ZAKAJ CIPKUS
Kakšen smisel imajo volitve, kjer ni kaj voliti, temveč je vse na = Prej določeno? Kakšen smisel ima izbiranje, če ni nobene izbire, temveč ena-sama možnost, voliti le "one,ki so se izkazali v izgradnji socializ tta",kot je Tito označil svoje kandidate? Ves trušč in hrušč, s katerim so obdali doma volitve,.je v resnici presenetljiv in dokazuje,da je dik ratorstvo krhka ustanova.
Tudi titovsko diktatorstvo, naj se še tako šopiri z ljudsko podpo= Jo, se zateka k opičjemu posnemanju demokratičnih oblik. Öuti potrebo, aa se s prevaro okrepi na znotraj in na zunaj. Kolikšna je ta prevara, oovolj .govore naša poročila na notranjih straneh. Malo ima smisla raz = Pravi jati v zvezi s titovskim enostrankarskim sistemom o vrlinah in na= Pakah strank na splošno. Dovolj je zabeležiti, da se Tito ni izmislil nič novega in nič boljšega, temveč fla nasprotno poznamo zlo režimov nie gove vrste iz zloglasnih fašističnih časov. Tudi v deželah, ki bolje slede demokratičnim oblikam, se dogaja marsikaj slabega.Ne baš lep pri= Jer je predvojna Jugoslavija. Vendar nikjer ni toliko svobode in spošto vanja človeka kot v zapadnih demokracijah.
ZnačUno za totalitarne možgane je dejstvo, da znajo sijajno preo'br Jiti resnico, tako da končno morda celo sami verjamejo laži. Tako so rri jjazovali kot višek demokracije zakon, ki omogoča odpoklic poslanca kadar-jolr se to "ljudstvu" zdi primerno. V resnici so se s tem zakonom dobro' ^varovali za primer,če bi kljub budnosti vendar ušla v skupščino kaka Jela vrana, kot je bil v zadnji dr .Moskovl j.evič, ki se je drznil kritizi= jati vlado.Kaj je komunistom lažjega kot prirediti množični sestanek in Smešnega poslanca odpoklicati? Zakon je surovo sredstvo,s katerim bodo ‘-ali poslance na vajetih. — S postavljanjem kandidatov na "zborih vo-Jivpev" in z uvedbo neuradnih "skupin po 200 državi janov", ki že lahko " Postavijo svojega kandidata,so hoteli svetu dokazati,kako svobodno da Je ze predvolilno delo.V resnici pa se na "zborih volivcev" ves posel 0= navija Javno in nanje pridejo samo komunisti organizirani in priprav = jeni. Kandidacijske komisijski jihv "volivci" javno izglasujejo, odloča Tni	< zboru predložen in tam potem tudi javno izbran«,
jak kandidat mora biti sprejet v 1/4 volilnih enot v okraju.To pa zago= jovi seveda lahko samo komunistična-organizacija,ki ima v svojih rokah JJak ves tisk in ves papir; samo ona, ki je edina priznana kot politična rganizacija od strani oblasti, lahko sklicuje zborovanja. Na drugi W'2ni	Liti dvestoti podpisniki iz polovice ršeh občin v okra
W torej ne le iz enega mesta) in svoje podpise morajo overoviti pri 0= tasteh. Izrednega poguma in popolne gospodarske neodvisnosti je treba *0 tak'poskus.	^
Im -P° samih izj.avah komunističnih voditeljev in po vseh zunanjih zna= sodec je Socialistična zveza le masovna organizacija, v kateri so ko jnisti smetana na vrhu,kot smo pred letom napisali v uvodniku.Tudi sve a ne morejo slepiti,da je to druga stranka,ki bi s komunistično prija= K.,- iStV° tekmovala. Zakaj po se potem sploh poslužujejo demokratične
se .v9:i:i"tev? Zaka3 tolikšni cirkus? Zunanji svet mu kaj malo naseda. °mn ljudje ne verjamejo,do se bo kaj spremenilo.
W. In to je tisto. Volitve so za domačo uporabo. Poživile naj bi'mrt= Ul	aezaaimar?da in vzpodbudile male hlapčiče režima, ki so se
4m_i_j-i0'^l1 biti priganjači, ali kot se po komunistično temu pravi, "poli -v— elovoti". Na teh - malih komunistih, bivših terencih,histeričnih so ovajale v črnih dneh svoje sosede, zanorjeni mladini _ slo=
ni režim. Spomladi je Centralni komite Zveze komunistov izdal pismo, v katerem je poudarjal pomen političnega dela in opozarjal na mlačnost,ki se je pojavljala med komunisti. Sledile so obširne debate,samokritike in razkrinkovanja. Volitve pa so nudile pravo priliko za široko delova* nje in za razgibanje mas.
"Masovnost" je komunistom potrebna. Sam izraz in pojefii kažeta ^ totalitarnost. Komunistom ni za ljudi s pametjo, 1 judi-šamorastnike, 1 j11 di z lastno voljo. Ne! Zanje so primerni le ljudje,ki so ponižani na stopnjo mase, brezoblične, nerazumske gmote, ki jo je mogoče voditi i* na katere hrbtu je mogoče jahati. Volilna kampanja in množična zborove* nja so služila v ta namen,. Za to je služil tudi volilni sklad, za katere ga so pobirali prispevke,saj so poudarjali,da ni važen znesek,pač pa "masovnost" udeležbe. Cim več ljudi je treba tako ali drugače vpreči '' voz oblasti.
To pot so komunisti Še izrabljali do skrajnosti Trst,kot da bi jiH sam vrag prinesel ta dar za krepitev njihovega položaja. Napihovanj« zaradi Trsta,demonstracije,množična zborovanja,govori,ritmično bebasto kričanje - vse to je politično delo,ki dela počasi iz ljudi maso, nespo* sobno za odpor do komunističnega jarma.In kljub temu se je še vedno 15/ volilnih upravičencev vzdržalo glasovanja odn. je glasovnice uničilo.Z« nimivo je še, da se je titovcem zdelo potrebno udariti tudi na strune P jateljstva z Zapadom.Kaže,da vsa upanja,kakor že bi bila lažna,na reši* tev,ki bo prišla od demokracije,le niso še umrla.
KLIC TRIGLAVA 53,Bucks Hill,Chapel End, Nuneaton,Warwickshire
Izhaja l,in 3.ponedeljek v mesecu.
SOGLASNI ZA SVOBODO TRSTA
Zelo napak bi bilo,če bi stališče srbskih emigrantov glede Trsta iste Vetili z mnenjem g.Potiča ali Jevoj« viča.Nasprotno:Slovenci uživamo polno moralno podporo velike večine svo hodnega srbskega življa. Londonski Jugoslovanski odbor dosledno vztraja na liniji Svobodnega Trsta.l2tnövembra so Srbi v Parizu organizirali j# no zborovanje za Trst,ki mu j e'predsedoval b.minister glBastid, glavni t ferentpa je bil publicist g.Mousset,dočim je Srbe zastopal kot govorni gtdr.Topalovič,Hrvate g.Vučetič in Slovence'g,Erjavro.Posebej velja ocae niti lep uvodnik v GLASU KANADSKIH SRBA( 29.okt.) o "Trstu in naših slo* venskih bratih" in S.Trivunčev članek v RADIKALU(okt.-nov.53*)»po kate* rem je "njihova stvar( tržaških Slovencev) tudi naša( srbska) stvar,njihö va solza tudi naša solza..." Pisec zaključuje,da so ponovni klici po co ni B, Istri, Dalmaciji itd pokazali, da laškega apetita ni konec in da se mu morejo učinkovito upirati samo združeni SHS. Avstralska SLOGA je pri občila zanimiv članek g.poslanca g.dr.Koceta o tržaškem vprašanju.
"Borba Slovencev je tudi naša borba" je glede Trsta zapisal v HRVAT* SKI GLAS (9.11.)dr.Juraj Krnjevid,ki se sicer stalno prizadeva da po svojih stikih opozarja zapadno javnost glede tržaškega problema.V času londonske konference treh zun.ministrovf16-1T.okt.)jim je poslal brzoj0' ke v korist internacionalizacije Trsta, enako tudi Sim W. Churchillu ing-C-,Attleeju. 28.oktobra sta g.Krnjevič in g.Drago Lavrenčič obiukala koi1.. servativnega poslanca g.Richarda Lavva in mu v tričetrturnem razgovoru V jasnila tržaški problem,kot ga gledajo nekomunisti Slovenci in Hrvati.-" Law,ki je predsednik Srednje-vzhodno evropske komisije Evrop.gibanja 1$ oseben prijatelj g.Edena,je obljubil izdelavo spomenice za’brit.zunanje* ga ministra, 23.okt.je ameriški THE EVENING'STAR objavil odgovor gg.Dr« Mačka in Dr .Kreka, k j er zavračata izjavo g.Po tiča dopisniku ASS'.PRESSA, da bi se naj tržaško vprašanje rešilo s plebiscitom,saj bi tako morali Tržačani kot po nedolžnem obsojeni izbirati med smrtjo "na električne^ stolu ali v plinski celici".Prava rešitev je le v "okviru ideje S.T.O."
24.novembra je bila tudi objavljena izjava Narodnega odbora za Slove nijo (ž datumom 1.novembra 53•/?Pi se "nikoli ne bo pomiril" s priklju* čitvijo tržaškega ozemlja Italiji, "Zahtevamo,a se organizira v miroV5* ni pogodbi določeno Svobodno tržaško oZemlje".Ta izjava je "kot minimal ni narodni program,v okviru katerega bo (SNO)vedno stremel,da zaščiti narodno življenje vseh rojakov,ki dele usodo narodnih manjšin".Izjavo so podpisali gg.dr.M.Krek,dr.C,Jelenc in dr.B.Vošnjak.	( ps'
'VOLITVE V JUGOSLAVIJI (II.)
(Priobčujemo zaključni članek o jugoslovanski]! vo= litvah; za Klic Triglava ga je napisal rojak iz Slovenij e,ki je nedavno pobegnil v Avstrijo. Daši so medtem volitve že mimo, jih bo današnji'članek še pravilnejše osvetlil, saj je to dejansko glas iz domovine.Uredništvo.)
V današnji Jugoslaviji je uveden enostrankarski sistem v najčistej ši obliki. Tega dejstva jugoslovanski komunistični voditelji niti ne po skušajo zanikati; pač pa'ga poskušajo opravičiti s kritiko večstrankar= .skega sistema. Poudarjajo, da so člani predstavniških teles v državah,v katerih je strankarstvo zelo razvito, dejansko predstavniki političnih strank in šele posredno predstavniki ljudstva. Vodstva političnih strank torej odločajo o vseh važnejših zadevah, funkcija volivcev'pa je omeje= na'na to, da se vsakih nekeja let izrečejo, katera izmed političnih strank bo imela v naslednji legislaturui dobi prvo besedo.
Več političnih strank
, Ta kritika mnogostrankarskega sistema je do gotove mere nedvomno upravičena. Politične stranke s svojo mogočno organizacijo resnično orne jujejo svobodo volivcev, ki so prisiljeni sprejeti v celoti program 'te •ali one izmed njih in tako ne more priti njihova volja kot volja po.same žnikov v vsaki posamezni stvari do izraza. S tem, da organizirajo njiho vo izvolitev,napravijo politične stranke iz poslancev»ki naj bi bili.le predstavniki ljudstva, predvsem zastopnike svojih interesov.*Nedvomno. bi idealni demokraciji odgovarjal bolj brezstrankarski sistem, v kate = rem bi odločalo ljudstvo o vseh zadevah bodisi neposredno bodisi preko
■	predstavnikov, izvoljenih brez posredništva političnih strank. Tak brez ^strankarski sistem pa je pri današnji stopnji razvoja človeške družbe
■	-nepredstavljiv in je za obstoj demokracije večstrankarski sistem nujno potreben.
Kritika večstrankarskega sistema, kot jo postavljajo na čqlo svoj.e-propagande jugoslovanski komunisti,pa zadene končno njih same. V Jugo-' •slaviji ni brezstrankarskega sistema, marveč enostrankarski sistem v Vsej popolnosti in v tem enostrankarskem sistemu se vse napake strankar skega sistema podeseterijo. Jugoslovanskih komunistov pri izvajanju nji höve politike ne ovira nobena druga stranka,jugoslovansko ljudstvo pri volitvah nima možnosti izbire. Vsi poslanci,ki'jih izvoli, so kandidati režima; odgovorni niso volivcem,marveč edini dovoljeni politični skupi= ni,katere Vlada ima vse značilnosti diktature. (Tu nas ne sme motiti' dejstvo,da proglaša ustava pravico odpoklica poslancev.Tudi ta je samo propagandno geslo, samo pesek v oči spričo dejstva, da so poslanci v
../FLRJ odgovorni samo vodstvu komunistične stranke.)	r
Ena partija
Edina organizirana politična sila v Jugoslaviji je Zveza komuni = stov. Ti imajo danes v rokah vse količkaj pomembne položaje,od politič nih in vojaških dp gospodarskih. Nikogar ne sme zavajati dejstvo,da ob= stoji v Jugoslaviji tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva, katero hočejo prikazati - zlasti tujini - kot neko "drugo stranko".SZDL služi jugoslovanskim komunistom v dva namena.Prvič skušajo z njeno pomočjo politično organizirati čim širše množice,da tako ostanejo vrste komuni= stične stranke za široko javnost zaprte,da ostane ZKJ še naprej dostou= na samo za "elito",samo za najzanesljivejše.Drugič pa si skuša režim po tomSZDL priboriti vstop v socialistično internacionalo in si okrepiti mednarodni ugled. Doma nihče SZDL ne jemlje resno kot samostojno poli" tično organizacijo.Dovolj je že,da pogledaš vodstvo ZKJ in SZDL - v o= beh so na najvišjih položajih ene in iste osebe’.
Nesmisleno bi bilo torej pričakovati,da bi se pri letošnjih volit vah pojavili poleg režimskih še kaki opozicijski ali vsaj neodvisni kan didati.Volilni red in politična situacija na splošno sploh no dopuščata take možnosti.Navzlic že naprej zagotovljeni zmagi pa je režim že pred tedni začel s široko propagandno gonjo, s tkzv. "predvolilno kampanjo1.'
JjsJuSoslovanski tisk je pol poročil o volilnih pripravah in pozi=
postavljanje kandidatov) .Časopisom pomaga radio
s ri	kjä-
%Tit tediai\eref ktrlh-0Vz "desni”tilvPrla™
„	? leve( ^o^informovci) strani.Posebno živahna je propaganda
ßp'-'-f fizičniklfl^e+^-Sadn^11:1 mesecih spet zavzela nevaren ob=
''pridni inLn?^H^aSp^!ni1i"a3l\arplr%^o^r^e?^olraj^°Vet^S
kPfoPoleJprI?ržSoaIttyreži'mulUŽben0eV ' 0,3TCZe'za P^to^rno delo v do
Kljub vsej tej propagandi, je velika večina volivcev povsem apatična
•bapo°stSv volilni°vonif9 2	^ ^0 nič sPremeniLioLčeno^azgS
fov^3n Ttl03:llni SOn3i pa D© prinesla zaostritev tržaškega vprašanja.lis tovakiika je spretno izkoristila nacionalni odpor,ki šta ga sprožila an gloamenška deklaracija o izročitvi Trsta Italiji'in popuščanie Zannda
liIdTako1iiaSoetBlioi?P”riJlistl82:lm^ aml,loi3a“1 a° Juloslovanakega ozem= Da.Iako je postalo tržaško vprašanje centralna parola volilne gonie*Ti=
zel, ^e(3voinen uspeh v tistih krajih,ki se čutijo o|rfžene po xlalioanskempohiepu,zlasti pa pri tistih Slovencih in Hrvatih,ki so mo= rali ze nekoč prenašati italijansko oblast.	.	f 80	0
Zbori volivcev postavljajo po vsej državi poslanske, kandidate.Točne De.pritrjujejo.kandidatom,ki 30 jih skrbno izbrala vodstva Zveze komun?! stov,po republikah.za kandidate so postavljeni samo ljudje, n!kate?S s^ režim stoodstotno zanese=Ni treba,da so vsi partijcismed kandidata ip +u d,i nekaj 'nepar.tijcev", celo nekaj bivših manj pomembnih meščanskih noli-* tikov n.pr.vMariboru bivži orjunaš dr.Šnuđerl)?vsi.pa mofllo Siti pr kušeni slepi slugevkomunističnega vodstva.	morajo Diti preiz-
v.	Povili; poročil ih o. potrditvah kandidatur izgleda,da ie noatol rp-‘
zim previdnejši kot pa je bil pti volitvah v ljudske odbore Tak??tia!V nta??3^^1^6113 vsako odporniško mesto po več kandidatov.Popolnoma spo
za tiste0kf^n2r;????i3e 0 6 takrat pojavila, parola, da je treba gla so avti S,kl 30 PO^P10210 2 režimom'najmanj kompromitirani,Tako se ie'do = godilo,da so popolnoma nepomembne osebnosti( nepartijci)zbrali proti urad nim fcandidatom,lokalnim.partijskim funkcionarjem,neŽoralmeSo'?e?iko??e
vilo^giasov^da precejšnje število režimskih kandidatov pa je bilo celo poraženih. Te napake zdaj komunisti ne bodo ponovili.Zlasti politične 0= sbonos 1 prvegs reda - pri teh bi bila tendenca glasovanja najbolj očit=
va'i X M s j“ala ^^.Protikandidatov, sa katere bi ljudje lahko glaso Voxi,da bi s tem dali duška svojemu nezadovoljstvu.	L
Višek	.
daa yoliPev bo gonja dosegla svoj vrh.Proti volilni abstinenci ' bodo orgamzirel! predvsem radijsko-poročevalsko službo.Z vseh javni! po slopij bo radio- grmel poročila o volilni udeležbi.Za zgled bodo^daiajV volišča,kivbodo zaradi dobre organizacije dosegla že.dfpoldne visoko ude
^dniihSv!l?t?!hb0đ° ^013:1 Pritisk na kraje, kjer bo udeležba majhna .Pri skiWol TšMh ?? 30 cel° imensko napadali nekatere osebe, ki na podežel = iiLih voliščih niso šle volit.(N»pr.: "Župnik XY se je ponovno izkazal k-nt
°cÄa
ljudstvo’ nltirifbrpo^abilSllllhŽh je^ogotellM1?? iz prvih rok najlepso sliko o nezakonitosti pri volitvah,Če poslušaš roaio oddaje na sam dan volitev») Proti tistim,ki se ne bodo udeležili volitev, bodo izvajali tudi administrativni pritisk zlasti na dcš^i-i pn zadnjih volitvah - takrat, so bile v veljaMPfe kSie na žiMlajn oill
Mo"äf? vM?^SmS(“-pr,v Z’^amberku)nakaznice odklonili z motivacijo »Si nite šli volit! ".Danes so grožnja predvsem davki.	J
no predeli^i^r0?!^2?'??310 ^^mence se torej režimu ni bati.Vendar pa oO predeli, kjer je vodilna uaelezba zelo nizka.V Sloveniji. so to predvsem kraji,kjer so ljudje najdalj prenašali partizansko "osvoboditev"( n.pr no vomeški okraj, zlasti Suha krajina ali pa,kjer so imeli priliko občutiti ruske "osvoboditelje" (Prekmurje). V takih ŽredeliHo si p.omSga?rfosnimi volilnimi manipulacijami; v Prekmurje pa so pošiljali Večje vojaške
VOLITVE SO POL STREHO ^	(Od dopisnika iz Trsta).
V	nedeljo so na volitvah v Jugoslaviji pospravili pod streho svojih 80 ali 90$,kot je hilo pričakovati. Volivci niso imeli druge izhere kot oddati glasove za titovske kandidate. Za 282 zveznih poslanskih sedežev se je v 266 okrajih potegoval en sam kandidat, v 13 sta bila po dva, v 3 pa po trije, in_to v Pulju,Dubrovniku in v jfrespanskem okraju.V Sloveni= ji,ki nam je najbližje, so imeli povsod le po enega kandidata, tako da ne morem reči,kaj je navdihnilo večjo podjetnost na jugu.
Na jugu sta bila edina dva kandidata,ki sta ju ža zvezni zbor posta vili skupini državljanov? eden od teh v prespanskem okraju.Za republiško skupščino so imeli v Macedoniji v dveh okrajih kar po 7 kandidatov in 14 jih je bilo postavljenih od skupin državljanov. Take "lokalistične ten = dence" so se često kazale na prejšnjih krajevnih volitvah za zbore proiz vajalcev. Zdaj pa so_v Macedoniji na lepem odstavili vsaj 12 kandidatov, potem ko so bili volilni listki že zaključeni in je zakon onemogočal spre membe.Tako ali tako so ponosno pripovedovali,da so vsi kandidati Člani Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
0 postavljanju kandidatov na zborih volivcev sem zvedel za take pri mer: celjska tovarna emajlirane posode je izbirala kandidate za zbor pro izvajalcev. Določili so nekaj ljudi. Pa se je oglasil vodja sindikata,ko munist,in vprašal delavce,ali morejo dokazati,da imajo izbrani tudi do ^ volj politične podlage. Nakar so ročno pričeli izbirati druge in so eno= stavno še enkrat imenovali vse bivše zastopnike.Ka j ti kdo bi se z biknn toctel!
Ko so tako vse dobro uredili^v predpripravi,so morali na sam dan vo litov le še poskrbeti,da bo udeležba "masovna".Vse organizacij e,kar jih je, vključno n.pr.učiteljska društva,so že dolgo razpravljale in izdaja= le proglase,kako bodo sodelovale na volitvah.Radio je bil letos mirnejšj kot pri prejšnjih volitvah,a tudi letos je trobil o zgodnji volilhi ude=
1ežbi.Tito s soprogo je ob 9h zjutraj dal dober zgled.Do takrat sb pone= kod baje že glasovali 100$. Kdor ne bi volil,bi bil izdajalec,reakcionar in sovražnik ljudstva. Titovci so vpili,da bi bila opozicijska stranka takale: netila bi sovraštvo med jugoslovanskimi narodi? prodala-bi Trst; zapravila neodvisnost; hotela povratek na staro; uničila dograjeno indura s tri jo; prepustila gospodarstvo tujemu kapitalu; izkoriščala bi delovne ^
V	tem je bilo bistvo volilne kampanj e.Ge bi mogli titövskega politi ka pripraviti k jedrnatosti,bi govoril kjetkoli od grške do avstrijske meje nekako takole: Trst je pokazal moč in ugled naše države. Mislili so da nam bodo vsilili svojo rešitev;da smo od njih tako gospodarsko odvis= ni,da jih bomo ubogali;da imajo opravka s predvojno kraljevino - a so se prav tako krepko zmotili kot Sovjeti 1948.leta. Trst je pokazal,kako važ no jo,da imamo močno armado in močno industrijo,katera jo podpira.Trst kaže pravilnost naše dosedanje politike.Morali smo graditi ključne ind\^= atrije,a zdaj smo premagali najhujše in začeli bomo uživati sadove prete kiega dela.Do svetili bomo vec skrbi poljedelstvu in poskrbeli za nerazvi te^kraje.Izboljšali bomo prometne zveze in odprli tudi te kraje boljšibo docno s ti. —Tako so govorili po neštetih zborih in sestankLl^po radiu in časopisih.
V	Sloveniji pa so na dan volitev pozivali takole:Volili bomo za na= daljevanje zunanje politike,ki nam je prinesla ugled in prijateljstvo v svatu;za' utrjevanje prijateljstva Balkanske zveze in z Ameriko,Anglijo in Drancijojza normalne zveze z doeedanjimi sovražniki;za Trst in za mir.
(Zaključek Članka s prejšnje strani)
edinice, da so tam oddale svoje glasove.Vendar pa so bili doslej tudi v >)loveniji okraji,kjer je znašala abstinenca polovico volilnih upravičen= oev.Med za režim "dobre" okraje spadajo tisti predeli Slovenije,ki so bi U pred vojno pod Italijo,predvsem okraj Tolmin.To je razumi jivo, saj re= žj.m spretno izkorišča nacionalna čustva preprostega ljudstva,Za mesta pa Velja,da bodo volila tako,kot bo ukazano.Saj je vse njihovo prebivalstvo Materialno neposredno odvisno od režima.
Po vsem tem seveda ni pričakovati pri letošnjih volitvah v Jugosla= Viji drugega kot veliko "zmago" Titovega režima,ki ne bo prav nič zaosta dala za Hitlerjevimi ali Stalinovimi volilnimi triumfi.Seveda pa ne bo_nobenemu poštenemu in resnicoljubnemu človeku prišlo na misel,da bi Priznal te volitve kot resnično merilo ljudskega razpoloženja.
(Pravica do ponatisa pridržana)
TISK KOT PRITISK NA TITOVSKO OBČUTLJIVOST
Z obilno zamudo so v Beogradu javili,da je v Jugoslavijo prepovedano uvažati in tam razpečavati dve številki ameriškega tednika TIME, 5eŠ da vsebujeta žaljitve jugoslovanskih voditeljev in jugoslovanske ljudske armade. TIME se mora zahvaliti titovcem za dobro reklamo. Kajti prepoved je morala vzbuditi več radovednosti kot bi jo še tako vsiljivo oglaševanje. In kaj je'nagajalo totalitarnim možganom?
Številka od 14.septembra,ki- je prva od prepovedanih sadov ameriškega tiska, je prinesla kot prvi članek na mednarodni strani poročilo o Tr stu s slikami Tita in Pelle,ki prijazno zreta z leve in desne- strani li= sta. Članek primerja Trst tleči žerjavici, ki je tedaj'spet zažarela. "Diktator Tito", ki mu je vrsta diplomatskih uspehov po prelomu z Moskvo stopila v gla:vo, je sprožil novo kampanjo,da bi si pridobil "lepo staro pristaniško mesto". Naznanjeno je bilo,da bo Tito sam oznanil nove zahte ve.To ni zmedlo Zapada,italijanski ministrski predsednik'Pella pa je vzel namige za napoved aneksije cone B. Italijanske čete in vojne ladje so bi le poslane" na mejo. "Beograd je odvrnil z ognjem jeznih not," toda Pella se ni dal omajati. "Medtem-ko je Trst. za Tita v glavnem zadeva ponosa in notranjega prestiža, pomeni Italijanom stvar globokega in čustvenega na= cionnlizma." Pella ve,da more Trst utrditi njegovo vlado. Nato je sledi= la nesrečna Dullesova izjava in Titov govor na "Okragljici", kot piše do bro obveščeni TIME, ki zaključuje, da Tito ne more uresničiti svojih zahtev, Če ne bo uporabil sile, toda Zapad prav lahko "izgubi Italijo kot trdnega prijatelja in zaveznika v mrzli vojni", če ne bo uporabil nekoli ko diplomacije.
Gornji članek bi napolnil nekaj več kot eno stran KLICA TRIGLAVA, 'medtem ko je drugo grešno poročilo, ki ni našlo milosti V komuništičnih očeh,skoraj za polovico krajše. 5.oktobra prinaša TIME poročilo o takrat .nih jugoslovanskih manevrih. V začetku izraža dvom,ki je navdajal mnoge na Zapadu, ali bodo Jugoslovani sploh znali dobro uporabiti moderno in drago npremo, ki so jo dobili v dar. VZapadnih poslaništvih, je'krQŽiln ' šala: "Dajte jim časa, pa bodo uničili orodje". Toda manevri so pokazali da je to le šala. Jugoslovanska vojska je dobro vozila jeepe,tovorne avtomobile in Sherman tanke. Rahla polomija je bil le odskok bataljona padalcev. Sovražna konjenica s poveljnikom,ki je divje vihtel sabljo,je bl-:7la med padalci, predno so se pripravili za borbo. TIME je še imenoval '.medvojno Titovo vojsko "tolpo raztrganih partizanov".
Nekoliko dvomljivo je,če je armada zaradi tega sramežljivo zardela, A. gotovo je, da je občuti jivo st - vseh totalitarnih ljudi velika.Rankovic jo na volilnem zborovanju v beograjski Autokomandi govoril o svobodi ti= ska,ki da izhaja brez nadzorstva in piše,kar hoče,samo če spoštuje zakon ske predpise o tisku. In nato je naštel dolgo vrsto reči,ki jih dostojen socialistični tisk ne sme delati. -Na'kratko bi mogli reči,da ne sme■piša ti ničesar,kar ni všeč oblastnikom.Tudi tuji tisk^je dejal Rankovič, se pri nas svobodno uvaža,prodaja in razširja, samo če je v skladu z zakon-.skiini predpisi. Sicer .pa - je bistro pripomnil Rankovič - tuji tisk- njjrka kor .ne more posekati našega v podajanju novic.	, . M.S.
Po Plečnikovem načrtu so preuredi= li dvorišče nekdanjega križevniške= ga samo slana v Ljubljani za koncert ne in gledališke predstave na prostem
CVETKA IZ DOMAČEGA LOGA
"...V Angliji izhajajoči Klic ■Triglava je letos objavil č-lanek, v katerem skuša pisec postopanju An= glcžev pri vračanju domobrancev 0= pravičiti ali vsaj zmanjšati.Mogo= 00 je hotel s tem narediti prijaz= no gesto do svojih gospodarjev..." Dr.Prane Blatnik v Ameriški Do= movini,6.novembra T955*
POLITIČNA AMNESTIJA
Za desetletnico 2,AVNOJ©Vega zbo= rovanja v Jajcu ( ^9.XI.194-5) sč v goslaviji napovedali amnestijo *vojnih zločincev, političnih ujetnikovi* kominformistov’ , ki naj bi je bilo deležno 15,000 oseb z izpustom iz za pora,več tisočem pa bi bila kazen skrajšana.
=	rr r: = =r'=: =: =r = = =:	=r =: =r	==r r: =r=rr ^
Na naslednjem listu priobčujemo 2.nadaljevanje razprave g.Prana Erjavca o ""NASTANKU SLOVENSKIH POLITIČNIH. STRANK":______________ A
rt' '
kmetih z izgredi zahtevali rešitev agrarno socialnih vprašanj. Riti en slovenski poslanec , čeprav so bili zastopani v parlamentu terv kranjskem, štajerskem in goriškem deželnem zboru, ni odprl ust za "zedinjeno in avtonomno Slovenijo". "Slovenija", prvi naš izrazito politični list in glasilo narodno radikalnejšega mladega rodu,se je resda precej dosledno zavzemala tudi za zedinjeno Slovenijo,toda ta ni nikoli prodrla med širše množice in je že po 21 mesecih izhaja^ nja zopet ugasnila z nekaj tucati naročnikov, dočim so jih imele "Novice" nad tisoč po vsej Sloveniji.
In še ti glasovi, ki so v "Sloveniji" zahtevali zedinjeno Slo venijo, so prihajali skoro le s Štajerske in zlasti's Koroške.Sploh je pokazovala nekaj politične iniciative tedaj skoro samo naša se= verna periferija. Peščica koroških Slovencev je poslala 13.5.1848. svojo znamenito spomenico tedanjemu srbskemu saboru, ki je pa "No= vice" nikoli niti z besedico niso omenile in štajerski'rodoljubi so poslali na zagrebški sabor svojega odposlanca, kar so pa '‘Novice" prav tako zamolčale. Slovenci smo reagiral-i na tedanje zgodovinske dogodke, ki so do temeljev omajali šeststoletno habsburško državno tvorbo, v glavnem le v plahih besedah in v naivnem zaupanju v ve= rolomno dinastijo ter reakcionarno kamarilo, a do kake konkretne politične akcije se je povzpel v domovini samo Majer, za kar so ga pa cerkvene oblasti hitro pognale iz Celovca na zapuščeno Sv.Višar je. On je namreč razpošiljal na koroške in štajerske rodoljube po= žive za podpisovanje programa dunajske in graške "Slovenije" in jih tudi res zbral 11.000 brez najmanjše podpore iz slovenskega osrčja. Tudi Goriška je v vsej tej dobi molčala kot grob.
Kako brez vsake orientacije so bili tedaj Slovenci, so najria= zornejše pokazali tedanji naši parlamentarni nastopi. Ra pobudo du najske "Slovenije" in iz razlogov avstrijskega patriotizma so "No= vice" resda nastopile proti volitvam v frankfurtski parlament,toda že za volitve v dunajski parlament niso vedele postaviti nobenega volilnega programa in so priporočale za poslance vse vprek razne rodoljube, nemškutarske uradnike in nemške grofe. Tako se je pote= govala za mandate najbolj pisana družba in vsak s svojim programom. Posebno značilen za tedanjo našo politično zrelost je bil volilni program kandidata za celjski okraj, ki se'je glasil: "En Bog, en ce sar,ena vero, nobene tlake, nobene desetine,tudi od put,jajc in si ra ne, sicer naj pa ostane vse pri starem", a nekateri kmečki leta ki so še posebe svarili pred kandidati, ki bi jih "gosposka al pa duhovshna ponujala". '
_ Pen razmerju prebivalstva bi nam pritikalo tedaj 21 poslancev (od 383) ia izvoljenih je bilo tudi res 19 poslancev slovenskega rodu, toda nekaj od njih je bilo odkritih nemškutarjev,drugi popol noma neuki kmetje, ki so uganjali v volilnem boju sicer veliko de= magogijo, toda v parlamentu potem niso znali odpreti niti ust, gla sovali pa iz samega nezaupanja do domačih izobražencev 'večkrat z Nemci, a vsaj svojega slovenskega rodu se je zavedalo komaj kakih 5-8 poslancev. Vidno so nastopali v parlamentu samo Ambrož,dr.Kav čič,dr.Kranjc in Goriup. Prvi trije so še zagovarjali vsaj sloven= ske jezikovne pravice, a v državnopravnem pogledu so kolebali med češkimi avstroslavisti.Čnimi federalisti in nemškimi liberalnimi centralisti in predlagali vse mogoče fantastične kombinacije, samo zedinjene Slovenije nobeden. Skratka: kakor doma, nismo imeli Slb= venci tedaj tudi v parlamentu sploh nobenega političnega programa in ga očividno tudi nobeden ni bogve kaj pogrešal.
,v Za vse tedanje politično vrenje, zlasti na Štajerskem,j e pa jako značilno precej ostro protiduhovniško razpoloženj e,ki ni vla= dalo samo med. izobraženstvom temveč v enaki meri' tudi po kmetih.Že jožefinizem je z jako aktivno pomočjo hierarhije same Cerkev tesno povezal z državo, a Metternich je v predmarcu duhovščino vpregel v voz svoje reakcije. To ni tiralo le velike večine meščanstva v "freigeistovstvo", temveč ustvarjalo tudi po kmetih ostro protidu=
hovniško razpoloženje. Glede na to je tudi pri nekaterih slovenskih poslancih kulturnobo jno st večkrat prevladovala nad slovensko zavest jo (Ambrož je n.pr.zagovarjal izgon jezuitov,dr.Kavčič pa konfiska= cijo cerkvenih imetij) in dr.Kavčičevo svobodomiselstvo ter "nacio= nalno zmernost" so. hvalili tudi dunajski liberalci, kar so beležile "Novice" celo z nekakim ponosom. Toda ta pojav ni vzbujal tedaj še nobenih nasprotij, kajti Bleiweis se je v "Novicah" skrbno izogibal vsakih verskih vprašanj,, zbegana duhovščina pa je bila še čisto pa sivna, a v javnosti se pri nas kaka protiverska stremljenja niso po javljala, kakor n.pr.že v Gradcu.
Vse tedanje revolucionarno vrenje pa ni trajalo niti eno"leto. Že v oktobru 1.1848. sta T,Vindischgrätz in Jelačič ukrotila revolucio narni Dunaj, 7.3»1849. je dal novi cesar Prane Jožef I. z vojaštvom razgnati konstituanto, 13.avgusta so pri Vilagosu kapitulirali Madžari, svoboščine iz 1.1848. so bile ukinjene druga za drugo vse, 31.12.1851.j e verolomni avtokrat cesar Prane Jožef preklical celo lastno oktroirano ustavo in nad vso državo je vnovič zavladala glu= ha noč Bachove reakcije, okrepljene še s konkordatom izl.1855.
Ako bi hoteli narediti bilanco te dobe, bi mogli reči, da je revolucija 1848-49. tudi nas Slovence postavila na politični oder, a da smo bili zanj popolnoma politično nepripravljeni. Kmečke množice so se zanimale izključno le za svoje agrarno socialne težnje,nekaj malega svetnega in duhovskega izobraženstva je pa pač že izpričalo svojo slovensko zavest, a iz peščice mladine je švignila celo misel zedinjene Slovenije, ki je bila pa za tedanjo našo politično nezre= lost presmela, da bi mogla osvojjti, izvzemši nekaterih posamezni = kov, ■ vsaj že narodno zavedno izobraženstvo in je zato seveda kmalu zopet ugasnila. Ker nismo imeli nobenih političnih programov, še tudi ni moglo biti govora o kaki politični diferenciaciji in stran= kah, temveč kvečjemu o bolj ali manj jasnih in rodoljubnih, a pri' vseh še čisto neizoblikovanih individualnih političnih težnjah po= sameznikov. Ni pa mogoče tajiti globokega prepada,ki je vladal te = daj med rodoljubnim izobraženstvom in kmečkimi množicami, radi če = sar še tudi ni bilo govora o kakem "narodnem gibanju".
3. BACHOVA REAKCIJA
Revolucionarni val, ki je zajel 1.1848. vso Evropo, je bil kma= lu povsod zopet zadušen, toda nacionalna in demokratična misel sta ostali živi povsod. Na Francoskem so poskusili L.Blanc in tovariši ž novim, komunističnim uporom, a kmet in meščan sta odgovorila s tem, da sta dvignila na prestol Napoleona III.,ki je dajal odslej dolgo let smernice mednarodni politiki in se je pri tem v veliki me ri posluževal - sam bivši karbonar - nacionalne misli. To je pripo moglo Cavourju, da je mogel začeti z realizacijo idealov Italijan = skega risorgimenta, v Nemčiji je začela po neuspehu frankfurtskega parlamenta "gothska stranka" računati z bodočo zedinjevalno vlogo Prusije, a krimska vojna je ustavila prodor nenasitnega ruskega im= porializma na Balkan in omogočila tamošnjim narodom vsaj relativno svobodno izgrajevanje njih mladih državnosti.
V Avstriji je mladi cesar Franc Jožef I., avtokrat brez iskrice čustva, uvedel reakcionarni, germanizatorič.ni, koruptni in centrali stični absolutizem, ki je prekašal celo Metternichovega. Ni zadušil le slehernega izraza vsakega političnega pojava, temveč poleg skoro vsega društvenega življenja in tiska tudi skoro vse duhovno življe= nje sploh in njegov notranji minister Bach je prepregel vso državo' s celimi armadami policajev, žandnrjev in ovaduhov (izdatki za samo policijo so znašali še enkrat več kot za vse šolstvo).Razen na poli cijo se je opiral dvor še na kamarilo, armado, birokracijo in viso= ko hierarhijo. Že tedaj je nastala na Hrvatskem znana rečenica, da je dinastija nagradila slovanske narode, ki so ji 1.1848-49.rešili mo= narhijo, z istim, kot kaznovala revolucionarne Madžare. Ta Bachov