249 Dopisi. Iz Celja. (Prošnja,} Vsi častiti udje čitavnice celjske, kteri svoje prineske za letos in pretekla leta še plačali niso, se vljudno prosijo, da bi dotična plačila podpisanemu odboru poslati blagovolili. Odbor čitavnice celjske. Od štajarske Save 26. jul. zr V Avstrii je mogoče veliko reči, ki so drugje nemogoče, in zopet je nemogoče marsikaj, kar je drugje mogoče. To smo skusili zopet zadnji čas. Veliko tednov smo pričakovali novih ministrov, in vendar je šlo vse po redu; dokaj časa smo ugibali: ali bo ostala sedanja „sistema", ali se bomo ravnali po oktobru ali februarji ali po obeh, ali bomo dobili dualizem ali federalizem ali ostane centralizem, ali pride kaj boljega ali slabšega, kakor je bila Schmer-lingova doba, ktere nikoli pozabili ne bomo, in vendar smo živeli, kakor bi se nič ne bilo zgodilo, samo nekaj bolj radovedni smo časnike pregledovali, in od dne do dne upali, da se bodo prihodnji dnevi na bolje obrnili. V tej negotovi dobi, ki nima prilike v drugih parlamentarnih državah, smemo morebiti tudi vprašati: kaj bi se utegnilo spremeniti v naših slovenskih deželicah? Naši beneški Slovenci, poleg naših 60.000 Slovencev na Ogrskem, bodo menda ostali, kakor so bili do-zdaj, o narodnih zadevah. Na ogrskem deželnem zbora bodo Slovenci težko imeli kterega zagovornika, in Če ga bodo imeli, bodo Ogri njega komaj toliko poslušali, kakor graški deželni zbor zagovornika štajarskih Slovencev, tedaj dosti malo. Kaj pa mi drugi? Sem ter tjč se govori o notranjo-avstrijski dvorni kancelarii in — s^udaces fortuna juvat! — o slovenskih ministrih; al o 250 vsem tem nočem govoriti, ker se bojim^ da ne bi bile le domoljubne utopije. To, kar nam najbolj za kožo sega, je zahtevanje naše, da se popolnoma vresniči ravnopravnost, ki je bila na Dunaji slovesno oznanjena, a je med potom od cesarskega prestola do naših domovin precej se pogubila. Ce premišljamo zadnja leta, moramo reči, da smo sami dober del krivi, ako nismo dosegli več ravnoprav-nosti. Čeravno se nam je večidel od nizih uradnij na slovenske vloge nemški odpisovalo, so nam vendar više uradnije dokaj spoštovale naš jezik; skoraj smemo reči, kolikor viša je bila uradnija, toliko bolj po domače nam je odgovarjala. Nikjer ni bilo zabranjeno uradnijam in sodnijampošiljati slovenskih vlog. Ali smo pa mi to pravico pogostoma rabili, smo li podajali veliko slovenskih vlog? Priložnosti je bilo povsod dovolj , vendar prav malo smo rabili ravnopravnost; pisali smo vsake kvatre enkrat kaj slovenskega, da smo videli: ali dobomo nemšk ali slovensk odlok; če smo dobili nemškega, molčali smo; če smo pa dobili slovenskega, bili smo tako hvaležni in veseli, da smo precej vsemu svetu naznanili svoje veselje! Ako bi bili bolj slovenski pisali in govorili, pripomogli bi bili tudi tistim uradnikom, ki slovenski slabo ume, da bi se bili dobro seznanili z našim jezikom in njegovimi uradnimi izrazi. Tudi ti uradniki bi se bili sprijaznili z našim jezikom; velika pošast — nevednost — bi bila izginila in ne našli bi več uradnika, ki bi očital, da v slovenskem jeziku ni moč ura-dovati; celo predstojnikom sodnih stolov ne bi bilo treba začetnih uradnikov vabiti, naj se uč^ slovenskega jezika; vsak bi ga znal iz lastne volje, ker tirjala bi bila to vsakdanja potreba. Dokler smo sami tako mlačni s svojim jezikom, kar se tiče sodnij in druzih uradnij, ne moremo pričakovati, da bi uradnije več delale kakor mi, in da bi več slovenski pisale kakor mi. Taka je z ravnopravnostjo v uradnijah. V šolah je ta ravnopravnost nekaj drugačna, moram reči, še dokaj žalostneja, Za-njo smo se zastran šol močno in dosti poganjali. Ako nismo skoraj nič dosegli, nismo sami krivi, in to naj nas tolaži. Slovenskega rodu učenih učiteljev imamo dosti,^ samo da so bolj zunaj domovine, kakor med nami! Šolskih naučnih knjig imamo že nekaj; kar jih manjka, spisale in natisnile bi se v kratkem, ako bi le smeli pričakovati, da se bodo tudi prodale. Zastran šol, v kterih se odgaja mladina, naša nada, se bomo morali najdelj potezati za ravnopravnost; v tej reči bodo nasprotniki naši najtrdovratniši. Vendar tudi tu moramo doseči, kar zahteva pravica. Res čudno je, da po toliko spisih, po toliko javnih govorih v deželnih in drugih zborih ljubljanska normalna šola še vedno piše v svojem letniku starokopitno in staronor-malno SSofcbitfc^ in X)emfc^ar. Se celoto upamo doživeti, da se bo enkrat — čez veliko let — pisalo tudi v ljubljanski normalki Božič in Demšar, in takrat gotovo: ,,Vremena Kranjcem bodo se zjasnile Jim milse zvezde kakor zdaj sijale!" Kadar govorimo o ravnopravnosti, mi je vedno na misli gospod pl. Schmerling, in kadar mislim na ministra Schmerlinga, se mi vedno zdi, da je imel neki tih upljiv tudi tam, kjer smo vsaj od leta 1856. pričakovali popolne neodvisnosti in nobenostranosti. O cerkveni ravnopravnosti se pred nekaj leti ni pisalo čisto nič, zadnja leta smo brali že več takošnih opombic po časnikih. Dokler je človek zdrav, ne govori o svojih udih, temuč le tistikrat, kadar ga kaj boli. Božja beseda se slovenski oznanja Slovencem in nemški Nemcem, vendar imajo Nemci to prednost, da se včasi na 40 do 100 Nemcev bolj ozira kakor na 400 do 1000 Slo- vencev. Izpoveduje se gotovo ravnopravno, pa piše se prav malo slovenski. V znani škofii je celo prepovedano slovenska imena pisati pravilno slovenski. Ker je naša cerkev rimsko-katoliška, je po moji slabi pameti njen slovesni jezik latinski; če pa priznamo, da je naša cerkev za nas Slovence, da mora znati vsak duhoven slovenski jezik, naj bi bil domači cerkveni jezik vsaj nekoliko slovenski. Kdor pravi , da ni ne Nemec, ne Slovenec, temuč katoličan, pa vendar nem-štvo bolj ljubi kakor slovenščino, ta ni logičen. Napoleon, modra glava, pravi: „bodimo logični, pa bomo pravični"! Cerkev je presveta in prevečna, da bi se vklanjala politiki, ktera je od danes do jutri. Ktero koli ministerstvo ali ktera koli sistema pride v Avstrii sedaj na vrsto, to je gotovo, da bomo smeli bolj prosto govoriti in povedati marsikaj , kar smo do-zdaj morali za zobmi tiščati, pa tudi upati smemo, da naši glasovi ne bodo glasovi upijočega v puščavi, kterih nihče ne porajta. Izbujali bomo v domači deželi domačo omiko, skrbeli bomo, da v slovenski deželi živimo slovenski. Tirjali bomo pravice, ki nam grejo po naravnih in ustavnih zakonih; nobenega ne bomo nadlegovali, samo to bomo zahtevali, da tudi nas nihče ne nadleguje. Borili se bomo na dušnem polji z dušnim blagega namena vrednim orožjem proti nevednosti in narodni zaspanosti, pa tudi proti tistim nasprotnikom, ki so slovenske matere sinovi, a svoje matere ne spoznajo. Upamo, da premagamo tudi te, ko bodo videli^ da vse njihovo nasprotovanje ni sadu obrodilo. Prosek 22. julija. — Rad bi vam, ljube „Novice"^ kaj veselega pisal, al ni mi mogoče. Suša strašno pritiska, tako, da ne bomo nič pridelali. Ozimnina je take pičla, da sto snopov rži izda le po polovniku, ali k večemu po poldrugem. Ječmen ravno tako. Pšenice pa pri nas ne sejemo, ker imamo premalo zemljišč. Sirka tudi ne bo semena; send nič, ker je vse zgorelo od prevelike suše. Kaj bo z našo ubogo živinico, ker še v dobri letini moramo seno kupovati? Davki pa zmiraj veči, ne samo cesarski, tudi srenjski so nam tako silne nakopičeni, da ne moremo več dihati, ako se, česar želimo, nam kmali ne polajšajo. Volitve za mestno sveto-vavstvo so se ravnokar razpisale; al to nam daje malo upanja, ker okolica dobi le šest odbornikov po pravilih, kakoršna so dozdaj. Slišal sem pomenkovanje, da naj bi raje nobenega ne volili, ker se nam neee nie dovoHti zato, ker nečemo trobit v laški rog. Presvetli cesar je našima slovenskima poslancema, g. Nabrgoj-u in Primožiču zagotovil, da ga je volja, da se ta reč pravično reši, in to se nam zagotavlja tudi od vladine strani; zato moramo vendar še malo potrpeti, dokler se ne skliče deželni zbor. Tako bomo tedaj volili, pa kakošne odbornike, bo pokazala še le prihodnost. — Vročina je velika; 20. t. m. je gorkomer že ob sedmih zjutraj kazal 25 stopinj v senci, pozneje podnevi do 30. Ubogi Kras res zdaj žalosten kaže svoja zala rebra. — Tudi v naši cerkvi se slišijo, kar imamo novega učitelja, tako žalostne pesmi, kakor nekdaj nad jeruzalemskim mestom. Nobeden naših pevcev ne gre več pet; zate si je bil učitelj nekoliko mladih fantov zbral za petje; al niso dolgo časa strpeli, ker se danes nobenemu več ne ljubi, po starem kopitu pesme prepevati. Zato so ga tudi mladi fantje zapustili, da zdajle on sam glas žene; nezadovoljnost vaščanov s takem petji je velika; treba^ da se prenaredi, kar je napak. Iz Stare Loke. (PopravekJ} Kar so bile „Novice'^ v svojem poslednjem listu „iz Krakovega^' zastran po-svečevanja starološke nove cerkve 20. dan prihodnjega meseca naznanile, ni resnično. Da nihče ne bode o tem zapeljan, naj povemo, da nove Goršičeve orgle bodo sicer do 20. avgusta v cerkvi postavljene^ 251 al časa, kdaj se bode posvečila cerkev, gosp. dekan še danes sami ne vedo, pa se bode že očitno razglasil. Iz Cerkljaii na Goreiiskeiti. — 20. dne t. m. je umrl po dolgi bolezni po Slovenskem dobro znani zidarski mojster Matevž Medved. Rodil se je v Cerkljah 1796. leta. Zidati se je začel učiti pri svojem očetu 1818. leta. Ker mi vsa njegova dela niso znana, zapišem le to, kar je sam zapisal, ko je obris za cerkev pri Jezeru na Koroškem naredil. Tako-le je zapisal sam: „Vsak dober dar pride od Očeta luči. 1826. leta sem začev cerkve zidat. V tem čas sem devet novih in sedemnajst popravljenih cerkvi naredu do 1853. leta in tačas sem delov per Jezer in sem kon-trofe dobiv in sem biv star 67 let. Matevž Medved.*^ — To malo, kar je Medved znal brati in pisati, se je sam naučil. Tudi zidarsk mojster je postal iz svoje pameti. Ako se pomisli, koliko časa se morajo možje učiti, da morejo početi veča dela, zasluži ranjki toliko večo hvalo. Po samo malo izgledih, kar jih je videl v svoji domačii, je naredil zidarska dela, ktera ni samo trdno in v primeri za malo ceno postavil, temuč tudi okusno in umetno izpeljal. Med drugimi le opomnim kupijo v stolni cerkvi ljubljanski, nad ktero so si mnogi umetniki glavo belili, pa vendar ne upali dovršiti, novo cerkev na Vrhniki, pri novi Štifti na Stajarskem itd. itd. Bil je ranjki Medved dobrovoljen mož. Med drugim mi je večkrat, ko je ravno pri meni zadnje delo imel, pripovedoval, da, kadar umrje, ga morajo vsi njegovi zidarji v zidarski obleki na pokopališče spremiti; al ni se mu spolnila zadnja volja — le en sam ga je v resnici v zidarski obleki spremil. — Naj mu je žemljica lahka! Postavil je po slovenski zemlji mnogo spominov bistri svoji glavi, ki ga — samouka — stavijo na stran stavbinih mojstrov. Naj te male črtice zadostujejo življenjepisju domačih mož; kakor ga je začel pred mnogimi let izdajati slavni Ivan Kuku-ijevic Sakcinski. Andrej Vavken, nadučitelj. Iz Ljubljane. Da so tudi v Ljubljani premembe ministerstva bili veseli vsi, ki so siti tistega birokratič-nega centralizma, kteri vse ponemčiti želi, ni nam treba na široko razkladati. Da pa ponemčenje vse Avstrije, kterega so se Slovani hudo bali, res ni bil prazen strah, povedal nam je Schmerlingov časnik „Bot-schafter", predno je v miru zaspal, prav odkritosrčno, rekši: ^Februarska stranka je imela vso moČ, vso oblast, a zdaj je pozabila starodavno prislovico „beati pos-sidentes'' in se je sama pripravila ob svojo posest. To je gotovo, daje nemška strankasi sama sebi strašno škodo delala (in seinen eigenen Einge-weiden wuhlte), ko je v državnem zboru podko-p o val a mini s ter s t vo.^^ -- To je vendar dosti odkritosrčna beseda! Zdaj naj pa še reko „dispositions-fondlarji^^ in tisti, ki ž njimi vlečejo, da ni bila le bramba samega sebe, ko so se Slovani in vsi nenemški narodi avstrijski na vso moč upirali temu, kar je „Bot-schafter'^ z vsemi svojimi družniki 4 leta oklicaval za edini blagor Avstrije —„salus rei publicae avstriacae!" Naposled pride vendar-le resnica na dan. — V seji mestnega odbora je gosp. župan na vprašanje odbornika dr. Orla od 14. oktobra 1864 odgovoril, da se pobotek, ktero mesto dobiva za vžitnino (verzehrugssteuer) z 48.000 gld. konv. den., opira na ukaz C. kr. dvorne kamere od 1835. leta, vendar se za trdno ne more reči, da bi se dal ta pobotek povikšati, a to je mogoče, da se vžitnina sem ter tje more viša napraviti. OdbornikHorak zahteva, naj se prekliče postava, po kteri je branjevcem prepovedano prekupovanj e, jiidom pa naj se prepove nedopuščeno kra-marstvo po hišah liubiianskega mesta. Oba predloga sta bila v prevdarik izročena dotičnima odboroma. — Po predlogu 3. odseka je bilo sklenjeno , da se prosi dotična ces. gosposka, 'da se m es tj a ni s svojimi vozovi v okolici ljubljanski oprostijo mostnine na zidanem mostu ljubljanskem, kakor tudi se jim ima priklada za mestni tlak o vseh Svetih odpustiti.— Po predloga 4. odseka je bilo sklenjeno, da se v št. pe-terakem predmestji od Majerjeve hiše do železniČinih ulic naredi nov tlak. — Ker ima tudi mesto svoj donesek dciti za popravo šolskega poslopja, v kterem je nižja realka, je bilo sklenjeno, da mestu odločenih 2203 goid. začne v letnih obrokih poplačevati od leta 1867 naprej. — Račun , ki ga je položilo vodstvo više realke za šolsko leto 1864/65, je bil rešen. — Prepolna cerkev S t. Jakobška v nedeljo kazala je že, da se ima obhajati posebna svečanost, — in tako je tudi bilo. Ako se ob večih praznikih na čast Božjo glasi muzika nenavadna, se ve, da se toliko več snide ljudstva, ktero, vtopljeno v glasove pobožnosti, tudi pobožno spremlja, kar se godi pred sv. oltarjem. Velika instrumentalna maša v Es-dur umetnice naše gospe Ane Pesjakove ima res vse lastnosti, da povzdiguje srca naša v višine nadsvetne. Tii ne nahajaš ničesa, kar bolj v gledišče sega, kakor v cerkev; pravi značaj cerkvene muzike navladuje kompozicijo od konca do kraja, ki zlasti v pesmi ,;Credo^* in „Bene-dictus'* očitno pričuje talent izvrstne skladateljce. Kar je pa gospa lepo osnovala, izpeljalo se je tudi tako lepo, da le en glas posebne zadovoljnosti se je slišal iz ust vseh pričujočih; ki so bili ,,dobrega srca.^' In kako bi moglo tudi drugače biti? Grodba v rokah izurjenih mož, pesmi popevane od najboljih pevcev in pevek či-tavničinih, in vse skupaj je vodil zopet pevovodja či-tavniški gosp. Fabjan, kterega Ljubljana slavi, kar ga je videla vodnika v besedi za podporo ubozih Notranjcev. Ker se tedaj tako lepo strinja vse, dobrega izida ni dvombe. Veselje je bilo slišati zbor mladih gospodičin, ki so presegle naše pričakovanje; da naši gospodje lepo pojo, znano je že tako. V samospevih ste se odlikovale gospd Pirkerjeva in pa nadepolna gospodičina Roža Frelihova, med gospodi obče cenjeni prvak naših tenorov Viktor Bučar in pevovodja Fabjan. Izvrsten je bil tudi dvospev, ki sta ga pela gospa Pesjakova in g. Fabjan; ginljivi, mili in vrh tega krepki sopran njeni se je krasno vjemal z mogočnim baritonom Fabjanovim. Tudi čveterospevi, v zbore vpleteni, so posebno v ,,Be-nedictus-u'* lepo doneli po cerkvi. — Konečno naj še omenimo zbora „Ave*^ za ženske in možke glase od znamenitega češkega skladatelja Jelena, kterega so pevke in pevci tako krasno peli, da so nježni in veličastni akordi živo izbujali pobožnega duha v zbranim občinstvu; temu je pa tudi pripomogla slovenska beseda. Citavnica se raduje , da je Ljubljani s svojimi glasovi tako hvaljeno pokazala vrednost cerkvene kompozicije gosp6 Ane Pesjakove, ktera je svakinja naše Luize^ kteri že davno čestita ves slovenski svet. — Ker tudi konservatorija za muziko v Pragi sedaj počitnice ima, je prišel g. Fr. Grbec danes v Ljubljano, da se v domačii svoji oddahne celoletnega iskrenega delovanja. Da naš gospod dopisnik iz Prage ni prenapenjal hvale, ko nam je pisal, kako čislajo na-šega rojaka ondi, priča nam klasifikacija „Classen-Ver-zeichniss an der Instrumental- und Gesangschule des Prager Conservatoriums der Musik*^, ki je h koncu šolskega leta prišla na svetlo in v kteri se gosp. Grbec v učilnici „koncertni" odlikuje z eminentnira, to je, izvrstnim napredkom v vseh predmetih. Slava vrlemu rojaku, ki na češki, to je, prvi avstrijski konser-vatorii, po svojem talentu in iskrenih študijah toliko čast dela vsi domovini naši! Jako zanimivalo nas je 252 citati omenjeno klasifikacijo, ker poleg gosp. Grbca smo v učilnici „instrumentalni*^ našli se enega celo mladega tudi v vsem izvrstnega Slovenca g. Jan. Koširj a, iz Vranskega na Stajarskem domd. Tudi Hrvatje imajo — kakor klasifikacija kaže — nadepolno gospodičino v učilnici za ^spevoigre ali opere" Mallinge rj e vo Matildo, v učilnici ^instrumentalni*' pa lepo obdarova-nega gosp. Milakoviča Ivana. Ni po takem čuda, da slavni ravnatelj Krejči je s posebno ljubeznijo naklonjen Jugoslavenom. — Po pismih Zarnikovih tudi Novičinim bravcem znani g. Pogačnik v Tržiču je umrl. Da tudi filhar-monično družtvo skaže nemškemu možu poslednjo čast, se je v nedeljo 6 njenih udov podalo v Tržeč. — V tem, ko je znani ljubljanski trgovec g. Gustav Heiman, obsojen zarad kride na dva meseca v zapor, že nastopil svojo kazen, se sliši, da bivši trgovec ljubljanski g. Aleks. Schneider je tudi obsojen zavolj kride na 18 mesecev težke ječe. — „Laib. Zeitg.'*, ktera obširno popisuje svojim bravcem, kako se je pelo in govorilo v Draždanah pri prvem shodu nemških pevcev, je vendar pozabila po pisati še to, kako so pili in jedli. „Wanderer" je prinesel ves „Speis*'- in „Trinkzettel*' tako-le: Za vse, ki potrebujejo namočenih grl, je pripravljeno 80.000 kozarcev za vino in pivo v neštevilnih sodcih; 150 po-strežčekov streže gostom; jedil je pripravljeno: 1100 funtov hamburškega suhega mesa, 560 funtov mesenih klobas (servelat), 1800 suhih plečet, 1500 fantov ka-viara, 1500 vrčev sirovega masla za mizo, 2000 funtov sirovega masla za kuhinjo, 60.000 jajc, 10 sodčekov slanikov, 12 hlebov švicarskega sira, 12.000 žemelj vsaki dan, 2000 funtov kruha vsaki dan , 25 govejih zadnjih četrt in 100 telečjih krač vsaki dan. Res, da pri taki slovesnosti tudi starikaste kosti močen glas dob6.