.Gorh-a* iihaja vsaki torck inuoboto. Ako padi' na ta dneva praznik, dan poprej. Uredništvo sv nahaja v .NarodniJTiskarin*, ulica Vetturini St. 9, kamor je naalavljati pisma. Hcfrankirana ptama se up spri'jemajo, enako si> ne uvažujcjo piBma |brcz podpisa. BokopiNi •dopisov Be ne vračajo. GORICA TELEFON it. 201. ¦»•»ne»* jtane na leto 10 K, za pol let» h K. za četrt leta 2 50. Upravnlötvo $e nahaja v „Narodni Tiskarni1 alica Vetturini St. 9. In »giant* ^>«* . se plačuje od čvetnfostolpne petit vrste po U vm.. za večkratni latis pnmeren popust. ('(»•«amezne lt«*vilk«* sianejo 8 vm. in se prodajajo » raznth goriSkih traiikah. St. 96. V Gorici, v soboto dne 6. decembra 1913. Leto XIV. Rusini in avsfrijska politika M;ii sikoiim sc / li morda ci;dno. da je v /.aclnk-in času kar naeukrai hrun- nilo ua dan rusinsko vprašanje in prej celo vrsto let o rusiiiskili zalitevah ni bi- lo tiiti dulia nc sluha. Da hi picj Ri'si- iiuv nc l)ilo. to je seveda izkljueciio, a politično niso prisli v poštev, ker so Poljaki v (ialieiji imeli prvo in tfla\ no a tudi edino besedo. Kar so rekli polj- ski pleiiienitasi, to je veljalo in /a i u- sinski narod. ki živi /e od davna v (ia- lieiji, se ni bridal nikdo. Ko je prišla I. ln07 splošna in ena- ka \olilna pravica. so prišli tudi pozah- Ijcni Rusini do veljave in od takrat ua prej st ie vedno bolj uvidevalo, da so Rusini politično va/.en laktor, katere^a ni nio^oče pre/reti. Tako je tudi ra- ziunliivo. da so sc ti oh ruski me.ii /i- veci Slovani še Ie sedaj z.aceli politic- no holj zavedati in se tudi še Ie prav v zaduiih letili holj očituo pojavili na po- vrsju. Toda to je treha priznati. poka- zali so. da jim ie niari za narodne iu- tei'Lse in iiarodno blatfinjo in da se ne dajo kar tako na slepo odpraviti. Boj, ki tfa bojujejo z vlado in s Po- ljaki za iiovo volilno retorino \- (ialieiji, se ic \ zadnjem easu filial prav 11a noz- ni ostrini in prej pridušena rusinska sila ie hruhnila z vso enertfijo na dan. Avstrijskili Rusinov ie sicer še pre- cej dosti, a u'kivna rusinska nioe pre- hiva v Rusiji, kjer jili je okoli M) milj >- now Poletf te^a so Rusi najbližji kmii ht-atje rusinskeira plemena, kar seveda ni hrez pouiena, ako se pomisli. da so tudi po veri Rusini pravoslavui euako kot prebivalci vclikc ruske div.avc. '¦'. ozirom na to ie pač za ua.so doinaeo in zunanjo politiko rusiiisko vprasanie sil- no velike va/.nosti, ker vemo vsi prav clohro. kako izboruo /.ua Rusiia por.i- hiti \'sako priliko. da ohrne rusiiisko pozornost nase. Z ozirom na to je treba pae odkrito pri/nati. da uaša avstrijska politika na- sproti našim ^aliskim Rusiiioni ni bila prav uie na inestu, ker je vedno za^o- varjala Ie Poljakc, rusiiiske koristi pa ie često kar črtala s pro^rama. To ie seveda slatio vplivalo na Ijudstvo, ki sieer ni bilo nikoli posebno razvajeno in ako je prišla od ruske strani kaka pod- pora ali kaj takega, je seveda to bilo uboKim lindem znanienje posebne uak- lonjcuost ruskeua earja, kakor se je to teinu ali onemu zdelo. Poroeali smo že letos enkrat, kako sihie nez^ode so v tckočem letu pritis- nile ravno na Oalicijo. Posebno so bill pa še rusinski okraji prizadeti vslcd povodnji, ncvilitc, viharjev itd. Raeu- nilo se je, da je škode kakili 300 miljo- nov kron in v nekaterili krajili so Ijud- je res inorali beraeiti, da niso po^inili od lakote. ki je pritiskala vedno bolj na deželo. Bridki easi so to, kdor ni bil ni- koli v stiski, ne ve, kaj se pravi taka katastrofa, ko nima ljudstvo ne strebe ne pralia moke za močnik. IJsti raznih vrst so že ponovno pjsali o tern kriee- čem stanju, ki še danes ni odpravljcno in primerno izholjsano, toda vse ni po- nuiffalo dosti. Politieen prepir, ki je nastal v Oa- liciji radi volilne reforme, so hoteii nc- k-a^H nrav rala^č izkoristifi v to. dp se Rusine nekako izstrada, češ, ko bo- do lačni, bodo že ujrodili tozadevnim zahtevam. V tern slucaju hi pae bila po- ino/.iia alsLija v |)odi)oro hediiini in lae- niin pae yoto\ o l.olj ua inestu kot vse sicer jako važne [xiliticne konierence. Najholj Cudiio pa se zdi. da ni d;i- najska vlada takoj sioriki vseh potreh- mli korako\, da hi se l:cda nisiiiske^a Ijudsiva olajšala. Za \sako tako stvar so potrchne razne nepotrehne koinisiic. otfledi na lieu mesta, razna porocila. celi kiipi akto\ itd. a clenaria. ki ie e- dini |)otrebeii, navadno ni. Milra pod- |)ora l.i hila morala silno u^oduo \|)li- \ati ua rusiiisko ljudstvo, a ta podp'ira od naše sirani w', pn.šla tako Intro kot (,d ruske. Kakor beremo \p dunaiskein li^t'i "Zeit" so se svoieOasiio konstituirali \' Rusiji na wcih krajih odbori, ki so si nadeli ualo^o. skrbeti /a sironiašne in |)ctrebne K'usine. P>rez koiuisii in ovile- dov so ra/ui ruski cerkxeni in pos\euu dostojaiist\ei]iki nabrali \' kratkem ča- su preeei.Miie svote za osktalox ane Ww- sine v (ialieiji. kar ie se\eda s politic- iiei^a stališča za nas jako skodlii\'o. \a- niesto. da hi naša \'lada privezala ljud- stvo na ta ali oni naeiu nase, ;srre tako- rekoč Rusiji na roko in ii |)onia^a pod- Iiiraii rusko propa^ando. Z a\'strijske^a siališča ie \ endar tako poeetje naiveai nesinisel, ker mini odtuiuje kre|iko in uiocuo oporo ob vzliodni ineii. kjer hi uiorali iuieti nai- bolj udane in naiboli /\este tlr/.a\'liane. Se enkrat Berchfold in Balkan. Kakor smo z.e \cckrat (.nieuili \ /adnjem Casu. smo od deleksiieii priča- kovali uledc na našo /unaiiio politils;> pra\ ohširnili in teuieliitili poiasnil. to- da dohili nisim; takorekoč nič. \ iiLkai duel) se /e deie^acije zopet zaključiio in reči inoraiiio. da smo tain, kjer smo bili. \ se, kar ie |io\edal uiinister Berch- lokl dele^atom kot poiasuilo, iiravza- pr;;\- ni uikako iiojasnilo. ainpak Ie boij sleiiilo, tako da skusa spra\ iti (¦bjin- stvo s pra\e.y;a sledu. Cesar ni hotel ali pravzaprav mo- :^'el po\-edati uaš zimanji uiinister, to so povedali razui ruski in posehno frau- coski listi, ki so priuesli ono označiluo vest, da ie Srbija / Bolv^arijo skleuila I. 1°12 javno diploiuatiC'iio in tajno vojaš- ko po^odbo, v kateri se je Holv^arija z.a- vezala postaviti \ slucaju potrebe 200.000 niož na bojišče Srhiji \r pomoč. To razkritje je prislo, kakor rečeno potcin ko smo od jjrofa Berclitolda za- stonj prieakovali kake^a pojasnila. Se- veda on teLa ni vtetfnil povedati, ker o teni ni nie vedel, cetudi hi hila njejrova sveta doižnost, da hi bil o tern toeno informiran. Zakaj pa pladijemo ua Ralkanu celo vrsto posianikov in niili tajnikov, ec nam ne koristijo ničesar'' Ako bi ti Rospodje toČMio vrsili svoio ualo^o kot je bila njili dol/nost, potem bi ne bili mi sedaj tako jjrozovito bla- mirani. Ravno smo sprejeniali bolgar- skega kralja Ferdinanda na Ounajii. ko je počila v francoskih listili on a vest, da so bili Rol^ari zvezani proti nam. Nobcn panieren in prebrisan diplomat ne bo delal takili očitnih napak, cetudi homo povedali še nekaj hujsega kot jc to. Da naui rusk a politika ni prijazna, to je stara stvar. Sicer bi bili mi laliko prav dobri prijatelji, a ker nisino, nisino in sedaj se ne da tc stvari obrniti dru- tfačc. Z rusko di|)lomacijo se naša sicer lie iiK.re kosati. a vsaj po možnosti hi ii morala bill za petanii, če že ni i>red nio. I red par dne\i so nainieC nekuteii Jt''aiski listi |)rinesli iz zanesljivili \;- io\- kakor pra\ iio vest, da ie bila tudi Rusiia zvezana /. Bol^arijo in Sr- hiio in da ic- tudi ona zasledovala iste naniene. Pr\'otno ta zveza baje sploti ni hiia (,brnjena prcti I urku. ainpak |)roti nam. Šele tekoin časa sc ie ost ohruila proti Turčiji in mi mho iineü mir od vseh s'rani. cetudi ie bilo luid ) naperieno pro.i našiin meiam. Sicer ruski listi deistvo o kaki z\'ezi taiiio. a nam se zdi vuidar ver- jetno. k:titi z.e \ hol^arsko-srbski po- krodhi stoii. da se o teni obvesti edino Rusiia. Ce |)i'iiiis|jnio sedaj še na znaivi aiero z oberstom Redlom. ki ie proda! vojaške načrte in /apiske cele seveniu aruiade na Ceskein in v (ialieiji \lu- siii. potem ie \erivca teh do^odko\' rax- no poliia. To vendar ni tako slucaino. da \ istc-m času razni ogleduhi krožiio po nasili naiboli vaznih st\eruih posto- jankali. ko Rusiia spreinie takorekoč protv.l\tnrai iiad hol^arsko-srbsko /.\e- zo. Ti do^rodki so hili veiidar tako su- inliixi; istočasui in so si tako podobni. da ni iik.^očc dvoiniti o niih enakeui ;':iuiLiiu. in \cndar ie j^rof Berchrold i,ro\-o- lii o dobrili in praxilnih odnošajih, ki nas vc/.eio z Rusijo. ravno tako je pov- darial važnost naše^a prijatelistxa ;¦: P)ol^ari. Y teni slucaju je vendar in i- :^oče Ie euo trditi. da Herchrold ni hil r. sem teui iniorinirau. da mu ti do^odki. l-:i so sicer dovoii kričeči. niso bili zna- ni. Ta možnost je nio^oca in tudi se od]iustua. Ako urotu Ik'rchtoldu stvari uiso bile i:isne. potem se ni dalo in se ne da nič \eč i)omau'ati /a enkrat. Posle- dice tc uezmožnosti h\ pač bile ko: na- \adno odstop. Toda o vsem teni pri liiinistru Hc'chtoldu ni i,ro\ora. kakor pravi sain in tudi listi, ki /agovarjajo nic^ovo de- lo. On sain pravi. da ie bil o vsem teui prav dohro poucen m da je dobro \ edel. kaj se Lodi. To sicer trdi Ie sedaj. ko so st\ari poiašujeue. prej je govoril malo bolj prikrito in sk»'ivnostno. A tu je treba sedaj omeniti nekov silno važen takt, ki se ne da kar tako utajiti. Ona pogodba med Srbljo in Bolgarijo In skoro gotovo tudi z Rusijo je bila sklenjena due l(). junija 1. 1012. Ost te zveze je bila obrnjena kot že re- čeno bolj proti nam kot proti Turčiji in vendar je naša vlada še začetkom ok- tobra 1912 prodala Bolgartji 60.000 vo- jaških piisk. Ker pravi Herchtold. da je vedel za srbsko-bol^arsko zvezo, po- teni je uaravuost zlocin, da smo pro- dali avstrijske puške Rol^ariji, da bi jili rabila niorebitno proti nam. Kako nai jjrc ta reč skupaj? Nam se zdi pae c- diuo verjetuo, da grof Rerchtold o celi politični liistoriji na Ralkanu ni bil do- volj poucen, zato smo tudi dosegii take krasne »vspelie«, da jib bodo place- vali še pozni rodovi. 6Ias katoliškega moža o ttNovem casu11. (Z dežele.) Ne inorein molčati k besedam noti- "Nezaslišano poliujšanje« v zadnjem »N. Č.» jjl'aseciui se: »Pisn\ra »Pr. L. < pomeiii Ie to. da Ijudje. ki pri listu sode.- lujejo. prevz. x. knezonad.sk. sedaj še ii.i neču\en način izzivajo in za norua imajo". (iospodie pri N. C-! Cemu za\ ijate rcsiiico? ikAno \ am je znano, da izhaja -Pr. L." že 21 let. da je celih 17 let starejši kot »N. L.<. da je bii vo- temtakem pr\i kat. list na (joriškem. Ce si prisvaiate vi sedaj prveiist\ov prosto \am! Ravno tako je namenoma zapisaiK) v N. C-, da oni. ki pri Pr. L." sodelujejo: na necuven način !/zi- vajo pre\z. knezonadškofa in via /a nor^a iniajo- . < iospodje. ce ima kuu prevzv, kn. nadskofa za norea to - je Ie huiskanie N. C. ni :\'oiemu nadpa>:;: :u. da He huiska. da noce boia proti njemu. da je holj \estna. kot ijotovi g^. okoli ^N. C.« s'reglejte inienik! \ as nauien ie z'iau. Ali se \ am obnese. je dru^o vprašanje. (iir.! Prevzetnost se sauia kaznipo' Tako sc bode ijodilo \' kolikor se ni še. tudi z vami. Za časa \-olite\ so du- hovi razburjeni. nasprotnik očita ua- sproTniku. kar more, če Ie misli. da bi kaj ponia:4'alo. Tako ie delal Pr. !-.¦<. tako je delal N. C.-(i^.! Poveite. ali pride N. C. pri sedaniem porotnem zascdaniu _'krat lU'ed poroto zato. ker je izvor spora med novo in staro struio S. L. S.v Kdo je začel? Kdo uadaliuie':1 RadoN'eden sem, kdai prekličete oči- lanje \' N. C.<<. da so ^^'. duliovniki. ki so somislieniki stare struje liberalci? Po sedaj niste tega se storili. Ali je to katolisko? .War niste lioteli vzeti s tem dotičnim ^. dulioviiikom v^led? Zakaj pa razdirate sedaj vse one LL.. ki se ue klanjajo y,K- dr. Rreclju in Krem/arju? Ste li mar povedali komu izmed tell ^., da bodete 20. t. in. zborovali? dy:.! \'asa iiolitika. vasa taktika ie docela Zii'rcsena. \ am okoli >>N. Č.« y;re Ie za cast, kakor kaze. Lg. pri »Pr. L.« je pa za resen vspeli in blagor. To kaže pre- tcklost. A'spelii pa se ne dosežejo kar črez hoc. anipak polagoma. Y razkolu pa ue more biti vspeliov nikjer. (1g. po- vcjte. ste li nedol/.ni pri sedaniem poli- tičnem položaju? Mislite. da bodete kai dose^li v bodočnosti? Ničesar in čo vsak teden zborujete, in ce pride vsaki krat 1000 zborovalcev. Brez zjedinjenja ne bodete želi. Pdinosti pa uocete. zato bodite uverjeni. da se moja prerokba vresnici. Pa si pa ne bodete preveč belili slave, kdo sem, povetn vain, da sem bil v vaših vrstah, velo dopisnik »N. Co. da vein za vse vase bolecine. nadloge in naniene, da sem pa sedaj — jaz in moji še bolj kot kdaj zvest čitatelj »Pr. Lista«, o katerem nienim. da ni nič mani katoliški kot »N. Č.« 1 v a n o v. Dopisi. Dornberg. (Tatovi kokosi in kun- cev prijeti.) Ze več let zaporedoma so tukaišnjeniu posestniku Antonu Kavčič zmanjkavali kunci. Ysakih par mesecev jih je izginilo 2 do X S početka je po- sestnik Kavčič mislil, da to delajo mač- ke. V noci na 1. deeembra je zinanjkaio kar pet kuncav. Ko opazi lastnik tat- vino, so mu je koj zazdelo, da morajo biti drugi macki, ki opravljajo to dclo. Naziianil je stvar orožništvu v Prvači- ni in oro/.nistvo je tudi zasledilo prave tickc. Marsikateri gospodinji so zmanjkale tudi kokoši in tudi kak pete- lin. Vse poizvedbe po njiti so bile za- itum. No, sedaj pa se je prišlo kunskim in kokošjim tatovoni na sled. Poglavar te dru/.be je 2O-letui Josip Cotic, ki je bil ze večkrat ka/novaii zaradi tatvine. Druga d\a, ki sta c.Mimljena, sta Ivan Kaveič in Alojzij Baša; vsi trije so s Tabra. Tatovi so po tat\iui kuuce iti kokoši ubili ter vrgli kože oziroma perje ponoči v vodnja^k. Orugi dan so ljudje uasli te stvari v vodi. Y noei na 1. t. m. so pa ukradli 5 kuneev in eno kokoš. Hva kimca in kokoš so ticki se isto noe pojedli. Ostale kunce so pri- liranili za pozneje. najbrže za Božic. Kv) so pa izvedeli. da inia stvar v rokah o- rožništvo. so kunce skrili — v bednju. polneni kisle repe. Tam jih je tudi na- šlo orožništvo. Luidstvo je jako za- dovoljno. da se je posrečilo prijeti tako požrešne »mačke«. Zalivaliti se iniarno v prvi vrsti orožniškemu štražmoistru iz Prvaeine. da se ie napravil konee ta- tiifski družbi. in upamo. da iih doleti tudi zaslužena kazen. Iz Pevme. — Naš sedanji cblMiiski zastop se je prav ^meljito peeal s ce- stanii. Mnogo se je popravilo na oh- činske stroške in prevzelo v občinsko oskrbo. Sklepati po prošnjah so bile vse neobhodno potrebne in oni, ki jih rabiio sc navadno preubogi. da bi si jih sami popravili. Pri nobeni prošnji ni bilo poniislekov. vse s. ie odohrilo. Ko so videli Kaštalonci to, so se ojunačili, prosili so tudi oni, da bi se jini popra- vila cesta. A ravno njim ni bil občin- ski zastop milosten. prošnja ie bila od- bita. Parkrat so jo morali ponoviti. Ko- neči:':: se iim ie cesta vendarle za silo popravila. Da se ni njih prvi prošnji u- godilo, ni nobena čuda. občinskemu /a- stopu so se zdeli najbrž prebogati. Ti bogataši so imeli že pred leti dobiti ce- sto. ko se je nameravalo napruvui •.:'.*- sto iz Podsabotina po dolini Pevmice mimo Kaštalona do glavne ceste. Pod- sabotinci in gorenji $t. Maverei so se v sanjah že vozili po njej. tako drzni so bili. Njih sanje se niso uresnieile. Po milnsti takratnih občinskih zastop- nikov so Podsabotinci dobili mesto ravne ceste strmi klanec z ovinki, St. Maverei nič, Kaštalonci še Ie pred le- tom za silo ponravljeno cesto. Koga zadene krivda, da se ni zgradila po do- lini nameravana cesta, vedo Podsabo- tinci, St. Maverci in Kaštalonci sami najbolje. Pri prihodnjih občinskih volit- vah naj ne zabijo na to. Števerjan. Ljudskošolska mladina priredi dne S. t. m. veselico v proslavo 65-letnega vladanja Nj. Veličanstva, ce- sarja Franca Jožefa I. v prostorih vi- sokorodnega g. barona Tacco ob 3h pop. Vspored: Pozdravni nagovor. Pc- tje. Komel: Mali. Deklamacija. Kufek- kuplet. Deklamacija. Rajalni naston. Igra. Sklepni nagovor. Cesarska pesem. Vstopnina 50 h, sedeži I. vrsta 1 K, II. in III. vrsta 60 h, IV. vrsta 40 h. Ker jc prebitek namenjen za nakup kipa sv. Alojzija, ki se postavi v vežo pred šol- sko sobo, se preplačila hvaležno spre- jemajo. Politični pregled. Parlamentarni položai. Državni zbor sedaj počiva do 10. t. m. in sicer v svrho, da se ne bi mo- tilo zasedanjc gališkega dežclnega zbo- ra, kjer se sedaj razpravlja o glavni sporni točki med Rusini in Poljaki, namreč o preosnovi gališkega deželno- zborskega volivnega reda. Sicer so Rusini v poslanski zbornici v zadnjem času opustili obstrukcijo, tako da je mogla zbornica končati razpravo o drugem delu predloge glede osebnodo- hodninskega davka, o čemur se bode glasovalo v prihodnji seji. Rusini bi bili torej odnehuli in parlament bi lahko de- loval brez ovir« .da se ne hi poiavili Cehi. ki grozijo z obstrukcijo its kakor znauo so ceške obstrukcije za muogo trdovratnejše nego vse druge. Ceski a- grarci in i'arodni socialct so zagvozili z obstrukcijo, ako se v doglednem ea- su ne odpravi koiuisarjat na Češkeni in ako se ne razpi- šejo de/elnozborske volitve. Cehi ho- čejo ua ta naeiu sami, v lastni liiši brez vladne all kake druge pomoči obračti- nati z Neinci. ki so krivi sedaujih uev- zdrzljivih raznier na Ceskem. Kdaj bo- do Čehi obstruirali, še ni doloeeno. Do- zdeva pa se. da nameravajr. wtoritr to v poniladanskein parlameutanieiu zase- danju. to ie takrat. ko bode moral par- lament do\ oliti veeje izvanredne kredi- te za vojaštvo. Državni zbor. Poslanska zbornica je v torek na- daljevala in v sredo končala podroluio razpravo o drugem delu predloge gleJ.c- refonne osebnodohodninskega davka. Prihodnja seja poslanske zbornice bode dne 10. t. in. in sicer zaradi tega, ker zboruje sklican galiski deželni zbor Y prihodnji seji poslanskc zbornice se bo vršilo glasovanje o osebnodohodnin- ski predlogi, nakar pride na vrsto pred- loga glede preodkazov deželam. Mornarica v delegacijah; \ torek ie podal poveljnik voiuc mornariee admiral Haus svoj ekspo/e. iz katerega je posneti. da se zahtevajo- za spopolnitev naše vojne mornariee še ogromne svote denarja. Opozicija je ekspoze ostro kritizirala, ees da Av- striia ni nikaka velesila na morju. Hrvaške razmere. Novi hrvaški ban Skerlecz je ir.i::& tüdi letas*kakot .- prejsnja. leta. V ta.-. namen surejemaj« učitelji in učiteljice šolskih zay.odov m*- dodarne doneske. v, blagu ;.
  • - vega c\iwi'. N- deželni šolkki svet i»w- riški je hi! imcrjovan od dezefnega 7. letu svn|c dobe. Pokojnik je bil član goriškega okrajnegat šolskc- ga sveta in ajdovskega cestnega odbo- ra. — N. p. v m.! Odlikovanje. Za kn. šk. konzisto- rialnega svetnika sckovske škofije je bil imenovan preč. g. častni kanonik Anton .laklič, c. in kr. vojni superior I. razreda v Ciraduu. Gros Jurij pl. Waldburg Zeil-Hohen- ems, ki je bil več časa kot ritmojster pri tukajšnjih dragonuh in njegova so- proga grofica Elizabeta, rojena avstrij- ska nadvojvodinia sta se nastanila v gradu Syrgenstein na Bavarskcvn, ka- rnor sta dospela dne 21. novembra t. 1. Referati slovenskih članov dežel- nega odbora so sledečl: I") r. Alojzij Franko, ki nadomestuje odhoruikvi. dr. (ke'goreič.1,. ker je posleMlirj» kot drž. posl. zadrzau «pravljaiti odboruiske po- sfe: Kmetijske aadeve, cestni otfboTi ter občinskc zadeve in javna dela vseh ob- ein v goratem delu dežcle, daije želez- niška v|)rašanja in šols>tvo v sloven- skern delu dežele. F ranc I) o in i n k o oziroma dr. Kaitol P ® d go r n i k: Cestnoodborske stvari, obeinske zade- ve in javna1 dela v sodnih «skrajih: Oo- riska okohea, Ajdovseina, Sezaua in Komen, ter gasilstvo, trgovina iiv obrt in" vojaške ¦stvari za sloven.^ki del de- žde. . Vliklavžev večer v »Stovenskem sirotiščiiu oziroina v žujitu združcnem »Dekliškem zavodu« bo danes zve- čer. Začetek ob 5. urL Qojenke »Dekli- škcga zavoda« napravijö letos prvikrat malitn sirotarn, ki so v zavodu in dru- gim šolskim otrokom, ki se povabijo od zitnaj, malo zab'avo. Pfijatelji našega zavoda. ki bi sc hoteli iidetežitt' dob'ro- dašli! Porotne obravnave v prib. porot- neni zasedanju. V torek 9. t. m. se bo višila pofotna obravnava proti :i- redniku lista -L'Kco ci&l Litoralen Ste^ fimi, kateregi toži 'dežclni svetnik v !>.. df. Pettarin zaradi razzaljeuja casti po- Um\ tiska. I)ruga obravnava bode 10. t. m. in sicer proti od^overriL-TTiu tired- ipfku »Novega Casa« Ahtonti Sinigoj, k'aterega tozi dež. posi. Kov;ič zaradi mzžaljenja ca«ti potom tiska. Naslednji Jtm. 11. t. in. se bo rršila porotnaob- ravnava proti odgovornemu uredniku -Novega časa« Ahtoini sinigoj in proti fflavnemu uredniku vstega ¦ Ifšta Francu Krer^zar, ki: sta tožena zarudi razžajje- -jija časti p^tom tiska. Tozitelj je dežel- ^ni poslanec MikiaviC. V pttek 12. t. m. - jse bode pTfcela porotna obravnava pro- ti osmim razpečevalcem ponarejenega denarja, ki bode trajala več dni. tudi v slucaju, da Hi poslanska zbornica glasovala za Trst kot sedež italijanske pravne fakultete. zavzemala poslanski zbornici nasprotiw stališče. Žepni tatovi na seninjii sv.. An- dreja. ?..epni tatovi so na dun sv.. An- dreja okradli več oseb in sicer nu ta. način^.da so v gnječi prerezali v/ipc, v katerüh se je uahajala listnica.. Josipu. Furhm iz Prvačine so na. ta uačin u- kraufi 22b K,. Petru Kavcič iz Ciginja. 601! . 700 K iii-.Ferdinandu Bettin iz Vul- ma 9S5 lir. O tatovih ni sledu. Demon^raciie- goriškega diiastya. V lorek in sredo so po vzgtadu raznih italijanskih niest uprizorili goriški laški dijaki demonstraeije z vskli&a na Jaška^ (lorico in na laško univerzo v Trstu.. '3k)venski dijaki so ])a napravili proti- devnonstracije. Policifa- je demonstrati- te kmalu razgnala. Arctiranih je bilo več učencev, od katerih je bilu IV ka- | znovanih. Mt-d temi sta tudi dva Slo- I venca. i Trotoarjf po mestu so v najslab- šem stanju,. Mestni inženerji bi morali ob deževnem vremeivu pregledati tro- toarjfe in naznaniti vse one ki niso v redir. Hotični hišui gospodarji pa naj se prisilijo k temu, da dajo |)opravit troto- ar pred hišo. Požar. V četrtck zvečer iezačcUv V'oreti v hiši ulice Vctturiiii st. K ki je fast p::ka (Hessig. Ogem' so pogasilf še predno so prišli mestm ogujegasci;. Bankovec 50 K je ukradel neznan tat iz mesnice Frana Barnabe v Rafrati- šču v (iorici. Tat je pobral 50 K, dru- gih 200 K pa je pustil pri mini, dasi bi jih bil lahko pobraf. Sedaj ga isčejo. Izginila je v ncki trgovihi vQo- sposki ulici v pondeljek popciudne lie-, ki oscbi zabilježna knjižica (notes), v katcri se je nahajala večja svota denur- ja. Posten najditelj naj jo prinese v rv- še urednišrvo, kjer mu je zagotovlyena, primcrna nagrada. Mesto daktilografife je za oddati pri tukajšnji okrajni bolniski b^agajni. PoK.oji se poizvedo pri goreomenjenem uradu med uradnlmi urami. Central Biö« Kdor je p.rfeostvova1 kincrnatografični predstavt filma »Ri- hard Wagner*, v sredo s. spremljeva-. riieni.vojaškcga orkestra, inora prizna- ti, da takili predstav še ni bilo v Oo- rici. Dvorana je bila polna najodličnej- šega obeinstva našega nicsta. Prizna- nje vscstransko. »Centra! Bio« je dose- gel višek niojsterstva v kinematogra- ii.ii. Danes in jutri se bo prcdnašala zanimiva športna epizoda »Mala avto- moblllstinja«. Jutri bode sviral med 4. (S. uro vojaški orkester. V pondeljek "n; torek pride na vrsto 4-dejanska trago diia »Japonska šema((, v kateri nastopi igralka cesarskega gledališča v Tokiju. Oineujcua dva fihna bodeta prednaša- la dogodke. ki niso vsakdanji. Z.tto naj nikdo ne /aiimdi ogledati si jili. 'Cen- tral ßi<.« prekaša v vsakein pogledu vsc druge kineniatografc. Avtomobll št. KL 14 A je danes ob 2.45 povozil v Gosposki ulici pred Breščakovo trgovino g. Antonijo Nardin, mater g. prof. Nardin v Ljubljani, ter jo hudo poškodoval. — Opazili smo 7e opetovano. da vozijo avtomobili pred nosom redarjev po mestu z nevarno naglico tudi do 60 km na uro, medtem ko je dovoljena le 7 km.ska brzina. Ali ni na nikak način rnogoče spametovati ošabnih avtomobilistov, ki spravljajo v nevarnost življenje ljudi. Kdor je po- stavljen za javno varstvo, naj si za pomni, da mesto ni nikako dirkališče. — Po mestu kroži tudi govor.ca, da je neki vojaški avtomobil včeraj tarn bli/.u Vel. Roj povozil nekega poročnika do smrti in nekega drugega poročnika pa smrtnonevarno poškodoval. Zopet voda lz Hublja. Komisija ki se je pogajala v sredo v Šturjah zara- di odkupa vodnih pravic, se ni mogla sporazumeti z vodnimi lastniki. Vsled tega so se nadaljna pogajanja odložila do aprila 1914. Na 6 tednov zapora je bil obso jen Tomaž Mihelič iz Bovca in seer za- radi nevarnih groženj proti lastnemu bratu. Popravek. Pri objavi imen ueite- licv, ki so napravili usposobljeuostrii izpit se je urinila ueljuba poniota. Taiii stoji namreč, da je napravil izpit g. Andrej M a r e g a, a bi se moralo gla- siti Andrej M a r c o 1 a. Sneg. Včeraj je medtem ko je v niLstu neprestano deževalo zapadel sneg po bližnjih hribovih. Temperatura sc je vsled tega tudi obeutno /iii/.al.'. To sc je opa/.alo posebno razpustila in sieer zaradi poiuaiijkaiija denarnih sredstev. To je skcnil kormin- ski svet in \ spell tega sklepa j, ta, d'i se znižajo obeinske doklade od N7 na Ml)'.. Vsl prljatelji vrtnarstva in priuj~ telji smiselne vzgoje se vabijo da pri- stopijo v drustvo »Vrtnarska so\;\«. Društvena naloga je, dajati elauom di- rektne koristi, istočasno pa bode naše društvo splesno budilo veselje do obde- lovanja zeinljc. Nasa »Vrtnarska sola» bode po svojih močeh skrbela, da se že v otrocili začne buditi veselje do snii- slentga obdelovanja zeinlje, kci sc le na ta način vzgoji iz mladine najbolj ko- ristne elaiie človeške druzbe. Vsak- d< . Ul<:<- bi bil voljan pristopiti v na.se društvo in dscelovati pri izpeljavi tell lepili naertov, naj se blagovoli zglasiti na naslov: »Vrtnarska sola«, Kranj. Širajk voznikov v Trstu. V Trstu štrajkajo že vee diii vozniki anoniimie prevozne druzb-L. Kiizne holezni na PririMirskeisi. U- raduo so luiznaiijene sledeče ku/.nc bo- lezni. Kutfa na gobcu in parkljib \ Klanen, v Steverjanu, v Avberju, v Ga- brovici, v Lokvi, v Naklem, v P!isk<,- vici, v Povirju, v Štanjelu in v Škrbini. Okuženo je tudi mesto Trst, Svinjska kuga di\ja le \' istci>.kili okrajili. Rožapila se jc pojavila \ Kana- lu, istotako v Istri in v Trstu. Kurja ko- lera v Furlaniii še ni ponehala, kar je za bodoee praznike prav nevseeno. Proti občinsliini uradnikoin v Piilju Tuna/i: (ialante. V'r. liigatto. Linn OuaraiitoHo. Avgustu Moraku, Kamilu Dezcovichu, Quidu Negri, Vik- ic^rju in Jakobu ^iiliiiitliu, ki so l)i!i pred rovinjsko poroto oproščeni v za- de\i skandalov \- puliski obciiiski u- pravi, se začne porotna obravnava pri- liodnji torek pred celovško jioroto in bo trajala eel teden. Drzen rop v Cirkvcnici. Z Reke po- roCi'io o drznem ropu. ki sc jc iz\ ršil v neki gostiliii v Cirkvenici. Qostilnicar Koreak ]: I ii sluCaino sain '.ior,:a. kar ic \ drl \- liiso neko\- tui človek. luipadul in telebil krC'inarja iki tla in :sra z\c/;il. ! (/tem jc ropar pol-ral, kar sc jc dalo t!<;>cCi in ws denai i/ l^lagajne. skupn;) okoli .^lilill K. Šele cez par ur so sc \ ;- riii 'Jciiiači in dobili gostilniearja po! nirtxega \- stranisOu. () dr/.neii: K,io- \ i\\u ni we dulia ne slulia. Av^trijski vojak mrtev v Iknejkali. Kakor poročajo listi so laški ribiči iz- vlekli iz inorja te dni nirtvo truplo nc- kega avstriiskega \oiaka. .Mriic jc bil |i| enesen \ niit\asiiico na otokn Lido, kju' sl jc \)o iem Ur^nalo. da je to in-ki h'rane Zeus, infanterist S7. pt.'ka i./ !-u- Ija. A\^triiskc vojaskc oblasti so bi-j r. tern douodku ob\esčene, |)oscbno so ker se zdi, da je za tern skrito kako hu- doclelstvo. Sprememba pri vojaskih godba»i. Nekateri listi poroeajo iz vojaskih kro- go\', da inisli vojno ministcrstvo \- na.i- krajšeni casn odpraviti \ojaske godbe kakorsne so scdai in jib nadomestiti ^ fanfaraini kakor so v navadi pri domo- 1 nine ill. Kit so bile lani že ustavljenc \se prcmije za starejše godbene pod- OMsnike in ker letos s 1. januarjeni iz- :-;ubijo \si ti |iodet«sniki dosedauje do- khide, sc zdi da pride res poeasi do c- pustitve priljubljenili vojaskih jjodb. Iz vojaštva. l;ri \scli kale^orj'a': j armade sc uvedejc visji podeasiinki (Stabsimtcroffiziere). in siccr sc bi;do i iiiKiiosali pri infanteriji »štabni nared- üik" pri konjeniei »štabni vahmojstri" pri topništvu pa ..nadfojerverker". Oddaja koludvorske resiavracije v r>ostaji Perkovi^-Slivno. \ postaji I'erk(nie-Slivno v Dalmaciji se odda s 1. nianjein I(J14 na novo kolodvorska restavracija. Vlozni rok najkasneje do 10. januauja I{JI4 pri c. kr. ravnatelistvu državne želczniee v Trstu. Podrobni podatki sc zvedo pri e. kr. obratnem vodstvu v Splitu in pri c. kr. ravnatelj- stvu drzavne železnice \' Trstu. Stekel pes je ugriznil \ Umagu šest osL'b, dva druga psa in eno gos. Ugri- zena psa in j(os so takoj ubili. Steklega psa pa so ustrelili po dolgein lovu. I - grizene osebc so '-c podale v Pasieur- jev zavod mi hunaju. Pasivna rezistenca poštnih usliiž- hencev. Na I »iniaiu se zagota\'lja, da l^ostni in earinski usluzbenei po eeli Avstriji pričiio s pasivno rezistenco za- Jnii čas 10. t. in. Drugi državni iisluž- !:en..i bodo to gibanje podpirali. da po- st o s pošiliatvami dotiene dneve kolikor iii(;'.ro0c obrcniene. Velik vihar je razsaial te dni na iuznem Tirolskeni in prizadel posebno gozdoni mnogo škode. Vee tisoe naj- lepšili debel je orkan deloma poloinil. Jclonia ti!(!: izruval. ?koda je seveda zelo obCntna. Z bodenskega iezera po- ročaio, da je te dni tudi tarn nastal di- vii \ ibar. da je voda prestopila okoli in okoli bregove. Navadno taki nepričako- vani \reinenski poiavi tudi pri nas ne ostaneio brcz posledic. Pri delegac. obedu grofa Berch- tolda so manjkali skoro vsi poslanc rpozicije. O^rski pnslaikc grof Karo- l\. ki je bil tudi povahlien. je pdgovoril. da mi! ni mogoče sedeti pri cni mizi < paspiotnikoni. katerega je v /boruici iiai< H cisc napadal. K, a nikdt) jili ui hotel kupiti. Zla- tenina in dragocenosti pa so dosegle še precej visoke eene. Saino za en prstan z briljanti se je plačalo 1400 K. Hrvaška imena. Izšla je vladna na- redba. da se iniajo iniena inest in u- gov tia lirvaškem glasiti odslej i/.klju>- no lirvaško. Cuvaj bolan. Cuvaj ie z borzninii spckulacijanii izguhil skoraj vse. kar si je bil za časa kotnisarjevanja zaslužil. Cuvaj tudi duševno ni zdrav. Vidi pri- kazni, ki ga preganjajo in se skriva prtd Ijudnii. Rauch gre v Airiko. Baron Rauch, ki je liudo užaljen, ker madjarska vlaJa ni sprejela njegovih predlogov gledc razpleta hrvatske krize, je sklenil po- dati se za 6 meseeev v Ugando v iuRo- zapadni Afriki. Razne dragocenosti so izginile ;z banske palace v Zagrebu. kakor poro- čajo hrvaški listi. Ko je baron Skerlecz prevzel vodstvo na Hrvaškem in se dal napraviti inventar. iz katerega ie raz- vidno. da manjka velik krasen lestenec, 12 bosenskih dragocenih pregrinjal in ena perziiska. preproga, ki je vredna več | tisoč krön. Kam so izginile te stvari, se | ne da dognati. Zdravnik dr. J. Bačer ordinira v ulici Tre Re st. 9 v GORICI. RaznovTstna božičoa d a r 11 a se kupijo v veliki zalogi Jakob-a Šuligoj-a lurarja c. kr. drž. železnic I v Gorici IGosposka ulica st. 19 f prej št. 25. Janez Werbnjak, trtnica BREO P. PTÜJ priporoča uineriške cepljene trte, seznain trt: laški rizling. burguiuUr beli in rdeči, nuiškat, silvaner, žlahtnina bela in nicča. danfol, kapčina. izabela in še nekaj cirugih vrst. Cep- ljene trte. na Kiparijo in Montikolo stanejo 100 kosov 14 K, bilfi- (korenjakU ^00 kosov 3 K kolči 1000 kosov 12 K. Pozor! 10 kosov lepih predmetov za K 3.95 in sicer 1 izvrstno pozlačeno uro tekočo nepretrgoma 36 ur, najnovejše pariške oblike, 3 leta zajamčena, 1 pozlačeno j verižico nove oblike, I rinko za gospo- I de, 1 rinko za gospode z amerik. double I zlatom pozlačene, 2 para pozlačenih u- hanov, 2 zapestna gumba nove oblike, pozlačena z amerik. double zlatom, I broš in eno kravatno iglo pozlačeno. j Vsi predmeti so z 18 gradov zlata po- j zlačeni in stanejo samo K 3.95. Razpo- | šilja jih po povzetju G. SEIDEL — Krakovo Miadorva 15. | Ako se naroči dve ganiituri t. i. 20 pred- metov se priloži 1 double verižica za dame. — Obenem razpošilja 1 zlato rinko za gospode ali dame najnovejše oblike z diamantnim kamenom za K 4.50, 3 rinke K 12.50. — Zamenjava je — dovoljena, tudi denar se vrne. — Priporoča se, pod iiovim vodstvom, na novo nrejeni hotel »Pri Zlatem Je- lenuu. Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah. NajboljHi č'tkški dobavni vir! rerje za biazine po zelo nizklh cenab. ^S^P^'' .' L^ ' kp razcepljenega • Tm*t***m> si: s \ \ iO v; polubelo najboljše K2 80 v: čisto belo 4 K: belo, puh 5 K 10 v: 1 kg najiinejše belo razctpljciio 6 K 40 v, 8 K; 1 kg puh-prrja, sivo K 6. 7: bolo fino 10 K; najfinejše prsno 12 K. Pošiljatfv 5 kg, poštnine prosto." Izgotovljena posteljna oprava iz gosttjra. niečega. plavega. belcga ali rumen- t Rst» sa naiikinga: 1 frnii'a rolga 180 cm, ši- roka 120 cm ter 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ier 60 i-ni široka s finim, trpožnim puhom K 16 s pol-puhom K 20. s finim puhom I. vrs*e K 24; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16' K ; blazine za pod glavo K 3, K 3 50. K 4. Per- nico 200 cm dolge in 140 cm široke K 13, K 14*70. K 17 80 in K 21. Pernati madraci iz moč- npga križastp»a Gradlna 189 cm dolgi in 116 cm šir« ki K 12*50 in 1480. Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12 poštnine prosto Neugajajoče s«> zamenja ali pa s«.' vzanie nazaj U>r se vnif ilt'nar. (>eniki za- stonj in poštnine prosto. v 5. Benisch, Deschenits st. QQ2, Ceško VIP SKÜD1 SvttmmznaiiHi tomrj (pip- (pop „ Villiam Cöolls & Brother" fo dOlUflCEgQ iZdClhfl. Fasone elegantne, blago trpežno, cene solidne. J. Drufovka R \ y ".;•¦¦ t ¦ ....-¦ . ¦ GORICA. Gcsposka ul. 3 nasproti ,Monta'. Izdaiateli in odgovorni urednik Anton Bavčaf.