2godaj*
Eafoližk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. <>0 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., *za <Vtert letal gld/30 kr. V tiskarniei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., začetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXII.
V Ljubljani 18. mal. serpana 1879.
List 29.
MzgleM bogotjubnih otrok iz rsih časov kersanstva. Ml.
9. Blažena Marjeta Marija A lak o k.
(Konec.)
Odsihdob ji je kazala Mati Božja še večo ljubezen, kakor pred; Marjeta nam to sama pripoveduje v spisih, ki jih je na spovednikovo povelje morala spisati:
„Presv. Devica je od takrat skerbela za-me, kakor za svojo lastino in vodila rae je, kakor stvar, ki je bila njej posvečena. Učila rae je voljo Božjo spoznavati in spolnjevati ter me svarila zastran mojih napak. Ko sem enkrat rožni venec sede molila, se mi je prikazala in me tako pokarala, da nisem mogla nikdar pozabiti. Rekla mi je: „Čudim se, hčerka moja, da mi tako vne-marno služiš."
Marjeta je bi'a takrat menda 13 let stara in je ostala nekaj časa jako goreča v službi Božji, v molitvi in mnogoverstnem zatajevanji. Pa čem bolj so nasledki hude bolezni zginjevali in se je krepko zdravje povra-čevalo, tem bolj se je njeno serce nagibalo k svetnim veselicam ter zgubljalo goreče veselje do molitve in službe Božje. Čedalje bolj se je zatopljevala v posvet-nost, kakor bi bila pozabila obljube, da hoče stopiti v samostan. Enkrat se je celo o pustu s svojimi brati in sorodniki nekega plesa vdeležila. To je pozneje vse svoje življenje britko objokovala.
Sicer ji ni bilo še nič posebnega očitati; bila je po zunanjem še zmiraj materi, sestram in drugim za izgled; vendar njena ljubezen, ki jo je bila popolnoma Bogu darovala, je bila razdeljena.
Marjeta je v poznejšem življenji sama premišljevala, kaj je bilo vendar vzrok nekdanje mlačnosti. Spoznala je, da je bilo to od tod, ker je premalokrat hodila k spovedi in si ni poiskala vnetega spovednika za vodnika na poti čednosti.
Zdaj pa se je tako zbegane device zopet usmilila ljubezen Božjega Serca. Prišlo je nad njo tako hudo terpljenje, da ji je slednjič vse svetno veselje ogrenilo.
Mati so bili namreč primorani, skerb za domačijo izročiti tujim osebam. To pa so bili silno čmerni in sitni ljudje; menili so, da smejo gospodariti v hiši po svoji volji. „Moramo varčevati", so rekli, vse so zapirali in zaklepali ter materi in otrokom celo naj potrebniše reči kratili. Pri tem je Marjetica naj več terpela. Terdo je
morala delati s posli, za plačilo pa terde besede slišati in stradati. Veliko solz je pretočila po dnevi in po noči.
Vendar ravno v tem hudem terpljenji se je pokazalo, da je bilo njeno deviško serce v resnici dobro, vredno Jezusove in Marijne posebne ljubezni; le omerz-nilo je bilo nekoliko v srečnih dnevih, britkosti pa so ga spet otajale. Ginljivo je brati, kako je bila ta blaga duša tudi tako zlobnim ljudem pokorna; brez dovoljenja si nikamor ni upala iti, še kruha ne vzeti z mize; in še pritoževati se si ni upala, ker je rekla, da bi bilo zoper keršansko ljubezen. Mislila je zmir le to, da sam Bog je poslal te tako terdoserčne in čudne osebe, da so le orudje v rokah Božjih za spolnitev Njegove sv. volje. yamn za-se pa je tolažbe iskala pred tabernakeljnom in pred podobo Križanega, kjer je večkrat gorke solze pretakala. Kako ginljiv izgled za vse, kterim se težko zdi usmiljenje in poterpljenje imeti s slabostmi bližnjega, zlasti z domačimi in z verstniki!
To terpljenje je imela več let. Terpljenje jo je učilo moliti; obilna molitev pa je zanetila čedalje večo ljubezen do Jezusa. Čutila je zopet veliko serčno tolažbo in od dne do dne ter od leta do leta je bila bolj pripravljena za stan, v kteri jo je Gospod klical in za vzvišeni namen, za kteri jo je odločil.
Stara 23 let je stopila v Paray le Monial-u v red Marijnega obiskanja. Njeno sveto življenje je bilo sestram v samostanu v veliko spodbudo in veselje. Jezus se ji je večkrat prikazal. O enačili prikaznih se sicer
Eri mnogih svetnikih in svetnicah bere, a pri Marjeti je ilo še nekaj posebnega, nenavadnega. Vidila je namreč tudi njegovo Serce. Bilo je z ognjem in žarki obdano, svitlo kakor solnce; razločno je vidila rano v Sercu, ternjevo krono okrog in križ na verhu. Gospod sam ji je razložil, kaj ta podoba pomeni: da namreč vse grozovite britkosti, ki jih je imel prestati na zemlji, pre-terpel je iz ljubezni do človeštva; da priserčno želi, naj bi ga ljudje za toliko ljubezen tudi ljubili, ter da je njegovo Serce zelo užaljeno, ker so premnogi tako merzli do Njega. Rekel ji je nekikrat: „Poglej to Serce; tako zel6 je ljudi ljubilo, da je vse poskusilo in se polnoma končalo, le da bi pokazalo, kako zelo jih ljubi. Za plačilo pa prejemam od večine le nehvaležnost; kajti zaničujejo me v tem zakramentu ljubezni, sprejemajo ga božjeropno, in nimajo spoštovanja, marveč le merzlo serce do njega. Zato hočem, da naj bo pervi petek po osmini presv. Rešujega Telesa posebej posvečen v po-češčenje mojega Serca." Tudi je rekel, da ravno njo, če tudi nevredno in nevedno, je izvolil, naj na vso moč
pospešuje pobožnost do njegovega Serca; in da naj se naredi enaka podoba presv. Serca, kakor jo ie vidila v prikazni, ter naj se povsod razširja med ljudi, ker mnogo milost boao prejeli vsi, kteri njegovo presv. Serce vredno častč itd.
Vse svoje življenje je obračala v to, da je omenjeno pobožnost razširjala z besedo, s pisanjem in z izgledom. Veliko je imela zato terpeti; vendar ni nikdar zgubila serčnosti. Če tudi ni doživela praznika (umerla je 1690), vendar se je že pred njeno smertjo, zlasti pa po smerti, hitro širila pobožnost do najsvetejšega Jezusovega Serca. Papež Pij IX so 1856 praznik zapovedali sa ves katoliški svet.
Skleni tudi ti, ki imaš še mlado — in upam, tudi se nedolžno — serce, od današnjega dne prav goreče ljubiti, častiti in posnemati Jezusovo presveto Serce, ki je ravno mlada serca, kakoršno je tvoje, na zemlji naj bolj ljubilo!
Bralo cm ina m, Cirila in Melotla.
(Dalje.)
V toliki zmešnjavi pošlje bolgarski kralj Bogoris k tadanjemu papežu Nikolaju I, leta 865, sporočnikov, naj mu pošijejo škofov in mašnikov, ki naj bi Bolgare podučili in v pravi veri poterdili. Papež pošljejo Bolgarom dva Škota, Pavla in Formosa, ter dajo odgovor na mnogo dvomov in pomislikov, ktere jim je kralj Bogoris pisal. V malo letih so ti duhovniki vso Bolgarsko v sv. katoliško Cerkev pripeljali in pokristjanili; ali ravno to je odločene Greke pikalo, kakor tern v peti. Poglavitni ločnh Focij, carigrajski patrijarh, si je hotel Bolgare osvojiti, deželska oblast carigrajska mu pomore, da rimske duhovnike preženejo, in tako poBiloma Bolgare rimski Cerkvi odtergajo, ter jih sebi pridružijo.
Veliko so si papeži prizadevali, da bi Bolgare rešili iz te žalostne ločitve, pa zastonj; razkolniki so jih preterdo v svoji šaki deržali, serce ljudstva pa je le hrepenelo se zopet združiti s sveto materjo katoliško Cerkvijo, če so si ravno razkolniki vse prizadjali, da bi pogasili Bolgarom te želje in pridružili jih razkolnim Rusom. Kamor je pa ljudstvo serce peljalo, ae ni dalo ubraniti. Bolgari so sklenili, da hočejo postati verni otroci svete rimsko katoliške Cerkve, ter pošljejo h koncu preteklega leta 1860 sporočnikov iz vsih krajev bolgarskih v Carigrad h katoliškemu in armenskemu patri-jarhu, da naj bi jih v imenu papeževem v sveto katoliško Cerkev sprejela ter poedinila ločene otroke s svojo ljubo materjo. Dva višja duhovna arhimandrita in več drugih duhovnikov bolgarskih, v družbi svojih pervakov in nekoliko stotin Bolgarov, kteri v Carigradu bivajo, so se 30. grudna, v nedeljo pred novim letom 1861, alovesno ločitvi odpovedali in rimako-katoliškemu patri-jarhu armenskemu Hasunu vpričo latinskega patrijarha in vse duhovščine v cerkvi svestobo obljubili.
Prosili so Bolgari, da naj obderžč svoje svete šege, obrede in duhovstvo, da bodo njihovi rojaki mirni in varni pred podpihovanjem in strašenjem, kterega jim delajo raskolniki ter jih premotiti želč, da bi se ne po-edinili.
Nadškof in armenski, patrijarh Anton Hasun sta Bolgarom s velikim veseljem odgovorila, pohvalila njihovo poedinjenje s sveto rimsko-katoliško Cerkvijo, kakor so cerkveni očetje v vesoljnem florenškem cerkvenem sboru sklenili. Obljubila sta jim, da se bodo njihovi cerkveni obredi in svete šege nespremenjene ohranile, kar so že sveti Oče papež Pij IX obljubili vsem jutranjskim kristjanom, ki ae hočejo poverniti v naročje
svoje prave matere, svete katoliške Cerkve. Tako boja vse cerkvene šege bolgarskega naroda posvečene, in njih duhovščina v cerkveni službi peterjena. Dragi otroci, pišejo dalje, bodite mirni in potolaženi! Ne verjemite onim, ki le avojega dobička iščejo, ne pa Kriatusovega. Oatanite sveati podložniki cesarju. Ravno tako se je tudi na otoku Kandiji okoli 200 družin v sveto katoliiko Cerkev povernilo. In kar se v tih krajih turškega ce-aaratva sa naa veselega godi, se kaže tudi po drugih jutrovih deželah velike Asije. Nekak prijazen duh oživlja in ogreva odločene staroverce za sveto katoliško Cerkev ; zaupajmo, da jim bo naša braterna molitev apro-aila tudi v prihodnje tega dobrega duba.
Dokler ae pa mora naša aveta cerkev na tem avetu neprenehoma za nebeško kraljestvo vojskovati, čujemo tudi žalostnih reči, kako hudo se pravovernim kristjanom godi, posebno na Ruskem tistim, kteri nočejo svoje svete cerkve zapustiti in v občino ruskega ločinstva stopiti; posiliti hočejo rimsko-katoliške kristjane, da naj se naši sveti cerkvi odtergajo in ruski pridružijo. Leto sa letom slišimo od silnega preganjanja, pa mnogih takih in enakih terpinče^ še ne zvemo; zakaj vsih takih in enakih popisov čez svojo mejo v naše kraje ne puatč. Po tri mesce hodi tako pismo iz roke v roko, od vasi do vasi, poprej kot srečno dospe ca avstrijsko ali pa na porusko zemljo in se med nami razve. Krič nedolžno terpinčenih kristjanov pa v nebesa vpije; le podpirajmo njihovo vpitje z molitvami, ter zaupajmo, da bomo uslišani. Naša združena molitev bo dušni led ločenih bratov razbila, milost božja jim bo posijala in ogrela njihovo merzlo, neusmiljeno serce, spoznali bojo svojo zmoto, opustili svoje slepo sovraštvo in se povernili, kakor verni Bolgari, v materno krilo svete katoliške Cerkve.
(Dalje sledi.)
Hralovsine in drugi pripomočki r pomoč au*am r ricak•
Spisuje V. K.
(Dalje.)
Devetdnevnica za duše v vicah se takole opravlja:
Naj poprej ae moli „Bog pridi mi na pomoč; Gospod hiti mi pomagat. Čast bodi Bogu Očetu" itd.
Potem se obmoli vsih sedem molitvic, ki so v knjižici „Pobožna družba v vedno pomoč dušam v vicah" kakor tudi v bukvah „Gospod! daj jim večni pokoj" (8tr. 46—50) za vsak dan tedna zaznamovane, in po vsaki teh molitvic se moli „Očenaš... Češena si Marija... in Gospod! daj jim večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti! Amen."
Devetdnevnica za duše v vicah.
(Vsak dan devetdnevnice treba je moliti vse naslednje molitve.)
V. Bog, pridi mi na pomoč, O. Gospod hiti mi pomagat. Čast bodi Bogu Očetu itd.
I.	Večni Oče! pred tvojo pričujočnostjo ae popolnoma ponižam ter te ponižno molim in po dragoceni kervi, ktero je Jezus, tvoj božji Sin, v vertu Getzemanu prelil, prosim: hitro reši iz terpljenja vic te blažene duše, posebno še tiste, ki so ondi že dolgo prideržane, ter jih po avojem angelju pripelji v prebivališe svojege veličastva, da te ondi hvalijo in častijo na vekomaj.
Oče naš... Češena ai marija... V. Gospod! daj jim večni mir in pokoj, O. In večna luč naj jim sveti! Amen!
II.	Večni Oče, po dragoceni kervi Jezusa, tvojega božjega Sina, ktero je pri svojem grozovitem bičanji
irelil, te prosim: hitro reši duše is vic, posebno še tisto, i je naj Dližej svojega odrešenja, da nemudoma gre tebe na vekomaj hvalit in častit.
Oče naš... češena si M&rija... V. Gospod daj jim... O. In večna luč... Amen.
III.	Večni Oče! po dragoceni kervi, ktero je Jezus, tvoj božji Sin, prelil, ko so ga neusmiljeno s ter-njem kronali, te prosim: hitro reši njih duše iz terp-ljenja vic, posebno še tisto, ki bi imela zadnja od ondod iti, da zamore tim poprej iti tebe hvalit in častit na vekomaj.
Oče naš... Češe o a si Marija... V. Gospod daj jim ... O. In večna luč ... Amen.
IV.	Večni Oče l po dragoceni kervi, ktero je Jezus, tvoj božji Sin, prelil, ko so mu z života vlekli škerlasti plajš, na kterega so bile prisušene rane, ki so mu bile med bičanjem vsekane, te prosim: hitro reši iz vic terpeče duše, posebno še tisto, ki je v tvojih očeh na dobrih delih naj bolj bogata, da te v veliki slavi, ki jo čaka, časti in hvali na vekomaj.
Oče naš... Češena si Marija... V. Gospod, daj jim... O. In večna luč... Amen.
V.	Večni Oče! po dragoceni kervi, ktero je Jezus, tvoj božji ¿Sin, prelil, ko je križ na svojih ramah na Kalvarijo nesel, te prosim: hitro reši v plamenu vic pri-deržane duše, posebno še tiste, kterim sem naj več dolžan, da ne bodo več zaderževane te iti hvalit in častit na vekomaj.
Oče naš ... Češena si Marija... V. Gospod, daj jim ... O. In večna luč ... Amen.
VI.	Večni Oče! po dragoceni kervi, ktero je Jezus, tvoj božji Sin, prelil, ko je bil neusmiljeno na križ pribit, te prosim: hitro reši iz vic blažene duše, posebno še tisto, ki je terpljenju in smerti tvojega božjega Sina naj večjo čast skazovala, da te potem gre naravnost hvalit in častit na vekomaj.
Oče naš... Češena si Marija ... V. Gospod, daj jim... O. In večna luč... Amen.
VIL Večni Oče! po dragoceni kervi, ki je tekla iz prebodene strani Jezusa, tvojega božjega Sina, v preveliko žalost njegove pričujoče Matere, te prosim: hitro reši iz vic blažene duše, posebno še tisto, ki je presveto Devico naj bolj častila, da nemudoma zamore iti ti ž njo zahvalo pet, te častit in hvalit na vekomaj.
Oče naš. .. Češena si Marija... V. Gospod, daj jim... O. In večna luč... Amen.
Po obmoljenih teh sedmih molitvah se nadaljuje:
V. Vrdt peklenskega brezna, O. Reši njih duše, o Gospod!
V. Naj v miru počivajo! O. Amen.
V. Gospod usliši mojo molitev, O. In moje vpitje naj do tebe pride!
Molitev. Bog, Stvarnik in Odrešenik vsih vernih! dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic odpušanje vsih grehov, da milostljivo odpušanje, kterega so vselej želeli, po bogaboječih prošnjah dosežejo, ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.
V. Gospod daj jim več mir, O. In večna luč naj jim sveti.
V. Naj v miru počivajo! O. Amen.
Za opravljanje te devetdnevnice so od sv. Očeta Pija IX podeljeni popolnoma odpustki, kterih se zamo-rejo vdeležiti vsi, ki ali med opravljanjem devetdnevnice, ali pavosmini po opravljeni devetdnevnici vredno prejmejo zakrament sv. pokore in sv. R. Teltesa in molijo v papežev namen. (Gaeta, 3. prosenca 1849. L. kardinal Altieri.)
Prestavljena je ta devetdnevnica is „Mois de morts" par Cloquet, p. 37—40. Kakor bo že devetdnevnice sploh velik pripomoček za duše v vicah, tako je posebno še ta zavoljo popolnoma odpustkov.
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
It Ljubljane, 14. mal. serp. (Žegnanska slovesnost
in blagoslovljenanje spominka f očeta Aleša Jerala v Horjulu.) Preteklo nedeljo, 13. t. m., je bil v Horjulu slovesno blagoslovljen spominek ranjcega tako čislanega g. očeta Aleša Jerala. Vrednik tega lista je bil k temu od visokočast. škofijstva pooblasten. Bila sta iz Ljubljane pričujoča tudi preč. gospoda profesor Jož. Mam in sem. podvodja dr. Ant. Jeglič. Ljudstva se je bilo zbralo prav velika množica, zlasti ker je bila žegnanska nedelja av. Marjete, farne pomočnice.
Pred slovesno sveto mašo je nagovor do v obilnem številu zbranega ljudstva imel g. prof. J. Marn, kteri je z ozirom na god sv. Marjtte, zavetnice Horjulske fare, omenil, da je pred 23 leti pervikrat in pozneje prav pogostoma to nedeljo ondi pndigoval, rad govoril nekaj o sv. Marjeti, nekaj o sv. Aiešu, vmes vpletal kaj od sv. Očeta Pija IX, iz znanih vzrokov; povedal, kako sta si ranjki sv. Oče Pij pa Horjulski oče Aleš podobna bila v življenji in o smerti; kako smo ji spoštovali in ljubili; da o smerti ta ljubeznjiva zveza ni jenjala, marveč djanska ostane častitljivemu možu, kte-remu naj ae danes blagoslovi na grobu postavljeni spominek. Ponovivši nekoliko o sv. Marjeti in o av. Alešu, kako so po njunem zgledu tudi ranjki gosp. oče iskali bisera, s kterim se kupi nebeško kraljestvo, je nekoliko razložil napise na grobnem spominku, kako da reanično opisujejo ranjkega, in koliko naukov imajo v sebi tudi za farmane posebej in sploh za nas kristjane.
Napisi so naslednji, in sicer 1. spredej: Tukaj počiva preč. g. AleŠ Jerala, r. v Smledniku 14. mal. serp. 1792; posveČ. 1816; fajm. v Horjulu 3J let; zlatomaŠnik 1866; demantomašnik z zlat. križcem 1876; u. 4. grud. 1878.
Mirno pasel svoje 6i ovčice, Kazal pot do čednosti, resnice; Strasti si krotil v krotkosti,
Sam ne vedi!, kaj je strast; Kar preziral si v modrosti, To povsod si našel: čast.
2.	Ob levi:
Znal si vsac'ga posvariti, Serca nikdar ne raniti;
Bil z ljubeznijo Bogu si vdan, Od ovčic, prijatlov spoštovan.
3.	Ob desni:
Smiljenost, ki serce greje, In dobrotljivost brez meje, Čednosti naj bldgši vse So ti dušo lepšale.
4.	Zadej:
Služil je za kapi.: v Gorjah, na Vačah, v Dolu, Kranju, TeržiČu; za fajm. od 1834 v Poljanah, od 1842 do smerti v Horjulu. R. 1. P.
Postavili spoŠtovalci.
Med čednostmi, ki ao lepšale njihovo dušo, avetila ae je poleg imenovanih vzlaati resnična ponižnost, zvestoba v vseh, posebno v duhovskih opravilih, pobožnost in gorečnost v molitvi, poterpežljivoat v križih in te-
iavah, ▼ hudih telesnih bolečinah, stanovitna vdanost v voljo Boijo itd. Ako človek to-le premišljuje in sa verno osira na življenje in terpljenje svetnikov in svetnio Božjih, na Jesusa Kristusa samega; Čuti in sposnž, kako veliko mu še manjka, kako daleč je še od prave svetosti, kako bi se mu bilo zatajevati in prizadevati po dobrih delih in svetih čednostih. In le ako si bomo po teh prisadevali, smemo upati kedaj srečno končati svoje iivljeoje, svesti si usmiljenja božjega, s ranjkim v besedah: Gospod, v Tč sem sanpal, ne bom osramoten vekoma.
Po slovesni sv. maši je s dnhovni vred skoro vsa množica šla v obbodu na bližnje pokopališe, kjer je lepi spominek bil postavljen že v tednu. Blsgoslovljen je bil ondi križ, podoba Jesusova in podoba žalostne Matere Božje, ki ste prav lično vdelani v spominek.
Blagoalovljevalec nato opomni pričujoče s nekte-rimi besedami, kako smo sdaj poslednjo slovesno čast skasali tako saslnžnemu ranjcemu gospodu župniku, priporoči in tako rekoč isroči jim častitljivi spominek, da naj ga varujejo, v spoštovanji imajo, pa tudi spominjajo ae ranjcega gospoda, siasti kadar stopijo na pokopališe. Opomni jih pa tudi, kako vse človeške stese in pota peljejo poslednjič na pokopališe, rekši: Ni je poti in ne skoraj stezice po vsi duhovni ji, ktere bi vaš ranjki gospod oče ne bili prehodili skoz toliko lčt (znano je, da so na sprehodih vsih mnogih stezic poiskali in jih prehodili), in — s vsih stčs in potov so pa naj poslednjič prišli za stalno na — pokopališe! Koliko izmed vas, is vsih vaših hiš, so jih skoz 36 let tu sem spremili; in poslednjič so bili sami sem spremljeni. Kam tedaj pelje pot iz vsih vaših stanovanj in hiš?... Na pokopališe. — Kam pelje pot iz vaše cerkve ?... Na pokopališe. — Kam pelje pot is duhovske hiše (farovža)? Na pokopališe. Toliko lčt so ranjki gospod — močni in terdni — delali v vinogradu Gospodovem, da bi človek — ko bi to kdaj bilo mogoče — mislil: odšli bodo tej poti. Vendar ne! Tudi njih poslednja pot je — na pokopališe!
Škoda jih je bilo v zemljo djati; žalost za njimi je opravičena Vendar pa niste ostali bres tolažbe. Elija prerok je bil Elizeju sapustil svoj plajš, kakor znamnje svojega duha; vaš ranjki gospod so vam pa zapustili še kaj več kot svoj plajš: zapustili so vam svojega zvestega pomočnika, ki so bili veuko let tako rekoč v šoli ranjcega gospod očeta in njih desna roka, in zdaj v njihovem dubu pri vas kot fajmoftter dalje delajo. Skazujte
C spoštovanje in sprejemajte zvesto njih nauke, tako ete tudi ranjcega gospod-očeta še po smerti razveseljevali. Tedaj vbogajte pričujočega, sa ranjcega pa molite. Pomolimo za nje tudi mi zdaj skupaj še nekaj malo.
Molitev za ranjcega, za dobrotnike v prid spominka, in sa vse verne mertve te duhovnije je sklenila slovesnost.
Spominek, res lično pri gospej vdovi ranjc. Ign. Tomana izdelan, je ljudem prav všeč, in stane 120 gl., napisi pa 27 gl. 70 sld. — Opomnjeno bodi, da ravno tacega bodo ondi naredili tudi za ranjc. župnika Brodnika, ki pride kmalo v delo.
Iz Ljubljane. (Katoliški pridigarji pred sv. Očetom.) Profesor in kanonik Rinald Deggiovanni in kanonik Al. Tripepi do škofov vesoljnega sveta razpošiljata vabilo snsmenitega obsega. Nedavno so bili namreč pridigarji is vsega Italijanskega pred sv. Očetom. Iz tega lepega skasovsnjs ps so previdni možje posneli, koliko veli-čsstniše še le slasti sa današnji čas bi bilo, ako bi bratje, kterih naloga je druge pravico in resnico učiti, is vsih daljnih krajev in okrajin semlje ob enem času in na en
dan prišli v Rimu pri sv. Očetu skupsj. Ta nasvet so sv. Oče Leon XIII pohvalno sprejeli in poterdili ter so pripravljeni dobrotno sprejeti pridigarjev iz vsega katoliškega sveta, in sicer v osmino ss. Kraljev 1880.
Omenjena gospoda to vabilo izročujeta škofom s prošnjo, naj bi si prizadevali, da največ kar je moč duhovnih pastirjev ta dan pride v Rim osebno obiskat sv. Očeta, ter ob enem kakor Modri ob rojstvu Jesusa Kristusa, sdaj namestnika njegovega tudi s isročenjem Petrovega peneza v njihovi ubožnosti počastit.
Djanje se je pričelo, in že več škofov je dalo besedo, da hočejo delati v ta namen. Vabilo je dano ▼ Rimu v drugi polovici vel. travna.
Šolsko. Ljubljanske srednje šole so bile sklenjene v torek, 15. t m., s slovesno sv. mašo, Bali valno pesmijo in deljenjem ^šolskih spričeval. Za moško mladino je bila sv. maša v Senklavžu, sa žensko v Kri-žankih. Cerkveni praznik je bil pomenljiv, namreč: rasdeljenje aposteljnov, kteri so šli na vse strani vero zveličanja oznanovat, ljudstva olikovat. Prav tako ima tudi šolska mladina dolžnost: seme lepih naukov in dobrih izgledov sejati med narod. Blagor mladim ljudčm, kteri so bili res v šolah za tako imenitno dolžnost omikani, in jo vestno spolnujejo! Peklenski parkeljni pa so tisti, ki pridejo domu spačeni, brezvčrni, pohujšani in narodu slabe izglede dajejo. Gorjš njim samim in tistim, kteri jih na vesti imajo!
Na ljubljanski gimnaziji je bilo letos v začetka 542, ob koncu leta pa 509 učencev, — 447 Kranjcev, med temi 115 Ljubljančanov, 172 Gorenjcev, 73 No-tranjcev, 86 Dolenjcev, drugod iz Avstrije 59, in 4 tujci. 376 je štetih v programu za Slovence, 124 za Nemce, in samo 9 druzih narodov.
Odličnih je bilo 2. pol leta 56, s pervim redom 297, sa popravo odločenih 79, z dvojkami 43, s trojkami 32.
Po veri so bili vsi rimo-katoličani. Stanovalo jih je 191 pri svojcih in sorodnikih, 62 v Alojzjevišu, 249 pri druzih pohišnih.
Dobrotniki gimnazijalcev so: čč. oo. Frančiškani, čč. gospč Uršulinarice in Usmiljene sestre, škofijsko se-meniše in Alojzjeviše, kakor tudi veliko druzih hiš in osebnikov po mestu. Hranilnica je darovala 200 gl. itd. Gimnazijalni g. vodja vsim dobrotnikom gorko zahvalo nasnanuje.
Iz gimnas. sgodovine bodi omenjeno, da rasun nedeljske Božje službe so imeli sv. mašo samo po dvakrat na teden, spoved samo trikrat skoz leto, in sicer sv. mašo ob delavnikih le samo po leti; očitnega obhoda so se vdeležili samo sv. R. Telesa dan. Ako se pomisli, da so vsi mladenči izločno katoliške vere, da le bolj pogosto prejemanje ss. zakramentov in djansko skazo-vanje sv. vere mladino v resnici olikuje in divjaštva varuje, pa da skoraj nsj veči del mladine zraven staršev ima še posebne dobrotnike, za ktere je dolžna moliti, je jasno in očitno, da na duhovne vaje in djansko ska-zovanjo sv. vere se veliko premalo ozira ima. Izmed občinstva se večkrat slišijo pritožbe, da med šolsko mladino pri svetih opravilih je premalo spoštljivega obnašanja, *) in nekteri po farizejsko modrujejo, da vzrok je, ker mladina prevečkrat v cerkev hodi; toda ravno a tim se zgubi vera in strah Božji, ako se mladina svojim dolžnostim odteguje in vsled tega je obnašanje potlej tudi v cerkvi lahko vedno bolj neobtesano; kdor pa pred živim Bogom nima spoštovanja, ga tudi pred ljudmi le takrat ima, kadar se boji ječe in beriča, ali pa kadar le potuhnjeno spoštovanje kaže, ker se boji časne škode.
*) Imo inveniri et ludimagistrum inferiorum gen ti um, praesente juventute, durante Elevatione, rigide stantem!
V	vod ▼ programa je 13 listov dolg poštevski spis: ^Neue Methode für die Berechnaog der Sonnen- und Mondespsrallaxe aus Planetenvorübergáogen ood Son-nenfinsternissen", od prof. M. Vodušek-a.
Prihodnje Šolsko leto se prične 16. kim. 1879 s «v. mašo k sv. Duha.
It Rima, 7. mal. serp. (ČasniŠke zvijače in volitve. Mermillod in konfesijonelne postave. Meč zoper Cerkev je meč zoper deríavo. Battenberg, Rus, Prus m sv. Oče.) Bral sem v vnanjih časnikih, da vspéb, ki so ga katoličani dosegli v sadnjih volitvah (rimskih srenjskih odbornikov) je pripisovati edino njihovi svesi s smérnimi liberalci, in da ta svesa je dosegla poterjenje cerkvenih oblastnij. Moram pa omeniti, da v tej novici je nekaj zmešanega in lažnjivega, ter v tako tenkem in ne še rešenem vprašanji ne bode kdo v zmoti.
V	pervo je treba pomniti, da se govori o srenjskih volitvah, ktere so opravičene od cerkvene oblssti tudi na Laškem, in to okolišino je zamolčalo več vnanjih časnikov, kakor bi hotli čitateljem vcepiti misel, da se govori o politiških volitvah, zastran kterih ves svet vé, da na nje je še vedno od cerkvene strani obešeno „non expedit" (ni koristno), in italijanski katoličani se jih nikoli ne bodo vdeležili, dokler bode ta „non expedit" na njih visel, kakor visi ravno zdaj še zmeraj. Kar pa tiče pogojo med katoličani in zmérnimi liberalci pri postavljanji ksndidatov za omenjene srenjske volitve, se mora priterditi, da je bila res storjena po nekterih večih italijanskih mestih; toda vir tega je edino le v nekterih zasebnih društvih — neodvisno od cerkvene oblasti, ktera se v to ne meša („passive se hsbuit" dans cette affaire). In tako boje zato, ker v srenjskih volitvah se ravná le sa domače gospodarske zadeve, ki ne segajo v načela in ne v cerkvene pravice.
Prosim, zavernite tudi naslednji vriš, ki ga je raztrosil dnevnik „Italia" ta mesec. Hoče namreč vediti, da reč Mermillodova pride v novič v preiskavo v rimskih kongregacijah, in da v njeno rassodbo je sveti Stol povsél švicarske verske postave. Slehern lahko nmeva, da to je gola pošastnost omenjenega časnika. Sicer je švicarska vlada odveč bistra, da bi ne razumela, da vse koniesijonelne postave sploh niso skovane zato, da bi jih Rim poterjeval, ampak edino zato, da se Cerkev preganja v tej nesrečni zgodovinski dobi, v kteri so tudi celó naj viši osebnosti pozabile, da meč, s kterim se Cerkev ráni, je ravno tisti, s kterim deržava sama nad seboj samomor stori.
Kar tiče obiskanje kneza Battenberga pri sv. Očetu, je bilo le-to čisto lastno vol j no od knežje strani. Vendar pa so tisti, ki so obdajali sv. Očeta in njihovega obiskovalca, lahko opazili in se prepričali, da knes Battenberg je od vladarjev Rusije in Nemčije sporočil njune naj priljudniši pozdravljenja in sporočila posebnega spoštovanja do tako vrednega Papeža. Poslednjič pa sta se Leon XIII kakor tudi knez Battenberg vzajemno in prav priserčno poslovila.
Sveti Ani.
Preveseli dan, kristjani!
Naznanila žirija: Prišli smo sem k sveti Ani Vsi zaupnega Serca. Sveta Ana! ljuba mati, Le poslušaj ti naš glas; Hočemo ti hvalo dati, Milo prosi ti sa nas!
Sprosi sikonoem ljubezen, Mir in svete vire dar ;
Jim odganjaj vso boleseo, In pomagaj jim vsikdar.
Vsem mladenčem pa pobožnost. Milost srečne večnosti,
Grešno naj zatrč priložnost, Da jih aatan ne dobi.
Deklicsm prav zvesto vari. Cisto dušo in telo,
Naj hudoba jih ne skvari, Da zorijo za nebo.
Prosi bolnim, jokajočim, Vdanost Bog dodeli naj;
Dušicam odhajajočim Pa odpira sveti raj.
Sveta Ana, nas ne žabi, Kadar pride smertna noč;
K Jezusu nas vse povabi Na Marijino pomoč.
S. Gaberc,
Zbor angeljski glasan.
(Prosto poslov, po: „Ihr ¿ngel allzumai." Cantate, str. 50.)
Zbor angeljski glaadn!
V	čast Jesusa ta dan Zapoj: Hosana!
Ki tu v aitarju svit Zakriva čudovit, Je dušam hrana.
Zbor angeljski glasin! Mogočno, krasno vbrin, O poj Mu slavo, Kot si Ga kdaj slavil, Ko v hlevcu se rodil, Nam v mir in spravo. —
Zbor angeljski glasin! Iz rajskih zdaj dvorin Na zčmljo hiti; Poj: Trikrat sveti Bog! Da stresa zemlje krog Don gromoviti. —
Zbor angeljski glasin! Daj pesmi v hrib in plin Močno doneti: Češen, o Jezus, zdsj, Češen na vekomaj,
V	skrivnosti svetil
Zbor angeljski pojčč, O hiti na pomoč! Da družba cela — Presveto tu Skrivnost, Očetovo Modrost Slavi vesela. —
Knezi rajski prihitite!
(Prosto posl. po: „Kommt herab ihr Himmelsfursten". „Cantate", str. 53.)
Knezi rajski prihitite S pesmijo navdušeno,
In kristjane naučite, Slavno pesem avišeno; Vsi veselo se adružimo,
in stoglasno sadonimo: ?sst, zahvala Jesasu
V	Zakramenta svetemu!
Ki v ljubesni vsi gorite, «Vi žareči Serafi! Na pomoč nam pritecite, Močaoglasni Kerubi! Vžgite v sercih plam goreči, Vsi sapojmo spčv sloveči: Čast, ljubezen Jesasu,
V	Zakramentu ljubemu!
Zadonite, pevski kori Daveteri is nebčs; Da za veke se zatvori Peklu, krivoverstvu jez; Za skrunitve v zadostilo, Bodi zemlji vsi glasilo: Čast Zmagalcu Jezusu,
V	Zakramentu močnemu!
Ob, naj v zvezo to prekrasno Človek, angelj se združi, Naj goreče, enoglasno Vse Zveličarja časti; Kralju vsih sladkost in mira Serčna pesem naj is vira,
V	slavo najmilejšemu
V	sakramentu Jezusu!
Čast, o Jezus! neminljiva Naj nad zvezde Ti doni; Oh naj vsaka stvarca živa
V	Zakramenta Te slavi! Daj nam vredno Te prejeti; Kdaj — v ljubesni večno peti: Čsst, ljubesen Jezusa
V	Zakramentu svetema!
Radoslav.
Razgled po sveta.
Sveti stol in Rnfija. Govori se, da car je o svojem bivanji v Livadiji vsled nspada po Solovievu dobil pismo od sv. Očeta, ktero ga je močno ginilo, in je resno pre-miiljeval stan katoliške Cerkve na Poljskem in Ruskem. In sdaj, kakor se piše is Rima v „Soleil", so v Rim dospele vgodne novice osiroma prav dobrih carovih vrav-nav, kteri hoče poslušati pritožbe Sv. Stola v ta namen, da se aboijša stan katoliške Cerkve na Ruskem in Poljskem. Pristavlja se, da je car svoji vladi ukazal, naj pripravlja pogodbo med Rusijo in Sv. Stolom.
Ta osnova, predložena od Rusije Vatikana, boje predlaga: 1. konkordat na podlagi sedanjega stanja (statu qao) aa katoliško Cerkev na Poljskem in Raskem. 2. Polno pomiloščenje sa vse škofe in dahovne, pregnane ▼ Sibirijo, in njih povernitev v prešnje časti in službe.
3.	Neomejeno svobodo sa občenje med Sv. Stolom in rasko vlado sa vse, kar je zastavljeno na cerkveno oblast, in od strani Sv. Stola priznanje deržavnih postAv«
4.	Car si aa škofijske spraznjenja prihrani pravico predlagati po tri kandidate, izmed kterih bi volil Sv. Sedež.
5.	Škofje bodo smeli neposredoma z Rimom dopisovati; mčgli pa bodo svoje nagovore in pastirske liste vladi
▼ poterjenje predlagati. 6. Imenovanja sa škofovske sedeže druzega reda bodo podveržene poterjevanju rasko vlade.
Nasprotno poslsnštvo v Rimu in Petrogradu še ni bilo določeno; ker pa je Sv. Stol voljan imenovati svojega poslanca na čarov dvor, se apa, da tadi le-1* bodo »volil posebnega odposlanca sa Rim.
Bog daj, da bi se poštena in stalna vravnava dosegla! To bi bilo neizrečene koristi sa cerkveno in slovansko zadevo. Molitev iz tisučerih in tisučerih sero in ust bratovšino ss. Cirila in Metoda ne more biti bres vspeba.
Laško. (Kako mladolaŠki sovražniki rogovilijo zoper katoliSki zakon.) Framasonska laška sbornica je osnovala in sprejela neko prav brezglavno in brezbožno zakonsko postavo, ktero ima zdaj senat ali gosposka zbornica v obdelovanji in jo hoče zeió omečiti. Starašinski središni vrad hoče, da ženini niso zavezani poprej civilne pogodbe storiti kakor pa cerkveno se poročiti; aavesani pa bi bili v 30 dnéh po cerkveni poroki se dati tudi civilno poročiti. Duhovni pastir tedaj, ki bi pred civilno pogodbo poročal, bi ne grešil zoper „sveto frajmavrarstvo", kar so hotli mladolaški spodnjičsrji» Ženin ali nevesta, ki je dobil obljubo, da za cerkveno poroko naslednje v določenem obroku tudi civilna, ako bi se to ne zgodilo, bi imel(a) pravico zahtevati osebno ločitev in povračitev škode, ktera je bila s tem storjena.
Vidi se tedaj, da laško starašinstvo ima vendar nekoliko več pameti, kakor pa spodnja zbornica. So-stavljeno je starašinstvo iz kraljevih princev — Cari-gnan, Aosta, Genova; 13 senatorjev je iz ssrdinskega senata voljenih pred 1. 1859; druzih 342 so volile naslednje ministerstvs: Cavour njih 45, — Ricasoli a) ali pervo ministerstvo 8, — Rattazzi a) 14, — Farini 7, — Minghetti a) 14, — Lamarmora 18, — Ricasoli b) 9, — Rattazzi b) 4, — Menabrea 21, — Lanza 64, — Minghetti 6) 152, — Depretis a) 53, — Cairoli 2, — DepretiB c) 31.
Drobne novice. Znamenito je, da tudi odvečni dunajski protestant in liberalec Dittes je propadel pri vo-litvi. Izvolili so Dunajčani par mčž (Kronawetter-a in Loblich-a), ki se bodeta poganjala sa malo meščanstvo in malo obertništvo; pa ksj je to pri tolikem številu — vmes celó ducentnatih „verwaltungsrathov" ? Zlasti v notranjem mestu gospoduje veliki kapital, ki je veči del v judovskih rokah. — Od Zulovcev umorjeni princ Napoleon je res Viktorja, naj starejega sina princa Jeroma, zaznamnjal za svojega naslednika v napoleonskih pri-zadetvah. Da pa tudi ta, sin tako brezbožnega očeta, ne bo srečen — ne sam za-se in za narod francoski — to lahko vé vsak, kdor ima vero v večno pravico in v pota sv. previdnosti Božje. Nsj pristavimo tukaj smešno-žalostno novico, na to dogodbo se ozirajočo. Milanski časniki pripovedujejo, da neki Karlo C. je te dni prišel v komedijanški obleki k krojaču z zahtevo, da naj mu naredi drago kraljévo oblačilo, iz žameta, svile in zlata —- s hermelinskim robom. Krojač ga izprašuje, za kako igrokasno predstavo ima to služiti, da bode reč prav ukrojil. C. pazakriči: „Reva! za koga me imate? Oblačilo bo za moje kronanje prihodnjo nedeljo v stolni cerkvi pred vsimi ljudstvi. Jas sem zulovski kralj, veste? Bojte se, sko obleka ne bo popolnoma dobro narejena!" Krojač je razumel, da je revež obnorel, in spremil ga je v bolnišnico. Zmešaneo je menil, da gre s njim, da mu bo obleko pomeril in pa da ga spremlja kakor njegov podložnik; ko pa je sprevidil, da je kaj druzega, je klical svoie vojake na pomoč, strshovst to izdajstvo veličanstva, ki se je nad njim storilo... Tedaj res: Kolikor manj vere v liberalni éri, toliko več norcev. —
Laik o ministerstvo je £e spet šlo pod klop, in Csiroli je boje že sostavil novo ministerstvo. — Kobilice so «e prikazale tndi na Ogerskem v szatmarski (r. sat-marski) stolici in pokončale so selenje in setve že na 4>00 oralih zemlje; 3600 vojakov in kmetov neprenehoma dela, da bi to merčesjo povodenj ustavili; jama 300 ¿tirjaških čevljev je bila skoro v eni sapi napolnjena, — toliko je te ostudnosti!
Cvet in sad zveste molitve•
Zahvale.
St i. Serčna zahvala Naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca za srečno ozdravljenje mladenča, nad kterega ozdravljenjem je bil že zdravnik obupal; opravila se je zanj devetdnevnica, in ker mislim, da je to naj več pripomoglo, želim, da se razglasi po „Zg. Dan." v večo Marijino slavo.
Z Gorenjskega, 9. mal. serp. 1879. J. K.
Št. 2. Zahvalujem se kot dijak Naši ljubi Gospej za dobro doveršenje šolskega leta!	J,
Prošnje.
Posebna prošnja za odpravo neke spotikljivosti na priprošnje N. Ij. G. presv. Serca. — Bogo sloveč, da bi vredno prejel mašniške posvečevanja in postal vreden v vinogradu Gospodovem. — Žena, za odvernjenje neke britkosti v njenem stanu. — Več pijancev za pobolj-Šanje. — Da bi se politika velikih moči obernila v prid sv. Cerkve. Neki bogokletnež za spreobernjenje — posebno živo priporočen. — Oseba, ktera že več časa boleha, zdaj jo pa še huda omotica v glavi nadlega, se rav živo in zaupljivo priporoča v molitev vsem udom ratovšine Naše ljube Gospč presv. Serca, da bi ji Bog na priprošnjo Marije, sv. Jožefa in pokojnega sv.Očets Pija IX dodelil zopet ljubo zdravje. Ako bo uslišana, hoče zahvalo očitno po „Zgodnji Danici" razglasiti. — Oseba, ktera že več lčt prav redkokrat in z veliko bo-ječnoatjo k ss. zskramentom pristopa, se zaupljivo priporoča v bratovsko molitev, da bi ji Bog na Marijno priprošnjo ta hudi križ odvzel in jo vnel za bolj pogosto in vredno prejemo ss. zakramentov.
Bratovske zadeve.
Uameni in priporo&evanj a pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec mali serpan 1879.
I.	Gl avni nameni: Spreobernjenje tistih, kteri «o morebiti tudi v svetem letu terdovratni ostali.
II.	Posebni nameni:
21.	mal. serpana. Sv. Daniel, poslednji velikih prerokov, sloveč posebno zarad prerokbe 70 tednov, v kteri je določil čas, kdaj da Odrešenik pride. Umeri je ob koncu Cirovega kraljevanja, pet stoletij pred Kristusom. Priporoč.: Spreobernjenje terdovratnih judov. Vterjenje vere med višimi stanovi. Lepo obnašanje mladine v cerkvi.
22.	Sv. Marija Magdalena, doma iz Magdale ob galilejskem morji, grešnica, spreobernjena od Jezusa Kristusa, je dolgo delala pokoro kakor pušavnica ob nekem hribu blizo Masilije, in je tudi tam omerla. Prip.: Velike grešnice, posebno nečistnice. Nečistniki in brezverci. Cerkev v Judeji in na Francoskem.
23.	Sv. Apolinar, Škof muč., poslan od sv. Petra "oznanovat vero v Raveno. Priporoč.: Bogoslovci, ki imajo prejeti ss. rodove. Cerkev na Laškem. Mladina aa obvarovanje pred smertnim grehom.
24.	Sv. Kristina, devica na ToŠksnskem, s desetim letom svojega življenja mučena savolj sv. vere od lastnega očeta. Priporoč.: Otročiči za živo vero. Bogoslovci sa vredno prejemo ss. redov. Dobra letina.
25.	Sv. Jakop večji, Cebedejevič, terpel aa sv, vero 1. 44. Njegove svet:nje so v Komposteli na Španj-skem, kjer je silno sloveča božja pot. Priporoč.: Poter-pežljivost v terpljenji in nadlogah. Spreobernjenje vo5 mladenčev. Neka težavna zadeva.
-26. Sv. Ana, mati M. D. Priporoč.: Novopoeve-čenci. Uboge vdove. Spreobernjenje dveh liberalcev.
27. Osma nedelja po Bink. Evang.: Prilika o hišniku, klicanem na odgovor (Luk. 16). Spomin vsih papežev, ki so bili svetniki. Sv. Pantaleon, zdravnik t Nikomediji, muč. 1. 305. Priporoč.: Slovenski mladenči za stanovitnost v čednosti in veri. Cerkev na Ruskem in Poljskem. Poklic vrednih mladenčev v duhovski stan.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Duhovskih skupnih vaj, naznanuje škofijski list, zarad mnogih zaderžitov letos ne bo; opominjajo pa premilgsp. viši pastir prav priserčno, naj si sleherni prizadeva za-se posebej to opraviti, da se sad sv. leta tudi pri vernikih toliko bolj živo obrani.
Katoliško društvo je na svojo zaupnico do orilgsp.
škofa Strosmajera prejelo silo prijazen odgovor, is kterega je jasno, da veliki dobrotnik svojega bosanskega ljudstva je po zimi šel na božjo pot v Rim, spomladi pa potoval v „čarov Beč" — vse za srečo tega ljudstva. Posebno drsga mu je molitev njegovih prijatlov, da bi dosegel Božjo pomoč v ta namen; svoje djanje hoče pri tolikem blagem zaupanji naše družbe še povišati, ako bi bilo kako moči, in posebno zahvalo naznanuje slavnemu odboru in vrednemu društvu. Pismo je od 8. t. m.
Po slednjič se je odbor posvetoval, da bi dal na svitlo rokopis: „Mesec novem ber," spomin dušam v vicah posvečen, od P. H. M., ako se bo reč dala vravnati.
Malane okna. Vis. čast. g. G. Kosti je svoji krasni farni cerkvi preskerbel zopet novo lepoto, namreč malane okna — za sedaj samo štiri velike okna v prezbiteriji. Izdelala jih je na silno močno katedralno steklo znana fabrika Alb. Neu bau ser j a v Inomoatu. Gledalo se je naj bolj na to, da malane šipe prijazni cerkvi ne jemljč preveč svitlobe, in ta namen se je dosegel popolnoma. Kdor ima priložnost naj si ogleda te okna; spoznal bo, kako častitljiva reč da so za hišo Božjo. In ker pri njih ni prav nič lesenega, ampak so šipe vdelane v svinec, železo v zid, pa zavarovane z mrežami, smemo reči, da so za stoletja, toraj tudi ne predrage.
Viteza Kalina, c. kr. predsednika, si je Kerško mesto izvolilo častnega meščana.
Vse katoliške dražbe so prav priljudno prošene, naj za novi „Weckstimmen kalen d er" g. dr. Jordana, letnik 1880, najprej ko moč, pošljejo potrebne saznamke o družbi, namreč: ime družbe, predsednika, podpredsednika, število družnikov, sedež in namen itd. vred-ništvu omenjenega koledarja z napisom: „An die Re-daction der „Weckstimmen" in Wien VI. Kaunitsgasse."
„Ako Bog dade i sreča Junačka" — je bil pregovor ranjc. bana Jefačiča. Res, „ako Bog di", bode bolje. Vse je za zdaj na tem ležeče, kako se bode politiško stanje zasukalo po sedanjih volitvah. Nekteri judovski časniki in prenapeti ismed Madjarov se šopirijo zoper
zboljšanje veri in Slovanom v korist in aploh zoper po-mirjenje avstrijanskih narodov: tedaj, če kdaj, je sdaj čas sraven dela tndi prav pridno moliti, „da Bog dà", kar si doseči prizadevamo — sa vero, dom, cesarja!
Poterditev ia priporočilo. Z naj lepši sahvalo po-terdim resnični prejem 35 gld. a. v., ki ste mi jih ko Daničino zbirko sa našo cerkev poslati blagovolili. Bog poverni atoterno vsem dotičnim blagodušnim dobrotnikom! Kolikor veči je sila in potreba, toliko dobrodej-niši je vsaka pomoč, v katero naj je zidanje naše farne cerkve „Zg. Danici" in njenim častitim prijatelom se nadalje prav zelo priporočeno, da bi se ohranil v nji stalni prostorček za dotične mile darove. *)
V	Bohinski Bistrici, 12. mai. serp. 1879.
J. Mesar, župnik.
Poterdilo. V imenu pogorelcev v Dragovanji vasi naznanjam priserčno zahvalo vsim dobrotnikom za darove nabrane in poslane po „Zuodnji Danici". Prejel aem pretečeni torek 90 gld. za omenjene pogorelce, ter bodemo molili, da jih dobrctijivi Bog tisočero povračuje.
V	Dragatusu, 11. mal. serp. 1879.
Peter M oltar, župnik.
V	Zagrebu na Franc-Jožefovem vseuciiišu je do 31. vel. aerp. razpisana poskušnja za učiteljski stol po-aebne dogmatike (dogmatica specialis). Uči se v latm-šini, redovna plača je 1800 s petletnim dokladkom po 200 gl. in s stanovino 350 gld. Izredni profesor pa ima po 1400 gl. s stanovino 300 gl. Prošnje se pošiljajo do kr. vladnega oddelka za bogočastje v Zagreb, in naznani ae v prošnjah starost, rojstni kraj, doseženo doktorstvo bogoslovja, znanje jezikov in prešnje službe.
Vzoriti kardinal vikši škof je odšel za neko* liko tednov v toplice v Koritnico na Slovaško.
Mons. A'. Borosa je od vzoritega kardinala izvoljen za ravnatelja in poverjenika v vsih zunanjih zadevah konventa Magdalenka ca Josipovcu pri Zagrebu.
Apostoljska delegacija v Bolgariji. Po telegramu „Havaaovem" namerjajo sv. Oče vstanoviti apostoljsko delegacijo ter škofovskega namestnika v Ternovi na Bul-garskem. Knez Aleksandtr je boje obljubil katoličanom, da je porok za naj veči svobodo, primerno temeljnim po-atavam na Bulgarskem.
Poboinost raujcega princa Napoleona. Kakor vse kaže, je od Zulovcev umorjeni cesarovič Napoleon imel prav blago serce in velikodušne misli. Med rečmi ranj-cega so našli molitvene bukve in na enem listov ob kraju ao bile od princa samega zapisane te-le besede: „Ako moram umreti, o Gospod, naj bo to za rešenje življenja enega mojih dragih ; ako mi je živeti, naj bo to za naj bolj vredne!" (Si je dois mourir, Segneur, que ce soit pour saver la vie d'un des mitus ; si je dois vivre, que ce soit parmi les plus dignes!11
Poslednje novice. Volitve v avstrijski deržavni zbor ao dokončane. Ne vé se še natanko, kako bo z večino; gotovo pa je boje toliko, da lastnija volitev zahteva raz-pušenje dosedanjega ministerstva. — V nemškem der-žavnem zboru 9. t. m. je Bismark naznanil željo orne-čifci „kulturno borbo", to je, odjenjevati od preganjanja
*) V Ljubljani in drugod po deželi ali zunaj dežele je veliko Gorenjcev in zlasti tudi tacih, ki radi hodijo v Bohinj in k Savici, pa še veliko osebnih prijatlov gosp. župnika J. Mesarja: gotovo si bode sleherni tacih štel v čast, da k zidanju svetiša Gospodovega v Bohinski Bistrici kolikor toliko pripomore. Blagoslov Božji za take blage darove je velikrat prav očiten.	Vr.
katoliške Cerkve. — Princ Napoleon, ki je na tujem umeri, je bil 12. t. m. slovesno pokopan — tudi na tujem, to je, na Angleškem, v Čiselhurstu. Pričujoč je bil Je-ronim Napoleon s sinovoma, z drugimi vladarskimi osebami in napoleonskimi prijatli. — Tudi po mnogih krajih južne Rusije je vse zamorila suša, razdjala toča, in če je še kaj ostalo, sdaj požirajo kobilice in hrošči. — V južni Ameriki gospoduje silovita vročina. Nekoliko jih je že umerlo za vnetjem možgdn od solnca. VMemfi u se prikazuje zopet rumena merzlica in prebivalci bežijo iz mesta. -- Mladolaško je dobilo novo ministerstvo; Cairoli je na čelu; druge imena so po večem nove. — Rumuncem liberalna politika hoče po vsi sili jude z enakimi pravicami vgnjezditi. — Osvobcdeno Laško: „Rinnovamento" iz Potence piše, da te dni so laški tolovaji (briganti) odpeljali mladenča Mančino-ta, in za-* htevajo od družine 8000 cekinov zanj. Tudi naznanuje „Unitk", da perve tri mesce tekočega leta so bile laške železnice napadene — nič manj kot petnajstkrat!
JDuhovshe spremembe.
V	Teržaški škofiji: Č. g. Fr. Čeme, dosedanji župnik na Operni, dobil je župnijo pri sv. Jakobu v Terstu; č. g. Anton Lupejina, dosedanji župnik v Draguču, pa župnijo Keršan. Č. g. Matej Mikuš imenovan je oskerbnik v Draguču; č. g. Fr. Marotti, oskerbnik naBerdu; č. g. Fr. Pecullc oskerbnik v Kerbunah; Č. g. Ivan Dragovina oskerbnik na Goli gorici. — Rarpisana je dekanijska prebenda pri stolnem kapitelnu v Terstu, in župnija Opčina — do 24. avgusta t. 1.
V	Lavantinski škofiji: Za župnika sta prezentirana čč. gg.: Janez Kremberger k Materi Božji na Vurbergu, in Vinko Plaskan za župnijo sv. Jerneja v Zibiki; č. g. novomašnik Fr. Ostreč je umeščen za kaplana v Artiču.
—	Umeri je č. g. Lovro Obran, kaplan v Artiču. R. i. p.
—	Prihodnjo nedeljo, 20. t. m., bodo v mariborski stolni cerkvi posvečeni gg. četertoletniki: Kozinec Janez, Kralj Martin, Nahtlgal Fr. in Vojsk Alojz, in gg. tretjoletniki: Čemko Marko, Irgeij Fr., Purgaj Fr. in Rom Ign.
Dobrotni darovi.
Za spominek j Župnika Aleša Jerala: G. dr. M. L. 2 gl. - Č. g. Tomaž Kajdiž 2 gl. — Č. g. A. M. iz Pr. 2 gl. - Miki. Škof 1 gl. — N. V. 20 kr.
Za pogorelce v Zagradcu v Zaliniski fari: G. T. Pirnat 1 gl.
Za cerkev v bohinski Bistrici: G. dr. Jož. Poklukar 10 gl.
Za sv. Očeta: Iz Horjula 2 gl. 70 kr. — Po č. g, J. Dolencu 1 gl.
Za afrikanski misijon: Č. g. Št. Jaklič, župnik v Dolenji vasi, 2 gl.
Za bratovšino N. lj. G. presv. Serca: Po g. Š. Zupanu 1 gl.
Za sv. Detinstvo: Iz Škofje Loke po č. g. Š. Zupanu 18 gold. od šolske mladine. — Po gosp. Erkerji 1 gl. — Po goap. A. Žlogarji 1 gl.
(Drugi dar. prih.)
Pogovori z 99. dopisovalci.
G. pisatelju posvarilnega članka: Izročili smo reč pisatelju samemu, meneč, da bode tako bolje; naj bi ne bilo zastonj, ker treba je umevati nauk: „Nec nominetur in vobis!"
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. —
Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikofi nasledniki v Ljubljani.