. Kljub majhnemu števiju članov je bilo njihovo delo v prejšnjem mandatnem obdobju pozitivno. Ponašajo se lahko z dobro organiziranostjo in uspehi, ki temu sledijo. Tudi v nadaljnje bodo vso skrb posvečali svojim članom in še posebej bolnikom in invalidom. Velik del svoje dejavnosti borci namenjajo sodelovanju z vsemi družbeno-političnimi organizacijami v kraju, še posebej sodelovanju z OO ZSMS ESO in OO ZSMS Florjan — Skorno. Z mladino nameravajo v smislu negovanja in ohranjanja tradicij organizirati izlet v kraj znan iz NOB. V poletnih mesecih pa bo borčevska organizacija pobudnik in organizator srečanja borcev in mladine pri spomeniku žrtvam NOV. v Skor-nem. Na konferenci je bilo izrečenih tudi nekaj zaskrbljujočih vsakdanjosti v naši gospodarski politiki. ,,Borci moramo opozoriti na težave, saj naš trud in borba nista bila zaman. Za nami je veliko šolanih kadrov, ki jih ne smemo odrivati stran od vlade, ampak jim zaupati več nalog tudi pri odločanju," je meddrugim spregovoril gost skupščine to variš Tekavc. Menili so, da bi bilo treba tudi naše življenje urediti tako, da bi bilo primerno našemu gospodarskemu stanju: nobenih potratnih prireditev in praznovanj na veliki nogi. V poročilih so obsodili žalitve in poizkus maličenja Titovega lika. Scenarij za praznovanje dneva mladosti so ocenili kot ,,sovražno delovanje proti ciljem NOV in revolucije." Na koncu so izvolili novo predsedstvo ter sprejeli vrsto nalog, ki jih čakajo v prihodnje. Za predsednico KO ZB Florjan — Skorno so izvolili Ano Vrabič. V nadaljevanju je potem bila krajena konferenca odbora RK Florjan — Skorno. Delo KORK je v zadnjih letih nekoliko usahnilo, na novem predsedstvu, ki so ga izvolili na konferenci, pa leži naloga, da to delo poživi. UREDILI KUHINJO — Osnovno šolo Štirinajste divizije obiskujejo otroci cele občine, tako je pot do šole nekaterih učencev zelo dolga. Prav zato so se do pred nedavnim srečevali s precejšnjimi težavami, saj na šoli niso imeli primerne kuhinje in jedilnice v kateri bi pripravljali kosila za svoje otroke. Gostovali so na drugih šolah. V letošnjem šolskem letu pa so uredili kuhinjo z jedilnico in tako težav s prehrano ni več. V njihovi kuhinji kosi ; večina učencev. VEČJA AVTOBUSNA POSTAJA — Te dni so pričeli delavci gradbenega podjetja Vegrad graditi prizidek k avtobusni postaji v Titovem Velenju. Z novim objektom, ki naj bi bil dograjen do konca julija letos, bodo potniki dobili pokrito čakalnico, uredili pa bodo tudi več pristajalnih mest za avtobuse. ŽELIJO PRIZIDEK — Med pomembnejše letošnje naloge v krajevni skupnosti Vinska gora sodi tudi prizidek k tamkajšnji osnovni šoli. Zgradili bi ga radi letos, če bodo seveda uspeli zbrati potrebna sredstva. 26. aprila 1984 ★ Titovo Velenje ZANIMIVOSTI naS CaS * g" 11 MOZIRJA •ZANIMIVOSTIHMOZIRJA PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV -i ___- - ■_ . ■ ... - Pazi na glavo Od Hude luknje do Rinke Iščemo najstarejšo fotografijo Vse pogosteje pa s skrbjo za večjo varnost že pretiravajo, saj zaprejo prehod tudi 10. minut pred prihodom vlaka. UREJANJE SREDIŠČA — Pri urejenosti ožjega središča Mozirja je še precej pomanjkljivosti, stvari pa se le premikajo na bolje. Na prostoru med kulturnim domom, banko, lekarno in drugimi je še nedavno stala stara in neugledna hiša, danes pa je podoba že vse drugačna. Po zamislih in pod vodstvom Jožeta Horvata- Jakija bodo uredili prijeten prostor, ki bo lahko služil različnim namenom, tudi kulturnim prireditvam, katerih mik bo prav gotovo spomin na nekdanjo trško ali vaško idilo. Pred gostilno »Na pošt« v Šmartnem ob Paki, kjer je tudi avtobusna postaja, je gotovo vsak dan veliko ljudi, ki jim ni vseeno, če bodo odnesli celo glavo. Stavba je nujno potrebna temeljite obnove, še najbolj ostrešje. Ne vemo sicer, kdaj in kdo se bo lotil popravila. Jasno je le to, da so prostor, kamor sme pasti opeka, točno določili in »varno« označili. Nevidni vlak - z avtomatskimi polzapornica-mi so v Šmartnem ob Paki na prehodu čez železniško progo poskrbeli za večjo varnost. ZA LEPŠE OKOLJE — Ta teden se mora v Gornji Savinjski dolini zaključiti akcija čiščenja okolja. V vseh krajih mozirske občine so doslej pripravili množične očiščevalne akcije in z njimi polepšali dolino pred prazničnimi prireditvami, pa seveda tudi pred letošnjo turistično sezono od katere si veliko obetajo. Skrb za lepo okolje seveda ne sme biti omejena na enkratne akcije, ampak mora biti stalna in prednostna naloga. Konec tedna so akcijo pripravili tudi v Mozirju, kjer v prazničnih dneh pričakujejo veliko obiskovalcev. Bo aprila res zadnji rok? Regulacija reke Pake v KS Paka Novinar Bogdan Mugerle je 22. marca v rubriki Naši kraji in ljudje opisal težave krajevne skupnosti Paka v zvezi z. regulacijo reke Pake. V svojem članku omenja težave pri teh delih, predvsem s finančnega stališča in ocenjuje načrtovano delo kot polovičarsko delo. za kar išče odgovornega. Na pobudo Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Skupščine občine Velenje, je bil v aprilu 1983 izdelan akcijski program za regulacijo Pake v Selu. S programom in delitvijo del na dve etapi je bila seznanjena tudi KS Paka. ki seje strinjala s piedloženimi dokumenti in prevzela obveznost ureditve in plačila zamenjave in odkupa potrebnih zemljišč za regulacijo. Uporabniki (tudi KS Paka) so na podlagi izdelane tehnične dokumentacije in pridobljenih soglasij ter dovoljenj na sejah predsedstva in skupščine temeljne vodne skupnosti Paka Velenje s polno odgovornostjo sledili zastavljenemu programu in v okviru finančnih zmožnosti zagotovili sredstva za prvo etapo v planu za leto 1984 v višini 10.000.000 sin. Območna vodna skupnost SAVINJA- SOTLA Celje pa 3.500.000 din. Prav tako je tudi izvajalec PUV NIVO Celje takoj po sprejetju planov pristopil k delu na prvi etapi, ki jo bo dokončal v juliju 1984. Pričetek del na drugi etapi ni odvisen od odgovornosti ali neodgovornosti nekoga, ampak vseh delegatov v skupščini TVS Paka in OVS Savinja — Sotla. ki preudarno razporejajo finančna sredstva, določena za leto 1985 (tudi za drugo etapo regulacije Pake v Selu). Predlagamo, da uporabniki in izvajalci rešujemo naše vodnogospodarske potrebe in želje ter usklajujemo mnenja na organih Temeljne vodne skupnosti in se dogovarjamo o smoternem koriščanju finančnih sredstev in prednostih najnujnejših del. Iskanje krivca v časopisu prav gotovo ne bo pripeljalo do skupnega cilja, to je ureditve vseh naših vodotokov. Za PUV NIVO Celje, Rado Planteu P. S. Hvala za podrobno pojasnilo. Vse kar sem zapisal sem zvedel v pogovoru s predsednikom sveta krajevne skupnosti Paka. Sicer pa resnično nimam nič proti usklajevanju želja in potreb ter dogovarjanju pri urejevanju naših vodotokov. Bogdan Mugerle Včasih nestrpni vozniki, potniki v avtobusih in drugi udeleženci v cestnem prometu vlak zaman pričakujejo- Morda pa so na železnici uvedli »nevidne« vlake. Kolone so zlasti ob konicah dolge, negodovanja pa tudi ne manjka, da o pomanjkanju prostora na obeh straneh prehoda raje ne govorimo. Varujmo gozdove pred požari Delegatske cvetke Glede na bodico pod naslovom »Delegatske cvetke«, objavljeno v Našem času. dne 5. aprila 1984 na strani 7. prizadeti pošiljamo naslednje pojasnilo. ___ Nepreverjena izjava nepodpisanega avtoija članka, češ da se naši delegati ne udeležujejo skupščin sisa za vzgojo in izobraževanje, je neresnična in za nas žaljiva. Delavci osnovne šole bratov Letonje Šmartno ob Paki smo izvajalci vzgojno-izobraževalnega dela in se naš delegat redno udeležuje vseh skupščin sisa za vzgojo in izobraževanje. Združena delegacija uporabnikov krajevne skupnosti — Vino — osnovna šola je v tem trojnem sestavu za področje dela vseh drugih sisov, le za vzgojo in izobraževanje nastopa naša šola kot izvajalec in ni istočasno tudi sestavni del združene delegacije uporabnikov; torej jo tvorita le krajevna skupnost in tozd Vino. Toliko v pojasnilo bralcem. Avtoija članka opozarjamo, da nam je z neresnično izjavo, predvsem pa s komentarjem »kakšni bodo mladi samoupravljala, ki jih vzgajajo na teh šolah .. .»napravil hudo moralno škodo. Želimo, da se prihodnjič, če se bi za podobne prispevke še odločal, podpiše z imenom in priimkom. Predvsem pa naj se predhodno prepriča tam. kjer bo dobil zanesljivo informacijo. Delovni kolektiv OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki P. S. Pri tretji točki je občinska izobraževalna skupnost Velenje v četrtek, 29. marca, obravnavala poročilo o delegatskem delovanju v občinski izobraževalni skupnosti v tretjem mandatnem obdobju. V gradivu je med drugim zapisano: »Ob verifikacijah in zapisnikih so vedno imenovane delegacije oziroma organizacije, odkoder se delegati niso udeležili seje. Predsedstvo je dvakrat poslalo vsem predsednikom delegacij in predsednikom delavskih svetov ter direktorjem posebna pisma in urgence v zvezi s to problematiko, vendar se stanje ni kaj bistveno popravilo. Navedli bomo-le nekaj najbolj kritičnih primerov, ki kažejo žepopolnoignorancoskupščine: od osmih sei skupščin sc niso udeležili nobene KS Šmartno ob Paki, osnovna šola bratov Letonje in Vino Šmartno ob Paki ...« Ce se delegat resnično udeležuje vseh sej sisa za vzgojo in izobraževanje, zakaj na seji ni nasprotoval takšni oceni. Poročilo o seji je napisal novinar Boris Zakošek. Za njega je bila zanesljiva (vir) informacija poročilo, oziroma molk delegata iz Šmartnega ob Paki. Ha še o podpisu. Zakon o javnem obveščanju dovoljuje, da se avtorji pod posamezni prispevek podpišejo ali ne. Seveda pa smo dolžni povedati, če kdo to zahteva, kdo je avtor posameznega nepodpisanega članka. Sprašujemo pa, kaj bi se spremenilo, če bi bil ^pod to delegatsko cvetko podpisan tudi avtor? V tej rubriki danes objavljamo dve fotografiji. Prvo nam je prinesel Janez Me-lanšek iz Titovega Velenja. Na njej pa je znana razvalina Šaleškega gradu z nekdanjo Banovo trgovino v ospredju. Kartica je bila napisana leta 1927. Drugo razglednico pa nam je prinesel Oskar Hudadolnik iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki. Na njej je vas Gorenje, kot piše na kartici, napisana pa je bila leta 1909. PRIDNI MOŽJE IN FANTJE — Danes, tO je v Četrtek, 26. aprila, bo v Mozirju velika razstava rjavega goveda, ki jo bodo pripravili v okviru evropske konference rejcev rjavega goveda. Priprave so bile v zadnjih dneh v polnem razmahu, znova pa so se izkazali fantje in možje iz Mozirja in okolice, ki so konec prejšnjega tedna v enem samem dnevu postavili 21 prazničnih majev. Res, da so si pomagali s stroji, pridni pa so vseeno bili. ČUDOVITA URA — Če se je kdo v zadnjih dneh pomudil na opravkih pri mozirskem urarju, je lahko občudoval resnično enkratno stensko uro. Pred mnogimi desetletji so jo izdelali znani avstrijski mojstri, poleg čudovite podobe pa je njena posebnost zlasti dejstvo, da je izdelana iz številnih različnih vrst lesa, kar Ji daje še poseben čar. Pa tudi točna je še vedno. ________— ?Ojdrau o Gorenji Gruss avs Gorenje '/.-/■s m TULIPANI SE RAZCVETA-JO — Topli sončni žarki zadnjih dni so razgibali tudi Savinjski gaj. "Zlasti tulipani, ki so vsako leto poseben čar te razstave cvetja v naravi in jih bo letos cvetelo 60.000, že napovedujejo, da bo letos gaj znova vreden ogleda. 12. stran ★ PRAZNIČNE ČESTITKE Titovo Velenje * 26. aprila 1984 27. APRIL -PRAZNIK OSVOBODILNE FRONTE 1.MAJ-PRAZNIK DELA TffMBIflMl mmm M Dosegli smo pomembne uspehe pri povečanju proizvodnje, produktivnosti in konvertibilnega izvoza • Poglabljamo družbeno ekonomske in samoupravne odnose * Ustvarjamo pogoje za hitrejši razvoj Gorenja na vseh področjih • Naš cilj je nova razvojna in samoupravna podoba Gorenja ! DELAVCI GORENJA ititamo v čestitamo w čestitamo O čestitamo ■■HiilHMSi^^HIMI^HHIHi O čestitamo O čestitamo O čestitamo O čestitamo RUDARSKO ELEKTROEN KOMBINAT TITOVO VEL DO RUDNIK LIGNITA VELENJE Tozd Jama Preloge Tozd Jama Pesje Tozd Jama Skale Tozd Jamska mehanizacija Tozd Jamski transport Tozd Jamske gradnje Tozd Priprave Tozd Klasirnica Tozd Zunanja dejavnost Tozd Gradbena dejavnost Tozd Mizarska dejavnost Tozd Izobraževanje Delavna skupnost Zračenje Delovna skupnost Kopalnica Delovna skupnost skupnih služb T JE DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Tozd TEŠI. Tozd TEŠ II. Tcžd Vzdrževanje Tc~d Inženiring Delovna skupnost Družbena prehrana De ivna skupnost skupnih služb DO ELEKTROSTROJNA OPREMA Tozd Strojni obrati Tozd Elektro obrati Tozd Vodovodno-toplovodni obrati Tozd Krovsko-ključavničarski obrati Delovna skupnost skupnih služb DO SIPAK Tozd Plastični izdelki Tozd Kovinski izdelki in galanterija Delovna skupnost skupnih služb 00 AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI ELEKTROF; Deloifna skupnost Družbeni standard Delovna skupnost Zavarovanje Delovna skupnost Avtomatska obdelava podatkov Delovna skupnost skupnih služb Vser delovnim ljudem in občanom velenjske občine iskreno čestitamo z i pri mik Osvobodilne fronte slovenskega naroda in ni c narodni praznik dela 1. maj ter jim želimo vefiko delovnih uspehov! 14. stran ★ PRAZNIČNE ČESTITKE Titovo Velenje 28. aprila 1984 GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE TOZD GRADBENA ENOTA CELJE n. sol. o. LJUBLJANA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŠALEŠKE DOLINE ISKRENO ČESTITAMO ZA 27. APRIL -OBLETNICO USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA IN ZA 1. MAJ - MEDNARODNI DELAVSKI PRAZNIK! ^jiiai««»»Bt>ititii 111 i 11 ti m 1111 iiiiaiiastatiiaiiriaiin 1111 m i m t m 1111111 iitaicasaiisain«111111 e f m 11111 ita»*aaiiaiai i Š tjL:.:■■:■. ,, ; ■ m . aprilu in 1. maju prazniku dela! SBmMSSS 28. aprila 1984 * Titovo Velenje praznične čestitke * stran 15 © EMONA, KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ TOZD TRŽNICA TITOVO VELENJE Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo za 27. april obletnico ustanovitve OF in 1. maj — mednarodni praznik dela! Obnova vseh vrst zavornih oblog Zaplatič Jože Drešinjavas 10 Petrovče Vsem delovnim ljudem in občanom, še posebej koristnikom mojih uslug iskreno čestitam ob 27. aprilu — prazniku OF in 1. maju — mednarodnem prazniku delal i INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ USTANOVLJENA LETA 1788 Proizvajamo: _ vegetabilno strojeno usnje - oblačilni velur in podloge iz svinjskih kož - krom strojeno usnje - goveje gornje usnje, boks - usnjeno konfekcijo - zaščitna sredstva NOVO! - proizvodnja sedežnega pohištva v kombinaciji les-usnje Vsem delovnim Hudem in občanom iskreno čestitamo ob 27. aprilu -dnevu O F in 1. maju mednarodnem prazniku dela! I! ob 27. aprilu dnevu ustanovitve OF m 1. maju - prazniku dela! GOSTIŠČE FRAKELF Kardeljev trg 11 TITOVO VELENJE Čestita vsem delovnim ljudem in občanom Sateške d,oline , za 27. april — obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte in 1. maj mednarodni praznik dela! Vi KLJUČAVNIČARSTVO in drobni kovinski predmeti VIKTOR JEVŠNIK Selo 14 63320 VELENJE telefon (063) 850 855 Vsem delovnim ljudem in občanom velenjske občine iskrene čestitke ob 27. aprilu - prazniku Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 1. maju -mednarodnem prazniku dela! zavod za urbanizem velenje p.o. Dejavnost: - prostorsko in urbanistično projektiranje - projektiranje gradbenih objektov - inženiring (organizacija in nadzor gradnje) Ob praznovanju27. aprila in /. maja iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline! Mesnica in delikatesa_ „PREKORŠEK" TITOVO VELENJE Delovnim ljudem in občanom občine Velenje naše iskrene čestitke ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve Osvobodilne fronte in 1. maju — mednarodnem prazniku dela! ISpP' J * y f> / 16. stran * PRAZNIČNE ČESTITKE _ Titovo Velenje ★ 2«. aprHa 1984 ■raoratsa U i&kaL DO za komunalno In stanovanfako oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b Tozd komunalna oskrba Tozd toplotna oskrba Tozd stanovanjska oskrba Delovna skupnost skupnih služb Vsem delovnim ljudem in občanom, posebej pa našim uporabnikom čestitamo obpraznikuOF in /. maju GOSTIŠČE HREN MANCA VINSKA GORA Iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom za 27. april— obletnico OF t in 1. maj mednarodni delavski praznik! Riti OBRTNO ZDRUŽENJE MOZIRJE Čestita vsem obrtnikom in pri njih zaposlenim delavcem ter vsem delovnim ljudem in občanom ob dnevu Osvobodilne fronte in mednarodnem prazniku delal OBRTNO ZDROŽENJE TITOVO VELENJE čestita vimenu vseh svojih 400članov - samostojnih obrtnikov vsem organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za praznik OF - 27. april in praznik dela - l.maj ter jim želimo mnogo delovnih uspehov. Za usluge, ki jih opravljajo člani združenja " na področju samostojne obrti, gostinsko turistične ponudbe in prevozništva, se priporočajo! mozirje vsem delovnim ljudem in občanom občin Velenje ter Mozirje čestita za 27. april -obletnico ustanovitve OF in l.maj- mednarodni praznik dela TTG TURISTIČNA POSLOVALNICA Titov Trg CELJE Čestita delovnim ljudem ob prazniku OF - 27. aprilu ter praznikudela , ~1maiu! FARMIN inženiring p. o. 63320 Titovo Velenje Prežihova 1 Jugoslavija FARMIN FARMIN poslovna skupnost r. o. 63320 Titovo Velenje Prežihova 1 Jugoslavija Kino Titovo Velenje Vsem obiskovalcem kinopredstav v Titovem Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Doliču, Šempetru in Braslovčah ter vsem drugim delovnim ljudem in občanom iskrene čestitke od 27. aprilu in 1. maju' ZDRAVILIŠČE DOBRNA Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo ob prazniku dela in želimo mnogo uspehov. Vabimo vas, da praznične dni preživite ob rekreacijskih aktivnostih, poskusite naše kulinarične posebnosti, večere pa zaključite ob prijetni glasbi in plesu. Za vas smo pripravili pester program prazničnih prireditev. Vsak dan od 10. do 19. ure se lahko kopate v bazenih s termalno vodo, koristite trim kabinet, sauno, kegljišče, trim stezo ali se sprehodite po urejenih sprehajalnih poteh. Od 8. do 13. ure lahko koristite manuelno masažo. Priporočamo vam pravočasne hotelske rezervacije za zdraviliške pakete v času od 10.5 do 30. 6. 1984 že od 5.000,00 din dalje za 7 dni. Informacije in rezervacije: ZDRAVILIŠČE DOBRNA, 63204 DOBRNA Telefon (063) 778-000, 778-100, 778-123 Velike poslovne uspehe Farmina dokazujejo postavljene in opremljene farme povsod po Jugoslaviji. Izvedene so po najsodobnejši tehnologiji. Gradimo in opremljamo farme za perutnino, kunce, prašiče, govedo in druge živali. Čestitamo poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem ter občanom za 27. april - dan OF in 1. maj - mednarodni praznik delal 26. aprila 1984 ★ Titovo Velenje PRAZNIČNE r i i i i i Savinjsko-šaleška medobčinska gospodarska zbornica Velenje čestita vsem delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje za 27. april -dan ustanovitve OF slovenskega naroda in 1. maj - praznik delal titovo velenje PACA I I I TURISTIČNA, GOSTINSKA IN PROPAGANDNA DO „PAKA TITOVO VELENJE S SVOJIMI TOZDI ČESTITA DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE OB 27. APRILU -DNEVU USTANOVITVE OF IN 1. MAJU - PRAZNIKU DELA! Obiskujem muzej na velenjskem gradu in v Topolšici! Letos obiskujem kulturne prireditve! Oglejujem si razstave v kulturnem centru Ivan Napotnik Velenje! Obiskujem javno knjižnico v Titovem Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki! Ob praznovanju 27. aprila in 1. maja iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline, šeposebej obiskovalcem naših prireditev! r/tf" TjubljTnsicabanka 1 I I Temeljna banka Velenje I čestita vsem I | delovnim ljudem in občanom | ■ občine Velenje in Mozirje a za 27. april — . ' obletnico ustanovitve OF ■ I in 1. maj — 1 I mednarodni praznik dela! • nama I Tozd Veleblagovnica Titovo Velenje ' Ob 27. aprilu in prazniku dela I čestitamo vsem potrošnikom, | želimo vam dobrega počutja ■ in se priporočamo! I #4 velenjska kooperacija gradbeno-obrtna zadruga p. o. titovo velenje, celjska 36a Vsem I I I I I prebivalcem občine Velenje, še zlasti kooperantom in poslovnim partnerjem čestitamo za 27. april in 1. maj! Hmezad HMEZAD ŽALEC, TOZD GOSTINSTVO HOTEL PREBOLD Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za 27. april - praznik OF in 1. maj - mednarodni praznik delal mladinska knjiga tozd knjigarne in papirnice Knjigarna, papirnica in galerija Titovo Velenje Čestitamo delovnim ljudem in občanom občine Velenje za praznik osvobodilne fronte in 1. maj — mednarodni praznik dela! i i i i i i L . - >nru I I I I I I J 18. stran * S tf-tf* C£>23 NAGRADNA KRIŽANKA Titovo Velenje A 26. aprila 1984 Rešitve pošljite do petka, 11. maja, na Uredništvo Našega časa Foitova 10, 63320 z oznako ,,Nagradna križanka". Izžrebali bomo pet pravilno rešenih križank; 1. nagrada 700 dinarjev, 2. nagrada 500 dinarjev, 3. nagrada 400 dinarjev, 4. nagrada 300 dinarjev in 5. nagrada 200 dinarjev. 26. aprila 1984 * Titovo Velenie NAŠ OBVEŠČEVALEC nas čas*stranl9 U VčkAL DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenie. Koroška 17 b RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1984/85 Stopnja Število štipendij TOZD Komunalna oskrba — vzdrževalec vozil in strojev — monter vodovodnih naprav TOZD Toplotna oskrba — monter ogrevalnih naprav TOZD Stanovanjska oskrba — monter vodovodnih naprav — monter ogrevalnih naprav — zidar IV IV IV IV IV IV Kandidati za štipendijo naj pošljejo prijave na naslov: DO VEKOS TITOVO VELENJE, Kadrovska služba, Koroška 37 b, Titovo Velenje, najkasneje v 30 dneh po objavi razpisa. K prijavi za štipendijo na obrazcu DZS — 8,40 je potrebno priložiti: kratek življenjepis poklic staršev, opisom socialnega stanja družine in — potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja, — overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala, — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki se štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1983. Kandidate opozarjamo, da pomankljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. Vse kandidate, ki se bodo prijavili v navedenem roku, bomo o rezultatih izbora obvestili do 30. junija 1984. Rudarsko elektroenergetski kombinat t REK Franc ILaskošek Luka, r. o. Titovo Velenje Prodajamo kletni prostor v objektu ulice Veljka Vlahoviča 47, Titovo Velenje zgrajen do III. gradbene faze. Velikost je 49,35 kv. m. Namembnost — za mirno poslovno dejavnost. Izklicna vrednost 830.067,00 din (16.820,00 din/kv. m). Interesenti se naj oglasijo pisno do 21. maja na naslov: REK Franc Leskošek Luka Titovo Velenje, DSSS — Služba za stanovanjsko izgradnjo. Srečno! PA