Dvapoklona fnarf9dnjaki»iicy fci se pofegujejo^a lutroirske Štrabe« Odličen Slovenec in narodui reteran iz Jarenine nam piše: Gospod urednik! Skoro nistrio verjeli svojim o5em, ko smo čitali t .^Straži", nSlov. Gospodarjo" in ,,Malih Novicab" o protestantovskih Švabib v obmejnem Št. I/ju in o njihovih najaovejših zašcitnikih. Sočutje in asmiljenje vsakemu cloveku — in todi tem naši?rs največjim narodcina ia verskim škodljivcem ga ne odrekauao. Toda roke na srce! Kje pa ste biii vi Jeniči, Gileverti in sodrugi teh rnarodnjakov", ko je nam obmejnim Slovencein srce krvavelo videč, kako je moloh ^Sudmarka" požiral slovenske Ijudi drag za drugim, mesto njifa pa aaseljeval protestante iz Viljemovega rajha, ki bo kakor strupene mravije razjedaii versko in narodno čustvovanje od nekdaj v uemški si3Žajoi;ti zdihujočib Siovencev! Sje ste bili, ko so si naši požrtvo- valni voditelji v žalosti belili glavo, kako oteti naše nai^odne in verske svetiaje sigarno se bližajoče pogube, ko so vsenemški ageatje hodili med nami kot volkovi, ki ogladajejo, katera jagnjeta bi se dala iztrgati ia pogoitniti iz varstva buduega pastirja? Ia zdaj, ko smo se oddahni^ in dobili moč, da raztrgamo vrv, ki se je vedno tesnsje vila^krog našega vratu, da nas zadrgne, zdaj priskočijo Siidmarkovcera na§i Ijudja na pomoč, da popravijo in zategnjejo zanjko! Ne sovražimo nikogar, niti protestantovskih Švabor ne, naše sovraštvo pa velja ,,Schulvereinua, jjHeirastattu", ,,Sudmarki", ki so nas mučila do svojega pogina in nam sekala skeleče rane. Ne le, da so nam sekali kose z živega narodnega telesa, zasledovali so naše nehanje ia dejanje korak za korakom, niti kihaiti nismo smeli pa domače. In sedaj je čas, da se nam rana zacelijo. Zatorej proč s SMnaarkino setvijo! Mi želimo tudi ob meji nemoteno peti svojo pesem, moliti svojo molitev, > hajati svroje šmarnice. Jagoslavija, bodi nam vlubra in skrbna mati, očisti naš doni strupeRib. mravelj in vrni našo rodao grodo uašim bratom in sestramt Priprost mož iz Svečine nam piše: Za glavo smo se prijeli, ko smo čitali, d& so se našli sinovi siovenske matere, ki se selaj poteguj8jo za privandrane Švabe. Naj poveaa tudi jaz svoje mnenje. Nisem ucea dohtar, tudi foog&t Terlžnik nisem, sem priprost kočar, ki ne živim v blagostaaju. A eno iraam: Zvest hočem ostati svojemu roda do groba, ne bom se nitl za roilijon prod^jal Švabom. Naj bi tisti ,sdoktorji", ki so delali tisto pismo za lutrovce, prišli nas priprpste slovenske Jjudi na meji vprašat, kaki so ti privandranci, če še sami tega ne vedo. Povedali bi jim, da so to tidi ijuljs, ki 80 nas uboge SJoveace povsod zasraiiiovali, kjer so le mogli. Posmehovali so §e našemu jeziku, našemu petja, našim navadam in n.isi veri. Pri švabih stara Avstrija ni niti pišbližao tako hado rekvirirala živine in žite, kakor p?;. na? Slovencih. švabe so oblasti oprostiie vojaške službe, sloveaske faate ia može pa so gaaili pogiajat v strelske jarke, tudi aajbolj premožai Svabi so dobili visoke podpors, raaoge aboge slovsuske družine pa ne. če stno Slovenci bili v kaki gostilni, kjer so se nahajali tudi Švabi, nismo smeli ziaiti niti ene sloveaske oesede" Grozili so nam, sramotili, klofutali in nas imeli za tujce, dasiravno je zemlja, na katero so se ukradli s Prajzovskega, že sto in sto let slovenska last. Da, mi ubogi, priprosti ljudje, ki smo čutilf švabski bič, ko je padal aeusmiljeno po aaših hrbtih, mi vemo, da so Siidmarkiai ia Heimstattovi Švabi za nas zlodji v človeški podobi. Če pa nekateri sloveaski gospodje — magari da so ,,dohtarji" — drugače mislijo, je to aajbolj žalostna do-godba za nas Slovence. Povem pa vam, da bo-mo mi s takimi ljudmi, ko pridejo k nam, ob-računali, tako kot se spodobi. Izdajalcev mi ne* ^ ~_t rabimo! Lutrovski Svabi še sedaj grozijo SJo-vencem. Zato pa proč z njimi. čimp.ej v Bisrnarkovo deželo! Vlada pošlji jih