TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo ln obrt za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za ‘/* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. ureomstvo ln upravniatvo le v Ljubljani v Gregorčičevi ulici žt. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 36-8». I*to XVII. Y Ljubljani, v četrtek, dne 22* marca 1934. štev. 34 SuSak ati Test Clen 2. drugega protokola, ki so ga v Kirnu podpisali Mussolini, DoMfues in GSmbfts se glasi: Vlade (Avstrije, Malije in Madjarske) se obvez/ujejo, da bodo traai-sitni promet sko>zi jadranska pristanišča bolj olajSale »n razvile. V ta namen se bodo sklenili dvostranski dogovori, kakor hitro bo to le mogoče. V 61. 4. istega protokola pa se pravi, da bodo te tri vlade imenovale trojne komisije strokovnjakov, ki bodo proučevale razvoj medsebojnega gospodarskega prometa in predlagale konkretne predloge za razvoj medsebojnega prometa. In da se pomen.' tega sporazuma še bolj podkrepi, se j© Dollfuss ustavil v Trstu, kjer so mu razkazali za Avstrijo določeni del svobodnega tržaškega pristanišča. Dvig Trsta s pomočjo avstrijske zunanje trgovine ter dvig Reke s pomočjo madjarske zunanje trgovine naj bo torej plačilo Avstrije za Mussolinijevo zaščito proti emčiji in Za Mussolinijevo podpiranje rmidjarskega revizionizma. In ker bi to p ačilo obenem tudi škodovalo Jugoslaviji ® njenim pristaniščem, je to plačilo tem bolj dobrodošlo. Prepričam smo tud?, da so zlasti v Trstu j® na Reki sprejeli dogovor za oživljenje tržaškega in reškega pristanišča s poseb-veseljem. Morda se nekateri v obeh teh mestih celo udajajo nadi, da bodo za Trst in Reko zopet zaživeli stari časi. Ni 1zkIjučeno, da nekateri na Reki sanjajo celo 0 ,teni, da bo vse življenje na Reki »živelo, sušaško pristanišče pa postalo tako prazno, kakor je danes reško. Vsled preočitne osti, ki jo ima ta dogovor proti nam, je naša dolžnost, da vse te račune na našo škodo prekrižamo. Da je Trst brez zaledja mrtev, da ne more živeti brez svojega naravnega zaledja Reka, je resnica, ki jo moramo sedaj še bolj dokazati, kakor pa se je že dokazala v vseh povojnih letih. Zato moramo dvigniti ^u&ajk tako, da niti iz Rakeka ne bodo . "j Potrebe po tržaškem pristanišču. Da je Trst brez zaledja, to je resnica^ ki je smo zakrivili mi, zato tudi nimamo no-~ene^a razloga, da bi jo s podpiranjem Tma omiljevali. Skrbeti moramo zato, da postane Sušak edino privlačno pristanišč© 2» vso severo-zapadno Jugoslavijo in da bo potegnil tudi velik del tranzita iz Češkoslovaške ter celo Avstrije in Madjarske. V ta namen pa je potrebno, da dobi Sušak dobre prometne zveze a svojim zaledjem. V prvi vTsti pa dobi železniško ivezo s Slovenijo. Če J« bila že po rapallskem sporazumu nujna Potreba zveza Slovenije z morjem tako evidentna, da se je z zakonom ta zveza WB*konila, potem je sedaj po rimskem sporazumu zveza Slovenije z morjem naravnost življenjska zapoved' za Jugoslavijo, ne trpi niti najmanjšega odloga. Sušak * zaledjem' je močnejši ko Trst brez za-^edja in ta dokaz moramo podati. Toda tudi »ušak je brez zaledja, če nima železniške zveze s Slovenijo. . A ne samo železniško zvezo s Slovenijo m s tem tudi z Avstrijo ii* Češkoslovaško mora dobiti Sušak, temveč tudi redne morske zveze z vsemi važnejšimi pristanišči Sredozemskega morja. Morski promet « Sušakom je treba zboljšati in ga dvigniti J tej meri, da bo odprema iz Sušaka prav tako hitra, kakor iz Trsta. Seveda pa je tudi s tarifnimi določili treba pritegniti čim več prometa na Su-sak. Železniške pristojbine za blago, ki gre skozi Sušak, treba znižati v tej meri, oa bo celo tuje tranzitno blago raje poši-fyano skozi Sušak ko skozi Trst. Sušak ali Trst. — Pred <0 alternativo nai bo postavljeno vse zaledje obeh pristanišč vsled rimskega sporazuma med Italijo, Avstrijo in Madjarsko. Le od našega dela je odvisno, da v tej točki zmaga ®aš Sušak. Je pa ta zmaga tudi toliko čredna, da se izplača za njo boriti. In zato Hidra biti odslej naš prvi cilj, da dvignemo Sušak v prvo pristanišče gornjega Jadrana. A ne samo z železniško zvezo treba dvigniti pomen Sušaka, temveč tudi z dobrimi cestnimi zvezami Avtomobilska cesta iz Ljubljane in iz. Zagreba na Sušak postaja enako potreba prve vrste. Velika borba za jadransko' pristanišče se je začela in nate usoda je odvisna od tega, da v tej borbi zmagamo. Senat a naši Finančni odbor senata je predložil senatu svoje poročilo o proračunu in finančnem zakonu ter predlaga senatu, da sprejme oba v obliki, kakor ju je sprejela skupščina. Nato pa v svojem poročilu navaja več predlogov, kako zboljšati naše državno gospodarstvo. Preveliki osebni izdatki! Med drugim se pravi v poročilu: Finančni odbor konstatira, da je skoraj polovica vseh proračunskih izdatkov določenih za osebne izdatke in da vsled tega ostaja za materialne izdatke premalo. Samo materialni izdatki pa služijo napredku narodnega gospodarstva, narodnega zdravja ter socialnih in drugih ustanov, ki ustvarjajo narodno blagostanje in omogočujejo narodni napredek. Zlasti pada v oči, da je proračunska postavka za pokojnine v stalnem dvigu. v interesu naše proračunske politike je, da se ta pojav že enkrat odpravi. Finančni odbor je nadalje mnenja, da je število 200.000 državnih uslužbeneev preveč veliko. Zato smatra za potrebno, da se s poenostavljenjem državne uprave to število polagoma zmanjša. 0 splošni gospodarski situaciji se pravi v poročilu finančnega odbora: Gospodarska kriza, ki ni zavladala le v Evropi, temveč tudi v Ameriki in v vsem svetu, je pritisnila tudi našo državo z vso svojo težo. Vsi poizkusi, da se z mednarodnimi dogovori pride do skupnega dela za omiljenje gospodarske stiske, so se ponesrečili in tako smo danes skoraj v istem položaju, ko pred tremi leti. Že davno se je moglo konstatirati — in danes je to popolnoma ugotovljeno — da so pokazale agrarne države največjo odpornost proti krizi. Zato se tudi nadejamo, da bomo brez velikih težkoč dočakali boljših časov. Nato govori poročilo o gospodarskem zbližanju držav Male antante in o sklenitvi balkanskega pakta ter konstatira, da se je s tem situacija izboljšala. Posvetovanja pa, ki so se te dni vodila v Rimu, morejo olajšati gospodarske razmere v l pottUtd srednji Evropi le, če so se vodila brez posebnih političnih tendenc. Čeprav je bila naša trgovinska bilanca v preteklem letu aktivna, pa iz tega ne sledi tudi aktivnost naše plačilne bilanee, ki pa na vse zadnje le ni neugodna. Morali pa smo tudi pri nizkih cenah forsirati izvoz, da smo mogli zadostiti svojim obveznostim. Potrebna je preorientacija nase proizvodnje Naša država se nad vse trudi, da izvozi viške svojih agrarnih proizvodov v tuje države. Industrijske države pa, v katere smo dosedaj izvažali svoje pridelke, delajo našemu izvozu vedno večje težave. To nam nalaga dolžnost, da preorientirfimo našo proizvodnjo, ki mora biti kvalitativno tako dobra, če čisto odgovarja zahtevam tujih trgov. Finančni odbor smatra zato za potrebno, da se proučuje naše gospodarstvo v vseh panogah in je prepričan, da bi temu cilju dobro služil gospodarski svet, ki ga naše gospodarsko življenje pričakuje že ddtgo. Kaj naj samo pride v finančni zakon V teku debate v finančnem odboru so bili izrečeni mnogi predlogi, ki so jih resorni ministri tudi sprejeli in ki jih bodo skušali uveljaviti v novem proračunskem letu. Med drugim se je predlagalo, da se v finančni zakon ne vnašajo odredbe, ki nimajo neposredne zveze z izvrševanjem proračuna, temveč imajo že značaj posebnih zakonov in uredb. Nekatere teh odredb je vlada opravičila z njih nujno potrebo. Pri presoji proračuna gospodarskih podjetij je prišel senat do prepričanja, da bi bilo treba režijske izdatke znatno znižati, da bi se dvignila rentabilnost teh podjetij, ki je danes prenizka. Glede dela tobačne monopolske uprave se je po pravici pripominjalo, da je treba politiko proizvodnje in vnovčevanja tobaka preurediti teko, da bi od tega imela več koristi tako tobačni producent, ko tudi država. Končno predlaga senatni finančni odbor, da se zniža zemljiški davek z ozirom na silen padec cen za vse kmetijske proizvode. BeetS’ dofaiU test ni mapcedUa, pci tudi ne brez avtomobilov Vsaka kulturno napredna država stremi za tem, da ima oiimi več dobrih cest in da z njimi privabi 'mednarodni avtomobilski promet, ker ta prinaša denar v deželo. V nekem angleškem listu je predlagal neki čitatelj, da se podeli onemu ministru ali državniku, ki izpopolni cestno omrežje dn dvigne avtomobilski promet, najvišje plemstvo in se mu odredi dosmrtna pokojnina v najvišjem! znesku. Predlog angleškega čita-tel ja je prav gotovo utemeljen, ker pomenijo dJobre avtomobilske oeste povečan tujskn promet, te pa prinaša denar v deželo. Mnogo bolj zanimivo pa je za nas dejstvo, da prihaja tak predlog od Angleža, ko vendair Anglija slovi po svojih asfaltiranih in tlakovanih cestah. Kaj pa naj rečemo šele mi, ki asfaltiranih cest skoraj ne poznamo in ko je naše cestno omrežje tako nezadostno, osate pa tako slabe, da se tuji avtomobilisti v velikem ovinku izogibajo našim cestami. V Avstriji, Švici, Nemčiji in Italiji izda* jo vsako leto ogromne zneske za gradnjo novih oest i® izboljšanje starih. Vse te države imajo večinoma že dobre ceste in vendar še vedno izboljšujejo svoje cestno omirežje. Vsled zmagovitega avtomobilskega prometa dobivajo oeste vedno večjo važnost in danes se meri kulturna stopnja vsake države po stanju njenih oest. Država s slabim cestnim omrežjem velja tudi kot gospodarsko zaostala država, ki ne uživa kredita in ki nikdar ne more privabiti k sebi velikega tujskega prometa, ker se ta vedno: bolj vršri na avtomobilih. To jasno dokazuje statistika tujskega prometa, v Italiji. V letu 1932 je prišlo v Italijo od tujih turistov na avtomobilih 'in avtobusih 78 odstotkov vseh potnikov, po železnici: le 22 odstotkov. Od 1‘5 milijona tujcev, kolikor je obiskalo Italijo v letu 1902, je prišlo na avtomobilih 1‘2 milijona, z železnico pa le 300.000. Ce bi imeli mi enako dobre ceste ko Italija, bi mogli velik del teh tujcev privabiti k nam. Ce bi se mam posrečilo, da bi privabili le eno šestino tujcev, ki prihajajo v Italijo, bi to bilo že 200.000 tujcev, to je znatno več, kakor jih prihaja sedaj v Jugoslavijo. Če bi vsak teh tujcev potrošil pri nas le 2000 Din, kar je vsekakor zelo malo, bi pustila tujci v naši državti že 400 milijonov dinarjev denarja. Kako zelo bi se v naši revni deželi poznal ta denar! Dejansko pa bi vsi ti tu jeti pustili v državi •mnogo več denarja, ker tujci,, ki prihajajo z avtomobili, so mnogo bolj premožni ko oni, ki prihajajo po želeeadei. Ti so na-vadino majvečji reveži in danes prihajajo k nam večinoma samo takšni tujei. •Jugoslavija leži zemljepisno taiko gre& no, kakor nurfokatera druga država nat svetu. Oma tveri ve® med Orientom in ofc-cidenifcomi, poleg tega pa tudi zvezo medi severom in jugom. Jugoslavija bi zato mogla biti prava prehodna dežela za vse tuje avtomobiliste. Vso ono ogromno armado tujcev, ki se vozi v Carigrad in vzhodno Evropo, bi mogli privabiti fc sebi, če bi bile naše oeste le imelo boljše. Toda avtomobilist, ki hočle v Carigrad skozi Jugoslavijo, moira v Zemunu čakati oei dan, da se more prepeljati čez Donam Afi je potem čuda, če tudi avtomobilisti ne sku*-šajo potovati ekoad Jugoslavijo v Carigrad, pa čeprav je pot skozi Jugoslavijo najbolj naravna zveaa. Neizmerno denarja smo zapravili, ker nismo pravočasno poskrbeli za dobre ceste. Vsako leto smo izgubili milijone io milijone, ker se je tujec iz strahu pred našimi cestami ustavil na meji Jugoslavije. Leta in leta bomo morali delati, da ta strah; pred našimi cestami v tujem avtomobilistu premagamo in da nam ne bo več treba poslušati besed, kakor jih je izrekla Miss Roosevelt, ko je obtičala v brezupni cesti v Sremu: »Čez Jugoslavijo le še z aero-planomk Zato je nujno, da pričnemo z gradnjo avtomobilskih cest in da omogočimo tujcu, ki pride s severa, da more vsaj po eni cesti priti udobno k morju ali pa skozi Jugoslavijo v Carigrad. Kot avtom, ceste, ki so v Dravski banovini najbolj potrebne, je treba urediti ceste: iz Kranjske gore v Ljubljano in na Sušak. Iz št. lija na Zidani most, od koder bi zahodno zasavska cesta vodila v Ljubljano in k morju, vzhodna pa v Zagreb in naprej proti Beogradu. Kadar začnemo z gradnjo teh oest, vedno začlnemo že prepozno, ker bi te oeste morale bita že gotove. Zato pa ni gradnjo teh oest več odlašati, temveč treba pričeti z njih gradnjo takoj — Se to leto. Gradnja teh cest je tako nujna, da se mora za njo potrebni denar dobiti tudi v sedanjih težkih časih. In prepričani smo£ da ga je tudi mogoče dobiti, če je Je količkaj dobre volje. Ne samo zaradi tujskega prometa, temveč tudi zaradi omiljenja brezposelnosti je gradnja teh cest kategoričen imperativ. Če pa zgradimo avtomobilske oeste, potem moramo skrbeti tudi za' promet do rnačih avtomobilov na teh cestah. Zatreti je že enkrat treba to reakcionarno nazrira-nje, ko da ima avtomobil le ta namen, dia> služi kot davčni objekt. Ne, avtomobil je moderno prevozno sredstvo, ki ga nobena gospodarsko napredna dežela ne more več pogrešati, vsled česar mora tudi vsaka dežela razvoj avtomobilizma pospeševati. Dobre oeste in razvit avtomobilizem — to ste dva pogoja tujskega prometa, na katera pa smo mi čisto pozabili. Potem pa se čudimo, če pada tujski promet navzlic vsem neverjetnim krasotam in aanimivo-etiim naše zemlje. Res je že skrajni čas, da se spomnimo obeh pozabljenih pogojev in da popravimo zamujeno. In pot k blagostanju nam bo odprta. Predavanje o novih davkih Združenje trgovcev v Ljubljani priredi za svoje člane sestanke, na katerih se bo razpravljalo o aktualnih gospodarskih vprašanjih, predvsem o davčnem1 in vprašanju taks. Prvi sestanek bo za člane iz Šmartin-skega okraja v četrtek, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne Mencingerja Stefana, Šmartinska cesta. Za okraj Sv. Jakoba bo v petek, dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne Kavčič na Privozu, za šiško pa v ponedeljek, dne 36. t. m. ob 8. liri zvečer v prostorih gostilne Stepne. Uprava Združenja vabi ne samo člane teh okrajev, temveč tudi ostale gg. trgovce, da se teh važnih sestankov polnoštevilno udeleže. — Uprava. VJUtoOcna sefa Zbornice za TOI Apel predsednika Jelačina na poslance in senatorje. — Z gotovim gospodarskim načrtom treba priti v Beograd V četrtek je bila plenarna seja Zbornice aa TOI. Seja je bila polnoštevilno obiskana, pri vsaki točki dnevnega reda pa se je pokazala popolna enodušnost vseh naših gospodarskih krogov. . Sejo je otvoril predsednik Zbornice Ivan Jelačin, konstatiral sklepčnost, pozdravil vse prisotne zbornične člane, zlasti pa zar stopnika banske uprave dr. Borštnorjn. Za zapisnikarja je imenoval dr. K očeta, aa overevatelja zapisnika pa zbornična svetnika Ivana Bahovca ter Milka Krapeža. Nato je na kratko omenil dnevni red današnje seje ter naglasil, da je zlasti potrebno, da razpravlja zbornica o sedanjih gospodarskih razmerah; Nato je podal razna predsedstvena naznanila. 1. Ministrstvo za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 17. februarja odobrilo spremembo zborničnih pravil, da se zmanjša število v Ljubljani bivajočih zborničnih svetnikov od 22 na 13, da bodo v bodoče v trgovinskem: in industrijskem: odseku tiz Ljubljane po štirje člani, iz obrtniškega 8, iz gostilniškega pa 2 člana. 2. Ministrstvo za trgovino in industrijo je nadalje odobrilo na seji z dne 27. decembra 1933. sklenjeno službeno pragmatike in pokojninski sklad. Po tej odobritvi ima Zbornica 5 koncept-nih uradnikov, 6 pisarniških uradnikov, 6 pomožnih moči in 4 uradne služitelje. Na novo službeno pragmatiko je bilo v celoti prevedeno 20 stalnih nameščencev. 3. Kr. banska uprava je z razpisom: z dne 12. januarja odobrila povišanje zborničnih taks, katero je sklenil zbornični svet na seji z dne 27. decembra 1933. 4. Na mesto odstopivšega zbor. svetnika inž. Robija, je predsedništvo na podlagi zborničnega sveta vpoklicalo v Zbornico njegovega namestnika ravnatelja dr. Cirila Pavlina, ki ga je predsednik toplo pozdravil, zbornični svetniki pa z aplavzom. 6. Poslovnik, ki ga je Zbornica predložila trgovinskemu ministrstvu, je ministrstvo poslalo banski upravi na znanje. Nato je nadaljeval predsednik Jelačin: One 5. januarja 1934 je umrl Ivan Rebek, kjučavničarski mojster v Celju, fci je ibil od leta 1921 do leta 1927 član naše .Zbornice. Blagopokojnik se je za interese našega obrtništva vedno živo zanimal in si kot organizator, buditelj in voditelj slovenskega obrtništva pridobil trajne zasluge. Njegova požrtvovalnost in lepi uspehi v prizadevanjih za dobrobit slovenskega obrtništva nam nalagajo dolžnost, da ohranimo blagopokojnika trajno v najlepšem spominu. Znak sožalja nad izgubo tega vrlega ohoža, katero ste izrazili s tem, da ste vstali raz sedeže, se zabeleži v zapisnik današnje seje. Nato je predsednik Jelačin podal obširno in nad vse zanimivo poslovno poročilo, ki ga objavimo prihodnjič. Govor predsednika Jelačina Svojemu poslovnemu poročilu je podal predsednik Jelačin še par besedi z ozirom na naše splošne gospodarske razmere. Zbornica je s pomočjo svojih zborničnih svetnikov in svojega vestnega uredništva izvršila ogromno delo. Kljub vsemu temu delu pa moramo reči, da le še ne vidimo izhoda iz' labirinta, v katerega smo zašli. Pred petimi ali šestimi leti smo še mnogo bolj pogumno gledali na položaj in takrat smo že upali, da smo prišli v stabilizirane denarne in valutne razmere ter v splošno konsolidacijo. Sedaj pa se je vse to preobrnilo. Za vsako stvar je neki vzrok in tako mora tudi za poslabšanje razmer biti neki vzrok. In mnenja sem, da so ta vzrok nekatere osebe, ki hočejo ali ki ne znajo podrediti svojih interesov celoti. (Tako je!) Ono’ - nima smisla aa pravni red, ki tudi ne pozna skrbi za bodočnost. Pri nas pa so ljudje, ki so se vse življenje trudili in ki danes kljub vsemu svojemu delu ne vedo, kakšna bo njih (bodočnost. Manjka nadalje programa za bodoče' delo. Imamo le program eksperimentiranja ki pa pomeni le gospodarsko škodo. Nato je govoril predsednik Jelačin o nuj' ni potrebi kritike, poštene in dobronamerne kritike ter ostro grajal, da se tudi najboljša kritika zlorablja od denunciantov Od tega trpe zlasti mnogo Slovenci in po- sledica tega je, da smo vedno v defenzivi, vsled česar tudi manj dosežemo. Naša zbornica hoče sodelovati pri vsakem konstruktivnem delu, zato pa se nam tudi ne sme jemati možnosti za sodelovanje. Ta pa se nam jemlje, če se nam ne pusti povedati niti suhih številk. (Odobravanje.) Tem bolj moramo zahtevati možnost sodelovanja, ker se zavedamo, da je naše delo namenjeno celoti, ker skušamo dati ljudem kruha in zaslužka. Če nismo izvoljeni, temveč le imenovani zbornični svetniki, smo pa vendar imenovani za to, da delamo po svojem najboljšem prepričanju, ne pa da smo le figure. (Tako jel) Nato omenja predsednik Jelačin skupščinsko polemiko med sedanjim in nekdanjim prometnim ministrom. Ne da bi se spuščali v to, kdo da ima prav, mora I® poudariti, da mora človek iz časopisnih vesti o tej borbi dobiti vtis, da tu nekaj smrdi! In tu treba omeniti predvsem še železnico iz Kočevja na Sušak. Ko je bila Slovenija odrezana od morja, se je reklo, da dobi zato zvezo z morjem. Koliko smo se trudili, da se ta obljuba tudi izpolne, koliko sej je bilo in sestankov! Končno je bila ta proga tudi uzakonjena, toda denar se je uporabil v druge svrhe. Je to bila nezakonitost, ki jo moram s tega mesta ugotoviti. (Odobravanje.) In zato moram reči, da tako ne bo šlo naprej. Ne gre, da se vedno le obljublja, da se izdajajo zakoni in uredbe, ko pa je treba po teh zakonih tudi plačati, pa se denar ne izplača. Ne spoštuje se niti lastni podpis in za že podpisane zadeve je treba znova prositi, da se dovolijo. Ce pogledamo danes petnajst let nazaj, kar se je pri nas zgradilo, potem se nam odkriva zelo revna bilanca. Dobili smo carinarnico, ki pa se je zgradila iz kaldminskega fonda in vojašnico v Škofji Loki in potem pride pika. In če mine še petnajst let, potem bilanca najbrže tudi ne bo dosti bolj ugodna. In zato mislim, da ni drugega izhoda, ko da se naši poslanci in senatorji, pa naj pripadajo tej ali oni skupini, dogovore predno gredo v Beograd med se-'boj, kaj da bodo zahtevali in da nastopijo v Beogradu z enotnimi programom. Ce se to ne doseže, potem res ne vem, kako bi moglo priti do zboljšanja. (Pritrjevanje.) Omenil sem preje naš železniški program. Moram poudarjati, da moramo na njem vztrajati in se ne pustiti premotiti samo od lepih obljub. Ta program se mora tudi izvršiti! Nato je predsednik Jelačin omenjal, kako so gospodarski krogi že pred leti svarili pred nekaterimi koraki. Toda gospodarskih zastopnikov se ni' poslušalo in vsled tega je nastala zmeda, iz katere je izhod tem bolj težaven. Sedaj se favorizira ' 1 napredujejo na škodo naših denarnih zavodov, ki so bili ustanovljeni od idealnih ljudi in ki so tudi idealno izpolnjevali svoje naloge. Mi tega propadanja naših denarnih zavodov ne moremo mimo gledati, kakor nam ne more biti vseeno, če danes niti najmočnejše firme ne vedo, kako1 bo jutri. (Odobravanje.) Koncem svojega govora je predsednik Jelačin ponovno apeliral na vse poslance in senatorje, da opozore odločujoče kroge na težke posledice, ki morajo nastati, če bi še naprej trajalo sedanje stanje. Mnoga velika industrijska podjetja delajo le še v zelo zmanjšanem obsegu in nevarnost je, da se brezposelnost še poveča, če se ne prične z javnimi deli, predvsem z gradbo železnic in cest. Ta dela se morajo izvesti, vse napake sedanjega gospodarstva pa se morajo nehati. (Dolgotrajno odobravanje.) Nato se je oglasil k besedi poslanec Krejči, ki je zlasti govoril o boju za omi-ljenje novih davčnih zakonov. V finančnem odboru so se slovenski poslanci trudili od 21. novembra neprestano, da so dosegli marsikatero omiljenje. Dosegli so toliko, ko nobeni drugi poslanci. V Vojvodini plačuje kmet od hektarja zemlje, ki mu da okoli 900 Din dohodkov, celih 600 Din davka, toda vojvodinski poslanci niso mogli doseči znižanja zemljaiune. Mi pa smo dosegli, da ni bila uvedena trošarina na les, ki bi našega kmeta nad vse zadela. Pomisliti je tudi treba na velike izdatke, ki jih ima država v Sloveniji. Tako je 16 odstotkov vseh upokojencev v Dravski ba- novini. Ni vse v redu v naši državi, toda priznati je treba, da so se zlasti slovenski poslanci trudili, da dosežejo zboljšanje. (Odobravanje.) Predsednik Jelačin pripominja nato, da rad priznava, kar je tudi že omenil v svojem poslovnem poročilu, da sta zlasti poslanca Ivan Mohorič in posl. Krejči storila v polni meri svojo dolžnost in se obema zato tudi zahvaljuje. Toda nekatere reči so vendar napačne in to treba tudi povedati. Zlasti pa ne more odobravati tega sistema, da je treba za že sklenjene stvari vedno znova prositi. Tako n. pr. je sedaj regulacija Ljubljanice zopet v negotovosti, čeprav je bilo že sklenjeno vse do podrobnosti. Isto je tudi z železniško zvezo Slovenije z morjem:, ki dasi uzakonjena, še vedno čaka na izvršitev in ki je danes morda od nje še bolj daleč ko pred 16 leti. (Odobravanje.) Nato poroča o volilnem redu za zbornico ter predlaga, da se sprejme novi volilni red v načelu v celoti, da pa stilizacijo nekaterih členov izpopolni odbor, ki je bil izvoljen za sestavo volilnega reda. Sprejeto. Zbor. svetnik Lavtižar poroča nato o računskem zaključku za 1. 1933 in o skon-traoiji blagajne. Predlaga odobritev zar ključka in absolutorij generalnemu tajniku Mohoriču kot šefu zborničnega urada, čemur pritrdi plenum soglasno. Predsednik Jelačin poroča nato o predlogu, da se poveča število gostinskega od- seka od 8 na 10 in bo po tej spremembi štel plenum zbornice 58 članov. (Sprejeto.) Nadalje poroča predsednik Jelačin o iz-dvojitvi pokojninskega sklada iz zbornične imovine, ker to zahteva ministrstvo. Pokojninski sklad dosega danes 3,572.574 dinarjev. Nadalje predlaga, da se tudi stanovanjska hiša na Bleiweisovi cesti dodeli v pokojninski sklad. Končno naj se pooblasti predsedstvo, da ev. dodeli pokojninskemu skladu še druge zneske. Vse tri predloge je sprejel plenum soglasno. V zvezi s tem izvoli nato plenum kot člana upravnega odbora pokojninskega sklada predsednika obrtnega odseka Rebeka in predsednika industrijskega odseka posl. Krejčija. Predsednik tega odbora je predsednik Zbornice, dva člana pa sta iz vrst nameščencev in sicer eden iz aktivnih, drugi pa iz upokojenih. Z uveljavljenjem službene pragmatike je treba izvoliti disciplinarni svet, v katerega se izvolijo: iz trgovskega odseka g. Senčar kot član, g. Berjak pa kot namestnik, iz obrtniškega g. Bricelj kot član, g. Krapež pa kot namestnik in iz industrijskega dr. Rekar kot član in dr. Pavlin kot namestnik. Nato je podal dr. Koce veliko poročilo o tujskem prometu in predlagal celo vrsto predlogov, kako zboljšati tujski promet. Njegovo poročilo, ki ga je sprejela zbornica z odobravanjem, priobčimo prihodnjič. Sledili so samostojni predlogi zborničnih svetnikov. 0 teh predlogih in debati, ki so jo povzročili ti predlogi, poročamo prihodnjič. Ker je bil s samostojnimi predlogi dnevni red plenarne seje izčrpan, je zaključil predsednik Jelačin sejo z zahvalo vsem' članom sveta za njih sodelovanje. Seja zOochumUodsekov Seja trgovinskega odseka Zbornice za TOI V sredo pred- in popoldne se je vršiila pod predsedstvom zborničnega podpredsednika K. Elsbacherja seja trgovinskega odseka, ki je razpravljal in sklepal o vseh perečih vprašanjih, ki se tičejo specialnih trgovskih interesov. Navoaočni so Mi poleg predsedujočega Elsbacherja in predsednika zbornice Jelačina še svetniki: Ivan Bahovec, Anton Stergar, Franc Čeh, Leopold Rruderman, Franc Berjak, Ferdo Pinter, Stanko Lenarčič, Rudolf Stenmecki, Josiip Lavtižar, Janko Klun, Edmund Kastelic in Milko Senčar. Po otvoritvi seje in naznanilih predsedstva je zbornični predsednik Jelačin čestital g. El&bacherju v imenu odseka k 701et-niei 'obstoja njegove tvrdke, povdarjajoč nacionalne in gospodarske zasluge Elsbacher-jeve rodbine za Laško in naš narod sploh. Čestitkam so se priključili vsi navzočni z živahnimi aplavzom. Nato je tajnik dr. Ple&s podal obširno poročilo o delovanju odseka in o važnejših akcijah, ki jih je izvršila Zbornica, za zaščito in pospeševanje trgovine v času od zadnje odisekove seje. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem. Sledila je nato razprava o načrtu volilnega reda, ki je bil soglasno sprejet v obliki, kakor ga je izdal posebni, v plenarni seji za to izvoljeni odbor. Odsek je nato razpravljal o reviziji sejm-skih pravic, ki je nujno potrebna, ker so vsled prevelikega števila izgubili živinski sejmi na pomenu' in ne morejo opravljati funkcij, ki so jim namenjene v gospodarskem življenju. Blagovni sejmi naj se kot nepotrebni ukinejo. Glede obveznega zavarovanja trgovcev se je sklenilo poslati ministrstvu predstav-ko, da se čim’ preje uzakoni načrt uredbe, ki mu je bil predložen od Zbornice že prešlo leto. Izčrpno se je razpravljalo tudi o določitvi obsega obrtnih pravic trgovca z mešanim blagom iin branjevca, pa so se storili sklepi za ureditev tega vprašanja. Sklenilo se je nadalje predlagati dopolnitev zakona o pobijanju nelojalne konkurence, da se preprečijo razni izrodki reklame in načini poslovanja, ki niso v skladu z dobrimi običaji in škodujejo ugledu poštenega im solidnega trgovstva. Prav izčrpno se je po poročilu zborničnega ikcnzulenta Žagarja razpravljalo o davčnih zadevah. Zbornični svetniki so poroča* li, kako bo davčna novela vplivala na gospodarske razmere v posameznih okoliših, pa so se na podlagi teh .poročil in danih pobud storili potrebni sklepi. Odsek je razpravljal tudi o otvarjanju prodajalnic industrijskih podjetij, od katerih so nekatera, ki nimajo sedež obuta na zborničnem področju, s svojimi prodajalni-cami formalno preplavila Dravsko banovino. Trgovski odsek se je glede tega vprašanja priključil v celoti sklepu obrtnega odseka, ker je iradi takih prodajalnic najtežje prizadeto naše obrtništvo, zlasti čevljarska in hrojaSka stroka. Raizpravljalo se je nato še o odobritvi tarif za tehtnice, sejme, o prošnjah za podelitev državljanstva dr. Po poročilu g. Elsbacherja je bil v disciplinarni svet zbornice izvaljen svetnik Senčar, za njegovega namestnika pa svetnik Berjak. Po izčrpnem dnevnem1 redu so poedimi svetniki poročali o razmerah v svojih okoliših, kakor o telefonskih prilikah, železniških tarifah i. dr. Ob koncu se je predsedujoči g. El»bacher zahvalil vsem za sodelovanje, pozval na solidarnost vseh gospodarskih krogov in zaključil sejo. Seja obrtnega odseka Pod predsedstvom zborničnega podpredsednika Rebeka je zboroval v sredo obrtniški odsek. Dnevni red' je bil precej, obširen. Po poročilu odsekovega predsednika o delu Zbornice od zadnje plenarne seje je odsek razpravljal o davčnih zadevah z ozirom na nove davčne zakone. \ Nato je odsek razpravljal o predlogu volilnega reda Zbornice in je odsek ta predlog v celoti odobril- Odsek je nadalje razpravljal o programu izpitne snovi za mojstrske in pomočniške izpite ter imenoval člane mojstrskih izpitnih komisij. Obširno je razpravljal o zakonskem načrtu proti šušmarstvu, noveliranju predpisov proti nelojalni konkurenci in ureditvi pomožnih lokalov (prodajalnic in podružnic). V tem pogledu je sprejel odsek te sklepe: 1. Uvede naj se zapora za izdajo pooblastil in dovolil do nadaljnjega. Izjemoma naj se izdajo pooblastila in dovolila samo iz važnih gospodarskih razlogov in potrebe, ako to predlaga pristojna zbornica. 2. Otvarjanje novih pomožnih lokalov in podružnic naj se do nadaljnjega ustavi. Izjema naj se dopušča le pod pogoji, kakor so navedeni v drugem odstavku 1. sklepa. 3. Za industrijsko proizvodnjo predmetov, ki presegajo splošno potrebo in ki jih izdelujejo mali producenti, naj se veljavno za vso državo uvede kontingenti-ranje po predlogu pristojnih zbornic. Naito je razpravlja,! odsek še o ureditvi odplačevanja obrtniških dolgov in obrtni- ških kreditov ter o akciji za pospeševanje gostilničarstva. Sledilo je še porodilo zavoda za pospeševanje ob rta ter razni samostojni predlogi zborničnih svetnikov, ki jih je odsek odobril. Nato je odsekov predsednik Rebek zaključil sejo. Seja industrijskega odseka Industrijska odsek je imel pod predsedstvom zborničnega podpredsednika Drago-fona Hribarja sejo, na kateri je po podanih naznanilih predsednika podal obširno tajniško poročilo generalni tajnik Ivan Mohorič. Nato je odsek razpravljal o predlogu novega volilnega reda in ga v celoti spre-3el- Zbornični komzulent Žagar je podal nato izčrpno poročilo o novih davčnih zakonih in njih izvedbi. Nakar je generalni tajnik Ivan Mohorič podrobno poročal o predlogu, da se ustanovi industrijska banka. Od-sek se je izjavil proti ustanovitvi takšne banke. Odsek je nadalje razpravljal o danes ze-lo aktualnem vprašanju ottvarjanja proda-jalnic industrijskih podjetij. Končno je odsek še odobril razna poročila in samostojne predloge zborničnih svetnikov, nakar je predsednik Hribar zaključil sejo. ZDRUŽENJE TRGOVCEV ZA SREZ RADOVLJICA V RADOVLJICI ima redno letno skupščino v nedeljo, dne 8. aprila ob 14. uri v hotelu Starki na Bledu <**!“«>). — Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Predložitev računskega zaključ-nza 1933. 3. Poročilo nadzorstvenega hvm ra’ 4. Predložitev proračuna za leto ly«4. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. "ko ob določeni uri ne bd 'bilo navzočnih zad°9tno število članov, 'bo občni zbor eno V*"0 pozneje ob vsakem številu navzočnih elanov. — vsi lesni trgovci se naprošajo, ^ Pridejo k skupščini 1 uro preje k zborovanju lesne sekcije. Računski zaključek za 1. 1933 in proračun 7f- 1934 sta članom od 20. marca do ' aPTila v pisarni združenja na vpogled, ipl. 381. o. z.). Samostojni predlogi se morajo predložiti upravi najkesneje tni dni pred skupščino. Predsednik: L. Fiirsager. Denacsiva PRVA SEJA NOVE UPRAVE NARODNE BANKE Ptrva seja novoizvoljene uprave Narodne bank® je bila v ponedeljek. Sejo je otvoril guverner Bajloni, ki je zlasti pozdravil vse eks \ uprave. Nato je bila izvoljena e*cutiva, ki jo tvorijo: guverner Bajloni^ viceguvernerja dr. Cingnija in dr. Lovčevič 1 ,®r člana uprave Andrija Radovič in Jovan Markovič. Ekseikutiva je torej ostala čisto neizpremenjena. — Za predsednika upravnega odbora pokojninskega fonda bančnih nameščencev je bU izvoljen Blagoje Anto-nijeviič unesto Andrije Radoviča, ki je odstopil. Nato je bilo prečitano poročilo o delu Narodne banke v preteklem mesecu. * Zlata podloga Belgijske narodne banke n t.zna^a P° njenem zadnjem izkazu -553 milijonov frankov, obtok njenih ban-ovoev pa 17.312 milijonov frankov, da znaša zlato kritje 68-88 % proti 68-55 % v Prejšnjem tednu. Konverzija 7% in 7*5% dolarskih obligacij tirolske vodovodne družbe v 5 odstotne šilinške obligacije se ni posrečila in Je le malo lastnikov prijavilo svoje obligacije v zamenjavo. Atenska banka izplača za 1. 1933 le 6 % dividend^ dočirn je ^ 1. 1032 izplačala 12 % di videndo. Francosko-srbska banka iapiača ^ ^ 1. 1933 ooclstotno dividendo. Se+a itaedstva tiuMfOMkega ždeuže>*fa Uprava, Združenja trgovcev v Ljubljani je imela v torek, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer sejo, na kateni se je razpravljalo o celi vrsti aktualnih vprašanj. Predsednik Karel So»s uvodoma prečita vse došle čestitke novi upravi. Nato čestita članu uprave Janku Kreku k ponovni izvolitvi za predsednika Društva trgovskih potnikov in zastopnikov ter želi, da bo tudi v bodoče delo obeh organizacij vzajemno in složno. Nadalje sporoča, da je opravičil svojo odsotnost predsednik Zveze trg. združenj J. Kavčič, ku se mudi na važnih konferencah v Beogradu zaradi ustanovitve vsedržavne zveze trgovskih združenj. Po končanem predsedstvenem poročilu je uprava podrobno razpravljala o proračunu ljubljanske občine. Pri tem se je ugotovilo, da nima trgovstvo y magistratnem gremiju, ki je za gospodarstvo občine posebne važnosti, nobenega zastopnika. Nato se je sklenilo, da uprava na to opozori župana dr. Dinka Puca s prošnjo, da dopolni mag. gremij z zastopnikom trgovoev. Nadalje se je razpravljalo o nameravanih novih socialnih davščinah in bo uprava po svojem zastopniku na predlog podpredsednika Albina Smrkolja podvzela vse potrebne korake, da se gospodarski krogi ne obremene z novimi socialnimi dajatvami, katerih ima trgovstvo že itak več ko preveč. Panrei Fabiani je podrobno govoril o povečanju trgovskih potnikov pri zasebnih strankah ter ugotovil, da obrtna oblast nalaga vsem kršiteljem obstoječih predpisov prenizko kazen. Da bi se radikalno zatrlo nelegitimno poslovanje trgovskih zastopnikov, zlasti inozemcev, je nujno potrebno, da se odmerjajo stroge kasni, ki naj se po možnosti stekajo v fond za podpiranje brezposelnih. Ivan Jelačin se je dotaknil vprašanja najemnih pogodb in raznih ostalih novih davščin, ki so se uvedle ter konstatira, da trgovstvo nemore spričo težkih časov prenašati nobenih novih bremen. Janko Krek predlaga, naj se mestno občino zainteresira, da obdači vse velikanske reklame zunanjih podjetij. S tem bo gotovo dobila lepe prispevke za omiljenje brezposelnosti. Ivan Bahovec razpravlja o bednostnem fondu ter predlaga, naj se ugotovi, kdo vse uživa podporo iz bednosrtnega fonda. Milan Cesnik vpraša predsednika Sossa, kaj je z mestno prodajalno elektrotehničnih predmetov. Načelnik Soss odgovori, da se je o tefl stvari razpravljalo že v predsejah obč. sveta, vendar bo uprava ponovno zainteresirala g. župana in zahtevala, da se omenjena trgovina čSim preje ukine, ker ne gre, da mesitna občina svojim lastnim davkoplačevalcem ustvarja konkurenčna podjetja, zlasti taka, ki so za občino več ali manj pasivna. Nato je blagajnik uprave Anton Verbič poročal o blagajniškem stanju združenja, ki spričo težkih ekonomskih prilik ni baš rožnato. Predlaga, da uprava sklene pobirati doklado v kritje primanjkljaja v isti umeri, kakor ilami. Soglasno sprejeto. Tajniške poročilo Smuča je obsegalo poročilo o pripravah za socialno zavarovanje trgovstva. Izvolil se je nato poseben odbor, ki bo v zvezi z delovanjem Zveze trg. združenj nadaljeval akcijo m izvedbo soc. zavarovanja trgovstva. V odbor so bili izvoljeni: preds. Soss, podpreds. Smrkolj, člani Verbič, Iv. Bahovec, Janko Krek in Stane Vidmar. Že v 24 urah ^ SSMLE klobuke itd. SkroM in svetlolika srajce, o Tratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domaže perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ul. 3' Telefon št. 22-72. Pri slučajnostih so se rešile prošnje za podporo posameznih onemoglih trgovoev in trg. sotrudnikov. Glede na nove predpise zakona o neposrednih davkih in o izpremembah zakona o taksah je uprava sklenila, da priredi za člane posebne informativne sestanke, in sicer: Za šmartinski okraj y prostorih Štefana Mencingerja v četrtek, dne 22. t. m. ob 8. url zvečer. Za Sv. Jakoba okraj v prostorih gostilne Fr. Kavčič na Privozu v petek, dne 23. t. m, ob 8. uri zvečer. Za šiško, v ponedeljek, dne 26. t m. oib 8. uri zvečer v prostorih gostilne Štepica. Sestankov naj s© udeležijo po možnosti tudi ostali trgovci, čeprav niso iz do-tičnega okraja. Za oentruim mesta se priredi še posebno predavanje. Da se pozive medsebojni tovariški stiki in medsebojno spoznanje, je uprava na predlog preds. So&sa sklenila, prirejati v Trgovskem domu družabne sestanke, na katerih se bo uvodoma razpravljalo o aktualnih vprašanjih, da bi imel tako vsak trgovec priliko, da pove svoje mnenje. V prireditveni odsek so bili izvoljeni: nač. Soss, Smrkolj, Krek, Čebin, Česnik, Kham, Jelačin, Kavčič itd. Ta predlog je prav posebno priporočal podpreds. Smrkolj z ugotovitvijo, da je nujno potrebno poživljenje medsebojnih tovariških stikov. Končno je Viktor Šober predlagal, naj bi se vendar uredilo vprašanje enotnega odpiranja in zapiranja trgovin ob praznikih. Ker je uredba še vedno v veljavi, se o tej stvari ni moglo še konkretneje razpravljati lin se je to vprašanje prepustilo poznejši ureditvi. S tem je bil dnevni red izčrpan, nakar je preds. Soss zaključil sojo ob pol 11. uri zvečer. — Š. Konkurzi in prisilne poravnave Uvedeno je poravnalno postopanje o liinavini Flora Lager-Neekermann v Celju. Poravnalni sodnik dr. Mak, poravnalni upravnik odvetnik dr. Gvido Seroec. Narok za sklepanje poravnave dne 26. aprila ob 9. Rok m oglasitev do 21. aprila. Poravnalno postopanje je uvedeno na-daUje o limovini trgovca Mencingerja Tomaža, trgovca v Ljubljani, Sv. Petra cesta 43. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik odvetnik dr. Adlešič. Narok za sklepanje poravnave dne 27. aprila ob 9. Rok za ogiasitev do 20. aprila. Narok sa sklepanje o poravnavi, ki jo predlaga Prva jugoslovanska tovarna hladilnih strojev, dr. z o. z. v Ljubljani, se določa na dan 6. aprila ob ,10, Prezadolženec ponuja upnikom III. razreda lOodstotno kvoto, plačljivo najkasneje v enem letu po pravomočnosti potrditve poravnave. Gd/tia,pta6ekfi CIKLUS PREDAVANJ 0 SODOBNI NEMČIJII Prvo je gospodarstvo in potem šele politika. Hitler je zgrešil, ko je mislil, da proti principom znanstvene ekonomije lahko uveljavi svoje nacionalno-socialistič-ne teorije. Kako zelo se je motil, dokazuje Ivan Kreft vsak ponedeljek ob 18.30 v svojih radio-predavanjih. Hitler namreč s svojimi ukrepi krize ni mogel odpraviti, temveč jo je le pospešil. Gospodarska vprašanja bodo Hitlerja najbrže tudi ugonobila, ker njihovi rešitvi nikakor ni dorasel. Kdor se za gospodarska vprašanja zanima, naj ne zamudi Kreftovih predavanj. V odbor za postavitev spomenika kraljtr Petru v Beogradu so bili izvoljeni: dr. Nin-ko Perič kot predsednik, kott podpredsednika pa Miroslav Kulrner in Rudolf Majster. Jugoslovanska narodna stranka je imenovala kot svojega glavnega organizatorja v Primorski banovini bivšega bana dr. Tar-tagliio. General žekov je po povratku iz Berlina izjavil, da mu je Hitler dejal, da bi sporazum med Bolgarsko in Jugoslavijo olajšal položaj na Balkanu. Nemčija je za ta sporazum, ker ni med Jugoslavijo in Bolgarsko nobenih nasprotstev. Usodni odstavki iz Mussolinijevega govo^-ra se glase: »Madjarska je izolirana in oropana dežel, ki so absolutno madjarske... Madjarska zasluži boljšo usodo in jo bo tudi imela (s pomočjo Italije). — Zgodovinski cilji Italije so Azija in Afrika. Niti en veliki problem, ki visi že 15 let med Italijo in Francijo, ni bil ugodno rešen. — Ko se razorožitvena konferenca brez uspeha razide, treba samo še konstatimti smrt Društva narodov. —- Iluzija je, če kdo mir sli, da je mogoče narod, kakršen je nemški, ohraniti v stanju razorožitve. Francoski tisk ostro odklanja Mussolinijev govor, ker je revizionističen, v popoir nem nasprotju s franoosko sredozemsko politiko in ker nasprotuje tudi francoskemu stališču v razoroaitjvenem vprašanju. Tisk konstatira poslabšanje francosko-italijan-skih odnošaijev. Viden znak tega poslabšanja je skorajšen odpoklic f rancoskega veleposlanika Chambruna, ki se je izkazal kot popolnoma neinformiran. Enako odklanja Mussolinijev govor češkoslovaški tisk in tudi ves tisk v državah Male antante. Angleški tisk je iznenaden in vznemirjen predvsem vsled Mussolinijevega imperialističnega izpada, da je Afrika in Azija historičen cilj Italije Zadovoljen pa je nemški tisk, ker se je povečalo iltailijansko-franooeko nasprotje in s tem utrdilo stališče Nemčije. Mussolini skuša dobiti od Hitlerja izjavo, da ee odpoveduje Nemčija vsaki agitaciji za priključitev Avstrije k Nemčiji. Nemški letalci pripravljajo velik demonstracijski polet v bivše nemške kolonije. Angleška vlada je že podvzela 'potrebne korake, da ta let prepreči. Velike ovire vstopu sovjetske Rusije v Društvo narodov delajo Anglija, Italija in nekatere druge države. Novo veliko špionažno afero so odkrili v Franciji. Prijeti špioni so opravljali ibu-dti gospodarsko špionažo. Med Poljsko in Litvo se pripravlja sporazum glede Vilne. Litovska narodna manjšina bi dobila po tem sporazumu obsežne pravice. * Nizozemska kraljica mati, Ema, je umrla v Haagu. Na italijanskega gen. konzula v Mehiki je oddal neki Italijan 5 strelov in ga težko ranlul. Belgijski senator Petitjean, čegar ime se je imenovalo v zvezi s čekovno knjižico Stavisikega, je odstopil kot senator. Staviski je bogato podpiral radikalno stranko, kakor je pred preiskovalno komi* aijo 'izpovedala neka priča, čegar imena pa oblasti nočejo povedati. Vsled Staviskjjeve afere odstavil jeni višji uradnik v francoskem poljedelskem ministrstvu, Blanchard, je izvršil samomor. NaJ-brže pa ga bodo rešili. Je to že četrti samomor, ki ga je povzročila Sta v iski jeva afera. Nove demonstracije se pripravljajo v Parizu, ker je javnost vsiled vedno novih odkritij v Staviskiijevi aferi vedno bolj ogorčena. Angleška vlada namerava ustanoviti iz bivših bojevnikov poseben rezervni kor, ki pa bi bil vpoklican samo v primeru vojne. rceva Dr. Pi sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z nžitkom. Skupščina Združenja trgovcev v Brežicah V torek, dne 13. t. m., je bila v prostorih admuženja v Narodnem domu v Brežicah redna letna skupščina Združenja trgovcev v Brežicah. Skupščino, ki se Je je udeležilo veliko število članov, je otvonil in vodil predsednik adružetnja Anton Umek. Po otvoritvenem nagovoru predsednika in pfecitanju zapisnika zadnje skupščine je poročal zvezni tajnik Igo Kaiser o gospodarskem položaju s posebnim! ozirom na težkoče, s katerima se bori naša trgovina, in o akcijah, bi jih je Zveza trgovskih združenj izvedla v zaščito in omiljenje težkega položaja Predsednik Anton Umek Je podal nato tttjfliško poročilo in statistične podatke o gibanju članstva in pomožnegia osebja ter orisal važnejše akcije, ki jih je izvedlo združenje. [Blagajnik združenja M. Vidmar je preči-tel računski zaključek za leto 1933 in ptfo-račrun za tekoče leto. Računski zaključek in p!rt©račuSLUŽBENI UST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 21. marci objavlja med dragim: Uredbo o japreanemibah in dopolnitvah v uredbi o epeciailhih dokladah v denarju in naravi za drž. uslužbence kazenskih in podobnih zavodov. — Odločbo o uporabi terjatev dno-zemioev in vnovčitve kuponov in vrednostnih papirjev. — Odločbo o uvedbi novih iproeniaaiih golic. — Telefonski promet z dno-zemstvomii — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. zn; 17' Iz trgovinskega registra I»brisali sta se ti tvrdki: Kresse & Honigmann, trgovina z mešanim blagom1 s točilnico ržganja v Kočevju. Tvrdka je bila izbrisana, ker zaradi razide družabnikov že od 1. 1911 ne obstoja več. Josip Sehanesberger, izvoz sira in trgovina z deželnimi prideilki v Mariboru, zbog smrti lastnika in prestanka obrta. Statistika zavarovanega delavstva v januarju 'Po podatkih SUZOiR-a je bilo v januarju v vsej državi zavarovanih delavcev iin nameščencev 484.232, to je za 28.842 manj ko v decembru in za 1783 več ko v januarju 1933. Najbolj je padlo število zavarovanega delavstva v Beogradu (za 3387), nato v Skoplju (Z& 1958), Osjeku (1623) in Dubrovniku (1325). Relativno pa je bilo nazadovanje najveflje v Dubrovniku (za 8.09 %) in v Skoplju (za 7-69 %). Več pa je balo zaposlenih delavcev v Zagrebu (za 1406), Banji Luki (1371), Novem Sadu (1189), SomtKJiru (1137) in Vel. Bečkereku (1055). Relativno je bilo največ na novo zaposlenih delavcev v področju okrožnega urada v Banji Luki (11-62 % J in v Somboru (8,47 %). Število članstva pri zasebni bolniški blagajni »Merkurju« v Zagrebu je *opet nazadovalo in sicer za 649 članov. Naraslo pa je število Članstva tako pri Trgovskem bolniškem podpornem društvu v Ljubljani, ko pri Beograjski trgovački omfedini, ki ima 962 novih članov. Zopet so nazadovale delavske mezde in sioer v primeri z januarjem lani za 096 Din. Povprečna zavarovana delavska mezda za&a-ša le še 22.71 Din. To stalno padanje standarda jugoslovanskega delavca je tudi eden bistvenih vzrokov, da ne pridemo ven iz krize. Dnevno mezdo do 8 Din je imelo 66.239 vajencev, od 8 do 24 Din je zaslužilo 210.282 delavcev, od 24 Diin do 34 Din 80.586, od 34 Din do 48 Din 56.549 in nad 48 Din 70.626 zavarovancev. Več ko polovica vseh zavarovancev ne zasluži torej dnevno več ko 24 Din. Kakor v prejšnjih mesecih, tako se je tudi v Januarju znižalo .Število zavarovancev z vtišjo plačo, Število z manjšo plačo pa se risalo. Število zavarovancev z mezdo1 iiad Dih je padlo za 15.577, onih z mezdo izpod 24 Din pa se je povedalo za 17.360. jkribejMuroaKtara Povpraševanje po zastopstvih Švicarska tvorniea, ki proizvaja Diesel-imotorje, lišče uvedenega aastopmiha za Jugoslavijo. Interesenti naj se obrnejo na »Švicarski Konzulat, Zagreb, Draškovičeva 30/I.C Tvrdka Fratelli Pine«chi, Rolo - Emilia, Italia, želi stopiti s tnkajšnjimli veletrgovci-'irt vozniki lesa v kupčijske zveze. Ponudbe (tudi v nemškem jeziku) je nasloviti direktno hit prej navedeno tvrdko. Za zastopstvo tukajšnjih tekstilnih tovarn tia Danskem se zanima tvrdka Hans Chri-stensen, 33. Amagertorv, Kabenhavn K. (Copenhague). Korespondenca nemška. V poštev pridejo bombažni, volneni in laneni izdelki, preproge itd-. DobdtHtarodaid Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 28. marca ponudbe o dobavi 380 kg žičnikov, 12 kg lesnih vijakov in 10 ustnikov za rešilne aparate Dr&ger. Pii Komandi mornarice v Zemunu bodo te ofertne licitacije: Dne 23. aprila aa dobavo 6000 letnih maj* <2000 zimskih maj in 18.000 parov botmba&aistih nogavic; dne 25. aprila za dobavo 51.000 kg mila; dne 26. aprila pa za dobavo 7 ton strojnega olja, 1 tone turbinskega olja,. 2 ton cilin-drskega olja, 6 ton motornega olja, 80 ton plinskega olja, 3 ton pisauega bombaža, 5 ton belega bombaža, 40 ton motornega benr cina. (Predmetna oglasi z natančnejšimi podatki so v pisaimi Zbornice TOI v Ljubljani interesentom, na vpogled.) Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 28. marca ponudbe o doba vi 500 m svinčenega kabla, 50 jamskih lopat, 50 jam- skih stirgač, 50 jamskih dvokoničnikov, 1500 toporišč iz bukovega lesa, 1500 leskovih topomišč za lopate, 2000 toporišč iz bukovega losa za jamske krampe ter o dobavi 800 kg strojnega olja, 300 kg ciiin-drskega olja, 800 kg olja za vozičke, 250 kg tovotne masti, 10 kg tovotne masti za krog-Ijične ležaje. 50 kg prašnega olja; d® 4. aprila pa o dobavi pisarniškega mate-rijala in 1500 kg turbinskega olja. Direkcija dri. rudnika Ugljevik sprejema do 29. marca ponudbe o dobavi 35 kg jermen. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 29. marca ponudbe o dobavi 180 m lanene jadrenine in 300 m konop-nene jadrenine. Dobava drv in premoga. Dne 24. marca bo pri Komandi Savske divizijske oblasti « Zagrebu ustmena pogodba za dobavo 7550 ta* drv; dne 31. marca pa pri Komandi III. aranijske oblasti v Skopi ju javna ustmena licitacij* za dobavo 780 ton premoga. (Pogoji so na vpogled pri istih komandah.) Zakup restavracije na postaji Metkovič se odda z ofertno licitacijo dne 14. aprila pri Direkciji državnih Železnike v Sarajevu. Dobava petroleja. Dne 20. marca bo pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju javna ustmena licitacija za dobavo 8500kg petroleja. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.) KOLIKO ŽRTVUJEJO DRUGE DRŽAVE ZA TUJSKI PROMET V članku »Boj za tujca« poroča podpredsednik praške zbornice dr. Oberthor v »Iz-vestjih zbornice« o izdatkih posameznih držav za tujsko propagando. Po teh podatkih izda Nemčija vsako leto Propagandi za tujski promet 10 milijonov mark; Italija daje tujsko-prometni pisarni »Enit« letno 9 milijonov lir, poleg tega pa dobiva ta pisarna še od gospodarskega ministrstva 1-5 milijona lir, od hotelov 2-5, od železniškega ministrstva 06 milijonov lir in poleg tega še prispevke od posameznih mest in letovišč ter zdravilišč. Francija izda za tujsko propagando okoli 150 milijonov dinarjev. Belgija nad 22 milijonov Din in celo mala Avstrija skoraj 100 milijonov Din. Češkoslovaška je dosedaj izdajala na leto 3 milijone Kč, vsled splošnega štedenja pa je bila ta vsota reducirana na 2 milijona Kč, kar dr. Oberthor nad vse obžaluje. V Jugoslaviji se ne izda za tujsko propagando niti primeroma tako velika vsota ko v drugih državah. Tudi eden vzrokov, da se pri nas ne razvija tujski promet v zadostni mefi. POVEČANJE BOMBAŽNEGA K0NZUMA Angleške statistike izkazujejo v 1. 1933. veliko naraščanje bombažnega konzuma. Tako javlja tudi Mednarodna bombažna federacija, da je bil konzum bombaža v zadnjem četrtletju večji ko v prvi polovici sezije 1929.-30., torej pred krizo. Od tretje sezije se je povečal sicer le za 49 tisoč bal, znaša pa 673 tisoč bal več ko v pol-seziji 1932.-33. Narastel je konzum egiptovskega, indijskega in tudi ostalih bombažev. Ameriški je sicer zaostal za 305.000 bal, toda že presega predlanski konzum. Velika Britanija je porabila 1,272.000 bal nasproti 1,168.000 in 1,080.000 v preteklih polsezijah; Japonska 1 milijon 582 tisoč bal nasproti 1,512.000 in 1,388.000. Konsum so povečale vse države razen Kitajske. Indijskega bombaža je kupila Anglija 109.000 bal, Japonska pa 105 tisoč, dočim je Egipt izvozil skupno v vse države 514.000 bal. Štev. 2966/11. NABAVA Direkcija drž. rudnika Velenje 'razpisuje za Prometno upravo drž. rudnika Zabukovca na dan 4. aprila 1934. dobavo 1400 m1 žične vrvi. Pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 17. marca 1934 RAZNO Pol milijona Din nagrade je obljubil dr. Pavelič vstaišu Orebu, če izvrši atentat na našega kralja, kakor je Oreb priznal sedaj pred državnim sodiščem v Beogradu. Senzacionalna odkritja o podpiranju vistaškega gibanja v naši državi s strani Italije je podal glavni obtoženec Oreb v beograjskem' vstaškem procesu. »Glasbena Matica« iz Ljubljane je doživela v Beogradu z velikim Berliozovim delom »Prekletstvo Fausta« izreden uspeh. Beograjski listi pišejo, da je to najboljši1 mešanj zbor Jugoslavije. — Enako velik uspeh so dosegli skoraj istočasno v Zagrebu »Trboveljski slavčki«. Za regulacijo Mure je dtovolila Savska banovina potrebni krednit. Regulacija je potrebna vsled vsakoletnih povodnji Mure. V kamnolomu znane francoske tvrdke Batignol se je sesula zemlja in zasula 30 delavcev. Doslej so izkopali Krupla štirih delavcev, kii so imeli vsi čisto zmečkane ude, da jih ni bilo mogoče niti spoznati. Treba bi bilo najstrože preiskati, če je bilo dovolj poskrbljeno za varnost delavcev. la vseh krajev Jugoslavije poročajo o povodnjih. Posebno velika je bila okoli Siska, kjer je bilo ostalo 2000 ljudi brez strehe, ker so se morali izseliti iz deloma porušenih, deloma pa silno ogroženih hiš. Civilno listo belgijskega kralja je parlament zvišal od 9 in pol na 12 milijonov frankov. »Vossische Zeitung«, ki Je izhajala od 1. 1704., je prenehala izhajati. Tudi cela vrsta drugih nemških listov je postala žrtev narodno-socialistnčnega izenačenja. S»vjetski aviatik Ljapidev&ki se ni ponesrečil. Pokvaril se mu je samo motor, da je moral pristati, a se ni posadki nič pripetilo. Na obrežju Queen»landa je divjal silen vihar. 53 oseb je bilo pri tem ubitih. Alkoholna tvorniea v Chambonu je vsled eksplozije zletela v zrak. Dosedaj so našli 2 mrtva delavca in 4 težko ranjene. Vsled eksplozije je 'bila porušena tudi železniška proga. Do krvavih pretepov je prišlo med nacionalističnimi. čn levičarskimi študenti na sofijski univerza. Program ljubljanske radio postaje Petek, dne «3. marca. 11: Šolska ura: Ne kradi! (Pero Horn) — 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 18: čas, plošče — 18: O gluhonemi deci (Vilko Mazi) — 18.30: Izleti za nedeljo (dr. Rudolf An-drejka) — 19: Sokolski vestnik (Lubej Franc) — 19.30: Predavanje Narodne odbrane — 20: Prenos iz Zagreba — 22: Cas, poročila, plošče. Sobota, dne 24. marca. 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13: Cas, plošče — 18: Plošče, stanje cest — 18.30: Inter-viev z reporterjem — 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. .Veber) — 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 20: Radio orkester (lahka glasba) — 20.45: Saxofon solo (Miloš Sicherl) — 21.15: Resni samospevi, izvaja Jože Likovič — 21.45: Cas, poročila — 22.05: Klavir in harmonij, izvajata gdč. Gnje-zda in g. Kaškarov. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Četrtek, dne 22. marca: Beograd nekdaj in sedaj. Red Četrtek. Petek, dne 23. marca: Zaprto. Sobota, dne 24. marca: Kariera kancli»ta Vinciga. — Red C. Opera, začetek ob 20. Četrtek, dne 22. marca: Knea Igor. Red A. Petek, dne 23. marca: Zaprto. Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe č7vcm Jelačin Ljubljana Zaloga sveie jrraiene kave, mletih dišav iv rudninske vode ločna, in solidna i>ontreiba! — Zahtevajte cenik! ‘drgovd in industrija 1 Tpgcvsfei lisi fn«e m priporoča ta vir anj e t TISKOVINE i mhvrslilrgmke, uradMfvMp*, • "IŠST ne,časopise 'MSm: 1 '4SEprwitisk hilre TISKARNA MiRKUt LiliBDANA GRlGORClčIVAtilS Jd-25- 52Jčlegram JitkamiiVUrkur. Oreja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. - Za Trgovsk«-indu«trij*ko d. d. >MER*UR< ket izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.