j *—----™	-	-
H GLASNIK
p» oktober 1982
ŠTEVILKA 10
LETO XVI
IMP Glasnik izdaja delavski svet IMP—Industrijska montažna podjetja Ljubljana. Izhaja mesečno v 7.460 izvodih.
Uredništvo: Ljubljana, Titova 37.
Ureja uredniški odbor: Andrej Zadravec (predsednik), Miro Dražumerič (namestnik predsednika), Drago Goli, Ciril Hladnik, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Aleksandra Kostanjevec, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Minih, Janez Rojic, Dragica Rudolf in Majda Slapar.
Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26.9.1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Ob našem jubileju
Vsaka obletnica predstavlja pomemben delitve po rezultatih dela, spremembi sred-^ejnik v delu, kjer bolj celovito ocenimo njeročnih razvojnih načrtov, itd.
0sfžene rezultate, se ponosno oziramo na	še zmeraj se čuti tendenco o zapiranju
Pohojeno pot in si obenem sestavljamo posameznih TOZD vase in to na škodo Crte za v bodoče. Pri tem pa nas dosežki drugega. Prodreti mora zavest, da smo odgrnejo zaslepiti oziroma, da nam prekri- yisni drug od drugega in da šele kot celota 1 s?.slabosti- Tudi vsak posameznik naj pri predstavljamo IMP. Ta soodvisnost mora 9 *bl napravi obračun in pogleda, kakšen je krepiti še večjo enotnost znotraj SOZD j ™egov odnos do dela in družbe, ki mu IMP.
isK °t^lo8°pa svobodo dela in samoupravlja-	Zavedati se moramo, da ne bomo uspeli
ko Vra^a županje ali vidi samo lastne v naših prizadevanjih, če ne bo hitrejših in ^	bistvenih premikov na samoupravnem
^ sil u5 razvoj ie vseskozi slonel na lastnih področju. Poenotiti moramo misli in akci-se ni pokazala prilika, da bi je> da bo samoupravljanje zaživelo. Z ne-mli kaj podarjeno. Vse kar smo dosegli, delom ne moremo razvijati samoupravnih 1 oZZnUat dela nas vseh, od posameznikov, odnosov. Brez dela ne, more biti samou-(a ePca> službe, TOZD, DO in SOZD. pravnih pravic in samoupravljanja. Zavest 1,0€„ smo zamudili ali kar nismo uspeli, mora preprečiti bogatenje brez dela in ]e naša krivda.
Delavsko samoupravljanje kot temelj naše družbenopolitične in ekonomske
samo dobro delo naj se dobro plača.
Tudi v prihodnje se bomo soočili z raz-
Uredih,0 ■ i v , . , .	• nimi težavami in problemi. Premagovanje
vila
samoupravno sporazumevanje in
samih. Če bomo storili vse kar je treba, uspehi ne bodo izostali. To pa zahteva od
l^ibeno dogovarjanje kot oblika demo-	““
finega Ohlajevanja različnih intere- nas va,,, m bol,s, mvo orgamz,ran,a m so-
i0v» ki predstavlja edino pravo pot skup-negQ in enakopravnega odločanja.
, Dosedanji razvoj in perpsektiva pa za-
,i^ od nas določene spremembe v po- gw urun.i ruč,wj jv reumu u^nuvu <.u 1 ' 0vnem obnašanju. Zavedati se moramo doseganje boljših rezultatov na vseh po-V-Se bolj zapletenih odnosov v proizvodnji dročjih. Poudarek mora biti na bolj odgo-^ n montaži, poslovnih odnosih s tujino ter vornem opravljanju nalog ter dvigu sa-1 r' Il. vključevanju v mednarodno delitev moupravne in delovne zavesti. ela. V sedanjih stabilizacijskih —gospo
delovanja na temelju samoupravnega spo razumevanja znotraj TOZD, DO, SOZD in navzven. Samo razviti samoupravni odnosi ter skrb za delovnega človeka in njegov vsestranski razvoj so realna osnova za
čQtiklh Prizadevanllh bo Potrebno posve- večzavesti in odgovornosti do naše družbe 't Zma„V~° Pozomo?t Povečanju izvoza, in pridobitev socializma, da se zavzemamo iieT^vanje,porabe, ki mora biti prilogo- za boljŠ£ medsebojne od Zfl večjo ., materialnim možnostim in realnemu vln„n ,• i,itnriSi
Prav bi bilo, da v bodoče delamo z malo
% ; °b°dku, smotrni porabi vseh vrst energi-izkoriščanju notranjih rezerv, dohod-eh ?vnemu povezovanju, odgovornosti do uspešnosti gospodarjenja, načelu
■J k!
vlogo in hitrejši razvoj samoupravljanja.
Predsednik delavskega sveta SOZDIMP LUCIJAN LIPUŠČEK
Boljša organizacija prodaje
Delavski svet sozda je na seji 30. septembra posredoval v razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med tozdom Blagovni promet in ostalimi tozdi v IMP. Ta sporazum v celoti objavljamo na 12. in 13. strani te številke Glasnika. Na 11. strani pa objavljamo osnutek organizacije novega tozda Blagovni promet.
Ta sporazum je izredno pomemben za IMP, saj je osnova za organizacijo tozda Blagovni promet, s katerim bomo bolje organizirali prodajo proizvodnih izdelkov v Jugoslaviji in predvsem na tujih tržiščih.
Obravnava Sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med tozdom Blagovni promet in ostalimi tozdi v IMP je pomemben korak pri uresničevanju sklepov lanske problemske konference ZK, na kateri smo med drugim tudi sprejeli osnovne usmeritve za organiziranost skupnih prodajnih in nabavnih služb v IMP. Tudi delavski svet sozda IMP je v okviru razprave o organizacijskih spremembah v sozdu IMP konec lanskega leta sprejel načelne usmeritve in določil roke, po katerem naj bi bil tozd Blagovni promet ustanovljen že v drugem trimesečju letos.
Vzrok, da so se postopki zavlekli, je dejstvo, da so morali pred pisanjem samoupravnih aktov razrešiti še precej odprtih vprašanj — od načelnih in organizacijskih, pa do povsem praktičnih — na primer, kje bo imel novi tozd svoje prostore.
Večina teh vprašanj je zdaj rešenih in lahko se začne razprava. Delavski svet sozda je določil relativno dolg rok, da bi omogočili zares vsebinsko obravnavo tega dokumenta in da bi lahko uskladili stališča ter poiskali ustrezne odgovore na vprašanja, ki se bodo pojavila še v razpravi. Naloge, ki jih bo opravljal tozd Blagovni promet, so tako pomembne, da se je vredno potruditi in
opredeliti čim boljša izhodišča za njihovo delovanje.
Delavski svet sozda je za prvi krog razprave določil naslednje roke:
•	Kot že rečeno, je delavski svet posredoval samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med tozdom Blagovni promet in ostalimi tozdi IMP v razpravo 30. septembra.
•	Do 15. oktobra bo izšel IMP-Glasnik, v katerem bo osnutek sporazuma objavljen v celoti, da bo dostopen vsakemu članu kolektiva.
•	Razprava o osnutku sporazuma traja do 5. novembra.
9 Vse pripombe morajo biti poslane komisiji za planiranje in družbenoekonomske odnose pri delavskemu svetu sozd do 8. novembra. Komisija mora opraviti usklajevanje 16. novembra.
•	Konec novembra ali v začetku decembra 1982 bo delavski svet sozda določil predlog sporazuma in ga posredoval zborom delavcev v tozdih, naj ga sprejmejo.
LOJZE JAVORNIK
D	5
BtKMBS	
Od 18. do 22. oktobra — četrto kulturno srečanje gradbincev
V ponedeljek, 18. oktobra ob 17. uri bo v veliki sejni dvorani doma družbenih organizacij krajevne skupnosti Stadion, Staničeva 41 v Ljubljani slovesna otvoritev razstave likovnih del gradbenih delavcev Slovenije, po njej pa literarni večer. V petek, 22. oktobra pa bo v hali A na Gospodarskem razstavišču sklepna prireditev IV. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije z revijo pevskih zborov.
Razstava likovnih del gradbincev bo odprta vsak dan od ponedeljka do petka v avli in veliki sejni dvorani doma družbenih organizacij krajevne skupnosti Stadion. Pričakujemo, da bo na sklepni prireditvi v petek nastopilo nad 300 članov pevskih zborov in glasbenih skupin iz gradbenih organizacij vse Slovenije.
IV. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije je organizirala IMP delovna organizacija IZIP. Poleg predstavnikov iz IMP bodo na srečanju sodelovali udeleženci iz delovnih organizacij K ograd Dravograd, SGP Grosuplje, Pionir Novo mesto, Salonit Anhovo, Hidro-montaža Maribor, Ingrad Celje, Obnova Ljubljana, Primorje Ajdovščina, Vegrad Velenje, Gradis Ljubljana in Maribor, Kraški Zidar Sežana, Razvojni center Celje, Gradbinec Kranj, Stavbenik Koper, SCT Ljubljana, Industrijski biro Ljubljana in PAP Ljubljana.
Pokrovitelji so republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije ter občinska skupščina in občinski sindikalni svet Ljubljana-Bežigrad.
B@nKMRSM9H83nHMBKSUHRHMSBittR9nMMHSBUKHnMBflfl0|
lij
ij
lg;
>g'
3
Sfl
»n
IZ VSEBINE
Dragi bratci, pred vami je praznična številka Glasnika, saj av tc dni slavimo petintridesetletni«) IMP.
Stara navada ob jubilejih je, da se ob takih priložnostih ^emo malce nazaj na pot, ki smo jo prehodili. Stara in dobra ■ avada je to. Tudi uredništvo Glasnika je za to številko pripra-j' ° Precej gradiva o petintridesetih letih našega razvoja. Ob em bomo obudili spomine, med seboj se bomo bolje spoznali j*'' toda ne samo to. Naši dosedanji dosežki, ki jih je čas potrdil l * Pravilne, nam bodo kazali pot dela v bodoče, morda pa se ®n'o tudi zamislili nad slabostmi preteklih let, da se ne bi več Ponavljale.
strani lahko preberete članek o razvoju IMP. Na isti sldnc *e članek o tem, kako smo začeli prodor z investidj-inu deli na tuje in kakšne so možnosti za prihodnje.
trern' j°’ s**vnostno številko, smo pripravili pogovore z vsemi delava, ki so pri IMP že polnih petintrideset let—s Tinco h,.. , **> Marjanom Koširjem in Antonom Primcem. Našli jih e na 4. in 5. strani.
Stank*°Var*a** smo se t™di z dolgoletnim direktorjem IMP s*rani°ni ^Hoopabom. Tudi ta pogovor lahko preberete na 4.
„>br*a »Predstavljamo vam tozde, oziroma delovne orga-ytst')e<< le “staljena rubrika Glasnika. Tokrat sta prišla na p°le R<?Ja Tratina tozda — Avtomatika in Črpalke, zato smo aktiv akV*alnih podatkov o poslovanju in družbenopolitični da Se?0St*v	tozdih to predstavitev malo razširili, saj vemo,
stran 6 ^•ra^na Trati začela razvijati naša proizvodnja. Poglejte
odstavljamo še nekatere druge delovne organizacije.
ToDbSe^U° Pozorn°st zasluži Panonija, ki je bila prav tako kot ProslaV°“ us!ano (,iena leta 1947 in se torej tudi pripravlja na nega ohr/'^6*’8 l®**ileja. O razvoju te organizacije od majh-jev b^ri^^^P^djetja do pomembne tovarne kmetijskih stro-
IvanČ*^8 n*.st.c vedeli, da je livarna sive in modularne litine v . tu,.!11 Sorici največja slovenska livarna? Preberite članek o in	Livarja na 10. strani!
uf , pristavljamo pa vam tudi TIO Idrija in Klimo Celje. iovnjhV ®ot°v° bi lahko še marsikaj napisali tudi o drugaih de-let« ni or8anizacijah, ki v tokratni prilogi »Naših petintrideset ^jk~so zajete. To bomo tudi naredili—že v naslednji številki!
Na sejmu Sodobna elektronika 82, ki je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 4. do 8. oktobra, so razstavljali trije IMP tozdi: TEN Telekomunikacije, Dvigalo in Trata Avtomatika.
TOZD TEN Telekomunikacije je prikazal predvsem telekomunikacijske TV naprave in sicer TV pretvornike nove generacije v širokopasovni tehniki, ki omogoča hitrejše spreminjanje kanalov in enostavnejše umerjanje, SAN naprave in CATV naprave, ki omogočajo v večjih zaključenih naseljih tudi interne informacije za potrebe krajevnih skupnosti in splošne ljudske obrambe. Razstavljal je tudi hotelske ARCIS H računalniško vodene hotelske komunikacije, govorne naprave: posebne govorne naprave za varnostno službo v dveh inačicah in govorne naprave za zdravstvene ustanove. Te govorne naprave so novost na tržišču.
Sistem ARCIS je plod skupnega sodelovanja z Inštitutom »Jožef Štefan«. Sodelovanje z znanstvenoraziskovalnimi institucijami je stalno prisotno, kar potrjuje kvaliteta proizvodov in vrsta inovacij na tem področju.
ARCIS program se razširja tudi na bolnice, a je to področje še v razvoju.	v
Za »ARCIS-H« sistem so že podpisane pogodbe za hotele v Šmarjeških Toplicah, v Tuzli in Sarajevu. Ta sistem je mogoče vključiti v večjo informativno mrežo.
Tozd Dvigalo je na sejmu predstavil svetlobno zaporo FZ-3, ki je predvsem namen jena kontroli avtomatskih vrat v dvigalogradnji. Prav tako je mogoče to napravo uporabiti za štetje ali pa kot končno stikalo v najtežjih delovnih pogojih, kjer tega ni mogoče opraviti z navadnimi stikali. 1
Naprava FZ-3 ni občutljiva na vidno svetlobo, ker deluje v IR spektru. Manjše vibracije odbojnega stekla ne motijo delovanja FZ-3.
Poleg svetlobne zapore FZ-3 je tozd predstavil tudi induktivno brezkontaktno stikalo BIS-3, ki služi za preklapljanje krmilnih tokokrogov. Z njim vklapljajo rele, na katerega je mogoče priključiti tako veliko breme, kot ga prenesejo kontakti releja. Stikalo je izdelano za uporabo pri dvigalih, uporabno pa je povsod, kjer se zahteva velika natančnost in zanesljivost preklopa. Stikalo ima svetlobno signalizacijo vklopa.
Tozd Trata Avtomatika pa je na sejmu prikazal nov proizvodni program iz sistema 300 (regulacijo centralnega ogrevanja, prezračevanja in potrošne vode). (Foto: M. P.)
Izsiljevanje s krediti
Banke zahtevajo drobljenje deviz
Ali bomo v IMF še naprej poslovali z enim deviznim računom, ali bomo ukinili to poslovno povezavo, ki sozdu kot celoti in tudi posameznim članom prinaša nesporne pravice? To vprašanje se je zelo jasno postavilo na zadnji seji delavskega sveta sozda, pa tudi že prej na posvetu s predstavniki republiškega sindikata gradbincev.
Uredniški odbor IMF Glasnika je 17. septembra 1982 na sedežu SOZD IMF organiziral seminar o obveščanju. Seminarje imel namen izboljšati vsebino ter povečati število prispevkov dopisnikov. Med udeleženci so bili člani uredniškega odbora in predstavniki osnovnih organizacij sindikata.	,
Na seminarju je predaval pomočnik glavnega urednika Dela in prvi urednik IMF Glasnika tov. Vlado Šlamberger, kije udeležencem povedal precej zanimivosti in zgodovine novinarstva in posredoval nekatera osnovna pravila novinarstva.
Udeležnici so si nato ogledali tiskarno Ljudske pravice, kjer tiskajo naš Glasnik, poslušali predavanje pomočnika generalnega direktorja SOZD IMF Uroša Koržeta o nekaterih aktualnih nalogah za boljše gospodarjenje in se tudi pogovarjali o vsebini Glasnika in o nadaljnjem sodelovanju.
Med drugim smo se dogovorili, da bomo podobne seminarje organizirali vsako leto in tako ustvarjali trajno vez med ljudmi, ki bi bili pripravljeni pisati, ter uredništvom. Prvega seminarja se je udeležilo devetnajst članov našega kolektiva, kar se nam zdi za začetek dovolj dobra udeležba, upamo pa, da nas bo na naslednjem srečanju še več!
Na sliki: Udeleženci seminarja o obveščanju med ogledom tiskarne. (J. K., foto: M. P.)
Delo Livarjevih mladincev
Delavci tozdov IMF so se odločili — in sicer na referendumih ob sprejemanju samoupravnih aktov sozda — da bo imel IMF skupen devizni račun. Ima ga pri Ljubljanski banki — združeni banki. Poslovanje naše interne banke z internimi izpiski omogoča vsakemu imetniku deviz stalen vpogled na stanje. Devize imamo torej skupaj, vendar tako, da vsak, ki jih ustvarja, povsem suvereno gospodari z njimi.
Letos spomladi pa so lokalne banke, podružnice Ljubljanske banke, postavile tozdom na svojih območjih, naj odpro pri njih devizne račune, če želijo dobiti kredite za pripravo izvoza in celo za financiranje proizvodnje serijske opreme.
Najprej je to zahtevala Celjska banka od Klime Celje in tozda ISO Slovenske Konjice, zdaj postavlja isto zahtevo tudi Mariborska banka tozdom delovne organizacije PMI, je poročal direktor Interne banke IMF Lojze Kosi.
Seveda so tozdi spričo takih zahtev v precepu. Krediti za pripravo izvoza so pod relativno
Precej akcij v enem letu
V DO LIVAR obstaja samo ena ZSMS, čeprav imamo štiri TOZD. Začeli smo delovati lani, zato se ne moremo pohvaliti z veliko izkušnjami. Veliko mladincev dela v treh izmenah in to je tudi vzrok za njihovo majhno aktivnost Večina mladincev deluje v svojih OO v KS, zato se v delo OO v DO aktivno ne vključujejo. Mladinci DO so večinoma doma s kmetij in jim poleg dela v DO in še doma na kmetiji ostaja zelo malo časa.
Naša OO je zelo aktivna na kulturnem in športnem področju, saj se redno udeležuje športnih tekmovanj in kulturnih prireditev. Mladinci DO Livar so vključeni v samoupravne organe DO, kjer aktivno delujejo, še posebej pa moram poudariti dobro sodelovanje z OOS in OOZK pri stabilizacijskih ukrepih, pri oblikovanju in sprejemanju novih pravilnikov in drugih akcijah.
Poleg tega se povezujemo tudi z OO drugih DO v SOZD IMF.
24. februarja smo skupaj z OO ZSMS Promont organizirali delovno srečanje v Ivančni gorici. Prisotna sta bila tudi glavni direktor DO Livar Valentin Men-diževec in glavni direktor DO Promont Samo Poljanšek. Oba sta podala razvojno pot svojih DO. Zatem smo si ogledali proizvodne prostore livarne in novo
proizvodno halo TOZD HVA, ter na Muljavi Jurčičevo rojstno hišo.
15. maja smo mladincem iz Promonta obisk vrnili. Prisotni so bili tudi mladinci TOZD Blisk in DO Panonije. Ogledali smo si proizvodne prostore, nato pa smo se pomerili v malem nogometu, odbojki ter kegljanju.
29. maja smo mladi livarji organizirali lokalno delovno akcijo. Delovne akcije so se poleg mladincev DO Livar udeležili tudi predstavniki OO ZSMS DO Promont, KS Metnaj, KS Ivančna gorica in številni štipendisti DO Livar.
DO Livar je letos sprejela pokroviteljstvo nad MDB »Jože Kovačič« Grosuplje, ki se je udeležila zvezne mladinske delovne akcije, Delibatski pesek v Vojvodini. Pred odhodom so za
mesto svojega zadnjega dogovora in priprav izbrali proizvodno halo Livarja. Na brigadni konferenci je sodelovala tudi naša OO in glavni direktor. Ko-mandantki brigade Lei Trontelj smo izročili spominsko paleto.
Na pragu je tudi 11. kongres ZSMS. V pripravah sodelujemo z OK ZSMS Grosuplje, ter ji pomagamo pri oblikovanju stališč, ki jih bodo naši delegati zastopali na kongresu. V. D.
ugodnimi pogoji, torej so zainteresirani, da jih dobij„. Po drugi strani pa bi odpiranje posebnih deviznih računov imelo daljnosežne posledice in bi zanesljivo prineslo tozdom tudi gospodarsko škodo. Lojze Kosi je povedal, da se prenos deviz iz ene banke v drugo zna zavleči celo na dva meseca.
Interna banka je že pred časom o tem problemu obvestila vodstvo Ljubljanske banke — združene banke. Menda so se celo bankirji strinjali, da zahteve bančnih podružnic niso logične, še zlasti ne v primeru, ko gre za kreditiranje proizvodnje serijske opreme, ki nima nobene zveze z izvozom.
Stališče strokovne službe naše Interne banke je, da bi morali znotraj Ljubljanske banke najti ustrezne mehanizme za rešitev tega problema, ne pa da podružnice Ljubljanske banke zahtevajo odpiranje posebnih deviznih računov. Tako smo prišli v položaj, ko politika v naši družbi zelo jasno zahteva od združenega dela, naj sredstva združuje, banke pa izsiljujejo ravno obratno.
Namestnik generalnega direktorja sozd Janez Stanovnik je na delavskem svetu povedal, da je skupščina Siseota na zadnji seji sprejela stališče, naj imajo izvozniki en devizni račun, ker drobljenje deviz zelo ovira delovanje Siseota. Prav neverjetno je, da posamezne lokalne banke postavljajo natanko nasprotne zahteve.
Sekretar republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Štefan Praznik je na posvetu s predstavniki sindikalnih konferenc IMF obljubil, da bo tudi republiški odbor posredoval pri Ljubljanski banki.
Kdo bo močnejši: človek ali rja?
Spomenik našemu nestabilizacijskemu obnašanju
II
n
Jubileji so navadno obarvani z lepimi besedami in podatki6 ^ uspešnosti. Tu in tam je res kaka senčica o težavi in problemih, ven' stvt dar splošni vtis ostane o kar uspešni preteklosti. To je lepo in prt’’ de$ saj uspehi pomenijo tudi perspektive, take želje pa imamo vsi, M sku nam je važna prihodnost. Za uresničitev načrtov pa ne zadostuj1 samo pogled nazaj, ampak mora biti dnevna skrb, kako opravlja^ I svoje naloge.
Ko bomo slavili 35-letnico obstoja sozda IM P, se bomo v svOr delovnih okoljih ozrli okrog sebe in ugotovili, ali stanje opravičuj' zadovoljstvo. Znano je namreč, da se na proslave pripravimo na ločenem mestu in v sebi, medtem ko je stanje po obratih, v pisarni.
in drugje v starih, nič kaj prijetnih okoljih po slavju enako kot prij
njim in tudi ne samo enako. Delovni elan se ne popravi, drugi Oj nosi pa tudi ne. To seveda ni prijetno slišati, če obenem v sebi čuU’
mo, da bi se lahko marsikaj izboljšalo. To misel lahko tudi podknjji
tep
Sac
vi,
tep
Po(
Jel
žac
pimo s konkretnim primerom.
Bojimo se namreč, da bomo na dvorišču več tednov na Trati /h,t' veČ med proslavo že v tretje leto vsem vremenskim prilikam izpostavlja »spomenik« preko osemdeset zabojev, ki vsak zdaj stane okroi 2000 dinarjev, vsebino 80 ton odlitkov za mešalne pipe. Nad vse1’1. lem materialom pa deluje rja in je zato vse skupaj zapisano propa' ® danju. Odlitke smo livarni že zdavnaj plačali, finalnega izdelka p1, ne bo, torej bomo imeli samo izgubo. Seveda navedena količina '|! j.' vsa, še okoli 30 zabojev z odlitki je v bližini, vse pa grize rja. S kupu] J' bi torej lahko nabrali na dvorišču od 140 do 180 ton odlitkov, p0" streho pa najmanj desetino od navedene količine.	^
Do tolikšne teže »nekurantnih« odlitkov je prišlo zato, ker ni ^ In< proučen trg, ali morda še iz kakšnega drugega vzroka. Odlitke so t>a’ Ta ročali na veliko, zdaj pa finalnega izdelka ne bo.	. da.
Podobna usoda se napoveduje, čeprav v manjših količinah, na odlitkom, ki se že leto in večne premaknejo s svojega mesta. Pri vrt Zv, tej zadevi rjavenja okrog 6 milijonske vrednosti (!?) pomagajo W“ in\
vt
dr,
nu
dragi pločevinsti zaboji, zaradi katerih smo morali v tovarni celofU dan delati, da smo jih lahko kupili, zdaj bodo pa v kratkem mnogi tf uničeni.
Pri tej zadevi take vrednosti (ki seveda ni knjgovodstveno ugotov nj, Ijena, zato je lahko tudi mnogo večja ali kaj nižja), moramo poVe' pr dati še to, da je bit pred letom poskus, da bi livarnan odlitke spet prf. *v topila, Trati pa zaračunala le delo, kar je bilo odločno zavrnjeno,ce prodajte to kot odpadno litino po 10 do 20 krat nižji ceni, kot strto 1° ^ plačali za odlitke. Tako zadeva ni bila rešena, rja pa vsak dan znič“l , vrednost kovine, ker ima livarna dovolj naročil, da se ji s takinf. kompromisi ni treba ukvarjati, vse tveganje pa naj nosi kolektiv, * L material naroči.	^
Take stvari se dogajajo v času, ko bi morali delati tisto, kar pofe' ^ bujemo, varčevati z materialom in se torej res lahko vprašamo, k°'. liko časa bomo še imeli tak stotonski spomenik s še manjšimi d°' datki in ali bomo znali v bodoče naročati material, ki ga zares ko bujemo? In tudi to se lahko vprašamo, ali ne bi bilo pravično, CC p j tudi livarne prevzele vsaj nekaj tveganja pri prodaji končnega izdej j (j ka? Ali ne bi bil to korak k uveljavljanju gospodarjenja po nsc6’”, K skupnega prihodka?	LOJZE JA VOP^‘\\$k
------------------------------------------------------------------
Fakturirana realizacija — avgust 1982
z
«u
Krajani dobili avtobusno vojno
»Enaindvajsetica« vozi do Podgorice
V Nadgorico, Ježo, Šentjakob in Podgorico je po dolgotrajni avtobusni vojni začel Voziti avtobus mestnega potniškega prometa. S tem ta vojna še ni končana, kajti prve tri mesece bo avtobus vozil samo poskusno. Da bo proga po poskusnih treh mesecih obratovanja upravičena, bodo morale organizacije združenega dela, zaposleni na tem območju mesta in krajani, opustiti tiste načine prevoza na delo, ki so jih uporabljali do uvedbe nove avtobusne proge.
»Zelenec« številka 21 vozi ob delavnikih zjutraj od petih do 7.45 in od 13.15 do 15.35 na vsakih deset minut od Bavarskega dvora do reaktorja Inštituta Jožefa Stefana.
V tozdu IMF Dvigalo so za prevoz na delo in z dela s tem avtobus prodali delavcem doslej nekako čez 80 vozovnic. To število, upajo, da se bo še povečalo,
ker se delavci še prijavljajo za nakup vozovnic. Poleg teh delavcev, ki so kupili vozovnice je v Dvigalu tudi nekaj takih, ki za prevoz s tem avtobusom kupujejo žetone.
V Promontu so prodali delavcem 30 vozovnic za prevoz na delo in z dela na tej progi, a se s tem avtobusom vozi nekaj več delavcev, ki pa kupujejo za vožnjo žetone.
Delovne organizacije in temeljne organizacije z območja, po katerem vozi novi zelenec št. 21 so se zavezale, da bodo po preteku trimesečnega poskusnega obratovanja te proge, prodale svoje avtobuse, s katerimi so prevažale svoje delavce na delo in z dela. S feni bodo zmanjšale stroške, ki so jih imele doslej z vzdrževanjem avtobusov in z nabavo goriva.	M p
"'\^REal.	Plan (t	103din)		Izvršitev			Indeks izvršitev			ril
*	1982	1	za 8 mes.	za avgus	t v avustu	8 mes!982	8 mes.1981	let.pl.	plan za 8 m.	paln avq.	
TOZD	*	1	2~~	3	3	5	S	7	8	9	
1. OV	679.612	449.986	. 59.075	56.356.320	509.689.184	428.556.859	75	113	95	u
2. m	324.282	214.833	28.309	37.590.332	322.138.547	239.718.685	99	150	138	13
3. MK	358.988	237.829	31.340	36.646.164	266.067.484	228.254.113	74	112	117	U
- SO	5.270	3.491	460	431.564	3.614.105	2.470.925	69	104	94	
PROMONT	1.368.152	906.139	119.184	131.024.380	1.102.359.205	902.710.965	81	122	110	12
4. m	827.215	542.100	69.200	74.650.596	556.736.972	494.285.794	67	103	108	11
5. IB	27.850	17.163	2.354	2.217.229	14.890.630	37.552.350	53	87	94	U
6. PM MB	52.000	33.842	4.020	3.170.137	27.627.591		53	82	79	
7. BLISK	250.000	163.500	20.800	24.343.871	171.613.795	138.452.279	49	105	117	12
8. EKO	359.000	235.400	30.000	37.791.299	'224.589.727	183.757.773	63	95	126	12
PMI	1.516.065	992.005	126.374	142.173.132	995.458.715	854.048.196	66	100	113	U
8. EM	545.000	361.090	47.580	79.666.703	650.401.243	555.804.282	119	180	167	U
- EM brez bi.izv.	515.000	341.190	44.960	62.384.873	543.743.181	457.992.328	106	159	139	11
10. 1M>	248.000	164.300	21.650	16.360.076	116.877.045	119.070.746	47	71	75	9
11. TEN-E	445.000	294.810	38.850	32.942.171	260.559.816	212.307.206	59	88	85	12 V
’2. TEN-T	297.000	196.760	25.930	20.689.284	171.374.514	135.706.366	58	87	81	
13. ISO	250.000	165.620	21.820	25.916.137	153.586.954	119.363.316	61	93	119	12
- CK	30.700	20.340	2.680	1.289.771	19.517.752	16.131.004	64	96	48	12
EM3ND	1.815.700	1.202.920	158.510	117.064.142	1.372.317.324	1.158.382.920	76	114	112	ll
KLIMAT	380.000	240.900	32.000	32.416.604	196.293.781	214.092.640	52	81	101	9 12
TIO	361.000	232.800	30.700	33.406.234	213.883.074	171.384.481	59	92	109	
PAN	1.070.000	755.000	75.000	57.365.000	598.993.495	502.152.576	56	79	76	u
14. TRATA-A	250.000	160.000	20.000	29.773.536	215.769.515	281.105.472	86	135	149	13
15. TRATA-Č	250.000	160.000	20.000	20.599.052	172.353.025		69	108	103	
16. ITAK	198.000	119.418	15.934	16.563.766	140.613.753	96.127.016	70	118	104	1* U
17. SKIP	386.400	263.170	30.970	28.977.197	271.255.496	231.663.978	70	103	94	
18. IPKO	190.529	118.800	11.800	13.733.489	109.832.975	55.248.724	58	92	116	19 13 13 1« K i: v
IKO	1.271.925	821.833	98.704	109.647.040	909.824.764	664.145.190	72	111	111	
19. LSNL	632.300	402.044	54.001	58.076.162	414.183.864	307.961.709	61	103	108	
20. HVA	261.000	160.032	23.000	20.015.628	149.851.971	90.561.187	57	94	87	
s 21. VIPO	76.300	44.130	5.520	7.351.506	57.826.749	35.250.404	76	131	133	
22. LBK	135.000	83.830	9.500	10.583.297	89.253.533	65.646.055	66	106	111	
LIVAR	1.104.600	690.036	92.021	96.026.593	711.116.117	499.419.355	64	103	104	
S Pi
C S a la > n,
i j
s P'
! 1*5 i Z(
» f
• i!
! n
r o
1 ci
j o
! h
i u
L U
1 n s
i P
P
RKni. TOL. >		,	 Plan (v 10"dln)			Izvršitev			Indeks izvršitev		
	1932	za 8 mes.	za. avgust	v avustu	8 mes!982	R mes.1981	let.pl.	plan za 8 m.	pain av*k-
	1	2	2	4	5	~S	i	8	' IT
23. IP	548.000	355.500	-47:100	40.085.820	312.463.385	302.430.314	57	88	85
24. MP	315.000	198.450	23.940	31.011.518	230.869.199	177.505.392	73	116	130
KLIMA	863.000	553.950	71.040	71.097.338	543.332.584	479.935.706	63	98	100 ;
25. INŽ	158.017	104.602	13.800	36.179.060	158.210.999	58.056.889	100	151	262 ,
26. PB	110.000	71.214	7.832	10.937.642	72.638.642	35.557.664	66	102	140
27. ZAST	205.000	101.500	16.900	15.726.137	150.170.590	107.904.768	74	148	93
28. ALCH	146.300	84.851	10.241	10.764.564	87.863.062x	68.995.813-	60	104	105
29. IC	18.683	11.696	960	871.232	14.462.271	10.598.967	77 "	124	91
IZ1P	638.000	373.863	49.733	74.478.635	483.345.564	281.114.101	76	129	150
-PD,	17.082	13.560	4.600	3.140.361	12.837.342	7.694.355	75	95	68
IMP	•10.408.528	6.783.006	857.866	927.S39.459	7.139.761.965	5.731.676.476	69	105	1081
PETINTRIDESET LET 9 NAŠIH PETINTRIDESET LET • NAŠIH PETINTRIDESET LET • NAŠIH PETINTRIDESET LET • NAŠIH PETINTRIDESET
IMP je na področju montaže največja in najmočnejša organizacija v Jugoslaviji
i i — Industrijska montažna podjetja, o.sol.o., s sedežem v Ljubljani, Titova 37, je sestavljena organi-;/i- združenega dela, Id v letu 1982 združuje nad 8500 delavcev in približno 1000 učencev v gospodarji', j >v montažni proizvodnji, industrijski proizvodnji in poslovnotehničnih storitvah. V IMP je združenih ki j?** delovnih organizacij in devetindvajset temeljnih organizacij združenega dela in devet delovnih $ P»osti skupnih služb s sedeži v trinajstih slovenskih občinah od Kopra do Murske Sobote.
"	predstavništva v vseh Nove tovarne v
minulem in tekočem srednjeročnem obdobju
r ** ima predstavni! gl c Pobliskih središčih,
, v Novem .i v r u in na Reki in delovne enote i. r raku in Nemški demokratični - Publiki in Alžiriji in mešano na avstrijskem Koro-
Pjdjetje
najmočnejša v državi. ^Začetki IMP segajo v leto
a :Po ustvarjenem dohodku a , .^P trinajsta največja organi-. Združenega dela v Slove-1 m petinštirideseta v Jugosla-v J!’.v ,sv°ji dejavnosti pa je naj-‘i, ccJa in naimočneiša v državi
0( —
'lf »f47> ko je bilo ustanovljeno nntažno podjetje Toplovod s pi edežem v Kranju. Leto po usta-t ovitvi se je Toplovod preselil v '1 nijano- Aprila 1963 se je To-' rv^V°^u Priključilo ljubljansko "Tjlutje Elektrosignal. Novo hil t*?rietje je dobilo ime IMP — lfl' Tak • jsk° montažno podjetje.
dai-.ie nastal močan nosilec na-Ji ^ajJujega razvoja in združevanja :(j _ Področju montaže in proi-iiin°ve olementov in opreme za ,it v Ve$ticijsko izgradnjo. IMP se je 'ij naslednjih letih hitro širil, pri-
n'U2,!a se mu je cela vrsta orga-. arij, ki je videla v povezovali večje perspektive in boljši Pristop h kupcu tovrstnih proi-5r«ov in storitev.
1° n Prvi je bil Agroservis Ivančna '/l°nca (leta 1966, današnja de-f tr,rna organizacija Livar — Vik-c: kolesa). Sledile so idrijski Sv£lex (1973, današnji TIO), dn LJubljana (1975), Dijaški 7' it,1® Domžale (1975 današnji 7 iN^Lraževalni center), Blisk 7lu«kaSobota (1975), Elektro-■' o?iVln.arPtuj(1975),Elektrodvi-(l97*n Dvigalotehna Ljubljana združila sta se v današnji
s, 7D Dvigalo), Panonija Mur-(luiSobota (1977), Klima Celje '8) in Alchrom Ruše (1981).
i	je bila značilna
^ aP°vprečno hitra rast
/ sk^^P°vprečno hitra količin-jl pren!n kakovostna rast sta bili Csanfleten* s sočasnim razvojem ^Pravnih odnosov. Prvi de-Uetn ,'rVet smo delavci v takrat-toplovodu izvolili že leta
Leta 1972 smo v IMP med
r*-1* /z smo v imr met Zjcj- Začeli priprave za organi ZdrJ- temeljnih organizacij dru Zet,ega dela, ki so zaživele v Lt>i Polletju 1973. Na pod-o zdrstave iz leta 1974 in zakona Ifvip Rženem delu smo se delavci Oto "uločili za samoupravno re-cijo *zaci jo in delovno organiza-rg.P.^oblikovati v sestavljeno
?r8ani:
Nov;;'zacj° združenega dela. Uvei, Organiziranost smo delavci ust*-* leta 1978, temu naziv f-° l73 smo tudi spremenili Pome .me: kratica IMP sedaj P°djetja ludustrijska montažna
®*sih delavcev
^enoAL°j samoupravnih druž-krenj] 0n°mskih odnosov je lovcih u$tvarjalno pobudo de-hitre.! ‘Jud', kar se je odrazilo v ?v°dni!,rn osvajanju novih proi-/ tržišč ; Programov, razširitvi Zulta.:,'1 v boljših poslovnih re- ■ Vkduir, V Ce*°t'- Iz prvotno pre-, 5f) ]efj,Ce montaže se je pričela v dustriki/nten?‘vno razvijati in-^ >a Potrph Proizvodnja, sprva le jL 'Mp v e montažne dejavnosti v °hse’(>ll asoma pa v vse večjem tržišč "dl za širše investicijsko ZVodnip e j industrijske proi-f*zičnn, 1» .danes vrednostno in Proj^ojg od deleža montažne
tu s Poslovnimi rezultati n0stjo - 00. razvojno usmerje-l°vam »f10 ‘zgradili vrsto novih stiio z n v r°m Slovenije, v katerih -Sije v Jan jem sodobne tehno-x ■'vUost h T? P°večevali produk-Jali $Dr e!a ln se sproti prilaga-. ‘ržišča ^minJaj°čim se zahtevam d°ma in v svetu.
Najpomembnejše pridobitve iz minulega in tekočega srednjeročnega obdobja so bile: nova tovarna stikalne opreme v Slovenskih Konjicah (1975), proizvodni in skladiščni prostori Montaže Koper v Izoli (1977), proizvodni prostori Montaže Maribor (1978), nova tovana instalacijske opreme v Godoviču, ki smo jo gradili v dveh fazah (prva je bila končana 1979 in-druga 1981), proizvodni in upravni prostori Bliska v Murski Soboti 1981), proizvodni in upravni prostori Dvigala in Pro-monta v Črnučah (1979), Elek-trokovinarja v Ptuju (1979), razširitev Industrijske proizvodnje v Celju (1980), tovarna plastične in kmetijske opreme v Podpeči pri Ljubljani (1980), TEN tovarna eleictronaprav (energetika in telekomunikacije) v Ljubljani (1981), Livarjeva tovarna armatur v Ivančni gorici (1981) ter ITAK tovarna toplotnih aparatov in konstrukcij na Trati v Ljubljani (1981).
Skrb za čim kvalitetnejše izdelke in storitve nas je vodila k pridobivanju mladih in sposobnih strokovnjakov in k dolgoročnejšemu povezovanju z znan-stveno-raziskovalnimi institucijami.
Kupcu lahko ponudimo kompleksno storitev
Težišče tržne strategije IMP v odnosu do kupca je predvsem v ponudbi kompleksne storitve ; oziroma inženiringa na posameznih programskih področjih. Inženiring obsega svetovanje in pripravo idejnih zasnov projektov, oblikovanje finančne konstrukcije, projektiranje, lastno proizvodnjo in dobavo domače in tuje opreme ter sestavnih delov, montažo, spuščanje v pogon in redno servisiranje. Tak •tržni pristop v vseh oblikah in namenih investicijske gradnje uveljavljamo na naslednjih področjih:
•	področju ogrevanje, kamor uvrščamo termoenergetske objekte, cevovode ter notranje instalacije
•	področju tehnologije vode
0 področju prezračevanja in klimatizacije
•	področju elektroenergetike
0 področju telekomunikacij in signalno-vamostnih naprav
•	področju živilskih linij v procesni industriji.
Seveda lahko ponudimo tudi posebej le projekt, montažo ali dobavo naših proizvodov, pač glede na želje in potrebe naših partnerjev. Poleg omenjenih področij, kjer se uveljavljamo vse bolj z inženiringom so tudi priznani jugoslovanski proizvajalci
•	kmetijske opreme in strojev
•	gradbenih strojev in opreme
S livarskih izdelkov črne in barvne metalurgije
Da bi čim bolje ustregli zahtevam kupcev po nekaterih najsodobnejših proizvodih, ki jih v Jugoslaviji še ne proizvajamo, IMP zastopa nekatera najbolj znana evropska podjetja naše dejavnosti. Trudimo se, da bi zastopanje vse bolj preraščalo v višje in trdnejše oblike poslovno tehničnega sodelovanja, pri čemer že dosegamo lepe uspehe.
ALEŠ ČERIN
lempejevi monterji (iz tozda Montaža Maribor) pred kotlarno ' ol-kwitz pri Leipzigu, Nemška demokratična republika, jeseni 1981. (Foto: M. P.)
Dobrih dvajset let naših investicijskih del v tujini
Gradbene in montažne organizacije v Sloveniji in Jugoslaviji dobro vedo, kako pomembno je pridobivanje poslov za izvajanje investicijskih del v tujini. IMP pa je med tistimi dokaj redkimi organizacijami, ki so se že v začetku šestdesetih let zavedle pomena del na tujem, zato imamo danes vsekakor lepe prednosti pred tistimi, ki šele skušajo narediti prve korake čez meio.
O začetkih naših del na tujem in o najnovejših pogodbah, ki so v pripravi, je dal podatke pomočnik direktorja tozda Inženiring Jože Naglič, ki to področje dobro pozna, saj je vodil prve IMP-jeve pogovore s tujimi partnerji.
Takole je povedal:
IMP se je vključil v investicijska dela v tujini že leta 1961. Nastopali smo kot podizvajalci znanih nemških, švicarskih in avstrijskih montažnih podjetij, ki so naše monterje vključevali v svoje skupine. Do časa gospodarske reforme leta 1965 je naše sodelovanje z velikimi tujimi podjetji, kot so Siemens, AEG, Brown-Bovery, Sulzer, ROM in druge že toliko napredovalo, da so skupine naših inženirjev in monterjev samostojno prevzemale določene pakete v okviru večjih investicijskih del.
Že leta 1970 je 400 naših monterjev delalo v ZRN
Večinoma smo izvajali montažna dela na zahtevnih infrastrukturnih objektih, kot so tovarne, bolnišnice in letališča. Obseg teh del je bil kar precejšen, saj smo za dela na tujem do leta 1970 organizirali deset skupin s samostojnim tehničnim in administrativnim vodstvom. Delali smo na objektih v ZRN, Avstriji, NDR, Belgiji, Švici in Švedski. Samo v ZRN smo imeli leta f970, 400 monterjev.
Danes gledamo na te investicijske projekte, v katere smo se vključili s posredovanjem vodilnih zahodnoevropskih inženirin-ških podjetij, kot na učna leta. Tako naši monterji kot inženirji in tudi komercialisti so si takrat nabrali izkušnje, ki so nujne za prevzemanje investicijskih poslov na tujem.
Na tujem smo spoznali najsodobnejšo tehnologijo
Spoznali smo se s svetovnimi normani materialov, naučili smo se uporabljati najsodobnejša
orodja in opremo zlasti še za prezračevanje in klimatizacijo, ki je bila takrat tudi za Zahodno Evropo še novost, saj so jo ravno v tistem času začeli uvažati iz ZDA. Tako smo preko montažnih del spoznavali najsodobnejšo tehnologijo in to znanje prenašali v našo proizvodnjo. To je bila spodbuda za gradnjo tovarn instalacijske opreme in aparatov za jugoslovanske porabnike in za izvoz.
Naslednji kakovostni korak pri investicijskih delih v tujini je bilo samostojno delo od projekta do kompletne izvedbe. Naše prvo veliko delo te vrste na tujem je bila farma bekonov Ebers-walde v NDR leta 1968, katere vrednost je bila takrat ocenjena • na 35 milijonov dolarjev. Investitor je bil z našim delom zelo zadovoljen in pridobili smo si referenco, ki nam je prinesla 15 let neprekinjene, projektantske in montažne aktivnosti v NDR.
Začetek naših del v Iraku
Kot smo ocenjevali možnosti za nadaljnja montažna dela na tujem, smo posvetili posebno pozornost deželam v razvoju. Na velikih svetovnih sejmih naše stroke smo nastopili z geslom »IMP-vaš partner v tretjem svetu.« Prvi rezultat je bil skupen nastop s Sulzerjem v Iraku, kjer smo leta 1975 prevzeli elektroin-stalacijska dela v dveh tovarnah papirja v Basri. Tudi to delo smo uspešno opravili, o čemer se je glas hitro raznesel po Iraku in tako smo od leta 1978 skokovito povečali obseg montažnih del v tej,državi vse do današnje realizacije okrog 150. milijonov dolarjev letno.
Naš cilj je prevzeti dela oziroma dobaviti opremo tudi v druge države, pri čemer smo že zabeležili nekaj uspehov — v Alžiriji, Libiji, Egiptu, Nigeriji, Angoli in Sovjetski zvezi. Pri pridobivanju investicijskih del v tujini se povezujemo z jugoslovanskimi in tujimi podjetji za inženiring, odvisno od konkretnih del in zahtev investitorja.
Pridobivanje in izvajanje poslov na tujem terja ustrezno organizacijo
Seveda pa je bilo za pripravo tako številnih velikih ponudb, sklepanje poslov in njihovo izvajanje treba tudi primemo organizirati. Že leta 1965 smo v IMP ustanovili službo za dela v tujini ter izvoz in uvoz. Iz te službe se je nato razvil tozd Inženiring z dvema sektorjema: Investicijski sektor opravlja dela do podpisa pogodbe, nato pa nastopi sektor za blagovni promet, ki izvajalce pogodbe oskrbuje s potrebnim domačim in uvoznim materialom, istočasno pa skrbi tudi za klasični blagovni izvoz in uvoz za potrebe proizvodnih tozdov. Trenutno tečejo priprave, da bi blagovnemu prometu v IMP dali večji polet in zato to dejavnost organizirali v svojem tozdu, tako da bo tozd Inženiring skoncentriral vse sile na pridobivanje in izvajanje investicijskih del v Jugolsaviji in tujini.
V IMP smo dovolj zgodaj začutili recesijo na področju investicijskih del v 'domovini in se dogovorili, da lahko probleme reši le močnejši Inženiring. Tako je tozd Inženiring v zadnjih letih občutno povečal svoj ponudbeni oddelek, za katerega so prispevali izkušene projekte in operativce montažni tozdi in predvsem Projektivni biro. Tako lahko rečemo, da se je jedro vodilnih strokovnjakov Inženiringa kalilo v Projektivnem biroju ali naši montažni dejavnosti. To je izraz načrtne usmeritve, saj sodimo, da bo lahko dobro prodajal naše storitve le strokovnjak, ki IMP temeljito pozna, ki je začel iz operativnega dela.
Poglejmo po tem kratkem izletu v preteklost še najnovejše novice o delih v tujini in tudi, kaj se nam obeta jutri!
V	Alžiriji smo začeli pripravljalna dela za gradnjo dveh tovarn čevljev. To je nastop slovenskega gospodarstva v najvišji obliki, to je od projekta, gradnje, tehnologije, opreme, šolanja kadrov, vpeljave v proizvodnjo po načelu ključ v roke1 oziroma čevlje v trgovino. Ti tovarni čevljev sta primer, kako bi morali delati, v praksi pa žal ugotavljamo, da so redke stroke, kjer se Jugoslovani lahko vključimo v svetovno konkurenco s svojo tehnologijo ali celo z dobavami tehnološke opreme. Ravno to pa bi moral biti cilj jugoslovanske industrije, ne pa predelava oziroma sestavljanje raznih izdelkov iz uvoznih elementov z uvoznimi stroji in uvoznimi surovinami.
Nove ponudbe: Alžirija, Egipt, Libija, Tunizija
Tovarni čevljev v Trendi in El Bayadhu bosta naše prvo delo v Alžiriji, kaže pa,da ne tudi zadnje. Pravkar je v pripravi ponudba še za tretjo tovarno čevljev, kar je dokaz zadovoljstva alžirskega partnerja z našim dosedanjim delom.
V	konzorciju z Medtcomženi-ringom in Lesnino pa smo na željo Alžircev izdelali tipski projekt in ponudbo za bolnišnico z 200 posteljami. Če se bodo razgovori uspešno končali utegne ta tipska bolnišnica doživeti kar 50 ponovitev v manjših alžirskih mestih.
Preizkušamo tudi Egiptovsko tržišče. Tu sodelujemo v konzorciju, ki ga vodi IMOS in je izdelal ponudbo za vojaško naselje. To tržišče bo specifično, ker bomo nastopali v glavnem z našimi materiali in vodstvom izvedbe, medtem ko "bo 90 odstotkov delavcev domačinov.
Za Libijo smo pripravili cel paket ponudb, kjer spet nastopamo v najvišji željeni obliki, to
je kompletno prodajo vključno s tehnologijo — konkretno elek-trooptiko — skupaj z Iskro. Vsota vseh ponudb v Libiji dosega okrog 100 milijonov dolarjev.
Smelt pa obdeluje tuniško področje za kamor pripravljamo ponudbo za cementarno, podobno anhovski.
Ti podatki kažejo, da inženiringov ponudbeni oddelek intenzivno išče nova dela m prodira na nove trge. Vsako od teh' področij ima seveda svoje sposobnosti, ki jih spoznavamo tako z dobljenimi, kot izgubljenimi ponudbami, pravi Jože Naglič. Vidimo torej, da je delo ljudi, ki pripravljajo ponudbe za posle v tujini, izredno dinamično, tudi fizično naporno, predvsem pa terja širok spekter znanja — od poznavanja tehničnih problemov pa do mednarodnega prava — sposobnost hitrega odločanja in ne nazadnje tudi fizično kondicijo.
V tujini ni višje sile, ki lahko opraviči nespoštovanje pogodbe
Brez težav seveda ne gre, je dejal Jože Naglič ob koncu. Glavni problemi so cene, zahteve investitorjev p>o kreditih, spoštovanje, roki in želje domačih dobaviteljev ali izvajalcev po dodatnih plačilih.
Ce bomo hoteli resno in uspešno delati na tujem, bodo morali najprej vsi razumeti, kaj pomeni pogodbeno razmerje. V tujini so pogodbena določila sveta, nobene višje sile ni, pač pa mora biti vse opravljeno do pičice tako, kot je napisano v vseh točkah — od roka, kvalitete, do cene. Mi pa smo razvajeni, pri nas je pogodba kos papirja, jp se ga še dokaj poljubno spreminja, saj celo zakonodajalci ne cenijo pogodbenih odnosov. Primer za to je nedavno sprejeti Zakon o obligacijskih razmerjih, zaradi katerega smo morali spreminjati že podpisane pogodbe.
Seveda pa ni to vestno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti nič drugega kot dober poslovni odnos, zato bf v dobrobit stabilizacije morali del izkušenj in pravil obnašanja v tujini prenesti tudi do naših investitorjev v Jugoslaviji, je končal Jože Naglič.
LOJZE JAVORNIK


d navadnega prodajanja delovne sile na tuje smo kmalu I napredovali do prevzemanja kompleksnih investicijskih del
Stanko Krumpak je bil direktor Toplovoda in nato generalni direktor IMF od leta 1948 pa vse do leta 1980. ko je prevzel drugo nalogo ~ vode"Je "Ranega podjetja IMF-,Metali v Št. Jakobu na Koroškem. Kot dolgoletni vodilni delavec, znan po ambiciozno zastavljenih ciljih in odločnosti pri njihovem izvajanju, ima ogromne zasluge za razvoj naše organizacije. Ob petintridesetletnih sem ga naprosil, naj za Glasnik obudi spomine na teh petintrideset let.
Spomladi leta 1948 ste postali direktor Toplovoda. Začnimo s klasičnim vprašanjem, kako ste prišli v Toplovod?
» Prej sem bil predsednik planske komisije, nato pa sem bil z dekretom ministrstva za gradbeništvo LR Slovenije postavljen za direkotrja Toplovoda v Kranju. Takrat je imel Toplovod 62 zaposlenih.«
S kakšnimi problemi ste se srečali v novem okolju? Kako so se porodili prvi načrti za razvoj takrat majhnega podjetja?
»Najprej je treba vedeti, da je bil Toplovod kot republiško podjetje zadolžen za izvajanje republiških planskih objektov v prvi in drugi petletki. Takrat se ni poslovalo tako kot danes, pač pa smo delo dobivali po planu. Izvajali smo dela na vseh večjih republiških investicijah, ko so bile seveda v glavnem industrijski objekti.
Z drugo nacionalizacijo so bile, kot je znano, priključene Toplovodu firme Likar, Pičman in Nahtigal, tako da smo dobili v Ljubljani prostore na Slomškovi in Ilirski ulici, ter skladišče v Metelkovi ulici. Tako smo lahko maja 1948 preselili sedež montaže v Ljubljano, medtšTh ko je ostala proi vodnja takrat še v Kranju. Kmalu nato je bilo k Toplovodu priključeno še podjetje G reko v Mariboru, oktobra 1948 pa še livarna Smole na Trati.«
Omenili ste proizvodnjo. Kateri p; m b«l* prvi izdelki, ki jih je proizvajal Toplovod?
»V Kranju smo najprej delali razne elemente za toplovodne instalacije, na primer bojlerje, ekspanzijske posode in podobno. Vedeti je treba, da Jugoslavija pred vejno ni imela proizvodnji, instalacijske opreme, pač pa jv bila povsem odvisna od , uvoza-. Po vojni pa uvažati nismo mogli, za'o smo začeli te elemente sami proizvajati. Tako srno že leta 1950 začeli delati črpalke za centralno kurjavo. Leta 1953 pa smo tudi proizvodnjo preselili iz Kranja v Ljubljano in sicer na 1 rato.
Naslednji pomemben korak pri razvoju Toplovoda je bil leta 1951, ko je bil k Toplovodu priključen clektroinstaiacijski oddelek Tehnike, tako da je imel Toplovod zdaj poleg oddelka za vodovodne in toplovodne instalacije tudi oddelek za eleklroinsta-k-cije:«
Jugoslavija montažne dejavnosti pred vojno skoraj ni poznala, suj so instalacijska dela v glavne, m opravljala tuja podjetja, opremo pa so sploh v celoti uva-/a i. Po vojni je bilo za uresničitev razvojnih načrtov treba z velikimi napori razvijati lastno montažno dejavnost in proizvodnjo instalacijske opreme. Kako pa je bilo s kadri?
»Vprašanje kadrov se mi je zdelo od vsega začetka bistveno, zato sem V Kranju organiziral pivo inštalatersko šolo v Sloveniji. Prej so se namreč vodoinstala-terji šolali skupaj s kovinarji, toda takšno skupno šolanje jim seveda ni moglo dati dovolj specifičnega znanja, ki je potrebno za izvajanje montažnih del. Tako smo v Kranju postavili tri barake — dv e stanovanjski za internat in tretjo, v kateri so bile učilnice in kabineti.«
gradbišču po svoje uči vajence, kako najxleia. Da bi rešili ta problem, smo opremili delavnico, v kateri so potem najboljši monterji vodili praktični pouk, tako da so se učenci zares naučili delati, kot je treba.«
Kdo pa je poučeval?
»Splošne predmete so poučevali profesorji kranjske gimnazije, strokov ne pa Toplovodov! inženirji in tehniki.«
Fouk iz prakse za prakso, bi rekli danes, skoraj neke vrste usmerjenega izobraževanja.
-Res je. Kolikor vem, je bil Toplovod tudi prva delovna organizacija v Sloveniji, ki je uvedla praktični pouk. opazili smo namreč, da svak monter na
Kakšna pa je bila nadaljnja usoda te inštalaterske šole?
» Kasneje se je, mislim da leta 1955, preselila iz Kranja v Ljubljano in še kasneje se je združila z gradbeniško poklicno šolo. Ta šola zdaj nadaljuje tradicijo omenjene prve inštalaterske šole. IMF pa je bil stalno dobro povezan s to šolo, na kateri se oblikujejo kadri za našo dejavnost. Tako smo tudi mi leta 1970 organizirali oddelek za klimatizacijo.«
Omenili ste začetek proizvodnje instalacijskih elementov, ki je bila nujna, da bi se domača montažna dejavnost postavila na lastne noge in se otresla uvozne odvisnosti. Kako je Toplovod prišel do teh novih izdelkov. Je bilo to zgolj kopiranje ali že tudi lasten razvoj?
»V začetku smo seveda kopirali. Ce odmislim nekaj poskusov, se je razvojno delo v Toplovodu v pravem pomenu besede začelo šele leta 1960, ko smo ustanovili razvojno službo za avtomatiko in črpalke. Po priključitvi Elektrosignala smo nato ustanovili še razvojni oddelek šibkega in jakega toka, kasneje pa tudi razvojni oddelek za klimatizacijo.«
Govorila sva o poslovnem in strokovnem razvoju Toplovoda. Toda Toplovod je bil tudi med tistimi podjetji, ki so razmeroma zgodaj začela razvijati samoupravljanje.
»Tako je. Leta 1950 je bil izvoljen prvi delavski svet.«
Ta prva etapa v razvoju samoupravljanja v podjetju je razmeroma dobro opisana. Manj pa je gradiva o drugi etapi, ki je po mojem tudi zelo pomembna, to je o ustanovitvi enot z direktorji in svojimi delavskimi sveti, kar je pomenilo prv i korak k decentralizaciji upravljanja IMF ki je bil takrat še razmeroma velika organizacija.
»Spomladi leta 1963 je prišlo do združitve Toplovoda in Elektrosignala, s L januarjem 1964 pa smo izvedli decentralizacijo, imeli smo šest obratov, to je Ogrevanje-vodovod, Ljubljana, obrat Maribor, Koper, Trata, Elektromontaža in TEN. Vsak od teh obratov je imel direktorja, imeli so tudi lastne tehnične službe in tudi obratne delavske svete. In ker smo vedeli, da obratom ne moremo dati v roke le planov, ki jih morajo izpolnjevati, smo določili, da obratni delavski sveti samostojno razpolagajo s petdesetimi odstotki dobička oziroma skladov-, kar smo naslednja leta povečevali za po 10 odstotkov in tako prišli, da so obrati leta 1966 sami odločali o porabi 70 odstotkov skladov in je šlo le 30 odstotkov v centralni sklad za investici je. Moje stališče je bilo takrat, da moramo vodilni delavci podjetja obratom pomagati, jih usmerjati, medtem ko moramo odločanje prepustiti njim.«
Vemo, da se je IMF naslednja leta zalo naglo razvijal. Ali bi lahko rekli, da je omenjena decentralizacija prispevala k razvojnemu poletu?
»Vsekakor je decentralizacija dala obratom spodbudo za razvoj tako po tehnični kot po investicijski strani.«
nega dela. Kakšni problemi so se pojavljali ob tem?
»Člani takratnega vodstva delovne organizacije nismo imeli nobenih pomislekov pri ustanavljanju tozdov. Najprej smo po sprejemu ustavnih amandmajev reorganizirali prejšnje obrate kot tozde, po sprejemu Zakona o združenem delu pa smo pripravili predlog za ustanovitev sestavljene organizacije z več delovnimi organizacijami.
Moram pa reči, da kasnejša praksa ni šla povsem po dogovorjenih smernicah. Kot izhodišče nove samoupravne organiziranosti v sozdu smo se dogovorili, da se bodo osnovne poslovne in razvojne funkcije koncentrirale na ravni delovnih organizaciji, se pravi razne službe od finančno-računovodskih do razvojnih. Praksa v IMF pa gre v to smer, da hočejo imeti tozdi vse, da se službe drobijo, obe-x nem da duplirajo in triplirajo. S tem se zmanjšuje učinkovitost in izredno povečujejo stroški. Poglejte, še v letu 1975 je bilo ra-
zmerje med proizvodnimi in režijskimi urami 70 proti 30 v korist proizvodnih, zdaj pa je že 50 proti 50.
Z vprašanjem organiziranosti sem se precej ukvarjal, primerjal sem stanje v različnih delovnih organizacijah in različnih panogah in sem ugotovil, da je ta samoupravna razrahljanost značilna za vso gradbeniško panogo, kamor spadamo tudi mi, monterji. Industrija je bolj homogena kot so gradbinci in monterji, tam so tozdi med seboj tesneje povezani.«
ter jev v Reutlingen, nato pa so šli v tujino tudi elektromonterji v kooperaciji s Siemensom.«
V teni pogovoru ne moreva mimo zelo pomembnega dejstva, da je Toplovod že pred več kot dvajsetimi leti začel delati na tujem, kar je še zlasti aktualno v sedanji gospodarski situaciji. Mislim, daje bil Toplovod ena prvih slovenskih organizacij, ki so prevzele dela v tujini.
»Res je, Toplovod je bil prvi. Že leta 1961 smo prevzeli dela za Sulzerja v Baslu. Kmalu nato je šla naslednja skupina naših mon-
Kako je prišlo v Toplovodu do odločitve, da prevzamete dela v tujini?
»Preprosto: potrebovali smo devize za opremo in ker nismo imeli proizvodov, ki bi jih lahko izvažali, smo morali na tuje z delovno silo. Toda od navadnega prodajanja delovne sile smo kmalu napredovali do tega, da smo samostojno prevzemali posamezna dela. Iz Švice in ZRN smo prehajali tudi na druga tržišča — v Avstrijo, NDR, leta 1975 pa smo skupaj s Sulzerjem začeli prvo delo v Iraku.«
Kako je takrat politika gled-lala na vašo angažiranost v tujini?
»Prva leta nismo slišali nobenih komentarjev, nato pa smo slišali nekaj kritik, češ doma je toliko dela, monterjev manjka, vi pa prevzemate dela v tujini. Moram pa reči, da to niso bila neka politična stališča, recimo.
republiškega izvršnega sveta. pa obrobne opazke na raznih-^ Stankih. Mi se zanje nismo z1" nili in smo delali naprej. K1’!9, Č so nam sledili tudi gradbinclMo; potem tudi teh pripomb ni111 rern več.«	)ttO(
Res je, zlasti po gospoda^tažr reformi se je slovensko g razpre, ništvo in tudi montažna dejf.Ob nost močno angažirala v t**rkak Kasneje pa se je večina orga^etil cij vrnila v domače loge. ^Jjud menite, da je ravno IMP i med tistimi redkimi orgafli^obj, jami, ki so vsa ta leta sklepfod, nove in nove pogodbe za i^jJfKid nje investicijskih del v tujini- « » Kot že rečeno, je IMP k*T,a![aZ| zlasti po letu 1965, postop^bv prevzemal vse bolj komplpk%a\ dela. Prevzemali smo tutti r k jektiranje, skratka začeli slVsel uvajati kompleten inženiring k izvajanje montažnih del in n-s^ S ostali le pri prodajanju delo1 ]< sile. Mnogi drugi pa niso raV!1?rnc tako, zato smo se morali untf^av
LOJZE JAVOR^stik tist Več
Razvoj, ki je omogočil boljše življenje
i
Kristina Zevnik, ali Tinca, kot ji pravijo vsi prijatelji in sodelavci, je prišla k Toplovodu, skupaj z okrog 30 delavci zasebnega montažnega podjetja inž. Boleslava Likarja iz Ljubljane.
»Spomladi 1947 sem se zaposlila v tehničnem sektorju Likarjevega podjetja. To je bilo zasebno podjetje za montažo centralne kurjave in toplovoda. Kmalu nato je bilo nacionalizirano. Uradno sicer šele 1948, toda v resnici je inž. Likar svoje podjetje priključil h Toplovodu že 1. oktobra 1947.« Tako je Tinca Zevnik prišla med tiste de-
Tinca Zevnik
Naslednja etapa v organizacijskem in samoupravnem razvoju sta bila ustanovitev temeljnih or-ganizacih združenega dela in nato reorganizacija IMP v sestavljeno organizacijo združe-
lavce, ki so v IMP od ustanovitve Toplovoda dalje.
Firma inž. Likarja je imela prostore v Slomškovi ulici 27. V pritličju te hiše je bilo skladišče, v prvem nadstropju pa pisarne. Inž. Likar je po združitvi ostal v Toplovodu kot uslužbenec, kasneje pa je postal predavatelj za strojništvo na Univerzi.
Takrat je bil sedež Toplovoda še v Kranju. Direktor-je bil Jože Lazar, tehnični direktor pa inž. Dušan Gregorka. »Gregorka si je menda tudi izmislil ime Toplovod,« pravi Tifica Zevnik. »Razmišljali so kako naj bo novemu podjetju ime, pa je Gregorka rekel: V glavnem delamo kurjavo, se pravi toplo vodo, pa imenujmo podjetje Toplovod.«
Spomladi 1948 je bila druga nacionalizacija in v Toplovod so poleg Likarjeve firme vključili še nekaj manjših podjetij — v Ljubljani še firmi Pičman in Nahtigal v Kranju Florjančič, malo pozneje pa še v Mariboru podjetje Grčko. Maja 1948 so sedež podjetja prenesli v Ljubljano. Takrat je bil direktor že Stanko Krumpak.
Koliko je bilo takrat zaposlenih v Toplovodu?
»Okrog devetdeset, k^jti razen Likarjevega podjetja so bila vsa ta podjetja majhna s po manj kot deset-delavci,« se spominja Tinca Zevnik in nadaljuje:
»Po Ktumpakovem prihodu in preselitvi podjetja v Ljubljano so začeli formirati oddelke. Na Slomškovi ulici, v nekdanjih Likarjevih prostorih, se je začel ra-zvojno-tehniški sektor Toplovoda. Na Ilirski ulici, tam kjer je
imela prej prostore firma Pičman, pa se je formirala finanč-no-računovodska služba, to je oddelek za obračun osebnih dohodkov, fakturni oddelek in druge finančne službe. Do pomladi 1948 sem delala v razvojnem oddelku, potem pa me je direktor Krumpak prisilil, da sem šla, čeprav nerada, v obračun osebnih dohodkov.« In tako je
prišla v finančno-računovodsko službo, kjer je ostala do danes.
Da bi združili službe, ki so bile na različnih lokacijah — na Slomškovi in Ilirski ulici, se je porodila zamisel o gradnji barake na črtomirovi ulici. Gradili pa sO jo udarniško ob popoldnevih.
»Vsi, od monterjev do administracije s Krumpakom na čelu smo hodili po delu gradit novo stavbo. Pa ne samo, da smo tako postavili barako na Črtomirovi, še marsikaj drugega smo opravili udarniško. Kolikokrat smo šli ob popoldnevih ali celo ponoči razkladat železniške vagone! Če so prišle cevi ali drugo blago in ni bilo delavcev za raztovarjanje, so pač organizirali udarniško delo. Takrat so bili drugačni časi, kot danes.«
Zdaj pa se ljudje pritožujejo, da je malica slaba. Le poglejte, kako smo delali včasih po šest ur tedensko in še popoldne neplačane nadure, pa tople malice nismo imeli, sploh ničesar nismo imeli.
Pa ne le malice. Takrat tudi ni bilo izobraževanja ob delu, skoraj ni bilo možnosti za nakup stanovanj. Vse to smo organizirali v letih po združitvi ob tem, da smo v istem času zgradili še celo vrsto tovarn in nakupili veliko opreme. Hočem reči, da smo obenem tudi veliko naredili za standard delavcev.«
De, o tem se dostikrat p°FPfe vaijamo. Toda zdi se mi, da
povezanost ni izgubila zatoUriG: je IMP rasel, pač pa se je naspani
spremenilo življenje in |r^)ev danes drugače razmišljajo, drugačne dlje, kot so jih k" na včasih.
»Res je tudi to. Zdaj se lj^LJ bolj posvečajo sebi — angaž**3"
se na primer z gradnjo hR£,.^i
drugimi problemi ali pa se p0^ j
čajo konjičkom. Razen tega, ^ bili včasih ljudje zadovol/j1*^ majhnim, danes pa ni nič vec
dosti dobro za nekatere.
imam cel kup fotografij z To so bili skromni izleti a sfl*° •
S kakšnimi občutki primerjate tiste čase in življenje takrat z današnjim?
»Iskreno povem, da pogrešam tiste čase. Takrat smo se medse-boj vsi poznali in to je zelo vplivalo na odnose. Razvoj podjet ja, problemi, vse to nam je bito vsem jasno. Zdaj pa so naša spoznanja bolj ozka, oblikujejo se majhni kolektivčki, ki nimajo več vpogleda eden v drugega. Včasih pa smo se poznali vsi od kurirjev in monterjev, do administracije in vodilnih in vsi smo bili v nekem smislu enaki. Danes pa ne čutim več tiste širše povezanosti in moram reči, da jo močno pogrešam.«
Še\
ne (N
jih udeleževali z veseljem, (V ^ zato, da bi ne vem kaj dobil*’ smo, da smo bili skupaj.
tič se ***<
Moram pa reči, da senl„(vn svojimi hajbližjimi sodc**1^.
vseh teh petintrideset let Iep^mj: zumela. Ko sem prišla v ta od , lek, ga je vodil Pečnik,
nricpl 7nn^nriF ntpoa	1^
prišel Zupančič njega Pa JekejvS( sledil kot vodja računovods*G^
sektorja Lojze Kosi. Moran)‘ T da smo se ob njem vsi ni*1 ’
naučili v stroki in da je tudis*
vodil kolektiv tako, da
.nAr
vedno živeli v lepem sožitju- ^ ? lali smo veliko, ampak kad*1 j J'
bila prilika, smo se znali sk**P
m<UPOVetŠjZE JAVOR-*1
Toplovod in kasneje IMP je slovel kot organizacija z dobro akumulativnostjo in prav visoka akumulativnost je pojasnilo, kako ie bilo mogoče izpeljati ambiciozne investicije in doživeti tak razvoj, kot ga je IA1P dosegel. Toda kot vidimo, so bili začetki skromni. Kdaj so se pravzaprav začela tista zlata leta, ko je bilo denarja za razvoj na pretek?
/Že v petdesetih letih je ime! Toplovod zelo lepe gospodarske rezultate. Po združitvi z Elektro-signalom pa se mi zdi, da se je to začelo odražati tudi navzven. Takrat smo se uveljavili na tržišču kot močna firma, ki dela solidno, kar nam je prineslo ugled, ta pa nam je omogočil dobre poslovne rezultate.
Res je, kot pravite, da smo akumulativnost izkoristili za investicije v razvoj, vendar ne samo to. Zelo se je tudi izboljšal standard delavcev. Poglejte, še v Črtomirovi družbene prehrane sploh ni bilo. Imeli smo pol ure odmora. Ob desetih je zazvonil zvonec, tako kot v šoli in lahko smo šli ven, če je bilo lepo vreme. Nekateri so si malico prinesli s seboj, drugi pa so jo šli kupit v trgovino, kakor se je kdo znašel. Ob pol enajstih pa je spet zvonec označil konec malice. No, potem so zvonec ukinili, ampak družbene prehrane pa nismo dobili vse, dokler se nismo preselili v novo poslovno stavbo na Titovi.
Tbpiovodovo skladišče na Metelkovi.
*S	..lil	*	.j-
*
r	1.	.
-	,	|..	I
« t e »
j? n -	i
jaz	sil
9f|	Sf		Jg Ja
	fjkA		
■ t '	\	MM	mmm	
, -■*
')r
Spomin na nekdanje časef Takole so se delavke računovodsri^ ^
kale pred barako na Črtomirovi leta 1962, preden so se Pre$e Parmovo ulico.

Naše največje bogastvo so izkušeni monterji -
’'%>,arian	v°dja izvedbenega oddelka v tozdu OV, in Anton
*c, vodja montaže v tozdu OV, sta edina od nekdanjih Toplovod-'M monterjev, ki še danes delata v IMP-ju.
Košir: »In ni ustrezno stimuliran v primerjavi s svojo težavnostjo.
n:il a
(jU e gledamo zgodovino IMP bilr °Z| današnje razmere, ne mo-•a » mimo ugotovitve, kako ,itltJCn° se je razširila naša mon-jb<pr "a dejavnost in kako je tja-°Va 3 niena opremljenost, •v, tem se seveda vprašamo, ■ .,° vam je v tistih povojnih j:	?b toliko manjšem številu
1 m skromnejši opremljeno->BL.UsPevalo narediti vse velike i od Litostroja do Tama, ^.Železarn do tovarne glinice v
^'dričevem?
i4a? °Slr: “Takrat nismo dosti o4vPraVlja,i- Liani so bili sprejeti, ksiu ®Zn°sti določene in roki po-pr eleni in so tudi držali.«
sifQSe^®ntr°lirali so jih ministri
l« 5°šir: »Tako je.« p j.e ',neli kaj zapletov?
°Slr; »Zaradi rokov ne, ker M®Se jih držali. Imeli pa smo te-p e’ ker dostikrat nismo dobili Nltiv83 materiala. Celo cevi do-ti„ yat n> bilo pravih dimenzij. V Večlh Povojnih časih je bila naj-1 lo « 3 tezava, da je vsega manjka-
lmc: »če vprašate, kako zmogli vsa ta dela, moram
>*Kdvčn°811 vsa ta dela’
^^rat )?Cm Poudariti, da se je ta-Mhosi ' elal° z veliko večjo zagna->4ni a° kot danes. Bili smo pono-»4jev’i Sm° bi,i eni Prvih monter-ibi u^3 Smo delali te pomembne flasv •e' Takrat smo veliko dali . v°je ime in dejavnost.
llH Pa lahko rečete o razvoju ‘ ND>ie V montaži? Katere so n,en,bncjše spremembe v » petintridesetih letih?
'. h, ritt,c:
»Ne bi rekel, da je 'a doživela bistven napre-uflkist Monterji smo bili in smo v totUnjv3 rokodelci- Vsak objekt je o ^evat- ln na vsakem moramo re-- dizhnih nove probleme. Kar je iolaj-Sav’ so šle v tej smeri, da UčinlUiei° delo in povečujejo ^ tner °yitost. Tako smo, na pri ,v'Voj ‘ Vcasih ročno urezovali na-raVca’., danes imamo rezilnice. Jiplin., " s° imeli varilci razvijalce a jkah <(’ danes imajo plin v jeklenih Košir 1
egv$e »ln novost je, da imamo vnaPreJ pripravljenih
4^' v začetku smo na i^PoljSk SC1^ krivili cevi. Imeli smo iflrtrivj]kovačnice, kjer smo cevi 56"0, z-' 'n seSrevali. To je napor-r )nja. tl"Udno ifi lerja precej zna-pivarni5vnys Pa dobi monter to-sam0 *° Vdelan lok, ki ga nato Jlittilad ZVari- Danes marsikateri Znal u'knonter verjetno niti ne bi
Poviti s»e na mnogih objektih. ebej kakšnega, ki se ga še po-ielodnh°m'niate’ bodisi da je fc^ebn r° uspelo, ali da ste imeli valin,1.e,tezavci ati da ste reše-
Omenili ste znanje. Tudi to je bil problem, saj je imela Jugoslavija pred vojno slabo razvito montažno dejavnost. Največja podjetja so imeli v rokah tuji podjetniki. Domačih strokovnjakov je bilo malo. Kako ste reševali ta problem?
Košir: »Omenil bi inž. Likarja, ki je bil podjetnik in se je njegovo podjetje priključilo Toplovodu. Je pa imel za tiste čase dober vodilni strokovni kader.«
Primc: »Toplovod je dal precej za usposabljanje. Čelo vrsto inženirjev in vodilnih monterjev smo poslali tudi na izpopolnjevanje v tujino. To je bilo leta 1959, takoj po tem, ko so se meje začele malo bolj odpirati. Prej je bilo, kot veste, zelo težko priti čez mejo.«
Košir: »Sam sem bil med tistimi, ki smo se šli leta 1959 izpopolnjevati v Švico. Tam sem bil pol leta.«
Kaj pa ste se naučili?
Košir: »V Švici so takrat delali precej stropnega in talnega ogrevanja. Moram reči,da se stropno ogrevanje pri nas ni nikoli uveljavilo, pa tudi zunaj so ga prav kmalu opustili, ker je slabo vplivalo na počutje ljudi. Talne kurjave pa so ostale. Spoznali pa smo tudi sodobnejša orodja in jih začeli uvažati, da smo olajšali delo monterjev.«
Kmalu nato je začel IMP tudi izvajati montažna dela v tujini. Ste kdaj delali v tujini?
Primc: »Jaz sem delal na nekaterih objektih. Spominjam se, na primer, dogodka, ko smo delali kotlarno Herzfeld v NDR. To je bilo v istem času, ko smo delali tudi farmo Eberswalde. Takrat mi je rekel neki domačin, gradbeni inženir: »Poglejte, kako so se stvari spremenile! Včasih smo mi Balkan zalagali z opremo, danes pa Balkan nas.« V Herz-feldu smo montirali kotle Djuro Djakovič. Mislim, da ga je to kot starejšega inženirja prizadelo. Je pa vpršanje, ali bi bil Djuro Djakovič tudi danes še konkurenčen.«
Kako pa gledate na prihodnost?
Košir: »Bolj črno. Vsak dan se ukvarjamo s problemi, ker ni
. dela, ker so cene nizke. Včasih so nas pa zasipali z delom.«
Zasipali so nas z delom in imeli smo dobro akumulacijo. Bi rekli, da smo ta denar dovolj smotrno nalagali?
Primc: »V IMP smo na račun dobrih zaslužkov montaže dolga leta gradili proizvodne objekte. Najprej smo zgradili proizvodnjo na Trati in montaža se je morala preseliti na Vojkovo, od koder smo se zaradi širjenja proizvodnje morali spet izseliti in smo končno'"pristali v Črnučah. Upam, da v teh nekaj letih, kar jih še imam do pokojnine, ne bom doživel nobene deložacije več.
Toda če se povrneva k vprašanju perspektiv, bi rekel, da delo še bo. Ne bo pa več časa, da bi delali dolgo. Včasih smo delali tovarno tudi po tri leta. V zaostreni konkurenci pa bomo dobili posel, če ga bomo sposobni narediti v letu dni. Mislim pa, da tu ne bodo glavni problem ljudje. Imamo monterje, ki znajo dobro in hitro delati. Glavni problem je oprema, ker so dobavni roki dolgi.«
Hočete reči, da je IMP montažna dejavnost dolga leta pomagala graditi proizvodnjo, zdaj pa je prišel čas da proizvodnja pomaga montaži?
Primc: »Vzeli ste mi z jezika. Zdaj bi morala proizvodnja pari-rati našim potrebam v skupno korist.«
Še nekaj je na koncu dodal Anton Primc: »Vsi bi se morali zavedati, da so največji kapital montaže delavci z dolgoletno prakso. Monter se ne izuči v šoli pač pa na gradbišču. Šola mu da osnovo, šele s prakso pa dobi potrebno znanje. Zato so izkušeni monterji naše bogastvo, ki ga moramo varovati.
Košir: »Res, to je pomembna resnica, da je človek najpomembnejši. Če pogledam, kaj smo delali v zadnjih letih, vidim, da nam je vsak pomembnejši objekt pobral enega ali dva človeka. Poglejte, kopališče Tivoli, Iskra — Elektrooptika, stolpnica Bavarski dvor in drugi. Povsod, kjer montiramo zahtevamo opremo, se pojavi investitor, ki želi človeka za vzdrževanje. In kdo je za to primernejši od tistih, ki so opremo montirali? Plačajo ga bolje, mi pa izgubimo človeka.«
LOJZE JAVORNIK
Naša gradbišča: Rudnik urana Žirovski vrh
Pri gradnji rudnika urana Žirovski vrh, ki so ga začeli graditi v letu 1979, sodeluje tudi IMP. Za to investicijo je tozd Projektivni biro izdelal strojno tehnološke projekte vključno z inštalacijami. Osnovne podloge za te projekte je izdelala firma FLOUR MINING METALS iz ZDA.
Del opreme so dobivali tozd 1PKO Podpeč, DO TIO Idrija in tozd ISO Slovenske Konjice.
Cevne inštalacije montirajo monterji iz tozdov OV in Klima montaža, elektroinštalacije pa monterji iz tozda Elektromontaža. Z deli na tem objektu je IMP začel konec leta 1980 in jih bo predvidoma zaključil do preizkusnega pogona konec junija prihodnje leto.
Dela omenjenih treh IMP-jevih tozdov pa obsegajo montažo procesnih in neprocesnih napeljav vključno z dobavo vseh potrebnih armatur.napeljave elektroinštalacij in izgradnjo vseh trafopostaj.
Celotna vrednost IMP-jevih del s projektiranjem in dobavo vred pa bo znašala okoli 250 milijonov dinarjev.	,
Pri izvajanju nekaterih IMP-jevih del nastajajo problemi zaradi nedobavljenega repromateriala iz uvoza in tudi zaradi pomanjkanja materiala na domačem tržišču. Na sliki: Kotlarna Rudnika urana Žirov-
ski vrh-	MARIJA PRIMC
TIO Idrija: Hitra rast produktivnosti
Pri Sebno zahtevne probleme!
nenit^' * Nobenega ne bi mogel <er je * kQt nekaj posebnega, delaš fiVsak objekt, na katerem
IMP v Idriji je bil ustanovljen z odločbo občinskega ljudskega odbora Idrija 11. novembra 1954 pod imenom Komunalno podjetje Idrija. 10. maja 1963 se je podjetje preimenovalo v montažno podjetje Simpleks Idrija. 1. januarja 1973 pa se je to podjetje priključilo k IMP Ljubljana.
Stanje podjetja Simpleks pred priključitvijo k IMP Ljubljana je bilo takole: Stopnja zaposlovanja je precej presegala stopnjo zaposlovanja v Sloveniji. Po uspešnih korakih na montažnem področju je bil tudi dohodek nadpovprečen, obseg del pa se je z nadpovprečno stopnjo rasti po-
_	. .	------- — večeval. Kasneje je začela upa-
Varni; Pnmer, v kemični to-	dati akumulacija in likvidnost
i kšna :0raš najprej spoznati,	tako,da podjetje pred pripoji-
a*'k° rti t.ehno,°g'ja> da boš tvijo k IMP Ljubljana ni moglo de*aš cpi°ndra*. °Prcmo- Lahko izpolnjevati prevzetih kratko-
0 tova C^a-* P°sebnega. Naj bo soli d/33’ naJ bo hotel, ali kar-,SakemU^e8a’ monter mora na Probjp °bjektu reševati nove novo cin--1- ^sak objekt je zame *večiprnZ1Vetie- Rutinsko delo je drUei “ stanovanjski blok, vsi delaj -bjekti pa so unikati. Če
ki; *
ete-
V,<t$ pol« ,	LvCtlllkU
*°dace ■ dve lovarni iste vrste, K	njima deset let ča-
nanZ 'j6’ tehnologija to-jaš 2nova^°Va*a’ sLet za^e"
'ZariiY|ZC*a'* gledamo našo orga-oOašn’Pot.em moram reči, da
"šeni vodi?C -* kapital ljudie’iz" lo|golet m monterJi- ki imajo .teševa,; n° Prakso in so sposobni "le, ke naJrazličnejše proble-^sn0Va So univerzalni. Res je afjenip ■ 8-a montažnega dela
er mol V,5ačenje. Toda mon-
‘Prcln Poznati tudi funkcijo" M,," / kl J° vgrajuje.«
^tenhnj ersk* Pok*'c ie torej zelo ^ ^rim
Poklic in'	rcd vse m je to težak
ln tudi zanimiv.«
ročnih in dolgoročnih obveznosti. Poslovno leto 1972 je Simpleks zaključil z izgubo v višini 600 milijonov starih dinarjev. Rešitev je bila v iskanju širših integracij.
Med najugodnejšimi možnostmi je bila integracija z IMP Ljubljana. Zato je 1. januarja 1973 delavski svet sprejel sklep o integraciji. Samo pol leta kasneje je bil sprejet sklep o organizaciji v temeljno organizacijo združenega dela. Mesec kasneje je bil podpisan samoupravni sporazum o združitvi z delovno* organizacijo IMP Ljubljana. Ko je L januarja 1978 prišlo do samoupravne reorganiziranosti IMP Ljubljana v SOZD, se je tozd
TIO skupaj s tozdi Klima montaža, Klima proizvodnja in Panonija združil v delovno organizacijo IKOS oz. Klimat. Z rastjo tozdov in z usmeritvijo posameznih programov v specifične dejavnosti s področja kmetijstva, klima tehnike in montaže se je DO Klimat L januarja leta 1980 razformi-rala tako,da so iz nje nastale tri delovne organizacije: Panonija, Klimat in TIO. Klima montaža pa se je priključila k Promontu. Današnji naslov firme je IMP TIO Idrija.
Pravi razvoj je delovna organizacija TIO dosegla po letu 1973, ko so se stabilizirale razmere in, ko se je uvedel proces proizvodnje klimatskih naprav. V tem obdobju se je šestkrat povečal obseg poslovanja, produktivnost dela se je povečala za štirikrat. Tako produktivnost so dosegli z investicijami v sodobno tehnologijo in z razširitvijo proizvodnih prostorov. Pomemben dejavnik v utrditvi razmerje tudi žaključenost te delovne organizacije v poslovni sistem IMP. ki se kaže iz štirih zornih kotov in sicer iz programske usmerjenosti na področju klimatizacije, industrijskih posod, sanitarnih vozlov
in novih programov za štednjo energije. Ves čas je bila prisotna tudi finančna povezanost z interno banko in povezanost pri dopolnjevanju programa kot rezultat širitve investicijske dejavnosti sozda IMP na jugoslovanskem trgu in tujih trgih.
Ugodni poslovni rezultati v letih 1973 do 1978 so pripomogli k normalizaciji finančnih razmer, saj se je v tem času dohodek povečal za osemkrat ter celotni prihodek za šestkrat. Bistveno počasneje pa so naraščali osebni dohodki od produktivnosti dela tako,da je DO TIO v letu 1978, ko je bila na višku svoje uspešnosti, povečala amortizacijska sredstva za šestkrat in dosegla 34-odstotno stopnjo v rentabilnosti v primerjavi s poslovnimi naložbami. Dotedanja investicijska aktivnost kaže na nekatere izrazite poraste v letu 1969, ko so bili postavljeni novi obrati v Idriji, nato leta 1973, ko je bilo sanacijsko leto in leta 1979, ko je bila zgrajena nova tovarna industrijskih posod v Godoviču ter leta 1980, ko je bila postavljena nova tovarna za proizvodnjo klimatskih naprav.
Od leta 1978, ko je bila aktivirana prva investicija po sanacijskem letu 1973, so se začele kazati likvidnostne težave, ki so jih delovna organizacija TIO še do danes ni otresla. Poleg likvidnostnih težav se je z realizirano
gradnjo v Godoviču poslabšala struktura osnovnih naložb, upadal je relativni pomen tehnološke opreme. 84 odstotkov opreme je bilo odpisane. Vloženih je bilo ogromno finančnih sredstev v infrastrukturo, ki še sedaj zelo bremenijo obseg razpoložljivega dohodka.
V	letu 1969 je bilo v nekdanjem Simpleksu zaposlenih 550 delavcev in je bila ta OZD v idrijski občini deklarirana kot eden od nosilnih stebrov indi-strializacije občine. Po integraciji leta 1973 so se montažne dejavnosti preselile v druge delovne organizacije tako,da je v tem času padel delež zaposlenih za več kot polovico, tako, da je bilo v letu 1973 zaposlenih 210 delavcev. Sedaj je v delovni organizaciji TIO zaposlenih 330 delavcev na treh ključnih programih in sicer na programu klimatskih naprav, na programu instalacijske tehnike in na programu industrijskih posod.
V	DO TIO se zelo čuti pomanjkanje . obratnih sredstev, pogrešajo pa tudi plasma svojih izdelkov tako na jugoslovanskem trgau, kot tudi na zunanjih tržiščih v takem obsegu, da bi lahko uvedli industrijski način proizvodnje. Zato je glavni cilj te delovne organizacije po postavitvi kriznega štaba, ki ga označujejo kot tretjo sanacijo, da se razširi trg za obstoječo proizvodnjo
v takem obsegu, da bo možen industrijski način proizvodnje na obstoječih in novih programih. Ti programi bodo dopolnjevali asortima klimatskih naprav, kijih IMP vgrajuje na svojih objektih ter prodajo opreme tujim monterjem, kar vse bo omogočilo boljšo akulumacijo v prihodnje.
Osnovna strategija razvoja DO TIO temelji na poglabljanju programa s področja klimatizacije, na uvajanju izdelkov s področja štednje energije ter na širjenju programa racionalizacije izgradnje stanovanj. DO TIO bo tako postala v prihodnjih letih pomemben dobavitelj opreme za celoten SOZD IMP in za monterje v drugih državah.
Z vključitvijo v mednarodno delitev dela se je resneje spopadla letos, ko dosega izvoz v višini 1 milijon ameriških dolarjev s tem, da namerava letno podvajati izvožene količine svojih izdelkov tako, da bo leta 1985 dosegla 50 odstotkov izvoza na konvertibilno področje.
Zato vzpodbuja prizadevanja sozda za enotno poslovno politiko na področju osvajanja tretjega sveta ter za tako samoupravno organiziranost posameznih delovnih organizacij in sozda, ki vodijo v večjo dohpd-kovno soodvisnost in poslovno uspešnost.
MARIJA PRIMC
Predstavljamo vam tozda Trata-Avtomatika
in Trata-Črpalke
Z letošnjim 1. januarjem sta se iz tozda Trata konstituirala tozda Trata Automatika in Trata Črpalke. O tem, kaj delata nova tozda in kakšna je njuna samoupravna organiziranost bo povedal tale zapisi
__V tozdu Trata Avtomatika
združuje delo 193 delavcev. Direktor tozda je Boris Gazvoda. Tozd je organiziran iz treh sektorjev in sicer iz proizvodno tehničnega sektorja, razvojnega sektorja in splošno kadrovskega sektorja. Druge naloge v imenu tozda pa opravlja delovna skupnost skupnih služb DO IKO.
Proizvodni program tega tozda obsega proizvodnjo regulacijskih naprav za sisteme ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije ter v novejšfcm času tudi procesno tehniko. Poleg tega je v tozdu tudi močna servisna dejavnost.
Proizvodnja regulacijskih naprav obsega elektronsko regulacijske naprave, elektromehanske regulacijske naprave in regulacijske naprave brez pomožne energije.
Planirani celotni prihodek, ki naj bi ga tozd letos dosegel, znaša 250 milijonov dinarjev, dohodek naj bi bil 106 milijonov dinarjev, 'akumulacija pa je predvidena v višini 24 milijonov dinarjev. V prvih 6 mesecih letos je znašal celotni prihodek 167 milijonov dinarjev^jrar je' 67 odstotkov
Boris Gazvoda
Anton Plantan
Peter Slapšak
Bojan Novak
planiranega letnega dohodka, dohodek je tozd dosegel v višini 75 milijonov dinarjev (71 odstotkov planiranega v celem letu) ter akumulacijo v višini 285.000 dinarjev (119 odstotkov letnega plana).
S konstituiranjem obeh tozdov Trata Avtomatika in Trata Črpalke so na Trati želeli doseči, specializacijo posameznih programov in sicer proizvodnjo avtomatike ter proizvodnjo črpalk. Hkrati pa so hoteli s tem doseči tudi hitrejšo uresničitev zastavljenih srednjeročnih ciljev. Ugodni gospodarski rezultati se kažejo tudi v poslovanju letošnjega tretjega četrtletja.
Razvijajo nove izdelke, ki jih bodo lahko izvažali
Najšibkejša točka v poslovanju tozda je izvozno uvozna menjava, saj so v prvem polletju uresničili komaj 30 odstotkov uvoznega plana. Res je, da zamujeno popravljajo, kot je dejal direktor. Boris Gazvoda, a bo kljub temu izvoz predstavljal komaj 6 odstotkov celotnega prihodka. Z razvojem nekaterih novih proizvodnih programov, so si v tozdu postavili za cilj, da bodo v prihodnjem letu uresničili izvoz v višini 10 odstotkov celotnega prihodka. Čeprav je minilo že 8 mesecev poslovanja v novem tozdu.še vedno niso organizirali vseh služb. To imajo namen ure-, diti še letos, ko bodo razrešeni prostorski problemi, ko se bosta tozd ITAK in delovna skupnost DO IKO preselila v nove prosto-
re.
V tozdu Avtomatika so doslej največ pozornosti namenili kadrovski zasedbi razvojnega sektorja, kjer je zaposlenih 23 delavcev, predvsem inženirjev prve in druge stopnje. Povprečna starostna struktura teh delavcev je okoli 32 let, s čimer je zagotovljeno dolgoročnejše- delo.
Novosti na področju elektronike
Letos so posodobili in razširili proizvodni program zlasti na področju elektronike (elektronski regulatorji S 100, Š 200, S 500 in najnovejši S 300, regulacijski ventili višjetlačnih stopenj, regulacijski ventili v izvedbi barvnih kovin itd.) Tudi vsa nadaljnja razvojna in investicijska dejavnost je usmerjena v razvoj in proizvodnjo elektronike ter finome-hanike. To pa seveda pomeni tudi prestrukturiranje kadrov. Omenjeni programi zahtevajo mnogo več vloženega ziianja in dela kot pa materiala.
Tovrstna programska usmeritev pa je, glede na to, kaj naj bi se v Ljubljani razvijalo, edino pravilna, meni direktor Boris Gazvoda.
Kljub pozitivnim gospodarskim rezultatom, ki jih tozd dosega, pa ne manjka problemov. Teh je največ pri oskrbi z repro-materiali. Do večjih zastojev v ciklusu proizvodnje sicer letos ni prišlo, bojijo pa se, da bodo zastoji nastali v prihodnje, saj n:-
majo na zalogi repromateriala. Dr............................
Janez Rojic
)rugi največji problem je osvajanje novih, že razvitih proizvodnih programov zato, ker so v tozdu velikokrat odvisni od kooperantov — dobaviteljev. Novi programi, ki jih sedaj osvajajo, so elektronski regulatorji sistema 300 na osnovi PTC tipal za vodo in zrak, nov sistem modulnih regulatorjev S 400, ter-moekspanzijski pogon, elektromotorni pogon z linearnim odmikom, regulacijska armatura tlačnih stopenj NP 40 in nekateri manjši projekti.
Od navedenih programov je najzahtevnejši in hkrati najpomembnejši program regulatorjev S 400, ki bo verjetno razstavljen na prihodnjem sejmu Inter-klima v Zagrebu.
Ob koncu najinega pogovora je direktor Boris Gazvoda še
dodal:
»Vsi proizvodni tozdi, kot tudi DO čutijo premajhno povezanost znotraj sozda, zlasti na področjih razvojno programske dejavnosti, enotnejših nabav re-promaterialov sistematičnejše izvozne dejavnoti in v tem smislu pričakujemo od novo ustanovljenega blagovnega prometa.«
Delavski svet stalno spremlja gospodarsko problematiko
V delavskem svetu tozda, ki mu predseduje Peter Slapšak, je 11 delegatov. Doslej je imel 11 rednih in 5 izrednih sej. Na njih so delegati predvsem obravna-
V pogovoru so iz tozda Trata Avtomatika sodelovali:
Boris Gazvoda, direktor tozda Trata Avtomatika,
Anton Plantan, predsednik IO sindikata,
Peter Slapšak, predsednik delavskega sveta tožda,
Bojan Novak, predsednik OO ZSMS,
Janez Rojic, sekretar OOZK.
vali vrsto samoupravnih sporazumov, pravilnikov in dogovorov. Obravnavali in sprejemali so periodične obračune ter analize poslovanja. Delavski svet je ves čas spremljal gospodarsko situacijo tozda. Obravnaval in potrdil je predlog za stanovanjske kredite. Imenoval je nekatere komisije. Skrbel je za uresničevanje sklepov, sprejetih na delavskem svetu in tudi za potek pravilnega informiranja delavcev v tozdu.
Vse predloge sklepov pred delavskim svetom obravnavajo na
svojih sejah družbenopolitične organizacije in izvršni odbor delavskega sveta.
Delegati so vabljeni na seje pismeno 2 do 3 dni pred sejo. Gradivo prejmejo skupaj z vabilom. Glede udeležbe delegatov na sejah ni problemov, saj so delegati prisotni v večini.
V prihodnje čaka delavski svet obravnavanje vrste samoupravnih aktov in tekoče gospodarske problematike.
Sindikat posveča posebno skrb informiranju
Izvršni odbor sindikata v tozdu, ki ga vodi predsednik Anton Plantan, je imel 10 sej. V tem mandatu si je sindikat tozda začrtal naloge, ki izhajajo iz programa dela, ki temelji na stališčih, 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, 2. konference Zveze sindikatov Slovenije in statuta Zveze sindikatov Slovenije.
Naloge sindikata tozda Avtomatika so bile priprava in izvedba samoupravnega preoblikovanja tozda Trata v tozd Trata Avtomatika in tozd Trata Črpalke, spremljanje izvajanja nalog in določb Zakona o združenem delu o utrjevanju in uveljavljanju družbenega položaja delavcev. V sodelovanju z osnovno organizacijo ZK in osnovno organizacijo ZSMS v tozdu so pripravljali gradivo za seje delavskega sveta in o tem gradivu razpravljali. Izvršni odbor sindikata je skrbel za izboljšanje informiranja članov kolektiva, posebno pa delegatov v samoupravnih organih. Spremljal je gospodarsko problematiko tozda ter izvrševanje sprejetih planskih nalog, pa srednjeročnih planskih dokumentov tozda. Aktivno je tudi sodeloval pri razpravah in sprejemanju samoupravnih splošnih aktov tozda. Prizadeval si je za uresničitev začrtanih stabilizacijskih programov. Nadalje se je vključeval v reševanje družbenega standarda delavcev predvsem na stanovanjskem področju.
Spremljal je delo delegacij (zbora združenega dela in delegacije SIS). Pri organiziranju izobraževanja ob delu je izvršni odbor sodeloval s kadrovskim
sektorjem. Organiziral je rekreacijo delavcev tozda ter udeležbo na športnih tekmovanjih sozda.
Za 10. kongres sindikata Slovenije se je sjndikat tozda pripravil z obravnavo kongresnega gradiva, ki ga je dobil od šišenskega občinskega sindikalnega sveta ter usmeril razpravo predvsem na področje varstva pri delu in vrednotenje dela.
V prihodnje se bo sindikat tega tozda posvetil predvsem informiranju, skrbi za socialno varnost delavcev, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Vzpodbujal bo nagrajevanje po delu. Nadalje bo spremljal uresničevanje začrtanih planskih nalog, skrbel za sodelovanje družbenopolitičnih organizacij znotraj tozda itd.
Večjo skrb bo namenil kulturni dejavnosti, športu in rekreaciji delavcev.
Mladina si je zastavila precej nalog
V	tozdu so kmalu po tozdira-nju organizirali osnovno organizacijo mladine, v kateri je vključenih 52 mladincev. Njen predsednik je Bojan Novak. OO ZSMS je imela v 1. polletju največ dela v zvezi z organiziranjem novoustanovljene OO ZSMS.
Po polletnem zatišju bo ta organizacija začela intenzivneje delati. Zato so izdelali akcijski plan dela in si začrtali naslednje naloge: vključevanje mladih v -vse samoupravne organe v tozd, spremljanje družbenoekonomskih odnosov, spremljanje kadrovske politike, reševanje nekaterih enostavnejših problemov mladih družin, vključevanje v uresničevanje stabilizacijske politike, zagotovitev možnosti izrednega šolanja vsem mladim delavcem ter analiziranje poteka vključevanja pripravnikov v delovni proces.
Na idejnopolitičnem področju so v program vključili študijske seje, seminarje, pogovore, pripravo kulturnih programov ob pomembnih dnevih, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, informiranje, prireditve in telesno kulturo. OO ZSMS se bo povezovala z osnovno organizacijo sindikata in z osnovno organizacijo ZKS.
Malo članov ZK
V	osnovni organizaciji Zveze komunistov Slovenije tozda Trata Avtomatika je 14 članov. Sekretar te organizacije je Janez Rojic. Člani OO ZK se sestajajo na sejah enkrat mesečno po potrebi. Pred sejami se o problemih pogovorijo na sekretariatu, si razdelijo naloge in potem poročajo na seji OO ZK.
Glede na to, da je v tozdu malo članov ZK, se za reševarije nekaterih nalog dogovorijo skupaj z IO sindikata. Program dela osnovne organizacije ZK je podoben programu dela izvršnega odbora sindikata.
V	pripravah na oba kongresa ZKS in ZKJ so bili člani dokaj aktivni. Največ skrbi so v osnovni organizaciji ZK namenili stabilizacijskim ukrepom, povečanju ižvoza, zmanjšanju uvoza, medsebojnim odnosom in nagrajevanju po rezultatih dela. Po kongresih so evidentirali 6 novih članov ter štiri vključili v program šole marksizma.
V	prihodnje nameravajo skrbeti za socialno varnost delavcev, za izboljšanje nagrajevanja delavcev v neposredni proizvodnji po rezultatih dela. Svoj program dela bo OO ZK usklajevala z občinskim programom ter se čim-bolje povezovala z drugimi osnovnimi organizacijami ZK v okviru DO IKO. Več kot doslej re bodo posvetili mladini, ki je bila doslej nekoliko zapostavljena. Več skrbi bodo namenili tudi samoupravni delavski kontroli, pa tudi delu samoupravnih orga-' nov in poskrbeli, da bodo gradiva ter predlogi za sklepe na sejah teh organov predhodno dobro pripravljeni.
Trata — Črpalke: okrepiti razvojni in tehnološki sektor
V tozdu Trata Črpalke je zaposlenih 135 delavcev. Za krmilom tozda je direktor Josip Kolarič. Za letos je bilo sicer v planu predvideno, da bo v tozdu združevalo delo 155 delavcev. Razlog za to, da je delavcev manj, kot je bilo planirano, pa je v pomanjkanju proizvodnih prostorov, ki jih bo tozd dobil prihodnje leto, ko se bo tozd ITAK preselil v novo tovarno. Tozdu primanjkuje kader v razvojnem sektorju, v tehnološkem oddelku in nekaj proizvodnih delavcev.
Proizvodni program tozda Trata Črpalke obsega centrifugalne obtočne črpalke za sisteme centralnega ogrevanja, klimatizacije in prezračevanja in sicer naslednjih družin: obtočne črpalke OŠ, GHR, ČL, CB, AV, BV, VA, G in dvojni. črpalčni agregati DČA, krmilne naprave KN. Poleg serijskega programa navedenih tipov črpalk izdelujejo tudi specialne izvedbe, kot so eksplozijsko vama izvedba »S« in podobno. Poleg programa črpalk imajo v tozdu tudi program drsnih tesnil za tesnenje vrtečih gredi različnih premerov, izvedb za različne pretočne medije. Dejavnost tozda nadalje obsega še izdelavo orodij in servisno dejavnost za lasten proizvodni program.
Črpalke — eden prvih IMP-jevih proizvodov
Program črpalk je bil eden prvih proizvodnih programov, ki jih je razvil IMP, oziroma njegov predhodnik Toplovoda v tovarni na Trati. Program so predstavljale črpalke tipa tič v petih osnovnih izvedbah. Tako se je IMP uvrstil med prve proizvajalce črpalk na področju ogrevanja. S črpalkami ni bilo mogoče pokrivati zahtevnih pogojev obratovanja posebno glede šu-mnosti, ekonomičnoti, delovanja in vgradnje. Iz navedenih potreb je bil razvit program takoimeno-vanih brezšumnih črpalk GH. Konstrukcija teh čipalk je bila prirejena izključno za vgradnjo v obtočne sisteme. Hkrati pa je bila dosežena minimalna šu-mnost delovanja. Pomembno je, da so rotorji vgrajenih elektromotorjev izvedeni v aluminiju, čeprav imajo zunanji proizvajalci črpalk le te izvedene v bakm. To je nedvomno velik prihranek tudi glede na minimalne reklamacije, saj je bilo izdelanih približno 100.000 kosov črpalk tipa GH. Pa tudi to je pomembno, da so črpalke izdelane iz domačih materialov in sestavnih delov. Črpalke GH niso v celoti nadomestile črpalk OČ. Poleg tega so nastale potrebe po večjih zmogljivostih in z različnim namenom uporabe. To so bile razvite črpalke tipa CL in CB. To so centrifugalne črpalke linijske in blok izvedbe ohišja. Namen uporabe teh črpalk je vsestranski tako za obtočne sisteme, klima in hladilno tehniko, kot tudi za splošno uporabo: namakanje polj, polnjenje in praznjenje bazenov, rezervoarjev in podobno.
Izvedba in hidravlično področje črpalk CL, CB ustreza standardom ISO, DIN. Prav tako je pomembno, da se lahko te črpalke uporablja tudi za zahtevne posebne namene v petrokemiji in ladjedelništvu. Na teh področjih so tudi že uspešno uveljavljene. Konstrukcijska sestava agregata daje možnost prigradnje vseh vrst standardnih elektromotorjev vključno z eksplozijsko varnimi oziroma »S« izvedbami.
Za pokrivanje potreb po-trošne hladne in tople vode je izdelana črpalka BV 32 v bronasti izvedbi.
Poleg navedenih programov črpalk so še črpalke iz kooperacijskega sodelovanja z zahodno nemško firmo Speck. To so črpalke V A in G, ki so načelno enako zgrajene kot GH črpalke,
hidravlično se deloma tudi ] rivajo. Letos bodo v tozdu osvfl jili celotno izdelavo črpalk VAjt, 25, VA 32, ki je doslej temelj®: na kooperacijskem sodelovanj11 s firmo Speck. S proizvodfl)°osi| črpalk pokriva tozd Trata U' palke približno 70 odstotkov pfiast; treb jugoslovanskega tržišča ^ajtj jih tudi izvaža v okviru koopera’arn, cije s firmo Speck, precej pa j|V\ vgrajujejo izvajalci investicijski \ del v tujini.	lind
Huj
Sedanje črpalke izboljšujejo in razvijajo nove	8111
Dolgoročni razvoj črpalk oh sega nadaljnji razvoj obstoje^10|) črpalk ter razvoj novih druŽ®®* črpalk. Te so: GHN črpalke, p0*!1’ topne črpalke, prečrpoval1" je agregati za odpadne in fekalnČV*j vode. Izvedbe GHN črpalk s®1! konstrukcijsko zasnovane P°JU* konceptih obtočnih črpalk z n0"’01 vostjo regulacije števila vrtljaj®’' vi (večstopenjski elektromotorju S tem ho omogočena prilagodil1'"'" vost črpalk za posebne sistem® V ogrevanja in hlajenja. Omenje^gi regulacija bo izpeljana ročno ali $t, prigrajeno dodatno avtomatik®)!)« Hidravlično področje GHjV, črpalk bo pokrivalo obstojni črpalke tipa GHR, VA in G- "to tem bo dosežno poenotenje trenje družin črpalk.
Prečrpovalni agregati so v c®'Ut<
loti novost na jugoslovanske1^
tržišču. Namenjeni so za predaji odpadnih in fekalnih vod3>tej predvsem tam, kjer je nivo dot®'lat kov pod nivojem kanalizaciji® 0; mreže. Velikosti in zmogljiv®5 omenjenih agregatov se nana, šajo na zahtevnost pretoka P° s sameznih objektov (bolnic6 "la podobno).	)l,i
Potopne črpalke so večstranski sko uporabne. Delujejo lahkflt|.
samostojno za črpanje talona
voda (kleti, jaški) ali v prečrpovalnih agregatov. ru menzije in zmogljivosti potopa. ' črpalk so povezane glede na p°. ,ni; trebe pretočnih količin in dvižfll js višin.	lV
Velike težave pri oskrbi 'j1' z repromaterialom
Razmere na jugoslovansko”’ a trgu pri preskrbi z repromateO3 , *>
lom so prizadele tudi tozd Trakti Črpalke. Velike težave nastajal®™ pri preskrbi nujno potreba1 uvoženih delov. Težave pa 5, J tudi okoli dobave materialov ne t> katerih domačih proizvajale®,, c Čedalje več domačih proizvaja ^ cev zahteva devizno udeležb®’ kar še poslabšuje položaj zun n njetrgovinskega poslovanja-
Penfiši
Problem v tozdu je tudi pfCč,F storska stiska, saj se pod
streho stiskajo trije tozdi-
ilTAM
bodo rešili s selitvijo tozda v nove prostore.
Povečanje serij in dim® črpalk je zahtevalo nov pr*stJ, na področju reševanja tehno gije. Zato so izdelali nov kop®®* osvajanja strojnega Pa® u Poleg klasičnih obdeloval” strojev, ki so že precej iztr°s6rt1’i ima tozd tudi novejše progi*
ske Stroje. Lani so nabavili n®v. \ numerično stružnico. Prihod 1.
□vež®
J .	;
tl
leto imajo namen P°vc^-: j strojni park z novimi nUII,e > nimi stroji in posodobitvijo, ttl v taže črpalk. Ker tozd ošvaja n[g, proizvodni program drsnih snil, je nujno potrebno spt® ^ niti tudi tehnologijo, ki s® j, povzpela na višjo raven- *70s zvodni proces v tozdu krmmJ^, proizvodno dokumentacijo- j. delano na računalniku. P”1
nje leto se bodo priključili na g računalnik (Iskra Delta)- . pričakujejo, da bo poslovanj trejše in ažumejše.
Delavci, ki stanujejo zunaj Ljubljane, se težko vključujejo v politično
Predsednik izvršnega °d ^ sindikata v tozdu je Mijo u čanec.	( ^3
Po reorganizaciji tozda ^ na 2 tozda se je tudi sin ^ -e |0, ustrezno reorganiziral. P°1
^AŠIH PETINTRIDESET LET • NAŠIH PETINTRIDESET LET • NAŠIH PETINTRIDESET LET • NAŠIH PETINTRIDESET LET • NAŠIH PETINTRIDESET
Kolarič
jr J?l° v sindikatu veliko dela, .ra-J ' Prejeti je bilo treba vrsto jil^oupravnih aktov, izvesti voli-vil- v samoupravne organe tozda
.1 V sVi,^xx;_-----------------
jj^J.^kupščine občine in sisov.
, .-at opravlja tudi naloge, ki J'h nalaga občinski sindikalni ^ občine Šiška. V okviru mož-
‘ 1 rešuje vprašanja socialne h ev °St* svojih delavcev. Priza-llol'3 S' JU(i* za to> da bi vtozdu Itia/ Za^'ve*° športno življenje. ^L,.pa 2a organiziranje športnih Phi n°sti v tozdu ni dovolj po-
fnevijenje3^08 M ‘V* T™°
V,	JC”Je ne zaživi dovolj, je v .j V ,a je veliko delavcev zunaj . e’ k> se teže udeležujejo prireditev in v tem, ker
V$a tekmovanja v okviru sozda
Ji ‘°W«u Trata Črpalke so v ;ii*so.Voru sodelovali Josip Kola-
r*’voi"
w Goričanec, predsednik C£-|tle odbora sindikata, eCSMs ^mani predsednik OO
:4’
^rimc, predsednik delav-SVc,a tozda
®r*novec> sekretar
tn-i.^^tah in nedeljah pa se jih - ave,' iz drugih republik, ki ob
x	*«- VJlUgtll u.puuilb, M UU
in'inruH»edna °dhajajo na svoje k6iti kv6' CCSto 116 morej° udele-litelav • temu pa so se nekateri planj udeleževali vseh tekmo-)i-irilJ’k* so bila organizirana v ok-,ilil .da, v okviru občine Šiška )(rindjLajevne skupnosti Šentvid. ,,11'bis]! 'al enkrat letno organizira
lr\. SUfltTlmcLiL zsKalisaii trt
lOfi sP°minskih obeležij iz iVNmLetos ie bila to pot j j j	Prav tako organizira
gled°bv^k kulturnih prireditev fliit^i lsče, koncerti). Organi
a- ainih v°di tudi razprave v sindi-toktii, ^upinah o samoupravnih jolaai • rbi pa‘tudi za to, da so iiier,ioSlndikata čimbolje obveš-$o Injjt,VSek pomembnejših doga-e- Nja v. tozdu.
v.jndjj, Slnc^'kalni kongres se je J- ay0 tozda pripravil z obrav-0,3 k pFedkongresnega gradiva, a-Ombeerp8a 50 zbrali tudi pri-r°5j : ki se nanašajo na po-
rvrirN. lnventivnp Hpiavmviti Tp
rhpo'VlVent'vne dejavnosti. Te id iška 6e b°do delegati z občine - Prenesli na kongres.
Janez Škander
Tine Čižman
Stane Zagoričnik
Rajko Primc
Delavski svet tozda, ki mu predseduje Rajko Primc, ima 9 delegatov. Seje, ki jih je bilo doslej 14 (11 rednih in tri izredne), sklicuje predsednik s pismenimi vabili približno en teden pred sejo. Skupaj z vabilom pošlje delegatom tudi gradivo za seje. Udeležba delegatov na sejah je glede na to, da je en delegat na delu v Iraku, eden pa premeščen v delovno skupnost DO IKO, povprečno blizu 80 odstotna. Oba delegata bodo zamenjali z nadomestnimi volitvami pred koncem letošnjega leta.
Vsi člani delavskega sveta so bili na družbenopolitičnem usposabljanju
Delavski svet redno vabi na svoje seje tudi predsednika sindikata, predsednika mladine, sekretarja osnovne organizacije ZK in predsednika samoupravne delavske kontrole. Vsi sklepi delavskega sveta so objavljeni v internem glasilu DO IKO Informacije. Vsi delegati delavskega sveta tozda so se udeležili seminarja o delovanju delavskega sveta, ki je bil v tozdu organiziran v okviru Delavske univerze.
Ker se je tozd v začetku letošnjega leta na novo organiziral, je bilo treba obravnavati in sprejemati vse samoupravne akte za normalno delovanje tozda. Delavski svet, ki je imel v zvezi s tem nemalo dela, je razpisal referendum za sprejemanje samoupravnih aktov in volitve za delegiranje delegatov v skupščine občine, SIS in komisije, ki se volijo s tajnim glasovanjem.
Delavski svet je sprejemal analize o gospodarjenju tozda ter skupaj z delavskim svetom tozda Trata Avtomatika tudi delitveno bilanco, ki izhaja iz reorganizacije. Obravnaval in sprejemal je planske naloge tozda in
Pogled nazaj in naprej
Mijo Goričanec
J Trideset in pet let,
*	glej, glej,
*	IMP jubilej,
*	kar naprej,
*	kar naprej.
*	Za začetek, kot dojenčka, J smo gospodarno, hranili
*	naš in vaš razvoj,
J z načrti si opoj dajali
*	za srečen jutri,
*	moj in tvoj.
*	Parov rok deset in čez,
*	zavzelo delo spet in spet,
*	sanje glav in še kaj,
*	zakaj, zakaj,
*	vse to naprej,
*	v tisoče je čas moči
*	dajal, dajal.
*	Tisoče je, njih,
*	seve, seve,
*	začelo je »garat« —
*	neki pridno,
Obljub smo morali se držati, za uspeh tudi kaj goljufati, delo s kvaliteto in napako, delo poceni in drago, kakor komu je pač šlo, delo z Žulji in brez njih, prostovoljno in prisilno, a bil je uspeh.
Nam prostor širil se, od meje pa do meje šel naš je tak al’ tak glas, v vsako vas;
Slovenijo smo preplavili Z vzorom in imeni, zdaj nas že na tisoče melje, plane, delo in pa — želje.
* drugi tudi ne,
Martin Brinovec
★	delat’, spati, vstat’
*	to zakon bil je in obveza.
Ta jubilej naj pove, da vedno več moči v nas gori!	*
Težave in uspehe razdružujemo v delo, saj bo jutri nov dan, bolj kot današnji z voljo in srečo obdan.
FRAN VODNIK
********************************-*****-********

ta črpalk CL.
delovne organizacije za srednjeročno obdobje. Na vsaki seji delavskega sveta so delegati seznanjeni s trenutno gospodarsko situacijo tozda ter iščejo rešitve za izboljšanje gospodarjenja.
V	tem tozdu je 18 članov ZK. Predsednik osnovne organizacije ZK je Martin Brinovec. Člani OO ZK se sestajajo na sejah enkrat mesečno, po potrebi pa tudi večkrat na mesec. Aktivnost članov je zadovoljiva. OO ZK aktivno sodeluje s samoupravnimi organi in z družbenopolitičnimi organizacijami v tozdu ter z občinskim komitejem občine Šiška. Osnovna organizacija ZK je v tozdu začela delovati po reorganizaciji tozda Trata. Na svojih sejah je razpravljala o vseh sa-
■ moupravnih aktih. Vključevala se je v razpravo o gospodarski problematiki tozda.
V	predkongresni dejavnosti so bili člani ZK precej aktivni. Obravnavali so vse predkongresne dokumente. Po kongresu pa so na osnovi smernic, ki so bile sprejete, na kongresu izdelali program tiO ZK tozda Trata Črpalke ter ga vključili v akcijski program s poudarkom, da bodo dosledno uresničevali stabilizacijski program. Postavili so si nalogo, da se bodo čimveč posvečali izobraževanju članov ZK in pridobivanju npvih članov. Te naloge so se lotili s tern, da so evidentirali in poslali v tečaj za novosprejete člane ZK 7 delavcev, na tečaj za samoupravljanje 4 delavce, v trimesečno politično šolo marksizma enega delavca ter enega delavcg v trimesečno politično šolo v občini.
V	začetku letošnjega leta pa so trije člani ZK končali trimesečno politično šolo v Ljubljani. OO ZK je izdelala politično varnostno oceno tozda. Dala je mnenje za sprejem direktorja in tezničnega direktorja tozda. OO ZK spremlja politična dogajanja v svetu in obsoja genocid nad palestinskim ljudstvom.
V	tozdu Trata Črpalke je ustanovljena tudi osnovna organizacija ZSMS, ki ima 36 članov mladincev, kar je približno ena četrtina delavcev tozda. Njen predsednik je Tine Čižman. V prvi polovici letošnjega leta je imela OO ZSMS največ dela z evidentiranjem članov in izpeljavo programsko volilne konference za novoustanovljeno mladinsko organizacijo. Mladina je zastopana v vseh samoupravnih organih. Na športnem področju se mladinci udeležujejo vseh akcij, ki jih organizira sindikat tozda. Mladina v tozdu je povezana z občinsko konferenco mladine, od katere prejema gradiva. V začetku letošnjega leta so se trije mladinci udeležili seminarja v Lipici, ki ga je organizirala občinska konferenca mladine občine Šiška.
Naloge, ki so si jih zastavili še do konca leta, so spremljanje in uresničevanje stališč 11. kongresa mladine, ki bo letos v Novem mestu.
Mladina iz tozda Trata Črpalke tudi dobro sodeluje z mladino drugih tozdov v okviru DO IKO.
Trata, leta 1960: Proizvodni prostori livarne, kovinske proizvodnje in poslovni prostori.
Skladiščne barake, naprava za razbijanje livarskega železa (gredelj) in del livarne na Trati — do leta 1960
Trata nekoč in danes
Kovinska proizvodnja na Trati se je začela leta 1947. Leta 1948 je bila nacionalizirana livarna Smole. V teh nacionaliziranih prostorih se je delno odvijal delovni proces kovinske proizvodnje, delno pa livarska dejavnost. Tako se je odvijala livarska dejavnost v prostorih današnje pločeviname, kovinska dejavnost pa v avli sedanjih poslovnih prostorov.
Leta 1953 je bila zgrajena proizvodna hala za potrebe kovinske proizvodnje. Se isto leto se je v njene prostore preselila iz Kranja celotna kovinska proizvodnja takratnega Toplovoda. Leta 1959 se je ta delavnica preimenovala v kovinski obrat. S širjenjem dejavnosti in asortimenta proizvodnje je dobil obrat leta 1961 nov naslov Obrat regulacijskih armatur in aparatov z livarno.
Z uveljavitvijo ustavnih sprememb leta 1962 oziroma 1963 pa je bil omenjeni obrat organiziran kot samostojna ekonomska enota. Izvoljen je bil prvi delavski svet, izvoljeni pa so bili tudi drugi samoupravni organi. Od tedaj se je začel kovinski obrat naglo razvijati. Hitri razvoj v gradbeništvu in s tem tudi v mon-
tažni dejavnosti je terjal sodobnejšo serijsko proizvodnjo regulacijskih armatur, črpalk in pločevinastih izdelkov. V ta namen so bili leta 1961 zgrajeni novi de-lavniški — proizvodni prostori. S tem je dobil obrat možnost, da organizira serijsko proizvodnjo regulacijskih armatur in črpalk.
Leta 1966 je bil k podjetju IMP priključen Agroservis iz Ivančne gorice. Po tej priključitvi je bila kovinska dejavnost prenešena v Ivančno gorico.
S tem je bila dana lepa možnost za razvoj livarske dejavnosti v okviru IMP, na območju Trate pa je bil omogočen ugodnejši razvoj pločevinastih izdelkov, zlasti toplotnih aparatov.
Z uveljavitvijo ustavnih dopolnil v letu 1973 je bil obrat organiziran kot tozd v sestavi IMP z
imenom Tovarna regulacijskih armatur, črpalk in apratov.
Leta 1978 sta tozd Trata in tozd Skip organizirala delovno organizacijo Industrija kovinske opreme Ljubljana.
Leta 1979 so se delavci tozda Trata odločili za statusne spremembe.
Delovni proces takratne izvenserijske proizvodnje se je izločil iz sestave tozda Trata in se organiziral kot tozd Industrija termičnih aparatov in konstrukcij.
Lansko leto je ponovno prišlo do statusnih sprememb s tem, da sta se iz tozda Trata izločila delovni proces regulacijskih armatur in delovni proces črpalk ter sta se organizirala tozd Trata Avtomatika in tozd Trata črpalke. Statusne spremembe je narekoval hiter razvoj obeh dejavnosti, poleg tega pa je razvoj delovnih procesov zahteval specializacijo tozdov le za en program oziroma za eno dejavnost.
MARUA PRIMC
MARIJA PRIMC Najnovejši objekti na Trati: nova Itakova tovarna
>**********************>*****-***********-*******>
NAŠIH PETINTRIDESET LET • NAŠIH PETINTRIDESET LET • NAŠIH PETINTRIDESET LET • NAŠIH PETINTRIDESET LET • NAŠIH PETINTRIDES^A:
Panonijinih petintrideset let razvoja od obrtne delavnice do sodobne tovarne
Tudi delovna organizacija Panonija slavi letos petintridesetletnico, zato je prav, da preletimo njen razvoj od skromne obrtne delavnice do tovarne z več kot 700 zaposlenimi.
Odločba Mestnega ljudskega odbora Murska Sobota o ustanovitvi državnega obrtnega podjetja Kleparstvo v Murski Soboti ima datum 31. marec 1948, toda za dan ustanovitve štejejo v Panoniji 6. junij 1947, kajti že takrat je zaradi interesa širše družbene skupnosti prešla delavnica zasebnega kleparja Gustava Ditriha v državno upravljanje.
V delavnici na Titovi 33 v Murski Soboti je takrat delalo 30 delavcev. Izdelovali so razne izdelke drobne kovinske galanterije (cedila, modele za pecivo, termovke in podobno), pa tudi peči na žaganje, štedilnike na trda goriva in druge izdelke. Zaobljuba delavcev: »Prispevali bomo svoj delež pri razvoju domovine!«
Prvi korak v razvoju podjetja je bil že leta 1948 po resoluciji Informbiroja. Kot v kolektivih povsod po Jugoslaviji, so tudi delavci murskosoboškega Kleparstva obljubili, da bodo s povečanimi delovnimi napori dokazali, da lahko jugoslovanski delavski razred sam obnovi domovino po razdejanju druge svetovne vojne in stopi na pot nadaljnjega razvoja. Jugoslavija je takrat seveda potrebovala različne izdelke kovinske galanterije, zato so v Kleparstvu zgradili večjo delavnico in skladišče. Tudi število zaposlenih so naglo povečevali, tako da je imelo Kleparstvo leta 1952 že 156 delavcev.
Na predlog takratnega tajništva za gospodarstvo pri Okrajnem ljudskem odboru Murska Sobota je bil izstavljen sklep o ustanovitvi industrijskega podjetja. Vložen je bil zahtevek pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru za vpis v sodni register gospodarskih podjetij in ustanovljeno je bilo industrijsko podjetje z vpisom v sodni register na dan 12. marca 1952. Takrat se je podjetje tudi preimenovalo. Novo ime: Industrija kovinske galanterije Panonija.
Prvi kmetijski izdelki — vinogradniške škropilnice in kotli za živinsko krmo
Proizvodni program še vedno ni bil prečiščen. Takrat in v naslednjih letih so delali najrazličnejše izdelke, celo otroške igrače
in pisarniško opremo iz aluminijastih cevi. Nas seveda zanima, kako se je začel kmetijski program, po katerem je Panonija znana danes. Po eni strani se je začel s kotli za živinsko krmo in nato kotli za žganjekuho. Drug zgodnji Panonijin kmetijski izdelek pa je bila vinogradniška škropilnica.
Proizvodnja se je širila še naprej in tako je Panonija leta 1961 znova povečala proizvodne prostore na Titovi cesti. Leta 1965 pa so zgradili (prav tako na Titovi cesti) novo skladišče gotovih izdelkov, menzo in kurilnico za centralno ogrevanje. S tem so tudi močno izboljšali delovne pogoje. Istega leta, s 1. februarjem 1965, so začeli tudi prehajati na 42-urni delovni teden (prej je bila delovna obveznost 48 ur na teden).
Leta 1972 — nova tovarna in priključitev Ločilke
Kmalu nato pa so ugotovili, da jim lokacija v središču mesta onemogoča nadaljnji razvoj, zato so začeli priprave na gradnjo nove tovarne v murskosoboški industrijski coni. Gradnjo so začeli leta 1970, tovarna je bila končana maja 1972, preselili pa so se 1. junija 1972.
Tega dne se je Panoniji pridružila invalidska delavnica Lo-čilka. Ta integracija je bil prvi korak daljnoročnega procesa. V murskosoboški občini in širši družbeni skupnosti so namreč v tistem času želeli postaviti koncept razvoja kovinskopredelovalne industrije, tako so se začeli pogovori o integraciji Panonije v občini in zunaj nje.
Z združitvijo Panonije in Ločilke je L junija 1972 nastala nova enotna organizacija z imenom:	Panonija, kovinska in
elektroindustrija. Ob združitvi je bilo zaposlenih 356 delavcev.
Zaradi vključevanja v nadaljnjo integracijo slovenske kovinskopredelovalne industrije se je Panonija s 1. januarjem 1975 vključila v sestavljeno organizacijo združenega dela Fužinar, ki je imela sedež v Ljubljani. Tedaj je bilo v Panoniji že nad 500 zaposlenih.
Vključitev v Fužinarja pa Panoniji ni prinesla pričakovanih rezultatov, zato so kmalu nato začeli iskati drugačno možnost povezovanja in se v začetku leta
1977 vključili kot temeljna organizacija v IMP, ki je bil takrat še delovna organizacija.
V tistem času je bil sprejet zakon o združenem delu, ki je naložil združenemu delu zahteve po novi samoupravni organiziranosti, v IMP je bila sprejeta odločitev, da se bo organiziral kot sestavljena organizacija združenega dela. Nova organiziranost Industrijskih montažnih podjetij je zaživela s 1. januarjem 1978. Panonija je bila kot tozd — skupaj s Klimo montažo, Klimo proizvodnjo in TI O Idrija — vključena v delovno organizacijo Klimat. Vendar pa tudi ta organiziranost ni obveljala dolgo, saj se je najprej Klima montaža povezala v Promont, Panonija, Tio in Klima proizvodnja (pod imenom Klimat) pa so postale enovite delovne organizacije.
Pri proizvodnem razvoju pa moramo omeniti, da je Panonija leta 1978 dogradila prizidek z okrog 2000 kv. metri proizvodne površine.
Po podatkih, ki jih je zbral
JANEZ DRVARIČ
priredil LOJZE JAVORNIK
Takšni so bili stari Panonijini prostori na Titovi 33 v središču Murske Sobote.
Tudi to so delali v Panoniji — kolesca za rezanje testa.
Žveplalniki in nahrbtne škropilnice.
Proizvodnja peči na žaganje.
******************************
l Naših	|
*	*
*
Naših
| petintrideset let |
Panonija bila je pred 35 leti majhna delavnica — a iz majhne delavnice je postala tovarna; od malih proizvodov smo razvili in opremili tovarno s stroji in novimi delovnimi močmi.
Zdaj stoji tovarna z mladimi močmi, stroji se vrtijo
od jutra do poznega večera, oblikujejo pločevino iz polizdelkov nastajajo novi proizvodi.
Iz delavčevega znoja iz truda, iz inženirjevega načrta, se rojevajo nove zamisli. Delavci inovatorji iščejo nove inovacije
Letos 35-letnico slavimo z novimi proizvodi, s kvalitetnimi izdelki, borimo se za boljše delo da bo čimveč za izvoz.
* * * * * * * * * * * * * * * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
FRANC KUHAR *
******************************

Proizvodni prostori Panonije nekoč in danes.
Panonija danes
J?nes je v Panoniji zaposlenih 715 delavcev in torske škropilnice, tako da bodo tudi na tem po-" cencev v gospodarstvu. Tovarna ima precej So-	dročju zaokrožili ponudbo.
) strojne opreme, imajo tudi veliko orodjar- • Transportni stroji.
’ 1 lahko ponudi storitve tudi drugim interesen- V to skupino sodijo obračalniki, kjer je Panonija rj Vletu 1982 načrtujejo ustvariti dobro mili-	poleg SIP Šempeter največji jugoslovanski proi-
q° dinarjev celotnega prihodka.	zvajalec. Panonija izdeluje tudi prikolice, ki po
snovna Panonijina dejavnost je proizvodnja kvaliteti prekašajo izdelke drugih jugoslovanskih • tjskih strojev, stranska dejavnost pa koopera-	proizvajalcev. Letos so že začeli izdelovati še
Dvj kateri™ jugoslovanskimi in tujimi podjetji	kladalnike in stroje za stiskanje sena, s čemer
,r industrije (TAM, Železarna Štore, Bec-	kompletirali izbiro kmetijskih transportnih strojev.
’ v-Ctor. itd.V okviru IMP sodeluieio kot koo-	# Drobna kmetiiska nnrpma in strnii.
^Vj^katerimi jugoslovanskimi in tujimi podjetji kladalnike in stroje za stiskanje sena, s čemer so
er .-or> itd.). V okviru IMP sodelujejo kot koo- S Drobna kmetijska oprema in stroji.
ntl s Klimatom.	Kotli za žganjekuho in žveplalniki so Panonijin
*n®r le proizvodnja kmetijskih strojev Panonijin železni repertoar — izdelki, s katerimi je ta tovarna
[o ni Program, s katerim se lepo uveljavlja na tudi začela svoj razvoj. Danes je Panonija edini ju-°yanskem tržišču, je prav, da ta program po- guslovanski proizvajalec, ki izdeluje večje serije r (»Predstavimo.	kotlov za žganjekuho. V to četrto skupino drobne
01 d Prvih skromnih začetkov je Panonija naredila	opreme uvrščajo tudi parkovne kosilnice, kjer je
°° Pot do jasno oblikovanega programa, ki jim	Panonija spet edini jugoslovanski proizvajalec, ki
Soča izdelavo večjih serij in s tem tudi boljšo	izdeluje kosilnice z reduktorjem in brez njega,
ziranost proizvodnje, kjer že nekaj časa pri E^jtieznih operacijah razvijajo delo na tekočem I p in tako povečujejo storilnost.
0 drugi strani pa Panonija stalno zaokrožuje ' Proizvodni program z novimi izdelki in tako inv evira Ponudbo. Tudi v IMP Glasniku smo že j; ,ca 1 ° dveh pomembnih strojih, ki jih je Pano-ihi Ct°S Uvrstila v sv°j program — to sta kombini-p stroj za obdelavo tal in stroj za stiskanje sena. elh- razv°ju svojega proizvodnega programa so-j Q Panonija z zagrebškim kmetijskim institu-; A0t'n mariborsko Višjo agronomsko šolo. Kjer je ' tbir rn°’ Pa kooperira s tujimi partnerji, pri čemer %stja Podjetja, ki se odlikujejo z vrhunsko kako-‘Oljg Proizvodov — na primer tovarni Becker in
£ Pa opišemo podrobneje, lahko Panonijin li„|rani kmetijskih strojev razvrstimo v štiri sku-
* ^redsetvena in setvena mehanizacija.
e set s°dij° mehanski in pnevmatski sejalniki, to ji iornkVcna mehanizacija, novost pa je že omenjeni ‘"'rani stroj za obdelavo tal. Panonija je [e° ^.s*ješkega Olta edini jugoslovanski proizva-'jaln ' izdeluje tako mehanske kot pnevmatske i0 p e stroje, se pravi, da ima kompletno ponud-itje vn^vmatski sejalni stroji, ki jih Panonija izde-akn, kooperaciji z Beckerjem, sodijo v svetovni postni vrh.
T0 >aPrave za zaščito rastlin.
■ rtija ° Znane nahrbtne škropilnice, kjer ima Pa-'ansL najbolj popoln program med vsemi jugoslo- 8 011 Proizvajalci. Razvijajo pa tudi večje trak-
Klima Celje: petindvajset let razvoja aerotermične opreme
Klima Celje se je s svojima tozdoma Industrijska proizvodnja in Montažna proizvodnja vključila v IMP jeseni 1978. Začetki te delovne organizacije pa segajo daleč nazaj, tja v prva leta tega stoletja.
Sejalnik becker.
Leta 1903 je bila v Celju ustanovljena zasebna instalacijska delavnica G. Gradt. To podjetje je po osvoboditvi prešlo v družbeno last in celjski mestni ljudski odbor je osnoval Obrtno instalacijsko podjetje.
Kljub imenu pa se podjetje ni ukvarjalo samo z instalacijami, pač pa je razvilo tudi proizvodnjo. Toda daleč od tega, da bi podjetje takrat še imelo izoblikovan program: »Delali smo, kar je pač takrat manjkalo v domovini«, pravijo ljudje, ki so bili takrat v podjetju. Manjkalo pa je vsega. Tako so v obrtnem instalacijskem podjetju izdelovali razno kosovno opremo za montažo, pa tudi štedilnike na trda goriva in celo jedilni pribor.
Obenem je podjetje raslo in imelo v drugi polovici petdesetih let že 250 zaposlenih ter proizvodnjo, ki se je že dušila na stari lokaciji v mestnem jedru na Vodnikovi ulici. Tako so se odločili za selitev v celjsko predmestje Gaberje, kjer so leta 1962 zgradili prvo proizvodno halo.
Že pred izgradnjo nove tovarne so tudi postavili temelje sedanjega programa na področju klimatizacije in prezračevanja in tako dali jasno smernico nadaljnjemu razvoju. Konec petdesetih let, ko so izdelali prve serije ventilatorjev, je bil samo še eden proizvajalec teh izdelkov v Jugoslaviji.
Kasneje so svoje proizvodne prostore ob Delavski ulici še širi-
li.	Leta 1970 so zgradili dodatno montažno halo, v katero so prenesli serijsko proizvodnjo, medtem ko so v stari hali zadržali kosovno proizvodnjo.
Leta 1973 so razširili prostore v hali individualne proizvodnje, uredili lakirnico in zgradili oddelek za uravnovešenje tekačev. S tem je kosovna proizvodnja dobila ponovni zamah.
Leta 1975 so bili zgrajeni poslovni prostori ob podaljšanem objektu kosovne proizvodnje. S tem je bila delovna organizacija končno združena na isti lokaciji, saj je bila komerciala z upravo dotlej še na Titovem trgu.
Leta 1977 so zgradili kombiniran objekt, v katerem so poslovni prostori in obrat družbene prehrane, jeseni 1980 pa so slovesno odprli novo halo tozda Montažna proizvodnja.
Proces širjenja pa se nadaljuje. Lani je Klima odkupila prostore sosednjega libelinega tozda IFA, ki jih bodo adaptirali.
Po petindvajsetih letih razvoja aerotermične opreme ima Kli-min tozd Industrijska proizvodnja v svojem programu naslednje skupine izdelkov:
—	radialne in aksialne ventilatorje,
—	strešne ventilatorje,
—	elemente za distribucijo zraka,
—	klima centrale,
—	industrijske sesalce,
—	zračne filtre
—	grelnike in
—	rušilce zvoka.
V proizvodnji je Klima razvijala serijsko proizvodnjo, istočasno pa v svoj proizvodni program vnašala zanimive izdelke kosovne proizvodnje, za katere je spričo rastočih potreb ocenila, da so koristni in akumulativni.
Na področju industrijskega prezračevanja je s povezanostjo obeh tozdov zagotovljena kom-pletnost ponudbe od zasnove, izdelave opreme, izdelave projektov, izvedbe montaže do predaje izvedenega objekta investitorju.
Na področju montaže je glavna specializacija Klima Celje kompleksno urejanje instalacij (predvsem prezračevanja in klimatizacije) za industrijo in sicer predvsem za tekstilno, tobačno, prehrambeno in lesno. Poleg tega ima Klima tudi skupine, ki izvajajo ogrevanje in vodovod, vendar opravljajo ta dela v glavnem le na celjskem območju.
Zanimivo je, da proizvodnja in montaža opreme za prezračevanje in klimatizacijo ne čuti tako močno posledic omejevanja investicij kot nekatere druge montažne panoge. Res je, da v Jugoslaviji gradimo manj novih objektov, toda za prezračevanje in klimatizacijo je še ogromno dela pri posodabljanju tehnologije v nekaterih industrijskih panogah (tekstilna, kemična, grafična industrija in papirništvo), lesna industrija prehrambena in tobačna industrija).
Ena od pomembnih spodbud za posodabljanje proizvodnih procesov na teh področjih je težnja po humanizaciji dela. Vrsta mednarodnih institucij je na tem področju sprejela standarde in pobude za zaščito delavcev, v naši samoupravni socialistični družbi pa ima ta skrb še poseben pomen.
Toda izboljševanja delovnih razmer ne smemo gledati le kot prizadevanje za dobro počutje delavcev in varovanje njihovega
zdravja, pač pa so to obenem po^_ šegi, ki lahko omogočijo tudi učinkovitejšo proizvodnjo. V sodobni tekstilni industriji, na primer, je klimatizacija delovnega procesa nujna zaradi vse večje uporabe umetnih vlaken, saj lahko le ob natančno predpisani vlagi dosežemo optimalne učinke.
Dodaten izziv za proizvodnjo in montažo prezračevalne opreme pa je prinesla energetska kriza. V sedemdesetih letih se je energija močno podražila in zavedli smo se, da so klasični energetski viri omejeni, zato moramo z njimi smotrno ravnati. Za klimatizacijo, ki si je prej upravičeno pridobila sloves velikega zapravljivca energije, je to pomenilo temeljit razmislek o osnovnih konceptih.
Pri tem smo ugotovili, da so možne tehnične in tehnološke rešitve tudi za ta problem. Mislimo na uporabo kombiniranih energetskih virov, odpadne energije in podobne možnosti; s katerimi lahko energijo dosti bolj varčno uporabljamo, kar se nam takrat, ko je bila poceni, ni zdelo pomembno. To res terja večje začetne investicije, je pa dobro naložen denar, ki se zelo hitro povrne.
Iz proizvodnje celjske Klime naj posebej omenimo še dve področji:
Prezračevanje in uravnavanje temperature v hlevih je naloga, v katero so vložili deset let strokovnega dela, da so razvili ali priredili celo paleto proizvodov in lahko nudijo kompletno opremo za sodobne farme, ki so namenjene intenzivni reji domačih živali (svinje, piščanci, itd.) Tudi na tem področju so analize pokazale, da vzdrževanje optimalne temperature in dobro prezračevanje še kako vplivata na prirejo.
Drugo specializirano področje celjske Klime pa je prezračevalna oprema za ladje. Sodelujejo z vsemi jugoslovanskimi ladjedelnicami, ki jim dobavljamo opremo za prezračevanje ladijskih strojnic, skladišč, prostorov za posadko, skupnih in drugih prostorov. Velika večina ladij, ki so jih zgradile.jugoslovanske ladjedelnice za domače in tuje naročnike, ima našo opremo. Vso to opremo so atestirale svetovno znane klasifikacijske družbe (Lloyd’s Register, Bureau Veri-tas, Germanischer Lloyd, Sovre-gister in American Register) in je tudi na seznamu mednarodno priznanih izdelovalcev ladijske opreme (Maker’s List).
LOJZE JAVORNIK
'^lek'13 Panon'ia učinkovito organizirano in dokaj dobro opremljeno proizvodnjo. Na sliki: montažni
Skupina delavcev ob tipičnem Kliminem proizvodu — ventilatorju. Tudi ta posnetek je iz začetka šestdesetih let.
V Ivančni gorici imamo največjo slovensko livarno
Livarstvo se je v IM P začelo razvijati leta 1948, ko je bila nekdanja Smoletova livarna pripojena k Toplovodu. V tej livarni je bilo tudi nekaj obdelovalnih strojev, ki so bili zametek za začetek obdelovanja
armatur.
Do leta 1960 ta livarna ni dosegla nobenega razmaha ne tehničnega ne organizacijskega in je proizvajala okoli 150 ton odlitkov letno. V njej je bilo zaposlenih samo 22 delavcev, ki so delali v eni izmeni.
Kazalo je, da bodo livarske zmogljivosti postale ozko grlo oziroma da bodo ovirale nadaljnji razvoj proizvodnje armatur, saj se je začela v tem času proizvodnja armatur dokaj naglo razvijati. Začela so se pojavljati prve doma razvite obtočne črpalke in druge armature, ki jih je potrebovala tedaj (leta 1960) že precej razvita dejavnost s področja toplotne tehnike.
Zato. pravi direktor DO Livar Valentin Mendeževec, so začeli razmišljati o tem, kako povečati kapacitete v livarni in izboljšati kvaliteto. S prihodom sedanjega direktorja Livarja Tineta Men-diževca, so začeli uvajati sodobnejšo tehnologijo dela z uvedbo novih tehnoloških postopkov in organizacijo v začetku dvoizmenskega in v naslednjem letu triizmenskega dela. Tako so po treh letih (1963) povečali proizvodnjo že na 900 ton odlitkov s 15 do 70 zaposlenimi.
Ker v skromnih prostorih in na neustrezni lokaciji ni bilo 'mo-toče razvijati tehnologije in po-ečati proizvodnih zmogljivosti, lo take mere, ki bi ustrezala iroizvodnji armatur, so začeli azmišljati o gradnji nove livarne la novi lokaciji. Žal so imeli te-ave z urbanisti in zadeva ni ste-cla tako, kot so želeli. V tem času >a so se delavci nekdanjega \groservisa borili s težavami ‘konomske, tehnične in kadrovske narave.
»Povabljeni smo bili kot naj-jlj primerni, da priskočimo na omoč,« pravi direktor Tine dendiževec, »pa tudi sicer je bila onudba zanimiva glede na dolgoročni razvoj livarske dejavno-iti v IMP.« Delavci IMP so prevali vodstvo prisilne uprave z lamenom, da sanirajo stanje, da olektiv priključijo k IMP, da v >bstoječih prostorih organizirajo livarsko dejavnost ter da se livarska dejavnost v Ljubljani na Prati v določenem času ukine.
Tako je bil junija 1966 razpisan referendum o pripojitvi Agroservisa Ivančna gorica k IMP.	, -
Že v času prisilne uprave so povečali proizvodnjo z 250 na 500 ton. Prvo leto po združitvi z IMP so ustvarili 1257 ton proizvodov, leta 1970 pa 3000 ton. Tedaj so opravili tudi prvo manjšo rekonstrukcijo in povečali zmogljivosti nekaj nad 5000 ton. Leta 1975 so zgradili novo livarno. V njej so že prvo leto dosegli proizvodnjo 11.000 ton izdelkov. Tehnološki proces so izpolnili leta 1979 z eno najsodobnejših linij na svetu, to je, s strojem disamatic.
S tehničnimi rešitvami in izboljšavami bodo letos dosegli zmogljivost okoli 17 tisoč ton.
IMP livarna je največja slovanska livenska livarna, ki predstavlja 25 odstotkov vseh slovenskih livarskih zmogljivosti.
Delovna organizacija Livar je eden od najpomembnejših izvoznikov IMP. Že v skromnih začetkih livarstva na Trati je ta livarna iskala možnosti za izvoz. Že tedaj so preko Tehnoimpexa izvozili 250 ton litoželeznih armatur za madžarskega kupca. To so bili sicer prvi skromni začetki, vendar je bilo to blago izvoženo z velikim zadovoljstvom delavcev livarne in njihovega kupca. Do leta 1975 je bilo nekaj manjših poizkusov in uspehov tudi z izvozom na Zahod. Z izgradnjo nove livarne leta 1975 je kolektiv pridobil sodobne ustrezne zmogljivosti ter je potem iz leta v leto povečeval izvoz na Vzhod in Zahod. Letos v jubilejnem letu IMP bodo v delovni organizaciji Livar že dosegli 7 milijonov dolarjev izvoza.
Razvoj DO Livar izhaja iz leta 1978. Tedaj se je konstituirala delovna organizacija z dvema tozdoma in je že v času reorganizacije pripojila nekdanji livarni Galjevico in Žičnico kot tretji tozd.
V času samoupravne preobrazbe kolektiva so v Livarni v
Ivančni gorici dopolnjevali tudi poslovno organizacijo ter so vse poslovne funkcije prenesli na delovno skupnost delovne organizacije Livar tako, da je tozdu ostala primarna naloga.
Delovna organizacija Livar, ki je največja proizvodna delovna organizacija v grosupeljski občini s pomembno nalogo nosilca gospodarskega razvoja v občini, bo letos dosegla okoli milijardo in 150 milijonov dinarjev celotnega prihodka.
Razumljivo, da ob tako dinamičnem razvoju Livar danes ni brez razvojnih načrtov za prihodnost. Eden od načrtov, vpet v srednjeročni razvojni program, je bil realiziran že lani z gradnjo tovarne armatur (HVA). Do leta 1985 bo v Ljubljani zgrajena livarna barvnih kovin, saj sedanja posluje pod zelo težkimi delovnimi pogoji, pa vendar zelo uspešno in tudi izvaža.
Pripravljen je projekt in vsa ustrezna dokumentacija ter ekonomsko tehnična dokumentacija za povečanje zmogljivosti livarne sive in nodularne litine.
Z zaključitvijo tega projekta je predvideno povečanje proizvodnih zmogljivosti na dodatnih 5000 ton proizvodov, kar bodo predvsem izvozili na Zahodno tržišče.
Z uvedbo sodobnih elektrota-lilnih agregatov bodo odpravili problem deficitarnosti surovega železa in koksa, ker je vložek izključno iz odpadnih materialov. Taka tehnološka rešitev bistveno izboljšuje tudi ekološko situacijo
v proizvodnih prostorih in vpliva na okolje.
Livarjev kolektiv je bil v vseh 18 letih nadpovprečno uspešen tako z vidika prihodka, dohodka in akumulaci je. S tem je prav gotovo dal kvaliteten prispevek k razvoju, ugledu ter h krepitvi družbenoekonomskega razvoja celotnega IMP. Za svoj uspešen razvoj tako na ekonomskem, tehničnem, organizacijskem, kadrovskem in družbenopolitičnem je prejel številna priznanja. Tako je kolektiv prejel zlato plaketo Ždruženja livarn Jugoslavije. Tako plaketo so dobili le trije kolektivi v Jugoslaviji. Kolektiv DO Livar je dobil tudi najvišja priznanja občine Grosuplje za trajne dosežke na področju razvoja gospodarskih in družbenoekonomskih odnosov — to je priznanje Luisa Adamiča.
MARIJA PRIMC Livarna v Ivančni gorici.
Sodobni talilni agregati v livarni sive in nodularne litine.
Brezokvirni avtomatski kaluparski stroj v tozdu LSNL.
Kakovost izdelkov stalno preverjajo v sodobno opremljenem labt>r8^ toriju.	"	f»5
Livarna barvnih kovin: Vlivanje v peščene forme.
jpomin na leto 1966: Tedanji objekti Agrostroja v Ivančni gorici.
Nova tovarna armatur.
Osnutek nove organiziranosti blagovnega prometa v IMF — v tozdu posebnega pome a
tej strani objavljamo gradivo o vprašanjih organiziranosti blagovnega prometa v IMP. V prvem deluje popisano dosedanje stanje in oz-■ Ce,*i so problemi, ki nas tarejo. V drugem delu pa je opisan predlog nove organizacije. Gradivo je nastalo na osnovi analize dosedanjega poboja in pripomb, ki so jih imele delovne organizacije, ki uporabljajo te storitve, in je bilo osnova za pripravo Samoupravnega sporazuma o Nebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med tozdom Blagovni promet in ostalimi tozdi IMP.
SEDANJE stanje
50fganiziranost
,° Preobrazbi celotne organiziranosti IMP s 1. 1. 1978 so se dolo-dejavnosti skupnega pomena za SOZD združile v TOZD Inženi-’!zv°z—uvoz. Tako so v sklopu tega TOZD organizirane nasled-dejavnosti:
investicijska dela doma,
•nvesticijska dela v tujini,
Predstavniška mreža po Jugoslaviji, ekonomska propaganda, blagovni izvoz, blagovni uvoz.
^ investicijskih del vsa ostala dela spadajo praktično v celoti na °nje blagovnega prometa za celoten IMP, kar je razvidno tudi iz |^financiranja, ki ga opredeljuje samoupravni sporazum o pravi-’ °nveznostih in odgovornostih med TOZD Inženiring izvoz-uvoz .rženimi TOZD (financiranje na podlagi svobodne menjave . '■ ,°leg tega pa je v TOZD Zastopstva organizirana zastopniška j, ns*gnaci jska dejavnost, ki se izvaja za vse zainteresirane TOZD v >?na ie glede na pozitivno jugoslovansko zakonodajo v okviru u lahko samo 1 TOZD registriran za to dejavnost.
p	-Josti poslovanja
to!-?Vanie v preteklih letih je bilo obeleženo predvsem z 2 značil-
^redno hiter razvoj kompleksnega investicijskega nastopa,
“ar na zunanjem trgu, ki pa organizacijsko in ekonomsko 0 analitsko in finančno) ni bilo podprto v zadostni meri, konjunktura na domačem tržišču na področju plasmana pro-ten V Prevodnih TOZD, kar je pogojevalo nepovezanost in nee-1)^ nastop posameznih TOZD na trgu.
tn 6 te.Značilnosti sta pravzaprav nujno povzročili praktično kom-iav 0r’entac>j° TOZD Inženiring izvoz-uvoz samo na investicijsko le s0OSt ta*co’ da so bile vse ostale funkcije tega TOZD v bistvu treti-elo *m° *cot spremljajoče nujno zlo. Kompletno vodstvo TOZD ni i de^3Sa ne v°lje za poglabljanje v te probleme, saj jih je investicij-ys Javnost tako kadrovsko kot strokovno več kot polno zaposlova-i _ e 1° Pa je bilo v prvih letih »tiho« podprto tudi s strani posamezen °,ZV?rin>h TOZD, ki zaradi situacije na tržišču niso potrebovale ^0ai°či od TOZD Inženiring, kot pa so jo dobile. i(ln u tVu’ da plane prodaje narekujejo v IMP predvsem proi-kapacitete in da razvoj še ni dal pričakovanih rezultatov ter ob
®ti-situaciji na tržišču v zadnjih dobrih dveh letih, je seveda f v: 31 razumljivo, da sedanji rezultati prodaje, predvsem na po-izven Slovenije,
*IŠ Prav tako pa m<
-e Rezultate pričakovati le z drugačnim pristopom pri reševanju
ne izpolnjujejo pričakovanj posameznih mora biti seveda tudi popolnoma jasno, da je
tir' eTnov. da pa to po drugi strani pomeni pravzaprav neke vrste 'Jo v boljšo prodajo, ki lahko Sele na daljši rok zagotovi manjše
pL^Vgotovitvc, ki veljajo za trenutno stanje prodaje na področju, ki 1 L , “jejo skupna predstavništva, so naslednje:
H* slaba
Pred P°vezanost med komercialnimi službami v TOZD oz. DO ■ K-taVništvi> ki se kaže predvsem v neorganiziranem pretoku in-Janje ’ neusklajcnost pri posameznih poslih in pomanjkljivo sode-s- i pr' operativno komercialnem pristopu pri konkretnih akcijah, gffJuj ot Posledica tega so bili tudi neoperativni in neustrezni komer-r, safStank' me(l komercialama TOZD oz. DO in vodji predstavniški	bistvene stvari — t. j. dogovor o skupni prodajni politiki oz.
^ v glavnem sploh niso obravnavale
tnbePovozavi s tem je opazno nereagiranje tudi na bistvene spre-^ v V tr^n' situaciji
-es, je to izhaja tudi iz dejstva, da še ni v dovolj veliki meri prisotna li Ju’ a|mora celotna prodajna organizacij a skrbeti za realizacijo po 1esor°S av'ji>ne P3 se zapirati v prodajo na posameznih področjih, D jn ^uierje med kadrovsko zasedbo v komercialah v TOZD oz. mih vi Predstavniško mrežo (kjer je po trenutnem stanju 39 zapo-ke	tega 3 v Ljubljani, 5 vodij, 11 režijcev — šofer, tajnice, sna-
|osiovamo i® operativcev +4 za Panonijo iz Fužinarja za celotno it°pana"ako tržišče izven Slovenije, kar onemogoča tudi branžno
j) pri^^^stna razpostranjenost predstavniških lokacij, saj vemo, j Potreh°t*aP 'zredno veliko vlogo igra lokalna zaprtost trga, torej | -- pr dtl teritorialen princip prodaje,
1 ločitv LStavn*atva imajo premalo samostojnosti pri posameznih | k. no.; ’ seveda v okviru nekih vnaprej dogovorjenih osnov,
5	_ V.	vua V VR. Vil U HVM11 V napi V J UUgVJVUlJtlim UM1UV,
s*edica'n Plnanc'ranja predstavniške mreže je neustrezen (tudi kot ičtijCa, ^rednotenja dela predstavništev samo po prometu po zak-^ neus° let°šnjega leta!),
ih pr0st .na je povezanost med predstavništvi in pa servisi, ki so v En, TRat'1 organizacijsko pa spadajo pod proizvodne TOZD je še ^	' A), saj je servis pri proizvodnji IMP drugi del prodaje,
r-~ p ako važen za bodoče dogovore pri odjemalcih, slovne ,stavniška mreža ostaja brez nadgradnje, ki bi poleg delne iišča, °°rdinacije imela tudi funkcijo usmerjanja in analiziranja
L i •
Ona 0, vsemu pa je predstavniška mreža relativno poceni pro-f>% od”^"230^3 (strošek 2,5 % od prometa po zaključnicah oz.
I 'trebn0 Upne Prodaje po področjih zunaj Slovenije, pri čemer je ?°gih .P°stevati še dejstvo, da se zaradi takega načina prodaje v "feml, lrrie.r'h izognemo trgovinskemu rabatu, ki pa je seveda ne-<'8istvene ]' °d teh Procentov).
aSih pr ?a Pornena pri razreševanju teh problemov pa je zavest, da •8redstavStt''"**tV*8 sec*'j° predstavniki IMP, ne pa trgovski potni-'jlepši ni*ci imajo veliko več obveznosti kot pa trgovski potniki. ,'kcije pr'?er za.|° je predstavništvo Beograd, kjer so vse različne r?Vriem jn stavništev združene zaradi pomembnosti Beograda v po-m'^°Vanio Upravnern pomenu. Predstavništvo Beograd se poleg po-izvri, i?rodaje, akvizicije ukvarja še z:
P°sli (ne samo za Irak)
"7 ekop ,m,Posh (Pridobitev RK!),
rjev, Tv°m j ° Propagando (sodelovanje na sejmih, prijava semi-
— nab ’ rad,o)’
3e ttateriale)0 navoc*'^ direktno iz TOZD poskušajo nabaviti kri-
~~ sestav ^ dasu tudi delo na investicijskih poslih doma, je, nK' (zbornica, SIV, SIS za cene, razna združenja) in poro-
zdr^aV^anie deviz in deviznih pravic,
. k0n, ?Vanje sredstev za IMP,
Vsa^b (predvsem SDPR).
ejavnost seveda ni neposredno merljiva, prav gotovo pa ve-
liko prispeva k normalnemu poslovanju IMP. Po drugi strani pa je bilo financiranje predstavništev urejeno le na podlagi prometa po zaključnicah v primerjavi s planom, na katerega predstavništva v glavnem niso imela nobenega vpliva. Še ta promet, nerealno majhno prikazan že zato, ker predstavništva veliko sodelujejo tudi pri poslih, za katera sama ne pišejo zaključnic, pa je bil še manjši, kot pa bi lahko bil, tudi zaradi nerednih dobav izdelkov in rezervnih delov, kar ne vpliva na končni rezultat.
2.	Za področje ekonomske propagande lahko ugotovimo naslednje:
—	oddelek za EP je direktno povezan s TOZD uporabniki (komercialne službe ali vodstvo TOZD), kar vodi do različnih zahtev in nemarketinško podprtega delovanja,
—	premalo definirani program dela oz. angažiranost,
—	pomanjkanje sodelovanja ob razvoju novih izdelkov, zaradi česar pride do prevelikega odloga med začetkom prodaje in projekt-no-dokumentacijsko podprto informacijo,
—	že struktura zaposlenih kaže, da je poudarek dela na oblikovanju, ne pa na tržno orientirani EP.
3.	Izvoz-uvoz
—	opravlja praktično samo strokovno-administrativna dela v zvezi z izvozom oz. uvozom blaga,
—	nobenih možnosti niti pristojnosti v kreativnem oblikovanju izvoza oz. uvoza,
—	obseg dela določajo pozitivni predpisi na tem področju, v okviru teh pa možnosti in zahteve TOZD, v zadnjem času pa tudi usklajevanje v okviru SOZD.
4.	Zastopniška dejavnost
—	organiziranje kompletne zastopniške dejavnosti v TOZD Zastopstva, ki pa mu to (za razliko od registracije) še zdaleč ne predstavlja glavne dejavnosti,
—	preslaba angažiranost pri neprehrambenih zastopstvih zaradi premajhnega interesa TOZD,
—	pomanjkanje enotne politike in strokovnega dela tako pri izbiri zastopstev kot tudi pri nadaljnjem kvalitetnem prehodu na druge oblike sodelovanja,
—	zaradi vsega tega tudi-slabši rezultati iz teh razmerij.
II. OSNUTEK NOVE ORGANIZACIJE
A. Funkcionalna opredelitev
Glede na naštete slabosti, ki se pojavljajo pri poslovanju dejavnosti skupnega pomena, je potrebno opredeliti takšno funkcionalno povezavo, ki bo omogočala hiter in učinkovit razvoj na področju blagovnega prometa.
Ker se poslovni proces začne z nabavo, ki ga je potem treba obdelati in proizvod posredovati na tržišče, je smotrno in funkcionalno sam proces blagovnega prometa razdeliti na
—	nabavo in
—	prodajno funkcijo.
Zaradi specifičnosti (zakonskimi in ekonomskimi), ki jih zahteva poslovanje z zunanjimi trgi, pa je potrebno obe ti funkciji razdeliti tudi na domače in inozemsko tržišče.
1.	Nabavna funkcija z naslednjimi agregiranimi nalogami:
—	direktno izvršuje poslovno politiko SOZD na področju nabave,
—	ugotavlja letne potrebe Strateškega repromateriala za vsako TOZD (količina, kvaliteta, dinamika),
—	prevzema kompletno odgovornost za nabavo strateških repro-materialov na skupno dogovorjenih osnovah (to pogojuje tudi samostojnost pri odločitvah pri nabavi),
—	zagotavlja marketinško obnašanje na domačem in tujem trgu (analiza trga — cene, konkurenca, kvaliteta, dobavni roki, vodi vse potrebne evidence — trendi...) ter se na podlagi tega odloča o nabavi,
—	v sodelovanju s TOZD in IB planira finančna sredstva (dinarska in devizna) za potrebe nabave,
—	tesno sodeluje s:
—	skupno prodajo pri vodenju poslovne politike predvsem do posameznih trgovskih hiš, pri izkoriščanju komparativnih prednosti IMP,
— TOZD pri planiranju in sami nabavi,
—	uvoznim oddelkom pri samem izvajanju posla (isto velja tudi za konsignacijski oddelek),
—	IB okoli finančnih možnosti nabave (+ TOZD),
—	poslovno organizacijo v DS SOZD pri pripravi računalniškega projekta (tako mora urediti evidenco strateških mate rialov j enotno ši-fracijo).
Pod pojmom strateški materiali razumemo vrste repromaterialov, ki so bistvenega pomena za delo večine TOZD v IMP in se glede na dogovor na kolegiju SOZD v letu 1981 delijo na grupe:
—	črna metalurgija,
—	barvna metalurgija,
—	električni motorji, kabli,
—	barve, kemikalije,
—	v ta okvir lahko vključimo tudi dogovorjene vrste skupne opreme.
Po grobi oceni znaša vrednost teh repromaterialov v letu 1982 za IMP vsaj 1 mio din.
Stroškovni prihranki pri takšnem poslovanju so vidni predvsem v:
—	enotnem nastopu in s tem ugodnejšimi pogoji (roki, cene), kar mora rezultirati tudi v manjših težavah proizvodnega procesa,
—	realnejše zaloge repromateriala in s tem delno sproščanje obratnih sredstev,
—	zaradi večjih količin lažje doseganje raznih popustov (super rabat, cassa sconto...),
—	enotnejša in ugodnejša politika do deviznega združevanja in združevanja za pospeševanje prodaje,
—	doseganje kontra poslov — vezana trgovina s posameznimi trgovskimi hišami (tovrstna primerjava se v glavnem ne vodi!).
—	2. Prodajna funkcija z naslednjimi agregiranimi nalogami:
‘	— direktno izvršuje poslovno politiko SOZD na področju prodaje,
—	zbira vse podatke o tržni problematiki po posameznih področjih in programih,
—na tej podlagi ocenjuje absorbcijsko moč tržišča po posameznih segmentih in pripravlja strategijo nastopa in akcij,
—	natančno definira prodajne poti in posebne cilje za posamezne izdelke na področjih,
—‘ aktivno sodeluje pri spremljanju planov s povratnim vplivom na razvoj in proizvodnjo pri načrtovanju novih oz. izboljšanih izdelkov,
—	ima vodilno vlogo pri ocenjevanju akcij in obnašanju na tržišču ter v okviru dogovorjenih osnov prevzema absolutno odgovornost za plasman skupno dogovorjenega plana (ob dogovorjeni delitvi dela po področjih s TOZD na podlagi predlaganih zahtev in programov), kar zahteva-tudi kompletno vključitev servisov izven Slovenije v prodajno službo,
ki se lahko in .sem) — spo-e ponudbe po ma in v tujini.
ranju in anali-
> pri oblikova-tadu s svetovja,
.ovskim hišam,
aje IMP izven >o predvideva-
—	zagotavlja strokovno podporo plasmanu izd morajo ponujati kompleksno v paketu (energetik sobnost hitro in kvalitetno obdelati in pripraviti z naročilu in zahtevah, ki izhajajo iz dogovorov prot
—	tesno sodeluje s:
—	komercialnimi službami v TOZD oz. DO pi: ziranju prodaje, načrtovanju akcij...
—	strateškim marketingom in razvojem v DS n ju in preoblikovanju ponudbe pri povpraševan nimi trendi,
—	interno banko ( + TOZD) pri politiki kreo
—	skupno nabavo pri politiki napram veliki;
—	izvozom pri strokovni podpori pri ponudb;
Za leto 1982 velja, da je skupen plan blagovne
Slovenije kar 3 mio din (zahteva TOZD) oz. 2 mio c njih predstavništev.
Stroškovni prihranki pri takem poslovanju so ni predvsem v:
—	uspešnejšem nastopu na tržišču na podlagi boljše obdelave tržišča,
—	hitrejšem prilagajanju potrebam tržišča ali z novimi oz. dopolnjenimi izdelki (na podlagi informacij in povezave z razvojem) ali pa z učinkovito marketinško — propagandno akcijo na določenem kritičnem področju,
—	zbiranje kreditnega potenciala pri kompleksnih ponudbah in kritičnih programih,
—	zanesljivejše povratne informacije proizvodnji sproščajo obratna sredstva o nekurantnih zalogah,
—	z boljšim delovanjem servisa na dolgi rok povečevati lastne možnosti tržnega potenciala.
3.	Zunanjetrgovinska funkcija z naslednjimi agregiranimi nalogami:
—- direktno izvršuje poslovno politiko na področju zunanje trgovine,
—	zagotoviti mora kvaliteten premik pri izvozu:
—	s sodelovanjem z domačimi ZT organizacijami,
—	s sodelovanjem z že ostoječimi predstavništvi jugoslovanskih organizacij v tujini,
—	na ta način na najhitrejši in najcenejši način doseči obdelavo zunanjega tržišča,
—	kot cilj se postavlja natančno opredeljena izvozna strategija za posamezne programe v IMP (dežela, politika cen, prodajne poti,- akcije, EP),
—	to zahteva tudi večjo pristojnost tako izvoznega oddelka (pri pogovoru in odločitvah o poslih mora imeti vnaprej dogovorjene razpone okoli cen, dobavnih rokov, kreditnih pogojev, s katerimi lahko operira in hkrati ve, da bo TOZD vse tovrstne obveznosti tudi izpolnil) kot tudi uvoznega oddelka pri iskanju uvoznih ponudb,
—	na področju zastopniške dejavnosti povezovanje s TOZD, ki komercialno delujejo na zastopanih programih — z obdelavo trga in informacijami,
—	stalna naloga, da se zastopniški odnos (ob interesu SOZD) spremeni v višjo obliko sodelovanja,
—	tesno sodeluje s:
—	TOZD,
—	skupno nabavo pri uvozu repromateriala,
—	skupno prodajo pri ponudbah,
razvojnim strateškim marketingom DS SOZD pri izmenjavi informacij okoli programov,
—	interno banko okoli devizne politike ( + TOZD).
Za razliko od usmerjevalnega razvoja v DS SOZD, kjer se bodo oblikovali perspektivni in uspešni programi na podlagi rok, bo ta poja-čana izvozna dejavnost delovala predvsem na kratki rok, torej pomoč pri plasmanu programov, ki že sedaj obstajajo v IMP. Seveda pa je povezovanje z usmerjevalnim razvojem okoli izmenjave informacij nujna.
B. ORGANIZACIJSKA OPREDELITEV
V	skladu s postavljenimi zahtevami pri funkcionalni organiziranosti nova organiziranost zahteva na novo postavitev
—	sektorja skupne nabave,
—	sektorja skupne prodaje z:
—	oprativnim marketingom,
—	prodajno projektnim birojem za-področje energetike in živilsko procesno industrijo,
—	novo opredeljeno ekonomsko propagando (poudarek na tržni usmeritvi v sklopu operativnega marketinga),
—	združenjem vseh oblik predstavnišev izven Slovenije v IMP (poleg predstavništev v TOZD Inženiring še predstavništva Klima Celje in TOZD Zastopstev),
—	sektor zunanje trgovine
—	izvoz,
—	uvoz,
—	zastopanje,
—	konsignacija
—	vodstvo organizacije, ki bo sposobno speljati postavljene naloge.
Kot povsem nove oblike organiziranosti glede na današnje stanje se pojavljajo predvsem:
Prodajno-projektni biro bo združeval najboljše kadre za posamezne programe, ki ne bi bili sposobni samo hitro reagirati na zahteve tržišča po kompletni in povezani ponudbi, temveč bodo morali s poznavanjem tržnih gibanj (tudi na podlagi osebnih kontaktov) v celoti pomagati pri prodajni usmeritvi teh programov. Nujna je tesna povezanost tako- z usmerjevalnim razvojem kot z operativnim marketingom, dočim so kontakti s predstavništvi vsakodnevni.
Namen operativnega marketinga je koordinacija in vodenje posameznih akcij, istočasno pa bi se na tem mestu zbirale tudi informacije — tržni podatki, ki so*obdelani praktično podlaga za kakršnekoli odločitve. Poleg že opredeljene povezanosti v skupni prodaji in razvojem je izredno važna povezava s poslovno organizacijo v DS SOZD pri pripravi računalniškega projekta za komercialno področje.
V	sklopu tega oddelka pa je potrebno skrbeti tudi za generalni sistem pri oblikovanju cen (spremljanju predpisov, poenotenju meril in osnov za cene, priprava predlogov za tovrstne pravilnike, stalno zasledovanje in opozarjanje TOZD na možnosti postopka pri spreminjanju cen, močna povezanost z republiškimi in zveznimi organi za področje oblikovanja cen).
Sektor skupne nabave deluje na opisanih principih. Bistvena pridobljena kvaliteta je v tem, da IMP na ta način lahko uveljavlja svojo poslovno politiko pri zagotavljanju vezanih poslov na tujem nabava—prodaja in s tem povečuje svoj blagovni izvoz.
V	vsakem primeru pa naj bi skupna nabava prevzela vlogo nabave strateških materialov tudi za investicijska dela v tujini.
Ker strokovno ni nobene razlike med navadnim blagovnim izvozom in pa izvozom za investicijsko dejavnost v tujini, smo to področje v osnutku organizacijsko združili v enoten zunanjetrgovinski sektor, kar bo omogočalo lažje delo v primeru izpada delavcev zaradi bolezni ali pa v primeru t.i. konici pri eni ali drugi vrsti izvoza.
Na podlagi 403. in 404. člena ZZD in samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMF o.sol.o. Ljubljana sklepamo delavci temeljnih organizacij združenega dela in enovitih delovnih organizacij
—	TOZD Ogrevanje-vodovod Ljubljana, o.sub.o.
—	TOZD Klima montaža Ljubljana, o.sub.o.
—	TOZD Montaža Koper, o.sub.o. v sestavi DO IMF — PRO-MONT — Projektiranje in montaža, o.sub.o. Ljubljana
—	TOZD Montaža Maribor, n.sol.o.
—	TOZD Inženirski biroji Maribor, n.sol.o.
—	TOZD Projektiva Maribor, n.sol.o.
—	TOZD Blisk Murska Sobota, n.sol.o.
—	TOZD Elektrokovinar Ptuj, n.sol.o. v sestavi DO IMP — Pro-jektiranje-montaža-industrija, Maribor, n.sol.o.
—	TOZD Elektromontaža Ljubljana, n.sol.o.
—	TOZD Tovarna elektronaprav—energetika Ljubljana, n.sol.o.
—	TOZD Tovarna elektronaprav — telekomunikacije Ljubljana, n.sol.o.
—	TOZD Dvigalo Ljubljana, n.sol.o.
—	TOZD Industrija stikalne opreme Slovenske Konjice, n.sol.o. v sestavi DO IMP — Elektro, montaža, oprema, naprave, dvigala — EMOND Ljubljana, n.sol.o.
—	TOZD Trata-Avtomatika Ljubljana, n.sol.o.
—	TOZD Trata-Črpalke, Ljubljana, n.sol.o.
—	TOZD Industrija termičnih aparatov in konstrukcij Ljubljana, n.sol.o.
—	TOZD SKIP Ljubljana, n.sol.o.
—	TOZD Industrija plastične in kmetijske opreme, Preserje, n.sol.o. v sestavi DO IMP — Industrija kovinske opreme Ljubljana, n.sol.o.
—	TOZD Industrijska proizvodnja Celje, n.sub.o.
—	TOZD Montažna proizvodnja Celje, n.sub.o. v sestavi DO IMP — Klima Celje, n.sol.o.
—	TOZD Livarna sive in nodulame litine Ivančna gorica, n.sol.o.
—	TOZD Hladnovodne armature Ivančna gorica, n.sol.o.
—	TOZD Livarna barvnih kovin Galjevica, n.sol.o.
—	TOZD Vzdrževanje in proizvodnja orodij Ivančna gorica, n.sol.o. v sestavi DO IMP — LIVAR Ivančna gorica, n.sol.o.
—	TOZD Inženiring izvoz-uvoz Ljubljana, n.sol.o.
—	TOZD Zastopstva Ljubljana, n.sol.o.
—	TOZD Projektivni biro Ljubljana, n.sol.o.
—	TOZD Alchrom Ruše, n.sol.o.
v sestavi DO IMP — IZIP — Inženiring, zastopanje, izobraževanje, projektiranje, Ljubljana, n.sol.o.
—	EDO Klimat — Industrija klimatske opreme in strojev Ljubljana, p.o.
—	EDO TIO Idrija, p.o.
—	EDO Panonija Murska Sobota, p.o. in
delavci temeljne organizacije skupnega pomena za blagovni promet (v nadaljevanju Blagovni promet) združene v DO IZIP n.sol.o. Ljubljana,
vse v sestavi SOZD IMP, po opravljeni predhodni obravnavi, na osnovi odločitev delavcev vsake od njih na zborih delavcev, naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O
MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH
I.	Temeljne določbe
1.	člen
Ta sporazum ureja medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev TOZD skupnega pomena za blagovni promet in delavcev TOZD, za katere delavci Blagovnega prometa opravljajo ta dela.
2.	člen
Družbenoekonomski položaj Blagovnega prometa je določen s Samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD IMP v skladu z zakonom.
Urejanje medsebojnih razmerij v tem sporazumu in na podlagi tega sporazuma izhaja iz ciljev združevanja v SOZD IMP in opravljanja glavnih dejavnosti sestavljene organizacije združenega dela.
Pri urejanju razmerij opravljanja strokovno-administrativnih opravil med Blagovnim prometom in TOZD po tem SS se upoštevajo določbe samoupravnih sporazumov o združitvi v delovno organizacijo.
3.	člen
Ta sporazum ureja:
—	vrsto del, ki jih opravlja Blagovni promet
—	planiranje del, ki jih opravlja Blagovni promet
—	osnove in merila za pridobivanje dohodka Blagovnega prometa
—	obračunavanje in plačevanje medsebojnih obveznosti
—	temeljne pogoje glede strukture delovnih mest in kvalifikacijske strukture kadrov v Blagovnem prometu
—	odgovornost Blagovnega prometa za opravljanje dela
—	način usklajevanja stališč o skupnih zadevah
—	način reševanja medsebojnih sporov
—	postopek za sprejem, spremembe in dopolnitve tega sporazuma
—	prehodne in končne določbe.
IL Vrsta del, ki jih opravlja TOZD Blagovni promet
4.	člen
Blagovni promet opravlja v okviru svoje registrirane dejavnosti in pooblastil iz samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP storitve za ostale TOZD v SOZD na naslednjih delovnih področjih:
—	skupna nabava za strateške materiale za IMP,
—	skupna prodaja blagovne proizvodnje v Jugoslaviji,
—	zunanjetrgovinska dejavnost
5.	člen
Funkcije, ki jih TOZD Blagovni promet opravlja za združene TOZD, so po navedenih delovnih področjih naslednje:
—	skupna nabava za strateške materiale za IMP
Naloge:
a)	direktno izvrševanje poslovne politike SOZD na področju nabave, _
b)	ugotavljanje letnih potreb strateškega materiala za SOZD kot celote (količina, kvaliteta, dinamika),
c)	enotno nastopanje napram dobaviteljem (ali direktno proizvajalcem ali trgovinskimi organizacijami) v svojem imenu za račun TOZD
d)	zagotavljanje marketinškega obnašanja na domačem in tujem •trgu (analiza trga — cene, konkurenca, kvaliteta, dobavni roki, vodi vse potrebne evidence—trendi...) ter na podlagi tega odločanje o nabavi
e)	v sodelovanju s TOZD in IB planiranje finančnih sredstev (dinarskih in deviznih) za potrebe nabave
Cilji:
a)	z enotnim in usklajenim nastopom doseganje ugodnejših pogojev (roki, cene) ob izkoriščenju komparativnih prednosti IMP,
b)	manjše težave v proizvodnem procesu zaradi zagotavljanja planirane dinamike nabav,
c)	v sodelovanju s skupno prodajo vodenje take poslovne politike predvsem napram posameznim trgovskim hišam, ki bo zagotavljalo enakopravnejši in ekonomsko močnejši položaj IMP na trgu,
d)	v sodelovanju s poslovno.organizacijo v DS SOZD pripravljanje elementov za prenos nabavne funkcije na računalniški projekt
—	skupna prodaja blagovne proizvodnje v Jugoslaviji
Naloge:
a)	direktno izvrševanje poslovne politike IMP na tem področju,
b)	zbiranje vseh podatkov o tržni problematiki po posameznih področjih in programih,
c)	marketinško obdelovanje trga in na tej podlagi usmerjanje proizvodnih programov TOZD,
d)	strokovna pomoč in usmerjanje TOZD pri globalni politiki in sistemu cen,
e)	predlaganje in uresničevanje z ekonomsko propagando podprto pospeševanje prodaje na določenih segmentih,
f)	kompleksno obdelovanje ponudb in koordinacija izvedbe, na področju energetike in živilsko predelovalne procesne industrije (prodajno-projektivni biro)
g)	zagotavljanje predstavniške mreže po celi Jugoslaviji na področjih glede na skupno definirane potrebe,
h)	zagotavljanje' podaljšane roke TOZD na komercialnem področju po vsej državi,
i)	organiziranje in funkcioniranje servisne službe po vsej Jugoslaviji v skladu s tržnimi zahtevami,
Cilji:
a)	uspešnejši nastop na tržišču na podlagi boljše obdelave tržišča,
b)	hitrejše prilagajanje potrebam tržišča ali z novimi ali z dopolnjenimi izdelki,
c)	vpeljavo marketinško-propagandne akcije na določenem kritičnem področju,
d)	zbiranje kreditnega potenciala pri kompleksnih ponudbah in kritičnih programih,
e)	sproščanje obratnih sredstev proizvodnim TOZD zaradi zanesljivejših povratnih informacij,
f)	povečanje lastnih možnosti tržnega potenciala na dolgi rok z boljšim delovanjem servisa,
g)	skupaj s skupno nabavo izkoriščati komparativne prednosti IMP v odnosu do trgovskih hiš,
h)	strokovna podpora pri izvozu blagovnih programov,
i)	ekonomsko propagando postaviti v funkcijo podpore marketinško definiranih prodajnih ciljev
—	zunanjetrgovinska dejavnost
Naloge:
a)	direktno izvrševanje funkcije SOZD na področju zunanje trgovine (uvoz za potrebe IMP, izvoz za potrebe IMP v Jugoslaviji in pri izvajanju investicijskih del v tujini vključno s tranzitom, zastopanje, konsignacija)
b)	sodelovanje in koordiniranje izvoza s TOZD, domačimi zunanjetrgovinskimi organizacijami in z že obstoječimi predstavništvi jugoslovanskih organizacij v tujini,
c)	marketinško obdelovanje zunanjega trga,
d)	v 1. fazi prevzemanje samo kompletnih administrativno-stro-kovnih opravil za izvoz in uvoz, v 2. fazi pa že organiziranje kreativne podpore in vodstvo TOZD na tem področju
e)	vodenje in povezovanje zastopniške dejavnosti s TOZD, ki komercialno delujejo na zastopanih programih — z obdelavo trga in informacijami (pri čemer imajo TOZD, ki komercialno in poslovno obdelujejo programe posameznih principalov absolutno prioriteto pri skupnih nastopanjih s temi zastopanimi firmami, pri sklepanju kooperacijskih odnosov z njimi ter pri pridobivanju delnih ali kompletnih poslov preko drugih TOZD za svojo dejavnost) ter pridobivanju ko-mercialnotehničnih podatkov za potrebe projektiranja, izdelave ponudb, montaže, zagon,opreme in servisiranja
Cilji:
a)	doseči bistveni premik pri tretiranju in obdelavi zunanjega trga,
b)	kot končni cilj se postavlja natančno opredeljena izvozna strategija za posamezne programe v IMP (dežela, politika cen, prodajne poti, EP..),
c)	diverzificiranje strukture na uvoznih in izvoznih poslih na podlagi postavljene strategije zaradi zmanjšanja poslovnih rizikov,
d)	s kvalitetnim in strokovnim delom spreminjati za IMP zanimive zastopniške odnose v višje oblike sodelovanja
6. člen
Za posamezne posle večjega obsega, ki glede na naravo in obseg del zahtevajo drugačno organizacijo dela in poslovanja med Blagovnim prometom in TOZD kot je predvidena s tem sporazumom, se izdela poseben poslovnik.	i
Ne glede na vrsto in obseg storitev, ki jih Blagovni promet opravlja na podlagi tega sporazuma, lahko posamezna TOZD po posebnem dogovoru poveri Blagovnemu prometu izvedbo posameznih storitev v okviru njegove dejavnosti in obratno.
Blagovni promet opravlja svojo dejavnost za podpisnice tega sporazuma pod enakimi pogoji.

najkasneje v 14 dneh po sklepu komisije, kar omogoča nonfl^Obi potek dela naprej.	mei
11.	člen	jarniš
Delovni program usklajevanja plima TOZD Blagovni proi»6‘
podlagi planskih smernic poteka v naslednjih 5 fazah:	telotri
—	opredelitev programa dela po posameznih sektorjih, ,
—	opredelitev števila zaposlenih glede na posamezne vrste PVlkj
grama dela,	Jotah
—	določitev ponderjev (na podlagi posameznih programov d6' y ^ kot osnovo za opredelitve elementov skupnega prihodka, 0vne
—	izračun planirane realizacije TOZD Blagovni promet, razdriJtred,
po združenih TOZD na osnovi elementov skupnega prihodka za Pia je samezna dela in svobodne menjave dela	lena
—	opredelitev ostalih planskih ciljev in potreb.	kleni
. z	jotre
12.	člen	.lasti
Program dela po posameznih sektorjih bazira na smernicah za plitev
in mora vsebovati:	jakoi
a)	Sektor skupne nabave:	Jc $e
—	določifev strateških materialov za SOZD IMP za srednjem0!
plansko obdobje	.V. (
—	točno opredeljeno specifikacijo po posameznih enotah stra jovn škega materiala za posamezne TOZD,
—	potrebno dinamiko	nabav,	j g.
—	skupno določene planske cene za posamezne vrste material^
morajo veljati za celoten	IMP,	a\'
—	pregled že sklenjenih pogodb za pridobitev posameznih ^
materiala,	'o^
—	pregled materiala po še ne opredeljenih virih nabave, . ci
—	pregled finančnih obveznosti za nabavo glede na že sklen]6
pogodbe (dinarsko in devizno),	j
—	ocena finančnih potreb za manjkajoči del nabave (dinarsko y
devizno),	,	>0n,
—	celotne finančne obveznosti uskladiti z realnimi mozno»la
TOZD oz. SOZD,	a p,
—	opredeliti dinamiko finančnih odlivov (dinarskih in deviznim )an.
celoten SOZD,	jega
—	natančno določiti akcije, obveznosti, odgovornosti, roke in atvr^
silce za nabavo kritičnih vrst	repromateriala,	neri
—	opredeliti možnost in način sprememb v planih nabave,
—	po možnosti opredeliti alternativne vrste repromaterialov, ^
b)	Sektor skupne prodaje v Jugoslaviji:
—	obseg planiranega plasmana po posameznih področjih —re?, ___
blikah, razdeljeno po posameznih proizvodnih programih v ok'1 ^ TOZD,	-02
—	določitev iz 1. alinee mora bazirati na podlagi ocen o absom ^
ski moči posameznih tržnih segmentov, ki jo medsebojno us k la01 TOZD in Blagovni promet,	, y.
—	poleg opredeljenega obsega prometa iz 1. alinee mora prog*3 '
dela po področjih in proizvodnih programih vsebovati še:	^
—	dinamiko plasmana,	L.
—	natančno definirane prodajne poti	W
—	posebne cilje za posamezne izdelke po tržnih segmentih .
—	opredeliti način sodelovanja med komercialnimi služba*1’1 ^
TOZD oz. DO in Blagovnim prometom	ttQr
—	potrebne akcije za realizacijo postavljenih ciljev	j ^
—	posebne kadrovske zahteve zaradi postavljenih dolgoročna’ i;ev
kratkoročnih ciljev,	, __
—	okvire za dobavne roke izdelkov in rezervnih delov s srn*
TOZD proizvajalk glede na podpisane pogodbe ali potrebe po sefi __ su,	i»dj
—	potreben obseg servisnih storitev po Jugoslaviji	A _
—	program raziskav trga za posamezne proizvodne program6 obstoječe ali tiste v pripravi)
—	norme servisnih storitev za izdelke v garancijski dobi, L
—	opredeliti možnost in način sprememb v planih prodaje llor
c)	Sektor zunanjetrgovinske dejavnosti:	S
—	obseg planiranega izvoza in uvoza po TOZD,
—	opredelitev tujih partnerjev in dinamiko,
—	določitev programa za izvedbo začrtanih usmeritev
—	opredelitev zahtevnosti del po posameznih vrstah prom6ta’ 2
—	akcije nastopa,
—	delitev dela in sodelovanje med TOZD in Blagovnim prom6’ jPn
—	obdelava skupno dogovorjenih zanimivih zunanjih segm6”»rc
—	določitev limitov okoli cen in dobavnih rokov za nošam6 , Pr
posam^Pr
programe, pod katerimi je ekonomsko še upravičeno pridobivanj6 Jd ročil	i ?
—	politika	in sodelovanje	okoli zastopniških	principalov	rjj
13.člen	p<Psn
Na osnovi programov del nato v 2. fazi opredelimo kadrovsK6 r „a .trebe, ki so nujne za izvedbo zahtevanih del in nalog:	.0
—	skupno potreben čas za izvršitev nalog po sektorjih in odd6
—	potrebno	število	in	kvalifikacijsko	strukturo	delavcev,	^
oboje ob upoštevanju dinamike dela, kot izhaja iz predloženih P .,1
gramov.
14. člen
1i. in 2. faza postopka planiranja sta osnova za določitev P°n^eL ( ki izražajo potrebno angažiranost delavcev TOZD Blagovni pr° f()Pa da se v kompletnosti izvede program dela in cilji za posamezne P Pri zvodne TOZD. Ti ponderji torej lahko od enega do drugega P Jhc skega obdobja za TOZD varirajo, odvisno pač od vsakoletnega P^ l grama dela. Ponderji se ugotavljajo za vsak sektor oz. področje bej in predstavljajo osnovni element za pripravo opredelitev ude, ^di Blagovnega prometa v skupnem prihodku — ločeno po sektor) kla
15.	člen
III. Planiranje del, ki jih opravlja blagovni promet
7.	člen
TOZD Blagovni promet skladno z zakonom, SaS o združitvi v SOZD IMP, ter^ samoupravnim sporazumom o temeljih planov in drugimi samoupravnimi splošnimi akti planira svoje delo in razvoj v medsebojni povezanosti in odvisnosti s TOZD.
Medsebojna povezanost in odvisnost zahteva usklajevanje planov TOZD Blagovni promet in združenih TOZD.
V 4. fazi planskega postopka se izračuna realizacija TOZD^j^
8.	člen
Obseg in vrsto del, ki naj jih opravi TOZD Blagovni promet, se določi na podlagi nalog te TOZD izhajajočih iz aktov v členu 7. in sicer:
—	za srednjeročno plansko obdobje
—	za letno plansko obdobje
—	po potrebi za krajše plansko obdobje.
9.	člen
Usklajevanje planov TOZD Blagovni promet se začne na podlagi planskih smernic za vsako plansko obdobje.
V okviru planskih smernic pa že mora biti opredeljeno:
—	že preverjena ocena o nabavi posameznih enot repromateriala po specifikacijah za naslednje plansko obdobje, ki jo pripravi TOZD Blagovni promet ob predhodnem nujnem sodelovanju s TOZD,
—	ocena o absorbcijski moči posameznih področij za posamezne proizvodne programe IMP, ki jo pripravi Blagovni promet,
—	ocena zunanjetrgovinskih dejavnosti na področju direktnega blagovnega posredovanja s tujino, ki jo pripravi Blagovni promet ob predhodnem sodelovanju s TOZD,
—	oceno števila zaposlenih in realizacije po posameznih sektorjih Blagovnega prometa.
10.	člen
Opredelitve iz smernic za plah predstavljajo istočasno tudi bazne podatke za nadaljnje delo okoli usklajevanja planov. Delovni pro-
govni promet, ločeno po sektorjih, ki bazira na opredeljenih sto . Blagovnega prometa	skozi prejšnje 3 faze planiranja.	filtre
Realizacija po posameznih sektorjih pa se razdeli po posaih® ; TOZD kot realizacija iz planiranega obsega storitev za TOZD udeležbo v skupnem prihodku in na podlagi svobodne menjave ^ Tako izračunane vrednosti potem združene TOZD upoštevajo jih planskih dokumentih.	do
16.	člen	$(e®ri
V 5. fazi TOZD Blagovni promet predvidi predvsem potrebna* p
stva za obratne in osnovne naložbe, ki so nujne za nemoten in P časen potek izvršitve s programom predvidenih nalog in stori
17.	člen	febAa
Osnovi, naložbe za potrebe Blagovnega prometa in plan poj*,^!^
investicij za osnovne naložbe so porazdeljene po posameznih s’ .^i Financiranje investicij v osnovne naložbe se izvaja iz sredstc^ rane celotne amortizacije in akumulacije Blagovnega prometa. ^ tem, ko se razlika med dogovorjenim obsegom investicij v naložbe in nepokritem financiranj ;m iz naslova amortizacije z< namensko za vnaprej dogovorjene potrebe iz sredstev za raz* materialne osnove združenega dela Blagovnega prometa in p°s ^ nih TOZD, skladno s temeljnim samoupravnim sporazumom » ževanju sredstev v SOZD IMP in predhodno usklajenim planom	jte
sticij.
!8. člen	jofjp,
Obratne naložbe Blagovnega prometa so nujno potrebna p°* pfl
sredstva za nemoteno in pravočasno izvrševanje nalog in storitev’
gojene z vsakoletnim programom dela in skladno z veljavnimi
»ali Obratne naložbe Blagovnega prometa se oblikujejo za naslednje rtlene in višino:
L'', zaloge pisarniškega materiala v višini enomesečne porabe pivškega materiala
1zaloge nedokončane proizvodnje pomenijo 15-dnevno vezavo olncga prihodka Blagovnega prometa-prj denarna sredstva pomenijo 15-dnevno vezavo celotnega pri-aka Blagovnega prometa, povečanega za sorazmeren del skupne del (omejeni del in programirani del).
kolikor se TOZD Blagovni promet na področju dejavnosti bla-eljLv''ega prometa pripravlja na prevzem oziroma sklenitev posla za apj . Ho velik objekt (ponudba, pogajanja, vse do sklenitve pogodbe) I Je očitno da za pripravo normalen obseg obratnih sredstev iz tega ^na ne zadošča, s predvidenimi sodelujočimi TOZD v tem poslu ene sporazum o zagotavljanju oziroma združevanju sredstev, ki so ■ rebna za vso pripravo do sklenitve pogodbe. V tem sporazumu se i P^ifStl °Predeli obseg in način sodelovanja TOZD v pripravah za skle-. fv Posla, obseg in način zagotavljanja sredstev, njihova poraba, I K°r tudi njihova usoda, če se posel sklene (vračunanje v stroške) ali ■oČii 86 °e sklene (skupen riziko).
Osnove in načela za pridobivanje dohodka TOZD Bla-r iovBi promet	V
L,	19. člen
la. .Ekonomski položaj Blagovnega prometa in družbenoekonomski ynosi s TOZD se vzpostavljajo: i ti A na področju pridobivanja dohodka ,0)na področju razporejanja dohodka v Blagovnem prometu in v
ije( c) na področju doseženega dohodka v TOZD.
ko y	20. člen
niejah in v skladu s tem-SS materialne pogoje dela za Blagovni rsT *net zagotavljajo TOZD. Povečanje sredstev Blagovnega prometa ^sotavljajo TOZD. Povečanje sredstev Blagovnega prometa temelji h)‘i Zvečanju obsega dela skladno z letnimi smernicami za izdelavo na SOZD IMP in na izboljšanju obstoječih pogojev dela Blagov-n (C®? Prometa. Prispevek posamezne TOZD je sorazmeren obsegu . rs®nega dela TOZD Blagovni promet zanjo na podlagi osnov in n* iz tega sporazuma.
U j.	21. člen
elavci Blagovnega prometa pridobivajo dohodek TOZD iz celot-e^Sa prihodka, ki ga ta ustvari
(V>! "■ s prodajo svojih storitev na trgu pod pogoji iz tega sporazuma ciOžD Uc*e'e^° pri skupaj ustvarjenem prihodku in dohodku s
i<® s svobodno menjavo dela
na podlagi drugih osnov določenih z zakonom.
P ir. vSlna dohodka, ki ga delavci Blagovnega prometa pridobivajo po Iq jSnjem odstavku je predvsem odvisna od prispevka k uspehu pri 'tst °Vaniu in zadovoljevanju potreb in interesov združenih TOZD od °bsega in kakovosti njihovega dela ter doseženega dohodka . UZD iz skupnih poslov.
^ D	22. člen
>toC ce*°tnega prihodka lahko pridobivajo delavci Blagovnega j nteta s prodajo svojih storitev na trgu, vendar le, če:
* ,h	razpolagajo s prostimi kapacitetami ob izpolnjevan hi vseh za-
in plana storitev za TOZD
vkl)učujejo v Blagovni promet in druge posle OZD z dejav-eripinu, M je ne pokriva SOZD IMP,
vključujejo v Blagovni promet in druge posle druge OZD, /j ^ZD ne more sodelovati
5 (* v vseh primerih, ko se zainteresirane TOZD tako dogovorijo.
B. Udeležba v skupnem prihodku
28. člen
Z udeležbo v skupnem prihodku si TOZD Blagovni promet pridobiva del celotnega prihodka, ki izvira iz opravljanja kompletne dejavnosti skupne nabave, dela skupne prodaje v Jugoslaviji (brez servisa, oblikovalskega dela ekonomske propagande in 20 % predstavništev) in dela zunanjetrgovinske dejavnosti (brez konsignacije in večinoma tudi zastopanja).
Podlaga za obračunavanje skupnega prihodka so posebni samoupravni sporazumi o združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje po posameznih področjih dela, ki vplivajo na realizacijo skupno zastavljenih ciljev.
<29. člen
Obvezne sestavine samoupravnih sporazumov iz prejšnjega člena so:
1.	cilji združevanja dela in sredstev
2.	predmet skupnega poslovanja (proizvodnja in prodaja določenih proizvodov na domačem trgu in na določenih zunanjih trgih oz. opravljanje in uporaba določenih storitev v blagovnem prometu)
3.	obseg dela in sredstev, ki se združujejo za skupno poslovanje, vrste sredstev, ki še združujejo, namen združenih sredstev in način odločanja o njihovi uporabi
4.	medsebojne pravice in obveznosti glede vrste, količine in kakovosti proizvodov ter rokov za dobavo proizvodov in storitev iz skupnega poslovanja
5.	način določanja skupne politike
6.	način določanja politike cen
7.	primeri rizika iz skupnega poslovanja, pogoje in način ter podlaga za prevzemanje rizika, ter tudi vire in način zagotavljanja sredstev za prevzemanje tega rizika
8.	način uresničevanja medsebojne odgovornosti
9.	način usklajevanja stališč
10.	način ustvarjanja skupnega prihodka
11.	podlage in merila, po katerih se razporeja skupni prihodek oz.
skupni dohodek, način njegovega razporejanja ter roke, v katerih se obračunava skupni prihodek (predvsem točna opredelitev sprememb absolutnega in relativnega razporejanja skupnega prihodka ob nedoseganju zastavljenega prometa oz. ciljev)	v
12.	način reševanja sporov iz skupnega poslovanja
13.	način in pogoje za spremembo sporazuma
14.	način in pogoje za odpoved sporazuma
15.	način spremljanja in ocenjevanja izvrševanja.obveznosti določenih s sporazumom, ter druga vprašanja skupnega pomena.
30.	člen
Pri sklepanju in izvrševanju sporazumov iz 29. člena bodo udeleženke spoštovale naslednja načela:
—	usklajevanje stališč in tekoče problematike v posameznih poslih in v globalu se rešuje prek sveta blagovnega prometa in samoupravnih organov SOZD IMP
—	reševanje medsebojnih sporov temelji na določbah statuta SOZD IMP
—	izredni prihodki iz poslov po sporazumih iz čl. 29 se razporejajo po enakih merilih in na način kot velja za preostali del skupnega prihodka, oziroma se združuje za namene določene v teh sporazumih, SaS o združitvi v SOZD IMP in temeljnem samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev v SOZD IMP.
V. Obračunavanje in plačevanje medsebojnih obveznosti
31.	člen
Ugotavljanje, razporejanje in obračun skupnega prihodka po SaS iz 29. člena se izvrši glede na pogoje posameznih poslov v rokih in na način, ki ga določajo zakon in navedeni SaS.
Pri tem pa je potrebno zasledovati cilj, da se celotna aktivnost na posameznih področjih opredeli skozi udeležbo v skupnem prihodku (tudi naknadno) pod pogoji, kot jih narekuje posamezen SaS.
| ^	23. člen
|C>oči,a 22. člena pa smiselno ne veljajo za opravljanje servisnih j 5 e(' ^ so organizirana v sklopu skupne prodaje v Jugoslaviji.
, le storitve se uporabnikom namreč zaračunavajo po predpi-11 |X)trjenih normativih in cenikih, pri čemer ločimo:
Servisne storitve v garancijski dobi izdelka, a, s Strvisne storitve po preteku garancijske dobe j. delom celotnega prihodka, ki ga Blagovni promet pridobiva na Prodaje servisnih storitev za izdelke, ki jim je že pretekla ga-4 "J*a doba, pokriva Blagovni promet tudi svoje funkcionalne ’ j PtoH Za st°ritve iz 1- alinee tega člena, vendar samo do višine, ki je !^Udi ^z vsakoletnimi normami v programu dela (kar je odvisno ^od politike cen).
rriv.r°s^e> ki so iz tega naslova evidentirani v večjem obsegu, pa po-sa Prizadeta TOZD.
vLQ *Y,Sne storitve pa se lahko opravljajo tudi za tuje partnerje na r na d ! plenjenih pogodb, kjer način obračunavanja storitev ni vezan lUj) 0 °^i'a tega člena.
p	24. člen
pr4toPn-,tako določila 22. člena smiselno ne veljajo za opravljanje za-pihori 6 i° konsignacijske dejavnosti. Obe te dejavnosti namreč svoj • jem i e* Pridobivata na osnovi prodaje svojih storitev tujim partneric Gle\na tej osnovi pridobljene provizije.
nNsid ? na sPec'iiko in obseg poslovanja pri posameznih principalih rr'doh" ZastoPniške dejavnosti lahko del svojega celotnega prihodka Vrezni h*Va tu^' na osnovi udeležbe v skupnem prihodku — na posa-D",111.Postih skupaj s TOZD v IMP.
•Senid I ‘J3 22. člena smiselno ne veljajo niti za oblikovalsko usmeril Pddelk ek°nomske propagande. Celoten IMP naroča te storitve v tem HlatT|. u ekonomske propagande, ki si s prodajo prospektnega ali re-tUclj Sve®a materiala zagotavlja realizacijo v takšni višini, da pokriva P j- °Je funkcionalne stroške.
Bh/'tn°.Poslovanje TOZD, EDO in DO v IMP preko organizacije "	promet je obvezno, razen v primeru dokazanih boljših
"'ena, roki, kvaliteta) pri drugih ponudnikih, pri čemer je po-

;<F
M.
uPoštevati tudi oblikovalno enotnost IMP.
»i«Y, j}
v<r	°»odna menjava dela
D«i „ ,	25. člen
dobila e °tne8a Prihodka, ki ga delavci TOZD Blagovni promet pri-^rodajJ° V .kupnih predstavništvih IMP v okviru sektorja skupne V«!	je’ Pridobivajo s svobodmno menjavo dela.
'
if^*a8ovn *°tne®a Prihodka iz prejšnjega člena je del realizacije TOZD livadi 0 Promeč ki pokriva tiste stroške predstavništev, ki nastajajo ^O^D nl,DVljanja del in nalog, ki so skupnega pomena za celoten 1 j V t- •
razšir V'f delovanja predstavništev spadajo predvsem ohranjanje '	lanle iniagea SOZD IMP, posredovanje poslovnih in drugih
Poslovi Za Zdru^ene TOZD in pa povezovalne naloge med TOZD V	n° gospodarskimi krogi na posameznih področjih.
tj	27 čl	'
$e izrač?!*0tne8a prihodka TOZD Blagovni promet iz prejšnjega člena tev na na podlagi 20 % opredeljene realizacije vseh predstavniški Po^ae,r,SpeVek solidarnostno pokrivajo vse TOZD v SOZD IMP na enotno dogovorjenih meril.
32.	člen
Prispevki TOZD po dogovorjenih pogojih svobodne menjave dela se obračunavajo in plačujejo v obliki mesečnih akontacij na podlagi usklajenega letnega plana Blagovnega prometa s trimesečnimi, polletnimi in letnimi poračuni plačanih akontacij skladno z realiziranimi stroški ter realizacijo planiranega obsega njegovih storitev.
Vse ugovore zoper plačila akontacij uveljavijo TOZD pri poračunih.
VI,	Temeljni pogoji glede strukture delovnih mest in kvalifikacijske strukture kadrov v Blagovnem prometu
’ 33. člen
Delavci Blagovnega prometa morajo pri določanju strukture delovnih mest in kvalifikacijske strukture kadrov v Blagovnem prometu upoštevati naslednje temeljne pogoje:
1.	da uresničujejo ustrezni družbeni akti o kadrovski politiki, kakor tudi ustrezni akti in programi SOZD IMP in delovne organizacije, v katerih delavci Blagovnega prometa z združenimi TOZD skupno urejajo th vprašanja,
2.	da se optimalno zagotovi uspešnost in smotrnost opravljanja del Blagovnega prometa, kakor tudi racionalno in ustrezno izkoriščanje kadrov glede na njihove strokovne in druge sposobnosti ter s tem preprečuje ekstenzivno zaposlovanje in neustrezna kvalifikacijska struktura kadrov glede na njihova dela in naloge,
3.	da mora biti vsako povečanje števila delavcev v Blagovnem prometu v odvisnosti z ustreznim porastom njegovih del,
4.	da mora biti notranja organizacija Blagovnega prometa prilagojena vrsti, obseguln kakovosti del ter specificirana v sorazmerju z ob-
• segom poslovanja oziroma opravljanja storitev za TOZD skladno z načeli sodobne organizacije dela,
5.	da morajo biti oblikovane funkcije delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostih i skladno s 3. in 4. točko tega člena,
6.	da je samostojno opravljanje strokovno zahtevnih del, kakor
tudi del s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pogoj, da je delavec ustrezno strokovno in delovno usposobljen za opravljanje teh del in da izpolnjuje vse druge pogoje ustreznih aktov o kadrovski politiki ter samoupravnih splošnih aktov, katerih temelji so v SOZD IMP skupno dogovorjeni.	34 .člen
Blagovni promet se organizira tako, da lahko ob normalni storilnosti in tehnični opremljenosti pravočasno in v celoti opravi skupno dogovorjene naloge. Strukturo delovnih mest in kvalifikacijsko strukturo potrebnih kadrov po posameznih vrstah del in nalog se določi glede na vrsto, obseg in kvaliteto dela skladno z določili tega SS.
35.	člen
Blagovni promet podrobneje opredeli in uredi strukturo del in nalog in ugotovi potrebno število in kvalifikacijsko strukturo kadrov v Blagovnem prometu.
V primeru povečanja obsega storitev ali uvajanja novih in ob spreminjanju pogojev poslovanja bodo TOZD in blagovni promet zagotovili pogoje za opravljanje teh storitev.
VII.	Odgovornost Blagovnega prometa za opravljanje del in skupni rizik
36.	člen
Blagovni promet je odgovoren TOZD, podpisnicam tega SS, za pravočasno in kvalitetno opravljanje storitev na način in pod pogoji iz tega SS in drugih samoupravnih splošnih aktov^s katerimi je opredeljeno opravljanje njegovih storitev.	„
37.	člen
Za neopravljene, nepravočasne, nekvalitetno in nepravilno (v nasprotju s predpisi, navodili, dogovori...) opravljanje storitev odgovarja Blagovni promet temeljnim organizacijam tudi materialno s sredstvi,.s katerimi razpolaga. Za škodo, ki jo povzroči temeljnim organizacijam namerno ali zaradi velike malomarnosti, Blagovni promet odgovarja po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti.
Obstoj in stopnjo odgovornosti Blagovnega prometa za nastalo škodo kot tudi višino, način in roke povračila, ugotavlja in določa notranja arbitraža.
38.	člen
Organi in delavci, ki so zadolženi za spremljanje in zakonito uresničevanje določb tega SS, so dolžni Blagovni promet pozvati na odpravo nepravilnosti pri njegovem delu-
Ce delavci Blagovnega prometa ne sprejmejo ukrepov za odpravo nepravilnosti ali se te ponavljajo, ima to pravico delavski svet SOZD
IMP.
39. člen
Blagovni promet ne odgovarja za primere nepravilnosti in škode iz tega poglavja tega SS, nastale iz objektivnih razlogov ali zaradi neizpolnjevanja obveznosti s strani TOZD.
Blagovni pomet tudi ne odgovarja za kvaliteto, zakonitost, smostr-nost in racionalnost svojih storitev, ki se brez njegovega soglasja uporablja v spremenjeni obliki.
40.	člen
Pri opravljanju svoje dejavnosti je Blagovni promet odgovoren za varovanje poslovne tajnosti.
41.	člen
Blagovni promet dvakrat letno poroča delavskemu svetu SOZD IMP o svojem delu, zlasti pa o izvršitvi delovnega programa.
42.	člen
Skupne rizike opredeljujejo in določajo načini njihovega pokritja udeleženke v posebnih samoupravnih sporazumih iz čl. 29.
Glede na skupni pomen TOZD Blagovni promet se udeleženke zavezujejo v primerih pokrivanja skupnega rizika zagotoviti TOZD Blagovni promet najmanj takšen celotni prihodek, da bodo njegovim delavcem zagotovljeni enaki pogoji dela, kot jih imajo delavci ostalih udeleženk v skupnem poslovanj (enakovredno pokrivanje celotnega prihodka).
VIL Vsklajevanje stališč o skupnih zadevah
43.	člen
Podpisnice tega SS skupne zadeve vsklajujejo:
—	prek organov upravljanja SOZD IMP
—	prek generalnega direktorja SOZD, oboje v skladu z določili SS o združitvi v SOZD IMP in statuta SOZD
—	prek sveta Blagovnega prometa.
44.	člen
Zaradi uresničevanja skupnih interesov TOZD in delovnih organizacij, enotnega obravnavanja poslovnih odločitev, enotnega nastopanja in koordinacije in usklajevanja stališč o skupnih zadevah nasploh, se ustanovi svet Blagovnega prometa.
V svet Blagovnega prometa imenuje delavski svet vsake delovne organizacije, združene v SOZD IMP Blagovnega prometa, delovne skupnosti SOZD in interne banke svojega delegata z mandatno dobo 2 let. Ker je svet strokovni organ, ne pa organ upravljanja, je delegat lahko tudi individualni poslovodni organ.
Izvoljeni delegati izberejo iz svoje sredine predsednika sveta. Pred konstituiranjem skliče izvoljene delegate na prvo sejo predsednik del. sveta SOZD.
Direktor TOZD Blagovni promet prisostvuje sejam sveta po službeni dolžnosti.
Za reševanje splošnih problemov se svet Blagovnega prometa sestaja v kompletni zasedbi. Kadar svet Blagovnega prometa obravnava konkreten posel, se sej udeležujejo samo predstavniki sodelujočih oz. zainteresiranih delovnih organizacij.
Če se zaradi neodložljivosti določenega dejanja (np. podpis pogodbe) svet Blagovnega prometa ne utegne sestati, je direktor Blagovnega prometa dolžan preskrbeti mnenje oz. privolitev članov sveta Blagovnega prometa udeleženih (sodelujočih) TOZD (osebno, tele-fonično, teleks).
45.	člen
Svet Blagovnega prometa:
—	predlaga plan realizacije pogodb kot sestavni del celotnega plana temeljnih organizacij združenega dela
—	predlaga program kreditiranja kupcev oz. investitorjev
—	predlaga temeljne elemente SS o združevanju dela in sredstev
—	spremlja realizacijo plana storitev Blagovnega prometa in jo pospešuje in koordinira s konkretnimi akcijami
—	preučuje poslovanje TOZD z Inženiringom in predlaga elemente letnega in srednjeročnega plana vključevanja TOZD v posle blagovnega prometa
—	preučuje možnosti racionalizacije poslovanja
—	razpravlja in predlaga osnove in merjia dohodkovnih odnosov
—	razpravlja o tekočih in razvojnih nalogah in določa nosilca
—	opredeljuje značaj rizikoy in njihovo zavarovanje-ter delitev
—♦spremlja zunanjetrgovinsko poslovanje
—	odloča o drugih bistvenih vprašanjih, ki se tičejo Blagovnega prometa, v kolikor za odločanje niso pristojni organi upravljanja TOZD. DO ali SOZD.
46.	člen
Svet Blagovnega prometa sklicuje in vodi predsednik sveta Blagovnega prometa.Svet Blagovnega prometa se sestaja po potrebi. Po potrebi lahko zahteva delegat sveta Blagovnega prometa sklic seje sveta Blagovnega prometa in predloži ter utemelji dnevni red.
Svet Blagovnega prometa odloča z večino glasov delegatov, določenih v 5. odstavku 44. člena tega SS.
47.	člen
Odločitve sveta Blagovnega prometa so vodilo dela Blagovnega prometa. Direktor Blagovnega prometa je odgovoren, da se odloči: ve sveta Blagovnega prometa uresničujejo.
IX. Reševanje medsebojnih sporov
48.	člen
Za uporabo, razlago in uresničevanje določb tega SS so odgovori organi upravljanja in individualni poslovodni organi podpisnic tee . SS.
Nadzor nad uporabo tega sporazuma izvajajo organi samoupravne delavske kontrole SOZD, individualni posloveni organi podpisnic in SOZD ter delegati podpisnic v delavskem svetu SOZD.
49.	člen
Eventuelne medsebojne spore izhajajoče iz tega SS bodo podpisnice reševale sporazumno. Če spora podpisnice ne bodo rešile po prejšnjem odstavku, bodo spor predložile v reševanje notranji arbitraži v skladu s SS o združitvi v SOZD in statutom SOZD.
X. Pravice, ki jih ima blagovni promet glede odločanja in uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem del
, 50. člen
Z delovnimi sredstvi s katerimi delajo, upravljajo delavci Blagovnega prometa.
Nadaljevanje na 14. strani

Do niki priznanj sozda IMP v letu 1982 — za z sluge pri gospodarskih rezultatih, delo v sa oupravnih organih, inovacijske predloge in dosežke na drugih področjih
Za uveljavljanje užbenoekonomskih načel v poslovanju:
A — pri dvigov, produktivnosti in izboljševanju gospodarjenja v TOZD, DO, SOZD ali DS
Ime in priimek	Vrsta del, ki jih opravlja	• Del. doba v IMP	TOZD, DO, DS
Tončka Pogačar	vodja pisarne	26 let	DS SOZD
Emil Rogelj	upravnik poč. doma	21 let	DS SOZD
Lidija Moičilnikar	blagajničarka	22 let	DS SOZD
Jernej Gabrič	vodja gradbišča	29 let	ELM
Janez Grčar	vodja sl. za izvedbo	29 let	ELM
Josip Gregoran	vodja sklad, in pom. dej.	20 let	ELM
Anton Kos	vodilni monter	19 let	ELM
Milan Lovše	vod. monter	'20 let	ELM
Vinko Jamnik	vodja gradb.	18 let	ELM
Janez Pleško	vod. monter I	22 let	ELM
Tomaž Škerjanc	vod. montaž II	15 let	ELM
Janez Šmelcer	vod. monter I	15 let	ELM
Anica Traunšek	vodja odd. v računov.	8 let	ELM
Cvetko Trček	vod. monter I	24 let	ELM
Jože Valant	vodja gradb.	29 let	ELM
Anton Zupančič	vod. gradb.	24 let	ELM
Vlado Jevšenak	mont. spec. I	23 let	ISO
Avgust Jurgec	vodja sklad.	24 let	ISO
Florjan Ajtič	vodil. tehn.	19 let	ISO
Franc Škorjanc	kontr. II skupinov.	12 let	ISO
Rudolf Girandon	skupinod. ključ.	10 let	DVIGALO
Vincenc Udovič	vodja orodj. vzdr. in pr. del.26 let		DVIGALO
Stanislav Vatovec	obratovodja	13 let	DVIGALO
Josip Žalec	sam. ref. v opl. sl.	12 let	DVIGALO
Anton Schwentner	sam. orodjar	22 let	TEN-TELEKOM.
Nada Slobodnjak	el. meh. šibk. toka	18 let	TEN-TELEKOM.
Franc Ozmec	voznik kombija	21 let	TEN-TELEKOM.
Stanislav Polanc	obratovodja	24 let	TEN-TELEKOM.
Kosa Čergič	el. meh. ŠT	21 let	TEN-TELEKOM.
Francka Nagode	el. meh. ŠT	20 let	TEN-TELEKOM.
Dušan Udovič	svetnik dir	21 let	PROJ. BIRO
Martina Glavan	viš. ref. za obr. in knjig.	21 let	PROJ. BIRO
Franc Kobal	vod. projekt.	14 let	PROJ. BIRO
Matjaž Maček	vod. projekt.	17 let	PROJ. BIRO
Ida Kurent	sam. ref.	10 let	IZOBR. CENTER
Sašo Vidic	vodja izvedb. II	12 let	INŽENIRING
Silvan Bandel	vodja odd. za izv.	11 let	INŽENIRING
Ervin Gril	skladiščnik		ALCHROM
Janez Dolinar	vodja razv. odd.	7 let	DO KLIMAT
Anton Repas	planer v OPP	13 let	DO KLIMAT
Stjepan Šimunič	ključavničar	5 let	DO KLIMAT
Albin Pirih	delovodja	19 let	DO TIO
Justin Rejc	telefonist	13 let	DO TIO
Rajmund Čuk	ključavn.-varilec	17 let	DO TIO
Alojz Brajer	vodilni monter II	25 let	KLIMA MONT.
Jakob Vilhar	vodja reg. in meritve	18 let	KLIMA MONT.
Alojz Maver	vod. monter II	18 let	KLIMA MONT.
Jože Kralj	voznik tov. avtom. I	19 let	KLIMA MONT.
Maijan Zupan	vodilni monter I	27 let	KLIMA MONT.
Alojz Mlinarič	arhivar	21 let	DS DO PROMONT
Janez ŠalehCr	vodja prod. sl. za področ.	6 let	DS DO PROMONT
Stanislav Pančur Matija Sladič Valentin Kepic Stane Osredkar Jože Kovač Jože Požrl Jože Rupar Alojzij Jankovec Josip Pahovič Vojko Paliska Zofija Kočevar Viktor Murko Miha Kranjc Slavka Fridel Viktor Seidel Anton Velkavrh Franc Bašelj Anton Volk Drago Lukek Mijo Mardjetko Janez Smole Vinko Cvajnar Alojz Hafner Emil Hodnik Vinko Kaizer Friderik Dokl Ferdo Šlamberger Anton Kirbiš v 'ko Prajnc i- .lton Ivančič ’ larcel Mejač iljem Grabner . iarjan Verovnik 3; e Vauhnik iniljana Klug 'rane Merc , .nton Rogina Miroslav Holc Rok Juršič Stanko Leben Jožef Bračič Igor Založnik Franci Horvat Štefan Šeruga Štefan Nemec Alojz Topolovec Štefan Baranja Ivan Kos Jože Koder Karel Buzeti Jože Horvat Franc Sever Jože Markovič Miha Zajc Jože Perkovič
vodilni monter I voznik' tov. voz. II vodilni monter I vod. monter T vodilni teh. I delovodja varil. spec. I vod. monter I monter ogr. naprav monter vodov, naprav sam. prod. ref. II delovodja KV delacec KV delavec ključ. spec. II vrtalec
ključa vn.-spec.
upokojenec
delovodja
strugar-spec.
vodja za pr. in raz.
vodja vzdržev.
vod. ključavničar
delovodja
monter spec.
vodilni mont. II
vodilni mont. I
vodilni mont. I
vodja mont. I
sam. sklad. I
delovodja
skupinovodja I
sam. ref. v pripr. dela I
vodja pripr. in org. dela
administrat. ref. I
sam. sklad.
serv. mont. spec.
skupinovodja
sam. sklad.
vodja fin. oper.
vodja mont.
vodilni projekt.
vodilni kalkulant
delovodja mont.
obratov, v orodj.
delov, montaže
galvanizer »Z«
razvijaiec-konstr.
ključavničar »Z«
krivilec pločev.
upokojenec
upokojenec
kalupar
kalupar VK
skupinovodja
30 let
7	let 21 let
28	let 25 let
25	let 11 let 23 let
11	let
14	let
18	let
17	let
16	let
12	let 23 let 10 let 21 let
19	let 30 let
5 let
15	let
29	let 33 Jet
10	let '23 let
12 let
19	let
26	let
4	leta
8	let 21 let
5	let 12 let 15 let
11	let 10 let
28	let
20	let 20 let
5 let
20	let 7 let
21	let
18	let 20 let 20 let
22	let
17	let
29	let 28 let
27	let 26 let 10 let
7 let
12	let
TOZD OV TOZD OV TOZD OV TOZD OV TOZD OV TOZD OV TOZD OV TOZD OV MONT. KOPER MONT. KOPER ‘ DS DOkIKO TRATA TRATA TRATA ITAK ITAK ITAK TRATA TRATA TRATA TRATA SK1P SKIP
MONTAŽA MB MONTAŽA MB MONTAŽA MB MONTAŽA MB MONTAŽA MB MONTAŽA MB MONTAŽA MB MONTAŽA MB MONTAŽA MB MONTAŽA MB MONTAŽA MB MONTAŽA MB
ELEKTROKOV.
ELEKTROKOV.
ELEKTROV.
ELEKTROKOV.
ELEKTROKOV.
ELEKTROKOV. PROJEKTIVA MB INŽENIR. BIROJI DO PANONIJA DO PANONIJA DO PANONIJA DO PANONIJA DO PANONIJA DO PANONIJA DO PANONIJA DO PANONIJA DO PANONIJA LSNL LSNL LSNL
Ime in priimek
Del.
doba
Vrsta del, ki jih opravlja v IMP
Alojzija Kastelic	jedrar C 02	13 let	LSNL
Janez Hrovat	skupinovodja	8 let	HVA
Janez Gliha	skupinovodja	7 let	HVA
Jože Marinič	orodjar VK	18 let	LBK
Marin Bogdanovič	pripravljalec peska	15 let	LBK
Vinko Hribar	kalupar VK	10 let	LBK
Alojz Skubic	vodja mehansk. vzdrž.	11 let	VIPO
Polde Pušljar	modelni mizar	16 let	VIPO
Anton Kastelic	ključavničar.-vzdržev.	14 let	VIPO
Janez Požar	samost, tehnolog	5 let	DS DO LIVAR
Jože Naglič	dir. sekt. za invest. d.	24 let	INŽENIRING
Milan Krajc	vodja odd. za ponudbe	26 let	INŽENIRING
Majda Šmigoc	sam. ZT ref. I	9 let	INŽENIRING
Alojz Rogač	skupinovodja	15 let	DO KLIMAT
Štefan Kelenc	delovodja	23 let	DO KLIMAT
B — pri razvijanju tehnologije			
Franc Čarman	vodja prog.	6 let	IPKO
C — pri razvijanju	dohodkovnih odnosov		
Jože Weiss	direktor TOZD	-25 let	ELEKTROMONT.
Janez Miklavc	direktor DO IZ1P	8 let	DS DOIZIP
— Za delovanje na družbenopolitičnem področju			
Dušan Holzbauer	vodilni projekt.	21 let	PROJEKT. Biro
Leopold Breskvar	vodilni monter II	15 let	OV
Alojz Prijatelj	vodilni mont. I	28 let	OV
Franc Levstik	vodilni proj. II	22 let	OV
Janez Kokalj	vodilni mont. I	26 let	OV
Branislav Trtnik	vodilni mont. I	12 let	MONTAŽA MB
Mirko Toplak	ličar spec.	17 let	ELEKTROKOV.
Janez Zemljarič	delovodja	12 let	ELEKTROKOV.
Ivan Toplak	klepar-ključ. del.	16 let	MONT. PROIZV. CE
Dragica Kolar	administr. II	5 let	IND. PROIZV. CE
Rado Božič	ključ.	10 let	IND. PROIZV. CE
Bojan Bombač	tehnolog	5 let	IND. PROIZV. CE
Stane Božič	mont. klima	7 let	IND. PROIZV. CE
Danilo Šipoš	ključavničar	6 let	PANONIJA
Štefan Šeruga	sam. končni kontrolor	Mlet	PANONIJA
Zlatko Klemen	skupinovodja	9 let	LSNL
Za delovanje na področju samoupravljanja:			
Jure Flajnik	vodilni monter I	13 let	ELEKTROMONT.
Marjan Žagar	samost, razvijalec	13 let	DS EMOND
Franc Podlipec	vodja kalkulac. odd.	25 let	DS EMOND
Irena Pirc	samost, kalkulant	11 let	INŽENIRING
Vladimir Mavrič	skupinovodja	16 let	DO TIO
Milan Muster	vod. monter I	15 let	
Janez Kupljenik	vodja operative	16 let	KLIMA MONT.
Anica Semen	sam. ref. za spl, upr. zad.	9 let	DS DO PROMONT
Ludvik Maček	vodilni mont. I	22 let	OV
Vlado Bračko	vodilni monter	14 let	OV
Jože Kužnik	vodja mont.III.	21 let	OV
Janez Brajer	vodja mont. III	22 let	OV
Marija Mozetič	sam. nab. ref.	11 let	MONTAŽA KP
Franc Tofant	sam. ref. za cene	7 let	DS DO IKO
Danica Peternel	tehn. administr.	22 let	SKIP
Janez Roš	vodilni projekt.	13 let	PROJEKT. MB
Zdenko Kovač	monter 111	3 leta	BLISK
Silvo Fendre	vodja suš. napr. - operativ.	17 let	MONT. PROIZ. CE
Ludvik Krajcer	vodja sklad. rep. mat.	23 let	IND. PROIZV. CE
Drago Pilipac	KV ključ.	Mlet	IND. PROIZV. CE
Boris Petrina	orodjar	9 let	IND. PROIZV. CE
Helga Volk	vodja plana in analiz	19 let	DS DO KLIMA
Štefka Novak	ref. za prop.	16 let	DS DO KLIMA
Ivan Zadravec	strugar »Z«	21 let	PANONIJA
Olga Lazar	vodja knjigov.	8 let	PANONIJA
Legen Štefan	sam. ref. nabave	12 let	PANONIJA
Aleksander Špilak	končni kontrolor	17 let	PANONIJA
Jolanda Sapač	ref. v računov. »Z«	27 let	PANONIJA
Robert Drvarič	sam. tehnolog »Z«	10 let	PANONIJA
■ Anton Utroša	varilec	9 let	- PANONIJA
Marjan Oitra	delovodja	17 let	LSNL
Ivan Janežič	kalupar VK	18 let	LBK
—	Za pospeševanje inventivne dejat nosti pri pospešev. razvoja inovacij in racionalizatorstva
Dezider Lulik	sam. razvijalec	4	leta	BLISK
Franc Medved vodja kon, orod.	13 let	' 1P Celje
—	Za daljše delo na področju razvoja kulture in rekreativne dejavnosti
Anton Lah	/samost, tehnolog I	25 let ELEKTROMONT.
Ksenja David	central, ref. nabave	5 let	DS DO	KLIMA
—	Za delo in uspehe trajnejšega pomena na področju vzgoje in izobraževanja bodočih delavc.
Janez Kržmanc sam. ref. za izohr.	K) let DS DOEMOND
Tomaž Bricelj	vodja programa plastike	9 let	IPKO
Jože Lorbek	vodja odd. uč.	32 let	DS DO KLIMA
Andreja Smolič	direktor KSS	7 let	DS DO	LIVAR
Za delo in uspehe trajnejšega pomena na področju zdravstvenega in socialnega varstva
Marija Dečman	admin. refer.	17	let	OV
Za požrtvovalnost pri reševanju družbenega premoženja
Roman Brence vodja konstrukc.	6 let	DO TIO
Za daljše delo na področju razvoja kulture in rekreativne dejavnosti pri organizaciji športnih dejavnosti in rekreacije
KEGLJAŠKA SEKCIJA TOZD MONTAŽA MARIBOR
KEGLJAŠKA SEKCIJA	TOZD MONTAŽA MARIBOR
STRELSKA DRUŽINA	PANONIJA M. S.
Nadaljevanje s 13. str.
JKl
s
51. člen
Delavci Blagovnega prometa imajo pravico, da jim TOZD gl6*, dela skupnega pomena, ki jih opravljajo skladno s tem sporazum?"’
>
TOZD, DO, DS
planom, zagotovijo ustrezne delovne pogoje, ki so potrebi11 uspešno opravljanje teh storitev v pogojih sodobnega poslovati]' Sredstva za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela, Z* ^ povečanega obsega del in izboljšanja kvalitete del se zagotavljaj posebnimi samoupravnimi sporazumi na podlagi srednjeročnih i%ga
nih planskih usmeritev.	~	n.
jz. cien
Delavci Blagovnega prometa imajo pravico in dolžnost, da s$rl stvi, ki jih upravljajo, ravnajo kot dober gospodar, jih varujejo Pj Te uničenjem in poškodbami, jih zavarujejo, družbeno in ekonoi%d; smotrno uporabljajo in redno tekoče in investicijsko vzdržujejo v)že viru razpoložljivih sredstev.	°r,
53. člen'	Jdn
Delavci Blagovnega prometa imajo pravico, da iz uporabe iz1<7an osnovna sredstva, ki so fizično dotrajana ali tehnično zastarela, kjjl p tudi, da odpišejo njihovo vrednost v primeru, da so sredstva unj6, ali poškodovana zaradi višje sile ali v drugih, z zakonom dolo"6
Primerih-	54. člen	J
Glagovni promet samostojno nastopa v pravnem prometu
~	,	,	*	'hi
sklepanja pogodb in sporazumov ter opravljanju drugih pravnuv
1	• *	w *	*	•	• —-	nfflV
slov, ki se nanašajo na razpolaganje s sredstvi Blagovnega pr01 Za obveznosti je Blagovni promet odgovoren s sredstvi, s kat6" razpolaga.
XI. Postopek za sprejem spremembe in dopolnitve tega /uma
Kai
55.	člen	"°'
Osnutek tega sporazuma da v razpravo delavski svet SOZD
Pripombe in predloge iz razprave, ki ne sme trajati manj kot l4 “j°* uskladi komisija delavskega sveta SOZD IMP.
56.	člen	Jla,
Na podlagi vsklajevanja pripomb iz razprave delavski svet Sy< ^
določi predlog tega sporazuma in ga posreduje temeljnim organi^j jam v sprejem.	nju
57.	člen	^
Ta SS sprejmejo delavci vsake podpisnice na zboru delavcev. *
dhodno obravnavo in zbor delavcev izvede vsaka TOZD — P°\j snica v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.	^
58.	člen	f«t
Ta SS je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev na zboru delavk 2
vsaki od podpisnic sporazuma.	te.
Ta SS je sprejet za nedoločen čas in prične veljati naslednji da"se j izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka.	Jjj?
59.	člen	S?
Spremembe in dopolnitve tega SS se sprejemajo po enakem " .
stopku, ki je določen za njegov sprejem.	Jj ,
Predlog sprememb in dopolnitev lahko da vsaka podpisnica ^*1 skladu z njenimi samoupravnimi splošnimi akti, kakor tudi svet SOZD, svet samoupravne delavske kontrole SOZD in gen6r rtei, direktor SOZD.	,
60.	člen	X
Ta SS preneha:	J*0«
—	če preneha Blagovni promet — z dnem prenehanja TO^
—	če tako odločijo podpisnice po enakem postopku, ki je p16
san za njegov sprejem.
XII. Prehodne in končne določbe
61. člen
acije^Cf
Vse devizne provizije na področju zastopanja in konsignadl'A(
bodo nakazane od ustanovitve TOZD Blagovni promet, vezane ?‘l na obračun uslug in storitev teh dejavnosti v času. ko sta bi's javnosti organizirani v okviru TOZD Zastopstva, pripadajo °f"
' ziranemu TOZD Zastopstva.
62. člen -	J
Sredstva, potrebna za začetek poslovanja TOZD Blagovr1 pr°! se zberejo na trotilapi nosebne.oa samourmvvrseva snor/// /
-•Rt šoli Krimski odred Preserje, kije bito
i~a, to so se je uueteetu mu« preanavrnu i:vsr irKu, roopec|i$ 'ftži direktor tozda Lovro Rogelj, predsednik delavskega sveta to*^4os
zacije ZSMS, predstavniki krajevne skupnosti Podpeč in borci5 tri ] območja.	1	yilr
Včlanite se v društvo!d
A <
Leta 1980 je bilo ustanovljeno društvo za sončno energijo t nom, da bi čimbolj popularizirali izkoriščanje sončne energije? .. nji razvoj naprav s tega področja in izobraževanja strokovnjaku* l dročja izkoriščanja sončne energije.	,
Predsednik društva je Jože Drnovšek, znani dnižbenopolitič1*' o)P9 vec iz Litije, njegov namestnik je dr. Peter Novak, profesor na ? ij^u fakulteti v Ljubljani, tajnik društva pa je Vinko Kuder, komer6*” r DO KLIMAT.
Zaradi majhnega števila članov društva, je bilo delo društva
v mejah možnosti entuziastov. Da bi pa izkoriščanje sončne čimbolj popularizirali, želi društvo v svoje vrste vključiti čimšb^iijttigj
strokovnjakov in drugih, Id jih zanima izkoriščanje sončne en.!Sitto ,MD "J- J ---------------------- --- - -Vorišp c
Ker je IMP eden od vodilnih proizvajalcem opreme za izku sončne energije, želi društvo včlaniti čimveč strokovnjakov Društvo ima širok program izobraževanja in nadaljnjega razv°*( j/p^ prav za izkoriščanje sončne energije. Društvo je registrirano ,tey^Q svoj žiro račun. Vsi, kise želijo včlaniti v društvo, naj posredujejo ^, podatke na naslov Vinko Kuder, DO Klimat, Vojkova 58 ali P° pr fonu 345-288.	)tl' \
J^Popolni na tekmovanju gradbincev v Djakovici
Predzadnji — toda brez tretjega člana ekipe
m v
IjajU: Pobudo republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slo-inL*Je So se predstavniki IMF letos prvič udeležili zveznega proizvod-f”a tekmovanja gradbincev, ki je bilo v Djakovici 24. in 24. septem-
3^zda'ln°Va'a sta M''°š ^erne iz
-vk- ' Ogrevanje vodovod in Dre Gumilar iz Montaže Mari->d •, 'P° Pa Je vodil podpred-jloS.nif sindikalne koordinacije kal, Suligoj, iz TI O Idrija, ki je ničr Podatke za ta članek.
M
za(i
m
)itit
iten
RISARJI, NA PLAN!
J°t.
^iaš IMF Glasnik bi bil prav ' “v° privlačnejši, če bi |( . v njem tudi karikature, nkatura je zelo popularna lij v,|,arska zvrst, razen tega 1. i. . lahko nekatere stvari 4 - “er karikaturist pove tako Posredno, kot se jih ne da s o tako spretno napisanim
;0; a“kom.
lizVr tem smo se pogovarjali Bin' i”8 sem'nai1u 0 obveščajo 8“ Je organiziral ured-’■ V ,*d odbor Glasnika. Toda *a|ost ne poznamo risarja, s bi lahko uresničil našo JI«, da bi Glasnik obogatili s J2 “turami iz IMF logov.
ce eto sc obračamo na bral-laihe i i morda dober risar, bi fji jjeli poskusiti v karikaturi' .glasite se v uredništvu, akh u™amo nekaj idej za zelo in “malne karikature!
Pa ne želite delati po
latŠ zamisli, še bolje — kar prinesite svoje iz-
y '
V se objavljene karikature gp 0,0 honorirali.
tedl Udeleženci seminarja o
OBVEŠČANJU
Prav nič ni skrival nezadovoljstva nad odnosom Valerija Lovrečiča, ki ga je Montaža Koper določila kot tretjega člana ekipe, pa se iz nepojasnjenih razlogov ni pojavil na letališču. »V sredo 15. minut pred drugo so mi iz Kopra sporočili, da Lovrečiča ne bo. V četrtek zjutraj pa smo morali na pot, tako, da nismo mogli izpopolniti ekipe,« se huduje Šuligoj. Slabo voljo ekipe je lahko razumeti, saj ocenjujejo, da bi lahko osvojili prvo mesto, če bi res nastopili vsi trije. Tako pa so na tekmovanju monterjev centralnega ogrevanja zasedli 7. mesto med osmimi ekipami, ker sta morala dva delati še za tretjega.
Med potjo si je slovenska ekipa, v kateri so bili še delavci Stavbarja, Konstruktorja, Ingrada in Obnove ogledali Skopje in Prištino. Organizator, gradbeno industrijski kombinat Du-gami iz Djakovice je srečanje in tekmovanje jugoslovanskih gradbincev dobro organiziral. Tekmovalo je preko 300 delavcev iz vseh republik in pokrajin v šestih disciplinah.
»Osebno mislim, da je bilo še pomembnejše od tekmovanja to, da smo se srečali predstavniki kolektivov iz vse Jugoslavije si izmenjali izkušnje tako na delovnem kot samoupravnem področju, tako da je vsak odnesel mnogo novih spoznanj,« je končal Ivan Šuligoj.	L. J.
Preklic
Rojc Marija iz do Livar Ivančna gorica, stanujoča v Žeužem-berku 134, preklicujem, kar sem govorila o Perpar Mileni iz DO Livar, stanujoča v Stični.
)c!$dobo pomagal delavski kontroli?
Obsežne naloge, a majhne možnosti za delo
su^a? r?z vi j a.joči se socialistični sistem terja čim večje sodelovanje to oa) Vn'h sil, ki naj bi pospeševale naš samoupravni razvoj. Za droJ0*0 Pa niso poklicani samo delegati in drugi organi našega nCga *VQdstva«> temveč moramo sodelovati vsi, da skupaj Ijeoj m° ^adbo našega gospodarstva. Na čelo nas vseh pa so vo-š trou°£8ani, med katere spadajo tudi delavske samoupravne kon-T ’ kl jih bolje poznamo od leta 1978. drw*telo‘ ‘ma velike dolžnosti in pravice pri izvajanju statuta in I za i^n Samoupravnih aktov, sporazumov in dogovorov; skrbi tudi Pravi 3ni® sklepov delavcev, organov upravljanja, samoupravnih °vnih’ dolžnosti. interesov delavcev; skrbi za uresničevanje de-nagra” obveznosti, gospodarno ravnanje z družbeno lastnino; tudi laveg le.Vanje P° delu spada v njihov »okvir«, pa varstvo pravic dedci^ lz medsebojnega razmerja v združenem delu, kot tudi da “jern J18 Področjih obveščanja delavcev s kontrolo nad izvrševala j rugih samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev, ljudi k°^e delavske kontrole so tako obsežne, da bo terjale od petih bena ?rnis'ji poln delovni čas, toda zanje je to seveda samo druž-Hekaj i V-tZnost ki j° opravljajo ob rednem delu, zato še sedaj, po ti^°ntr0f • *ni Pravega »haska« te dejavnosti. Delovanje delavske V*rokc> Je še vedno v razvoju. Ponekod celo zamira iz raznih Jn°St ^ ne nazadnje tudi iz strokovnih, če pogledamo vso obsež-'^Vna i°st' 'n pravic, ki jih imajo v svojem pravilniku. Pa tudi |illiihov h 1 ie zaPletena, zato ni čudno, da prihaja do pripomb na
*	tr* nie,0 de'0, ali da delavske kontrole ni čutiti, še manj pa, da bi na Vilnik .e^e Poročali zborom delovnih ljudi o svoji aktivnosti. Pra-
I Pod k delavske kontrole ima na zunanje kar idealne zasnove j taZpred °’ Pp,izvajanju nalog pa bi morali imeti člani kontrole
*	shižb ene “iti dejavnosti na vse strani ter polno pomoč raznih
i^Sredstva^°iaV'i° Pomanjkljivosti in je treba ukrepati se domislimo $$	’ v tem primeru ljudi, ki naj zadeve »čistijo«.
jltOinijjjJ1??: P3 če se to na zunaj ne vidi, ustanovili stabilizacijsko %b°*letiu h lma enkratno nalogo, da analizira poslovanje v prvem tudi »J J ugptovi, zakaj so nastali in se dvignili nekateri stroški, il^bra] ti st kPm‘s'ia nima pravih tal, kajti kdo bo med številkami ra-JMoh bo°k-ar ie narpbe, dobil pa bo prepričljiva opravičila, če jih CSe o njih - ■er s.° Por°čila o stanju vedno kratka, tudi nerazumljiva, arsikdv'tr0 !nekaraP’ največkrat pritrdilno. Dejstva pa kasneje ItjjHio. l °Xrzejo prejšnje trditve posledice včasih krepko obču-Vsq jo številke logične, toda vsak jih ne zna brati, da bi razumi 11 drueimf !no ^ato pa si potem pomagamo z raznimi komisijami Ob L, organi, ki naj poskušajo zadeve razjasniti.
"a"6bi jm‘ ,.s® lahko vprašamo, če je kak postopek sploh potreben.
'	r'JUdl’ b* znali stanje razumljivo prikazati, to ne bi bilo
°ra!< " " ravno v tei napeti in resni eosnodarski nnlitiki hi sp
Jj2vUa naša prihodnosti
ovnih mest, kjer se pravza-FRAN VODNIK
Skoraj 10.000 planincev iz Slovenije, sosednje Hrvaške in celo Makedonije se je udeležilo letošnjega 14. dneva planincev, ki je bil 12. septembra na Lisci.
Sevniški planinci, ki letos praznujejo osemdesetletnico prve koče na Lisci, imenovane po učitelju Blažu Jurku, pionirju zasavskega plani-narstva, so se še posebej pripravili. Zbor so posvetili tudi 90-lethici rojstva tovariša Tita, ki je leta 1938 prav na Lisci vodil prvi sestanek politbiroja CK KPJ.
Zbranim planincem sta spregovorila sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Zdravko Krvina in član upravnega odbora planinskega društva Lisca iz Sevnice Lojze Matore, ki je bil organizator letošnjega zbora planincev.
Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili sevniški planinci, sta po zelenem in s soncem obsijanem pobočju Lisce zazvenela smeh in pesem priložnostnih zborčkov pomešan s klepetom starih prijateljev in ljubiteljev planin.
Se posebej je razveseljivo, da je bilo med planinci veliko mladih, ki so radi prisluhnili spominom in izkušnjam starejših.
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti sevniških planincev, ki so s svojo požrtvovalnostjo veliko prispevali pri organiziranju tako množičnega zborovanja kot je dan planincev, da je bil prijeten in sproščen ter nam vsem ostal v lepem spominu.	RUDI WAND
Akcija Nič nas ne sme presenetiti na Titovi 37
Letalski napad ni presenetil
Na osnovi odredbe komiteja za SLO in DS KS Bežigrad I in Bežigrad II z dne, 3. 6.1983 smo v poslovni stavbi IMF na Titovi 37 25. septembra 1982 organizirali vajo NNNP 82 na alarm zračni napad.
Na Titovi 37 aktivno deluje 33 obveznikov civilne zaščite in 14 obveznikov narodne zaščite. Obvezniki CZ so opremljeni z vso potrebno osebno in tehnično opremo, ki je shranjena v kletnem prostoru poslovne stavbe. 78% obveznikov CZ je tudi strokovno usposobljenih s strokovnimi in dopolnilnimi tečaji po posameznih aktivnostih in sicer:
—	štab CZ 6 obveznikov — 6 strokovno usposobljenih s tečajem
—	gasilski oddelek 9 obveznikov — 7 strokovno usposobljenih s tečajem
—	enota FMF 6 obveznikov — 5 strokovno usposobljenih s tečajem
—	enota za zveze — kurirji 6 obveznikov — 3 strokovno usposobljeni s tečajem
—	tehnično-reševalna enota 6 obveznikov — 5 strokovno usposobljenih s tečajem
Od Ido 8. ure se je v poslovni stavbi zbralo 28 obveznikov CZ, se preoblekli v obleke CZ in se oskrbeli z vso potrebno tehnično opremo.
Obvezniki narodne zaščite so istočasno postavili šotor za poslovno stavbo IMF, ki je služil za delovanje štaba, evakuirane ranjence in evakuirane dokumente. Med vajo so šotor in vhod v poslovno stavbo varovali obvezniki narodne zaščite.
Ob 8. uri je bil dan alarmni znak z ročno sireno za zračni napad. Štab se je sestal, preučil nastalo situacijo, predvidel vse potrebne ukrepe za reševanje in
jih z ukazom posredoval vsem poveljnikom posameznih enot. Enote so na osnovi ukaza in predhodno pripravljenega programa pričele z delom.
Obvezniki gasilskega oddelka so gasili požar v II. nadstropju poslovne stavbe z vodo in hi-drantnega omrežja. Glede na to, da imamo v poslovni stavbi suhi hidrant, so predhodno napeljali cevi od hidrantnega priključka, ki je na parkirnem prostoru do priključka na hidrantno omrežje poslovne stavbe.
Enota prve medicinske pomoči je s pomočjo tehnično-re-ševalne enote evakuirala dve delavki, ki sta bili med zračnim napadom poškodovani in jima nudila prvo pomoč pri zlomu noge, zlomu ključnic in poškodbi glave.
Tehnično-reševalna enota je odstranjevala ruševine in evakuirala dokumente iz III. nadstropja, ki so predvideni za evakuacijo. Na pomoč ji je priskočila enota za zveze-kurirji, ki so svoje delo s pozivi že opravili do 8. ure.
Potek vaje so vseskozi nadzorovali člani štaba CZ in nudili ustrezno pomoč poveljnikom posameznih enot. Vajo so si ogledali tudi vodje oz. namestniki obrambnih priprav.
Ob 10. uri je bila vaja zaključena na dani znak sirene. Poveljniki posameznih enot so štabu CZ predali pismena poročila o poteku vaje in o vseh pomanjkljivostih, ki so jih opazili med vajo.
Ob 10.30 so se v zaklonilniku
poslovne stavbe zbrali vsi obvezniki CZ,NZ in vodje obrambnih priprav. Poveljnik štaba CZ tov. Dušan UDOVIČ se je vsem prisotnim zahvalil za udeležbo in sodelovanje in jih obenem seznanil o priznanjih, ki jih je CZ na Titovi 37 prejela za aktivno delovanje od štaba CZ KS BEŽIGRAD in štaba CZ SO Ljublja-na-Bežigrad.
Ob 11. uri je štab CZ napisal poročilo o poteku vaje, ki je bilo posredovano po kurirju štabu CZ KS Bežigrad. Sprejeli so tudi sklep, da se vse pomanjkljivosti, ki so bile zapažene med vajo odpravijo do konca leta 1982.
BARBARA KOCMUR
VSAK PETI DELAVEC JE KRVODAJALEC
V IMF DO Panonija imamo aktiv krvodajalcev, v katerem je stopetdeset delavcev. Vsak torek se na transfuzijski postaji zbere po šest delavcev Panonije. Petnajst Panonijinih delavcev je darovalo kri že več kot tridesetkrat. Največkrat je daroval kri Boris Škrjanec, ki se je kar 49-krat udeležil krvodajalskih akcij.
F. K.
ZAHVALE
Ob nenadni in težki izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za darovano cvetje in izreke sožalja.
Enaka zahvala tudi osnovni organizaciji sindikata za darovani venec.
BOJAN PESTOTNIK
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Gustinčič Albina se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata IMP TOZD OV in sodelavcem za poklonjeno cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
MAJDA DEKLEVA
Ob boleči izgubi moje drage sestre se iskreno zahvaljujem sodelavcem IMP za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
ZOFKA BLAŽIČ
Ob boleči izgubi moje drage mame, se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD Ogrevanje vodovod za darovano cvetje.
Posebej hvala vsem sodelavcem za spremstvo na njeni zadnji poti in za izraze sožalja.
MARJAN KOŠIR
Udeleženci vaje v akciji
»IMP«
DO »IKO« LJUBLJANA n. sol. o.
TOZD »IPKO Podpeč« n. sol. o.
61352 Preserje, Kamnik pod Krimom 142
vabi k sodelovanju
1.	— DIPL. STROJNE INŽENIRJE — STROJNE INŽENIRJE
— STROJNE TEHNIKE
za opravljanje del in nalog v razvojno-konstrukcijskem oddelku. Kandidati so lahko začetniki — pripravniki.
2.	— TEHNIČNEGA RISARJA-KE
Pogoj: opravljen tečaj za tehničnega risarja ali 2 leti TŠSS
3.	— KV STRUGARJA
za opravljanje del in nalog v neposredni proizvodnji kmetijske opreme. Zaželene delovne izkušnje.
4.	— KV MIZARJE
—	KV PLESKARJE
—	KV AVTOLIČARJE
za opravljanje del in nalog v neposredni proizvodnji poliestra. Zaželene delovne izkušnje.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Osebni dohodki po pravilniku. Stanovanja niso na voljo. Kandidati naj svoje prošnje z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: IMP. DO, IKO, TOZD »IPKO Podpeč« Kamnik pod Krimom 142, 61352 Preserje, in naj se osebno zglasijo na razgovor. Razpis velja do zasedbe del in nalog.
Organizatorji so letošnje, druge športne igre delovnih organizacij IMP razširili z novo disciplino — rokometom. Posnetek je s tekme med Panonijo in Promontom.
V Murski Soboti zmagali Celjani
V petek, 25. septembra so bile v Murski Soboti druge športne igre delovnih organizacij IMP, ki jih je organizirala sindikalna konferenca Panonije. Prehodni pokal za ekipno zmago je osvojila celjska Klima, domačini so bili drugi, tretja pa ekipa PMI. Dogovorili so se tudi, da bo naslednje, tretje športne igre organizirala Klima v Celju.
Treba je reči, da so igre v Murski Soboti prinesle domačinom razočaranje. Lani so bili v Ivančni gorici prvi in na tihem so pričakovali, da bodo na domačih terenih prvo mesto potrdili — pokopala pa jih je prav panoga, v kateri so na lanskih igrah doživeli nepričakovan uspeh — mali nogomet. Lani so bili prvi — letos pa zadnji.
Kako se vam je moglo zgoditi kaj takega? sem vprašal kapetana Panonijine ekipe Mira Gomboca.
»Imeli smo smolo pri žrebu,« je odgovoril. »Ne razumite tega kot da se opravičujem, ampak tako pač je. Igrali smo eno samo tekmo in sicer s Klimo Celje, ki nas je premagala s 6:1 in tako smo končali tekmovanje na zadnjem mestu. Prav nič se ne opravičujem, niti ne skušam zmanjšati uspeha Celjanov. Bili so zares boljši, torej jim lahko samo čestitam. Trdim pa, da mi nismo bili najslabši, kot kaže razpredelnica. Imeli smo pač smolo, da smo takoj naleteli na najboljšo ekipo, zato so pred nami tudi ekipe, ki bi jih verjetno lahko premagali.«
Tu je treba pojasniti, da je mali nogomet pač najprivlač-
nejša disciplina in edina, za katero je bilo prijavljenih deset ekip. Organizatorji so zato določili sistem tekmovanja na izpadanje, muhasti žreb pa je določil, da so se v eni od tekem prvega kola pomerili lanski zmagovalci in Celjani, ki jih poznamo kot dobre nogometaše. Ena ekipa je pač morala izpasti, in to so bili domačini.
Boste zdaj vrgli puško v koruzo ali še bolj vneto trenirali in se pripravljali na ravanšo prihodnje leto?
»Kaj bi obupali, trenirali bomo. Mislim, da smo že večkrat dokazali, da znamo igrati. Zdaj smo pač izgubili, smo pa zato dokazali, da smo gostoljubni domačini,« je rekel Mirko Gomboc.
Član ekipe Zdenko Majdič pa je pristavil: »Naš neuspeh lahko pripišemo tudi temu, da smo se premalo pripravljali. In zdi se mi tudi, da nas je lansko prvo mesto malce zavedlo in smo prišli na turnir preveč samozavestni. Potem nas je šest golov, ki nam jih je dala Klima, streznilo, ampak sistem tekmovanja nam ni dal priložnosti za popravni izpit.«
Klimini ekipi pa gredo res vse pohvale, saj je prepričljivo odi-
Zakaj so bili razveljavljeni rezultati Livarjeve rokometne ekipe
grala vse tekme in tudi v finalu gladko premagala Promontovce s 4 proti L V prvem polčasu je bila tekma precej časa negotova in tudi Promont je imel nekaj lepih priložnosti — imeli so tudi smolo, saj je en strel ustavila prečka. Nato pa je Goran Savič le načel Promontovo mrežo, tako da se je prvi polčas končal z 1 proti 0 za Klimo. V drugem polčasu sta dala najprej gola za Klimo Edi Fister in Silvo Štrukelj, potem je Promont znižal na 3 proti 1 in vrgel vse sile v napad, da bi morda obrnil tok igre, toda Boris Gogala je s četrtim golom za Klimo zapečatil njihovo usodo.
Za Klimo so igrali: Drago Fister, Dani Conradi, Silvo Štrukelj, Branko Juračic, Darko Ba-škera, Marjan Hodušek, Boris Gogala, Martin Kroflič in Goran
Savič.
Kapetan Edi Fister je bil kratek: »Mislim, da smo bili favoriti in smo pač zmagali. Organizacija tekmovanja je bila dobra, sodniki pošteni, vse ekipe fair.«
Druga disciplina, kjer Panonija.ni ubranila lanskega prvega mesta je streljanje žensk z zračno puško. Prehitela jih je ekipa PMI, za katero so streljale Jožica Furner, Zlata Lovenjak, in Valerija Recek, vse tri iz murskosoboškega Bliska. Panonijine strelke so bile druge.
Kot pravi Zlata Lovenjak, bi bilo že lani v Ivančni gorici drugače, če ne bi bila Valerija Raček takrat na porodniškem dopustu in jim je uvrstitev pokvarila slabša tretja članica ekipe.
.Delavci SOZD IMP Ljubljana smo se zbrali v soboto, dne 25, septembra 1982, v Murski Soboti z namenom, da se bolje spoznamo in pomerimo med sabo športne moči. Propozicije v posameznih disciplinah so nam bile že znane in tako bi se naj igre delavcev delovnih organizacij v IMP odvijale v športnem in prijateljskem duhu.
Ugotovimo pa lahko, da želje vseh niso bile enake. Propozicij nismo vsi spoštovali. Nekatere smo odkrili, verjetno so bili pa tudi takšni, ki so odkritju ušli zaradi gesla »Če ni tožnika ni dolžnika«.
Na rokometni tekmi med DO LIVAR in DO PROMONT je ekipa delovne organizacije PROMONT vložila pritožbo na zapisniku, češ da igralec DO LIVAR ni član kolektiva DO.
Komisija, ki so jo sestavljali predstavniki sodniškega zbora, predstavnik iz DO KLIME in predstavnik DO »PANONIJA« se je sestala in ugotovila, da je vodja ekipe DO LIVAR dal pismeno izjavo, da je omenjeni igralec v delovnem razmerju v DO LIVAR za določen čas kot športni animator za določen čas 6 mesecev. Komisija je tako tekmo registrirala kot veljavno, vendar je zadolžila organizatorja, da točnost podatkov vodje ekipe preveri in v primeru da je izjava lažna, obvesti vse udeležence iger in tako vse tekme ekipe DO LIVAR razveljavi.
Organizator DO »PANONIJA« je naslovil na Kadrovsko službo DO LIVAR vlogo, v kateri prosi za potrditev podatkov, da je omenjeni tekmovalec član kolektiva DO LIVAR. Kadrovska služba je dne 29. 9. 1982 odgovorila pismeno in v dopisu poroča, da je pomotoma nastopal v rokometni ekipi DO LIVAR igralec, ki dela v DO LIVAR na osnovi pogodbe o delu in tako ni član sindikalne organizacije v DO LIVAR.
Navajajo tudi, da bi se moral zaposliti za določen čas, vendar do te realizacije ni prišlo.
DO LIVAR bo rokometni ekipi DO PROMONT izročila pokal za osvojeno III. mesto in se ji opravičujejo, kot navaja direktor splošno kadrovske službe DO LIVAR.
Takšen način sodelovanja na igrah delovnih organizacij SOZD lahko obsojamo. Na seji koordinacijskega odbora v Murski Soboti smo se dogovorili, da na samem tekmovanju ne bomo preverjali ekip v smislu članstva kolektiva, saj smo vsi v IMP in si tako lahko zaupamo. Na žalost se dogovorov in resnosti ne držimo in tako prihaja do neprimernih in nepotrebnih dogodkov. Upamo, da jih v bodoče več ne bo. Registriranih in neregistriranih.	ANDREJ ZADRAVEC'
Seveda pa so med moškimi strelci Panonije pobrali prvo mesto, na katerega so že kar nekako abonirani na tekmovanjih v IMP, kot tudi na občinskih in medobčinskih tekmovanjih.
Zanimivo pa je kako so se v Murski Soboti razvile tako dobre
strelke. »Menda je vsega kriva Jožica Turner. »V Murski Soboti
več.«
*||g
Rezultati drugih športnih igef delovnih organizacij IMP
Skupni rezultati ekip
L KLIMA
2.	PANONIJA
3.	PMI
4.	PROMONT
5.	IKO
6.	EMOND
7.	LIVAR
8.	1Z1P
9.	TIO
10. KLIMAT
Moški
št. točk j jjo 910	2. IKO
820	3. PROMONT
790	4. KLIMA
510	5. IZ1P
480	f,. EMOND
430	7. PANONIJA
400	8. PMI
300	9. LIVAR x
290
130 Streljanje z zračno puško
Mali nogomet
št. točk
L KLIMA
2.	PROMONT
3.	IZIP
4.	TIO
5.	IKO
6.	KLIMAT
7. LIVAR
8.
9.
10.
PMI
EMOND
PANONIJA
Rokomet
1.	PANONIJA
2.	PMI
3.	EMOND
4.	KLIMA
5.	PROMONT
100
90
80
70
60
Ijavke in kegljavci pa so morali celo iz Murske Sobote — ženske v Radence in moški v Ljutomer. Zaradi tega je prišlo tudi do zapleta, ker je PMI postavil v žensko kegljaško ekipo tovarišice, ki so najprej streljale in so prišle na kegljišče potem, ko je sodnik že zaključil tekmovanje. Ekipa PMI se je pritožila organizatorju, bilo je tudi nekaj prepiranja, koliko je bila pravzaprav ura, ko so kegljavke prišle na mesto tekmovanja, toda organizator ni mogel mimo podpisane izjave sodnika, da je po nastopu zadnje kegljavke čakal 15 minut in potem tekmovanje zaključil.
LIVAR — diskvalificiran
Odbojka
Moški
1.	PMI
2.	PANONIJA
3.	IKO
4.	PROMONT
5.	KLIMA
6.	EMOND
7.	LIVAR
8.	IZIP
100
90
80
70
60
50
40
30
Ženske
Sicer pa lahko rečemo, da so organizatorji svoje delo dobro opravili, za kar se jim je na koncu v imenu vseh nastopajočih zahvalil Tone Lah.
1.	PMI
2.	KLIMA
3.	PROMONT
4.	PANONIJA
100
90
80
70
Omeniti moramo tudi, da so nastopajoči na začetku sprejeli protestno izjavo zaradi izraelskega nasilja nad Palestinci v Libanonu.
Namizni tenis Ženske
1.	PMI
2.	PANONIJA
3.	KLIMA
4.	LIVAR

je bilo nekaj vrhunskih strelcev, med njimi tudi moj mož, pa Kovačič, Bagari in še nekateri, ki so resno delali in še v težkih pogojih, ko Murska Sobota še ni imela strelišča, dosegli lepe rezultate. Streljanje terja seveda mnogo treninga, tako da je mož stalno zdoma. In vedno, kadar sem se pritoževala, mi je rekel, naj grem z njim in še jaz začnem streljati. Jaz pa sem rekla, kaj bom počela edina ženska na strelišču, pa sem navdušila še Zlato, da je začela resno trenirati. Kasneje se nama je pridružilo še nekaj drugih tovarišic, tako, da nas je vedno
Zmagovita ekipa Klime Celje.
Moški
1.	PANONIJA
2.	KLIMA
3.	PMI
4.	LIVAR
5.	IZIP
6.	TIO
7.	IKO
8.	EMOND
9.	PROMONT
100 90 80 70 60 50 40 30 20
** Ženske
L PMI
2.	PANONIJA
3.	KLIMA
4.	PROMONT
Kegljanje
Moški
1.	KLIMA
2.	PANONIJA
3.	PMI
4.	IZIP
5.	IKO
6.	EMOND
7.	PROMONT
8.	KLIMAT LIVAR TIO
9.
10.
Ženske
1.	LIVAR
2.	PANONIJA
3.	IKO
4.	KLIMA
5.	.EMOND
6.	KLIMAT
100
90
80
70
Šah
1.	KLIMA
2.	EMOND
3.	PMI
4.	IKO
5.	TIO
6.	PANONIJA
7.	LIVAR
Glede organizacije športnih iger moramo reči, da je imel Pa-nonijin organizacijski odbor, v katerem so delali Andrej Zadravec, Jože Kouter, Ladislav Abraham in Franc Šeruga, zahtevno delo tudi zato, ker Murska Sobota nima športnih igrišč ravno v izobilju. Tako so bile igre na več različnih koncih, keg-
Panonijina sindikalna organizacija je 11. septembra vrnila obisk madžarskim sindikatom iz Monoštru. Gostitelji so predstavnike Panonije prisrčno sprejeli, nato pa šo se pomerili na športni i„ v malem nogometu, streljanju ž zračno puško, namiznem tenisu, šahu in kegljanju. Skupno so i ^ uspeha Panonijine ekipe, toda rezultati v tem primeru niti niso tako pomembni, še pomembneje je< ^ med obema kolektivoma spletle čvrste vezi in da je tudi to srečanje minilo v globoko prijateljskem1^