ktyi$e
Janko Bohak MLADOST MED STARŠI IN SAMOSTOJNOSTJO
Celje 1977, Mohorjeva družba
Naj pisatelj sam s stavki iz uvoda pojasni namen, ki ga je imel s to knjigo:
„K pisanju sta me vzpodbudila predvsem dva razloga. Številna povpraševanja staršev so pokazala, da se čutijo najbolj vzgojno preobremenjene v času, ko pridejo njihovi otroci v dobo zorenja... Po drugi strani pa sem v številnih pogovorih z mladimi ljudmi spoznaval, kakšna stena nesporazumov je med njimi in starši... Izjave staršev in mladih so bile enako iskrene; eni in drugi trpijo zaradi umetnih pre-graj med njimi. To me je napotilo k razmišljanju: ali prepadov ne bi mogli premostiti vsaj z nekaj mostovi?"
Knjiga ima pet poglavij: Mladostnik v družini, Spolnost v družini mladostnika, Pot moje vere, Verska vzgoja na novih poteh, Korenine mladinskega prestopništva segajo v zgodnje otroštvo.
Za osvetlitev nekaj naslovov iz posameznih poglavij: Zakaj so mamila tako privlačna? Kajenje in svoboda. Zbežal(a) je od doma. Žepnina. Cele dneve zapravlja z branjem plaže. Videti hoče vsak film. Ne znamo se pogovarjati z otroki o spolnih vprašanjih. Samozadovoljevanja. Majava tehtnica predzakonskih odnosov. Pismo dekletu, ki hoče splaviti. Ne vem, kam bo šla moja vera. Verska vzgojna stiska. Versko iskanje mladih. Poslanica mladim. Vzgoja je danes zahtevnejša kot nekoč. Vzgojni predlogi mladostnika na krivih poteh.
Kakor že teh nekaj naslovov pove, je vsebina knjige zanimiva in nadvse aktualna, čeprav seveda ni
mogoče na 160 straneh teh vprašanj obširjene obravnati. Tudi način pisanja je zanimiv, saj avtor uporablja najrazličnejše prijeme: pogovor, pisma, ankete, anekdote, izjave ...
Iz knjige še nekaj odgovorov mladih na vprašanje: „Biti doma je kakor...?“ Takole so napisali:
...mlad kenguru v mamini vreči;
biti vklenjen v verigo besed; biti ptič v gnezdu; roža v vrtu; ne biti doma; avto v garaži; kje sem doma?“
Knjigo zelo priporočamo zlasti družinam z mladostniki.
SLIKANICE V OBLIKI „PRAVE“ KNJIGE
(za otroke od 4. ali 5. leta naprej)
Andersen Hans Christian:	KRA-
LJIČNA NA ZRNU GRAHA. Ljubljana, MK 1973.
BABICA PRIPOVEDUJE. Ljubljana, MK 1973.
Bevk France: JANKO IN METKA. Ljubljana, MK 1975.
Cerkovnik Marja: PRAVLJICA NA VISOKIH PETAH. Ljubljana, MK 1973.
Cerkovnik Marja:	PRAZNIČNA
PRAVLJICA. Ljubljana, MK 1974.
Chagroux Charlotte:	POTAMČEK.
Ljubljana, MK 1975.
Crnčevič Brana:	DOBROSRČNI
MRAVLJINČEK. Ljubljana, MK 1969.
Erben Karel:	LONČEK, KUHAJ!
Ljubljana, MK 1974.
Feustel Inge: BIBI IZ OGLASNEGA STEBRIČKA. Ljubljana, MK 1968.
Feustel Inge: POŽREŠNI PUJSEK JO. Ljubljana, MK 1971.
GAGAJ, GAGAJ, GOS. Ljubljana, MK 1973.
Glocko Karel: KAKO JE DIMNIKAR-ČEK POTOVAL PO SVETU. Ljubljana, MK 1975.
Golar Cvetko: SVATBA NA POLJANI. Ljubljana, MK 1976.
Grafenauer Niko:	AVTOZAVER.
Ljubljana, MK 1976.
Grimm Jakob in Wilhelm: RDEČA KAPICA. Ljubljana, MK 1975.
tevije
cosofUsi
NAŠ TEDNIK
Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt, Avstrija. Letna naročnina za inozemstvo 250.— šilingov.
NAŠ TEDNIK je najbolj razširjen politično-novičarski list na avstrijskem Koroškem. Izdaja ga krščansko usmerjeni Narodni svet koroških Slovencev, ki zajema nekako 70 % naših rojakov v Avstriji. Kdor hoče zvedeti, kaj se na Koroškem dogaja, mora seči po tem tedniku.
Zadnje čase je lahko redni bralec odkril pri listu precejšnje spremembe: zlasti krepak porast poguma za obrambo slovenskih pravic, pa tudi večjo oblikovno dognanost tednika. Zal se je novima kvalitetama pridružil tudi močan zavoj v levo. V listu se naenkrat srečujemo z idejami in izrazi, ki jih uporablja tisk v matični Sloveniji. To je pač davek NAŠEGA TEDNIKA za finančno pomoč, ki teče od tam. Ali pa je takšno pisanje res edino možno in ali je na dolgo roko modro, o tem je mogoče dvomiti. Mnenja smo, da bi časopisi, ki izhajajo v demokraciji, le morali pisati svobodno. Poleg vsega drugega je nekritično pisanje o vsiljenem režimu doma pomanjkanje civilnega poguma.
DRUŽINA IN DOM
Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt, Avstrija. Izide desetkrat na leto. Letna naročnina za inozemstvo 8 ZDA dolarjev.
Naslov sam pove, kaj hoče biti ta
Slika na naslovni strani:
V Bohinju nesejo od blagoslova!
naša
luč
na prvi strani
1978	3
mesečnik za slovence na tujem
Vsako leto veljajo besede slovenskega škofa na božičnem srečanju izseljencev in zdomcev na Brezjah tistim, katerim so namenjene, kot važno opozorilo za naslednje leto. Na zadnjem takem srečanju je govoril ljubljanski nadškof dr. Pogačnik in pri tem omenil dve zadevi: posebno dolžnost staršev za versko vzgojo otrok in neljube primere izstopanja vernikov iz Cerkve. „Nekateri mislijo,“ je dejal dobesedno, „da ni nič posebnega, če izstopijo zato, da ne bodo plačevali cerkvenega davka. Ko pridejo domov, se kar lepo spet vključijo v domačo Cerkev in se čudijo, ko jim župnik pove, da je medtem dobil uradno sporočilo, da so iz Cerkve izstopili.“
leto 27 marec 1978
JJreja uredniški odbor. Odgovorni urednik:
Or. Janez Hornböck.
Naložba: Družba ®Y- Mohorja v Celovcu. r'sk: Tiskarna Družbe ®v- Mohorja v Celovcu. ;zhaja vsak mesec razen lu|ija in avgusta.
1 a r o č n i n a :
4.5 angl. f. 120 šil.
280 belg. fran.
40 fr. fran. 6900 lir 18 šv. fran. 1« niz. gld. 18 n. mark 38 šv. kron
8	av. dol.
9	kan. dol.
8 am. dol.
^iglija ^strija Oeigija ^rancija ^al'ja Švica
Inozemska ^dičija padska
£Vstralija
Kanada OSA
Razlika v cenah je po-r^iana zaradi neenakih ža\ L n v Posameznih dr-nih 'n različnih deviz-Preračunavanj.
vl?rl|očni,<e sprejemajo po-lu6žrjeniki in Uprava „Naše
fe^ištvo in uprava: A'^r'nger Ring 26,
Aus°ri0aKlagen,urt’
r'nted in Austria
Pred kratkim je govoril na eni običajnih tiskovnih konferenc severnoameriški predsednik Carter o človekovih pravicah. Med drugim je dejal:
„Trudim se dan in noč, da je vse, kar naša vlada dela, doma in zunaj, prepleteno s skrbjo za človekove pravice. Svoboda in neprekinjenost našega narodnega javnega življenja sta dokaz pravic in svoboščin, ki smo si jih pridobili. Prepričan sem, da mora javno življenje povsod, v vseh narodih, uživati enako svobodo in neprekinjenost.
S svojim svetovnim vplivom hočemo doseči, da se bo človeško trpljenje zmanjšalo, ne pa povečalo. To velja prav tako za primere trpljenja zaradi lakote kot za primere trpljenja zaradi tiranije.
Splošna deklaracija in druge mednarodne pogodbe o človekovih pravicah pomenijo, da sme ena država kritizirati ravnanje druge države z njenimi državljani, ne da bi se zaradi tega imeli ti državi za nasprotnici.
Odkrito povemo, da stojijo ZDA ob strani žrtvam zatiranja. Smo na strani mučenih in po krivici zaprtih ter tistih, ki morajo molčati. Druge vlade in disidenti v Vzhodni Evropi in politični priporniki v latinski Ameriki in Aziji vedo, kje stojimo. Naši programi za zunanjo pomoč bodo odslej bolj jasno odsevali našo skrb za človekove pravice.
Lani je postala zadeva človekovih pravic stvar, ki je nobena vlada na svetu ne more več ignorirati.“
Beograjski tednik NIN je pod naslovom „Kdo ubija metulje?“ objavil članek o tem, zakaj je bilo lani v Jugoslaviji prepovedano širjenje določenih listov, tiskanih zunaj nje. Od 50 letnih številk Katoliškega glasa, ki izhaja v Gorici, jih npr. lani ni smelo v Jugoslavijo kar 30.
Ob tem članku NINa je zapisal znani slovenski pesnik in pisatelj prof. Vinko Beličič v Katoliškem glasu (19. jan. 1978) tale komentar: „Država, ki pozna eno samo stranko, parlament brez opozicije, dirigiran tisk in mogočno tajno policijo; država, ki uči en sam pogled na svet, se vmešava v vsa vprašanja kulture in zatira vsak odmik od vodilne ideologije — taka država ne more biti ideal človeku, ki želi uživati svoje naravne pravice in svoboščine. Vsak resnično demokratičen Slovenec, živeč v netotalitarnem sistemu, se je dolžan truditi za državo — zlasti če je to njegova matična domovina — v kateri bi o Helsinški listini ne le razpravljali, marveč bi njeno vsebino tudi uveljavili v vsakdanjem življenju. Dokler pa se to ne bo zgodilo in bo državna oblast samovoljno odločala, kdo je prijatelj in kdo sovražnik, kdo laže in kdo govori resnico, bo treba vse storiti, da bodo ,metulji' živeli: da bodo nadaljevali svoje poslanstvo s častjo in pogumom.“
r----------^
no, to pa od doma
V	..^
BABINCI PRI LJUTOMERU — Avgust in Marija Filipič, roj. Nedl, iz Babincev pri Ljutomeru sta obhajala zlato poroko. Ta jubilej sovpada s stoletnico mizarstva pri Filipičevih, saj že tretji rod opravlja to obrt. Avgust je delal kot mizar 31 let, Marija pa se je izučila za šiviljo, poleg tega je pa bila dolga leta pevka, igralka in telovadna načelnica. Rodilo se jima je deset otrok.
Portorož, „slovenska Opatija“, slovito obmorsko letovišče.
PREDOR POD KARAVANKAMI — V teku je sklenitev pogodbe med Jugoslavijo in sosedno Avstrijo o cestnem predoru skozi Karavanke. Predor bo dolg 7.600 metrov, potekal pa bo nekje med Podkorenom na jugoslovanski strani in Št. Jakobom v Rožu na avstrijski strani.
ZA 13,3 ODSTOTKA VIŠJE CENE — Povečanje cen na drobno v letu 1977 v Sloveniji je po porastu osmo največje v zadnjih petindvajsetih letih, odkar slovenska statistika vodi in preračunava ta povečanja. Lani so se namreč cene na drobno v primerjavi s poprečjem leta 1976 povečale za 13,3 odstotka.
GOVEDINA, SVINJINA, MLEKO KMALU DRAŽJI — Pri izplačevanju premij proizvajalcem mleka in mesa je že lani nekoliko „škripalo“. Zato so na sestanku Izvršnega odbora pri Gospodarski zbornici Slovenije sklenili, da bodo povečali maloprodajne cene teh živil.
PROSLAVE OB PESNIKOVI STOLETNICI — Osrednja proslava stoletnice rojstva pesnika Otona Zupančiča je bila 24. januarja v ljub-
r	^
Ljubljanski nadškof (na tradicionalnem novoletnem sprejemu predstavnikov verskih skupnosti 18. januarja):
„ . . . čeprav nas splošna ateizacija v šolah zelo boli.“
Družina, Ljubljana, 29. januarja 1978.
Če govorimo o odnosu ZK do religije, bi morali pomisliti, da je med tistimi milijon in pol člani ZKJ mnogo takih, ki jih je v ZK potegnila neka kampanjska sila, ne da bi globlje razmislili o zadnjih posledicah svoje formalne odločitve.
Premislek o dosedanjih določilih programa ZKJ, ki se nanašajo na odnos komunista do verskega vprašanja, in zadovoljiva rešitev tega vprašanja znotraj članstva ZKJ bi nedvomno pozitivno vplivala na odnos članov partije do sveta vere in vernih ljudi (kot je nekoč 2. vatikanski koncil po notranjem „obračunu“ sprostil silnice navzven; J. Lebar
Družina, Ljubljana, 27. novembra 1977.
Za vsako skupnost, tudi versko, veljajo besede Rose Luxemburg, s katerimi je izrazila kritiko stalinizma: „Brez splošnih volitev, brez neovirane svobode tiska in zborovanja, brez svobodnega boja mnenj življenje v vsaki ustanovi zamre, postane zgolj bleda podoba življenja, v katerem ostane kot dejavni element le birokracija ... Da, lahko gremo celo dalje: take razmere morajo pripeljati do posurovelosti javnega življenja.“ P. Hieronim Zveglič
Družina, Ljubljana, 4. decembra 1977.
V______________________________J
ižanski Operi. Kot začetek proslav stoletnice pesnikovega rojstva pa /s bilo 21. januarja v njegovem rojstnem kraju Vinici v Beli krajini. Glavni govornik na proslavi je bil belokranjski rojak, pesnik dr. Loj-ze Krakar.
ZA SLOVENIJO 13,4 MILIJONA DOLARJEV — Mednarodna banka za °bnovo in razvoj je v petem mednarodnem posojilu letos odobrila Za modernizacijo jugoslovanskih Železnic 100 milijonov dolarjev posojila. Slovensko železniško gospodarstvo bo od te vsote dobilo 13,4 milijona dolarjev.
ČEBELARJI SO SLAVILI — 28. januarja so v dvorani ljubljanskega Lina „Union“ slovenski čebelarji slovesno proslavili 80-letnico Slo-Venskega čebelarskega društva in 8°-letnico izhajanja revije „Slovenski čebelar“. Začetki organiziranega čebelarjenja v naših krajih pa sežejo že v leto 1873. Slovenski čebelarji so bili že od nekdaj med najnaprednejšimi. Dobro so skrbeli Za čebele in zato ni čudno, da je bila že pred sto leti širom po svetu Znana kranjska čebela.
ZMAGOVALCEV — Med šest-nsetimi kraji in šolami, ki so se ani prijavili za najbolj cvetoč in bajlepše urejen kraj v Sloveniji, si Ib Po soglasni oceni strokovne ko-misije jn Turistične zveze Slove-'le na tem devetem tekmovanju ,rv° mesto razdelilo med seboj pet najev: Žiri, Muta, Nova Gorica, rsko in Ilirska Bistrica.
s*ečanje VERSKIH ČASNIKAR-.	— Kakor že več let zapovrst-
.. io slovenski metropolit, Ijub-janski nadškof dr. Jožef Pogačnik dl letos povabil vse tiste, ki se ofra/ Cerkve na Slovenskem : '/arjajo s časnikarstvom in izda-jen,em verskega tiska. Srečanje se začelo v nadškofijski kapeli z p a^°, ki jo je daroval nadškof °9ačnik. Pri maši je nadškof na-niih°r'l časnikarje o veliki važnosti pQ °Vega pastoralnega poslanstva, bil ie nadškof navzoče pova-L Pogovoru in zakuski.
NOVOLETNI SPREJEM — Predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi, ki delujejo v Sloveniji, je priredil v dvorani izvršnega sveta običajni novoletni sprejem predstavnikov verskih skupnosti. Najprej je spregovoril predsednik komisije Stane Kolman. Nato so sledili govorniki različnih navzočih verskih skupnosti. Ljubljanski nadškof je spregovoril v imenu katoliške Cerkve.
Cerkev sv. Marka v Vrbi s freskami iz 16. stoletja.
TEŽAK TOVOR ZA JEDRSKO ELEKTRARNO KRŠKO PO ŽELEZNICI — Z reške luke so na poseb-dalje na 10. strani
Vas Stična je zrasla v srednjem veku v stiški kotlinici okrog samostana belih menihov.
treba je napovedati
boj proti grehu
Prva ovira našega samoposve-čenja je greh. Pravzaprav je to edina ovira, ker vse ostale ovire izhajajo iz greha ali pa vodijo vanj.
Greh je prostovoljni prestopek božje zapovedi. Da je greh res greh, se morajo hkrati ujeti tri stvari:	prepovedana stvar, jasno
spoznanje razuma, za kaj gre, in privolitev volje v tisto stvar ali dejanje.
TEŽAK GREH
Če gre za res važno zapoved in jo človek prestopi s popolnim spoznanjem in popolnoma prostovoljno, je to težak greh.
Sam Bog ve, koliko ljudi živi stalno v težkem grehu: čisto jih izčrpavajo življenjske skrbi, vrženi so v svetne kupčije, použiva jih silna žeja po uživanju, niti ne zastavijo si kdaj pa kdaj vprašanja o posmrtnem življenju. Mnogi odhajajo s sveta z edino bolečino, da
ga morajo za vselej zapustiti, ko so bili vanj pognali tako globoke korenine.
Vendar niso vsi ti ljudje pred Bogom enako odgovorni. Ločimo več vrst težkih grehov: po njih merimo tudi odgovornost zanje.
GREHI IZ NEVEDNOSTI
Nekateri ljudje so bili čisto brez verske vzgoje ali celo protiversko vzgojeni, živijo v okolju brez kakršnega koli verskega vpliva ali v veri sovražnem okolju. Kljub vsemu ti ljudje poznajo vsaj megleno zlobo greha. Čisto jasno jim je, da nekatera dejanja, ki jih na lahko roko vrše, niso nravno pravilna. Morda včasih čutijo očitke vesti. Njihova odgovornost pred Bogom je zelo zmanjšana.
GREHI IZ SLABOSTI
Pri drugih ljudeh je sicer bila verska vzgoja zadostna, a njihova
nravna slabost je velika. Nimajo pa zadosti močne volje.
GREH IZ MALOMARNOSTI
So ljudje, ki greše zavestno, ne ker bi hoteli zlo, marveč ker se nočejo odpovedati užitkom in jim ni mar, da bi utegnilo biti njihovo ravnanje pred Bogom grešno. Grešijo mrzlo, brez očitkov vesti. S takšnim početjem mirno nadaljujejo. Seveda je njihovo srce vedno bolj brezčutno.
GREHI IZ ZLOBE
Najbolj ubogi so ljudje, pri katerih je doseglo zadovoljevanje
pot
Obrni hrbet nesramnežu, kadar ti šepeta na uho: „Zakaj bi si življenje komplici-ral?“
o
Volja. — Energija. — Zgled. — Kar je treba storiti, stori ... Brez obotavljanja ... Brez ozirov...
Brez tega bi Cisneros ne bil Cisneros; ne Terezija iz Ahumade sveta Terezija...; ne Inigo iz Loyole sveti Ignacij...
Bog in smelost! — „Hočemo, da vlada Kristus!“
O
Rasti ob ovirah. Gospodove milosti ti ne bo manjkalo: „Sredi gora bodo tekle vode!“ Prestopal boš gore!
Ni važno, če moraš trenutno omejiti svojo dejavnost, če pa boš potem kot meh, ki so ga stisnili, prišel brez primere dalje, kot si kdaj koli sanjal.
o
Znebi se nekoristnih misli, zaradi katerih, če nič drugega, zapravljaš čas.
o
Volja. Je zelo važna poteza. Ne zaničuj majhnih stvari, ker s stalno vajo odklanjanja in odrekanja tem stvarem — ki niso nikdar prazne in nepomembne stvari — boš zares gospodar samega sebe, najprej. Potem pa vodja, šei, voditelj..., ki boš obvezoval, poganjal, vlekel za seboj, s svojim zgledom in svojo besedo in svojim znanjem in svojo oblastjo, o
Da bi postal eden od črede? Ti... pa eden s kupa? Ko si bil rojen za vodjo! Med nami ni prostora za
r-----------------------^
PROGRAM DUHOVNEGA ŽIVLJENJA
CILJ:
postati drugi Kristus SREDSTVA: negativna — boi proti grehu boj proti svetu boj proti sebi pozitivna — zakramenti kreposti molitev ostalo
V_______________________J
strasti pošastne mere in je prišel trenutek, ko imajo sami sebe za Popolne poražence. To je neke vrste obup. Iz nekakšnega maščeva-Pja proti svoji vesti in Bogu se spuste v najrazličnejša zla deja-nia- Neredko tudi divje napadajo ^sro, se bore proti Cerkvi, sovra-ž'io poštenjake.
GREH
Tudi mali greh je, čeprav je ne-Primerno manjše zlo kot težak 9reh, še vedno na črti nravnega
rolačneže. Ponižaj se in Kristus bo znova vžgal v tebi °9enj Ljubezni.
O
Trčiš ob značaj enega ali drugega ... Nujno je tako: '’isi bankovec, ki je vsem
všeč.
Poleg tega, kako bi brez ,eh trčenj, ki nastanejo ob stiku z bližnjim, izgubil osti, rese in robove — nepopol-n°sti, napake — svojega friačaja, da si pridobiš ure-ieno, zglajeno in krepko mi-,0 obliko ljubezni, popolnosti?
Escriva de Balaguer
zla, zato se ga je treba ogibati. Saj je nravno zlo od vseh vrst zla najhujše, ker žali Boga.
Mali greh ni popoln odklon od končnega cilja, kot je to težak greh, marveč le ovinek na poti k cilju. Z drugo primero: je nekakšna bolezen duše, ne pa njena smrt. Mali greh ne odpravi osnovne naravnanosti k cilju.
Vendar je mali greh resnična žalitev Boga, prostovoljna nepokorščina njegovim zapovedim, nehvaležnost za njegove dobrote. Pri malem grehu — kot pri grehu sploh — stoji na eni strani božja volja, na drugi pa naša. Ko grešimo, se odločimo prostovoljno za to zadnjo.
Prostovoljni mali grehi nas oropajo mnogih božjih razsvetljenj in vzgibanj, ki jih je imel Bog vezane na našo zvestobo, in obenem zmanjšuje v nas plamen ljubezni za dobro. Imajo pa mali grehi po nauku bogoslovcev tudi učinke v večnosti: tako v očiščevanju v vicah kot v zmanjšanju veselja v nebesih.
PROSTOVOLJNE NEPOPOLNOSTI
Neko dejanje, ki je samo v sebi dobro, pa bi bilo lahko boljše, ostane sicer na črti dobrega, a mu manjka prav to, da ni boljše. V tem je nepopolno. In če je prostovoljno tako, je takšno dejanje le neko zmanjšanje nravnega dobrega.
Božja volja je, da bi slehernik počel vse, kar počenja, vedno boljše, to je z vedno čistejšim namenom, da bi izpolnil Stvarnikov načrt. Naj bi se vedno bolj prilagajal načrtom, ki jih ima Bog z njim. Seveda pa človek sam tega ni zmožen, iniciativo prevzame sveti Duh, človek pa naj mu pripravi pot.
IN NAS BOJ?
Kako naj človek vodi boj proti vsem vrstam greha?
Na razpolago je cela vrsta sredstev, tako naravnih kot nadnaravnih, ki so pri teh naporih uspešna. Najobičajnejša so: stalna koristna zaposlenost (naš pregovor pravi o
nasprotju zaposlenosti: Lenoba je vseh grdob grdoba!), beg pred nevarnostmi za greh (beg alkoholika pred alkoholom, nedovoljeno navezanega na določeno osebo pred njo, lenuha pred nedelavnostjo ...), pogosta in iskrena molitev (ki je zlasti na področju greh-negreh ne-zmotno uslišana), dnevno izpraševanje vesti (zlasti z ozirom na določeni greh), pogosto prejemanje zakramentov, branje življenja svetnikov in drugih nabožnih knjig.
r	^
Sv. Terezija Velika: „Stalni smrtni greh naredi dušo bolj črno, kot je črna najtemnejša tema in najbolj mračna in črna stvar... Nobena stvar ji ne hasne in vsa dobra dela, ki jih naredi v smrtnem grehu, so brez koristi za dosego nebes ...
Ko bi grešniki razumeli, kakšna ostane duša, ko smrtno greši, ne bi mogel nihče grešiti, pa tudi če bi si naložil najtežje napore, ki si jih je možno misliti, da bi ušel grešnim priložnostim.“
V___________________________J
cerkev
WH ■	■
živi m vpliva
O Hrvaški verski časopis Glas koncila je objavil celotno besedilo osnutka novega zakona o verskih skupnostih v SR Hrvatski. Cerkvene kroge posebno skrbi 16. člen, ki govori o mladoletnikih. Po njem bi bilo mogoče odvzeti staršem osnovno pravico do vzgoje otrok. Ljudi iz Cerkve tudi moti dolg spisek hudih kazni za razne prekrške zoper zakon. Menijo, da se „osnutek ni osvobodil težnje po nadzoru in omejevanju vsega, kar v Cerkvi ni goli obred ali pisarniški posel. Ni tudi jamstev za gradnjo in odpiranje cerkvenih prostorov". Kljub vsemu upajo, „da bodo tokrat želje vernih občanov upoštevane".
© 29. januarja je opravil papež v baziliki sy. Petra slovesno mašo v navzočnosti 10.000 mladih in sicer na prošnjo številnih mladinskih organizacij, ki so želele 25. svetovni dan gobavcev praznovati skupaj z njim.
Papež je med mašo tudi govoril. Začel je z evangeljskim odlomkom o govoru na gori: „Kdo v zgodovini si je drznil blagrovati reveže, miroljubne, lačne in žejne pravice, preganjane? Te besede, ki jih je Jezus vrgel v družbo, temelječo na pravici močnejšega, bi utegnil kdo razumeti kot nekakšen program malodušnosti, ki ni vreden človeka. V resnici pa je bil to razglas nove civilizacije ljubezni, ki bo temeljila na doslej nepoznanih vrednotah.“
Papež je dalje govoril, da je Jezus tudi v odnosu do gobavcev pokazal svoje revolucionarno mišljenje. V stari zavezi je bil gobavec nečisto bitje. Družba ga je izobčila. Jezus pa ni delal nobene razlike med njimi in zdravimi. Pred
to je temelj naše vere:
Gospod je res vstal, aleluja
Iz vere, da je Jezus iz Nazareta, ki je na veliki petek na križu umrl, na veliko noč zgodaj zjutraj vstal, je zrasla Cerkev, ki je že dva tisoč let kvas zemlje in luč sveta vsemu človeštvu.
Jezusovi učenci so vedeli, da je Jezus res umrl.
Do prepričanja, da isti Jezus živi, so prišli na dva načina: grob, v katerega so bili položili Jezusovo truplo, so našli prazen; Jezusa so po njegovi smrti videli mnogi od njih živega (neverni apostol Tomaž se je hotel celo dejansko prepričati, če so rane na Jezusovem telesu res prave).
Iz tega prepričanja, da je Jezus vstal, so njegovi učenci spočeli svetovno gibanje, ki je še v dvajsetem stoletju prav tako živo kot takrat.
PRAZEN GROB
Vsi štirje evangeliji poročajo, da so v nedeljskem jutru po tistem petku, ko je Jezus umrl, našli njegov grob prazen.
Najprej je to odkrila Marija Magdalena, bodisi sama, bodisi skupaj z drugimi ženami, ki so bile navzoče ob Jezusovi smrti. Ko je našla kamen odvaljen od groba, je brez preiskovanja sklepala, da je truplo odnesel kakšen človek ali več ljudi. V tem smislu je sporočila učencem. Isto so jim povedale druge žene, a njim „so se zdele te besede kakor blodnja in jim niso verjeli.“
Evangelisti dodajajo, da je bilo to odkritje pozneje potrjeno: „In nekateri od naših so šli h grobu in so našli tako, kot so žene rekle“ (Luka). Peter in Janez sta tekla h grobu in našla, kakor je Marija
Magdalena povedala. „Videla sta in sta verovala“ (Janez). En angel (Matej, Marko) ali dva (Luka) sta zagotovila učencem, da Jezusa ni tukaj, ker je vstal.
Kljub temu da so apostoli preverili resnico o praznem grobu, je iz evangelijev očitno, da se apostoli niso zadovoljili za svojo vero v Jezusovo vstajenje samo s praznim grobom. To je bil preslaboten dokaz. Zato so kot veliko važnejšo resnico oznanili svetu, da se jim je iz groba vstali Jezus ponovno prikazal, da so z njim govorili in celo jedli.
r
bogek v kuhinji
Za poroko je dobil moj mož od svojih staršev umetniško razpelo. V spalnici sva imela že nekaj drugega in tako je bogek prišel v kuhinjo. Od tam še danes kraljuje najinemu doma, naši družini, in prav vesela sem, da ga imam.
Še danes se spominjam tesnobnih občutkov, ki sem jih preživela nekega zimskega dne-Mož je bil na službeni poti. Bilo je že pozno popoldne, njega pa od nikoder. Radio je opozarjal na poledico in gosto megl° na Dolenjskem, kjer se je mož
V__________________________
VSTALEGA SO VIDELI
Sveto pismo nove zaveze govori 0 Jezusovem vstajenju: Kristus je Urnrl in oživel; vstal je od mrtvih; bil je položen v grob, tretji dan je vstal v življenje.
Prvi kristjani so pojmovali Gospodovo vstajenje kot nasprotje
njegove smrti in pokopa. Ko so rekli, da je vstal od mrtvih, se jim je samo po sebi zdelo umevno, da njegovega trupla ni več v grobu. To svojo vero so opirali najbolj na dejstvo, da so Jezusa videli po njegovi smrti živega mnogi njegovi učenci.
smrtjo se je s svojo osamelostjo in telesno izmaličenostjo z njimi izenačil.
Papež je nato narisal prizadevanje Cerkve, ki se je ves čas svojega obstoja zanimata za bolnike, med njimi tudi za gobavce. Zgodovinsko je izpričano, da so se kristjani začeli prvi zanje zanimati in jim pomagati.
• Kakor že več let zapovrstjo je metropolit Pogačnik tudi letos povabil za praznik sv. Frančiška Šaleškega (24. januarja) vse tiste, ki se znotraj Cerkve na Slovenskem ukvarjajo s časnikarstvom in izdajanjem verskega tiska. Vabilu so se odzvali uredniki glasil, ki jih izdaja Mohorjeva družba, pa iz uredništva Ognjišča, Družine, Cerkve, Mavrice, Božjega okolja, Cerkvenega glasbenika, Bogoslovnega vestnika, Prijatelja, Srečanj, Biltena in drugih.
Maševal je ljubljanski nadškof in med nagovorom povedal nekaj
'Podil, v prsih me je stiskalo °b skrbi, moje vroče prošnje in Proseči pogledi pa so romali h križanemu. Mož se je vrnil živ 'n ce/, čeprav s precej razbitim avtomobilom.
Spominjam se tudi jutra, ko Sern s porodnimi popadki se-de,'a na klopi pod razpelom in čakala moža, da me odpelje v Porodnišnico. Skrbel me je po-r°n, skrbeli otroci, ki sem jih Puščala doma. Njemu, ki so mu Poznani tesnobni občutki vsa-°9ar izmed nas, sem lahko orovala svoje trpljenje. Nanj roložila svoje skrbi.
Spominjam se jutra, ko sva z °*em odpeljala nezavestnega v bolnišnico. Nisva vedela,
1 bo z njim. Nama bo umrl, s° Postal duševno prizadet? n el in spet sem pogledovala p steno in molila: „Oče, vse ti mogoče, vzemi ta kelih od
mene! Vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!"
Kolikokrat so otroci, zlasti ob koncu šolskega leta, prijokali domov, češ da se jim je zgodila krivica. Kakor koli je že bilo, res ali ne, vselej sem jim na razpelu pokazala Tistega, ki se mu je zgodila največja krivica. Ob pogledu Nanj je zamrl vsak očitek, vsak izgovor.
Vsakdanja in na videz preprosta življenjska vprašanja se često tako zapletejo, da jih zna razvozlati le On s križa. Zato pustim, da mi jih rešuje. Tudi če rešitve ne vidim takoj, vem, da bo prišla, morda šele čez leta.
Zakaj ima za nas kristjane razpelo tolikšen pomen, privlačnost in moč? Saj nas vendar spominja Jezusove strahotne smrti in muk.
Kristusova smrt vzbuja življe-
nje. Po potresu in temi velikega petka stoji Kristusov križ kot silhueta pred večernim nebom, ki se vedri. Kristusu niso zlomili nog, s sulico so mu prebodli srčno stran, da bi ugotovili, ali je že mrtev. Iz nje sta pritekli kri in voda, da so se spolnile besede: „Iz njegovega osrčja bodo tekle reke žive vode" in „Moja kri je res pijača."
Evangelist Janez tudi pravi, ko poroča o Jezusovi smrti, da je „izdihnil duha“. To kaže na tri velike zakramente, ki nam dajejo življenje: voda je vidno znamenje krsta, kri evharistija, dih pa sveti Duh, ki ga bo Jezus sam tri dni kasneje dihnil v svoje apostole.
Križ je „novi tempelj z večno valujočo tempeljsko studenčnico" — zato nas tako privlači.
N. A.
J
misli o vlogi sredstev družbenega obveščanja v življenju sodobnega kristjana. Povedal je, da ima Cerkev na Slovenskem za oznanjevanje in versko informacijo na razpolago samo tisk, saj ji je dohod do radia in TV zabranjen. Vendar pa po njegovem mnenju možnosti verskega tiska niso dovolj izrabljene.
Po maši so se udeleženci srečanja pogovorili o koordinaciji slovenskega verskega tiska. Oživeti bi bilo treba komisijo za verski tisk, ki bi uredništva raznih verskih listov usmerjala, jim svetovala in jih vzpodbujala.
• Za začetek posta je napisal v ljubljanski Družini uvodnik nadškof dr. Jože Pogačnik. Med drugim je povedal:
„Na zidu v New Yorku je nekdo zapisal: ,Bog je mrtev, pravi Nietzsche.' Naslednji dan je nekdo dopisal: .Nietzsche je mrtev, pravi Bog.' Nietzsche je bil duhovni oče nemškega nacizma, ki je v zadnji svetovni vojni terjal okoli 40 milijonov pobitih in okoli 80 milijonov ranjenih ... Kajni hodijo po svetu .... /A tudi v teh časih jih je mnogo, pri katerih je seme božje besede padlo na dobro in rodovitno zemljo ... Cerkev je tudi v tem času sveta. Tudi v naših časih živi mnogo svetnikov ...
Zato smo glede bodočnosti sveta lahko optimisti. Tudi v našem času bodo krščanski verniki luč sveta, sol zemlje in kvas, ki stori, da se počasi vse prekvasi. Zato, dragi verniki, bodite v veri in verski praksi stanovitni in pogumni. Veselite se, če vas na primer v tovarni kdo zasmehuje, ker ste bili v nedeljo pri obhajilu. Saj vas je Kristus blagroval.
Glejte, da vas duh današnjega uživaštva in lagodnega življenja ne zapelje, da bi pozabili na Boga, na molitev in na praznovanje nedelje. Ohranite trdno versko prepričanje in po njem tudi dosledno živite, ne oziraje se na posvetno mnenje ljudi."
Najstarejše poročilo najdemo pri apostolu Pavlu, bivšemu sovražniku Kristusa in kristjanov. Pisal je približno četrt stoletja po Jezusovi smrti, o njegovem vstajenju, pa je govoril z apostolom Petrom štiri ali največ sedem let po tem, ko je Jezus vstal. Pavel piše, „da je Kristus za naše grehe umrl, kakor je v pismih; in da je bil pokopan in da je tretji dan vstal; in da se je prikazal Kefu in potem dvanajsterim; potem se je prikazal več kot petsto bratom hkrati, izmed katerih je še zdaj večina živih, nekateri so pa zaspali. Potem se je prikazal Jakobu, nato vsem apostolom. Nazadnje pa se je prikazal tudi meni.“
Pavel hoče reči: „če kdo meni ne verjame, naj gre v Jeruzalem in naj poišče tistih petsto ljudi, ki so vstalega Jezusa videli, saj jih še večina živi, pa naj jih natančno izpraša o njegovih prikazovanjih in se tako prepriča, da se je to res zgodilo.“
Evangelisti opisujejo Jezusova prikazovanja kot taka, ki so težko opredeljiva in se izmikajo človeški besedi, saj so zunaj običajnega doživljanja. Vendar so puščala v ti-
stih, ki so jih doživeli, neizpodbitno prepričanje, da so se za kratek čas res srečali s svojim živim Gospodom.
Pri teh srečanjih z vstalim Jezusom, pa naj se dogajajo na vrtu, v hiši, na hribu, ob jezeru, se vzbudi v apostolih najprej začudenje, dvom in obotavljanje, za tem pa neomajna gotovost, da je to res On. Poročila o teh dogodkih se v bistvu skladajo: učenci so res videii Gospoda; v posameznostih pa si nasprotujejo, kar ni čudno spričo nenavadnosti le-teh. Niti se niso evangelisti potrudili, da bi poročila med seboj vskladili, saj so bili popolnoma gotovi o videnjih in jih torej ni bilo treba dokazovati, utemeljevati ali zagovarjati. O popolnoma gotovih dogodkih je bilo zanje vsako nadaljnje razpravljanje brez pomena.
Ko bi hotel zgodovinar strogo znanstveno dokazovati Kristusovo vstajenje, bi lahko dokazal samo to, da so bili apostoli prepričani, da so govorili z vstalim Jezusom, več ne. Pa osupniti bi moral pred dejstvom, da so po teh dogodkih postali čisto novi ljudje, ki so sprožili svetovno gibanje. Tega ne bi mo-
gel razumeti, če bi imel srečanja apostolov z vstalim Gospodom za zmoto ali laž.
Presenetljivi zagon, s katerim se je kljub nepopisnim težavam zače-|a širiti prva Cerkev, je najpreprič-ijivejši dokaz za resničnost Jezu-sovih prikazovanj. Apostole je očit-no nekaj čisto spremenilo. Sami so rekli, da je bilo to srečanje z vsta-lirn Jezusom. Nobenega razloga nimamo, da bi jim ne verjeli. Nas-Ptotno: vse razloge imamo, da jim verjamemo.
r

polne
jerbase
velikonočnega
veselja!
vasi
j
r

slovenska
velika
noč
CVETNA NEDELJA
Spomin Kristusovega vhoda v Jeruzalem, ko je iahaje na o-slici doživel navdušen sprejem množice, praznuje Cerkev s posebnimi obredi pred veliko mašo: z blagoslovitvijo oljk in butar in slovesno procesijo. Oljčnih vejic in butaric meščanov kar ni mogoče primerjati z butarami na deželi; le-te so zajetne in težke. Meščan zatakne oljčno vejico za razpelo ali podobo na steni, kmet pa butaro razdre in razdeli „žegnani les" na nešteto krajev, kjer naj mu varuje zdravje in imetje.
VELIKA SREDA
Po župnijskih cerkvah postavijo božji grob. Navadno ga napravijo v stranski kapeli. Večina cerkva hrani zanj slikane kulise, ki predstavljajo ospredje skalnate votline Kristusovega groba, stražarje in obrise Jeruzalema. Nad grobom pa se dviga prazen križ z belim prtom, položenim čez prečni tram. Živo zelenje v lončkih in razsvetljene barvaste krogle krasijo božji grob.
VELIKI ČETRTEK
Po Slavi pri večerni maši „zavežejo orgle", zvonovi pa „odlete v Rim na božjo pot", ker „so Bogec umrli". Namesto zvonov se oglaša z zvonika velika raglja.
Po mestih začno že na veliki četrtek obiskovati božje gro-
bove ali kot pravijo, „gredo božje grobove molit“. Na deželi prihajajo popoldne k božjemu grobu v župno cerkev zlasti matere z otroki.
VELIKI PETEK
Veliki petek je edini dan v letu, ko ni maše. Oltar je brez vsega okrasja. Samo dve sveči sta ostali na njem. Tabernakelj je odprt in prazen, pred njim je v temno tančico zagrnjeni križ. Veliki petek je dan žalosti.
Po novem je služba božja prestavljena na večerni čas. Namesto maše je opravilo, ki obsega uvod z branjem beril in pasijona, prošnje vernikov, razkrivanje in počeščenje križa, obhajilo.
VELIKA SOBOTA
Po kosilu je po večini slovenskih krajev še danes blagoslov jedil, „velikonočnega žegna“: klobas, pirhov, hrena, kolača, gnjati.
Velikosobotna služba božja se obhaja šele v večernem času. Duhovnik blagoslovi najprej novi ogenj. Tega raznesejo otroci po hišah. Nadaljevanje cerkvenega opravila je starodavna priprava na krst, ki so ga kate-humeni prejeli včasih v noči od sobote na nedeljo: blagoslovitev krstne vode, litanije vseh svetnikov in maša.
VELIKA NOČ
„Vstajenje“ je bilo včasih zelo slovesno: „Čudovita so vstajenja po slovenskih cerkvicah in gričkih: procesija okoli cerkve, godba, gasilci, pevsko društvo, pajbari in dekline v novih gvantih in nebo — pokleknimo! Možnarji bobnijo, zvonovi donijo v glas aleluje, vsi zvončki pripevajo z otroškimi grli ... Aleluja, aleluja!“ (Leopold Stanek)
's
no,
to pa od doma
V*.____________________________J
(nadaljevanje s 3. strani) nem vagonu pripeljali nov tovor za atomsko elektrarno v Krškem. Gre za 165 ton težak rotor, torej za enega najtežjih tovorov, kar so jih doslej pripeljali v atomsko elektrarno Krško.
SLADKOR BO DRAŽJI — Jugoslavija ima zadnja leta nekatere stalne dobavitelje sladkorja. To sta predvsem Kuba in Brazilija. Ker izvozniki ugotavljajo, da je cena sladkorja na svetovnem trgu prenizka, so napovedali podražitev sladkorja. To pa pomeni, da bo v letošnjem letu tudi Jugoslavija sladkor na tujem kupovala dražje, čemur seveda nujno sledi podražitev na domačem trgu.
„ELANOV“ SERVIS — V prehodu Trgovske hiše „Emona“ v Ljubljani posluje od 12. decembra lani „Elanov“ servis za smuči. Poleg montaže vezi popravljajo in brusijo robnike, delno poškodovano maso pa popravijo. Prav tako lepijo poškodovane smuči, skratka opravijo vsa možna opravila.
APRILA NEPOSREDNA ZVEZA Z EVROPO — Čez dobra dva do tri mesece, ko bo z dveletno zamudo začela v Ljubljani delovati nova tranzitna telefonska centrala, se bo dalo neposredno iz Slovenije poklicati kateregakoli telefonskega naročnika v domala vsej Evropi.
NORA PUSTNA NEDELJA — Po vsej Sloveniji so se vrstile pustne norčije. V Ptuju in Litiji, Cerknem, pa tudi drugod so se organizatorji karnevalskih prireditev letos še posebno pripravljali nanje. Na Ptujskem polju, kjer je domovina ku-rentovanja, so kurenti zaplesali. Osrednja prireditev je bila na pustno nedeljo v Ptuju, kjer je poleg pustnih likov, šem in burkežev nastopilo blizu 100 kurentov. To tra-
r\z slovenskega tiska >
Z izrezki iz slovenskih revij in časopisov, ki izhajajo doma in po svetu, skušamo zasledovati dogajanje med Slovenci. Za utemeljenost komentarjev in mnenj ne odgovarjamo.
V_________________________
družina
KARDINAL KÖNIG ODGOVORIL ZDOMSKEMU DUHOVNIKU O KOROŠKEM VPRAŠANJU
„Cerkev v Avstriji pozorno spremlja razvoj narodnostnih manjšin v državi. Koroška škofijska sinoda in vseavstrijska sinoda sta o tem sprejeli jasne sklepe in dolžnosti, ki obvezujejo predvsem krajevne Cerkve, da se dosledno zavzemajo za nadaljnji obstoj in razvoj narodnostnih manjšin v Avstriji. Ko smo letos avstrijski škofje opravili obisk ,ad limina' pri apostolskem sedežu, smo papežu predložili petletno poročilo o družbeni učinkovitosti Cerkve v našem prostoru. Pri tem smo poročali tudi o prizadevanjih Cerkve za rešitev manjšinskega vprašanja. Iz poročila je razvidno, kako je Cerkev prav temu vprašanju dala poseben poudarek in avstrijski družbi ponudila pomoč pri reševanju tega spora.“
Tako je prejšnji mesec odgovoril dunajski nadškof in kardinal F. König odličnemu slovenskemu zdomskemu duhovniku na pismo, v katerem ga je ta prosil, naj bi se Cerkev v Avstriji, zlasti na Koroškem, bolj zavzemala za pravice slovenske manjšine v državi.
Sredi lanskega leta je stopila v veljavo avstrijska manjšinska zakonodaja. Koroški Slovenci so jo — neglede na svetovnonazorsko prepričanje — enoglasno odklonili. Ne morejo namreč sprejeti ureditve, ki bi Slovence preprosto izbrisala iz dveh tretjin avtohtonega naselitvenega ozemlja. Slovenci živijo že več kot tisoč dvesto let v Podjuni, Rožu in na Zilji tja do Šmohorja. Razumljivo je tudi, da se Slovenci ne morejo odpovedati pravicam, ki jih zagotavlja slovenski in hrvaški manjšini 7. člen avstrijske državne pogodbe. Trenutna ureditev, ki sloni na preštevanju iz novembra 1976, ne ustreza ne duhu ne črki omenjenega člena.
Kardinal se je v odgovoru na omenjeno pismo dotaknil „julijske zakonodaje“ in jo v diplomatskem jeziku ocenil kot „sposobno izboljšanja in potrebno razvoja“ (verbesserungsfähig und entwicklungsbedürftig). Ce bi kardinalove besede povedali po domače, bi rekli, da je sedaj veljavna zakonska ureditev manjšinskega vprašanja zanič in da jo je treba popraviti, izboljšati.
Kardinal tudi poudarja, da je treba iskati rešitev v pogovoru z zastopniki manjšine in ne mimo njih. Dobesedno piše: „V tem duhu bo avstrijska Cerkev tudi v prihodnosti skušala biti zagovornica šibkih in si živo prizadevati za sožitje med narodnostnimi skupinami in za pravice narodnostnih manjšin. Cerkev se zaveda, da je zakon o narodnostnih manjšinah, ki ga je sprejel (dunajski) parlament, pomanjkljiv in potreben izboljšave, zato pa poziva vse odgovorne dejavnike, naj skupaj z vsemi ljudmi dobre volje — tudi z zastopniki manjšin in ne mimo njih — iščejo takšno rešitev, ki bo slovenski in hrvaški manjšini zagotovila uresničitev tistih pravic, ki so zapisane v mirovni pogodbi.“
Kardinalove besede je treba poudariti, saj se je z njimi jasno oddalji! od obstoječe zakonske ureditve manjšinskega vprašanja v Avstriji ih poudaril, da je treba iskati rešitev z zakonitimi predstavniki koroških Slo-
vencev, to je z Narodnim svetom koroških Slovencev in z Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem.
Kardinal končuje svoje pismo slovenskemu duhovniku takole: „Kadar 9re za reševanje in odpravljanje sporov, se mora kristjan ravnati po Kristusovem zgledu. Pripravljen mora biti, da slabotnejšemu, številčno šibkejšemu in v osamljenost porinjenemu sočloveku, človeku, ki je prišel v nevarnost, da izgubi svojo istovetnost (identiteto) — v takšen položaj Prihajajo evropske narodnostne manjšine nemalokrat — zgradi most, po katerem bo lahko postal enakopraven član družbe in kot tak deležen polne enakopravnosti v družbenem življenju. Rešitev narodnostnega spora na Koroškem vidim v tem, da se razmere, ki ga sedaj pogojujejo, spremenijo v takšne, ki bodo privedle do složne izravnave obstoječih razlik.“
Pred koroškimi kristjani obeh narodnosti stojijo v novem letu obsežne naloge. Nemški kristjani naj bi večinskemu narodu vedno znova dopovedovali, da obstoj slovenske manjšine v deželi ni nikakršno zlo, temveč bogastvo, ob katerem se tudi on notranje plemeniti.
Zato je treba odpraviti vsako nestrpnost, preziranje in zapostavljanje Slovencev. Če je nekdo Slovenec, ni zato manj vreden človek!
Slovenski kristjani pa morajo s svojim delom dokazati, da so živi udje Cerkve na Koroškem. Ko prebiramo njihova verska gesla, ugotavljamo, ba gredo po tej poti. Trudijo se z raznimi tečaji duhovnih vaj in skupinskimi srečanji za duhovno poglobitev. Zelo radodarno podpirajo misijone. Čutiti je, da je tudi mladina povezana s Cerkvijo in da dejavno sodeluje v verskem in cerkvenem življenju. Vodstvo koroške Cerkve se mora tega samo veseliti in zato še bolj prisluhniti upravičenim željam po večji enakopravnosti slovenskega jezika pri verouku, bogoslužju in cerkvenem uradovanju. Potem bo versko življenje med Slovenci še bolj živo.
Družina, Ljubljana, 15. januarja 1978, str. 3.
dicionalno turistično posebnost so si prišli ogledat ljudje od blizu in daleč.
*
BEGUNJE — Znana tovarna „Elan“ je predstavila kolekcijo svojih najnovejših smuči, s katerimi so tekmovali jugoslovanski smučarji na svetovnem prvenstvu v Garmisch-Partenkirchnu. S smučmi „Elanove“ tovarne so nastopili tudi mnogi tuji tekmovalci, med njimi tudi svetovni zmagovalec v slalomu in veleslalomu Šved Ingemar Stenmark. Smuči v novih modnih barvah in z novimi oznakami bodo ljubiteljem belega športa na voljo prihodnjo sezono.
BIZELJSKO — Bilo je skoraj pred sto leti, točneje leta 1896, ko so na Bizeljskem priredili prvo vinsko razstavo, ki je pritegnila vinogradnike iz Avstrije in Madžarske. Letos je bila na Bizeljskem od 26. do 29. januarja podobna prireditev: „Praznik posavskih vin 77". Posebna strokovna komisija je podelila diplome najboljšim vinogradnikom na posavskem področju, ki meri 11.000 hektarjev vinogradov.
KdlalftW

GLAS
kruh in svoboda
V preteklem tednu se je svet spominjal začetka praške pomladi. Pred desetimi leti se je namreč zgodilo, da so tiste dni v Pragi zamenjali teda-djega sekretarja češkoslovaške partije Novotnega z Aleksandrom Dub-sekom. Kaj so hoteli češkoslovaški partijci? Preprosto kruh in svobodo. r° se pravi pridobitve socialističnega reda, toda v svobodi, ali, kot so Se oni takrat izražali, hoteli so socializem s človeškim obrazom.
Znano je, kako se je poskus končal: sovjetski tanki so v družbi s sov-]etskimi sateliti pogazili praško pomlad. S tem so potrdili, da zanje velja: KRUH ALI SVOBODA. Za leninistične partije sta ti dve osnovni člove-kov' zahtevi nezdružljivi.
Vemo, da te dileme zahodni komunisti še niso rešili. Italijanska par-IJa je sicer zatrdila, da hoče ohraniti demokratični pluralizem, to se pravi s',°bodo. Vendar ji le naivni ljudje verujejo.
po vseh bridkih izkušnjah v zgodovini so v Italiji prav številni tisti, ki ^erujejo, da je PCI (= Italijanska komunistična stranka) rešila dilemo med ^uhom in svobodo. Tem slednjim je odgovoril predsednik italijanske par-'18 Poslanec Longo, ki je izjavil, da PCI je in ostane leninistična partija. Jsmu so se pridružili tudi številni drugi partijski voditelji. Iz tega smemo '"KlePati, da je v partiji sami neko nesoglasje v izjavah.
In ^ bistvu pa je evrokomunizem (= neke vrste demokratični komunizem)
I 2 njim demokratizacija italijanske partije samo pobožna želja naivnih a 'janov. Partija sama dobro ve, kaj je in kaj bo naredila, če pride na last- Kot leninistična partija bo ponovila z Brežnjevom: Ali kruh ali . °boda. Izbrala bo kruh, to se pravi, vpeljala bo diktaturo. To pomeni °n9ova izjava, da je PCI leninistična partija.
BOHINJSKA BISTRICA — 460 delavcev temeljne organizacije LIP v Bohinjski Bistrici je bilo nadvse presenečeno in zadovoljno. Vse tri žirije Beograjskega pohištvenega sejma so pohištvu „Dota" priznale visoko in največjo vrednost. Pohištvo je izdelano iz mehkega lesa.
GROSUPLJE — Pred kratkim so v Žalni, vasici nedaleč od Grosupljega, odkrili 64-letnega Janeza Rusa, človeka, ki se je celih 32 let in šest mesecev skrival v hiši svoje sestre. Ujet v stisko, lastno, tragično obsodbo, je desetletja ždel med štirimi stenami, vstran od ljudi.
KROPA — Kovaški muzej v Kropi obhaja že 25-letnico svojega kulturnega delovanja. Muzej zbira, ureja in razstavlja zgodovinsko gradivo, ki so ga zbrali o železarstvu v Kropi, Kamni gorici in Upniški dolini. Lani je imel muzej kar 15.800 obiskovalcev. Muzej ima več oddelkov:	piavžarstvo, rudarstvo,
oglarstvo, umetno kovaštvo in druge.
LENDAVA — Tu je bil zbor poljedelskih tekmovalcev v proizvodnji koruze, sladkorne pese in krompirja. Pri proizvodnji sladkorne pese je najboljše uspehe dosegel Jože Horvat, med proizvajalci koruze je bil najuspešnejši Martin Cigan, med proizvajalci krompirja pa Štefan Horvat.
LJUBLJANA — Člani Baragovega odbora, ki se prizadeva za proglasitev slovenskega misijonskega škofa Friderika Ireneja Baraga, so priredili posebno slovesnost v ljubljanski stolnici ob 110-letnici smrti Friderika Baraga, ki je bil misijonar med Indijanci v Severni Ameriki.
LOG PRI VIPAVI — Tu je škof Jenko praznoval ponovitev slovesnosti novonastale koprske škofije s tistimi verniki, ki niso mogli priti na slavnost v Koper. Marijino cerkev so kljub ledeno mrzli burji verniki napolnili. Ob škofu Jenku sta pri slovesnosti somaševala tržaški škof Bellomi in goriški nadškof Coco-lini, ki je spregovoril v imenu tržaškega škofa in v svojem imenu v lepi slovenščini.
MARIBOR — Dosedanjim posteljam na bolniškem oddelku za psihiatrijo na pohorskem Dvoru (122 jih je) se je pridružilo še 62 novih. Na oddelku so lani zdravili nekaj več kot 1600 bolnikov, med njimi je bila ena tretjina alkoholikov.
MARIBOR — Mariborsko letališče je že pripravljeno, da bo začasno zamenjalo julija in avgusta letališče Brnik pri Kranju, kjer bodo morali temeljito prenoviti že močno prizadeto pristajalno stezo.
MIRNA — Mirenska IMV je decembra začela izvažati v Francijo vratne obloge za avtomobile. Proizvodnjo vratnih oblog so povečali od 4000 na 8000. Od nekdanjih 20 delavcev v tem oddelku se je sedaj število povečalo na 50.
ORMOŽ — Prvi, šestinpetdeset-megavatni agregat hidroelektrarne Srednja Drava 2 v Forminu so v začetku februarja uspešno preizku-
Pri tem je treba opozoriti, da diktatura proletariata ni nujno povezana z marksizmom. Karl Marx je predložil svoje ideje o rešitvi socialnega vprašanja, ki morejo najti svojo rešitev tudi v okviru demokratičnih svoboščin. Saj se na Marxa sklicujejo tudi socialisti in socialni demokrati.
Kako se dajo rešiti pravice delavcev brez diktature, pričajo npr. angleški laburisti. Tudi oni so delavska stranka, pa niso niti najmanj zagovorniki kake diktature. Učimo se lahko tudi pri ameriških delavcih in ameriških sindikatih. Nihče ne bo upal trditi, da so angleški in ameriški delavci nazadnjaški, reakcionarji. Ali da nemška, švedska in druge socialistične in socialno demokratske stranke ne ščitijo delavca in njegovih pravic. Toda te stranke vedo, da je treba zagotoviti delavcu ne samo boljši kos kruha, temveč tudi svobodo.
Po našem mnenju so danes sindikati in z njimi delavci tisti, ki bodo odločali o nadaljnji usodi svobodne demokracije v Italiji. Če ljubijo svobodo, potem bodo izbrali geslo „kruh in svoboda“. To se pravi, da bodo izhod iz sedanje gospodarske in politične krize poiskali z demokratičnimi sredstvi, kakor to delajo angleški, ameriški, švedski in nemški delavci.
Če pa jim svoboda ni pri srcu, bodo podprli italijansko partijo in s tem novo diktaturo v državi. Ta diktatura bo leninistična, bo delavska, bo imela morda kak drug pridevek, a v bistvu bo diktatura z vsemi lastnostmi sleherne diktature.
Katoliški glas, Gorica-Trst, 12. januarja 1978, str. 1.
BORIS PAHOR NI SMEL V SLOVENIJO
Ob koncu starega leta se je znova zgodilo, da pisatelj Boris Pahor ni mogel oziroma ni smel čez „najbolj odprto mejo“. Zataknilo se je na bloku v Sežani, tam je obtičal s svojim avtomobilom. V upanju, da ne bo hud, mu dajem dobrohoten nasvet:
1.	Spremeni naj priimek. Namesto Boris Pahor naj ostane Boris Pa-corini oz Pecorini (pecora = it. ovca, bedak; op. NL). Ljudi s takimi priimki ne ustavljajo na meji.
2.	Zamenja naj poklic. Namesto da si s tinto prste maže, naj si s sajami počrni obraz in srajco, postane naj dimnikar. Črni ljudje imajo v Sežani prednosti.
3.	Kot dimnikar Boris Pacorini oz. Pecorini naj napiše nov intervju z Edvardom Kocbekom. V Zalivu naj ga objavi po pravici in resnici, namreč da ni res, da so kdaj v zgodovini pobili deset tisoč domobrancev, temveč je res, da so jih poslali na letovanje v Trnjulčičin grad nekje pod Snežnikom. Tam živijo srečni in veseli s Trnjulčico, Sneguljčico in palčki, pa še z Jankom in Metko.
Slovenci, ki radi verjamejo legendam in pripovedkam iz tistih časov, bodo še rajši verjeli to, posebno ker jim bo razbremenilo vest.
Če to troje naredi, potem naj bo prepričan, da mu bo odprta cela slovenska meja od Jezerskega do Št. Jerneja pri Miljah. Ko ga bo na oni strani srečna Sneguljčica poljubila, naj še meni pošlje hvaležen pozdrav za dober nasvet.
Katoliški glas, Gorica-Trst, 12. januarja 1978, str. 2.
Pisatelj Pahor je hotel 28. decembra prisostvovati v Dutovljah razpravi, kamor ga je zemljemerec klical v zvezi z neko zapuščinsko zadevo. Na meji v Sežani so mu službujoči jugoslovanski organi rekli, da ne sme vstopiti. Isti dan je o tem poročal tržaški radio in prinesel tudi intervju s Pahorjem.
Treba je reči, da je novica povzročila med ljudmi moreč vtis. Tako moreč, da se človek sprašuje, ali se oblasti v Ljubljani pravzaprav zavedajo, do kakšne mere so ranili primorskega človeka.
Borisu Pahorju je mogoče očitati marsikaj, kakor vsakomur. Toda prav tako mu je treba priznati izredno ljubezen do slovenstva v celoti in do trpečega slovenstva na naših tleh še posebej.
Zakaj torej takšen ukrep, ki ni bil storjen proti nobenemu vodju tržaškega MSI (— Italijansko socialistično gibanje), proti nobenemu fašistu, pač pa proti povratniku iz nemških taborišč in pristašu OF ter socialistu
Borisu Pahorju, prvemu tržaškemu slovenskemu književniku in članu Društva slovenskih pisateljev?
Na to vprašanje je v omenjenem intervjuju prizadeti odgovoril, da je po vsej verjetnosti šlo za represalije, ker se je zavzemal za osvoboditev Miklavčiča in časnikarja Blažiča. Ta dva — aktivna člana OF med vojno — sta bila obsojena zaradi nekih člankov v reviji Zaiiv, in to v zvezi s Kocbekovo afero.
Človek se vpraša: Ali ni Pahor delal tega, kar je v demokratični družbi za urednika ne samo edino moralno, ampak je tudi njegova dolžnost, namreč da brani svoje sodelavce?
Toda tu je še en absurd: Miklavčič in Blažič sta bila namreč ob novembrski amnestiji izpuščena na svobodo.
Čemu torej takšen ukrep proti Pahorju, ki v svoji obrambi obsojencev ni posegel po kakšnih skrajnostnih sredstvih? Poleg tega se je to zgodilo sredi božičnega odmora beograjske konference o človeških pravicah!
Matična oblast verjetno ne računa, da bo s tem uklonila človeka, kakršen je Boris Pahor. Ostaja zato samo ena razlaga: da ukrep sam meri prek Borisa Pahorja drugam, da gre za obliko pritiska na slovenski demokratični tabor, na njegovo idejno in politično neodvisnost. To je splošen vtis med politično osveščenimi ljudmi na Tržaškem in Goriškem.
Če ta vtis drži, potem moramo samo obžalovati skrajno nepolitičnost takega ukrepa, ki na veliko podira med zamejskimi Slovenci ugled matične domovine. Ta dogodek je očiten udarec po osveščeni skupnosti narodno neupogljivih in demokratično orientiranih Slovencev.
Kaj menijo o zadevi člani Društva slovenskih pisateljev, katerega član je Boris Pahor?
Katoliški glas, Gorica-Trst, 19. januarja 1978, str. 1.
SVOBODNA SLOVENIJA
* BSLOVUNIA LIBRE>
GOSPODARSKI POLOŽAJ SRS 1977
sili. Okoli triurno obratovanje pa pomeni zeleno luč za nadaljnja zahtevna dela.
PODBOČJE — Kamniška „Eta", ki je največja predelovalka kumar, paprike in pese, ima v načrtu graditi tovarno kompota v Podbočju pri Kostanjevici. Idejni načrt je že izdelan in predvidoma bo tovarna začela z redno proizvodnjo leta 1979.
PREVALJE — Na Prevaljah in v Žerjavu v Mežiški dolini sta bili osrednji prireditvi, posvečeni 100-letnici rojstva pesnika Otona Župančiča. Recital so pripravili Študijska knjižnica, Društvo koroških knjižničarjev in recitatorji domačih kulturnoumetniških društev; na prireditvi pa so sodelovali tudi pevci „Vresa" in člani DPD „Svoboda" iz Črne na Koroškem.
PTUJ — Na mednarodni razstavi fotografij v ameriškem mestu Pu-yallup v zvezni državi Washington je član Fotokluba „Maribor" inž. Stojan Kerbler iz Ptuja dosegel lep uspeh. Za fotografijo „Deklica“ je dobil posebno nagrado, ki so jo podelili najboljši fotografiji na temo „Otroci“, in še častno diplomo žirije.
Premnogi obiskovalci (Slovenije), skoraj bi rekli večina, trdijo, da doma živijo dobro, celo izvrstno. Poskušajmo to analizirati.
Najprej je treba odkloniti smešno trditev, da danes ljudje žive bolje kot pred vojno. Ta trditev, četudi resnična, je namreč nesmiselna, ker se |e končno po celem svetu v skoraj 40 letih dvignila produkcija, razvila '_n uporabila nova boljša tehnika in temu primerno se je povsod dvignila ^'vljenjska raven. Ne smemo tudi pozabiti, da je bilo življenje v SRS v Prvih 20 letih po vojni, vse do 1965, silno trdo. Kdo bo vrnil in povrnil škodo 20 let?
M zadnjem času se položaj kmeta izboljšuje, toda je še vedno daleč Za Položajem kmeta v Avstriji in Italiji.
M SRS je razmerje med cenami produktov in med cenami strojev in 9n°jil še vedno zelo neugodno. Za kmečke pridelke plačuje SFRJ v zad-nisrn času vsaj približno svetovne cene; o kakšni podpori, če cene ne Pokrijejo produkcijskih stroškov, še ni govora. Cena strojev, brez katerih p več kmetijstva v Evropi, je v SRS za 50 in več procentov višja (kot v vhodni Evropi).
Zadnja leta sorazmerno dobro izhajajo kmetje s 25 do 30 glav živine n seveda kmetje blizu mest. Slabo gre v denar krompir (1977), žito in ®adje. Vinogradniki tožijo zaradi konkurence alžirskih in španskih vin, Ko da so mnogi prešli na prodajo grozdja socialističnemu sektorju. Še ono velja prepoved imeti več kot 10 hektarjev.
^ Kmetu upokojencu ostane po odbitku socialnih dajatev 15 tisočakov, 0	10 dolarjev pokojnine za en mesec.
RADENCI — Letos bodo slovenski železničarji prepeljali po tirih iz Radencev v razne kraje Jugoslavije približno 2 tisoč vagonov mineralne vode. V letnem času bo v Dalmacijo vsaka dva dni vozil poseben vlak s po 14 vagoni radenske mineralne vode.
RAVNE NA KOROŠKEM — S kulturnim večerom, ki so ga imenovali „Veš, poet, svoj dolg?" in s katerim so na Ravnah počastili stoto obletnico rojstva pesnika Otona Zupančiča, so v mežiški dolini začeli sedme „Vorančeve kulturne dneve".
SELNICA OB DRAVI — Delovna organizacija „istra-Benz“ iz Kopra bo 1. maja letos odprla v Selnici ob Dravi nov bencinski servis z bifejem, avtomobilsko pralnico in večjim skladiščem.
SEVNICA — V sevniški Lisci so pred kratkim izročili svojemu namenu računalniški center za Posavje. Posebna komisija se je odločila za računalnik IBM sistem 370, model 138, ki ima zadostne zmogljivosti, zagotavlja najsodobnejše načine obdelave podatkov, vključuje pa tudi daljinsko obdelavo.
SLOVENSKE KONJICE — V konjiškem „Konusu“ so konec januarja odprli obnovljen obrat proizvodnje umetnega usnja. Prej je to delo opravljalo 70 delavcev, odslej pa le še trideset.
ŠT. JERNEJ na DOLENJSKEM — Rojstno leto znamenitih šentjer-nejskih konjskih dirk je leto 1889. Še predtem je veljalo, da „okoli Št. Jerneja vzrejajo najlepše konje za kočijo ter jih precej drago prodajajo, a bi jih še dražje, če bi sloveti dolenjski konji za hitre dirja-če". Kako je bilo nekdaj s šent-jernejskimi konjskimi dirkami, piše v „Šentjernejski dirjači počaščeni pred vsem svetom“ dr. Angelos Baš.
Sl/. JURIJ V PREKMURJU — V okviru slovenskega gledališkega abonmaja in izven so gostovali v dvorani lendavske „Nafte“ člani amaterske dramske skupine iz Sv. Jurija s komedijo „Veseli berači“.
SV. JURIJ pri CELJU — V kulturnem domu v Sv. Juriju so gostovali člani dramske skupine iz Št. Vida pri Grobelnem z veseloigro „Komedija o komediji“. To je bil prvi letošnji nastop te zelo aktivne dramske skupine.
SV. JURIJ pri CELJU — Pred dnevi so v Sv. Juriju pri Celju ustanovili ženski pevski zbor, ki sedaj združuje 34 pevk, vodita pa ga študentki Glasbene akademije Jelka Iskra in Majda Malovrh. To je trenutno edini ženski zbor v tej občini, ki ima sicer še sedem moških in mešanih zborov.
SV. VID pri GROBELNEM — Pred kratkim so tu ustanovili moški pevski zbor, ki trenutno združuje 24
Kupna moč dinarja pada zadnjih 5 let za kakih 20% na leto in je uganka, zakaj ga SFRJ ne devalvira, ker cena dolarja ostaja ista, kljub temu, da je v dolarski coni inflacija samo 7 do 8% na leto.
Košara hrane v Ljubljani velja, spremenjeno v dolarje, 19 dolarjev. Poprečna (mesečna) delavska plača v SRS je znašala 1977 397 tisoč din, to je 210 dolarjev; v Kanadi pa 1.115 dolarjev. Gornja košara pa stane v Torontu 16,25 dolarjev. Torej je vsaka primerjava nesmiselna.
Sorazmerno dobro so plačani v SRS profesionalni poklici kot inženirji, advokati, direktorji: od 700.000 do 1.200.000 dinarjev.
Infrastrukture so še vedno slabe, posebno ceste in železnice. Neverjetno se sliši, da v socialistični državi, kjer so na razpolago stroji, tehnika in delovna sila, nikakor ni mogoče urediti cest.
Kritična postaja zdravstvena zaščita. Na zdravnika je treba čakati po tri pa tudi več ur.
Med kirurgi postaja stanje nevzdržno. V SFRJ jih je aktivnih 1.300 in delajo poprečno po 71 ur (na teden). Zaradi preobilega dela jih je do 51 % zdravstveno ogroženih in verjetnost, da bodo prišli do pokojnine, je samo za 2% kirurgov. V emigracijo je odšlo 4.500 kirurgov.
V bolnicah je težko dobiti posteljo in moraš deliti kuverte celi vrsti uslužbencev, drugače boš že v začetku zaman čakal na menjavo posteljnine.
Kljub marsikateri negativni sliki pa ne smemo zanikati dejstva, da se je precejšnjemu delu prebivalstva v SRS dvignila življenjska raven. Vsi slišimo o lepih hišah, vikendih, avtomobilih, počitnicah doma, mnogih celo v inozemstvu, mogoče v cenejših hotelih, pa vendarle. Kako je prišlo do tega?
Odgovora ne smemo iskati samo v silno izrabljajoči zaposlenosti moža in žene (51 % žena dela; skoraj svetovni rekord!), ampak predvsem v privatnem sektorju. Ta sektor plačuje (svoje uslužbence) tudi po 60.000 din na dan in postaja vedno važnejši. Privatni sektor je postavil večino hiš in kupil do 80% avtomobilov.
K temu sektorju moramo prišteti tudi delo v inozemstvu, kjer je delalo v najslabšem primeru do 200.000 Slovencev, to je skoraj petina zaposlenih v SRS. Ker so plače v inozemstvu po tri- in večkrat večje od domačih, ki se vrtijo blizu eksistenčnega minimuma, je na dlani, da je kapital, ki so ga ustvarili privatniki zunaj SRS, silno velik in ta je, potem skoraj v celoti vložen v SRS, dvignil življenjsko raven.
Dilema ekonomije v SRS, ki se itak že dolgo več ne more imenovati niti komunistična niti socialistična, je tale: koliko še popustiti privatnemu sektorju, da se bo življenjski nivo obdržal vsaj na današnji višini, da pa ne bi pri tem postal privatni sektor premočan in bi se s tem manjšala njegova odvisnost od države in partije. Tudi obstaja vedno nevarnost ostre kritike s strani Moskve, češ da to ni več socializem.
Slovenski človek je vsaj za del prebivalstva ustvaril neko zdržno stanje; to bi bilo neprimerno boljše, če bi dali privatnemu sektorju več prostosti, tako v mali industriji kot predvsem v trgovini; saj na kako večjo liberalizacijo v današnjih razmerah itak ni mogoče računati.
To stanje, ki ga mnogi pretirano hvalijo, je nastajalo šele v trenutkih, ko je diktatura popuščala. Ko je bil boleči poskus kolhozov in prisilnih zadrug opuščen, ko so tovarne dobile vsaj do neke mere več prostosti, ko je delavec lahko menjal delo in celo šel v inozemstvo, je šlo naprej. Ko so odprli meje turizmu in deloma tuji investiciji v obliki kooperacij in skupnih podjetij, je bil zabeležen napredek.
Čim bolj opušča SRS v praksi že šestdeset let poskušane pa neizvedljive marksistične smernice, tem bolj se življenjski nivo dviga. Današnje ekonomsko stanje je torej v glavni meri nastalo ne zaradi socializma, nego ravno kljub socializmu.
Svobodna Slovenija, Buenos Aires, 26. januarja 1978, str. 1.
c
iz tujega tiska

ljubiteljev petja. Vodi ga pevovodja Rafko Gorenšek iz Celja. Novi zbor vadi vsak teden.
K.
Z izrezki iz tujih časopisov osvetljujemo življenje v domovini. Izbor komentarjev skuša biti čim tehtnejši.

ZA ČLOVEKOVE PRAVICE TUDI V JUGOSLAVIJI
Leto 1977 je bilo leto človekovih pravic, to je leto zavzetega boja nekaterih ljudi za civilne svoboščine v deželah, kjer so te svoboščine stalno kršene. V ZSSR so majhne skupine posameznikov, tako pogumne kot osamljene, razkrinkale hinavščino „helsinških dogovorov“: tem se je Posrečilo, da je postal Zahod pozoren na psihiatrična taborišča in bolnišnice. Na Češkoslovaškem so bili to sestavljale! „Pisma 77“. V Romuniji, na Poljskem, v Vzhodni Nemčiji, celo v Jugoslaviji, so „disidenti“ razkrinkali to in ono obliko kršitve človekovih pravic.
Oblasti teh dežel so odgovorile zelo različno: s surovimi povračilnimi ukrepi (ZSSR, Češkoslovaška), z izgonom „neprijetnih“ (ZSSR, Vzhodna Nemčija, Romunija), s popustljivostjo ali prezirom nasproti opozicional-cem (Poljska, Jugoslavija). Ta način oporekanja bo imel samo psiho-ioške posledice.
Drugačen pa je primer drugega načina oporekanja: nekatere narodnosti so bolj ali manj politično ali gospodarsko izkoriščane: Litva in Georgija (ZSSR), Slovaška in južna Češka, Hrvaška in Slovenija; v teh deželah ne manjka „avtonomistov", ki včasih zamenjujejo narodne želje z Sospodarskimi zahtevami, kulturne terjatve s političnimi svoboščinami. Kjer je to močno (kot v ZSSR), je treba temu načinu oporekanja brž odgo-v°riti, ker lahko vodi v spore, to je v politično usodne preobrate.
La Croix, Pariz, 18. januarja 1978.
hrvaški škofje zaskrbljeni zaradi osnutka novege
VERSKEGA ZAKONA
Besedilo osnutka novega verskega zakona na Hrvaškem hoče verskim občestvom prepovedati sleherno družbeno in družbeno-gospodarsko delavnost, ki ne služi neposrednim potrebam verskih občestev ali verskim Potrebam vernikov. S tem lahko preprečijo vsako karitativno delo Cerkve, Pa tudi drugotne dejavnosti dušnega pastirstva, kot izlete župnika z žup-P'jsko mladino ali nogometne tekme mladih vernikov pod kaplanovim vodstvom. — Na pokopališču naj bi bila dovoljena le „običajna" verska bajanja. To bi lahko pomenilo mnogokje prepoved pridige ob grobu.
Največ skrbi povzročajo škofom načrtovani predpisi glede verouka.
naj se ga neki otrok udeležuje, o tem morajo odločiti ne le starši, Marveč tudi mladoletnik sam — očitno tudi šestleten otrok. To bi nudilo otrokom tam, kjer skušajo zagnani marksistični učitelji svoje učence pred V0roukom strašiti, koristen izgovor, ki bi preprečil vsako nadaljnje siljenje s strani mater.
Verouk je pa tudi z druge strani ogrožan. Po osnutku ta ni dovoljen v b^su, ko morajo otroci izpolnjevati svoje „šolske naloge“ in otrok ne sme 'šezmerno duševno-telesno obremenjevati“. Če bo zakon tak, potem bo ahko vsak učitelj odločal, ali bodo smeli iti njegovi učenci še k župniku . vsrouku. Saj si je vselej možno izmisliti kakršne koli šolske dolžnosti, pa ^Prav samo zbiranje zdravilnih zelišč ali obisk kina...
Verska občestva naj bi smela vzgajati le „duhovnike“ — torej očitno ne nPr. laičnih veroučiteljev, organistov, zborovodij. Niti vzgoje diakonov 2akonski osnutek ne omenja.
Besedilo je mešanica omejitev (polno je kazenskih predpisov) in r’eiasnih pojmov, ki oblastem dovoljujejo vse. Omejuje pa ne le Cerkev v leni svobodi, ampak tudi starše v njihovi vzgojni pravici.
Frankfurter Allgemeine Zeitung, Frankfurt, 31. decembra 1977.
ŠKOFJA LOKA — V Podlubniku, je januarja občinska skupnost socialnega skrbstva položila temeljni kamen Doma za ostarele. Veljal bo 50 milijonov dinarjev in ga bo do konca leta zgradilo gradbeno podjetje „Tehnik" iz Škofje Loke, prve oskrbovance pa bo sprejel januarja 1979.
ŠMARTNO pri LITIJI — Tu so januarja odprli novo telovadnico. To je že drugi prostor za telesno vzgojo in šport, ki so jih zgradili v litijski občini v zadnjem letu. Poleg pouka telesne vzgoje, ki je bil na šmarski šoli doslej močno okrnjen, bo telovadnica namenjena tudi za rekreacijo in vadbo športnikov.
ŠOŠTANJ — V Domu kulture v Šoštanju je bila odprta likovna razstava. Tokrat se je z dvajsetimi slikami na svili predstavil slikar tekstilec Nande Lesjak iz Prebolda. Lesjakova razstava oziroma njegove slike v izredno razgibanem barvnem koloritu so lep prispevek uporabne umetnosti na področju tekstila, s posebnim poudarkom na uveljavljanju sodobnih likovnih izpovedi.
TRBOVLJE — Trboveljske elektrarne so lani proizvedle 652 milijonov kilovatnih ur električne energije. S tem niso dosegle načrta, ki je predvideval 756 milijonov kilovatnih ur.
VELENJE — V nedeljo, 5. februarja, so priredili sedaj že običajen sejem značk. Sejem so pripravili v Delavskem klubu v Velenju. Na sejmu so sodelovali značkarji iz Maribora, Ptuja, iz Šempetra, pa celo iz Varaždina, Siska, Zagreba in Osijeka.
VELIKA POLANA — V Veliki Polani, rojstnem kraju znanega prekmurskega pisatelja Miška Kranjca, deluje že pet let kmečki oktet, ki ga prizadevno vodi Jože Gerenčer. Fantje gojijo predvsem staro prekmursko pesem, uspešnost okteta pa potrjujejo njegovi nastopi tudi zunaj Prekmurja.
mirko mahnic
naše vedenje
Ja, gospod František čap, sedaj že pokojni filmski režiser!
Kako lepo je bilo kramljati z njim! Kako je znal poslušati, ves se je prepustil poslušanju, kako se je znal nasmehniti. Kako natanko je zmeraj občutil in kako obzirno upošteval počutje vsakega, ki se je pogovarjal z njim. Pri delu ni nikoli nikogar žalil, čeprav je znal „držati red“ — kot temu pravimo. In če so mu kdaj popustili živci — pri ustvarjanju filma so zmeraj zelo napeti — in je bila trša njegova beseda, se je zmeraj znal očarujoče in od srca opravičiti.
Bil je gostoljuben — ni rad jedel sam, ni rad pil sam. Če si prišel k njemu: „Izvolite, boste na kosilu pri meni, tudi spite lahko pri nas, dovolj prostora imamo.“
In kako je znal goste zabavati, kako se je potrudil, da so bili dobre volje! Dogodbica za dogodbi-co, povsod je bil doma, o vsem je vedel kaj povedati, njegova domišljija je bila izredna — vendar nikoli nemarnosti, nikoli niti najmanjše spolzkosti, a tudi nič gosposke prisiljenosti, nikakršne gosta ponižujoče vzvišenosti. Zmeraj preprost, a zato nič manj dostojanstven. Zmeraj naraven, a zato nič manj izlikan in spoštljiv. Nikoli čemeren, zmeraj — pa če mu je bilo še tako težko pri srcu — zmeraj miren in jasen obraz!
Na okusna kosila in večerje je vabil v dvoransko sobo v pritličju. Posodje, košarice, krožniki, kozarci, zajemalke, jedilni pribor — vse je bilo dragoceno, izbrano, prt in prtiči, beli kakor jasmin, vse natančno in lepo postavljeno in urejeno, predvsem pa vse čisto. Na sredi pa zmeraj lep šopek rož.
Postali smo trenutek, ker je stal tudi on. Obšel me je občutek, da je nanaglo pomolil, se zahvalil Bogu za kruh in za prijatelje. Brž za-
tem se nam je narahlo priklonil in nas z rokami povabil, naj sedemo.
Vse je bilo lepo pri njem: po vrtu razpeljane poti, gredice z rožami, sadovnjaki, vinograd, ki ga je na novo zasadil, gredice z zelenjavo, vse. Rad je imel stilno pohištvo, prijazne stole, lepe predmete. Vse je zna! postaviti na pravo mesto. Bil je človek z izbranim okusom. Tudi mrtve stvari je znal pogladiti, pobožati, biti nežen z njimi. S tistimi najbolj, ki so bile povezane s spomini na mamo, na domovino.
Nisem še videl takšne sinovske ljubezni. Mamo je obdal s pravim razkošjem. Prihajal je k nji, da ji je bral iz odličnih knjig, da ji je vrtel izbrano glasbo, da sta skupaj gledala umetniške podobe.
Nisem še srečal tolikšne domovinske ljubezni: njegova Češka mu je bila vse. Zapustil jo je na tihem, ker se ni strinjal z načinom vladanja v nji. Ni in ni mogel biti zanj. Ves njegov čustveni in miselni svet, vsa njegova vzgoja, vsa njegova življenjska zavest, vse se je upiralo novim oblikam urejevanja njegove domovine. Zato je pač odšel — brez zamere in užaljenosti. In ko je bil zunaj in daleč, jo je le še bolj ljubil.
o
VEDENJE PRI MIZI
Ne pihaj vroče juhe. Jej tiho. Ne mlaskaj, ne oblizuj žlice. Ne privzdiguj krožnika.
Ne otipavaj treh, štir.ih kosov, preden izbereš primernega. Ne otipavaj sadja.
Ne vpij, kakor da so sami gluhci okrog tebe. Ne jej pohlepno, kakor da si že 24 ur tešč.
Ne govori s polnimi usti Ne jej z odprtimi usti.
Darila.
Kadiš. Ponudi iudi drugemu. Ješ češnje. Ponudi jih drugemu, posebno otroku, čeprav ga ne poznaš. Piješ pred zidanico. Ponudi mu, ki gre mimo. Ni lepo misliti samo na svoj trebuh.
Naši dedje in babice so bili gostoljubni.
A
humor - uvožen od doma
V gozdu vila, v garaži vile mercedes, v mercedesu človek, v človeku srce, v srcu ljubezen — do delavskega razreda.
ČE GOVORITE O STOLIH,
SE NE SKLICUJTE NA KARLA MARKA! ZA OPRAVO SE JE ZANIMAL LUDVIK XV.
UGANKA — Jaz govorim, ti govoriš, on govori, mi govorimo, vi govorite, oni govorijo. Kdo pa potem dela?
NEKATERI KOMUNISTI SO KOT KROMPIR: ZUNAJ RDEČI, ZNOTRAJ BELI.
Gospodov ni, a krojači za gospode pravijo, da niso nikoli boljše živeli.
DANES ŽIVIM ZA JUTRI. JUTRI BOM RAZUMEL, DA DANES NISEM ŽIVEL.
Pohitite z odlikovanji: ljudje se tako brž pokvarijo.
NAJSLABŠE ZA SVOBODO JE, ČE SE JE OSVOBODITELJI BOJE.
Na račun norcev ne živijo samo psihiatri.
Po Pavlihu
\______________________________
Med avtomobili. Mercedes reče katrci: „Katrca, poglej tisto neumno žabo, ki se je do ušes zaljubila v kadeta!"
o
„Mama, kje si bila, ko sem se jaz rodila?“
„V bolnici.“
„In ata?"
„V službi.“
„Pa sem zelo jokal, ker ni bilo nikogar doma?"
O
Boštjan sedi v kopalni kadi in se jezi: „Neumna medicina: trikrat na dan jemati po šest kapljic zdravila v mlačni vodi.“
o
Mati se vrne iz trgovine in vpraša Borisa: „Ali je kdo prišel?“
„Ja.“
„Kdo?“
„Ti.“
„Ne, hočem reči, ali je bil kdo tu?"
„Ja.“
„Kdo?“
„Jaz.“
o
„Ali si videl v živalskem vrtu močerade, ki so govorili?"
„Videl sem jih. A da bi govorili ...?“
„Ja. V vrsti so šli in prvi je rekel: ,Jaz sem prvi od treh, za mano sta še dva.' Drugi je rekel: ,Jaz sem drugi od treh, pred mano je eden in za mano eden.' Tretji je rekel: ,Jaz sem tretji od treh, pred mano sta dva in za mano dva.“'
„To ni res."
„Točno. Tretji je lagat." o
Tovarnar: „Kako to, da manjkate na delu vselej, kadar je kje kakšna nogometna tekma? In vedno z izgovorom, da je vaša stara mati težko bolna?"
„Kaj morem jaz za to, če starka hlini bolezen!"
o
Oče vpraša sina, ali bo izdelal razred.
„Ja," mu tr odgovori, „samo malo se boš moral v računstvu
ščepec
smeha
potruditi, tudi slovenski stavki morajo postati boljši; zadnjič si pisal slabo, predzadnjič si pa naslov popolnoma zgrešil."
o
„Ali se grem lahko igrat?" vpraša Simon mamo.
„Ne, danes je že prepozno."
Pa se vmeša stara mama: „Pusti ga no, naj gre za malo časa!"
„Ne, navaditi se mora svojo mater ubogati."
Simon: „Zakaj pa potem ti ne ubogaš svoje?"
o
Zorko ne hodi prav rad v cerkev. Da bi mu naredil to pot bolj prijetno, spusti oče na poti k maši na tla kovanec. Zorko ga takoj opazi in vesel vtakne v žep.
„Vidiš," mu pravi oče, „ljubi Bog poplača vse, ki gredo v cerkev, in stori, da na poti tja najdejo denar."
„Ali pa da ga izgubijo," doda Zorko.
o
Jože le preveč kadi.
„Ali ne veš," je žena huda, „da je tobak počasno delujoč strup?"
„Ja, kaj misliš, da bom tebi na ljubo kadil arzenik?"
o
Srečata se psihologa.
„No, kako je kaj z delom?"
„Ne morem se pritoževati. Imam zelo zanimiv primer shizofrenije. Bolnik misli, da sta v njem dve osebi."
„In to je tako nekaj posebnega?"
„V tem primeru že: plačujeta namreč oba."
o
Mali Vid lepo riše. Zadnji čas se je spravil na risanje ženskih glav. Teta ga prosi, naj nariše njeno glavo.
„Dobro," je Vid pripravljen, „a kakšno naj naredim: lepo ali tvoji podobno?"
o
„Doktor, dajte mi kaj zoper govorjenje v spanju!"
„Saj to ni nič hudega!"
„Kako da ne, ko se mi pa v pisarni vsi smejejo!"
o
„S pričami je dokazano, da ste imenovali tožnika tat in goljuf. Ali bi radi še kaj dodali?"
„Zelo rad, a je tu preveč prič."
ivan tavcar
janez
sonce
zgodovinska novela
Julija 1660 so je v Ljubljani poročil vitez Janez Sonce z lepo Ano Rozino, hčerko bogatega ljubljanskega ranarja. Ranarji so bili takrat zaničevani, zato je nastalo zaradi te poroke v Ljubljani in na deželi veliko razburjenje, posebno še med plemenitaško mladino.
Štiri tedne kasneje je jahal sem in tja po deželni jezdarnici v Ljubljani mladi baron Janez Vajkard Valvazor. Naenkrat se je pripodila v jezdarnico na konjih skupina mladih plemičev. Navdušeno so pozdravljali Valvazorja, saj se je bil pred kratkim vrnil iz Nemčije.
„Dobrodošel v Karniolijo! Bog te pozdravljaj v domovini!“ Taki in enaki klici so mu doneli naproti in stiskati je moral mnogoštevilne roke. Bila je to izvoljena tolpa tedanjega kranjskega plemstva in mnogo vseslavno ime je bilo zastopano v njej. Athems, Turjaški, Barbo, Purgstall, Jankovič, Para-dajzar in drugi so podili konje po pesku naokrog. Vsi so bili mladi, življenja in zdravja polni; krasne podobe!
Dika vseh pa je bil mlad človek, kateremu je bilo komaj dvajset 'et. Pod malim nosom so se mu kazali prvi pričetki volnenih las; ali izpod zaokroženih temnih obrvi so mu zrle mile oči tako poželjivo, kakor bi se nikdar ne hotele nasititi. Bil je to Jurij Ljudevit, turjaški bastard.
Janez Vajkard Turjaški, tedaj že knez in vojvoda v Šieziji ter vsemogočni minister na Leopoldovem dvoru, je bil njegov oče. Pravilo se je, da ga je rodil s kmečkim dekletom; drugi zopet so trdili, da ga je s svojega potovanja po Beneškem prinesel nazaj in da se tedaj pretaka po mladem človeku vroča laška kri. Gotovega se ni vedelo ničesar nego to, da je knez Janez Vajkard nezakonskega tega zastopnika svoje krvi silno ljubil.
Ko je Leopold prevzel vladar-stvo, se je moral prekanjeni minister ločiti od svojega ljubljenca. Cesar, ki je bil menda v svoji mladosti odmenjen duhovskemu stanu, je sodil o takih „pregrehah“ ostreje kakor je bilo to v tedanjili časih v navadi. Bil je tenkih občutkov, če se mu je povedalo kaj takega. Zategadelj je Janez Vajkard poslal svojega nepostavnega sina v Ljubljano, Volku Engelbreh-tu na vrat, kjer so ga uvrstili med konjenico deželnih stanov ter mu na videz odredili službo korneta, praporščaka.
V resnici je bil Jurij Ljudevit tudi v Ljubljani prvi lenuh svojega časa. Zaradi svoje prečudne krasote se je z milobnim vedenjem hipoma vsilil tudi Volku Engelbrehtu v srce, da je bil slep ali se je vsaj delal, kakor bi bil slep. Ker naš Jurij Ljudevit je počenjal, kar se mu je zljubilo!
Nevaren je bil ljubljanskemu žen-stvu in to omoženemu kakor tudi deviškemu. Lazil je za mladimi dekleti, a tudi za zakonskimi ženicami. in vsak meščan je prebledel kakor stena, če je opazil Jurija Ljudevita plaziti se okrog hiše, ker je takoj vedel, da velja to plazenje ali mladi ženici ali pa hčerki tam zgoraj.
Bil je spreten pretepač in v največje veselje si je štel, v družbi z dijaki o večernem mraku napadati in pretepavati miroljubne ljubljanske rokodelčiče. Včasih je izpre-menil simpatije ter je potem v družbi z mesarji (ki so bili v tedanjih časih najsilovitejši pretepači v Ljubljani) tolkel po dijakih, svojih prejšnjih prijateljih.
Pil je mnogo ter imel prečudno lastnost, da se ni zlepa upijanil. Če so tovariši že pod mizo ležali ali pa gledali kalno kakor dežev-
na lužina, je naš Jurij Ljudevit stal trdno kakor hrast na nogah in gledal z očmi bistro kakor ščuka, če se ji plen približuje.
Tudi danes je bil prijezdil v deželno jezdarnico ta ljubljenec sreče, ki je razlivala nanj vse čarobnosti lahkega brezskrbnega življenja. Na belem konju je bil prijezdil, a v strmenje svojim tovarišem je povešal glavo. Druge dneve je vpil, a danes je stanovitno molčal. Komaj da je pozdravil prijatelja Vajkarda. Potem pa je gnečo sredi jezdarnice (kjer je zbrani družbi baron Valvazor pripovedoval o svojem potovanju) zapustil ter ob strani počasi gor in dol jezdil.
Samotarju se pridruži nekak velikan, ki je na širokem jermenu nosil silno težak meč ter kazal svetu obraz, ki je bil kakor polje raz-oran. Pridružil se je tedaj s svojim konjem Juriju Ljudevitu ter dvignil klobuk z glave, da se je prikazala velika pleša in pa na desnem licu dolga brazgotina, v kateri se je nekdaj kopala turška sablja.
Zasmejal se je ter veselo dejal: „Kak si danes, Ludovice? Če mi čez nekaj dni kdo pove, da si vstopil v samostan pri očetih kapucinih, mu bom verjel. Tako puščav-niško se danes vedeš.“
Oni je obrnil obraz proti njemu ter lahno dejal: „Ti si, Aricaga!“
„Da, jaz, Janez Aricaga, polkovnik kirazirskega polka Ferarri. A sedaj te z vso resnostjo vprašam, kaj ti je, da sedaj nekaj dni povešaš peruti, kakor bi si jih bil kje opalil. Ali se kesaš svojih nešte-vilnih pregreh? Ali si se gledal v sanjah s hudičem, ki je hotel pograbiti po tvoji nekrščanski duši? Ali kaj ti je sploh? Tvoji dobri prijatelji smo v skrbeh in kaj naj počnemo, če te izgubimo? Povej mi torej!“
Jurij Ljudevit se je pazno ozrl naokrog. Videč, da sta sama, odgovori: „Dragi polkovnik, doživel sem nekaj — prav čudnega, če mi obljubiš, da boš molčal in da se ne boš šalil z menoj, ti vse povem.“
Polkovnik Aricaga je gledal strmeče svojemu lahkoživemu prijatelju v obraz.
„Vraga, ali je stvar tako resna?
Obljubim ti molčati kakor kamen, ki je zasut globoko v zemljo.“
„Doživel sem nekaj čudnega,“ izpregovori Jurij Ljudevit, „in sam ne vem, kako si naj razrahljam to stvar. Spominjaš se še onega dne, ko nam je njega milost gospod vi-cedom napravil banket. Med drugim se je govorilo tudi o tem, kaka bi morala pač biti ženska, da bi mene užgala za stalno ter mi vzbudila resno ljubezen. Trdil sem, da take ženske na svetu ni, kakor ni cvetja, ki naj bi za vedno vezalo frfotajočega metulja. Mnogo smo se šalili, in ti, prijatelj Aricaga, si se tako nalil, da si se končno zvalil pod mizo. V pozni noči sem plazil po štiri tvoje vojake, da so svojega gospoda polkovnika zvlekli domov. Lahko bi bili to storili drugi tvoji prijatelji, a jaz sem hotel Polku pokazati, kako slaboten mu is načelnik, če ima nekaj kapelj vica v želodcu, ha, ha!“
„Da bi te vrag pekel na sodni ban!“ se zjezi Aricaga.
„Ko so te odnesli tvoji dobri ki-razirji — za Boga je bil to smešen prizor, in njega milosti gospo-bu vicedomu se je tresel trebušček kakor trepetlika o pišu — sem odrinil proti domu. Zapustil sem Pijano družbo ter sam taval po uli-oi- Luna je čarobno sijala. Tudi Teni se je vsilila nočna tišina v bušo in pričel sem — moliti. Nik-bar se ne vležem počivat, ne da bi Telil. In če sem še tako pijan! štirikrat sem dokončal ave, ko sem dospel do doma. Ulegel sem Se- Iz razgretih možganov pa ni betela misel, da ima neskončno osTiljeni Bog morda res tako žensko zame, ki bi me razgrela in raz-Vnela, kakor je razgreta in raz-Vr|eta ognjena gora, katero sem vi-bel v divni Italiji. To pa ti pravim, bragi rnoj Aricago, nasitil sem se Ze od tega navadnega ženstva, ki si|i za mano, kakor sili vešča za Plamenom. Zaspal sem ter imel Prečudne sanje. Obkroževale so Te krog in krog puste megle. Ka-rn°r sem hotel pogledati, povsod se valili sivi oblaki, sive megle, esnost se mi je polastila trpečega j’rca in od groze mi je koprnela usa. Kar se razklenejo sivi obla-1 iri megla se razvleče. Tedaj pa s® mi je prikazala s svetlim žarom °Pkrožena njena podoba! In jaz
sem menil, da je boginja. Nagnila je glavico kakor roža, če jo poljubi prvi sončni žarek: razprostrla je trepalnice in je razlila luč svojih pogledov name, in vse občutke in vse misli mi je pretopila zavest, da je to ženska, ki mi jo morda pošlje večno milostni Bog, da zatre pregrešne strasti v mojem razuzdanem srcu, da me prekrsti in prerodi v novo človeško bitje. Ker o tem, kar sedaj počenjamo, Aricaga, vendar ne boš trdil, da je pametno življenje.“
„Ne bo ti drugega kazalo, ljubi moj Ludovice, nego samostan!“ se je smejal polkovnik. „Ko vedno na žensko misliš, ni čuda, da se ti še celo v sanjah prikazujejo. To so otročarije, pijan si bil in v pijanosti si zaspal, pijani prihodnji moj redovnik!“
„Tudi jaz sem mislil, da je tako. Ali poslušaj, kako je bilo potem! Oni dan, ko je pri očetih jezuitih pridigal pater Teobaldus, sem bil v cerkvi ter vestno poslušal gorečo božjo besedo. Kakor žareče oglje je padala v mojo dušo in povsod me je peklo in skelelo, ker tičim globoko v pregrehah. Pri vratih ob steni sem slonel in kes mi je rojil po duši. Tedaj, Aricaga, pa je stopila ženska v božji hram, ženska, ki je živela v mojem spominu od tiste noči. Kakor boginja je vstopila ter obstala na cerkvenem pragu. Otrpnila je pred mojimi svetlimi pogledi. Obkroževala jo je svetloba jasnega dneva, ki se je pri širokih vratih vsiljeval v cerkveni mrak. Bila je kakor tedaj v sanjah, bila je kakor spomlad sama, ki je najkrasnejša med letnimi časi. Ogenj večne sreče je zaplapolal po meni in v presladki na-di sem dejal svojemu duhu: .Usmiljeni Bog, ti jo pošiljaš, da postanem boljši in pravičnejši!' Stopala je mirno ter sramežljivo zrla k tlom. Da, Aricaga, bila je ona, ki sem jo gledal v sanjah! Vsaka črtica njenega obraza se je bila vsekala v moje srce. Nikakor se ne motim, bila je ona; to bom trdil do tistega trenutka, ko me pogoltne bleda smrt.“
Umolknil je. Ali naš Aricaga je bil sedaj radovednejši nego prej.
“In potem?“ je vprašal. „Vraga, tako se to vendar ni končalo!“
„Čakal sem, da je minila služba
Mali grad na skalnem griču sredi Kamnika je v srednjem veku nadzoroval cesto skozi Tuhinjsko dolino.
božja. V hvaležnosti sem molil Boga ter mu dajal čast, da mi je ta cvet stresel na pusto stezo mojega življenja. Ko je bilo malone že vse odšlo, je prišla iz božjega hrama. Dvignila je pogled ter takoj opazila, da čakam nanjo. Kri ji je zakipela v obrazek in kakor plaha srna je odhitela. Še pogledala me ni, dasi sem se ji ponižno, globoko poklonil.“
„In kdo je?"
„Kdo je! Še nikdar je nisem videl poprej. Po obleki pa sem sodil, da je plemkinja. Ali sedaj poslušaj, kdo je! Naj je, kar če, toliko ti povem, Aricaga, da je že sedaj prikovano moje srce na njeno in da bom napel vse, vse moči, da si jo prisvojim. Pretaka se mi Turjačanov kri po žilah in Tur-jačani so v tej deželi te oblasti, da dosežejo, kar hočejo."
„Povej vendar zdaj, kdo da je!“
„Poslušaj torej! Obtičal sem na mestu ter zrl za njo. Tik mene je stala tolpa mladih učencev. Ti so tudi gledali za njo in nekdo je iz-pregovoril: .Krasna je kakor večerna zarja!' Drugi pa je vprašal: ,Kdo je, ker je ne poznam?' — ,Kaj, ti ne poznaš najkrasnejše ženske te-dalje na 34. strani
-------------------N
Slovenci
po
evropi
_________________j
anglija
Božične praznike smo opravili kar dobro, če vzamemo v obzir, da smo še vedno brez slovenskega duhovnika. Bolj žalostno je za tiste, ki še vedno angleščine ne obvladajo; ostali so brez spovedi, mi drugi pa še vedno prejemamo sv. obhajilo na račun odveze, ki nam jo je dal g. monsinjor Kunstelj.
Iz Nemčije nam poročajo, da g. Rot pride v Anglijo šele v začetku junija. Da pa bi lažje čakali, nas bo za velikonočne praznike obiskal pater Sodja. Mnogim je on dobro poznan, saj je pred leti imel misijone za Slovence v Angliji.
Točnega razporeda še ne moremo zaenkrat napovedati. Ker pa ostane v Angliji samo 14 dni, bo najbrž v nedeljo, 12. marca, v Bed-fordu, na Jožefovo v Wales-u, na veliki petek v Rochdalu in okolici, na veliko nedeljo pa v Londonu.
Vse Slovence iz drugih krajev prosimo, naj po možnosti gredo k obredom, kjer jim je pač bližje, kajti vseh krajev, kakor jih je obi-
skal g. monsinjor, g. Sodja v tem kratkem času ne bo mogel obiskati. Kjer so kaki bolniki, ki se ne morejo spovedati v drugem jeziku kot v slovenskem, naj naslovijo pismo na: P. Janez Sodja, 62 Off-ley Road, LONDON SW9 OLS, do 12. marca, tako da bo gospod lahko kaj zanje naredil med tednom.
Kapelica v Našem domu je že obnovljena. Pridne roke in dobra volja veliko narede. — Hvala vsem, ki so s takim veseljem delali Bogu v čast! Kdorkoli bi rad sodeloval pri drugih manjših popravilih, je vedno dobrodošel. G. monsinjor nam je poskrbel ta dom, mi pa hočemo na to bogastvo tudi paziti.
Vsem Slovencem v Angliji, ki še ne vedo sporočamo, da je g. monsinjor prebil precej časa v stut-gartski bolnišnici. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
V	Bedfordu nobena slovenska tradicija ni zanemarjena. V soboto, 4. februarja, smo se tudi našemili; šli smo se „fašenke“.
V	Rochdalu se bo 18. marca poročila gospodična Grkman. V zakonu ji želimo vse dobro.
Gospa Gabrijela R. daje poročilo Misijonskega krožka:
V	letu 1977. je bilo dohodkov £ 127.68 p. Darovali so: g. J. Ša-bec £ 25.50; F. Lapanja, T. Zle in I. Erman po £ 10.00; S. Žbogar £ 6.00; gospa Rešek £ 3.00; ga.
Emilija in T. Trstenjak £ 1.00. Mi-
sijonska tombola i. d. £ 36.88. Naročnina K. M. £ 19.80. — G. F. Bratinu je bilo poslano v južno Afriko £ 130.00. — Vsem prijateljem katoliških misijonov iskrena hvala!
Misijonarji, ki jih precej osebno poznam, bodo tudi v bodoče potrebovali našo pomoč v denarju kakor tudi v molitvi.
avstrija
GORNJA AVSTRIJA
UNZ — Predpust je bil letos kaj kratek. Porok v naši skupnosti v tem času ni bilo. Zato bi smeli z vso pravico na pepelnico vleči ploh po Linzu, kakor je doma navada. Morda bi nas v tem primeru celo sneli na filmski trak in pokazali v „Österreich Bild“. Pa tega nočemo in smo se zato tudi plohu odpovedali.
Pač pa smo se ves pustni čas radi zbirali v našem lokalu, ki sta ga ga. Ana in g. Stanko Duhanič okrasila. Najbolj živahno je bilo seveda na pustno nedeljo, ko smo se od pusta poslavljali. Ob desetih
Naši rojaki pri slovenski maši v Tennecku.
srno začeli in župnik je s težavo Spraznil ob pol osmih zvečer lo-^al- Nekateri so se izgovarjali, da Srho nekaj časa izgubili z gledanem televizije. Dobili smo namreč °d Dušnopastirskega urada na vo-'jo barvni televizor in smo gledali svetovno prvenstvo v slalomu. Ze-nam je bilo žal, da je naš rojak “°jan Križaj tako naglo zgrešil Vratca. Saj smo računali, da se bo Uvrsti| med prvih deset nekam. Izseljeni čas ob televiziji je treba nadomestiti, so zahtevali. Zato se )e župnik vdal in namesto ob še-st|h šele ob pol osmih zaključil Zabavo.
Za lačne želodce in proti žeji sta skrbela Duhaničeva. G. Ludvik aPI je pa neumorno nategoval šta-isrsko harmoniko. Ko ni več mo-S®1' smo za kratek čas zavrteli ako ploščo. Razpoloženje je bilo Zs|o dobro in nam je vsem čas kar 'tr° rninil. Saj, ko bi župnika ne 'lo. bi gotovo še ostali. Čeprav Srn° bili malo nejevoljni nanj, mo-[amo Pa spet priznati, da je naj-epše, če se razidemo, kadar se naibolje počutimo.
vsem, ki so pomagali, da je pust-a zabava uspela, lepa hvala, tudi ekletom, ki so pomagale v kuhinji 9®- Ani.
pa. Gizela Kerec se je morala aeči v bolnišnico, ker je imela ® no večje težave z dihanjem, ravniki so ugotovili, da ima no-
čpt*' ^r0f’ k' 30 p ga na debeli
6 r'ek operativno odstranili v bol-
Družina Serec v Tennecku se veseli tretjega sina.
nišnici pri elizabetinkah v Linzu. Želimo ji, da bi kmalu ozdravela, .saj jo pogrešamo v našem centru, kamor z vso družino rada pride.
SALZBURŠKA
HALLEIN — Naša pesmarka Ana Sobočan, ki je bila doma v Sloveniji operirana, se je spet vrnila v Kuchl. Upamo, da bo sedaj za dolgo časa rešena pred bolnišnico in njenimi tegobami. V bolnišnico v Halleinu se je morala zateči ga. Käferjeva, ki tudi lepo in rada poje, zaradi obolelosti ščitne žleze. Tudi njej želimo, da bi ozdravela in se mogla vrniti čimprej k družini v St. Margarethen.
Na četrto nedeljo v januarju smo imeli zadrego. Srbi, Hrvati in Slovenci smo imeli ob istem času napovedano božjo službo. Ker smo mi že najdalj tam in nas je bilo tudi največ, so morali drugi iskati prostore. Mi smo pa imeli mašo v farni cerkvi kakor navadno.
SALZBURG — Ko se je župnik vozil iz Haida proti Salzburgu, ga je tisto soboto pred tretjo nedeljo v januarju zelo skrbelo, kako bo z napovedano mašo in pustovanjem. Imeli smo jo namreč v kapeli, ki je prizidana univerzitetni ali kolegijski cerkvi. Sicer je razposlal vabila, pa če je kaj iz-premenjenega, je rado tudi kaj narobe. Pa so le vsi, ki so hoteli priti, našli pot. Z mestno policijo smo
morali še urediti zaradi parkiranja. Gospodje od „reda“ so nam šli na roke. Maša z lepim petjem je bila kar doživetje, ker je kapela tako akustična.
Po maši smo pa zavili v dvorano, ki nam jo je dala na voljo Kat. univerzitetna skupnost. Zelo dobro smo se počutili. Imeli smo dovolj prostora. Menda še nismo bili na nobeni pustni ali martinovi prireditvi tako veseli. Za jed so poskrbeli Zverovi, za pijačo bogoslovci in župnik, za ples sta pa vlekla harmoniko g. Pavel Olip in g. Adolf Namestnik. Tudi peli smo vmes, kakor se za poštene Slovence spodobi. Ob pol ene ponoči smo na dvorišču še zapeli ubrano serenado, da bi nas bil sam Mozart vesel, saj nas je komaj 50 m ločilo od Mozarteuma.
Vsem, ki so s sodelovanjem pomagali, da je bilo lepo in veselo, iskren Bog povrni!
V družini našega koroškega rojaka g. Jožeta Plesnika in žene Majde, roj. Meško, ki je doma od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji, se je 2. januarja rodila prvorojenka Tanja. Staršem želimo, da bi jim bil otrok vedno v veselje in blagoslov.
TENNECK — Določbe dunajske socialistične vlade, ki je sklenila, da je treba znižati število tujih delavcev, da se s tem zmanjša domača brezposelnost, je zadela tudi 7 naših rojakov v Tennecku, ki so dobili zaradi tega odpoved. Socialisti so nekdaj veliko govorili o mednarodni delavski solidarnosti. Ko pa pride ta na preizkušnjo, jim ni več zanjo in se raje odločijo za rešitev, ki je proti njihovim načelom, zato pa jim ne ogroža volivcih glasov. „Zamorec“ je opravil svojo službo, naj gre domov!
Februarja smo imeli božjo službo še ob štirih popoldne, marca in potem do vključno oktobra bo pa ob petih. Škoda, da se po maši nismo mogli zbrati v dvorani k skupnemu pomenku, ker ni bilo ključev. Upamo, da bo marca to mogoče, saj je župnik napovedal skioptično predavanje.
G. Dragu Cimermanu je v ptujski
Pustovanje v Rankweilu: Tri nadobudne deklice v šolskem priporu.
bolnišnici umrla 22. januarja v starosti 82 let njegova mati Marija, rojena Šalamun. Pokopali so jo v Ljutomeru. Bog jo je rešil trpljenja, saj je 10 let zaradi kapi bila na postelji. G. Cimermanu izrekamo Tenežani iskreno sožalje.
VORARLBERG
Pustovanje:	Pravijo, da spada
pust tudi med „cerkvene praznike“; in tega so tukajšnji Slovenci
Perčeva Herta je v Rankweilu ob spremljavi svojega brata-harmoni-karja navzoče navdušila s svojim petjem.
krepko proslavili. Nad 250 ljudi se je zbralo v nedeljo, dne 29. januarja, v naši stalni dvorani v Rankweilu, da bi se navrteli in poveselili. Mislimo, da so vsi prišli na svoj račun. Le malokdo se je odtegnil „diktatu“ izvrstnega plesnega ansambla naših fantov pod vodstvom Jožeta Peska. Čeprav je bil drugi dan delavnik, so se navdušeni plesalci še po polnoči pogajali za kakšen dodatek.
Uprizorili smo tudi kratko igrico, pravzaprav duhovit in udaren razgovor med gostom ter damo v baru, ki mu je servirala različne krepke pijače. Seveda je ženska zgovornost zmagala. — Dosti priznanja je dobila tudi Herta Perčeva, ki nam je ob spremljavi svojega brata zapela nekaj narodnih pustnih pesmi. — Od družabnih iger je bila najtežja pač tista, pri kateri so morali moški ugrizniti in pojesti jabolko, ki je na tenki nitki prosto viselo s stropa (oglejte si sliko na tej strani!). Tudi Eva si ne bi mogla izmisliti nič težjega.
Pripomnimo še, da je bilo na razpolago za reklamo samo borih 14 dni, tako da smo se resno bali, če bo vest o naši pustni prireditvi dosegla vse interesente. Spričo velikega uspeha si lahko domišljamo, da uživajo naše prireditve res dober sloves.
Upamo, da bodo sličen uspeh dosegle tudi ostale prireditve, od katerih je cela vrsta na programu. Po končanem pustnem času, je kot prva na sporedu duhovna obnova na tiho nedeljo, dne 12. 3. 1978, v St. Arbogastu. Ta prireditev ima že
Nekaj fantov skuša brez pomoči rok pojesti jabolko.
večletno tradicijo. Vodil jo bo p. Balažič, provincial slovenskih kapucinov. Po volji udeležencev zadnje duhovne obnove bo govor o vzgojnih problemih mladostnikov od 12. leta dalje. Brez dvoma je to najtežje vzgojno obdobje. Mladoletnik vstopa v novo življenjsko dobo in obstaja resna nevarnost, da prekine dosedanji stik s starši. Tema razgovorov bo o sredstvih in načinih, kako naj bi starši v tej najtežji razvojni dobi ne izgubili zaupanja do sinov in hčera.
S tem razmišljanjem naj bi bila zaključena večletna vrsta razmišljanj o družinskem življenju. Pričakujemo, da se bodo te prireditve starši v velikem številu udeležili, saj je pravilno razmerje do mladostnikov v imenovani dobi odločilne važnosti za vse nadaljnje življenje njihovih potomcev.
SPITTAL OB DRAVI
S svečnico smo zaključili božične praznike. Tudi predpostni čas je že za nami. Ker nimamo nobene dvorane, kjer bi se lahko po domače poveselili in tudi ob pustnem času malo zavrteli, je vsak v svojem krogu in po svoje zalil pusta in se po svoje zabaval. V mestu je bilo več pustnih zasedanj — zabav. Tudi plesi so se vrstili, kar je vsakoletni običaj.
22. I. je začelo snežiti in že smo mislili, da ne bo „konca žegna iz neba,,. Padalo je, kot bi šlo za sta-
v°- še sedaj ga imamo po strehah 60 cm. Letos je zima dolga in kar huda, pa še slabše se nam obeta. To se posebno pozna na kurjavi, ki pa je pri nas zelo draga.
čeprav je padalo neprenehoma, nas naš duhovnik ni pozabil. G. Proprijan se je tudi omenjeno nedeljo pripeljal iz Celovca in opra-vil sv. mašo. Tam je deževalo; čim bolj pa se je bližal Spittalu, tem bolj je padal sneg. Da je lahko obrnil, se je moral zapeljati proti ^estu, kajti do tega časa so imeli delavci polne roke dela in so naj-Prej izplužili le glavne ceste. Napi možje so razširili prostor pred cerkvijo, sicer pa skrbi za red in čistočo pred našim „farovžem“ in cerkvijo g. Florjančič. Imamo tudi dva majhna ministranta. V Florjančičevi družini je to že tradicija in njihova najmlajša fantiča, ki hodita v drugi in tretji razred osnov-ne šole lepo in prav samozavest-n° strežeta duhovniku.
Kot že rečeno, smo prilezli v Postni čas, zato imamo zornice kar v sobi našega župnijskega urada.
Dnevi se sicer že daljšajo, toda kot izgloda, se letos zima še dolgo n® bo poslovila od nas.
belgija
L-IMBURG-LIEGE
Sreča v družini: V družini ge. ^ajde Schonkeren-Mrakič se je r°diia ljubka deklica, ki je ob krst-n' vodi dobila ime Leona. Iskreno cstitamo in želimo vso srečo pri V29oji.
Noši bolniki: G. Heini Virant in ^a- Ida Globevnik, ki sta bila v pravniški oskrbi v Genku, sta že ! orna. isto velja tudi za go. Šint-r’ ki se je zdravila v Maaseiku. Usnjenim in vsem našim bolni-
kom
zdravje.
Pošiljamo posebna voščila za
Naši rajnki: V Waterscheiu se je j ian- tiho poslovil g. Rudolf Gole, I ar T2 let. Rajnki je bil priden de-avec, skrben mož in oče ter dober
kristjan. V življenju je veliko trpel. Zapušča ženo go. Angelo, roj. Ipavec, ki ga je v večletni hudi bolezni zvesto obiskovala, hčerko Angelo, poročeno Kidrič, sina, ki živi v Kaliforniji, sestro in brata. Vsem izrekamo krščansko sožalje! Naj počiva v miru!
CHARLEROI-MONS-BRUXELLES
Lepo se vsestransko pripravljamo na našo jubilejno „Slovensko prireditev“, 25. po številu, ki bo v nedeljo, 30. aprila 1978, v župnijski dvorani „Familia“ v Gilly-Haies (Charleroi). Imamo dvakrat mesečno pevske vaje v Bruslju, kamor pribite pevke in pevci iz Charleroi, seveda tudi iz Bruslja in iz daljnega Kapellen in Essna ob holandski meji. Res je treba veliko požrtvovalnosti pevcev in pevk in zlasti pevovodja g. Franca Gjore-ka, da bomo tudi letos pripravili točko „Venček slovenskih narodnih pesmi“. Veseloigro, ki nosi naslov „Kadar se nevesti jezik ne suče", je nalašč za to prireditev priredil g. Kazimir Gaberc in bomo kmalu začeli z vajami zanjo.
Še prej pa bomo slovesno praznovali 30-letnico slovenske službe božje v Charleroi, in sicer na letošnjo Veliko noč, 26. marca. Slovenski verniki so toplo vabljeni, da se te slovesnosti v čim večjem številu udeležijo.
Prva slovenska služba božja je bila namreč na Veliko noč, 28. marca 1948, v Marchienne-au-Pont (pri čč. sestrah rue Beaumont 76). Trideset let že deluje med vami
slovenski izseljenski duhovnik: 12 let msgr. Zdravko Reven in že 18 let č. g. Kazimir Gaberc. S tem praznujemo tudi 30-letnico Slovenske katoliške misije v zapadni Belgiji.
Še par kratkih novic: Malo pred Božičem lani je bila operirana ga. Fani Blatnik iz La Bouverie v Mon-su (Hopital St. Jorge). Sedaj se ji zdravje polagoma zboljšuje. — V začetku februarja je bila operirana ga. Ivanka Felc iz Quaregnon in sicer v bolnišnici Notre-Dame v Frameries.
Nekateri bolniki se pa zdravijo doma, kot npr. g. Gustelj Baričič v La Bouverie, g. Marko Fidler v Paturages in Anton Krajnc v Eu-gies. Vsem tem bolnikom in bolnicam želimo skorajšnjega okrevanja!
Neznanokam je izginil g. Franc Tratnik iz Cuesmes, in sicer 24. 12. lanskega leta. Ni vzel s seboj ne osebne izkaznice ne potnega lista. Zadeva se je javila žandarmeriji, pa do danes nobenih novic o njem!
francija
PARIZ
Maša za Slovence je vsako nedeljo ob petih popoldne v cerkvi sv. Vincencija Pavelskega, 95 rue de Sevres, Paris 6°, metro Van-neau.
Družina Zaletelj-Jerlah iz Marcinelle pri krstu tretjega otroka, malega Jožeta na lanski božični dan.
Velikonočno bogoslužje bo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto vsakokrat ob osmih zvečer. Na Veliko noč bo sveta maša ob petih popoldne. Vsakokrat spovedovanje eno uro pred obredi. Na velikonočni ponedeljek ne bomo imeli skupne maše v Parizu.
Slovenska pisarna — 7 rue Gutenberg, Paris 15°, tel. 577-69-93, metro Charles-Michels — je odprta vsak četrtek popoldne, sicer pa po dogovoru z duhovnikom.
Pustno prireditev smo morali letos napraviti malo prej, ker je samo takrat bila dvorana na razpolago. Prireditev je prav lepo uspela, za kar se moramo toplo zahvaliti Društvu, ki jo je priredilo, in vsem, ki so kakorkoli pomagali, posebno še tistim, ki so skrbeli za bar, še posebno gospem, ki so pripravile „krofe“ in potico, pa seveda godcem in vsem, ki so imeli na skrbi razne nakupe.
Umetniška slika, ki jo je podarila za Dom naša pariška umetnica gospa Marjanica Savinšek, je bila prodana na dražbi za 1420 F; iz-dražila sta jo Ida in Franc Štepec.
19. januarja smo pokopali Viktorja Moravca. Pokojni je bil doma iz Idrije, v Francijo je prišel leta 1958, star je bil 75 let. Dokler mu je zdravje dovoljevalo, je bil pokojni vesten delavec, sicer pa je živel bolj sam zase. Na grob so pokojnikovo ženo, ki ji izrekamo svoje sožalje, spremili nekateri prijatelji in vsa družina avstralskega ambasadorja v Parizu.
CRETIL (Val-de-Marne)
30. 1. je umrla gospa Barbara Raščan, doma iz Brezovice v tur-niški župniji. V Franciji je živela s svojo družino od leta 1938. Pokopana je bila ob velikem številu sorodnikov in znancev 6. febr.. Možu Štefanu in hčerkam Anici, Katarini, Mariji in Štefaniji ter njihovim družinam naše sožalje!
LOIRET
Na velikonočni ponedeljek, 27. marca, se bomo zbrali k skupni maši v Chilleurs ob pol enajstih. Pred mašo priložnost za spoved.
LA MACHINE (Nievre)
Sv. maša za rojake bo v nedeljo, 5. marca ob 11,15. Vsi prijazno vabljeni!
Ne pozabite na
SLOVENSKI DOM V PARIZU!
Delo se aktivno nadaljuje; molimo, da bi kmalu prišli do srečnega uspeha, za katerega so pa potrebna tudi finančna sredstva!
Darove pošiljajte na poštni čekovni račun:
C. C. P. PARIS 19285 04 F
MISSION CATHOLIQUE
SLOVENE
7 rue Gutenberg
75015 PARIS
ali pa bančne čeke na isti naslov ali pa izročite svoj dar našim poverjenikom.
PAS-DE-CALAIS in NORD
Sveti postni čas nas pripravlja na najglobljo skrivnost našega odrešenja: na Kristusovo smrt in njegovo vstajenje. S pokoro, dobrimi deli, intenzivnejšo molitvijo in duhovnimi obnovami hočemo tudi letos lepo pripraviti res krščansko praznovanje Velike noči.
Red duhovnih obnov:
5. marca ob 16,30 Kapela „Pomočnic duš v vicah“, Boulevard de la Liberte.
11.	marca ob 17.00 St. Pol.
12.	marca ob 16.30 Armentieres, cerkev N. D. de Lourdes.
17.	marca ob 16.00 Wingles.
18.	marca ob 17.00 Vendin-le-Vieil, Fosse 8.
18.	marca ob 20.00 Carnieres-Cambrai.
19.	marca ob 17.00 Croisilles.
Na Veliko noč, 26. marca, ob
17.00 Tourcoing.
Veliki teden: Veliki četrtek in petek, 23. in 24. marca: Mericourt 14.00; Bruay v kapeli N. D. de Lourdes ob 17.00; Lievin 19.00;
Velika sobota, 25. marca, blagoslov jedil: Mericourt ob 10.00; Lievin 12.00; Bruay 14.00;
Vstajenje: Bruay ob 19.00; Lievin 22.00.
Velika noč, 26. marca: maše bodo po nedeljskem redu.
Vsem rojakom želimo milostipol-ne praznike Gospodovega vstajenja!
Zakrament sv. zakona sta si dala 4. februarja Andrej Polin in Nadine Rucar. Andreju naša zahvala za vodstvo cerkvenega zbora v Bruay. Čestitkam za dolgo srečno življenje v zakonu pridružujemo željo naj še mnoga leta vodi petje pri božji službi!
LANEUVEVILLE devant NANCY
Gospo Otoničar, živečo v Franciji blizu St. Dizier, je zadela huda nesreča. V Sloveniji, blizu Trbovelj, kjer je ona doma, ji je pobesneli sosed ubil mamo, sestro in brata. Slovenci, ki se zbiramo vsak mesec v tej župni cerkvi v Laneuveville k maši, smo bili ogorčeni nad tem strašnim grozodejstvom, ko nam ga je pripovedovala, in izražamo gospe naše sočustvovanje in sožalje.
Sporočamo, zlasti Slovencem, ki se zadnje maše niso udeležili, da prvo nedeljo v mesecu marcu izjemoma ne bo maše, bo pa zopet prvo nedeljo v aprilu, maju in juniju.
Slovencem po Franciji in drugod po svetu želimo veselo Veliko noč-
TUCQUEGNIEUX
Pisec teh vrstic je šel za Božič k sinu v Anglet pri Biarritz-d, kjer je ostal tri tedne. Tam gre v cerkev več ljudi kakor tukaj. Slovenci župniku pridno pomagajo Pri petju, pri pobiranju darov za cerkev, berejo berilo in včasih celo obhajajo. Tudi orgle igra tu in tam Slovenec.
Ko sva se z ženo vračala, sta nam na postajo v Parizu prišla voščit za novo leto naša dva slovenska duhovnika gg. Čretnik in Flis-Prav tako naju je prišla pozdravi* doktorica in profesorica, žena velikega glasbenega umetnika ter komponista Globokarjevega Vinka Povabila nas je vse na malico, nakar sva zapustila Pariz in sva zdaj zopet v Tucquegnieux.
Tu sva brala žalostno novico, da
Pokojni Anton Fajfar iz Tucquegnieuxa.
i® Tončki Završkovi umrl mož Mi-Bačurin. Za njim žalujejo tudi š‘irje otroci in seveda prav tako 'tti- Naj mu Vsemogočni podeli več-n° plačilo!
Naše pridne nad 80 let stare slovanske žene so kot dobre katoličanke vsem v zgled. Prav je pove-^aia ena izmed njih, ko sem ji voščil novo leto, rekoč: „Tudi če bo-^ živele še 10 let, nekoč bo na-s®9a zemskega življenja konec in ^a to je treba misliti!“
Zima nas je letos tepla bolj z aežjem, poplavami in mrzlim ve-tr°m kakor pa s snegom, kar ni J'šeč ne starim (vlaga) ne otrokom, Katerih sanke počivajo na pod-strešju. Pa še to pravijo, da, „če J® zima mila, ne bo letina st’rila.“ ®veda ni vse res, kar pravijo.
Izhodna lotaringija
. Pišem že za mesec marec, mo-je niisii pa se še vedno vračajo v eto i977j ko sem imel premalo pri-'^® za zahvalo mnogim velikim ^°brotnikom! Krasni dnevi na Sv. v'šarjah v drugi polovici avgusta čružbi naših dragih duhovnikov, ^odnikov in znancev se mi vedno vedno obnavljajo v spominu. Še krat se prisrčno zahvaljujem g. navalarju, ki me je pripeljal tja in k ^ai. in vsem, ki so mi preskr-krasno oskrbo.
Komgj sem bn cjorna smo S|0_
v®sno
n'co
praznovali 11. sept. 40-let-Poroke Antona Škruba in Ka-u ln® Funkelj v prijazni cerkvi basP'Ce Ste Elisabeth v Merle-^ hu- Bog naj blagoslovi očeta in er ter vso družino!
Božične praznike smo lani praznovali zelo slovesno: krasno petje „Slomška“ pod vednim izbornim vodstvom g. Šinkovca je napolnilo z veseljem cerkev.
Drugo nedeljo v januarju smo zopet slovesno praznovali srebrno poroko Sajovec-Sotošek iz Merle-bacha. Polna cerkev je zopet dokazala spoštovanje naših rojakov in domačinov do te družine.
Ko se zahvaljujem cerkvenim pevkam in pevcem, prosim še nadaljnjega sodelovanja zgoraj imenovanih.
Dne 21. jan. je nenadoma umrla naša dobra mati Katarina Rugelj, roj. Sušnik (1902). Naj ji Bog poplača vse dobrote do njene družine in za dolgoletno raznašanje „Naše luči"!
Velika noč se bliža; pripravili se bomo za ta lep praznik s posebnimi svetimi mašami:
Merlebach: vsako nedeljo ob 10. uri Hospice Ste Elisaleth;
Habsterdick v četrtkih: 2., 16. in 30. marca ob 9.30 uri;
Farebersviller Cite: 19. marca ob 15. uri;
Creutzwald Cite Neuland: veliki torek, 21. marca, ob 14. uri;
Cite la Chapelle istega dne ob 10. uri;
Cite des Chenes: sreda, dne 22. marca, ob 10. uri dopoldne.
Pred sveto mašo vedno prilika za spoved.
Na veliko soboto popoldne ob 15. uri: Merlebach, Hospice Ste Elisabeth:	blagoslov velikonočnih
jedi.
Že sedaj voščim vsem našim dragim naročnikom „Naše luči,, in vsem ostalim prav vesele velikonočne praznike.
Vaš Stanko iz Merlebacha.
NICA
V tem mesecu nam Cerkev stavi pred oči najvažnejše dogodke Kristusovega življenja: njegovo trpljenje, smrt in vstajenje. Kristus ni samo trpel in umrl, ampak je tudi vstal od mrtvih. Njegovo vstajenje slavimo na Veliko noč.
Kristus je vstal, tudi mi moramo vstati v življenje milosti! Mi ne bomo ušli zemski smrti, toda edino
s Kristusom bomo dosegli „pravo življenje". Zadnja beseda ne bo smrt, ampak življenje s Poveličanim! K temu naj nam pomaga življenje s Cerkvijo.
Na cvetno nedeljo (19. 3.) bo pred mašo na razpolago tuj spovednik. Blagoslov oljk in sv. maša je zjutraj ob 10. uri; popoldan ob
4.	uri pa na Colle s/Loup.
Obredi velikega tedna bodo na
veliki četrtek, petek in soboto zvečer ob 7,30 uri v naši kapeli.
Na Veliko noč je skupna sv. maša zjutraj ob 10. uri v naši kapeli. Popoldan ob 5. uri pa v Eoures-u pri Marseille-u.
Vsi ste lepo vabljeni k praznovanju Velike noči!
Vsem rojakom želimo veselo in blagoslovljeno Veliko noč!
MARSEILLE
Za veliko noč (26. 3.) ste vsi, ki živite okrog Marseille-a, lepo vabljeni, da pridete v Eoures, kjer bo slovenska maša popoldne ob
5.	uri. Zaradi pevske vaje pridite malo prej; pred mašo bo tudi priložnost za velikonočno spoved.
Velikonočni ponedeljek bomo preživeli skupaj. O tem pa boste še pravočasno obveščeni v prilogi. — Vsem vesela Aleluja!
nemcija
STUTTGART-okolica
Uspelo pustovanje: V nedeljo, 22. januarja, smo imeli v Esslin-genu slovensko pustovanje. V dvorani Neckarhalle, ki smo jo najeli pri mestu, se je zbralo okrog 500 slovenskih obrazov, da v veselem razpoloženju praznujejo pusta. Veselja je bilo prav zares dovolj. Zanj so poskrbeli godci „Planinskega kvarteta", zabavne tekmovalne igre, tombola in skupno petje. Veselo nas je presenetil moški pevski zbor „Domači zvon“ iz Stuttgarta, ki se je to pot odlično „odrezal“. Se vidi, da pevci pridno vadijo. Naj jim na tem mestu želimo tudi za bodočnost veliko uspeha!
Dobro so se razumeli: V Ober-stenfeldu — naselje leži med valovitimi goricami — so v soboto, 28. januarja, priredili tamkajšnji Slovenci skupaj z nemškimi farani družabni večer. Vabilu se je odzval tudi nemški župnik, gospod Heinrich Kiöpping. Pred dobrim letom je prevzel župnijo. Dostop k Slovencem je hitro našel. Danes mu je na razpolago pri cerkvi slovenski hišnik in pri oltarju mu pomaga slovenski ministrant.
Kot „Wengertschütz“ (čuvar Gospodovega vinograda) je imel na družabnem večeru hudomušen nagovor, v katerem se je dotaknil tudi Slovencev in njihovega župnika. Ta mu je po njegovem besedilu takole odgovoril: „Ei ja, spricht er, o Wengertschütz, es kam mir ein Gedankenblitz, meine Landsleut' sind mir herbe Mannen, drum spiel' ich denen dann und wannen, ich bau aus Musik eine Burg, denn ich bin Pfarrer Ciril Turk.“
150-letni jubilej škofije:	Letos
praznuje škofija Rottenburg 150-
Ko je škof dr. Georg Moser iz Rottenburga obiskal Slovence, zbrane na „Binkoštnem srečanju“ v Stuttgartu leta 1975, je našim fantom krepko stisnil roko.
letni jubilej obstoja. Za to priliko je škof dr. Georg Moser sestavil lepo molitev, ki naj bi jo molili vsi škofljani, domačini in tujci. Molitev je prevedena tudi v slovenski jezik in natiskana na podobico. Priložili jo bomo v eno od prihodnjih številk „Naše luči“.
V jubilejnem letu so na programu različne prireditve v manjšem in večjem obsegu. K sodelovanju smo vabljeni tudi tujci.
Čestitke h krstom: V Stuttgartu Strnad Antonu in Marici k hčerkici Irenici ter Škalonja Cviju in Angelici k sinku Julijanu; v Esslin-genu Gabrijan Maksu in Ani k hčerkici Aneti; v Böblingenu Mahorič Albinu in Marjeti k hčerkici Albi-nici.
Na birmo se pripravljamo: Na praznik presv. Rešnjega Telesa, 25. maja, bomo imeli v Stuttgartu slovensko birmo, za katero je javljenih okrog 40 kandidatov. Sedaj se pridno učijo za prejem tega zakramenta v Sobotni šoli v Stuttgartu, oddaljeni pa kar doma s pomočjo priročnika. Poleg poznanja nauka je seveda nadvse važno, da hodijo birmanski kandidati redno k nedeljski maši.
MÜNCHEN
Naša veroučno-slovenska šola, priprava na birmo in razgovori z
ministranti so tri oblike dela z mladino, ki nas ta čas najbolj zaposlujejo. Posebno lepo je, ker ministrantska skupina vidno narašča in daje našim mašam prav slovesen okvir.
Sicer pa je bil najbolj množičen dogodek zadnjega časa naše pustovanje. Letos je prišlo na nedeljo 29. januarja. Na nedeljo zato, ker je dvorana ob sobotah namenjena večjim skupinam, kot je naša, čeprav nas je bilo 550; na 29-januarja pa zato, ker so lastniki dvorane premaknili našo prireditev, ki je bila določena za 22. januar, na ta datum; prejšnjega ja zasedla skupina od TV.
Vedno znova opažamo vsi, da se razvije na naših zabavnih prireditvah neka domača sproščenost in spontano veselje, kot ga menda v Sloveniji že vse od zadnje vojne več ne poznajo. Prav ta domačnost je na teh prireditvah največ vredna.
Odlično je igral kvintet Jožeta Krofliča, 2000 srečk z 200 dobitki je bilo brž prodanih. Trije glavni dobitki (električni šivalni stroj, kolo in ekonomski lonec) so odšli na Štajersko. Vesele igre so dvorano razgibale. Razgovora, petja, plesa, veselja — vsega je bilo dovolj.
Naša igralska skupina se vneto pripravlja na vprizoritev veseloigro Trije vaški svetniki. Prepričani smo, da bodo naši rojaki pokupili vstopnice, saj bo to prva veseloigra v slovenskem jeziku v MünchnJ sploh.
Krščeni so bili: Željko Raj, sin Jožefa in Marije, roj. Marinič; Kornelija Zelenko, hčerka Milana i11 Marije, roj. Ambrož; Tatjana Nose, hčerka Jožeta in Bernardke, roj. Babič; Sonja Bonča, hčerk® Stanislava in Marjete, roj. Kosec, dvojčici Bianka Silvija in Andrej® Katarina Podjaveršek, hčerki Rai' munda in Hilde, roj. Maček. Staršem čestitamo, otrokom pa želimo vse dobro v življenju!
Poročila sta se Antun Katanči^ iz Domašinca (Zagreb) in Marij3 Ogrinc iz Krčevine (Maribor). Iskreno čestitamo!
nizozemska
Nova ognjišča: V Brunssumu je 9dč. Marianne Hummel sklenila zakonsko zvezo z g. Bojanom Ju-rakom. Ga. Marianne pridno obiskuje šolo, kjer poučuje g. Ad Hamers.
V Lindenheuvelu je g. Rojnik Franc popeljal pred oltar svojo ne-vesto gdč. Mieke Braat.
Obema mladima paroma iskreno čsstitamo in voščimo vso srečo.
Naši bolniki: G. Drago Romih, tehnični inženir in naš bivši mini-strant, je pred Božičem imel zelo hudo avtomobilsko nesrečo. Dalj žasa je bil med življenjem in Srhrtjo. Z veseljem sporočamo, da s® mu zdravje hitro popravlja. Slovenske šole: G. Ad Hamers, vodi že dva oddelka slovenske s°le, je z uspehom začel še s re,jim oddelkom. Čestitamo in že-'ho veliko vztrajnosti.
, h/aš/ rajnki: V Nieuwenhagen-u 10 17. jan. umrl g. Egidij Vršaj, ro-jeu 1899 v Čatežu. Dolga leta je de-al v Holandiji. Ko mu je umrla Prva žena ga. Elizabeta Roželj, Skrbna mati njegovih otrok, je po aljšem presledku poročil go. Jože-0 Gliho, ki je tudi zvesto varovala 0rn ter mu stregla v oslabelosti. ,ajnki je bil skrben gospodar, do-
ber
mož in oče.
. ^ri njegovem slovesu s tega sve-a 9a je spremljala ubrana pesem ašega zbora „Zvon“. Njegova Cerka in zet g. Joe Hermans sta amreč požrtvovalna člana naše-
Pevskega zbora. — Žalujoči
9a
fužini izrekamo krščansko soža-
sedaj vas vse vljudno vabi-Se na naše velikonočno slavje, ki bo vršilo po naši ustaljeni na-
vadi.
Vedska
teh mesecih sonce ne posve-biu |avno največje pozornosti pre-a cem Skandinavije. Najbrž do-
mačini prav zato tako cenijo stare šege in radi prižigajo sveče ob praznovanju sv. Lucije in ves adventni čas.
Vsem pomeni luč polnost življenja. To doživljamo še posebej o božiču, ki nam prinaša toliko luči, domačnosti in topline. S človeškim rojstvom svojega Sina nam je Bog razodel bogastvo svojega življenja.
Ko smo se v tem zimskem času na različnih krajih Švedske zbirali k maši, so naši shodi že sami od sebe govorili o rasti in novem življenju v krščanski skupnosti. Kar na treh krajih smo imeli med mašo krst. V Stockholmu smo krstili Renato, v örebru Tomaža in v Hel-singborgu Ano Marijo. V Örebru je bila tokrat še posebno lepa udeležba, kar je razumljivo, saj je bila tam slovenska maša ravno na Božič.
Ko so pred darovanjem starši in botri z novokrščenim Tomažem šli v procesiji od krstnega kamna k oltarju, je vsa cerkev ubrano zapela: „Poslušajte vsi ljudje“. Zazdelo se nam je, da pesem ponazarja dejanje.
Večkrat se zberemo k maši le kot majhno občestvo, vendar tistim, ki cenijo mašo, naša srečanja ob oltarju veliko pomenijo. Želijo, da bi bila še bolj pogosta. Zadnjič je v Olofströmu in Nybru naš župnik povedal, da se vidimo čez tri mesece, ko bo na zadnjo nedeljo v aprilu, 30. IV., zopet maša, so nekateri pripomnili: „Dolgi bodo ti meseci.“
V tednu molitve za edinost kristjanov smo tudi mi goreče molili za uresničenje Jezusove želje: „Da bi bili vsi eno.“
Časopisi radi poročajo o znakih zbliževanja kristjanov, zato budno spremljajo izraze medsebojne naklonjenosti. Večkrat beremo, kako je kakšna katoliška župnija drugi krščanski skupnosti dala na razpolago bogoslužni prostor in ji tako skazala gostoljubnost.
Na Švedskem živi katoliška Cerkev v diaspori, zato smo mi deležni podobne gostoljubnosti. 22. januarja — sredi tedna molitve za edinost — smo imeli mašo v pro-
testantski župnijski cerkvi v Nybru. Lahko smo občutili, da sodelovanje med različnimi krščanskimi Cerkvami ni samo medla želja, ampak resničnost s svojim določenim obrazom.
Švica
Slovesni Prešernov večer je privabil v soboto, 4. februarja, do tristo naših rojakov iz Švice in severne Nemčije v prostorno cerkveno dvorano v Zürich-Seebach, ki je bila dobesedno zasedena, kar se ne zgodi vedno.
Prav nalašč za to proslavo našega največjega pesnika so nas obiskali naši rojaki iz Porurja s svojim dušnim pastirjem g. Uršičem, da tako skupno proslavimo rojstni dan našega velikana besede in duha, ki ga upravičeno lahko postavljamo ob stran največjim pesnikom sveta. Prav na tej osnovi nam mora biti on nam zdomcem zdravilo za morebitne komplekse manjvrednosti, ki se enemu ali drugemu med nami pojavljajo ob kontaktih z ljudmi in življenjem v „velikem“ svetu.
Naši gostje iz Oberhausna so s svojim mešanim zborom in prikupno mlado glasbeno skupino „Mladi vasovalci“ v povezavi z našim sekstetom ter ostalimi sodelujočimi deklamatorji izpolnili obširni celovečerni kulturni program v veliko zadovoljstvo vseh obiskovalcev.
Pred začetkom tega dela programa je bila v istem prostoru sv. maša, ki jo je daroval g. Uršič, ki je tudi organiziral njihov obisk med nami. Kakor kasneje, se je tudi med bogoslužjem navdušeno razlegala naša domača pesem.
Za to priložnost je bil tudi oder ustrezno prirejen v slovenskem stilu. Na steni je visela velika Prešernova slika, s katere je on zavzeto gledal, od kod so se vzeli vsi ti njegovi rojaki, v deželi, ki jo je nekoč obiskal tudi njegov prijatelj Čop.
Proslava se je začela s Prešernovo pesmijo „Zdravica“, ki jo je
zapel naš sekstet iz Züricha, pri zadnji kitici pa se mu je pridružil še mešani zbor iz Oberhausna. Nato je sledil slavnostni govor, ki je vpletel v problematiko Prešernovega umetniškega ustvarjanja smiselno tudi življenjsko usodo zdomcev, ki jo je pesnik izrazil v stihu: „Če doma jim dobro ni, žerjavi se čez morje dvignejo.“
V imenu mladih je Milena iz Winterthura recitirala „Otroci pesniku Prešernu“. Seveda ne morejo manjkati na nobeni slovenski prireditvi narodne pesmi, ki sta jih skupno ali izmenoma izvajala zbor iz Oberhausna in naš sekstet iz Züricha. V narodni noši sta nam
Majda in Lojze navdušeno podala Prešernovo pesem „Od železne ceste“. Deklamatorji pa so povezovali programske točke s Prešernovimi pesnitvami. Ta del sporeda se je zaključil s pesmijo: „Domovina, mili kraj.“
Nato je sledil veseli del večera, ki ga je glasbena skupina „Mladi vasovalci“ s svojo neutrudljivostjo in prizadevnostjo držala ves čas do prvih jutranjih ur v polni razgibanosti vesele družbe rojakov, saj je bilo s kranjskimi klobasami in dobro kapljico poskrbljeno tudi za dobro počutje v tem pogledu, ko so pravi naši domači krofi, ki so jih nacvrla naša tukajšnja dekleta,
bili znak, da je treba misliti tudi na pustno soboto.
Vsem rojakom ■— našim gostom in nam v Švici — bo prav gotovo ostal ta večer v vsem svojem obsegu svojstveno doživetje bratske povezanosti — od skupno obhajanega bogoslužja preko kulturnega doživljanja Prešernove domače besede do prijetne zabave med rojaki iz dveh evropskih dežel.
Našim dragim gostom iz Nemčije, posebno g. Uršiču, iskrena zahvala! Prav posebno gre zahvala tudi vsem nastopajočim iz Švice ih vsem, ki so na ta ali oni način pomagali in sodelovali pri tej kulturni Prešernovi proslavi.
Slovenci ob meji
BENEŠKA SLOVENIJA — Slovenski duhovniki, povezani v skupini „Dom“, so izdali stenski koledar s slikami krajev iz Beneške Slovenije. — V Kalkuti v Indiji je umrl slovenski misijonar, jezuit p. Janez Ehrlich, doma iz Zabnic pod Sv. Višarjami. Pokojni je bil nečak-profesorja na ljubljanski univerzi, dr. Lamberta Ehrlicha, ki so ga komunisti leta 1942 zahrbtno ustrelili, ko je šel od maše na svoj dom. — Okoli 1000 rojakov iz beneških dolin in gorskih zaselkov se je 8. januarja udeležilo v Čedadu „Dneva emigrantov". Razpravljali so o rešitvi narodnostnih vprašanj v videmski pokrajini. Nastopili so pevci in rezijska folklorna skupina. Igralci so pa zaigrali komedijo „Žganjarji“.
GORIŠKA — „Števerjanski vestnik“, ki ga izdaja Prosvetno društvo „F. B. Sedej“, izhaja že 10 let. Ob tej priložnosti so izdali posebno jubilejno številko. — V Verdijevi dvorani v Gorici je Stalno slovensko gledališče iz Trsta zaigralo Nušičevo komedijo „Oblast“. Malo kasneje je na istem kraju gostovalo SNG Drama iz Ljubljane z Nestroyevo burko „Talisman“. — V Štandrežu je nastalo novo združenje, katerega cilj je zaščita zemlje ter etnične in socialno- gospo-
darske strukture tega goričkega predmestja. — Goriški nadškof se je skupaj s tržaškim škofom udeležil v Logu pri Vipavi slavja ob obnovitvi koprske škofije in priključitvi dela goriške nadškofije tej novi škofiji. Škofa sta hotela s tem pokazati solidarnost s škofom dr. Jenkom, ki je škof obnovljene škofije. — Ob dnevu katoliškega tiska so priredili v Katoliškem domu v Gorici posebno prireditev, katere čisti dobiček je šel v dobro „Katoliškemu glasu“. Nastopila je igralska skupina iz Marijinega doma v Trstu z igro „Vasovalci“.
TRŽAŠKA — Na Štefanovo so obhajali pri Sv. Križu pri Trstu 130 let obstoja župnije. — Zveza cerkvenih pevskih zborov je s 70 pevci pripravila v Trstu koncert božičnih pesmi. Ker je bila cerkev Sv. Antona zasedena, je bil letos koncert pri Sv. Jakobu. Pevci so zapeli 12 pesmi. Poslušalcev je bilo okrog 700. — Od 1. januarja dalje je mogoče iz Trsta direktno telefonirati poleg v nekdanjo cono B tudi v postojnski telefonski okraj. — Mladinski pevski zbor iz Rakovnika v Ljubljani je gostoval pri Sv. Ivanu nad Trstom in v Pod-lonjerju. — Titovski „Primorski dnevnik“ je dobil redno oddajo na tržaškem radiu. Poslušalci se vprašujejo, zakaj nista dobila istih pravic tudi goriški „Katoliški glas“ in tržaški „Novi list“, saj živimo v dobi pluralizma. — Društvo slovenskih izobražencev v Trstu je priredilo poseben večer, posvečen duhovniku Ladu Piščancu, ki je bil
oklevetan kot narodni izdajalec ih s kaplanom Slugo leta 1944 ustreljen od partizanov v Cerknem. — Na Bazovici so priredili vesel večer. Nastopili so openski „Galebi" in mladinski zbor rakovniške župnije.
KOROŠKA — 10. januarja so s p°' sebno slovesnostjo sprejeli zastopniki profesorjev in študentov novega ravnatelja Slovenske gimnazije v Celovcu dr. Reginalda Vosperm' ka. — Od 26. decembra dalje ie ljubljanska televizija vključila pr®' tvornik na Peči ob tromeji. S tem je omogočeno, da Slovenci na Zilji, v beljaški okolici in okrog Baškega jezera lahko gledajo ljuk' Ijansko televizijsko oddajo. 7" Okrajno glavarstvo v Velikovcu ie po žandarjih in cestnih delavci)1 dala odstraniti slovenski napis „P1)' berk“, ki je bil obešen na priva)' nem svetu, na hiši posojilnice ^ Kmečko-gospodarske zadruge v Pliberku, češ da moti ta napis ay' tomobilski promet. Ali se ob takih postopkih ne vzbuja preprostem® človeku vtis, da je na Koroškem med večinskim narodom še velik0 hitlerjevske nestrpnosti, pa nič kr' ščansko bratskega razumevanja-— Dunajski kardinal dr. König i® zapisal v pismu slovenskemu d®' hovniku, da je sedanja manjšinska zakonodaja potrebna razvijanja 10 izboljšanja. — Čeprav je Ustavn sodišče na Dunaju izjavilo, da 5 bili nekateri nastopi žandarmen) na Koroškem protiustavni, še °° danes ni bil noben od žandarj®“ ali njihovih predstojnikov klican n
odgovor, medtem ko Slovence, ki so se zavzemali za izpolnitev člena 7 državne pogodbe, še vedno Pošiljajo pred sodnike. — Mladina iz Železne Kaple je naštudirala igro -Molčeča usta“, ki jo je predvajala doma, v Celovcu, Dobrli vasi in v Bilčovsu. — Farna mladina je v Pustnem času razveselila v domači fari Vogrče ljudi z veseloigro •.Zadrege“. Z njo so gostovali v Žvabeku, Šmihelu, Globasnici in Pliberku. — Slovenski informacijski center v Celovcu je izdal dr. Apovnikovo brošuro „Das Volks-Sruppengesetz — eine Lösung?“ v angleščini.
Slovenci po svetu
Avstralija — Ko smo v Evropi Zrnrzovali, so se melbournski Slo-''snci sešli k polnočnici na pro-3tem pred Lurško votlino. Božične [^aše so pa morale biti zaradi dež-la v cerkvi. — Župnija sv. Cirila in V’stoda v Kewu (Melbourne) je "pela v letu 1977 29 porok, 60 kr-3,°v, 31 otrok je bilo birmanih in p odhodov v večnost. — Sydney-®kim Slovencem je dež prizanašal, eto je bila polnočnica in vse bo-p.Cr>e maše na prostem pred cerk-„'!?■ — V cerkvi ob oltarju so obe-lesorez brezjanske Marije Po-l"a9aj, s čimer je slovenska cer-
l.®v v Merrylandsu samo prido-^"a na privlačnosti. — Slovensko r6rsko središče v Sydneyu je priučilo januarja poletno taborjenje, g' se ga je udeležilo 30 otrok. — g J- januarjem je bila nadškofija Vdney razdeljena na pet manjših -dot, da se g tem olajša in izbolj-dušno pastirstvo. Slovenska Phiia Merrylands je prišla pod Padni del nadškofiie. — Na slo-n dak' pristavi v Brisbane so imeli reri t efanovo prv'P društveno pri-ljj*!tev (piknik) na lastnem zem-DriP,u' Božiček je obdaril tudi vse p 'stojne otroke.
ABGrntina — Pred 30 leti, na-pr Cn°_ 1. januarja 1948, je izšla Sl 9 številka tednika „Svobodna S, snija". Tednik izdaja vodstvo Id enske ljudske stranke (SLS), )e tudi članica mednarodne

„PODVRZITE SE ZARADI GOSPODA SAMOUPRAVNEMU SOCIALIZMU!“
Tudi letos je priredil predsednik komisije SRS za odnose z verskimi skupnostmi novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti (18. jan.). Kot običajno je na letošnjem sprejemu govoril v imenu
katoliške Cerkve v Sloveniji ljubljanski nadškof dr. Pogačnik in ponovil trditve iz prejšnjih let: „Že prvi papež, apostol sv. Peter, nam je v svojem pismu naročil: ^odvrzite se zaradi Gospoda vsakemu človeškem redu.' Torej tudi samoupravni socialistični družbi. To nam je prijetna dolžnost, ki nam jo nalaga tudi naš iskren in pogumen patriotizem in naše slovensko srce, ki vidi v družbi jugoslovanskih narodov in narodnosti najboljšo in najsrečnejšo domovino.“
Nadškofa Pogačnika zelo cenim
„Zveze krščanskih demokratov“. Njeno vodilo je: „Zvestoba svobodi, resnici in pravici“. — V San Martinu (Buenos Aires) so rojaki po božični maši v svojem domu priredili lepo božičnico s programom in pogostitvijo. — Za srednješolce in akademike se vrše v domu v Carapachayu mesečna predavanja, ki jih vodi univ. prof. dr. Milan Komar. Tema lanskih predavanj je bila: „Naravni red in aktua-lizem“. — Po vseh Slovenskih domovih so se vršile vesele pustne zabave. — Mladinski pevski zbor, ki ga sestavljajo že v Argentini rojeni, je na Novega leta priredil v San Justo koncert slovenskih božičnih pesmi. — Že šestnajstič je organizirala „Zedinjena Slovenija“ skupne počitnice v Počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča v Cordobi. Udeležilo se jih je 30 dečkov in 42 deklic. Na letovanju so bila na programu tudi verska, vzgojna in narodnostna predavanja. — Verska revija „Duhovno življenje" izhaja že 45 let. Ustanovil jo je izseljenski duhovnik Jože Kastelic, ki se je smrtno ponesrečil pod vrhom Aconcague, najvišje gore v Andih. Za njim je prevzel vodstvo revije g. Janez Hladnik. 29. januarja so na slovenski pristavi v Castelarju obhajali ta jubilej in organizirali podporno akcijo za revijo. — Po 33-letnem delovanju je Slovensko semenišče v Adrogue, ki ga je ustanovil pokojni škof dr. Gregorij Rožman, prenehalo delovati. Okrog 80 duhovnikov je izšlo iz tega semenišča. Mnogi študentje so našli v njem zavetišče. Hišo je kupila škofija Lomas de Zamora za svoje veliko semenišče.
ZDA — Slovenski Radio-klub v Chicagu je priredil silvestrovanje v veliki Baragovi dvorani pri Sv. Štefanu. Kuhinja je nudila vse slovenske posebnosti in tudi prava slovenska vina so bila na voljo žejnim plesalcem. — Slovenska „Harmonija“, ki jo sestavlja orkester s 74 člani, je gostovala v Carnegie Hall v New Yorku. Dvorana, ki ima 2000 sedežev, je bila štiri petine zasedena, med njimi z 200 Slovenci. — Slovenski moški pevski zbor, ki ga vodi Rigler in nastopa pod imenom „Slovan“, je imel v Euclidu uspel koncert. Po nastopu je bila zabava. — Pevski zbor Slovenske ženske zveze „Dawn“ je ob 10-letnici obstoja pripravil v Clevelandu koncert. — Lani 5. nov. je bil v Jolietu posvečen v duhovnika Thomas Paul. Po materi je novo-mašnik slovenskega rodu in mu je zbor zapel tudi štiri slovenske pesmi. — Ob obletnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana se je v Lemontu na njegovem grobu zbralo veliko rojakov iz Chicaga in Jo-lieta. — Sedmi naslednik svetniškega škofa Friderika Barage, škof Salatka, ki je Slovak po rodu, je 12. decembra zapustil marquettsko škofijo, ker ga je Sv. sedež imenoval za škofa na drugo mesto. — Župnik Janez Mihovilovič, ki je po rodu iz kršne Istre in vodi sloven-sko-hrvaško faro v San Franciscu, je o Božiču obhajal srebrni maš-niški jubilej. — Za župnijski „Bazar“ pri župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu so žene poleg vsega drugega nacvrle 3000 krofov. — Dramatsko društvo „Lilija" je v Slovenskem domu na Holmes Ave v Clevelandu zaigralo veseloigro „Svojeglavček“.
zaradi njegovega mesta v slovenski Cerkvi, zaradi njegovih kvalitet in ne nazadnje zaradi osmih let, ki jih je že „po svobodi“ prebil v ječi. Nikakor pa se ne morem strinjati s temi njegovimi izjavami. Moji pomisleki so tile:
1.	Besede s/. Petra so tolmačene nepravilno. (Po isti logiki bi se ne smel nihče med zadnjo vojno okupatorju upreti.) Besede apostola Petra so taktični napotki tedanjim kristjanom, kako bodo najlaže prestali preganjanje, istočasno so pa odsev tedanjega stanja premisleka odnosov med državo in Cerkvijo, še vsega pod vplivom starozaveznega izročila. Tudi ne gre spregledati Petrovih kritičnih pripomb prav tam: Bog je prek Kristusa podredil kristjane neposredno sebi in jim s tem dal tisto svobodo, ki vsako drugo oblast in podrejenost le-tej gleda kot omejeno in jo celo mora dajati pod vprašaj, kjer ta ljudem krati svobodo.
2.	Slovenskim katoličanom naj bi bila prijetna dolžnost podvreči se samoupravni socialistični družbi. To kratko in malo ne drži. Kako bi že teoretično moglo biti res, da bi bila prijetna dolžnost podvreči se nekemu sistemu za tiste ljudi, s katerimi isti sistem ravna dosledno kot z drugorazrednimi občani. Sicer pa naj povedo, kaj mislijo o tem, vsi tisti verni Slovenci, ki so že vse po vojni samo zato, ker so verni, povsod zapostavljeni.
3.	V kratki izjavi je vrsta dvoumnosti: Patriotizem nalaga človeku ljubezen do domovine ne pa do režima. Kako more biti kristjanova ljubezen do režima iskrena, če je ta nedemokratičen? Nobenega poguma ni treba za ljubezen do obstoječega režima, prav nasprotno, poguma je treba za kritičnost do njega. Družba jugoslovanskih narodov naj bi bila najboljša in najsrečnejša domovina: celo v primeru, da jemljemo to družbo zunaj komunističnega okvira, kar pa danes dejansko ni, so mnenja ali je ta družba res najboljša rešitev, zelo deljena; v dejanskem komunističnem okviru pa za nobenega demokrata ni in ne more biti taka.
4.	Ko bi g. nadškof dal to izjavo v svojem imenu, bi nihče nič ne rekel, v imenu slovenskih katoličanov pa takšne izjave ne bi smel dati. Njegove besede so konkretna politična izjava, za takšne izjave pa ni noben škof na svetu od nikogar — ne od Vatikana ne od članov svoje Cerkve — poverjen, da bi jih smel dajati v njihovem imenu.
Kako je mogel g. nadškof dati tako izjavo? Čisto gotovo so igrala pri njej glavno vlogo njegova leta, ki so poleg z običajnimi starostnimi obremenitvami obtežena še z dodatnimi (zapor, šikane režima v času njegovega škofovanja). Ob vsem spoštovanju slovenskega nad-pastirja se sprašujemo, ali ni prišel čas, da stvarno preceni svoje moči in naredi potrebne sklepe.
Prav lepo Vas pozdravljam
N. N., ZRN
POZDRAVI IZ JAPONSKE
Veselo in blagoslovljeno leto 1978 Vam iz srca želim in se Vam obenem zahvaljujem za redno pošiljanje NAŠE LUČI. Vsak mesec me vedno znova razveseli. Naj Vam ljubi Bog bogato povrne in blagoslovi Vaš apostolat!
Prejmite hvaležne pozdrave iz dežele vzhajajočega sonca!
S.	Jožefina, usmiljenka Osaka Shi 546, Japonska
ZAHVALA Z MADAGASKARJA
Spoštovani g. urednik!
Pozdravljeni in iskren boglonaj za redno pošiljanje NAŠE LUČI. Z vsako številko prejmem del domovine, raztresene po celem svetu.
Na Madagaskar sem prišla februarja 1969. Zadnjih pet let sem delala v dispanzerju v Vangaindra-nu. Od novembra 1976 pa sem na novi postojanki, 42 km južno od prejšnje, v Ranomeni. V naši skupnosti smo štiri sestre: tri domačinke in jaz.
Imamo delo na župniji: verouk in vse, kar k temu spada, obiske po domovih, skrb za podružnice, ki jih je veliko in so oddaljene druga od druge po 15 do 20 km-Veliko imamo gobavcev in vse mogoče primere srečuješ na turnejah-Posebno veliko je podhranjenosti in kožnih bolezni.
Zelo bom hvaležna, če se bo dobil kakšen dobrotnik, ki bi lahko poslal kaj zdravil, hrano ali karkoli drugega. Od zdravil pridejo v poštev v glavnem vitamini, antibiotiki, zdravila proti kašlju, parazitom, razna mazila, mast za oči in ušesa. Zdravil za srce, živce ipd. ne pošiljati!
Vsem misijonskim prijateljem lop pozdrav!
S. Marija Pavličič,
Filles de la Charite,
EKAR, RANOMENA
par. Vang.
Madagascar
neresni čudeži
Že nekaj tednov lahko slovenski bralci spremljamo „nadaljevanko“ o čudežih. Ne morda v Družini ali Ognjišču, temveč v splošnem mediju družbenega obveščanja, mariborskem tedniku 7D. Pisanje je najbrž zbudilo tudi nekaj hude krvi. To bi upravičeno sklepali po odločnem protestu bralke iz Mo-škanjec, pošteno objavljenem, to je treba priznati. V naslednji številki je izšel uvodnik izpod peresa direktorja mariborskega Večera
Zanimivo in prizadeto napisano P°' jasnilo, ki pa ni odgovor na protest verne bralke.
V pismu omenjene bralke namreč nekje v začetku stoji stavek-„Pisec, ki je to gradivo prispeval, ima pač kaj malo občutka za mer° ali — lahko tudi rečem — za kul' turo, če piše o nečem, s c\mo( sploh ni seznanjen. Menim, da h' vseeno, ali nudiš ljudem kratkočasne sestavke ali pa take klevete.“ In šele na koncu se sklicuj® na ustavo, ki občanu SFRJ jamcl versko svobodo, zato ga kot ver nika tudi ne smemo žaliti.
O tistem občutku za pravo me'
ro ni v odgovoru nič zapisanega, Pač pa več o tem, da 7D z objav-Uanjem te nadaljevanke ni kršil naše ustave. Nimamo namena z nikomer polemizirati, toda čut za Pravilno obveščanje nam narekuje teh nekaj vrstic. Med bralci 7D je 9otovo veliko takih, ki se še zmeraj čutijo pripadnike Cerkve in to Pripadnost tudi izpovedujejo, zato iih pisanje 7D gotovo ni ravno raz-veselilo.
Nimamo nič proti, če se ta ali oni časopis loti verske problematike, 'oda loti naj se je strokovno in brez predsodkov. In v strokovnost Pisanja 7D si upamo resno dvo-rrtiti. Dvomili smo že v začetku, ko Se je na straneh slovenskega ted-nika pojavilo ime avtorja Ericha v°n Dänikena, ki ga po svetu nikjer več resno ne jemljejo. Če bi botel 7D pošteno pisati o pojavu čudežev in „čudežev“, bi lahko izbiral med vrsto knjig, ki so pisane Prav tako zanimivo, a jih odlikuje Poštenost. Čudež je namreč ena bistvenih sestavin krščanskega ve-r°vanja. In postavljati v isti koš Vse, od Abrahama do prerokov, Prek Jezusa Kristusa pa do San Damiana in raznih jokajočih kip-cev, je popolnoma neresno in ne-Zr,anstveno.
V koncilskih listinah (Dogmatič-ra konstitucija o božjem razodetju) 16 med drugim zelo razločno za-Pisano: „Zatorej on (Jezus), o ka-erem velja, da vidi Očeta, kdor vi-. ' njega, z vso svojo navzočnostjo n nastopom, z besedami in de-Janii. z znamenji in čudeži, pred-Vsem pa s svojo smrtjo in s slav-
nim
vstajenjem od mrtvih in konč-
n° z Duhom resnice, ki ga je po-. al. dopolnjuje razodetje in potr-luie z božjim pričevanjem, da je z arni Bog, da bi nas rešil iz teme
9reha
tirno
(BR 4). Če razvredno-
čudež, pomeni, da smo Kri-
^su odvzeli njegovo bistveno last-
^ustimo ob strani resničnost ali Resničnost nekaterih nenavadnih °9odkov in ozdravljenj v pretek-stoletjih. Gotovo je bila marsi-ts - V2rok samoprevara,
H v živčnih zavor ali
drbgih
vzrokov, ki
sprosti-pa še vrsta jih lahko znan-
stveno ugotovimo. Toda kristjani verujemo, da Bog lahko naredi čudež in če skušamo kar tako na čez (zlasti z Dänikenovimi argumenti) pomesti s čudeži vsake vrste, moramo takšna prizadevanja postaviti pod vprašaj. Tudi med slovenskimi kristjani je gotovo še precej izobražencev, ki o svoji veri tudi razumsko razglabljajo. Ali jih lahko imenujemo naivneže in lahkover-neže, če še verjamejo v čudeže?
„Vsaj osebno sem mnenja,“ piše direktor Večera v svojem odgovoru, „da sodobna cerkev — pa naj bo to rimskokatoliška, pravoslavna, muslimanska ali katerakoli že, ki jo imamo pri nas — vse bolj išče svoje pravo bistvo v humanističnem poslanstvu. Obrača se k človeku in prihaja iz človeka. Srednjeveški rituali bodo bolj in bolj stvar preteklosti. Seveda se še vedno najdejo posamezniki, ki bi radi izkoriščali verovanje za ustvarjanje politične moči..Gotovo je Cerkev odločno pometla z raznimi usedlinami preteklosti, toda da bi iskala svoje pravo bistvo v humanističnem poslanstvu, to ne drži. Cerkev sicer ne more brez humanizma, toda tudi samo z njim ne. Kadar se ne bo več zavedala svojega nadnaravnega poslanstva, bo prenehala obstajati.
Marsikateri trditvi, ki je zapisana bodisi v nadaljevanki bodisi v uvodniku 6. številke 7D, moramo prikimati. Drži brez komentarjev. Tudi to drži, da smo imeli Slovenci popolnoma zadosti eno vodiško Jo-hanco. Tudi to drži, da se Cerkev odpira novim obzorjem, vernega bralca pa gotovo moti ton pisanja, tisto, kar lahko prebere med vrsticami. „Znanstvenik“ Dänikeno-vega kova gotovo ni najboljša izkaznica za resnost pisanja. Sicer smo podobnim pristopom k verski problematiki priče še v nekaterih drugih časnikih. Zadnja Jana na primer zelo „spodbudno“ piše o spovedi in o problematiki, ki jo italijanski verniki „prinašajo“ v spovednice. Mariborski Večer se je pred časom potrudil in nam postregel z izbranimi poglavji iz knji-
ge Seks v spovednici. In tako dalje.
Ironijo lahko požreš, o njej ne moreš razpravljati ali jo zavračati. Zanimiva pa je ugotovitev, da v zapisih o verski ali „verski“ problematiki zelo redko najdeš kaj pozitivnega. Recimo 7D se na veliko razpisuje o lurškem zaslužkarstvu, niti z besedo pa ne omenja zastonjskih bolnic in lepo urejenih bivališč za romarje s plitvimi žepi, kjer lahko zastonj stanujejo in jedo med časom svojega bivanja v Lurdu.
Zanimivo bi se bilo vprašati, ali tako intonirani zapisi ne morejo vznemiriti vernega občana SFRJ, ki ima z ustavo zagotovljeno pravico živeti po svoji veri in njegovih čustev ne sme nihče žaliti? Mislimo, da odgovor ne bo težaven.
Družina, Ljubljana, 19. februarja 1978, str. 3.
hrvaški škofje o osnutku novega zakona o verskih skupnostih
Katoliški škofje SR Hrvatske so ob osnutku Sabora za nov zakon o pravnem položaju verskih skupnosti sestavili ob sodelovanju pravnih strokovnjakov pripombe in jih poslali Komisiji SR Hrvatske za odnose z verskimi skupnostmi. V svojih dopolnitvah in razlagah so vzeli v poštev tudi številne predloge in pripombe, ki so jih prejeli od duhovnikov in vernikov. Za časa teološko-pastoralnega tečaja od 24. do 27. januarja v Zagrebu so bili številni duhovniki seznanjeni s končnim besedilom in ga s ploskanjem sprejeli kot izraz svojega skupnega hotenja. G/as koncila, vodilni hrvatski verski list, prinaša v zadnji številki (5. februarja) posebno prilogo z naslovom Pripombe naših škofov k osnutku Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v SR Hrvatski. V imenu vseh škofov SR Hrvatske jih je podpisal zagrebški nadškof in predsednik jugoslovanske škofovske konference Franjo Kuharič.
ANA:
za srečno družino
GRADIMO ZAKON NA TEM, KAR JE V NJEM LEPEGA IN DOBREGA
Kadar zvem za zakonca, ki se ločujeta, se nehote vprašam: „Ali ni v njunem zakonu ostala niti ena stvar več, ki bi ju zbliževala? Saj sta vendar takrat, ko sta se poročala, videla drug na drugem več dobrih kot slabih lastnosti, saj sta se vendar imela rada! Ali morda teh lastnosti nista znala odkrivati in drug pri drugem gojiti?"
Vsi zakonci pozabljajo, da moramo zakon vedno znova graditi, gradimo pa ga na tem, kar je v njem in na zakoncih pozitivnega.
Mi pa smo nagnjeni k temu, da delamo ravno obratno: kadar si
Škofje pravijo, da mora zakon o pravnem položaju verskih skupnosti temeljiti na zvezni in republiški ustavi in njunih določbah o svobodi verskih skupnosti. Te določbe so v skladu z Listino ZN in Splošno deklaracijo o človekovih pravicah kakor tudi z načeli rimsko katoliške Cerkve (razen čl. 258 štev. 3 Ustave SRH).
Škofje dalje menijo, da osnutek za bodoči zakon ne ustreza v vseh svojih določbah ustavnim pravicam naših verskih skupnosti in posameznih vernikov, zato predlagajo spremembe nekaterih členov.
Navajamo nekaj primerov.
2. odstavek 3. člena naj bi se glasil: „Verske skupnosti in posamezen občan so svobodni pri opravljanju verskih zadev in verskih obredov.“ Novo je to, da bi se svoboda pri opravljanju verskih zadev in obredov izrecno zagotovila tudi posameznim vernikom, ne samo verskim skupnostim.
Osnutek pravi v 6. členu: „Osebe, ki so v bolnišnicah, v ustanovah družbenega varstva in podobnih ustanovah, lahko v mejah hišnega reda izpovedujejo svojo ve-
pridemo s sozakoncem navzkriž in se nam ta zameri, pestujemo in napihujemo njegove napake in se ustavljamo le ob teh. Ne vidimo, da je na njem še marsikaj dobrega in privlačnega, da je ostalo še toliko stvari, ki nas z njim zbližujejo in so nama skupne.
Možje lahko pozabljajo na ženine rojstne dneve, godove in razne obletnice, ker so kronično pozabljivi in raztreseni. Ne nehajo misliti na službo, še ko so doma. Če ga bo žena po vsej sili in na vsak način opozarjala, da bi lahko bil do nje bolj pozoren, bo le še slabše.
Neka žena je že dalj časa potrpežljivo čakala, kdaj se je bo mož spomnil in ji prinesel knjigo, za katero ga je že večkrat prosila. Lahko bi si jo kupila sama, toda namenoma ni hotela. Ko jo je
ro. Osebe iz prejšnjega odstavka, ki ne morejo zadovoljiti svojih verskih potreb v nekem verskem objektu, lahko zahtevajo, da jim te potrebe zadovoljujejo verski služabniki v prostorih ustanove, s pogojem da s tem ne motijo hišnega reda." Škofje predlagajo naslednjo formulacijo: „Osebe, ki so v bolnišnicah, civilnih in vojaških, v ustanovah družbenega varstva, v kazensko-poboljševalnih zavodih in drugih podobnih ustanovah, imajo pravico izpovedovati svojo vero. Uprave vseh teh ustanov so jim s hišnim redom dolžne zagotoviti to pravico. Osebam iz prejšnjega odstavka, ki niso zmožne svojih verskih potreb zadovoljevati v nekem verskem objeku, so uprave ustanov dolžne — na njihovo zahtevo ali pa zahtevo njihovih domačih — omogočiti, da jim te potrebe zadovoljujejo verski služabniki v prostorih ustanove. V nujnih in hudih primerih jim mora biti ta pravica zagotovljena ob vsakem času.“ Osnutek pravi v 8. členu: „Verske skupnosti morejo v okviru svoje dejavnosti izdajati in razširjati verski tisk in druge publikacije z versko vsebino.“ Škofje predlagajo
naslednjo pripombo: „Verske skupnosti imajo pravico, da prek sredstev obveščanja izražajo in objavljajo svoje mišljenje in da obveščajo o vseh dogodkih doma in po svetu, ki so zanimivi za življenje in delo vernikov. Verske skupnosti morejo izdajati verski tisk in širiti obvestila z drugimi sredstvi obveščanja.“
Škofje dalje predlagajo, da se izpusti tisti odstavek 9. člena, ki pravi, da „verskim skupnostim, njihovim uslužbencem in njihovim članom ni dovoljeno — kadar delujejo v imenu verske skupnosti —' organizirati in opravljati takšno
družbeno, družbeno-gospodarsko
dejavnost, ki neposredno ne služi potrebam verskih skupnosti ali verskim potrebam vernikov.“ V daljši utemeljitvi pravijo škofje, da „tako izražena določba prepoveduje pO' leg drugih bistveno versko dejavnost — karitas, kateri se različne verske skupnosti ne morejo odreči, ne da bi zanikale same sebe“, — 9. členu naj bi se po mnenja škofov dodal še odstavek, ki k' prepovedoval sramotenje in žalitev verskih čustev.
Drugi odstavek 16. člena, ki g°'
mož končno prinesel, mu je planila okrog vratu, kot da bi dobila zlato ogrlico. Mož jo je začudeno pogledal, toda videlo se mu je, da mu ženina pohvala dobro de.
Žena ga je tako še nekajkrat '•nagradila" za usluge in tako pripravila moža, da je pričel misliti Ponjo, ker mu je ugajala ženina hvaležnost in ker je hotel biti pohvaljen.
Lahko da je to za današnje razmere in današnjo samostojnost že-Po kaj naivna zgodbica, toda v Pjunem zakonu se je dobro ob-Posla.
Mož skorajda ne „prepozna" več Svoje žene: nekdaj tako dobrohotna in ljubezniva, postaja srše-Pasta, ujedijiva in zamerljiva. Mor-pa je spregledal, kako lepo mu (e zlikala hlače, in jo je še nadrl, ppš zakaj mu je nesla suknjič v
kemijsko čistilnico. Ne pomisli, da je ob otrocih preživela naporen dan, da je postorila še več dela kot običajno. Ponudil se ji je, da bo on spravil otroke v posteljo, potem pa bosta skupaj preživela lep večer. Saj vendar zna biti žena še vedno ljubezniva in zgovorna, kadar takole skupaj sedeta in kramljata.
Fant in dekle sta se seznanila v hribih, ker sta bila oba ljubitelja planin. Poročila sta se in pričela zidati hišo. Prišli, so tudi otroci. Preobremenjena z delom sta zanemarila drug drugega. Njuni tedaj tako lepi zakonski odnosi so se pričeli krhati. Nekega leta sta zato sklenila, da bosta za nekaj dni odšla v planine. To jima je pomagalo, da je njun zakon dobi! nekdanjo svežino in lepoto.
dalje drugič
v°ri, da je za obisk verskega po-uka potrebna odobritev staršev oz. skrbnika in pristanek mladoletni-^a’ naj bi se po škofovskem pred-09u izpustil. „Ta določba očitno 5?r°tiustavno omejuje pravice star-vev do vzgoje otrok, razglašene v 190 Ustave SFRJ in čl. 271 stave SRFI, ko zahteva morda od 0rnaj sedemletnega otroka prista-nek. da je odločitev staršev o nje-^°v' verski vzgoji pravno veljav-
Glede verskih šol (čl. 18) pred-a9ajo škofje, da bi se „zakonito Us1anovljenim šolam na zahtevo r'stojnega organa verske skup-°sti priznala pravica javnosti“ in I a bi redni učenci teh šol uživali 6 Pravice ko druge osebe na ednem šolanju.
.^Škofje sklepajo svoje pripombe sPreminjevalne predloge takole:
tr ''^Prejem zakona kot takega je nj a Pozdraviti, ker ustreza prav-^ načelom, da se odnos družbe ni Verskih skupnosti vključi v prav-sistem. Toda ta osnutek zakona ne vključuje v pravni sistem da-ja 1® stopnje družbenega razvo-Sft Hrvatski, marveč izstopa
iz sistema zakonov, ki so bili sprejeti za druga področja. Ta osnutek še vedno vsebuje nekatere zastarele oblike družbenega poseganja v življenje verskih skupnosti in se ne vključuje v sedanji sistem ustavnih svoboščin ter človekovih pravic in pravic civilno-pravnih oseb. Menimo, da je namen zakona varstvo človeka in njegovih pravic. Vsak zakon je zaradi človeka in ne človek zaradi zakona.
Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti bi moral varovati versko svobodo, ki jo je treba razumeti v njenem pristnem smislu. Pravna analiza tega zakonskega osnutka kaže, da se ne ujema s pristnim tolmačenjem verske svobode. Ko ga primerjamo z ustavnimi jamstvi te svobode, je jasno, da omejuje to svobodo — zoper duha in črko Ustave SFRJ in Ustave SRFI ter je v toliko protiustaven.
S temi predlogi želimo pomagati, da bi zakon o pravnem položaju verskih skupnosti zares jamčil versko svobodo vsem vernim občanom in verskim skupnostim.“
Družina, Ljubljana, 12. februarja 1978, str. 3.
predragi bralci!
Naj Vam danes sporočimo še nekaj načinov, kako lahko z NAŠO LUČJO sodelujete, saj nam to pripravljenost sporočate v svojih pismih.
Prvi način sodelovanja je ta, da nam pišete. Sporočite nam, kadar Vam je kaj v reviji posebno všeč, pa tudi, kadar Vam kaj ni po godu. Ne moremo Vam obljubiti, da bomo vsa Vaša pisma objavili, ker je pač snovi vedno preveč, a kljub temu so ta pisma za nas važna: povedo nam, kako naj revijo urejamo, da bo čim bolj koristna in zanimiva. Seveda ne objavljamo takih anonimnih pisem in pa, ki zatrjujejo, da je NAŠA LUČ reakcionarna. Vemo, od kod prihajajo taki izrazi. Vemo tudi, da bi nas isti ljudje takoj imenovali napredne, ko bi se odpovedali kritičnemu pisanju. Tega seveda ne bomo storili, ker tega kratko in malo ne moremo storiti.
Drugi način sodelovanja je ta, da nam pošljete fotografije Slovenije, bodisi kupljene, bodisi take, ki ste jih sami posneli. Te druge so za tisk boljše.
Tretji način je v tem, da nam pošljete barvne diapozitive za na platnice. V poštev prihajajo diapozitivi v formatu 6 X 6 cm (pri manjših postane slika ob povečavi nejasna), motiv mora biti vsebinsko za Slovenijo značilen in barve morajo biti naravne.
Že vnaprej najlepša hvala za sodelovanje!
In lep pozdrav!
Uredniki
Sv. Lovrenc na Ptujskem polju.
Janez sonce
nadaljevanje s str. 19
ga mesta?' so vsi vpili! ,Ti ne poznaš krasne hčerke mestnega ra-narja, ki je sedaj gospa viteza Sonca?' Aricaga, hotela mi je kri zastati! Da, ranarjeva hči je in sedaj žena tega plesnivega viteza, ki ga hočemo danes z meči malo pretipati."
„Ranarjeva hči!" je zakričal Aricaga, „prijatelji ondi v sredi, prijatelji sem!"
Z močjo ga je pograbil Jurij Ljudevit za komolec: „Aricaga, če spregovoriš še eno besedo, ti sunem meč v trebuh, in to tako gotovo, kakor se mi preteka turjaška kri po žilah!"
Aricaga je sprevidel, da se mu ni šaliti. Prihrumeli so tovariši, povprašujoč radovedno, kaj hoče. Polkovnik je iskal izgovora in bi zašel v stisko, da ni tedaj prijezdil v jezdarnico tisti, o katerem se je takrat po ljubljanskem mestu sukalo največ govorice. Vitez Janez Sonce, ki je ravno v tistem hipu prijezdil v jezdarnico ter skokoma ustavil konja sredi nje, se je ozrl kakor sokol po zbrani družbi. V pozdrav je snel svoj široki klobuk z glave ter ga nagnil proti tlom, kakor daleč je segal z roko. Kdor je mogel sneti svoje pokrivalo, ga je tudi snel. Obmolknilo je vse.
Bil je Janez Sonce tiste dni v cvetu svoje mladosti. Kakor oglje črni lasje so se mu usuvali po vratu na ramo ter mu objemali obraz, poln moške krasote. Na obrazu se mu je žarilo in ponosno je spuščal oko po zbrani družbi. Strmelo je vse, nekoliko že zategadelj, da je sploh prišel, a še veliko bolj pa zategadelj, ker vitez Sonce ni bil nikakor opravljen za boj. Razen meča in ostrog ni bilo videti že-lezja na njem; ni nosil niti čelade niti oklepa kakor drugi, ki so ga klicali v dvoboj. Nekaj časa niso vedeli plemiči, kaj naj bi počeli.
„Kaj vraga," se je končno oglasil Aricaga, „ali se bo s cvetjem bojeval?"
V resnici je imel Janez Sonce rdečo rožo v svoji roki ter jo časih pritisnil na svoja usta.
„In če nimam drugega nego to cvetje, pa bi se še ne bal polkovnika, širokoustnega Aricaga!" je odgovoril vitez zaničljivo.
„Hudiča!" je zatulil Aricaga nato, „name se obeša!" In polkovnik je izvlekel svoj meč in takoj zasadil ostroge konju v trebuh, da se je spel. Ali Jurij Ljudevit mu je pograbil po uzdi ter potisnil ži-vinče k sebi, govoreč: „Pusti, Aricaga! Danes ni tvoj dan! Drugi smo na vrsti!"
„Kaj da ni moj dan! In ali misliš, da bom jaz požiral v želodec, kar mi bo Janez Sonce v pičo po-kladal?"
Hotel je udariti na Sonca. AM predenj so se postavili v vrsto
Jurij Ljudevit, baron Vajkard in še dva druga v železje zavita plemiča, da se razljučeni polkovnik ni mogel niti z mesta ganiti. Z grozno kletvijo je potisnil svoj meč v nožnico ter se rotil na vse krip-Ije, tako da so ga prijatelji le s težavo in počasi utolažili.
Potem se je postavil Jurij Ljudevit sredi jezdarnice ter pričel, obrnivši se proti Janezu Soncu, razkladati z resnim in slovesnim glasom nekak manifest, s katerim so viteza Janeza Sonca klicali 'J boj, ker je onečedil grb svojega viteštva. Govoril je v cvetočih, prenapetih frazah, kakor je bilo običajno nekdaj na viteških turnirjih, ko so prenapete viteze s prenapetimi besedami klicali v boj.
„Poklicali so te," je zavestno dejal, „štirje čisti, neornadeževam. plemeniti in hrabri vitezi na boj, da s svojo krvjo opereš madež, ki si ga vtisnil na jasni grb! Tvoji predniki, Janez Sonce, so si izvolili lej va v grb in kakor levi so branili predvsem svojo čast. Tudi zvezde nosiš na dvojnem polju v svojem grbu, v znamenje, da so tvoji predniki cenili svojo čast tako jako, kakor so visoko zvezde na nebu! Ali si ti, Janez Sonce, postal kakor bojazljiv zajec, ki zapušča svoje mladiče ob preteči nevarnosti! In zvezde si strgal s svojega grba ter jih pomešal v blato! In mi smo tvojim prednikom na ljubo popri' jeli za meč, da te v pravičnem boju ponižamo, kakor bi te ponižal tvoj oče, ko bi bil doživel sramoto tega časa!"
Končal je z dostavkom, da se ima boj vršiti štiri dni in da ima Janez Sonce po svoji volji določiti’ po kaki vrsti se hoče bojevati 5 hrabrimi, čistimi, plemenitimi v!' tezi, ki so ga poklicali na to bojišče.
Z veliko potrpežljivostjo je P°' slušal vitez Sonce tirade, s kate' rimi ga je oblival Jurij Ljudevit.
„To, kar si govoril o plačljivem zajcu, to le sam pogoltni, Jurij Uu' devit!" je mirno dejal. „Vas vsebin kakor ste zaviti v železje, se ^ bojim!"
Pognal je konja v kot ter one nekje na steni pripel rdeči cve ■ da se je videl iz dalje kakor kapi)3 rdeče krvi.
„To cvetje branim s svojo srčn°
Zgornja Polskava.
krvjo,“ je ponosno vzkliknil, „in vas vse, plemeniti gospodje, če imate toliko poguma kolikor besed, kličem na boj! Cvet, ki ga je Poljubila najkrasnejša vsega žen-stva v beli Ljubljani, vržem vam v zobe z zasmehom in zaničevanjem. Naj živi Sonce!“
S tem navdušenim vzklikom je zavihtel meč iz nožnice ter se postavil s konjem pred cvet, katerega je hotel braniti s svojim življenjem.
Silni nemir je razburil družbo. Vse je prevpil polkovnik Aricaga. V hipu je bilo golih mečev v belem dnevu kakor bliskov o nevihti. Z veliko težavo je pomiril Jurij Ljudevit razkačene duhove.
„Prijatelji,“ je ponosno izprego-voril, „vsi vendar ne boste pali po 6nem! Mi smo v oklepih, oni pa v niehki obleki kakor ženska, ki nosi dete na rokah! Vse naj se zvrši v redu, kot se je dogovorilo. In brez drupa, prijatelji, da nam vrag ne Privede gospoda glavarja ali vice-doma na vrat. Potem je tako vse Zgubljeno! Pomirite se, prijatelji, 'n ti, Aricaga, ne tuli, kakor bi se s svojim polkom drvil za Turki!“ Neradi so utihnili plemiči. Stopili s° nato v stran ter se srpo in tem-n° ozirali po onem, ki jih je bil Javno zasmehoval.
„Tako ne bomo končali stvari, 9ospod Sonce,“ je ogovoril Jurij ‘-indevit viteza v kotu, „eden za drugim! Danes smo tu štirje, kakor vidite. Ivolite si tistega, s katerim Se hočete ta dan boriti! Jaz bi si svojo osebo štel v veliko srečo, e izvolite mene. Med nama reče-d°, koprni moj meč po trenutku,
0	vam bo kresnil po zabavljajočih Ustih, iz katerih mečete sedaj pe-j^6 kakor raztogoten konj, ki se
^ez uspeha upira ostrogam, tiče-Clni mu v trebuhu.“
„Izvolim si torej vas, vitežič brez r.0rnovine in brez imena,“ odgovo-
1	Janez Sonce porogljivo, „dasi ni °sebna čast, boriti se s člove-0rT|, ki so ga pobrali morda v ko-rivah, za plotom in ki ne ve, kdo 0 Tu bili roditelji!“
pri groznem tem napadu je na-s ala taka tišina med zbranimi, da ,e ni čulo drugega nego tu in tam rskanje konjskega kopita.
Juriju Ljudevitu, temu ošabnemu err|iču, je kri zalila obraz, da se
mu je svetil kakor škrlat. Ali takoj je postal bledejši od stene in vsa kri mu je zakipela k razburjenemu srcu. Pograbil je za uzdni povodec, da se je konj pod njim spel kvišku. Bledi obraz pa je obrnil sedaj k okamneli družbi, sedaj k vitezu Soncu, ki je mirno sedel v sedlu. Končno mu je obstal pogled na roži ob steni in je preteklo nekaj časa, da ni izpregovoril ničesar. Prijatelji so pričakovali, da se bo Jurij Ljudevit razbesnil kakor ranjen lev. Ali v njihovo strmenje je ostal vsaj na videz miren in skoraj tiho je izpregovoril:
„Gospod Sonce,“ in hlastal je po sapi, kakor ne bi imel zraka v pljučih, „ko bom ležal na smrtni postelji, in če doživim sto let svojega življenja, vam tega trenutka ne bom odpustil in pozabil! Svojo dušo in svoje večno zveličanje vam zastavljam, da boste nekdaj obžalovali te besede. Obžalovali, pravim vam! In vi, prijatelji,“ tu je obrnil k družbi svoje oko, ki je bilo čisto tako kakor oko ponosnega in ošabnega ministra, njegovega očeta, „menim, da niste čuli lahkomiš-Ijenih besed, ki jih je ravnokar izpregovoril gospod Sonce. In če ste jih čuli, upam, da ste jih že sedaj pozabili, kakor bi jih ne bili nikdar čuli. Za vse vrage pekla, upam, da ste jih pozabil! A sedaj, gospod Sonce, pričnimo!“
Poklical je prijatelje, da so mu odpeli oklep. Ko se je izluščil iz železja, se je njegovo v žamet zavito telo kazalo v nekaki žensko-
milobni krasoti. In ko je odložil čelado, so se mu usuli rumeni lasje kakor zlato po plečih. Ves čas je grizel usta ter med zobmi mrmral kletvice. Ko so mu prijatelji odvzeli železje, je potegnil svetli meč iz nožnic ter ga zavihtel okrog glave, da je po zraku ostro zašumelo.
„Sedaj sem tako opravljen kakor vi. Na delo torej, gospod Sonce!“
Prijatelji so se potisnili k vhodu, da se je sredi jezdarnice napravil prostor. Tesnost je silila vsakemu v srce, ker je vsakdo čutil, da se bo tu borilo za življenje. Mnogo se jih je kesalo, da so se spuščali v to nevarno podjetje.
Janez Sonce in Jurij Ljudevit sta ostala sama na mestu. Z golimi meči v rokah sta se opazovala nekaj časa. Vsakdo je hotel v pogledu svojega nasprotnika presoditi njegove nakane. Potem pa je Jurij Ljudevit dvignil svoje orožje ter ga nameril po nasprotniku, ki pa se je bliskoma postavil v bran. Čulo se je, kako je bil meč ob meč. Konja sta se spenjala, tolkla ob tla s kopiti, da je švrkal pesek na vse strani in da se je pričel vzdigovati gost prah. Končno je opazila tudi žival, da se gospodarja sovražita: konja sta pričela togotno rezgetati ter se gristi, da so pene pršile naokrog.
Oba viteza sta bila izvrstna bor-dalje na 38. strani
r	^
naša lučka
L	A
VELIKONOČNA
Sklonil se je zvonček beli k sestrici trobentici:
„Dober dan, soseda moja, no — kako se ti godi?
Kakor vidim, vsa si nova in veselo se smehljaš. Kakšno pa že spet novico nam povedati imaš?“
„Ej, nevedni gizdalinček, zdrami se iz svojih sanj!
Kaj ne veš, da je napočil zopet nam vstajenja dan?“
„Ah, saj res!“ se je začudil zvonček, mali gizdalin.
V rosno jutro pomladansko brž zazvonil je: „Cin, cin."
In trobentica zapela sredi sončnih je dobrav Kralju, ki je vstal od smrti, tih in topel svoj pozdrav.
A vijolica pod grmom je odprla skromni cvet.
Vse je klilo, pozdravljalo dan vstajenja, sonce, svet.
Vinko Bitenc
VELIKA NOČ
„Tinget-tongei-bom-bom,“ je potrkavalo pri fari.
Mati je stopila na prag in poklicala: „Otroci, pridite, da nesemo k blagoslovu!"
Leško, Peter in Marjanica so pritekli z vrta. Prijeli so se za krilo matere, ki jih je odvedla v hišo.
Na mizi je stal pisan jerbas. Otroci so zlezli na klop, se naslonili na mizo in gledali. Mati je skladala v jerbas.
„Vidite, kolač — to je krona Kristusova.“
„Jagnje — Jezus je bil nedolžno jagnje, za nas darovano.“
„In pirhi — rdeče kaplje božje krvi.“
„In tu korenine hrena — trije bridki žeblji.“
Tako je razlagala mati, pregrni-/a jerbas s pisanim prtom in ga zadela na glavo. Potem so šli.
„Tingel-tongel-bom-bom," je prepevalo po vsem zraku. Bandera so plapolala v vetru. „Aleluja!“ je odmevalo po polju.
Mati se je vrnila z otroki od vstajenja in blagoslova. Tedaj je vzel oče nož, prekrižal kolač in odrezal. Dal je dva kosa vsakemu in dva pirha vsakemu.
m
„Kaj boš sedaj, Petrček?“ je vprašala mati.
„Vse bom pojedel,“ je rekel Peter.
„Kaj boš ti, Leško?"
„Danes en kos, jutri en kos.“
„In ti, Marjanica?“
Marjanica pa je rekla: „Pol kosa pojem danes, pol ga pojem jutri-Enega pa ponesem v bajto ubo-

Božji otroci se veselimo Jezusovega vstajenja
Vse je svečano doma. Soba je lepo pospravljena in okrašena. Najlepša pa je miza. Pokrita je z lepim prtom, na njem so že postavljeni krožniki. Na sredi mize stoji vaza z rožami in goreča sveča. Podobna je oltarni mizi, ki je vedno pokrita z belim prtom, okrašena s cvetjem in gorečemi svečami.
Potem se zbere okrog domače mize vsa družina. Mama prinese praznična jedila, oče pa pove, zakaj je vse tako svečano.
V kratkem bo praznovanje največjega praznika, ki mu pravimo velika noč. Tedaj bodo na mizi jedila, ki jih drugače ni: potica, šunka, pirhi. Vsa jedila je nesla prej mama z otroki v cerkev. Tam jih je duhovnik blagoslovil. Zakaj vsa ta jedila in zakaj blagoslov teh jedil? Ker se veselimo največjega praznika, Jezusovega vstajenja od mrtvih.
Kako je bilo z Jezusovim vstajenjem? Po daritvi na križu s° Jezusovo umorjeno telo zavii' v lep bel prt. Položili so ga v grob. Tega so zaprli, zapečati11 in zastražili. Potem pa je Jezus

gim gostačem. Nič niso nesli k blagoslovu, ko nimajo."
„To je lepo, Marjanica," izpre-govori oče.
Lesko gleda, Peter gleda.
„Jaz tudi, jaz tudi," se oglasita oba. Hitro vzamejo otroci vsak svoj kos in gredo v bajto.
Siromaki v bajti so večerjali krompir v oblicah.
oživel. Njegovi nasprotniki so bili zbegani. Jezusovi prijatelji Pa so bili nadvse veseli. Čestitali so drug drugemu: „Veselico se, Jezus je vstal in živi!“
Tudi mi čestitajmo Jezusu za ojegovo zmago! Čestitajmo pa si tudi med seboj, saj bomo tubi mi živeli v vednem veselju!
Mihec in Katka sta prosila °čka in mamico, naj jima dovo-Uta gledati televizijo.
Na zaslonu sta zagledala lepo, belo jajce, ki je ležalo na ze-'eni travi. Nenadoma se je za-šelo vrteti in celo poskakovati. Zaslišalo se je rahlo trkanje po n°tranji strani jajca. Lupina je p°čila, se zdrobila. Iz odprtine s® prikaže majhna rumena gla-1/9 z velikimi očmi in še večjim rumenim kljunom. Vedno več je Piščančka, ki se izmotava iz ipičjih sten. Končno poskoči pijanček iz jajca, se malo otre-in že skače po travi in veselo Pivka. To moč je dal piščačku B°g.
Tedaj se spomni Mihec: „Tudi ezus se je osvobodil sten gro-a jn iz njega prišel živ, a s Sv°io močjo, ker ni le človek, Srnpak tudi Bog. Bog pa lahko sfor' vse, kar hoče."
Zato pripravljamo za veliko °c Pirhe: spominjajo nas na ''sta/ega Jezusa.
„Nate, nate!“ so jim ponudili prišleci kolača.
Ubožčkom se je samo smejalo od veselja. Zasadili so lačne zobke v beli, sladki kolač.
Njih mati, vdova Jera, je od radosti jokala.
Otroci so se vrnili domov. Prek polja je še vedno donelo: „Tingel-tongel-bom-bom.“ Otroci so poslušali glas velikonočnih zvonov. V njih srcih pa je bilo veselo, kot da jih sam Bog hvali za njih dobro dejanje.
F. S. Finžgar
DOMAČA ŠOLA
• Ali veš, katera žival ima brke, grivo, gobček, rilec, košat rep, dolge uhlje, plavuti, kremplje?
Odpadlo listje raste. Drevo gnije. Matevžkov oče spi v zibki. Miza je mehka. Osa je plaha žival. Srna je nadležna. Otroci plavajo v akvariju.
DVE UGANKI
Zdravi, umiti srečno bleste, vsega smo siti, če nas bole.
Kača klopotača tostran griča v luknjo zleze, onstran griča ven prileze.
(elqoz)
(njoperd /\ >tei/\)
9 Povej, kako se oglaša pes (cvili, laja, renči, zavija, revska, bevska, tuli...), če mu hočeš vzeti kost, če voha nevarnost, če te prijazno pozdravlja, če bi rad šel z gospodarjem, če je priklenjen, če se mu bliža tujec.
• Tiskarski škrat je pomešal osebke v naslednjih stavkih. Uredi stavke tako, da bodo smiselni! Lisica žvrgoli. Zlate ribice brcajo žogo. Drobni slavček ukrade kokoš. Žoga je lesena. Naš dojenček žaga drva.
za dežjem pride sonce
Savica pada 60 metrov globoko v tolmun med skalnimi stenami in se kasneje izliva v Bohinjsko jezero.
janez sonce
nadaljevanje s str. 35
ca. Skušala sta prekaniti eden drugega, a oba brez pravega uspeha. Janez Sonce je dobil malo prasko na lice in krvave kaplje so mu lezle po razbeljenem obrazu. Jurij Ljudevit pa je staknil lahen udarec na levo roko blizu rame, da se je pretrgal žametni rokav in da se je pod žametom belo platno takoj napojilo z rdečo krvjo.
Janez Sonce je bil mirnejši ter je samo pazil, da mu nasprotnik ni mogel blizu. Tudi Jurij Ljudevit se je delal mirnega, ali v srcu sta mu divjala srd in sovraštvo. Ko je čutil, da Soncu ne more nič, ga je preobdala še hujša razburjenost; pričel je sekati nepazljivo, nepravilno. Tresla se mu je roka in v debelih kapljah mu je lezel znoj s čela. Janez Sonce bi ga bil tedaj lahko prebodel in razsekal, da ni ukrotil samega sebe.
O priliki je Jurij Ljudevit zopet
dvignil meč, da bi usekal z vso silo po nasprotniku. Pri tem se mu je zasukal ročaj, da se je pokazal za trenutek beli palec, ki ga je tiščal ob mečev držaj. Ta trenutek je porabil Janez Sonce. Kakor strela je šinil z mečem onemu po držaju. Zakrhala se je ostrina, ko je zadela ob ročaj, ali zadela je tudi prst, ki se je tiščal ob držaju. Odsekani palec je odletel daleč tja po pesku. Kakor bi bila mrtva, se je Juriju Ljudevitu roka povesila, curek krvi je šinil od nje, meč pa je odpadel iz nje ter padel na mehki pesek. Ranjencu se je delala tema pred pogledom; bolestno je zaječal, premaknil se v sedlu ter ob strani zdrknil k zemlji.
„Naj živi Sonce!“ je vitez ponosno zakričal.
Prijatelji Jurija Ljudevita so opazili z veliko žalostjo ta prigodek. Aricaga je takoj zopet izvlekel svoj dolgi meč ter zarjul:	„Naj živi
Auersperg!“
Za njim je zakričalo vse: „Naj živi Auersperg!“
Nepreviden je bil takrat Janez Sonce, da je v odgovor zopet zakričal: „Naj živi Sonce!“
Takoj se je razljutila vsa četa; izvlekli so meče ter se zapodili proti onemu v kotu. Dva sta bila vzdignila poprej ranjenega Jurija Ljudevita ter ga odpeljala k vhodu, kjer je bil čistejši in boljši zrak.
Janez Sonce pa se je potisnil s konjem v kot ter odbijal prve udarce. Brez dvoma bi se bilo Janezu Soncu slabo godilo in do smrti bi ga potolkli, da ni stopil v jezdar-nico tedaj deželni glavar Volk En-gelbreht Turjaški.
Tisto jutro mu je maševal vladika Pedenski v kapeli svetega Ahacija v deželnem dvorcu. Po maši ga je spremljal Volk Engel-breht po vicedomskih ulicah. Ker so tedaj le o redkih prilikah izvlekli na dan težke karoce, sta hodila velika gospoda peš.
Ko sta zapustila vicedomska vrata sta čula nenavaden hrup in žvenketanje orožja v deželni jez-darnici. Vstopila sta torej v to poslopje ter z velikim strmenjem opazila burni prizor v njem. Ker so bili
plemiči pred bojem sluge odpravili, sta prišla tako nepričakovano, da ju ni nihče ugledal prej nego takrat, ko sta že stopila na peščeno areno.
Volk Engelbreht je takoj vedel, kaj se godi. Valvazor ga imenuje mirnega gospoda, ki pa je vendar znal s primerno strogostjo razso-jevati, če so zahtevale razmere tako.
„Kake reči se gode tu?“ vpraša glavar srdito, „nebeške strele, tu se bijejo z ostrim orožjem in ravno pred nosom deželnim stanovom.“
Vtis teh besed je bil velik. Kakor bi bil odrezal, je hrup utihnil, meči so se vtikali v nožnice in klobuki frčali z glav. Najbližji so poskakali s konj ter z globokimi pokloni obsuli vladiko, da bi mu poljubili sveto roko.
A deželnega glavarja vse to ni utolažilo.
„Lepe reči, za svetega Odrešenika, lepe reči!“ je vpil. „In koliko vas je tu! Ti Hohenwart, ti Panicol, ti Blagaj, ti Jurič, ti Grimšič! To vas je lepo število! In kakor osli nad mrtvega leva se spuščate vsi na enega. No, lahko so vas veseli vaši očetje! Vaša milost,“ tu se je obrnil k vladiki, „to je naša mladina, to so naši prihodnji stanovi! Bogu bodi hvala za take plemiče! Sto nad enega! Čudim se le, da se naš Ludovicus ni silil vmes!“
Obračal je srpo oko po jezdar-nici ter opazil Jurija Ljudevita, k' se je bled kakor smrt tiščal k steni ter tiščal krvavo roko proti trebuhu, da bi z obleko ustavil kri, ki je še vedno tekla iz rane.
„No, saj sem dejal,“ je dostavil ironično, „da bo naš Ludovicus svoje prste vmes vtikal! Že si nekaj staknil, kakor vidim! Da bi se ti prisadilo! Lepo čast mi delaš! Ali to sporočim Janezu Vajkardu tako gotovo, kakor imam nesmrtno šo v sebi! Vaša milost, ali smo že doživeli kaj takega! Hvala Bogo. da sem deželni glavar! Vas vse bom ukrotil ter vam vtepel v prazne gla" ve pokorščino do milostljivih stanov!“
„Ekscelencija!“ se je tedaj ogla' sil Aricaga, „samo temu Soncu smo malo po nohtovih potolkli!“
„Iz usmiljenja vas nisem videl' polkovnik! Ali toliko vam pravim'
da že dolgo opazujem, kako mi zapeljujete našo mladino. Pa se diotite, če menite, da bom jaz, Volk Engelbreht Turjaški, vse to mirno gledal! Z mano se ne bo nikdo ša-'il, in tudi ti ne, moj Ludovice! Zatorej se mi je čudno zdelo, kako se dtu je zjutraj mrzelo pred sveto mašo! Kakor da mu je vsak dan dana Priložnost biti pri maši Vaše vladiške Milosti! Božja služba je tem deča-kom najmanjša skrb, dasi se varajo po pregrehi kakor svinje po blatu. Pokaži no, kako si opraskan, Ptoj prijatelj!“
Pristopil je k Juriju Ljudevitu ter 9a pograbil za roko, ki jo je skri-val v obleki.
..Kaj,“ je izpregovoril deželni 9lavar še togotneje, „kaj, palec ti fe odbil? Nebeške strele! Palec ti je že vzel hudič, a dušo, menim, 'Pta že tudi v pesteh! Prišel bi bil ^ svetemu opravilu kakor jaz, ki sem vendar nekaj več od tebe, pa bi še nosil pet prstov na pregrešni r°ki!“ Ali tu se je obrnil zopet k vla-b'ki, „to presega vse meje, Vaša Milost! Malo potrpite, vi mladi Vrabčiči, postrigli vam bomo pe-da boste kričali, kakor bi se k'li nažrli samo razbeljenega že-®za! Za svetega Odrešenika, Vaša ^'lost, in vse to meni pred nosom, kakor da sem deželni glavar, ki ni-Cesar ne vidi, ničesar ne sliši, ki p°č in dan spi kot polh v zimi! arn bom že pokazal...“
potem sta z vladiko odšla. Mla-1 gospodje so tičali poparjeni na ^estu in so bili polni kesanja. Ni-.do ni izpregovoril besedice, ko e vitez Sonce mirno odjezdil iz ,ezdarnice.
"Ekscelencija je prav močno raz-r3žen!“ je izpregovoril nekdo v bhJžbi.
"Da, prav močno!" so pritrjevali rugi s ponižno žalostjo.
Tako se je končal preponosni v°boj tistega dne.
IV
v 0 boju v jezdarnici se je zade I Janeza Sonca prikazala v boljš sn'	ziutrai svojo ženici
0^rern|ial v cerkev, so meščanji s‘aiali, pravili si na uho njego
vo ime ter občudovali viteza, ki se je ošabnemu plemenitaštvu tako po robu postavil.
Plemiči so se še vedno ostro ozirali za njim, ali ne več tako srepo kakor poprej. Radi so priznali, da je mlada ženica v resnici prekrasna in da se ni čuditi, če je premotila srce zaljubljenemu vitezu. Na drugi strani pa so tudi pri-poznavali, da se je Janez Sonce, na boj pozvan, hrabro vedel. Končno pa je vsakdo privoščil tudi Juriju Ljudevitu, ki je bil silovito ošaben ter nadležen meščanstvu in plemenitaštvu.
Jurij Ljudevit je obtičal za nekaj časa med zidovjem knežjega dvora, in preučeni zdravnik deželnih stanov je zahajal k njemu. Ovijal mu je neizmerno platna okrog roke ter mu mazilil in mazaril rano, da je bilo res čuda, če je končno vendarle ozdravila. Bolnik ni skoro nič govoril ter je voljno prenašal vse, kar mu je nalagal zdravnik. Gledal je temno ter bil vedno globoko zamišljen. Premišljeval je in strast po maščevanju je divjala po njem.
Napočil je dan, ko je hotel deželni odbor zborovati v deželni hiši ter se posvetovati o zadevi Janeza Sonca. Vedelo se je, da bodo deželni očetje tudi o boju v jezdarnici izpregovorili besedico. Pravilo se je, da je deželni glavar še vedno silno hud in da bo zahteval za nepokorne plemiče ostro kazen.
Tisti dan je Jurij Ljudevit prvič zapustil svojo sobo ter se proti deveti uri odpravil k deželni hiši.
Turjačanov trg ali, kakor se je tedaj zval, Novi trg je imel tiste dni malone isto podobo kakor danes, ko na njem gospodujejo zadnji ostanki nekdaj ošabnega nemško-kranjskega plemstva.
Tudi deželna hiša se od tedaj ni mnogo izpremenila, samo da je sprednji, proti trgu obrnjeni del nekaj višji. Nad glavnim vhodom je takrat čepel majhen balkonček, o katerem sedaj tudi ni sledu.
Ko je dospel do veže, je Jurij Ljudevit opazil, da so se tlačili po nji mladi plemiči. Predvsem je Jurij Ljudevit opazil svoje znance iz jezdarnice in še mnogo drugih, ki so ga pri njegovem vstopu po-
Vintgar je 60 metrov globoko izjedeno korito Redovne v bližini Bleda.
zdravljali z glasnimi klici. Ali takoj so zopet utihnili. Bili so potrti in šepetaje so ugibali, kaka bo kazen, ki jim jo hoče določiti slavni odbor.
Jurij Ljudevit je obrnil ostre poglede po veži in potem po dvorišču, kakor bi s svojimi pogledi koga iskal.
Na dvorišču je ugledal silno revno oblečeno osebo, ki se je ponižno tiščala v kot pri steni. K tej osebi je Jurij Ljudevit počasi pristopil, obrnil se po tovariših ter šepetaje vprašal: „Ali že dolgo čakaš, Vid?“
Oseba pri zidu se je ponižno poklonila ter odgovorila še bolj ponižno: „Nikakor ne, vaša milost!"
„Jaz potrebujem zanesljivega človeka, Vid!“
„Lahko se dobi zanesljiv človek, vaša milost!“
„Prav zanesljivega potrebujem! Rad bi govoril s teboj, Vid! Ali tu ni mesto. Vsak gleda po meni. Kje bi se dobil tak človek?“
bo še
mali oglasi
9 JANKOVIČ, 17 rue de Belgrade, 54 Tucquegnieux, Francija, posreduje uradne prevode in prošnje. Pišite mu!
•	PREVAJALSKA PISARNA v Münch-nu uredi uradno prevode iz slovenščine in srbohrvaščine, piše prošnje in nudi pravno pomoč: Dipl. filolog JOSEPH ARECH, 8 München 50, Pfeilschifterstraße 21, telefon (089) -14 13 702.
e PREVAJAM iz slovenščine v nemščino in obratno. Vse prevode sodno overovim. Prevode opravim hitro in poceni:	MONIKA ZIBELNIK, Franz-
Albert-Str. 12, 8000 München 50, tel. 812 30 59 — zvečer.
•	PREPROST FANT, 33-leten, vesele narave, a zelo osamljen, zaposlen v Zahodni Nemčiji, bi želel spoznati sebi primerno dekle za skupno življenje. Katera se prav tako osamljena čuti, dobi naslov pri upravi „Naše luči“, če pošlje pristojbino, navedeno v barvnem stolpcu te strani spodaj. (Štev. 4)
•	SLOVENEC, 28-leten, 176, simpatičen, s smislom za skupno življenje, želi spoznati resno in pošteno dekle od 18 do 25 let. — Naslov posreduje uprava „Naše luči“, če pošljete poštno pristojbino, navedeno v barvnem pasu te strani spodaj. (Štev. 5)
•	Dragi rojaki! Za Vašo SELITEV v domovino se Vam toplo priporočamo. Obrnite se na naslov: Gebr. HORŽEN, Möbeltransporte, Biesenstr. 30, D-4010 Hilden bei Düsseldorf. Telefon 02103-23 62. Informacije dobite pismeno ali po telefonu v slovenščini ali nemščini.
•	Potujete v RIM? Dobrodošli v hotelu BLED, Via S. Croce in Gerusa-lemme 40, 00185 Roma, tel. (06) 777 102. Na razpolago so Vam komfortne sobe s kopalnico, klimatičnimi napravami in radiom, lastni parkirni prostor in restavracija v alpskem slogu. Zagotovljeno Vam je prijetno občutje med slovenskim osebjem. Lastnik Vinko Levstik.
•	ENONADSTROPNO HIŠO v bližini Maribora, na prometni točki, primerno za vsako obrt, ugodno prodam. — Za pojasnila pišite na: Johann Čander, Astheimerstr. 69, D-6097 Trebur, BRD. Hišo vam lahko pokaže: Vlado Vezjak, Miklavž pri Mariboru, Ulica Kirbiševih 6.
•	NOVO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 1,5 ha zemlje, nedaleč od ceste Lenart—Benedikt v Slov. goricah, ugodno prodam. — Podrobnejša pojasnila dobite od 24. do 27. marca pri: Franc Žižek, Zg. Porčič 74, Gradišče.
•	STAREJŠO HIŠO s ca. 1300 m2 vr-
ta blizu Kranja ugodno naprodaj. Gradbena parcela je primerna za obrt ali lokal. — Za podrobnejše informacije pišite na: A. Bizjak, Oberdorfstr. 102,	CH-8968 Mutschelen, Švica
(Schweiz).
•	HIŠO s parcelo v Trebnjem na Dolenjskem ugodno prodam. — Ponudbe pošljite na: Ladislav Krevs, Wilhelmshöhe 9, D-5180 Eschweiler bei Aachen (telefon 02271 -4 46 26).
•	VINSKO KLET s prešo (stiskalnico) nekaj vinske posode in 40.000 m-zemlje v Malem Bukovniku blizu Jeruzalema v Slov. goricah na sončnem, mirnem kraju z lepim razgledom, ugodno prodam. Dostop z avtom možen ob vsakem vremenu. — Resnim kupcem posreduje naslov uprava „Naše luči“, če pošljete poštno pristojbino, navedeno v barvnem pasu te strani spodaj. (Štev. 6)
priporočamo vam
Karel Mauser:
LJUDJE POD BIČEM
(3 deli, 1024 strani, broširano; vsi trije deli skupaj samo 160.— šil.)
V sočno pisanem romanu o lepi ljubezni med dvema človekoma popiše pisatelj vse grozote italijanske in nemške okupacije in stalinistične revolucije, pa tudi očiščevalno pot teh dveh poštenih ljudi skozi vse ideologije, dokler se končno ne odločita za demokracijo in tujino.
Najbrž ni danes drugega, temu enakega knjižnega dela, v katerem bi bile medvojne razmere v Sloveniji tako resnično popisane, kot so v tem. Ponekod v Sloveniji je ta roman romal od hiše do hiše in je pomenil za ljudi pravo odrešenje.
pozor!
PREVODE DOKUMENTOV, ki jih potrebujete za sklenitev zakona, vam radi poskrbijo slovenski duhovniki. Obrnite se vedno na najbližjega!
ZA CERKVENO POROKO potrebujete krstni list, ki ni star več kot tri mesece: Javite se en mesec pred poroko pri duhovniku, ki vas bo poročil, ds lahko uredi oklice in dokumente in se zmeni s krajevnim župnikom za kraj in čas poroke.
NA VSEH URADIH, kjer vas sprašujejo po narodnosti ali državljanstvih povejte najprej, da ste Slovenci, potem šele, de ste Jugoslovani. Pri izpolnjevanju vseh formularjev napišite pri rojstnem kraju vedno: Slove-nija-Jugoslavija.
MALE OGLASE sprejeme uredništvo „Naše luči do 5. v mesecu pred ne-slednjo številko. Ogle51 smejo obsegati najvec 100 besed. Za vsebin0 oglasov uredništvo ne odgovarja. Cenik malH1 oglasov: Minimalna cene (do 20 besed) je: 200 er sirijskih šilingov, vseke nadaljnja beseda pa 0 avstrijskih šilingov (ali Pa enaka vrednost v drug1 valuti). Oglase je trebe vnaprej plačati. Uredništvo posreduje le nasio'* oglaševalca, na druge vprašanja glede mah" oglasov ne odgovarjS’ Kdor hoče zvedeti za naslov oglaševalca, naj P°s' Ije v pismu v denarju eh v mednarodnih poštnm kuponih pristojbino za dvoje pisem za tujino.
revija, ki jo izdaja celovška Družba sv. Mohorja. Bila naj bi nekakšna koroška Mladika, čeprav za njo krepko zaostaja. Vsekakor bi bil DRUŽINI IN DOMU krepkejši kon-cept urejevanja v prid.
Najbolj posrečena zaglavja lista s° liturgično ubran uvodnik, rubrika Za domačim ognjiščem, uganke 'n smešnice. Morda je leposlovja Preveč. Namesto tega naj bi bilo Vsč razpravljanja o slovenski koraki problematiki (cerkveni, narod-hostni, prosvetni, politični, gospodarski), pisanega z različnimi lite-rarnimi prijemi (poročila, razgovo-r' z vidnejšimi predstavniki, anke-te. kronike, eseji).
Ker DRUŽINA IN DOM finančno n' odvisna od nikogar, je ohranila svobodo pisanja. Prav zaradi te kvalitete bi jo bilo vredno dvigniti 2 omenjenimi premiki na raven, ki
jo morala imeti.
velikonočne pesmi
Jugoton Zagreb, MS 02
To ploščo je posnel Consortium Tpsicum Ljubljana pod vodstvom lrka Cudermana v trnovski cer-v Ljubljani marca 1969. Z njo 'lahko naše družine in posamez-
, ' Pripravijo lep velikonočni uži-
tek.
Na prvi strani so posnete sle-N®Ce pesmi — Rihar: ZVELIČAR 4S jE VSTAL IZ GROBA in DA-'CA SVETILA; Vavken: DAN PRE-^VET|; Cvek: SKALOVJE GROBA;
JA|\|-
ZAPOJ VESELO, O KRIST-
!fTAU _____________________
'Jenčič: POGLEJTE DUŠE.
ZVELIČAR JE IZ GROBA
v, - in RADUJ SE, KRALJICA; Aleme
ZlVi3 dru9i strani Pa 30 — Premrl:
zrenje novo se budi; je-L| ^ PREMAGALEC GROBA; VE-ST.° NOČ PRAZNUJEMO; KRI-T|Ia JE VSTAL; DANICA SVE-in POGLEJTE DUŠE. a ovitku je natisnjen kratek
življenjepis vseh skladateljev, plošči je pa tudi dodan list z besedilom pesmi.
VSTAJENJE
Jugoton Zagreb, MS 13
Tudi to ploščo je pripravil Consortium musicum Ljubljana. Posnel jo je v trnovski cerkvi v Ljubljani junija 1974.
Na prvi strani so tele pesmi — ALELUJA; Rihar: ZVELIČAR NAŠ JE VSTAL; Vavken: ZAPOJ VESELO, O KRISTJAN; Rihar: DANAŠNJI ŽARKI in JEZUS JE VSTAL OD SMRTI.
Na drugi strani pa so — Haydn: HVALA VEČNEMU BOGU; Kubick: RADUJ SE, KRALJICA; Rihar: V ZAKRAMENTU; Händel: ALELUJA.
Na ovitku je natiskano besedilo vseh pesmi.
NAŠE GESLO
Helidon ,FLP 09-016
Mladinski pevski zbor iz Maribora je pripravil to ploščo z deli 17 jugoslovanskih skladateljev.
Prva stran — Kozina: NAŠE GESLO; Gallus: PUERI CONCINITE; Arnič:	POZNI MESEC; Kogoj:
APRIL; Pirnik: JESEN in ZVEZDICA; Šivic: V POZNI NOČI; Jež: KAJ JE DOMOVINA; Gabrijelčič: USPAVANKA.
Druga stran:	istrska narodna
ČRČAK; goriški napev OJ, LE SIJAJ; Adamič: CIGANSKA; ljudska iz Zilje SLOVES; ljudska iz celovške okolice VUŽNEJŠA JA NI; ljudska iz Roža POJDAM U RUTE; go-riška ljudska TENENAJ; REZIJAJN-KICA; prekmurska ljudska VENCI BEILI; Krstič: SVADBARSKE PES-ME; Cossetto: KOLEDARSKE.
V DEŽELI GLASBE IN PETJA
Helidon, FLP 04-051
Ansambel bratov Avsenik je posnel v običajni zasedbi dve plošči valčkov in polk z naslednjimi naslovi:
Prva plošča — V DEŽELI GLASBE IN PETJA; POMLADNI NAS-
MEH; NA MARTINOVO; KRIŽI IN TEŽAVE; ZIDARSKI PLES; VSAK ZASE NAJ SE BRIGA; POČITNICE NA KMETIH; NOČ DIŠI PO PRAVLJICI; IZ NAŠIH KRAJEV; ČAR JULIJSKIH ALP; ZAKAJ ME NE MARAŠ Tl; POKAL-POLKA.
Druga plošča — NE MARAJ ZA TEŽAVE; JUTRANJA ZARJA; VRISK MED BREZAMI; SVATJE SE ZBIRAJO; TAKIH NI NIKJER LJUDI; NA ZDRAVJE VSEM; OH, TA ŽEJA; VESELI GORENJO; ČE PRIDEŠ NAZAJ; V DOMAČEM KROGU; LASTOVKE; OB JEZERU; HARMONIKA IN ORGLICE.
tadia
RADIO KÖLN:
Vsak dan od 15.30 do 16.00, ob nedeljah pa od 9.00 do 9.35 (vedno na kratkih valovih 41 in 49 m).
Na sporedu so dnevne novice, politične razlage, razgovori, zanimivosti iz kulturnega in gospodarskega življenja.
Poleg tega imajo Slovenci v ZR Nemčiji možnost, da pošiljajo prek kölnskega radia domov voščila, pozdrave in glasbo po želji. Naslov: Deutsche Welle, (Südosteuropa-Redaktion), Postfach 100444, 5000 Köln 1.
RADIO VATIKAN:
Vsak dan ob 19.00 (na kratkih valovih 31,10; 41,38 in 48,47 m in na srednjem valu 196 m).
RADIO LONDON:
Vsak dan od 12.00 do 12.15 (na kratkih valovih 16, 19 in 25 m) in od 19.00 do 19.30 (na kratkih valovih 31, 41 in 49 m), ob nedeljah pa od 16.30 do 17.00 (na kratkih valovih 19, 25 in 31 m).
RADIO WASHINGTON
(Glas Amerike);
Vsak dan ob 6.00 (na kratkih valovih 31, 41 in 49 m in na srednjem valu 251 m) in ob 7.15 (na kratkih valovih 31, 41 in 49 m).
Erscheinungsort: Klagenfurt Verlagspostamt: A-9020 Klagenfurt P. b. b.
SLOVENSKI DUHOVNIKI PO EVROPI
AVSTRIJA
Ciril Lavrič, Kirchenstraße 1, 4053 Haid bei Ansfelden.
Martin Belej, Enzenbach, 8112 Gratwein bei Graz. (Tel. 03124-23 59). P. Stefan Kržišnik, Zisterzienser Stift, 6422 Stams, Tirol.
Ivan Tomažič, Albertgasse 48 („Korotan“), 1080 Wien VIII.
Slovenski socialni urad, Seitzerg. 5/11, 1010 Wien I. (Tel. 0222-63 25 07). Janez Žagar, Feldeggasse 1, 6800 Feldkirch, Vorarlberg.
(Tel. 05522-26 4 04 ali 05522-21 5 85).
Slovenski dušnopastirski urad. Fridtjof-Nansen-Str. 3, 9800 Spittal/Drau.
BELGIJA
Vinko Žakelj, Guil. Lambert laan 36, Eisden, 3630 Maasmechelen. Kazimir Gaberc, avenue L. Empain 19, B-6001 Charleroi, Marchinelle. (Tel. 071 -36 77 54).
FRANCIJA
Nace Čretnik, 78 Avenue Gambetta, 75020 Paris. (Tel. 636-80-68).
Jože Flis, 7 rue Gutenberg, 75015 Paris. (Tel. 577-69-93).
Stanislav Kavalar, Presbytere Ste. Barbe, rue de Lens, 62680 Mericourt. Anton Dejak, 33 rue de la Victoire, 57710 Aumetz.
Msgr. Stanko Grims, 259 bis Avenue de 1’Europe, 57800 Freyming-Merlebach.
Franjo Pavalec, 8 Avenue Pauliani, 06000 Nice.
ITALIJA
Jure Rode, Collegio Pio Latino, Via Aurelia Antiča 408, 00165 Roma. NEMČIJA
Dr. Janez Zdešar, 8 München 2, Schubertstr. 2-I. (Tel. 089-53 64 53). Ivan Ifko, 43 Essen-Altenessen, Bausenhorststr. 2. (Tel. 0201 -34 40 45). Pavel Uršič, 42 Oberhausen 11, Oskarstraße 29. (Tel. 0208-64 09 76 ali 6411 72).
Ludvik Rot, Hochdahler Str. 14, 5657 Haan 1. (Tel. 02129-13 92). Mirko Jereb, 6 Frankfurt 70, Holbeinstr. 70. (Tel. 0611-63 65 48).
Stanko Gajšek, 68 Mannheim 1, A 4, 2. (Tel. 0621 -2 85 00).
Ciril Turk, 7 Stuttgart 1, Stafflenbergstr. 64. (Tel. 0711 -23 28 91).
Janez Demšar, 7417 Pfullingen, Burgstr. 7. (Tel. 07121 -7 75 25).
Dr. Franc Felc, 798 Ravensburg, Raueneggstr. 13. (Tel. 0751 -2 20 00). Vili Stegu, 8070 Ingolstadt, Hohe Schulstr. 3 1/2. (Tel. 0841 -3 44 74). Jože Bucik, 89 Augsburg 22, (Göggingen), Klausenberg 7 c.
(Tel. 0821 -9 7913).
P. Janez Sodja, 8 München 80, Röntgenstr. 5. (Tel. 089-9819 90).
Dr. Branko Rozman, 8 München 2, Schubertstr. 2-I. (Tel. 089-53 64 53). Martin Mlakar, 8 München 2, Schubertstr. 2-I. (Tel. 089-53 64 53). Anton Steki, 1 Berlin 61, Methfesselstr. 43, Kolpinghaus, (Tel. 030-785 30 91 do 93), in 1 Berlin, Kolonnenstr. 40. (Tel. 030-784 84 34).
NIZOZEMSKA
Vinko Žakelj, Guil. Lambert laan 36, Eisden, 3630 Maasmechelen, Belgie. ŠVEDSKA
Jože Drolc, Parkgatan 14, 41138 Göteborg. (Tel. 031 -11 54 21).
ŠVICA
P. Fidelis Kraner, Postfach 191, Seebacherstraße 15, 8052 Zürich.
(Tel. 01/50 31 32).
P. Angel Kralj, Kapuzinerkloster, 4500 Solothurn. (Tel. 065-22 71 33).