J*to XLVI - št.78 - CENA 70 SIT Kranj, petek, 8. oktobra 1993 Pri SDK so v torek odprli certifikatne račune Začel se je kapitalizem za vse končno se je začelo, vendar se vam nikamor ne mudi. Dobro premislite, kam boste vložili svoj certifikat. JMljana, 8. oktobra - SDK Slovenije je v J°fek, 5. oktobra, odprla certifikatne račune J vse državljane Slovenije, ki jim glede na ~wost pripada različna vrednost certifikata ?* lastninjenje družbenega premoženja. Vsi ^°n»o na dom dobili pismo z osnovnimi Jjftpotki, svoi certifikatni račun pa bomo j*Dko spraznili s pomočjo lastninskih nakaz-^ ki so že naprodaj na poštah. . ^tninjenje družbenega premoženja se je j?JeJ končno začelo, po dobrih dveh letih r***1! pravih rešitev. Morda temu doslej niste Ppsvečali pozornosti in so vam stvari težko jjzumljive, toda brez skrbi, časa imate dovolj, rj* VolJ° »mate leto in pol, da se odločite, kam r*^ vložih svoj certifikat in tako postali ciničar. Sčasoma se boste navadili na novosti, ki jih prinaša kapitalizem in tako kot vsaka gospodinja na Zahodu znali brati borzno tečajnico. Dovolj časa imate namreč, da spoznate, kaj je lastninski certifikat, kaj lastninska nakaznica in kako boste z njo lahko prišli do delnic. Investicijskih družb, kamor boste lahko vložili svoj certifikat, namreč Se ni, nobeno podjetje še ni razpisalo javne prodaje delnic, agencija za privatizacijo pa je doslej potrdila Sele 14 programov lastninjena, ki se v glavnem odločajo za interno razdelitev in notranji odkup. Na Gorenjskem ima kot prvo podjetje program lastninjenja potrjeno le Embalažno grafično podjetje Skofja Loka in tam se bodo morali delavci (sedanji in bivši) kmalu odločiti, če bodo certifikat vložih v svoje podjetje. Več na 6. strani. M. Volčjak WordFferfect' Iščemo zastopnika za GORENJSKO. POGOJI: • inženiring firma • prodaja prog. opreme • poznavanje WP • mladost, zagnanost Svojo vizijo in pričakovanja ter opis vašega podjetja pošljite na Gorenjski glas pod šifro: "WP 93/94" Bo tokrat zgled narave zalegel? Jezersko ima spet jezero j^prav dna Planšarskega jezera na Jezerskem ?*> sanirali, kot so načrtovali, je zdaj deževje spet ^polnilo jezersko kotanjo. qj*7- oktobra - Jezersko ima končno spet jezero. Pa ne -k feto* načrtovali s sanacijo jezerskega dna. Po petnih delih, ko so domačini s skupno akcijo očistili dno in so o^UgotovJljena celo ie predvidena potrebna sredstva za r«^ 7«uo sanacijo (utesnitev), se je zapletlo. Kakšen bo Je£J*j» se še ne ve, narava pa je tokrat poskrbela, da jezero na b^*k*m ie, da je (lahko) sestavni del kraja in ponudbe, da pa se °»oralj o njem sami odločiti ali sporazumeti. tijtjjj^dno smo izvedeli, da se je po sporazumni odločitvi, vsaj itg »' ki so bili na sestanku in so takrat podprli akcijo po načrtu ^litv* ^erJan^i^a 'a GeoloSkega zavoda, potem zapletlo pri Upf J*£kih zadevah oziroma lastništvu. Kot kaže, je bil le eden od da :J1Cencev za vrnitev nacionaliziranega zemljišča takrat za to, roteni*10 0818116 i" d* 86 dno, kot je bilo predvideno, sanira, se : J" Pa se je izkazalo, da ni edini, ki lahko o tem odloči in tako n^J zataknilo. Kdaj in kako se bo razpletlo je zdaj težko ki s: :^ati- Narava je vsekakor hitrejša in doslednejša od pravil, 1« postavljamo sami. vod4 menda Se vedno čaka. Časa je zdaj, ko je v jezeru spet PozQ^pra* nekaj več, da se stvari razrešijo. Vsekakor pa so relitev r**|.™anšarskerga jezera prepričani, daje sedanja naravna opomin in predvsem začasna. A. Žalar HOTEL BELLEVUE KRANJ -lep razgled, izleti, poročni obredi - tudi cerkveni, "vnostna kosila, poslovna srečanja, politična zborovanja. gggjggj c Kranj, teL: 064 311211, fauc 064 312122_ A ŽEIEZNINA **°roraČuna. Vprašanje je, ali so ahko različni socialni transferji nižji ob tem, ko je precejšen del ljudi socialno že kar ogrožen. Iz Eroračuna financiramo precej rezposelnih in tistih, ki so v f>rekvalifikaciji ali pa so tehno-oški presežki. Gre za precejšnje denarje. Po drugi strani namenja država precejšen del denarja iz proračuna podjetjem za različne oblike sanacije ah subvencije. Ali za sanacijo bančnega sistema. Za nekatere izdatke ali investicije pa smo se odločili ob precej enotni podpori ljudi kot parlamenta. Na primer za povečane izdatke za izgradnjo cest. Skušamo torej usklajevati te različne potrebe in jih maksimalno uokviriti v dane materialne možnosti. Ob tem pa je težko zagotoviti, da bi bili vsi zadovoljni. Zaradi tega tudi prihaja do posameznih kritik." Sami ste že večkrat dejali, da je za uspešno gospodarsko in splošno politiko vlade potrebna Solitična stabilnost. Ta p* loveniji trenutno ni na P***' bej visoki ravni. Polit«*'0* vode so hudo razburkan*' Kako gledate na to v vladi' Dr. DRNOVŠEK: "To je «* Izjemnega pomena je rtf* politična stabilnost. To se odraža na gospodarstvo, na obn* sanje tako naših podjetij * tujih. Zato posvečam tudi »»^ veliko pozornost zagotavljanj, politične stabilnosti, pa tu. aktivnosti bodisi kot predse., nik vlade ali kot predsednjj stranke usmerjam v to, °. zmanjšujem različne napeto* 1 da na nek način uravnavaj probleme v koaliciji in bla*"" razlike in napetosti in ta* zagotavljam neko stabil"0* tako v vladi kot tudi v pjjjj mentu v tem kritičnem P1??0^ nem obdobju, da nas ne bi se dodatno udarilo. Pogoste me": jave vlad in predčasne volitve še bolj pretresle naš pol»t»g prostor in gospodarstvo, patu. standard, predvsem pa van}°J Varnost ljudi je zadnje ca» vedno bolj pomembna £ateg°. ija. Skušamo torej zagotavlja takšno politično stabilnost, 0 varnost ljudi ne bi bila postav jena pod vprašaj." Ali to pomeni, da bo»£ vztrajali na ohranitvi sedanj vladne koalicije? ,... Dr. DRNOVŠEK: -Df*J? se bo dalo, vsekakor. M^JJ? da koalicija lahko deluje naPr?0 Morda bo prišlo sčasoma g delne spremembe, morda a zamenjave posameznega p**:' nerja, če bodo postale mor o razlike prevelike. Mislim pa.0 ima koalicija v osnovi y, možnosti, da zdrži in da nada» * ra- juje s svojim delom kljub r» zhčnim pritiskom in Pr^9l zapletenim razmeram, klJH. temu da je v tako težkih časjj težko delati kaj takšnega, kar v kdo pohvalU. V takšnih časih r veliko lažje dobivati kritike; Potrebno je pač zdržati-J.Košnjek, slika G. Šinik I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor končuje drugi teden zasedanja Poslanci za univerzalni otroški dodatek Predlog vlade, da bi ga uvedli v začetku leta 1988, ni bil obravnavi zakona o družinskih prejemkih sklenili, da dodatek uvedli v začetku leta 1986. Ljubljana, 8. oktobra - Večina poslancev, izjema so bili nekateri poslanci liberalno-demokratske stranke, je bila za univerzalni otroški dodatek. To pomeni, da postaja družina del razvojne strategije države. Univerzalni otroški dodatek, tako so v drugi obravnavi zakona sklenili poslanci in je težko pričakovati, da bi v tretji obravnavi mnenje spremenili, bo uveden januarja leta 1986 in ne dve leti kasneje, kot ie predlagala vlada. Tudi otroški dodatki socialno ogroženim družinam se bodo povečali. Selektivno, glede na gmotne razmere, jih bodo prejemale sprejet. Poslanci so v drugi bomo univerzalni otroški delovno dobo, čeprav so prevzeli tudi nekatere naloge policije. Mnenje poslancev je bilo, da za prehodno obdobje ne bi kazalo sprejemati odločitve o beneficirani delovni dobi, saj pripravlja vlada predlog celovitega reševanja najrazličnejših beneficij. Poslanci so zavrnili predlog zakona o preprečevanju dvojnega državljanstva, ki ga je v prvo obravnavo posredoval poslanec Zmago Jelinčič. Predlagani zakon bi bil prehud poseg na področje državljanstva,,^ kodovani naj bi bih Slovenj ^ tujem, sploh pa je bila v'd } zadolžena za pripravo takef zakona. Vlada ga pripravlja naj bi ga državni zbor obravfl val predvidoma oktobra. j Državni zbor Je v drW obravnavi sprejel Zakon o P* lamentarni preiskavi. Zakon osnova za delovanje parlamc.. tarnih preiskovalnih komi*1'; Člani komisij so dolžni varpv ti zaupne podatke. Zavmj.cn4 f>a je bilo dopolnilo, da kom'S'L ahko sama odloča, kaj > zaupno in kaj ne. Preiskoval" komisija ima pravico dostop do zaupnih informacij, P°.-0 mezniki pa lahko odkloni odgovore, če bi s tem škodo* h sebi ali bližnjim. Priča gj pravico posvetovanja s sV3Lj. pravnim pooblaščencemJ«* njek Svetniki za naložbe v zdravstvo Državni svet, ki se je sestal v sredo, je za razliko od državnega zbora, ki je zavrnil zakon o skladu za investicije v zdravstvo do leta 1997, soglašal s tem zakonom. Z nJim naj bi do leta 1997 zbrati 14£ milijarde tolarjev. Dokončali naj bi naložbe v splošnih bolnišnicah Izola, Celje in Novo mesto ter v Zavodu za rehabilitacijo Soča. Glede družinskih prejemkov pa so svetniki menili, da bi univerzalni otroški dodatek preveč obremenil državo. družine, v katerih je dohodek na družinskega člana nižji od povprečne slovenske plače. Medtem ko odločitve držav-nozborskih poslancev glede predloga za spremembo ustavnega zakona, predloga zakona o igrah na srečo in predloga zakona o varuhu človekovih pravic še ni. Zaradi obilice dopolnil in različnih predlogov poteka sedaj usklajevanje v matičnih delovnih telesih. Zato pa je drugo obravnavo prestal predlog spremenjenega zakona o carinski službi. Nedvomno mora imeti slovenska država sodobno in dobro organizirano carino, vendar poslanci niso bih za predlog vlade in carinske uprave, da bi imeli cariniki na mejnih prehodih beneficirano STRANKARSKE NOVICE Izjave, sporočila v Slovensko ekološko gibanje ob načrtovani gradnji avtoces Sloveniji meni, da je treba plodno zemljo varovati za vsako ce ^ Zgled naj bo cesta med Beljakom in Salzburgom. Take traS^jj* samo navidezno drage, dolgoročno pa najcenejše. Sfove% potrebuje predvsem dobro medregionalno povezavo in izstop v vse dele Evrope. Tranzit torej nima prednosti. P1* jjjji s cest je treba prenesti na železnico. Za gradnje avtocest je nf> telefon: 211-860, 211-835, telefax; 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, telcfaz: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo-neprekinjeno 24 mi d" |4» na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tunno letna naroen"1* . DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA- ?000 SIT Ustanovitelj ia izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KKANJ S ^je kamniške občinske vlade Za turizem so potrebni kadri programov kot ljudi - je ena najpomembnejših Ugotovitev iz predloga strategije kamniškega turizma. se^f"1*'7- oktobra - Na včerajšnji seji kamniške občinske vlade so t^d1očili, da občinski skupštini predlagajo v sprejem strategijo JT\°Ja turizma v občini. Poročilo o uresničevanju prve stopnje v "•oftnjem letu kaže, da bo tudi naloge za prihodnji dve leti s trdim "••on, mogoče uresničiti. Strategija, ki ie bila pripravljena v skadu s tovrstno slovensko "•Regijo ter ljubljanskimi regijskimi plani, obravnava turistične kiut^ne možnosti na treh področjih: mesta Kamnika s svojo _~ IV."10 in zgodovinsko tradicijo, planinskih in krajinskih ^ačilnosti in lepote ter razvoja turistične ponudbe s turistično ^astrukturo. Zadovoljive uspehe po dosedanjih ugotovitvah ^r^gajo le na prvem področju, zato je več načrtov zlasti za postali dve: na Veliki planini naj bi zgradili turistično bajtarsko *selje s poudarkom na sprehajalno-pohodnem turizmu, plan-**fstvu, bajtarstvu in zimski podudbi s tekom na smučeh in rjUu'nalno ponudbo alpskega smučanja. Za dolinski turizem so jnožnosti v dolini Kamniške Bistrice in Črne, kjer naj bi Pomembno raz3uili kmečki turizem in dopolnilno podjetniško Ppnudbo v Tunjicah sadjarsko živinorejsko ponudbo domačih •jjCialitet, v Tuhinjski dolini pa naj bi razvili pri Vesenem f^aviliški center z majhnimi bazeni in bivalnimi kočami lovsko P atunskega tipa in možnostjo kampiranja. Na področju turistične 9 "astrukture je pomemben dosežek uspešno delo Turističnega yjv9]* v centru mesta, ki se je uspel informacijsko in poslovno tun • *'.v domače in tuje turistične mreže. Prodaja kamniških tyj?8učmh kapacitet v Ljubljani, zlasti pa možnosti in ponudbe iz te?te So.ce^° takšne, da občutno presegajo sedanje možnosti - *ko pridobljeni pregled za turizem razpoložljivih postelj je 2«^. - e>~»ponudba ("balkanska" ponudba, siaoa organi-OobV • Smisla 23 podjetništvo) in kar je še bolj zaskrbljujoče: •o itaA PriPravljenost» ni za izobraževanje in usposabljanje. Sploh delomi naivecJi problem, ki ga bo mogoče omiliti le z načrtnim »trat štipendiranjem in izobraževanjem. Pripravljalec predloga i^*JegJje turizma v občini Kamnik Marjan Štele, član občinskega obrabi6«5* sveta odgovoren za podjetništvo, obrt in turizem, je v aziožitvi poudaril, daje osnutek strategije posredoval na kar 45 5Sd°Yt "i »e zaveda, da bi morala postati "last" in konsenz vseh o^jj^oetih, pa je žal dobil le dva odziva in pripombi. Zato so se °bia - • ^a 36 Predlog strategije pred obravnavo v skupščini širše J«vi m o tem organizira tudi javna okrogla miza. S.Ž. Število brezposelnih v Radovljici se umirja Nič več "hišne številke" Delež nezaposlenih vključenih v javna dela se je približal evropskemu povprečju. Radovljica, 7. oktobra • Podatki o gibanju zaposlenih in brezposelnih kažejo, da se položaj postopoma stabilizira, razveseljivo dejstvo pa je, da v občini Radovljica ni bilo množičnih odpustov zaradi stečajev. Demografska gibanja pa so v občini tako neugodna, da se utegne prav kmalu položaj pri delovni sili obrniti. "Nekdaj, ko so bili plani sveta družbena kategorija, smo na področju zaposlovanja dobivah podatke s "hišnimi številkami", danes pa se napovedi gospodarstva skoraj v celoti uresničujejo, "je uvodoma poudaril vršilec dolžnosti direktorja območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje mag. Franc Belčič. Podatki o gibanjih zaposlenosti v občini Radovljica v prvem polletju letošnjega leta kažejo, da se naraščanje števila brezposelnih, tako kot povsod po Gorenjskem, postopoma umirja, pri čemer je zlasti razveseljivo, da v tej občini m bilo stečajev podjetij, ki bi povzročali večje odpuste. Tudi za podjetji, ki sta zaradi svojega Eoložaja v "zloglasnem Koržetovem skladu" (Vezenine in Sukno), aže, da se bosta rešili, zato pretresljivejših porastov brezposelnosti ne pričakujejo. Značilnost položaja v Radovljici je, da samozaposlovanja v tej občini največ, med nezaposlenimi pa prejema nadomestilo za brezposelnost, ali denarno pomoč le 36 odstotkov vseh, kar je najmanj na Gorenjskem. Kot uveljavljena oblika tako imenovane aktivne politike zaposlovanja se zaposlovanje pripravnikov z delnimi nadomestili iz državnih sredstev dobro razvija, saj je bilo v prvem polletju tako zaposlenih 109 pripravnikov, ni pa enak položaj po tem, ko je zaželeno, da bi pripravnike zaposlili za nedoločen čas. Ocenjujejo • s tem se je strinjal tudi radovljiški izvršni svet - da je subvencija v višini sedmih zajamčenih plač ob vseh znanih tveganjih premalo stimulativna, pa tudi še premalo znana možnost. Občina Radovljica pa prednjači pri organizaciji javnih del, saj je kar 13 od 20 tovrstnih programov na Gorenjskem uresničenih prav v tej občini. Razveseljivo je, da ne gre le za preprosta fizična dela, delež brezposelnih, ki se vključuje v to (3 odstotki) pa se je že približal deležu, ki je normalen v razvitih zahodnoevropskih državah. Ugoden podatek je, da je izobrazbena struktura aktivnih prebivalcev občine Radovljica kar občutno višja od gorenjske in slovenske, zelo zaskrbljujoča pa so demografska gibanja (naravni prirastek je za več kot polovico manjši kot v drugih občinah), ki utegnejo to "staro" občino v strukturi prebivalstva se bolj postarati. To dejstvo kaže upoštevati tudi pri naselitveni politiki, sicer se utegne kaj kmalu zgoditi, da bo gospodarstvu delovne sile začelo primanjkovati. S. Zargi ^arši iz Železnikov zahtevajo nov, večji vrtec Začasnost traja že debeli dve desetletji ^e Morajo plačevati enako kot starši v drugih škofjeloških vrtcih, terjajo za svoje otroke tudi e*ake pogoje. oktobra • V tednu otroka je svet staršev vrtca v I n7""*"' sprožil pobudo za gradnjo novega, večjega vrtca. Zahtevo (L^lent so naslovili na občinski izvršni svet, skupščino, na krajevno ttrfftoat, za podporo, predvsem moralno, pa prosijo v vodstvih doka! P°djetij. Da v Železnikih nov vrtec resnično potrebujejo, dvj**11^ 2e bežen sprehod po hiši, v kateri vrtec "začasno" deluje že "Vrt rjjjf,^* P^ej klavrn, čeprav se "•Mejjice zelo trudijo, da bi fc- obokom čim bolje. V gar je bila v sredo zjutraj, ko šolo, kjer naj bi domova! začasno, do izgradnje novega vrtca. "Potrebe po varstvu so naraščale iz leta v leto. Zdaj že več kot a»0r_~"—"» menimo takole; če kot a° Pjevati enako ceno ttalj 8" v škofjeloški občini, bi t^! otroci morali imeti tudi ^dreM* " T*?0" Prar J, Ja t-ufar, predsednica sveta SjUh7Vvrtca v Železnikih. i^J* ima v vrtcu dva otroka, »ploh Jf Pfecej skrbi, da ju je otrok ^avUa vanJ- Številni starši UajJ:.10" ne prijavljajo, ker že *Dr»f J*ed°. da jih ne bodo mogli ?r*jeti. "Tudj M naprej £e m, da bi se potrebe po ^ttCtt »ek». *m*nJ**»e, o čemer bi nas d H„n nii prepričali Prebival-0Wine so mladi, zaposleni, T^jjj se bodo še rojevali" vrtci govori, da bodo javne Zaenk doPolnjevali zasebni, je N°rn£?ivie Uteha na papill'u-^sluit" za vrtce so strogi, bržčas » varstvom premalo. ko bod!!?* daleC tudi Casi' znosi« P° stopnicah, ko pozimi ..^ske mogle in želele na podstrehi obešajo perilo, se jim od mraza zanohta. "Vseh dvajset let vrtec ni dobil denarja za korenitejše obnove in Ere ureditve. Vedno smo slišale :govor, češ, škoda je vlagati, če bo v Železnikih nov vrtec To je res, vendar novega vrtca ni in ni, čeprav je bil že večkrat v občinskem planu. Bojimo se, da se zanj tudi v novem proračunu ne bo našlo denarja. V dvajsetih letih je bilo v občini zgrajenih ali obnovljenih več vrtcev, zdaj je skrajni čas, da tudi otroci v Železnikih dobijo primerne prostore." sobah. Letos imamo 76 otrok, v mlajših skupinah jih je po 14, v večjih po 24, torej več kot dovoljuje normativ glede na prostor. Odklonili smo deset otrok, največ v skupini "male šole"," pravi Ljuba Globočnik. Zlasti dve sobi, v katerih so najmlajši otroci, sta dejansko neprimerni, premajhni. Ko otroci po kosilu ležejo k počitku, je slika podobna ribam v konzervi. Nasploh je za vrtec neprimernav-sa stavba. Dve igralnice sta v nadstropju, garderobe v kleti so premajhne in ob deževju namočene s talno vodo, premalo je tudi sanitarij, kabinetov za spravilo učnovzgojnih pomagal sploh ni, ni prepotrebnega večnamenskega prostora. Vzgojiteljice morajo vso hrano, ki jo pripravljajo v kuhinji sosednje osnovne šole, jo, da prostori niso primerni. Leta 1984 je sanitarni inšpektor celo izdal odločbo, da je treba vrtec zapreti. Na odločbo so se pritožili. Zdaj se sprašujejo, ali je bilo to pametno. "Od 1986. leta smo se trudili za pridobitev prostora za nov vrtec ob športnem parku. Zemljišče smo sicer dobili, vendar nikoli plačali, ker je lastnik plačilo zavračal. Z zamenjavo občinske vlade so se začeli spreminjati tudi pogledi na rešitve. Na širšem sestanku v šoli je lastnik zemljišča ob športnem parku dejal, da je tega prostora za vrtec škoda, sam iu samo gospodinje odklanjajo seveda"'0 8tarSev po novem vrtcu z vsem srcem stoje tudi Otroke * zahteve °oTi H1^' h P°le8 otrok nai" ^oocunjo prostorsko nevzdrž- v yrl *° smo se vniile s počitnic Isjg&AHh "«*• igr-la »aokv^ 1x1 ko smo se ozrle Pob*h?.?' ,mo vi«ele, da ne je 3>'mo samo novih igral," Gloffi?u,a, vodia Ljuba dvob£mk; ^ tu dela že dobri jjjftS iD problematiko ^Sov^eT8!? oŽSmll {S ^P^01" Že 1984 en^udrtnXa,tn51a leta vrtec zaprl Do Vrtec v Železnikih ravnateia *a P°budo takratnega leta lofc Mariana Misona. Do Vrtec v Železnikih sodi pod Učilnic Je °i* ^ec v šolski okrilje osnovne šole. Ravnatelj 04kUD..' P°tem se je preselil v Leopold Nastran pravi, da in- jeno m obnovljeno hišo za špekcije leto za letom ugotavlja- 1e"želel graditi hotel, prevladalo e stališče, naj poiščemo še druge KMtorske možnosti. Teh je v leznikih malo, morda bi lahko gradili samo še na sedanjem prostoru vrtca, ki pa je zaradi plazovitosti problematičen. Od omenjenega sestanka naprej se o vrtcu nismo več pogovarjali Pripravil sem programske osnove za sedemoddelčni vrtec, zdaj so na potezi občinski organi. V letošnjem občinskem proračunu je denar za pripravo dokumentacije za gradnjo novega vrtca Kredviden," je povedal Leopold fastran. Nov vrtec s sedmimi oddelki V Železnikih je zamišljen nov vrtec s sedmimi oddelki, začenši z jasličnim. Junija so med starši otrok, starih od enega do sedmih let, v krajih, ki gravitirajo na osnovno šolo Železniki, izvedli anketo. Starše so povprašali, ali bi dah otroke v vrtec, če bi za to imeli možnost. Odgovori so bili pritrdilni za 138 otrok, kar se sklada z načrtovanimi sedmimi oddelki. Starši iz Železnikov in okolice torej želijo nov, večji vrtec. Klavdija Podlipnik s Plavža je, denimo, povedala takole: "Sin je star pet mesecev. Zdaj sem še na porodniškem dopustu, vendar že razmišljam, kam ga bom dala v varstvo, ko bom spet morala v tovarno. Jasli v Železnikih ni, edina rešitev je, da najdem primerno žensko, ki ji bom lahko zaupala otroka. Upam, da jo bom našla. Nov vrtec v Železnikih je vsekakor potreben." Vladimir Dobršek s Kresa sicer takšnih problemov nima več, saj so njegovi trije otroci že v osnovni in srednji šoli. Vendar se še dobro spominja, kako je bilo, ko so bih majhni. "Oba z ženo sva delala v dveh izmenah. Menjala sva se tako, da je bil vedno eden od naju doma. Takrat bi otroke sicer najbrž še lahko spravila v vrtec, a nam je manjkalo denarja. Vem pa, da imajo zdaj nekatere sodelavke precej skrbi, kam bi dale otroke v varstvo. Podpiram pobudo za gradnjo novega vrtca." H. Jelov-čan, foto: J. Pelko Z zasedanja tržiške skupščine Za spremembo kratka seja Največ razprave je spodbudil osnutek odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. Tržič, 8. oktobra • Od desetih točk dnevnega reda so jih poslanci obravnavali le devet, saj bodo izvzem zemljišča v Križah iz javne rabe še dodatno proučili Drugo gradivo so hitro potrdili, ob koncu pa so se dalj zadržali z novimi vprašanji in pobudami Po sprejemu odloka o ustanovitvi sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj - ob tem so postavili le vprašanje o zastopanju pravic lastnikov - so se posvetili osnutku odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. Razmišljali so o pogojih za podeljevanje koncesij pri odvozu odpadkov in urejanju deponij, predlagali pa so tudi uvedbo sodobnejšega, ločenega načina zbiranja odpadkov, kakršnega se že lotevajo ponekod na Gorenjskem. Med razpravo o stroških za odstranjevanje odpadkov so ugotovili potrebo po tržnem ravnanju; torej, za večje količine odpadkov naj bi uporabnik tudi več plačal. Strinjali so se tudi s strožjimi kaznimi za onesnaževalce, ki povzročajo vrsto črnih odlagališč odpadkov. Dogovor, po katerem naj bi občina Tržič iz prihodnjega proračuna zagotovila blizu 188 tisoč DEM v tolarski protivrednosti za nadomestno stavbo župnišča v Križah, je bil zaradi nujnosti rušitve sedanje stavbe pred dolgo pričakovano prenovo ceste v Križah sprejet. Poslance je vseeno zanimalo, kako so potekali pogovon med župnijstvom, republiško upravo za ceste in občino, in kakšen je bil ključ za delitev stroškov. Le eden od poslancev pa je vprašal, ali si občina zmore privoščiti tak izdatek. V nadaljevanju zasedanja je skupščina soglašala z izdajo odločbe, po kateri bodo izvzeti iz javne rabe zemljišče za stavbo in dvorišče Kompasovega mejnega turističnega servisa na Ljubelju. Strinjala se je z imenovanjem Ivanke Jerala za javno pravobranilko Gorenjske, potrdila pa je tudi razrešitev prejšnje glavne in odgovorne urednice Radia Tržič ter imenovanje novega vršilca uredniške dolžnosti.. S. Saje Plinifikacija in most Izvršni svet občine Kranj je obravnaval polletno poročilo sklada stavbnih zemljišč. Kranj, 7. oktobra - Polletno poročilo o poslovanju sklada stavbnih zemljišč, ki ga je izvršni svet občine Kranj obravnaval na seji v torek za obdobje, ki je že precej odmaknjeno, sicer ne daje še prave slike. Ob tem ko je stanje kar zadeva prihodke ocenjeno za zadovoljivo in boljše kot lani, je na strani porabe sredstev suka povezana z dinamiko posameznih dogajanj. Predvsem bodo glavna in tudi najpomembnejša dela opravljena po programu. Tako kažejo gibanja v tretjem trimesečju. Izvršni svet je zato pripravljeno poročilo, ki bo predloženo skupščini sprejel, naroČil pa je, da ga je treba dopolniti s podatki o razpisih in nakazanih sredstvih za posamezna dela. V razlago na seji skupščine pa je treba vključiti tudi gibanja iz tretjega trimesečja oziroma izglede do konca leta. Sicer pa je bilo v razpravi še posebej poudarjeno, da je bilo do polletja največ denarja iz sklada na podlagi letošnjega programa porabljeno do polletja za program plinifikacije v mestu, kjer dela tudi sicer potekajo po porgramu. S sorazmerno malo porabljenega denarja pa je vzbudila pozornost rekonstrukcija Oldhamske ceste. V zvezi z njo je sekretar sekretariata za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Miha Perčič pojasnil, da je Oldhamska cesta sestavni del širšega programa, kjer je letos v prvi fazi most, ki je v programu ministrstva za f>romet in zveze oziroma Republiške uprave za ceste. V občini e sodelujejo pri postopku razreševanja zemljiških zadev, stvari pa so v zaključni fazi in pred izdajo gradbenega dovoljenja. Kar Ea zadera Oldhamsko cesto, bo do 15. novembra končan Čirški lanec in ko bo cesta odprta, bo zaprt tudi most. Potrebna pa bo tudi semaforizacija križišča Čirškcga klanca in Ceste 1. maja. A. GLAS SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za organizacijo prireditev v občini Kranj objavlja RAZPIS za organizacijo in izvedbo Miklavževega sprevoda (5. 12. 1993) ter božično-novoletnih prireditev (od 17. 12. - 31. 12. 1993) v starem mestnem jedru Kranja Razpisni pogoji kandidatov 1. Biti mora pravna oseba, registrirana za opravljanje tovrstne dejavnosti 2. Prireditve se morajo samofinancirati 3. Predložen mora biti program prireditev Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh od objave razpisa na naslov: SKUPŠČINA OBČINE KRANJ, Komisija za organizacijo prireditev, Slovenski trg 1, 64000 Kranj. Vsa dodatna pojasnila pa lahko dobite po telefonu 064/222-028. TRGOVINA 8 POHIŠTVOM 8p. B»»nlc« 61 IZREDNI POPUST ZA POHIŠTVO IN BELO TEHNIKO. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite IT 064/403-871 Trmasta volja Kreatorji bodoče lokalne samouprave bodo hočeš nočeš morali vgraditi v zakonodajo tudi tako imenovano "trmasto voljo", ki smo ji bili do zdaj ničkolikokrat priča in smo ji še vedno po različnih krajih in krajevnih skupnostih. Bodoče občine, kakršnekoli ie bodo, bodo prav gotovo ob sistemsko, urejenem viru "za življenje" in delovanje še vedno in pogosto podvržene tako imenovanim trmastim sredinam. In to na vseh področjih; od gospodarjenja oziroma reševanja gospodarsko infrastrukturnih problemov, do družbeno socialnih reševanj na svojem območju. Dva primera, eden visokogorski oziroma hribovski, drugi tako rekoč mestni, govorita v prid tovrstnemu namigu. Ko so na primer gradili cesto iz doline in so jo gradili več kot dve desetletji, se tisti zadnji v hribu niso nikdar izogibali delu in prispevkom, čeprav je šlo za pridobitev vseh tistih po njimi. Zdaj, ko so ostali tako rekoč sami, se tudi ne dajo. Preživeli so desetletja in ostali bodo naprej, kljub takšnim in drugačnim preprekom pri zadnjih delih, na svojih domačijah. V dolini, tako rekoč v mestu, pa jih prav nič ne briga, da na občini kreirajo urejevalno politiko po določenih, krajanom na njihovem območju nerazumljivih pravilih. Odločeni so zato, da bodo vztrajali, in čeprav jim razlagajo, da pravnoformalno kot KS nimajo vpliva, zahtevali, da njihovo mnenje in zahtevo ne le upoštevajo, ampak v prihodnje jemljejo resno v obzir. Če se je že "nekdo zmislil", da določene infrastrukture ne bo, vsaj takšne ne, kot je bila že opredeljena, potem se pač ne bo "opravičil" za drugačnost zgolj s krpo asfalta, ampak s celovito ureditvijo. A. Zalar Sklad za malo gospodarstvo Ljubljana - Šiška, 7. oktobra - Izvršni svet skupščine občine Ljubljana - Šiška je na seji v torek obravnaval osnutek odloka o ustanovitvi sklada za razvoj malega gospodarstva v občini. V razpravi je bila nedvoumno poudarjena ocena, da na ta način, kar zadeva malo gospodarstvo, gredo v občini trdno in odločno v korak s časom. Že zdaj so iz proračuna namenjali denar in ga skupaj z Ljubjansko banko na podlagi razpisov namenjali kot posojila za razvoj malega gospodarstva. Z ustanovitvijo sklada za razvoj, ki ga imajo do zdaj se redke občine v Sloveniji, pa naj bi bila ta spodbujevalna podpora k podjetništvu in poslovnosti še večja in učinkovitejša. Čeprav pri ustanavljanju sklada nimajo v občini posebnih izkušenj, posvetovali so se v občini Idrija, so se strinjali, da bo sklad imel direktorja, začetni kapital bo znašal 3 milijone tolarjev, kasneje pa bo eden od virov tudi proračunski denar. Direktor sklada ne bo član upravnega odbora sklada, v nadzornem odboru pa bodo predstavniki skupščine. A. Ž. Zanimiva razstava sadja Cerklje, oktobra - Konec minulega tedna je Sadjarski krožek, ki deluje leto dni v Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah, pripravil zanimivo razstavo sadja s cerkljanskega šolskega okoliša. Člani krožka in krajani pod Krvavcem so razstavo obogatili s 128 vzorci jabolk, 30 vzorci hrušk, grozdjem, orehi, lešniki ter suhim in vloženim sadjem. Mentor krožka Ciril Zupin iz Grada pri Cerkljah je ob letošnji prvi razstavi povedal, da je začetek sicer težak, vendar pa je med mladimi precejšnje zanimanje za sadjarstvo. "Začelo se je, ko so iz šole hodili k meni v sadovnjak na ekskurzije. Zdaj ima krožek na šoli 11 članov, za naprej pa bomo dejavnost po programu seveda razširjali." Razstavo, ki je bila odprta dva dneva, si je ogledalo precej šolarjev in domačinov. Ob otvoritvi pa je predaval o sadjarstvu in pridobivanju sadja inž. Tine Benedičič iz nasada Resje pri Podvinu. A. Z. Še Slatušk - Gorenja Žetina v KS Javorje b Diversey DOLENČEVA 3 OREHEK KRANJ (za gostilno Rekar) TEL: 214-115 ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 13. URE SREDA TUDI OD 16. DO 19. URE - čistila za gospodinjstvo - premazi za trde pode, čistila za čiščenje mehkih podov - čistila za AMC, Zeppter in rostfrei posodo - čistila za čiščenje mlekovodov - dezinfekcijska sredstva - čistila za odstranjevanje mlečnega in vodnega kamna - novo tudi pri nas: DOSM. - aparati na visoki pritisk - samohodni čistilni aparati vg£gf. - industrijski sesalci Sistemi za čišćenje - sesalci za gospodinjstvo Sanitarna oprema hygolet® milniki, VVC šcetke, dvoroli, podajalnik brisač... ZELO UGODNO! VVC papir - role 64/1, SAMO 1078,- SIT Najtežji odsek pa še plazovi "Ne damo se. Moramo uspeti, čeprav so nas plazovi zdaj neprijetno presenetili," pravijo v Gorenj' Žetini, kjer so se lotili ureditve še najtežjega odseka na cesti. Gorenja Žetina, 7. oktobra - Odsek ceste Slatušk - Gorenja Žetina na cesti Javorje - Gorenja Žetina je v programu ze najmanj štiri leta, resno pa so se ga začeli lotevati pred dobrima dvema letoma. Letos spomladi so se na sestanku, ki so se ga poleg predstavnikov občine, planincev, Gozdnega gospodarstva, krajevne skupnosti in še nekaterih, dogovorili, da se bodo najtežjega, šeststo metrov dolgega odseka, kljub ne najboljšim Finančnim izgledom vseeno sklusali lotiti. Po pravilu, da so z načrtovano in skupno dogovorjeno akcijo do zdaj praviloma povsod uspeli, pa naj je bila naloga še tako težka in zapletena, so se tudi v Gorenji Žetini v krajevni skupnosti Javorje letos avgusta lotili urejanja še zadnjega in najtežjega šeststo metrov dolgega odseka na cesti Javorje -Gorenja Žetina. Seveda je bila krajanom osmih hiš v največjo oporo, moralno in materialno, občina. "Trideset let bo tega, ko smo začeli delati boljšo cestno povezavo iz doline," se spominja Jernej Vodnik iz Gorenje Že-tine. "Že takrat sem imel v glavi, da bomo enkrat imeli cesto tudi do Gorenje Žetine. Ves čas smo sodelovali z delom in prispevki tudi iz naše vasice, čeprav smo vedeli, da bomo šele nazadnje prišli na vrsto." In tako je tudi bilo. Po ureditvi odsekov Murave - Če vreme ne bo nagajalo, bodo tudi najtežji odsek odprli v nekaj dneh. Največji je spodnji plaz Pet avtobusnih čakalnic Besnica, 7. oktobra - V krajevni skupnosti Besnica v kranjski občini letos uspešno na komunalnem in drugih področjih uresničujejo začrtani program. Tako so že v izvedbi krajevne skupnosti krajani brezplačno zgradili nadstrešnico pri mrliških vežicah. Na ta način so prihranili okrog 400 tisočakov. Z deli na ureditvi žarnega pokopališča pa so pridobili 40 žarnih grobov in tako najmanj za dvajset let rešili pokope na pokopališču v Besnici. Letos so obnovili tudi zvonik župnijske cerkve, slovesnost z blagoslovitvijo pa je bila v začetku minulega meseca na semanji dan v Besnici, kjer so za program oziroma organizacijo poskrbeli člani TD in drugih društev. V zadnjem času so dobili tudi dve zasebni teniški igrišči. Velika akcija, kot je povedal predsednik KS Matevž Kleč, pa je bila tudi nedavna izgradnja petih avtobusnih čakalnic ob cesti v krajevni skupnosti. Tako imenovani komunalni program torej uspešno uresničujejo, na društvenem področju pa so še posebno delavni člani Turističnega in tudi drugih društev. A. Ž. KRATKE GORENJSKE NOV prapor ZB - Žabnica - V krajevni organizaciji ZB NOV v Žabnici v kranjski občini so pred nedavnim razvili nov prapor. Prevzel ga je praporščak Ciril Jelovčan. Izdelavo in razvitje prapora so podprli krajani oziroma zasebniki v krajevni skupnosti, sicer ga organizacija z lastnimi sredstvi in članarino ne bi mogla razviti. Člani ZB NOV v Žabnici se zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli k razvitju novega prapora, (až.) Letovanje na kmetih - Podkoren - Obloženo mizo in prijetno počutje v gorskem ozračju boste našli v Podkorenu pri Vilmi in Dušanu Zupan. Na številki 78 v Podkorenu imajo tudi turistične sobe. Gospodar Dušan gostom tudi zaigra na harmoniko. Sicer pa je ta kotiček ne le prijeten, ampak dosegljiv tudi za bolj plitve žepe. (ip) Obnovili bodo fasado - Kranj - Obnovo fasade so v Društvu upokojencev v Kranju že dlje časa načrtovali, a žal niso imeli dovolj denarja za to zahtevno delo. Zdaj pa je po obnovljanjih v notranjosti doma prišla na vrsto tudi fasada z napisom Društvo upokojencev Kranj - Okrepčevalnica pod trto. Društvo ima namreč vrt, ki je med najlepšimi v starem delu Kranja, (ip) Marko Vodnik Prug, Hlaviše - Slatušk je ostal še najtežji odsek. Pa niso ostali krajani Gorenje Žetine pri tej akciji ravno osamljeni. Občina je primaknila svoj delež in tudi planinsko društvo je obljubilo podporo. V Gozdnem gospodarstvu prav tako pričakujejo, da bodo dobili nekaj denarja in bodo nekaj primaknili. Prav tako se je kljub zahtevnemu programu vključila tudi krajevna skupnost. Krajani Gorenje Žetine pa upajo, da se bo podobno kot pri dosedanjih urejanjih ceste odzvala tudi Lovska družina Poljane. "Po predračunu in programu naj bi ta dela veljala okrog 4 milijone tolarjev. Lastniki zemljišč so na 600 metrov dolgem odseku dali zemljo, obvezah pa smo se, da bomo poleg dela in materiala (odvodnjavanje, cevi, material...) prispevali k rekonstrukciji 300 tisoč, za asfalt pa prav 400 do 500 tisoč tolarjev," Ured dnevi razlagal Marko nik, ki tokrat v kraju vodi akcijo skupaj s krajani. Čeprav finančno bolj na tesno ob podpori občine, je na začetku kazalo, da se bo račun izšel. Potem pa se je najprej zataknilo zaradi vremena, saj je izvajalec Janez Dolenc s Pod-blubnika, s katerim so krajani Jemej Vodnik zares zadovoljni, moral del* prekiniti. Pred dnevi pa so £ na traso sprožili še trije zemelj' ki plazovi. >h "Okrog dva tisoč dodatuj kubičnih metrov zemlje in ^ teriala bo treba odstraniti. " tem naj se še posebej zahvali?! Francu Bohincu z Murave, *j nam je dovolil odvoz materi«1' na deponijo in tudi gr«10" bomo dobili v njegovem P1"" gu. Deset nas je v vasi, ^.^L tako rekoč redno na trasi. ' teden moramo plačati še asfr^j J~ I_________is Xs hO ' O* Upam, da bomo uspeli, če bo podpora pri ostalih. Ustavi lahko le slabo vreme, čeprav nismo odločeni,ali bi asfalt«1* letos ali spomladi." Ko si je potem ob koncl| dneva tudi Jernej ogled* opravljeno delo tega dne J* najtežjem odseku trase, je precej manj zaskrbljen, kako & bo akcija izšla. "Dolenc je rj* izvajalec, da se reče. Da bi ° konca tedna vsaj traso odprli n celotnem delu. Potem so izg»*' di, da bomo uspeli morda »r letos." Plazovi so (finančni zadevo sicer dodatno zaple*: vendar že zaradi opravljei#y dela in odločitve, da cesta tu* tem delu bo, bi bilo zares Ško^v da bi zdaj vsi skupaj odneb8^' A. Žalar Celjski planinci poravnali dolg Ko slovensko planinstvo vstopa v 10L leto obstoja, so nuj" razmišljanja, da neplaninski centralizem ni prava pot. Kranj, 7. oktobra - Ne tako star dogovor o postavitvi sporne1*^ dr. Janezu Frischaufu med kranjskimi in celjskimi planinci ^ Savinjskem sedlu, ki je nekakšna tromeja, sicer ni bil uresiuč* So pa konec avgusta celjski planinci postavili sporne" pobudniku slovenske planinske organizacije dr. Janezu Friscb* ^ fu in Francu Kocbeku ob 100. obletnici slovenskega planinstv" Logarski dolini pod Okrešljem pri Planinskem domu. jj Lepe svečanosti z odkritjem spomenika se ie udeležil t"^ predsednik države Slovenije Milan Kučan. Tako so slovenj planinci z oddolžitvijo dvema pobudnikoma slovenskega plan»n». va, po zaslugi Celjanov, slovesno stopili v 101. leto do se" > aktivnega in tudi uspešnega delovanja. Na slovesnosti v Logarski dolini je spomenik pobudnik^ slovenskega planinstva, delo akademskega kiparja Fr»» Purga, odkril Milan Kučan. - Foto: F. Ekar Na začetku drugega stoletja obstoja in delovanja pa a?io$*\o. ospredje izkušnja, Kako ne bi smeli zastaviti poti v jutrišnje & | Celjski planinci, tržiški gorski reševalci, tudi kranjski planinci« i še kje se slišijo mnenja, stališča, ocene, je pred nedavnim poud..e Franc Ekar, da je v krovni organizaciji - Planinski zvezi Slovevm marsikaj preveč centralistično, nepoznavalsko glede na P08*.^* nike ali pa celo politično obarvano oziroma vodeno. Centrali^^ Fravijo v omenjenih planinskih vrstah, prav nič ne potrebuje^ laninstvo je celovit prostor. Tisti, ki delujejo v njem ij posameznih področjih oziroma delih, pa ga prav gotovo najJL, poznajo in zato so najbrž prvi poklicani, da v njem tudi PraV1njali- Kot Je dodal sekre- ne bi bil potreben. Odkar so ^Irko -C-8a ^ri*a Slovenije lani avgusta nehali podeljevati Na sedežih Rdečega kriza na Gorenjskem, kjer so sodelavci vladnega urada popisovali begunce, se je k registraciji 2'lasih precej manj beguncev, kot je bilo pričakovati. V ran ju so, denimo popisali 778 ljudi, tristo manj, kot so jih imeli na seznamu za humanitarno pomoč, po katero so redno prihajali. Kot ugotavlja sekretarka Katjuša Trampuš, prejšnji podatki očitno niso bili točni, kot begunci pa so se zaradi uveljavljanja humanitarne pomoči pojavljali tudi ljudje, ki jim ta status po mednarodnih merilih ne pripada. Omenja primer iz Bosne, kjer družinski oče nekaj let dela v eni od kranjskih tovarn in solidno zasluži, lani pa so se mu kot begunci pridružili ie žena in otroci. Z dokumentom začasnih beguncev so bili deležni paketov s hrano in oblačili ter drugih ugodnosti, ter ob tem uživali višji standard, kot nekatere naše delavske družine. Kljub temu je pričakovati, da mnogi svojega begunskega statusa morda ne bodo "podaljšali44, pač pa se bodo raje prijavili kot tujci in se sčasoma integrirali L*«nato Kranjc. Ponovno W„ poudaril, da je popis Vtem Potreben zato, da ^JJ uredijo status in jim z ^jemmi papirji omogočijo do- UP UO ZdrAVStvono in humani. tarne na Hrvaškem. Begunci iz Mostdrjd, ki so bili gostje škofjeloškega begunskega centra, pa so se vrnili domov, vendar so ob ponovnih nemirih v tistih krajih znova želeli na varno v Slovenijo. Sicer pa pri Rdečem križu ugotavljalo, da mnogo beguncev odide, gostiteljske družine pa še vedno uveljavljajo pravice do pomoči. Dejstvo, da se ob odhodu ne odjavljajo, pa utegne biti nekoč ie moteče, pravi Katjuša Trampuš, saj bodo pri uveljavljanju pokojnin in podobnega sedanji begunci potrebovali dokazila o svojem nekdanjem statusu. Jelenič, smo lani v status begunca, se je v našo **KtJ2!! £Jf?pisu. juncev povprašali Marjeto Žagar, SSSSi11^*1* kHia v *W Loki, je izrazila dvom o TtSS 1 *f*"V<»« evidentiranja. To terja veliko denarja u*tan,° tZZgUn.cev Potujejo sedem popisovalcev, en sam ^aL/iS V^&h namest° da bi izkoristili ie obstoječe tertmei kHia inJik revidirali O sedanjem popisu so *kofil Lolt le.'labo obveščeni, temveč tudi nezaupljivi. V *Wdnh£ Ver z begunci dela socialna delavka in večino ^^hJS^m^J' Z°Pisu iz°8ntto vsaj 80 beguncev, ki *tt£5^1»*V ~ ""'pop**" "»beguncev, glavnino, 518, v zbirnem centru. /JV* Gorenjskem imamo le še dva begunska centra, v Škojji »0„ 5 *ukaj nad 500 begunci, in v Trtiču z okoli sto. Ostali t2JW pri družinah. V kranjski — --- \f!ru registrirali 778 beguncev, na „*» v Skoffi Loki 790 in v Tržiču 2. Jesenicah 225. v Radovljici ?r' Slavko Gaber si je ogledal "problematično" streho J^č več podstavljanja piskrov Poden,,et 8aranciJe 211 prenovljeno streho na športni dvorani ^«SllrtLoka' *• okt°bra • V torek, 5. oktobra, si je slovenski šolski IjPoirt ni minister dr. Slavko Gaber ogledal prenovljeno streho na op,,,^ dvorani Poden. Delo sta na podlagi javnega razpisa « stJr* zasebnika Janez Grilc in Milan Kepic s svojima ekipama, opr.^poakrbela za novo izolacijo hi kritino; da sta ga res dobro Pre Jamcila z desetimi leti garancije, mjjjjon* Približno 2400 kvadratnih metrov strehe je veljala 11,5 "°latvo • to'arjev; 7 milijonov je dalo državno ministrstvo za Upray°. 10 Šport, 3,5 občinain milijon škofjeloška gimnazija, ki državo vendarle zateklo še veliko beguncev. Mnogi so tudi odšli, vendar svojega odhoda niso prijavili. Družine, pri katerih so živeli, pa so še vedno uveljavljale pravico do humanitarne pomoči. Že nekaj časa so domnevali, da je beguncev pri nas manj, je poudaril Renato Kranjc, vendar tega brez ponovne registracije niso mogli dokazati. Begunci prihajajo in odhajajo, je dejala tudi predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce Mi-chelle Voyer in nanizala nekaj številk o teh gibanjih. Januarja letos naj bi bilo v Sloveniji 70 tisoč beguncev, marca okoli 60 tisoč, zdaj pa jih je po njenem mnenju še okoli 45 tisoč. Precej jih je zapustilo Slovenijo, ko so v drugih državah našli možnost za preživetje, denimo v Avstriji, Nemčiji, na švedskem, kjer imajo mnogi družine. Michelle Voyer ugotavlja, da je ob sedanjem popisu nad 10 tisoč beguncev ostalo neprijavljenih in jih poziva, naj vendarle Eridejo uredit svoj status, od aterega je odvisna njihova socialna in zdravstvena varnost, pa tudi nadaljnje bivanje v državi Sloveniji. Organizacijam, ki delajo z begunci, pa bodo jasne številke omogočile, da bodo lahko načrtovali obseg humanitarne pomoči in oblikovali programe, od šolanja do načrtovanj adeiavnosti v prostem času. D.Ž.ŽIebif s Športno dvorano Poden Dv - Btiiiistrn*"*A ^e a8odoa zase," je po ogledu na krajšem pogovoru z bila looj "9*1 ravnatelj gimnazije Marjan Luževič. Zgrajena ie !>•»... .r leta nrftfinn it nMincli-no il.nan. nm\rnl i t ;epubi pretežno iz občinskega denarja, nekaj iz l^elinJK-8? in delno iz samoprispevka občanov. Je eden •olajjj-jJ "° mtrastrukturnih objektov za Škofjo Loko in seveda za ptftd dv^n iOD niem- 1982> kta Je biia prenesena na gimnazijo, 40 "»ozn«? ?toma Pa Je» bkrati s šolo, postala last države. Tedaj ^nejše8 c bi končno popravili streho, kot se spodobi, postale ob$nsW^ ama S°la namreč denarja za to ni imela, tudi v Streha p!oračunu se ga nikoli ni našlo dovolj etu dni „na 7portm dvorani je "nagajala" že od V! n»._ ni mirt »-»; 1.-----i • i_ ■ i.li. ' • vsega začetka, po ^fane i i!0/Jlk.018ar' ^ bi 8a lahko držah. Kot je povedal vodja 15 bii0 ftk aJ'*' 90 P° dvorani podstavljali piskre. Najhuje pa ob«sedn novembrskih poplavah 1990. leta, ko je dvorana *e bodo ° piavala in so morah zamenjati ves parket. Zdaj piskri l^ancijr, v , Potrebni, izvajalca Gnic in Kepic z desetletno *°: l• Pelko U*eta' da SU del° dobr° °Prav"a- H* Jelovčan, Kam s certifikati Lani nam je država obljubila dodelitev lastninskih certifikatov, te dni pa se nam obljuba izpolnjuje. Zdaj, ka imamo vrednostne papirje (na zneske od 100 do 400 tisočakov) ie v rokah, se bomo nemara kmalu odločili, kam jih bomo vložili. Kaj bodo s certifikati počeli naši anketiranci? Slavko Renko: "Certifikata ne bom vložil v elektrogospodarstvo, kjer sem zaposlen, saj je v zvezi z lastništvom javnih podjetij še veliko nejasnosti. Pač pa sem se domala v trenutku odločil, da bom vrednostni papir vložil v neko drugo podjetje, ki se bo privatiziralo. Sicer je malo firm, ki jih bo mogoče odkupiti, zato sem zanimivega zase poiskal zunaj Kranja. Žena bo verjetno vložila v svojem podjetju, odločiti se je treba še o papirjih otrok." Irena Pavih "Ne vem, kaj bom storila z lastninskim certifikatom. Štiri leta delovne dobe imam, trenutno sem zaposlena v zasebnem podjetju. Tja verjetno ne bom vlagala. Sicer pa me ni nihče obvestil ali mi svetoval, kaj lahko storim z vrednostnim papirjem, sama pa tudi nimam nobene ideje." Marjan Križnan "Še vedno ne vem, kam vložiti vrednostne papirje. Upokojenec sem, delal pa sem v podjetju, kamor se zdaj ne splača vlagati. Doslej me ni še nobeno podjetje snubilo, naj vložim svoj delež. Vse kaže, da bo treba dobiti svetovalca, ki bo imel kako pametno zamisel o vlaganjih." Ivica Podlipnik: "Najbolje bi bilo, ko bi se dalo lastninski certifikat kar takoj vnovčiti, vendar menda to ni mogoče. Sem namreč brezposelna (nekdaj sem delala v Tekstilin-dusu), nadomestilo na zavodu pa je tako majhno, da bi se dodatek zelo prilegel. O vlaganju vrednostnih papirjev pa za zdaj še ne razmišljam." D.Z.Žlebir, foto: G. šinik I Na "Brionih" oživlja družabnost Kranj, oktobra - Pred dvema desetletjema so mladi ljudje radi zahajali na "Brione", v restavracijo Park sredi Kranja. Lokal ima ambicije spet postati shajališče zdaj že srednje generacije, s tem namenom ob popestreni gostinski ponudbi spet oživlja tudi družabnost. Prihodnjo soboto, 16. oktobra, bo po nekajmesečnem premoru tam spet ples na živo glasbo. V zadnjem delu restavracije so lani izpraznili in uredili prostor za plesišče. Resda so se odrekli ducatu omizij, toda Ereostala zdaj s plesiščem ustvarjajo prijeten družabni prostor, v aterem bodo gostje deležni več kot samo hrane in pijače. "Brioni", dopoldne kavarna, čez dan klasična restavracija in zbirališče poslovnih ljudi, se v sobotnih večerih spreminjajo v zabavišče. Struktura gostov se je spremenila, na Brione se vračajo Kranjčani in okoličani, zasluga za to pa gre v veliki meri prijaznejšemu domačemu osebju. Tako sta zatrdili Sonja Kemc, vodja Živilinih gostinskih obratov, in Minka Lazar, poslovod-kinja restavracije Park, ko sta nam nizali dobrodošle novosti v tem nekdaj (in spet) priljubljenem shajališču Kranjčanov. Med novostmi omenjata zlasti ponudbo lažjih jedi, hrane na osnovi žitaric, solatne bifeje in bogat izbor zelenjavnih jedi. Ob polnih krožnikih in kozarcih pa gostje pričakujejo še kaj več. Lansko jesen so na "Brionih" začeli z družabnimi plesi, letos to nadaljujejo v sodelovanju s Plesno šolo Step by Step. Dvakrat tedensko, ob torkih m nedeljah, ta prireja plesne tečaje za odrasle. Kot nam je povedal Dušan Homan, vodja plesne šole, so ti začeli že septembra. Sredi oktobra in novembra pa bodo vpisovali že za drugi krog tečajev. Začetek oktobrskih tečajev bo v nedeljo, 17., in v torek, 19. oktobra, ob 19. uri, prijave pa sprejemajo po te\ efonu 327-308. Morda se bo tudi kateri od gostov sobotnih plesnih večerov, ki bodo od prihodnje sobote potekali redno vsak teden, odločil obnoviti svoje plesno znanje. Živa glasba, ki jo bo izvajal Duo Sezam, bo po okusu srednje generacije. Slednjo namreč želijo izvabiti iz domačega udobja in ji pripraviti primerno zabavo, ki jo zdaj ljudje te starosti nemara pogrešajo. Kot nam ie dejal Dušan Homan, se na njegovo plesno šolo obračajo tudi ženske nad 25 leti, ki si želijo na ples ali k tečaju, vendar nimajo partnerja. To je spodbudilo k razmišljanju o nekakšnem klubu s posebno ponudbo za te dame, ki bi se ob prijetni glasbi, morda z občasnimi kulturnimi vložki, zbirale na Brionih in sčasoma morda rešile tudi vprašanje (plesnega) partnerstva. D.Z.Žlebir, Alarmni zvonec za nizko rodnost Ljubljana, oktobra - Na tiskovni konferenci ministrstva za zdravstvo so predstavili podatke o umrljivosti in rodnosti v Sloveniji. Prva se v zadnjih letih povečuje, rodnost pa se od leta 1988 stalno znižuje. Razlog za preplah? Splošna umrljivost se je po letu 1985, ko je znašala 10 umrlih na tisoč prebivalcev, najprej zniževala, po letu 1990 pa se znova zvišuje. Moški umirajo mlajši od žensk, od 8 do 9 let, najpogostejši vzroki smrti pa so bolezni srca in ožilja, nesreče, zastrupitve in neoplazme, v starosti nad 65 let pa bolezni dihal in prebavil. Umrljivost otrok, zlasti dojenčkov in šolarjev, se je znižala. Na žalost je v zadnjih letih nižji tudi naravni prirast. V letih od 1985 se je rodnost pri nas sicer povečevala (3,02 rojstev na tisoč prebivalcev), do 3,16 v letu 1988, odtlej pa stalno pada. Leta 1991 je rodnost znašala 1,13, lani pa le Še 0,3. Po mnenju ministrstva so ti podatki razlog za preplah, zato bodo o tem predlagali vladno obravnavo. D.Ž. TERME TOPOLŠICA BARVITI PLAŠČ JE&EOT OKTOBER, NOVEMBER 7 dni 330 DEM 10 dni 450 DEM 10 DNEVNO BIVANJE - 11. DAN POKLANJAMO JT CENO »JE VKLJUČENO: 7 AL110 POLPENZIONOV V 1/2 SOBI HOTELA VESNA NEOMEJENO KOPANJE V TERMALNEM BAZENU S TERASO KRAJŠI IZLETI V OKOLICO, ZABAVNE PRIREDITVE MERITEV KRVNEGA TLAKA IN TELESNE TEZE VSAK DAN REKREACIJA POD STROKOVNIM VODSTVOM V BAZENU IN TELOVADNICI 1x ZDRAVILIŠKA STORITEV POGOVOR PRI ZDRAVNIKU ANIMACIJA POPUSTI m UGODNOSTI: OTROCI DO 5 LET BREZPLAČNO BIVANJE 50% POIPUSTA ZA OTROKE DO 12. LETA 30% POPUSTA ZA OTROKE DO 15. LETA DRUGI OTROK D012. LETA 60% POPUSTA DRUGI OTROK DO 15. LETA 40% POPUSTA UPOKOJENCI: 10% POPUSTA OBROČNO ODPLACEVAVtlEt INFORMACIJE: Terme Topolšica, hotel Vesna, Topolšica 77 REZERVACIJE: tel.: (063) 892-120/141/149, fax: (063) 892-212 Lastninjenje seje končno začelo, vendar se nikamor ne mudi, dovolj časa imate za premislek, kam boste vložili svoj lastninski certifikat Kam vložiti lastninski certifikat Pri SDK imate že odprt certifikatni račun, te dni boste na dom dobili obvestilo o vrednosti vašega certifikata. LASTNINSKA NAKAZNICA 51 0000000 BRINOVEC EofcttT "!"£'eve;rn|Ca p d jese^cC LITUbttA *0 : JE.SENCE 4 503962 5 05 2 55 B^IKVEC MOJCA Ljubljana, 6. oktobra - Lastninjenje družbenega premoženja se ie naposled začelo, začel se je kapitalizem za vse, saj bomo vsi, ki smo bili 5. decembra lam državljani Republike Slovenije, s pomočjo lastninskih certifikatov lahko postali delničarji. Bodite dober gospodar, v obvestilu, ki ga boste te dni dobUi na dom, piše predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Vsak sam, v vsaki družini posebej, se bomo odločali, kam bomo vložili svoje lastninske certifikate, saj obstaja več možnosti. Lahko ga vložimo v svoje podjetje, lahko se odločimo za investicijske družbe, ki bodo ustanovljene konec leta, lahko se odločimo za delnice, ki jih bodo podjetja javno prodajala ali sodelujemo pri privatizaciji javnih podjetij. Lastninjenje družbenega premoženja se ie tudi uradno začelo, v torek, 5. oktobra, so pri Službi družbenega knjigo Pismo z napotki Na sredini tiskovni konferenci je Tone Rop, državni sekretar vodstva Slovenije za vse, ki so za privatizacijo povedal, da so bili 5. decembra lani državljani že začeli razpošiljati obvestila, Republike Slovenije, odprli cer tifikatne račune. Spraznili jih boste lahko s pomočjo lastninskih nakaznic, obrazca, ki je ?odoben položnici, v četrtek, . oktobra, so jih začeli prodajati na glavnih poštah, nekaj dni kasneje pa jih boste lahko kupili na vseh poštah. S temi nakaznicami (stanejo 150 tolar- 1'ev) boste spraznili svoj certifikatni račun oziroma z njim šli po delnice v svoje ah drugo podjetje, v investicijsko družbo ali nemara v javno podjetje. Verjetno se vam poraja kopica vprašanj, saj je lastninjenje družbenega premoženja zapleteno, delnice pa so za nas novost. Zato smo se odločili, da vam po svojim močeh pomagamo. Pošljite nam vprašanja, poskrbeli bomo za odgovore. ki jih bomo prejeli vsi imetniki lastninskih certifikatov. Na obvestilu, ki ga je podpisal predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, je izpisana vrednost lastninskega certifikata in številka vašega ccrtifikat-nega računa, ki je enaka vaši enotni matični številki (EM-ŠO}. Obvestilo vsebuje napotke, kako uporabiti lastninski certifikat, predsednik Drno-šek pa je uvodoma zapisal, naj bomo dobri gospodarji, naj izberemo modro in izkoristimo svojo priložnost. Tone Rop pa je povedal, da bodo novembra izdali posebno brošuro z nasveti, razmišljajo tudi o tem, da bi dajali nasvete po telefonu. Objubil je tudi, da bodo odgovorjali na vprašanja, ki jih bodo objavljali javni mediji. Certifikati niso denar Državljanski lastninski certifikati, katerih vrednost je odvisna od starosti, niso denar niti vredostni papirji. To je treba vsekakor dvakratpocvrtati. Certifikati so le pravica do pridobitve delnic. Če torej te pravice ne boste uporabili, ne boste postali delničar. Šele z delnicami je namreč moč trgovati, jih torej prodati in zanje dobiti denar. Vendar boste morali počakati dve leti. Lastninski certifikat ni prenosljiv, glasi se na ime, lahko pa se deduje. Za delnice ga boste torej morali zamenjati sami, le v izjemnih primerih bo to lahko napravil pooblaščenec. Praznjenje certifikatnega računa s pomočjo lastninskih nakaznic nam omogoča, da certifikat vnovčimo v več mestih, izpolnimo torej lahko več lastninskih nakaznic, seveda pa seštevek ne sme preseči vrednosti lastninskega certifikata. Možnosti je več Vsak se bo moral odločiti sam, v vsaki družini bodo morali sami temeljito premisliti, kam bodo vložih lastninske certifikate. Možnosti je namreč Nikamor se ne mudi, morda tudi nt pametno staviti samo na enega konja, seveda se bo odločal vsak sam, toda vsekakor je pametno razpršiti tveganje, če pa se kdo nikakor ne bo mogel odločiti, je nemara najbolje, da se odloči za investicijsko družbo, je na tiskovni konferenci dejal minister za ekonomske odnose In razvoj dr. Davorin Kračun. V. 4 2/?i IMETNIK 05^W.5l [Sit 77 9popp PREJEMNIK 1 8 fc 5 1 h 8 t.••Hm« in«ui POTM^ StMUi. IMf IIWU VRSH CfKTlFKU. 7 N»Cm us".n.)ft. it * i Zgled pravilno izpolnjene lastninske nakaznice, ki pojasojjjj kako se ie mati odločila, da bo pretežni del certifikata svojeg* uporabila v podjetju, kjer je zaposlena. več. Lahko se bo seveda odločiti za podjetje, v katerem delate oziroma v katerem ste delali. Kdor zaupa vodstvu in verjame, da njegovo podjetje ne bo propadlo, se bo seveda odloČil najlažje in za svoje podjetje verjetno navdušil tudi družinske člane, če jih bodo v njegovem podjetju povabili k nakupu delnic. Z lastninskimi certifikati Poleg državljanskih ceA katov bodo v obtoku W% denacionallzacljskl fikati, za katere pa ver]*1' no ne bo večjega z vsega družbenega premoi* oziroma 60 odstotkov druz^ nega kapitala v podjetjih, lobodo lastninila. Knjižna y y nost družbenega kapita'% podjetjih, ki se bodo las{°5 namreč znaša približno l^.^v jard mark. Potemtakem ^°\gfi [>rocesu privatizacije t&^Zjfi e na približno 5 milijard n» „ svežega kapitala, zato % odveč vprašanja, koliko nas privatizacija stala in y korist bo imela v obliki svj ga denarja za oživljanje f}06^ darstva. M. Volčja k MIKE'S SPORT FASHlO" 22 KUČcmo:DUNAJ - LJUBLJANA 00 > 586 - 61+wAH0«N«kA SrcviHtA NA OBMOČJU OMRI7NI SKUPINE 061 VSE TEUfoNsIcE NAROČNiŠkE ŠTEVllIcE, % ki SE ZAČENJAJO Z T, SE bodo SpREMENllE V /"MESTNE. slovenske železarne Jt KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli občine Kranj je na ogled fotografska razstava Gorenjska 93. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Rimsko steklo Iz Argyruntuma iz Arheološkega muzeja iz Zadra. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja grafike akademski slikar in grafik Boge Dimovski. V Kava baru Pungert razstavlja akademski slikar Zmago Puhar, v Kava baru Kavka pa akademski slikar Levon Hajkazuni iz Armenije. V domu KS Stražišče razstavlja grafike Andreja Jamnik. JESENICE - V bistroj u Želva razstavlja a krilc in risbe Ana Cajnko iz Ljubljane. V pizzeriji Bistrca v Mojstrani so predstavljeni nepalski motivi v lesorezih na rižev papir. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja akvarele Sead Čerkez. VRBA - Prešernove hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša ie odprta vsak dan od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11. 30 do 17.30, ponedeljek zaprto. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava lesnih intarzij Stanislava Salomona. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. V galeriji Loškega gradu je na ogled fotografska razstava treh dežel - Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Razstava je odprta ob istem času kot zbirke muzeja. ŽELEZNIKI - V galeriji Muzeja Železniki razstavlja slikar Miro Kačar iz Sorice. GORENJA VAS - V OŠ Ivan Tavčar razstavlja ilustracije akad. slikarka Roža Piščanec. Razstava bo na ogled do 14. oktobra. TRŽIČ • V Kurnikovi hiši je na ogled razstava del tržiških likovnikov. LJUBLJANA - V muzeju novejše zgodovine (Cekinov frad), Celovška 23 so na ogled tri razstave: Kočevska -zgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev, Veliko Toman - Pariški mostovi, Razglednice 1914-1918. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 18. ure, razen ponedeljka. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: OTROŠKA PREDSTAVA • V Ragtime klubu, Sejmišče 2, bo dramska skupina pri ZKO Kranj jutri, v soboto, ob 10. uri ponovila predstavo Eve Janikovozkv LE PO KOM SE JE VRGEL TA OTROK v režiji Lojzeta Domajnka. Vstopnice lahko rezervirate po telefonu 221-331. JESENICE: LUTKOVNA PREDSTAVA - V Lutkovnem gledališču Glasbene mladine Jesenice v Kulturnem domu na Hrušici bodo jutri, v soboto, ob 19.30premierno uprizorili pravljico Frana Levstika Kdo je napravil Vidku srajčico. Predstavo so pripravili: Rado Mužan, Marina Bačar in Jelo Skumavec. Predstavo bodo ponovili v nedeljo, 10. oktobra, ob 10. uri v okviru otroške matineje v Gledališču Tone Cufar. RADOVLJICA: RAZSTAVA - V galeriji Šivčevc hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli retrospektivno razstavo ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. Na otvoritvi bo gledališki igralec Miran Kenda prebral zgodbo iz knjige Lojzeta Kovačiča Zgodbe s panjskih končnic, ki jo je ilustrirala Majcnova. TRŽIČ: PESNIŠKI VEČER IN RAZSTAVA - V Paviljonu NOB bodo danes, v petek, ob 18. uri v pesniškem večeru predstavih poezijo pesnika Viljema šajniča iz Tržiča in odprli razstavo skulptur japonskega kiparja Takavuki Nagaje. ŽELEZNIKI: RAZSTAVA - V galeriji Domel v Železnikih bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli skupinsko razstavo likovnih del članov likovnega kluba Dolik z Jesenic. Likovna dela bo predstavil prof. Andrej Pavlovec. V kulturnem programu bodo nastopih Gregor Mrlak, Jurij Tarfila in Aleš Zumer. KOPRIVNIK: PESNIKI IN PISATELJI - V gasilskem domu na Koprivniku se bo jutri, v soboto, ob 15. uri začela okrogla miza z gostjo književnico Marjeto Novak Kajzer v okviru prireditve 21. srečanja mladih pesnikov in pisateljev Slovenije, ki ga organizirata ZKO Slovenije in ZKO Radovljica. Ob 18. uri pa bo v osnovni šoli recital izbranih besedil letošnjih udeležencev srečanja. VPIS NOVIH ČLANOV Folklorna skupina Sava Kranj se z začetkom nove delovne sezone vključuje tudi v organizacijo praznovanja 45. letnice svojega delovanja. Ob tej priložnosti vabi nove mlade plesalce in instrumentaliste, še posebej tiste, ki igrajo klavirsko ali diatonično harmoniko, kontrabas, basbariton, violino, violončelo, klarinet ah preprost ljudski inštrument. Prva vaja bo v sredo, 13. oktobra, ob 20. uri v avli osnovne šole Lucijan Seljak Stražišče. Vabljeni! ŽIVILA ŽIVILA Živila Kranj, trgovina in gostinstvo Cesta na Okroglo 3, 64202 Naklo objavlja prodajo rabljene opreme in različnega inventarja Po ugodnih izklicnih cenah so v prodaji točilni pulti, stenske in delikatesne trgovske vitrine s kompresorji, razni nevtralni elementi, police, mize in stoli, ipd. Prodaja bo potekala v sredo, 13.10., in četrtek, 14.10.1993, v skladišču v Naklem. Ogled je možen v ponedeljek, 11. 10., med 10. in 12. uro. Informacije tel. št. 47-122 int. 358 g. Gradišar, vsak dan od 6.30 do 8. ure. Zbornik Od ženskih študij k feministični teoriji NOVI ČASI ZA FEMINIZEM Ob finančni pomoči Urada za žensko politiko pri Vladi republike Slovenije in Študentske vlade Univerze v Ljubljani je te ^ kot posebna Številka Časopisa za kritiko znanosti izšel zbornik z naslovom Od ženskih Studij k feministični teoriji- Kaže, da v mladi slovenski državi posebnega posluha za tako imenovana ženska vprašanja ni posebno veliko. To navsezadnje govori tudi dejstvo, da bi v seznamu revij, ki bi se teoretično ukvarjale s tem pomembnim področjem pri nas, zaman iskali kakšno feministično revijo. Zato se pa kdaj pa kdaj zgodi, da "streho nad glavo" ponudi tudi kakšna druga revija, kot je to zdaj storil Časopis za kritiko znanosti. Časi, ko bo med publicistiko tudi kakšna samostojna feministična revija, so pač še pred nami. S tem pa seveda še ni rečeno, da na slovenskem knjižnem trgu ni feministične literature. Obilja ravno ni, še največ knjig s tega področja je na primer v zadnjih dveh letih izšlo pri založbi Krt. Zbornik je sicer brez krivde časopisa izšel z nepredvideno zamudo, medtem ko je bilo skoraj dveletno obdobje iskanja možnosti izida domala predvideno. Sicer pa se ve, da je Časopis za kritiko znanosti že poprej svoje strani namenjal Ženskim vprašanjem. Pri tem ni treba spregledati, da tokratna posebna izdaja Časopisa prinaša branje, ki bo zanimalo širok krog bralstva in ne le študente nekaterih naših fakultet, ki imajo v rednem ali pa izrednem študiju predmete s področja feminizma, ne nazadnje pa se s tem vprašanjem - predvsem empiričnimi študijami pri nas ukvarjajo nekateri inštituti. Prav gotovo gre za področje, na katerem smo v novonastali mladi državi šele na začetku. S spremenjenimi političnimi razmerami, so nastale tako pomembne spremembe tudi v družbi nasploh. Če je bilo prejšnje stanje mogoče .označiti z nekakšnim državnim feminizmom, ko je država več ali manj določala okvire ženskih vprašanj, pa se je feministično vprašanje danes nenadoma znašlo sredi sprememb in pojavov, s katerimi se ženske v malo starejših demokratičnih državah srečujejo že desetletja. Da gre zares šele za začetke, so pokazale pred časom dokaj razburljive razprave in tudi pravcate parlamentarne bitke okoli vprašanja abortusa. Prav glede razumevanja tega pomembnega problema m treba zatiskati oči pred tem, da so se stvari v primerjavi z že doseženim pred leti, obrnile na slabše. Tudi to, da se lahko v učbenikih osnovnih šol pojavljajo branja, ki prinašajo dva pogleda, moškega in ženskega, je v neki meri pokazatelj, da pravzaprav ni več (ali pa še ni) institucije, ki bi lahko glede tega kaj pomembnega premaknila. Tako pa sproti nastajajo orehi, ki naj jih meljejo teoretičarke feminizma, političarke in podobno. Ko se že omenja politika, ta ostaja še naprej moška domena, saj je žensko ukvarjanje s politiko pri nas prej izjema kot pravilo. Zahodne evropske države se sicer pri tem kaj dosti nad 13,5 odstotka žensk Filmsko gledališče DESET NAJBOLJŠIH Kranj - V jesenskem delu Rimskega gledališča Kino Kranj ponuja deset izbranih filmov, Id se bodo od vrteli v Kranju, Tržiču, skorji Loki in na Jesenicah od prihodnjega tedna naprej pa vse do začetka decembra. Že prvi film, ameriška zgodovinska, ljubezenska drama z naslovom Sommersbv z igralcema, kot sta Richard Gere in Jodie Foster obeta ne le odlično igralsko zasedbo, pač pa tudi zgodbo, ki gledalca drži v pričakovanju vse do presenetljivega in nepričakovanega razpleta. Tudi drugi film prinaša imenitno igralsko zasedbo. Michael Douglas se v Prostem padu, ameriški srhljivki, gre negativca, paranoika in histerika, ki pa s svojim reagiranjem na grozljive, absurdne in smešne resnice sodobnega ameriškega vsakdanjika kljub svoji brutalnosti ostaja razumljen in sprejemljiv črni junak. Samo tržiški in škofjeloški obiskovalci pa si bodo lahko ogledah ameriško kriminalko Red ročk west, ki jo je režiser John Dahl kljub neštetokrat povedani zgodbi znal povedati zanimivo in dobro. Kaj povedati o ameriški drami Reka poje mi poleg tega, da je dobil film oskarja 93 za fotografijo in za povrh še tri nominacije? Znani igralec in malo manj znani režiser Robert Redford v tem filmu z občutkom odgovarja na vprašanje, zakaj svojim bližnjim ne moremo pomagati takrat, ko pomoč najbolj potrebujejo. Filmska pripoved je oplemenitena s skoraj metafizičnim obravnavanjem narave, reke in z mirom, ki ždi v njej. Naključni junak je spet ameriški, vendar komedija, v kateri se pojavlja stan, dobn Dustin Hoffman ob Genni Daviš in Andvju Garcii. Dustin je mah prevarant in prekupčevalec, ki se ne sili v ospredje, toda nehote postane junak, ko iz ponesrečenega letala reši vseh 54 potnikov in z njimi slavno televizijsko reporterko, ki jo mimogrede Še okrade. Medijska proizvodnja nacionalnih junakov "made in America". Ne samo zaradi z oskarjem nagrajene Emme Thompson v filmu Howardov kot ne kaže zamuditi te angleške melodrame, pač pa tudi zaradi ostalih igralcev, kot sta Vanessa Redgrave in Anthony Hopkins, ter režijske taktirke Jamesa Ivorvja, ki večplastno in na prvi pogled enostavno zgodbo dveh družin in njenih protagonistov po romanu E.M. Forsterja pripoveduje očarljivo, toplo, mojstrsko. Za ljubitelje črne komedije popoprane z erotiko je narejen španski film Pršut, pršut, ki je pobral v Cannesu tudi vejico srebrne barve. Trije moški, tri ženske, biki, pršut, treskanje strel strasti, jemanje ljubimcev hčeram, sinovom, skratka vsi nekaj izgube, kar si želijo in dobijo, česar si ne želijo. Ameriška melodrama Orlando je nastala po romanu slavne Virginije VVolf (iz leta 1929), film pa prvenec režiserke, scenaristke, koreografinje in glasbenice Sally Potter. Orlando, najprej moški, potem ženska se v časovnem razdobju stotih let prebija skozi izkušnje ljubezni, politike, seksa, literature, materinstva... Eden najbolj čudnih spektaklov. Predzadnji film (zadnji je film presenečenja) je ameriška grozljivka Firma v režiji znamenitega Svdnevja Pollacka in z več kot imenitnoigralsko zasedbo: Tom Cruise, Gene Hackman, Jeanne Tripplehorn. Svet visokega biznisa ali kako prepoznati, kdaj je podjetje v rokah mafije. Tom Cruise, advokat s prihodnostjo pa vzame zadevo v svoje roke.... L.M. v politiki, kot je to v Sloveniji, niti ne dvignejo. Drugače pa je v državah severne Evrope, kjer so odstotki dvakrat ali celo trikrat večji. Kaj prinaša zbornik Od ženskih študij k feministični teoriji? Pretežni del zbornika prinaša prispevke s kolokvija z mednarodno udeležbo Ženske študije 91, ki ga je v Ljubljani organizirala skupina Ženske za politiko, dodani pa so tudi zanimivi prevodi in intervjuji. Kolokvija sta se takrat udeležili tudi dve znani teoretičarki s področja, ki zadeva ženska vprašanja: Lynne Segal, avtorica znanih knjig s področja feminizma in Denise Riley, avtorica knjige o zgodovini žensk. Z obema uglednima raziskovalkama je v zborniku objavljen intervju: dodan pa je še intervju z Jacvueline Rose, danes prav gotovo najprodor-nejšo m najdrznejšo raziskovalko s področja feminizma in psihoanalize. Zbornik prinaša tudi prevod besedila Sare Pommeroy o vsakdanjem življenju žensk antiki. Vsekakor bo za^!.. prebirati sociološke ženske s1"' dije, ki so jih za ljublja"^ kolokvij prispevale poleg,1 omenjene Segalove še MiD3^ Ule, Vlasta Jalušič, Milica AJ tič, Tanja Rener in Zal" Drglin. , Na zanimivo temo o zg0", vini žensk in antropologiji ?P£ lov pa v zborniku razmišljaj. Nada Pagon, Nataša \uriČ, T«" ja Mastnak, Jana Roškar Darja Zaviršek. Njihov skw prispevkov uvaja prevod g0*1' na kolokviju Denise Riley. B>* razmišljanja Sigmunda ffcU ( tega področja izdal že šest knjig. Sedma, Slovensko ali an£ic* Jia podnaslovom Priročnik za dobro slovenščino, se v prvem delu u*^« predvsem z jezikom kot poglavitno vrednoto in simbolom nar samobitnosti. Kot je na pogovoru ob predstavitvi knjige, ki ^Jfjjf, poleg avtorja udeležili tudi Janko Moder, Janez Sršen, Janez PJ" , Marjeta Humar in Alenka Golžančev, dejal Janez Dular, je slovense državni jezik v polnem pomenu besede, kljub temu da se država t ne zaveda povsem. Vsi udeleženci v pogovoru so bih namreč mn^de da je jezik potrebno zakonsko zaščititi pred vdorom angle>e Jjj Pnwlvi v nnmcni inu>n onHiptii in hApNcnv kirr nrftVft£lrrat Z8f*,i Golžančev, za dobro domače ime se je treba najbolj potruditi. Kot je prepričan Janez Gradišnik, ni samo poslovni in tehnični»j pobudnik in krivec vdiranja tujih izrazov v slovenšččino, temvečv tem složno sodelujejo vse stroke in vse družbene plasti. "Preden f*Jg javnost zavedela tega pojava, je že dobil take razsežnosti, da ga IaP ^ zajezi in odpravi samo še široko zastavljena dejavnost, v kateo moramo združiti vsi, ki se zavedamo, da je jezik poglavitna vredno* v Prispevek k tej dejavnosti naj bo tudi ta priročnik, ki je prav zar opisanega položaja dobil nekoliko izzivalen naslov, ki je m»'J predvsem kot "dramilo rojakom". , Sicer pa je priročnik ob tekstih, posvečenih problemu yd'jr*y|» angleščine v slovenščino, le dopolnjena izdaja jezikovnega P"r°TrjiT' Ali še znamo slovensko, ki ga je Janez Gradišnik napisal pred do & j desetletjem. V drugem, obsežnejšem delu, so tako tudi v sedanji jfg| po abecednem redu obravnavana tako imenovana "težavna me* sodobne slovenščine. M.A. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK z razpadom Iskre bi izgubili polovico od sedanjih 15 tisoč delovnih mest Usoda Iskre še vedno negotova V Iskri Holdingu čakajo, kako bo na njihove zahteve glede lastninjenja odgovorila slovenska vlada. Ljubljana, 5. oktobra - Če naša zamisel o lartmnsk^M preobUko^ Jfnju ne bo uspela, bo sistem Iskre razpadel, s tem*»J™«™ blagovna znamka in izgubljene tržne pozicije, najbo« "talne dele jSnih podjetij bodo pokupili tujd, ostalo bo propadlof t tem pa izgubVenih 7 do 8 tisoč od sedanjih 15 tisočplovnih mest v «*«emu Iskre, ie na tiskovni konferenci na ljubljanskem sejmu ^obne eStronike, dejal DUŠAN ŠEŠOK, predsedmk poslovodnega odbora Iskre Holdinga d-d. Ljubljana. Naš cilj je koncern evropskega formata, zato je lastninsko preoblikovanje zelo pomemben Proces, s katerim izgubljamo cas že tri leta, utegnemo pa še enega. Že marca letos smo se °ornili na državo, ki pa se je spretno izognila, saj smo dobili »e soglasje agencije za privati-^cijo, ne pa tudi vlade. Zdaj 8rno na vlado naslovili štiri zahteve, odgovor pričakujemo v. desetih dneh, prvi odzivi so *jcer pozitivni, vendar čakajo, je dejal Dušan Šešok, predsednik podvodnega odbora Iskre Holdinga. Domel iz Železnikov se je Že poslovil od Iskre, z oktobrom tudi Iskrine blagovne znamke ne uporabljajo več, zanimivo pa je, da 86 je s svojimi izdelki na sejmu elektronike predstavi v Iskrinem paviljonu. Poslavljajo se tudi kranjski Števci, ki so s Holdingom v sporu zaradi olagovne znamke. Sodišče je na prvi stopnji že odlomilo v korist Holdinga, Števci pa so se pritožili. Holding pa je na kranjskem sodišču vložil tožbo proti Števcem zaradi upor-. abe blagovne znamke, zah-\ leva 250 tisoč mark. Števci 4,5 zelo pomembno Iskrino Podjetje, po Šešokovih besedah ustavijo približno 20 °dstotkov Iskrinega izvo-?a, 70 odstotno prek Iskrine prodajne mreže. Odziv v podjetjih različen, odločilni čakajo Med Iskrinimi podjetji je odziv na zamisel o koncernu različna, nekaj odločilnih še vedno čaka, kar po Šešokovih besedah škodi zamisli o koncernu. Interesi po podjetjih so namreč različni, od ozko man-agerskih do managersko-de-lavskih. Vodstvo Iskre Holdinga zato skuša usodo Iskre doreči s pomočjo slovenske vlade, nan- {o so naslovili štiri zahteve. Če >odo uresničene, bo seveda koncern za podjetja veliko bolj vabljiv. Tako naj bi deleže, ki jih ima v Iskrinih podjetjih (Telekom, Ero, Feriti itd) državni sklad-za razvoj zamenjali za deleže sklada v koncernu, le-ta pa naj bi kot lastnik vstopil v ta podjetja. V sistemu Iskre naj bi ostali ostanki stečajnih mas in sicer tako, da naj bi jih sklad za razvoj vložil v Holding oziroma bodoči koncem. V sistemu Iskre naj bi ostala kupnina, ki bi se nabrala z notranjim odkupom podjetij. Omogočena pa naj bi bila postopnost lastninje-na, kar pomeni, podjetja ne bi čakala drug na drugega. Po šešokovih besedah naj bi slovenska vlada na te zahteve odgovorila v prihodnjih desetih dneh. Če jim bo koncentracija kapitala v koncernu uspela, računajo na 10- do 12-odstotni delež zasebnega kapitala, 40-odstotni lastninski delež naj bi imeli državni skladi, 48- do 50-odstotni delež pa bi z enotno delnico Iskre ponudili na domačem in tujem trgu. V prihodnje 28 proizvodnih programov V Iskri poteka projekt oblikovanja nove strategije, ki ga sofinancira vlada, stal bo 250 tisoč mark, ocenile pa ga bodo tudi neodvisne institucije. Na naše vprašanje, kakšen je Siemensov interes v kranjskem Telekomu oziroma v podjetju Iskra Tel, je Dušan Šešok odgovoril, da 48-odstotnega lastninskega deleža v Iskra Tel ne želi povečati, v skupnem podjetju pa si seveda želi dobrega kapitalskega partnerja. Ce bo Iskra Holding namesto sklada za razvoj postal lastnik Telekoma, se bomo pač namesto sklada morah pogajati z upniki. Koncem naj bi bil organiziran v obliki petih divizij: telekomunikacije, avtomatika, elektronski in elektromehanski sestavni deli, avtoelektrika ter elektronske naprave inaparati. Znotraj koncema bo tudi notranja in zunanja trgovina. V okviru petih divizij pa naj bi bilo 28 proizvodnih programov, ki jih zdaj temeljito preg- ledujejo in sicer njihov tržni položaj, tehnično tehnološko raven, kakovost itd. Oblikovanje nove strategije pa vsebuje seveda tudi nov razvojni cikel. Iskra je knjižno vredna 250 milijonov mark Po podjetjih zdaj potekajo cenitve. Ko bodo vrednosti znane, bo šele moč reči, kdo in s kakšnim deležem razpolaga. Knjižna vrednost Iskre Holdinga znaša približno 50 milijonov mark, podjetja pa so vredna od 150 do 200 milijonov mark. K temu pa moramo dodati še približno 50 milijonov mark, kolikor so knjižno vredna Iskri-na podjetja, katerih lastnik je zdaj Sklad za razvoj. Deset Iskrinih podjetij je v zadnjih dveh letih pridobilo certifikat ISO 9000, v Sloveniji pa jih ima 27 podjetij, Iskra potemtakem dobro tretjino. Iskra letno prijavi 12 do 15 patentov, kar je za naše razmere veliko, vendar na spodnji evropski ravni. Iskra je izrazito izvozno naravnana, lani je njena prodaja znašala 750 milijonov mark, od tega izvoz 450 milijonov mark. Ker so uvozili le za 150 milijonov mark, je presežek znašal kar 300 milijonov mark. M. Volčjak, foto: G. Šinik Svetovni dan turizma ![r&Qj> 8. oktobra - Z današjo okroglo mizo o promociji •Jonskega turizma, s sejo Glavnega odbora za leto turizma, s ""•kostnim koncertom in sprejemom na Ljubljanskem gradu, °omo v Sloveniji proslavili svetovni dan turizma. »V omizju, ki ga bo vodil minister za gospodarske dejavnosti dr. J?a^s Tajnikar, bo govora predvsem o strategiji promocije sioven*ir»~«----------:- gorskega turizma, promociji genskega turizma, o promociji „ esta Ljubljane, Portoroža in zdravilišča Rogaška Slatina. O l^jjnenu turističnega gospodarstva bo na razširjeni seji Glavnega ^ bora leta turizma najprej spregovoril predsednik vlade dr. Janez Vfnovšek. Po uvodni razpravi dr. Maksa Tajnikarja bo pregled t*edanjih aktivnosti v okviru akcijskega programa ob letu Pr nma m izhodišča za aktivnosti v prihodnjem letu podal j^jsednik Organizacijskega odbora za leto turizma dr. Marjan Zvečer, ob 19. uri, bo v Narodni galeriji slavnostni koncert ob lJuh°Vnem dnevu turizma, na katerem se bosta predstavila Novi L °'janski godalni kvartet in Ljubljanski kvartet, nato pa bo še preJem na Ljubljanskem gradu. VS. POLIKS podjetje lahke obutve, p.o. Žiri Strojarska ul. 12 Poraba elektrike bo v naslednjih mesecih narasla Prve kilovatne ure iz elektrarne Golica Kranj, 7. oktobra - V sredo, 6. oktobra, je slovenski elektroenergetski sistem dobil prve kilovatne ure električne energije iz vodne elektrarne Golica, saj je avstrijska družba Kelag umaknila razveljavitev pogodbe, potem seveda, ko je Slovenija plačala svoj delež. Problem so torej razrešili in Slovenija bo elektriko iz vodne elektrarne Golica prejemala naslednjih 99 let, dobave bodo odvisne od dnevnega usklajevanja oziroma od slovenskih potreb po pokrivanju konične porabe električne energije. V naslednjih mesecih bo poraba električne energije rasla, zato bo elektrika iz vodne elektrarne Golica prišle zelo prav. Septembra je poraba elektrike znašala 731 milijonov kilovatnih ur, kar je toliko, kot so načrtovali v elektroenergetski bilanci. V Elektru ocenjujejo, da bo oktobra zaradi mraza in ogrevanja z elektriko poraba narasla na 823 milijonov kilovatnih ur, novembra in decembra pa bo seveda še večja. Zanimiv je septembrski podatek, da so gospodinjstva in industrija, ki električno energije prejema iz distribucijskega omrežja, porabili 557 milijonov kilovatnih ure elektrike, neposredni odjemalci (železarne, tovarna dušika Ruše in tovarna aluminija Talum) pa 172 milijonov kilovatnih ur, kar je 6 odstotkov manj, kot so načrtovali v elektrogospodarstvu. razpisuje po sklepu delavskega sveta prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom doto&snih pogojev, izpolnjevati še "•»••dnk*; ' viaoka izobrazba čevljarske, ekonomske ali druge splošne smeri '3 krta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu aH ' vttia izobrazba čevljarske, ekonomske ali druge splošne smeri • 5 ktt delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu ^•ndat traja 4 leta. kandidate vabimo, naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim ^jenjepisom pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: POLIKS podjetje lahke obutve in, strojarska ul. 12, z oznako' ZA RAZPISNO KOMISIJO \ ZABREZNCA 1/0 64274 ŽnOVNrCA tel: 064 802 171 RAČUNALNIŠKA OPREMA - VREDNA ZAUPANJA osebni računalniki in note booki DTK, tiekahiki EPSON, mreini produkti NOVELL in IMC Netwont», diski m diskovna po*> CONNER ter MICROPOUS, ■S dfl^J grafične kartice in monitorji EIZO, r__^T^D^ varnostni batentaki napajalniki APC, \ »\©P^ zaž črtni rti rt POLAROID. faxmodemt AMT STAR INŽENIRING: Programski paketi za trgovce in gostince. programi za blagovno - materialno postova njo. Postav lov kompletnih informacijskih sistemov na bazi bkainrt mraž Novell, v sodelovanju s podjetjem LANcom Maribor Garancija, servis, brezplačna dobaval Kot uradni zastopnik l AN C OMA (nad 200 mrež po Sloveniji) na Gorenjskem, Ve* vbttno na prezantaclo, U bo v TOREK, 12. 10. 1993 V HOTELU ASTOfUJA - BLED med 9-15 ura Kje poznajo jeseniško jeklo, ali zakaj jeseniško jeklo v Rotomatiki Ali ima Slovenska jeklarska industrija sploh še kakšno prihodnost. Ne, tako piše dnevno časopisje. Podobne razprave tečejo tudi v drugih državah zahodne Evrope, predvsem v Nemčiji. Vendar strokovnjaki svarijo politike pred usodnimi odločitvami. Vprašajte porabnike, pravijo. Podobno bi lahko rekli tudi mi. Vprašajte porabnike jeseniškega jekla, kakšno je jeseniško jeklo, čigavo jeklo hočejo. Naj takoj povem, da je program jeseniške železarne, oziroma, njenega večjega dela ACRONI Jesenice že zelo ozek. Iz lastne proizvodnje (nove jeklarne) imamo le še pločevino in toplo valjane trakove, oziroma, kot končni izdelek hladno valjane trakove. Proizvodni program ie močno skrčen. Ne delamo več vsega, kot nekdaj. V glavnem le še tisto, kar je najbolj zahtevno, kar ima najvišjo ceno, kar prinaša tudi dobiček. V teh izdelkih je največ znanja iz preteklega dolgoletnega razvoja. Njih proizvodnja je mogoča, ker imamo moderno jeklarno s sodobno metalurško tehnologijo ter še dovolj moderno hladno valjamo (od leta 1975), v kateri pa tiči ogromno znanja in razvoja, in ki je ključni objekt dolgega proizvodnega cikla od starega železa, do plemenitega jekla, ki gre na trg kot hladno valjan trak. Med produkti, ki jih zelo dobro pozna slovenska predelovalna inudstrija, ki proizvaja majhne elektro motorje, tako imenovane kompresorske motorje za hladilno tehniko in preko nje vsa Evropa, zavzema posebno mesto ELMAG - jeklo v obliki hladno valjanih trakov za proizvodnjo lamel za te motorje. ROTOMATIKA, zelo uspešno podjetje iz Sp. Idrije, ki spada med največje proizvajalce majhnih elektro motorjev v Evropi je Eostala letos največji oskrbovalec svetovno znane firme »ANFOSS (5 milij. motorjev letno), z lamelami za elektro motorje. Njen delež znaša kar 70 odstotkov in če povemo, da je delež jeseniškega jekla v izdelkih Rotomatike 65-odstoten, Eotem je na dlani, da gre naše jeklo z izdelki Rotomatike preko lanfossa in tudi direktno po vsem svetu. Da bom bolj natančen: Največji del proizvodnje gre k firmi Danfoss v obliki motorjev, rotorjev in lamel. Na drugem mestu v izvozu Rotomatike so ZDA. K firmi FEDERS največjemu proizvajalcu klima naprav izvažajo elektro motorje za te naprave. Potem si sledijo Slovaška, Švedska, Velika Britanija, Tajvan in drugi. Železarna Jesenice, sedaj ACRONI preko ROTOMATIKE tekmuje s konkurenti Rotomatike: General Electric, Samsung, Gold Star, Electolux ter njihovimi dobavitelji jekla, kot so: British Steel, Usinor, Falck, Ilva in Vbest. Naj poudarim, kar so mi povedali v Rotomatiki. Motorji Rotomatike so absolutno konkurenčni v pogledu izkoristka električne energije. Dober izkoristek pomeni manjšo porabo električne energije in posredno manjše onesnaževanje okolja. To je tudi glavni razlog, da se Rotomatika uveljavlja na ameriškem trgu. Dober izkoristek elektro motorja, posredno tudi pomeni, da je izdelan tudi iz kakovostnega jekla, ki je bilo razvito in izdelano na Jesenicah. Zakaj je Rotomatika uspešna na svetovnem trgu, smo povprašali tehničnega direktorja Rafaela Kogeja in direktorja prodaje Iztoka Seljaka? Kar nekaj dejavnikov uspešnosti je. Na prvem mestu je kakovost, stabilnost v kakovosti, in minimum reklamacij. Predpogoj za uspeh je lastne razvoj novih proizvodov. Le z lastnim znanjem, je mogoče konkurirati na svetovnem trgu. Lahko rečemo, da smo jeklo ELMAG razvijali skupaj z Jesenicami. Fleksibilnost proizvodnje in tehnologije postaja danes vse pomembnejša. Zelo kratki dobavni roki, tudi do 14 dni, oziroma dobave "just in tirne" so pogoji za uspeh. In zakaj prav jeseniško jeklo v Rotomatiki?Kakovost in prilagodljivost njihovim zahtevam, pravijo. Razumljivo mora vsem kakovostnim in tržnim zahtevam odgovarjati tudi jeklo. Prednost Železarne Jesenice, kot pravijo v Rotomatiki, je prav v tem, da zelo hitro reagira na posebne specifične zahteve, da je njeno jeklo celo boljše od konkurentov in kar je tudi zelo pomembno leži najbližje Sp. Idriji, le dobrih 100 km je stran od nje. Letos bodo dobave samo te vrste jekla znesle 11000 t. Rotomatika začenja sodelovanje z velikim nemškim proizvajalcem asinhronskih motorjev ALCATEL SEL iz Landshuta na Bavarskem. Skupaj ustanavljajo Joint venture firmo v Sp. Idriji za proizvodnjo malih motorjev. Razgovori z ACRONI Jesenice za dobavo elektro pločevine za ta program že potekajo. Za Jesenice zelo pomembna je tudi proizvodnja drugih vrst z Si in Al legirane elektro pločevine. Za primer, prodajamo jo kar štirim Siemensovim tovarnam v Evropi. Leta 1988 in 1989 je vsa proizvodnja elektro pločevin dosegla 60000 t. Letos pa bo po Eadcu leta 1991 presegla 52000 t, kar je več kot polovica vseh apacitet hladne valjarne na Beli. Da je Železarna Jesenice s svojimi elektro pločevinami postala konkurenčna na svetovnem trgu, gre predvsem zasluga lastnemu razvoju. Če to pokažemo samo z zmanjšanjem watnih izgub pri ELMAG pločevini, kar je, kot smo videli, najbolj pomembne faktor pri izvozu v ZDA, potem so se te zmanjšale primerjalno leto 1985/1991 v povprečju od 3,06 na 2,46 H Watt pri 1,00 T v letu 1991, kar je velik dosežek. Kakovost in zanesljivost postajata vse bolj vrlini jeseniškega jekla. To pa sta tudi garanta, da bodo kupci še naprej zahtevali jeseniško jeklo. Jožef ARH guyni tehnoiog v ŽJ.ACRONI d.o.o. ^javtjene kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonskem roku GLAS A5\ M/4J/1l da sem neposredno sodeloval pri ponovnem nastajanju poklicnega o e(*ališča... Teatra se mestu enostavno ne da izpuliti, če je enkrat ie obstajalo." obe ° dve desetletji iivljenja z gledališčem je ^o/lem dolgo in po drugi strani kratko obdobje. pri^0' ker je bilo ves čas povezano z vztrajnim Pok? vanJem P° Ponovni profesionalizaciji nekdaj (pr l£n*ga gledališča. Kratko, ker se je iz nepoklicnega dok P°^P°klicnega) v poklicno gledališko hišo ^Qsu^n° Pre^ev^° komaj pred tremi leti. V vsem tem br J*j Matija Logar kot umetniški vodja gledališke hiše del ma dajal Prešernovemu gledališču tudi dobršen prg .sv°jega osebnega pečata. Vmes so nastajale ovro 0Ve' V- katerih je sodeloval kot dramaturg, kot sPorni na?taia^e so radijske igre, pa aforizmi in letos lan tU^ knjiga PeGe med včeraj in jutri, vsekakor gled*1^ Prispevek k razmeroma skromni slovenski Za svoje mje publicistiki. Letos avgusta je Matija Logar dolgoletno delo v gledališču prejel občinsko *&/«27*? druienje z eno odj^fr 5e Prav gotovo v vs°kem utripu pok-gega gledališča. Najbri ne hepfanlk.ati vašeg° odločil nebnega vpl\ k«kš* " »oiu£¥*ne8a VP"V<* v raz-V kf2removega gledališča. mt» em smislu se Je ta boiJoZia1r mnenJu naj- "VnP • atrrWfJe bil' ^eda. Vendar je m0sfera. ki nastaja pri tem medsebojnem vplivanju umetniškega vodje na delo gledališča - in tudi obratno - lahko kaj različna, včasih dobra, sprejemljiva, včasih nemogoča. V veliki meri to atmosfero ustvarjajo prav odločitve umetniškega vodje. Imel sem srečo, da sem nekatere stvari v tako dolgem obdobju vendarle uresničil. Načrti niso bili le moji, pač pa skupni. Mislim na prizadevanje za ponovno vzpostavitev gleda- lišča. Desetletja traja, da se enkrat "ukinjeno" gledališče lahko znova uvrsti med poklicna gledališča. Za kranjsko vemo, da je trajalo kar trideset let. Koliko je bilo to povezano z menoj? Nekaj prav gotovo. Lascivno bi bilo zdaj reči, da ni bilo..." Vsako gledališče ima svojo značilno podobo, s katero se pomembno loči od drugih gledaliških hiš. Ali je podoba Prešernovega gledališča nastajala v daljšem obdobju, ali ste gledališki delavci Imeli ie takoj zamisel in jo postopno tudi uresničevali? Mislim na uprizarjanje slovenskih dramskih slovenskih novitet, kar je bila in je še kranjska posebnost ie vrsto let. "Vizija razvoja gledališča je bila pravzaprav dokaj preprosta - v doglednem času doseči ponovno profesionalizacijo. Načrt se je uresničeval, to nam je vsem zdaj popolnoma jasno, skozi repertoarni načrt gledališča. In skozi uprizoritve tega repertoarja. Izkoristil in izkoristili smo "vmesnost" kranjske gledališke hiše in izsilili "priznanje" ter nove, boljše pogoje Gledališču. Odločitev za trdo ustvarjalno delo je bila naš edini zaveznik. Nismo se predali vsesplošnim špekulacijam po iskanju političnih botrov. "Vmesnst" kranjskega gledališča je ustvarjala prostor netradi-cionalnemu tipu institucionalnega gledališča." V mislih imate gotovo le drugačno organiziranost gledališkega dela? "O tem sem začelgovoriti nekako pred tremi leti. Gledališče pač ne more in ne sme biti "zaprto", tako kot so gledališke hiše bile in so deloma zaprte še danes. Gledališče mora biti predvsem produkcijsko središče za gledališke uprizoritve. Mislim, da se bodo gledališča na Slovenskem v prihodnje razvijala tudi v tej smeri." Na to se navezujejo tudi ideje, po katerih slovenska gledališča sploh ne bi imela več stalno zaposlenih igralcev?Je to v naših razmerah uresničljivo? "Nekateri se nad tem navdušujejo, drugi so skeptični. Morda bi bila ustreznejša 'mehkejša' varianta, s katero bi se izognili posledicam za mnoge resnično tveganega položaja "svobodnega" statusa igralca. Morda bi Kazalo zagotoviti minimalne dohodke vsem umetniškim ustvarjalcem v gledališču ali v Nadaljevanje na 12. strani Nadaljevanje z 11. strani umetniških poklicih sploh. Ostali dohodek pa naj bi bil odvisen od njihovih sposobnosti." Prešernovo gledališče Kranj se kot nekakšen producentski center obnaša ie sedaj. Že kar nekaj sezon posamezni gledališki projekti nastajajo ob sodelovanju gostujočih gledaliških ekip - seveda v razmerah, ki jih dovoljujejo razpoložljiva finančna sredstva in tudi sam prostor. Taka oblika se ne pojavlja samo v kranjskem gledališču... "Statusna narava kranjskega gledališča v preteklosti pogojuje trenutno organizacijsko specifiko v primerjavi z ostalimi našimi poklicnimi gledališči. Ministrstvo za kulturo, ki nas financira približno tretiinsko (dve tretjini daje občina), svoj finančni delež pogojuje z odločitvijo, da se v Kranju ne ponovi poznani vzorec naših gledališč. Gre seveda za gledališče, ki je sposobno ustvarjati brez številčno glomaznega kolektiva vezanega na nedoločen čas..." V kranjski gledališki zgodovini boste zapisani prav gotovo zaradi svojega vztrajnega prizadevanja za poklicno gledališče. Toda ali je bitka, izraz prav gotovo ni pretiran, tudi dokončno dobljena? "Če bi se primerjali s tako ustanovo, kot je recimo ljubljanska Drama, potem bi lahko rekel, da bitka ni dobljena. Tudi nikdar ne bo, ker kranjsko gledališče pač ne dela po modelu Drame. Gledališki standardi se v posameznih gledališ- kih centrih med seboj razlikujejo, drugačni so v Mariboru, Ljubljani, spet drugačni v Novi Gorici in v Kranju. Prepričan sem, da je gledališče v Kranju nevralgična točka, zaradi katere je pravzaprav bilo mogoče poklicno gledališče ponovno vzpostaviti. Gledališka sled je bila v Kranju tako močna, da je nobena oblast, kakršnekoli 'barve' naj bi že bila, gotovo ne more izbrisati. Gledališče je seveda mogoče "ukiniti", če se mu odvzame financiranje, vendar pa bodo sledi ostale in okoli njih bo spet prej ali slej zraslo gledališče. Gledališče se mestu enostavno ne da izpuliti, ostane v njegovi podstati... Imel sem srečo, da sem neposredno sodeloval pri ponovnem nastajanju. Očitno mora biti nekdo, ki zna biti sitno vztrajen... Ne gre pa zgolj za sitnost, za prizadevanje od danes do jutri, pač pa za projekt. Projekt, ki ni nabit le s strastjo, to je pač premalo za teater in umetnost sploh, pač pa je vsekakor pomembno še eksistenčno hotenje. Pri nas in okoli nas je bilo v teh letih kar dosti vsega tega..." Se je zdaj izkazalo, da ste imeli prav, ko ste nekdanji amaterski igralski skupini v gledališču dejali, naj 'gre čez cesto' igrat? Po tem izreku ste postali legendarni med ljubiteljskimi gledaltščntki in celo 'zaslužni' za nastanek amaterskega Gledališča čez cesto? "To sploh ni res. Nikdar in nikoli nisem nikogar pošiljal čez cesto, to je izmišljotina, s katero so nekateri hoteli konflikte z menoj in z gledališčem. Na ta led nisem hotel stopiti. Res pa je, da nekaterih stvari pod streho Prešernovega gledališča enostavno nisem dovolil. Me pač ne zanima neznanje, ki se hoče prodajati za avantgardo. Že takrat je Prešernovo gledališče ustvarjalo kot produkcijski center. Obstajalo je kot ustanova brez stalne, lastne igralske ekipe." Kot umetniški vodja Prešernovega gledališče ste se veliko ukvarjali z odkrivanjem slovenskih še neuprizorjenth tekstov. Kopico zanimivih in nekoliko pozabljenih dram je zagledalo odrske luči prav na kranjskem odru. Stalnice Tedna slovenske drame -krstna uprizoritev domačega gledališča - le nekakšna logična posledica tega vašega raziskovanja. Nekateri teksti so bili dokaj temačnega značaja. Se je zdaj gledališče ie otreslo te rekli bi lahko ene od značilnosti? "Gledališče ni slaščičarna. Morda je bilo v vsem dosedanjem repertoarju kranjskega gledališča res nekaj "temačnih" uprizoritev, ni pa mogoče reči, da niso bile zanimive. Ze dolgo pred govorjenjem o spravi, smo postavili na oder drame, ki so načenjale to in tudi druge teme. Za take poteze je bilo potrebno dovolj poguma ter nepoliti-kantsko obnašanje uprizoritel-jev. Pregled repertoarja pa dokazuje, da je bilo gledališče stalno naklonjeno tudi komediji. Razlika med današnjim in včerajšnjim gledališčem ni toliko v izboru posameznih tekstov, pač pa v uprizoritvah. Predvsem zaradi igralskih kreacij, seveda ob dobrih režijah, so uprizoritve boh odmevne. Verjetno si je težko predstavljati našo upnzritev Kdo se boji V. Woolf v amaterski zasedbi ter z enakim uspehom." V zadnjih dveh sezonah so gledalci resnično ponovno odkrili Prešernovo gledališče. Nekatere odmevne predstave so ne samo privabile občinstvo na reprize, pač pa se je povečalo tudi število abonmajskih predstav. V kakšni meri tako veliko zanimanje za gledališče vpliva na repertoarnt načrt, če sploh kaj? "V določenem smislu že. Čeprav se lahko odzove na povečano zanimanje le z določenim zamikom. Gledališče, tudi naše, se recimo danes pripravlja že na repertoar v sezoni 1994/95, vmes bo še sezona, ki se v tem mesecu šele začenja. Moč odmevnosti pač z vsemi posledicami nenehno visi nad gledališko hišo. Cilj ostaja pa vedno nespremenjen - ponuditi kvalitetne predstave gledljive za širok krog občinstva." Ali nimajo manjša gledališča, kot je Prešernovo, določene prednosti, saj lahko hitreje reagirajo na gledališko dogajanje. Zijaha Sokolovića in njegovo odmevno monodramo ste v Kranj pripeljali na oder ie pred leti, sele zdaj pa na primer nastopa v Ljubljani, menda celo v abonmaju za to sezono. Alt mora Imeti umetniški vodja tudi instinkt za vse, kar bo za druge šele postalo aktualno? "V osemdesetih letih sem si prizadeval za predstavitev uspešnih monodram tudi tistih z igralci iz takratnega jugoslovanskega gledališkega dogajanja. Tako ie prišel v Kranj igrat Zeljko Vukmirica imenitno Zgodovino moje neumnosti, odigral je ves abonma v neslovenskem jeziku, za kar je bila potrebna vsekakor obojestranska civilna korajža. Prvikrat se je zgodilo, da je občinstvo še uro po predstavi čakalo igralca, da so mu lahko izročili osebna darila. Vsekakor frenetičen us- ?eh. Potem je nastopil Ljuba adič, za njun pa Sokolović. Vsak po svoje je pripovedoval svojo zgodbo. Sokolović in Vukmirica imata nove uprizoritve in mislim, da bi jih bilo vredno videti tudi na kranjskem odru." Ali se gledališka vznemirljt-vost, brez katere bi bilo najbrž teiko vztrajati v ne vedno najlažjih pogojih dela v gledališču, z desetletji kaj izgublja? "Nasprotno. Mislim, da se celo povečuje. Nekoliko se sicer spreminja, vendar pa nikakor ne plahni. Povečuje pa se zaradi odgovornosti do dela, večja je tudi selektivnost, ki pa ne pomeni nujno tudi boljših izborov predstav in podobno. " V spomladi izdani knjigi PcGe med včeraj in Jutri ste kritično in kronološko obenem zajeli dve desetletji kranjskega gledališkega utripa. Ali ste zdaj obrnili list in ie pišete kronologijo tretjega desetletja v gledališču? "Teksti so nastajali sproti, šele kasneje je iz tega nastala knjiga. Tudi zdaj nastajajo zapisi, opombe, pripombe, morda bo kaj tega za knjigo, tega še ne vem. Vsekakor se mi zdi, da je to koristna zadeva, kajti nič se tako ne pozablja kot odrska umetnost in tudi tisto, kar se dogaja okoli odra in za njim. Zgodovina gledališča, gledaj' kega dogajanja je pač pofreW> za vse, ki si morda domišljaj ' da se gledališki vek z njihovi«" nastopom šele začenja. O08^ tudi gledališki včeraj. Sam leta 1975 dobil gledališko puščino, nisem začel delati » nič." Poleg svojega rednega delo J gledališču imate še dovM energije, da pišete gledali**' tekste tudi sam L Vaša komorna komedija Kar smo napl0$' kali - to imamo je v rep^ toarnem načrtu za letos. **' šete tudi aforizme... "Vse je del življenja, ki jc ' recimo - pogojeno z urnem1?' kim ustvarjanjem. V predalu J nemalo osnutkov. Kljub sv°ly nerodnosti, sem reden samo _ pisanju aforizmov. Kakšna stva v predalu morda ne bo niko* "dočakana". Teden slovenske drame gotovo spodbuja slovenske uf? matike; so moine še dodat*1 spodbude? "Največja spodbuda za novo dramsko besedilo je uspeš11' uprizoritev. Po letih inertne^ tarnanja, da je slovenska matika oziroma, da so upriz0^ itve slovenske dramatike krizi, smo letos priče ponovn6" mu prebujenju. Mislim, da W natečaji dodatna spodbuda »■ dramatike. Glede na UJJJJJ lanskoletne komedijske upn' zoritve že celo leto sitnanjn-da bi moralo Prešernovo gled*' lišće razpisati natečaj za s,c*j vensko komedijo. Pravično bilo, da bi vsaj del sredst«v komercialnega uspeha lansk0^ letne komedije investirali nova besedila. Potrebne s*j investicije v ustvarjalnost. to je smiselno - in dolgoročno- I Damir Globočnik LOJZE DOLIN AR (1893 -1970) Pred sto leti je bil rojen kipar Lojze Dolinar, ki zavzema pomembno mesto v pregledih slovenske umetnosti našega stoletja. Njegova spominska zbirka je od leta 1966 na ogled v Mestni hiši v Kranju. Lojze Dolinar je bil rojen 19. aprila 1893 v Ljubljani, kjer je preživel otroška leta. Po osnovni šoli je obiskoval kiparski oddelek umetnoobrtne šole, ki jo je dokončal leta 1910. Z obljubo, da bo dobil štipendijo, se je istega leta odpravil na Dunaj in tam opravil sprejemne izpite na likovni akademiji. Ze po prvem letniku se je vrnil v Ljubljano, saj je študij nameraval nadaljevati v Munchu. Enako kot Dunaj, kjer je arhitekt Jože Plečnik predstavljal pomembno ime in kjer je kot kipar naravnost blestel Ivan Meštrovič, ga je namreč pritegnil Munchen, zibelka slovenskega modernega slikarstva, kjer so se še pred komaj nekaj leti zadrževali Rihard Jakopič in drugi impresionisti in kjer je imel Anton Ažbe znano slikarsko šolo. V Munchen se je napotil skupaj s prijateljem karikaturistom Hinkom Smrekarjem, a le-ta brez materialne varnosti, ki Dolinarju, ki je izhajal iz revne družine ljubljanskega peka, ni bila zagotovljena, in še zlasti brez Ažbeta in impresionistov zanj ni bil več zbirališče slovenskih umetnikov, zato se je moral kmalu vrniti v Ljubljano. Po zaslugi Riharda Jakopiča si je v Jakopičevem paviljonu uredil zasilni atelje in v Jakopičevem paviljonu leta 1913 pripravil samostojno razstavo. Velike spremembe je Lojzetu Dolinarju prinesla 1. svetovna vojna. Po letu 1918 se je kot mlad umetnik namreč moral vživeti v resničnost države SHS, ki je bila v marsičem drugačna, kot so si Preporodovci, med njimi tudi on, zamišljali svobodno domovino. Zaradi pomanjkanja kiparskih naročil je leta 1920 odšel v ZDA na obisk k bratu, kjer si je priskrbel začasno delo. Pomagal je v ateljeju znane ameriške kiparke Malvine Hoffman. Zaradi bolezni je svoje bivanje v ZDA moral prekiniti že na začetku leta 1921. Po vrnitvi v Ljubljano se je odločil, da se bo preživljal predvsem z javnimi naročili. Ze v prvem povojnem desetletju mu je uspelo realizirati ali sodelovati pri veliki većini večjih javnih kiparskih del. Leta 1932, ko si je svoj gmotni položaj že izboljšal, se je preselil v Beograd, da oi bil tako bližje velikim naročilom, ki si jih je tudi v novem okolju do neke mere uspel pridobiti. Leta 1944 so mu Nemci zasedli hišo v Beogradu, požgali inventar in uničili vrsto osnutkov kiparskih del. Po 2. svetovni vojni je živel v Beogradu, potem pa izmenoma v Kranju in v Ičićih. Med 1946-1959 je poučeval kiparstvo na beograjski likovni akademiji. Leta 1953 ie bil izvoljen za dopisnega in leta 1970 za rednega člana SAZU. Leta 1958 mu je Moderna galerija v Ljubljani priredila obsežno retrospektivno razstavo. Leta 1959 je dobil naročilo za spomenik revolucije v Kranju, ki ga je izdelal v beograjskem ateljeju. Atelje je nato prodal in se s kranjsko občino dogovoril za gradnjo razstavnega paviljona, kjer naj bi bila na ogled dela, ki jih je podaril občini. Za paviljon je sam grispeval izkupiček od prodaje svojega ateljeja v eogradu. Leta 1966 je sporazumno z Dolinar-jem kranjska občina podarjena dela postavila kot stalno zbirko Galerija Dolinar v spodnjo in zgornjo vežo prenovljene Mestne hiše in kiparju zgradila manjši atelje s stanovanjem na Rotarje- vi 4 v Kranju. Kot najvišje priznanje za življenjske dosežke je leta 1969 prejel Prešernovo nagrado. Umrl je 9. septembra 1970 v Ičićih, kamor se je vse pogosteje umikal zaradi bolezni Število Dolinarievih kipov, če vključimo tudi figuralne plastike, ki so del večjih kiparskih kompozicij, se giblje okrog 600. V Kranju je predstavljena le slaba desetina skorajda nepregledne celote. Velika ustvarjalna energija si je v njegovem primeru podala roke s tehnično virtuoznostjo. Javni spomeniki, arhitekturna plastika, kipi za razstave in za zasebne naročnike, vse od portretov, aktov in figuralnih kompozicij in male plastike - vse tO je nastajalo v njegovem ateljeju nepretrgoma skorajda šest desetletij. Dolinarjev opus je poznavalka njegovega dela dr. Spelca Čopičeva v leta 1985 izdani kiparjevi monografiji razdelila v več celot: mladostna dela do konca 1. svetovne vojne, medvojno obdobje, ki zaradi obsežnosti obsega tri ločene sklope (arhitekturno plastiko, spomenike in ateljejsko razstavno kiparstvo), ter povojno obdobje. Ne glede na to, da se je že na začetku svoje ustvarjalne poti odločil, da realističnega izhodišča svojih del ne bo nikoli zapustil, se je Dolinar pri svojem ustvarjanju znal suvereno odzivati na mnoge tudi aktualne pobude modernega evropskega kiparstva. Kot kipar je Lojze Dolinar dozorel že izredno zgodaj. Ze kip Matije Gobca iz 1913, ki sicer ni ohranjen, nam priča o veliki samozavesti mladega kiparja, ki se je čutil sposobnega lotevati se tudi najzahtevnejših nalog. Oblast je ob nastanku kipa menila, da bi bil Gubčev kip lahko tudi povod za socialne in nacionalne nemire, zato do postavitve kipa na javnem prostoru, za katerega je bil zasnovan, ni prišlo. Dolinarjevo kiparstvo se je sprva iz umetnikovega študijskega akademskega realizma močno približevalo ekspresionizmu, ki se je ob Gubčevem kipu najbolj pokazal v nagrobnem spomeniku Janezu Evangelistu Kreku. Spomenik, ki ga je Lojze Dolinar zasnoval v letih 1917-1918, a je bil odkrit šele 1920, mu je odprl pot do nadaljnjih spomeniških naročil. A od ekspresio-nističnega preoblikovanja naravnih telesnih značilnosti upodobljencev (značilna je plastika Mladost (Dekle) iz 1925) se je Dolinar vedno bolj umikal v monumentalni realizem. Ne najdemo ga več v Klubu mladih leta 1922, med kiparji Francetom in Tonetom Kraljem, Ivanom Napotnikom in Tinetom Kosom. Tako se je na začetku tridesetih let Dolinarjevo kiparstvo začelo vedno bolj umirjati v realistični maniri, saj so svoje namreč prispevala tudi številna javna naročila, pri katerih se je moral vsaj do neke mere podrejati tudi zahtevam naročnika. Dolinar je bil v medvojnem obdobju tudi zmagovalec [>ri veČini javnih natečajev, pogosto tudi izvaja-ec, s preselitvijo v Beograd pa je nameraval število svojih spomeniških naročil še pomnožiti. Prvo veliko Dolinarjevo spomeniško naročilo je bil spomenik Dijakom vojakom v Skopju leta 1935, ki je bil prav tako kot dva druga Dolinarjeva spomenika, spomenik kralju Petru I iz 1929-31, ki je stal pred ljubljanskim Magistratom, in spomenik Aleksandru I v parku Zvezda v Ljubljani, med 2. svetovno vojno uničen. Bolj kot s kiparji svojega časa (Ivan Napotnik, ekspresionista France in Tone Kralj, Tine Kos, Peter Loboda, France Goršc, Karla Bulovčeva, Boris in Zdenko Kalin, Karel Putrih, Frančišek Smerdu) se je družil s slikarji in književniki, čeprav ie kot večina naših kiparjev prve polovice 20. stoletja zasledoval težnje po poudarjenem JANEZ DOLINAR: Rihard Jakopič, kraški marmor vsebinskem izrazu, ki ga prinaša le do neke mej* modificirana zunanja podoba upodobljene • Rihard Jakopič, osrednja osebnost slovenske^ modernega slikarstva, je bil njegov zaščitnik večkratni model. Poteze Riharda Jakopič« J Rripisal tudi kipu kralja Matjaža in ga skril v Iojzesa iz leta 1927 na pročelju Narodne 3 univerzitetne knjižice. Dolinar je ustvaril vrsto prepričljivih upodobitev Riharda Jakopi J saj ni nikoli pozabil, da mu je" prav prV slovenskih modernih likovnih umetnikov zagm tovil prvi zasilni atelje. Dve najbolj Jakopičevi upodobitvi, monumentalen čev portret iz 1928-30 in zasnova nerealizirane^ Jakopičevega spomenika (Skica za spon»ery Riharda Jakopiča) iz 1946 sta vključeni kranjsko zbirko Dolinarjevih plastik. Prva Dolinarjeva kiparska dela ob ekspresion^ mu izpričujejo tudi velik vpliv Ivana M^^vjje hrvaškega kiparja, ki je izšel iz bogate tradic J dalmatinskega kiparstva v kamnu in kamnosf ^ va. Lojze Dolinar je Meštrovičevi vitalnosti\ suverenosti v osebnoobarvanem monurnen1* nem kiparstvu sprva povsem podlegel, kot np tudi France Gorše, saj je v Mestroviče^. kiparskem mitu do neke mere videl 1 uresničitev nacionalnega programa. Dolina^ v narodnem programu sodeloval tudi s P°^\ Nadaljevanje na 17. 13.STRAN • GORENJSKI GLAS Jjnes bodo občasno padavine, prav w <*' to«o jutri, za nedeljo pa nam vremenoslova napovedujejo oblačno vreme, vendar brez padavin. Lunine spR€tfeiB€ £ Danes bo ob 20.35 nastopil zadnji krojec^^ "> po Herschlovem vremenskem ključu Pomeni, da bo lepo ob severu ali zahodniku m dež ob jugu ali jugozahodniku. Gorenjski glas in Pioma Bled - nagradna nanizanka MIKLAVŽEV RAČUNALNIK Oo Miklavža boste v Gorenjskem glasu lahko sodelovali v nagradni nanizanki, ki jo pripravljata GORENJSKI GLAS in PIOMA BLED skupaj s Pokrovitelji posameznih kol v nanizanki. Nagradna igra je vsakič arugačna, v njej sodelujete a pravilnim odgovorom (ki ga pošljete na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, Zoisova 1). V nagradni nanizanki »odelujejo tudi vsi kupci v trgovini podjetja PIOMA Bled v času od 14. '•ptembra do 3. decembra z nakupom nad 1.000,00 tolarjev. Vsak Pravilni odgovor v posamezni uganki konkurira za eno od nagrad *~ pvitelja uganke + v končnem žrebanju Se enkrat za MIKLAVŽEV 'UNALNIK, ki ga podarja Pioma, in druge lepe nagrade. POKROVITELJ IV. KROGA NANIZANKE avtotehna .Nagradno vprašanje v IV. krogu: Kolikšen J« tržni delež CANON fotokopirnih strojev na slovernskem tržišču? a/35% b/55% c/80% Nagrada v IV. krogu: 10 (deset) žepnih kalkulatorjev, darilo AVTOTEHNE d.d., Ljubljana. Pravilni odgovor napišite na dopisnico in jo vključno do torka, ;2. oktobra 1993, pošljite na: Gorenjski glas, 64000, Kranj "Miklavžev računalnik"). Na nagradno vprašanje o CANON telefaksih na navadni papir v III. Krogu smo prejeli zajeten kup odgovorov - nekaj je bilo sicer n«točnih in nepopolnih, večidelpa ste bralke in bralci Gorenjskega f«sa seznanjeni z dosežki CANON tehnologije: telefaksi z oznakami 770, L 700 in B 200 ne potrebujejo več dragega termoaktivnega Papirja za svoje delovanje, temveč jim zadošča navadni papir! Vse te l'Pe telefaksov prodaja PIOMA Bled. Prav tam čaka nagrada Avtotehne d.d. v III. krogu - odličen fotoaparat Canon PRIMA JUNIOR nagrajenko KARINO NAGODE z Jesenic, Tomšičeva 106. vsi ostali pravilni odgovopi pa čakajo v bobnu za finalno črebanje (ravno tako pravilni odgovon iz I. in II. kroga). HOH1A ZAUPANJE V KAKOVOST Ljubljanska 13/a Bled tel./fax 064/77-426 Pooblaščeni prodajalec Canon i, Jj9a oddaja KRIŽKRAŽ bo na prvem programu TV Slovenija ,u!p. v soboto, 9. oktobra, ob 20.30. Ofll0^8 križanke bo strip, med reševalce s pravilnimi rešitvami pa bo slednji ^y razdelil nagrade v vrednosti: g* nagrada: 71.000 TOLARJEV £"9a nagrada: 42.500 TOLARJEV nagrada: 28.500 TOLARJEV fJ^Banko z vpisano rešitvijo in svojim polnim naslovom pošljite v beli ali "53 kuverti običajne velikosti na naslov: DbJ/ Slovenija, oddaja Križkraž poštni predal 380, 61001 Ljubljana Na [^»ko ovojnico napišite KRIŽANKA. Pri v novembrski oddaji bomo poštovali vse rešitve, ki bodo na TV najpozneje do srede, 20. oktobra 1993. ^JUTRIŠNJI KRIŽKRAŽ JE REDAKTORICA MIŠA MOLK ^JAVILA TEMO "STRIP-: nej^riP te, ko prvič stopiš vanj, zastrupi, al pa te za vselej pusti zunaj", tako se delimo na poznavalce in ljubitelje stripov in na tiste, ki jih je strip ravnodušne. Čeprav je od njegovega razcveta pri nas minilo let, je strip ^no del sodobne masovne in medijske kulture. bi f*jy^ čas 06 teče tako hitro, kot se zdi. Verjetno ga ni med nami, ki se ne drj^proirijal Zvitorepca, saj so se pred trafikami, kamor strip tudi sodi, "njaii ob nakuDovaniu Mustrovih Doaruntavščin. Zakai kioski? Zato. ker ie jjo^'M« zaioi rvavDoja npca in rraeco peso se verjetno se spominjate, ne tega pa smo končno dobili tudi slovenski prevod tako rekoč kultnega »u ^ev"n'h stripov smo kasneje videvali simpatične risanke pa tudi čisto ta * filme, kot so Superman, Batman, Barbarella, itd. V oktobrski oddaji bomo predstavili nekatere avtorje stripov in nam najbolj znane e junake, ki so iz pustolovskih zabavnih zgodb zašli tudi v vsakdanje 1 Bost je zdaj ih letih, verjetno pa je strip zanj še vedno sedanjost. □□nem MM Duhovitost, ki vedno vžge Klemen Košir je pravi sin svojega očeta, ki ga Jeseničani prav dobro poznajo, širši slovenski javnosti pa je postal znan kot odličen pripovedovalec vicev v televizijskih oddaji Nedeljskih 60. Jeseničani, še posebej tisti, ki so zvesti amaterskemu gledališču Tone Čufar, prav dobro poznajo jeseniškega igralca Klemena Koširja, ki je v jeseniškem teatru že od mladih nog. Kako tudi ne, saj je sin znane in imenitne jeseniške igralke Tatjane Koširjeve, ki mu je znala približati oder in igralstvo. Odrasel je med zelo dobrimi jeseniškimi igralci: ob Veri Smukavčevi in drugih. Klemena smo videli v številnih vlogah in igralskih likih, od njega pa vendarle kar podzavestno pričakujemo, da bo najboljši v humornih in komičnih situacijah... V igralskih krogih ga zatorej dobro poznajo in cenijo, širši slovenski javnosti pa je vendarle postal znan šele tedaj, ko se je pojavil na slovenski televiziji, v oddaji Nedeljskih 60. V treh oddajah je gladko premagal vse svoje konkurente in -gremo stavit' - da mu bo tako dobro šlo tudi naprej. Ni kaj -Klemen je prava poživitev oddaje in dobro se mu vidi, da mu nastopanje ni tuje. "Seveda sem vesel, da so moji vici, ki sem jih povedal na televiziji, tako vžgali in da so se gledalci odločili zame. V teh oddajah prav uživam, vica, s katerim se bom pojavil naslednjič, pa seveda ne morem povedati..." se smeji Klemen. "Na mojega očeta sem bil vedno zelo ponosen, prav zato, ker je bU v svojih dovtipih tako neposreden in je ljudem na razumljiv in pravi način povedal domislice m vice. Videl sem, kako je bU med preprostimi ljudmi popularen, radi so ga imeli... Seveda bo veljal tisti pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, in da imam nekaj te njegove neposrednosti in Uudskosti tudi sam. Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločil za igranje in za oder. Rad imam jeseniški teater in rad sem s prijatelji in soigralci, saj se zelo dobro razumemo. Mislim, da amatersko gledališče na Jesenicah ohranja svojo kvaliteto in sloves, ki so mu ga dah številni odlični igralci prejšnje generacije, od katerih smo se mlajši veliko naučili..." Klemen Košir je čisto zares pravi sin svojega očeta, prava "pojava" ki vžge s svojo odlično igralsko mimiko, vžge pa tudi zato, ker kot igralec dobro ve, da vsako sprenevedanje na odru ali pred televizijsko kamero gledalec hitro zazna in odklanja. Zato se vicu, ki ga pove Koširjev Klemen, moraš od srca nasmejati: ne le, da praviloma izbere vedno dobrega, tudi v čisti gorenjščini ga zna udarno povedati • in tako zazveni, Če je treba, še bolj robato, gledalcem in poslušalcem pa gre seveda še bolj na smeh.... D.Sedej Prvi pokal Gorenjskemu glasu - Odkar Je Gorenjski glas pokrovitelj mladih nogometašev Oralne, se uspehi vrstijo. Prvi pokal so mladi nogometaši osvojili predvčerajšnjim v finalu gorenjskega mladinskega pokala, kjer so s 3:1 premagali večnega tekmeca Jelen Triglav. Gorenjski glas Crelno sta krasila dobra telesna pripravljenost In borbenost, uvrstitev med devet najboljših slovenskih mladinskih moštev pa je velik uspeh. V članskem finalu pa so Leščani premagali Jesenice a 3 :1. Mladinci Creine Gorenjskega glasa, njihov kapetan Boris Verblč je ie iskan Igralec med prvoligaši, je pa tudi član olimpijske reprezentance Slovenije, so zmagali z zadetki Markija, Sabljaka in Božiča. Prvi pokal so mladinci poklonili svojemu pokrovitelju, Gorenjskemu glasu.Slika G. Sinik IAVTOTRADE Kranj, Ljubljanska 22 T e 1 2 2 3-276 Avtomobili LADA krediti š»sre$ Cene do registracije: Samara od 10.400 DEM Karavan 9.490 DEM NIVA 12.200 DEM Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi Kjer sonce ne spi Piše: Igor K. "Spaček ni le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjavil neki Francoz in ponovil prenekateri lastnik Citroena 2 CV, avtomobila, ld ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo že 45 let, od daljnega leta 1948, ko je bil le-ta prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček je, razen malenkostnih sprememb, do vse izpred dveh let, ko so na Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V šestdesetih letih je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drugo leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bUo prav tam tudi "10. svetovno srečanje ljubiteljev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na Kokrici pri Kranju. Norvežan premagal prdenje odlomljenega "auspuha" Res, izza bencinske črpalke je bila, hvala tistemu Olafu ali pa Gustavu, ki jo je pred ne vem koliko leti zgradil, zelo velika mehanična delavnica, očitno namenjena popravilu tovornjakov in kot se bo pozneje pokazalo tudi spačkov z odlomljenim "auspuhom". Vprašanje, češ ali tu le "šravfajo" ali tudi "švasajo", je pregnal možakar, ki se je z varilnim aparatom v rokah sukal okrog nekakšnega kontejnerja. Nekaj angleščine in možakar kakih petdesetih, šestdesetih let ie dejal, naj avto pripeljem v delavnico, da bo videl, kaj se da narediti. Spačka sem zaparkiral "na kanal" v delavnico, z Gorazdovo in Zokovo pomočjo odmontiral izpušni lonec in mojster se je skupaj s pomočnikom, še nekaj let starejšim, lotil dela. Pol ure in zadeva je bila gotova. "How much?" in možakar je dejal, da bo 50 kron dovolj (ok. 10 nemških mark). Ko ponudim slovensko pivo od nekod pride še tretji. It's good, bi se dalo razbrati z njihovih obrazov, ko potegnejo prvi šluk". Nekateri so si medtem čas krajšali z urejanjem pričeske. Svoj frizerski talent je pokazal Kosta, ki je temeljito obdelal lasišči Boštjana in Lesija. Fanta, zanimivo, nista imela pripomb na novo frizuro. Ker se je naši severni odpravi že pošteno mudilo, so odbrzeli proti Oslu, proti fjordom in Nordkappu. Kmalu za njimi smo v isto smer krenili tudi drugi. Spredaj "šišanje", zadaj "švasanje" V Skandinaviji je v bliinji okolici ali pa celo v samem središču vsakega večjega mesta zabaviščni park tipa Garda-land Ravno avgusta so v danskem Kobenhavnu praznovali 150-letnico zabaviščnega parka Tivoli, kar priča o tradiciji tovrstne zabave. Glede na polna parkirišča in gnečo ob vhodu gre sklepati o priljubljenosti le-teh med ljudmi. Cene v takih zabaviščih so za nas Slovence relativno visoke, a ko si enkrat "noter", se denarja znebiš, kot bi mignil. Noč med olagumami Dvajset kilometrov pred norveško prestolnico smo naleteli na zabaviščni park "Tusenfrvd", kar je pravzaprav nekakšen mini Gardaland. Zadevo smo seveda vključili v naš potovalni program in popoldne tako preživeli na "ringlšpilu". Seveda ni izostalo tudi deževno vreme, ki je bilo v stilu "popoldanske plohe z občasnimi razjasnitvami". Krenili smo v Oslo, med potjo ugotovili izgubo edinega zemljevida središča mesta (pozabili smo ga na strehi avtomobila in je tako med vožnjo odfrcal dol), ter pobesili čeljusti, ko smo ob vhodu v mesto naleteli na mitnico, kjer je bilo potrebno plačati 11 kron po avtomobilu, če hočemo v center mesta. Baje, da je ta denar namenjen za ureditev prometnega režima v centru Osla, predvsem za vzdrževanje obstoječih prometnih površin in ureditev parkirnih prostorov. Kar pa še ne pomeni, da Norvežani ne poznajo pajkov". Prijatelji so svojega spaka, ne da bi opazili znak za prepovedano parkiranje, pustih pred neko ambasado. Nemalo problemov so imeli, preden so našU kraj, kjer "pajek" odlaga tovrstni tovor. Tudi praznjenje denarnic ni izostalo. Kaj hitro smo našli biro za informacije, kjer smo si nabrali zemljevidov in turističnih prospektov o Oslu in Norveški. Najmanj kilogram papirja na osebo. Ker je noč počasi začela dobivati svojo moč, Oslo ima namreč se normalne noči s tapravo temo, nam ni preostalo drugega, kot da si poiščemo primeren prostor za horizontalo. Polotok Bygdoy, kjer so vsi največji muzeji, predvsem pa veliko zelenih površin, je bil kot nalašč za to. Miren gozdiček poleg brunarice s celo noč odprtimi toaletnimi prostori, nikogar, ki bi težil, skratka prava nirvana. Ponoči je bilo večkrat slišati, kako se je pripeljal kakšen avto, očitno opazil naše spačke in se odpeljal drugam. Uganko "nočnih šoferjev" nam je razjasnila jutranja svetloba, ki je obsijala teren našega prenočevanja. "Rekreacijski center," je izjavil Urban, ko smo se sprehajali med neštetimi že uporabljenimi kondomi, ki so krasili tla našega gozdička. (nadaljevanje prihodnjič) VELEBLAGOVNICA Š KO F J A LOKA d.o.o. SOBOTA, 9. oktobra 1993 NEDELJA, 10. oktobra 1993 TVSL0VENIJA1 TV HRVAŠKA I TV SLOVENIJA I 8.10 Radovedni Taček: Paleta 8.25 Lonček, kuhaj: pšenična solata 8.40 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija 9.00 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 9.50 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.40 Zgodbe iz školjke 11.30 Album nekega poletja, nemški film 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.50 Moški, ženske 15.15 Sanje kraljev, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 National geographic, ameriška dokumentarna serija 18.00 RPL 19.05 Risanka 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Utrip 20.30 Križkraž 21.35 šrilanka, dokumentarna oddaja 22.06 TV Dnevnik 3, Vreme 22.40 Sova; Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 14.20 Človek in glasba 15.15 Sova, ponovitev 16.15 Romanze: Cloud VValtzer, angleški film 17.55 športna sobota: Sankanje na vodi, prosto smučanje 18.50 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.10 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 21.00 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, koprodukcijska dokumentarna serija 21.30 Poglej in zadeni 22.30 Sobotna 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko O.OOCvekal-nic10.0Poročila10.05 Življenjski 12.00 Poročila 12.05 Dennv, svetovni prvak, ameriški barvni film14.00 Poročila 14.05 Smrkci 14.25 Želite milord?, nadaljevanka 15.15 Prizma16.00 Poročila16.05 Dva obraza tamburice 16.35 XVI. srečanje lutkarjev, posnetek 17.10 Moon jumper, novozelandska nanizanka 18.0Poročila 18.0 Na začetku je bila beseda 19.10 Risanka22.10 Usode: Mladen Jakopec 22.45 TV dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.00 Poročila 0.15 Maraton s serijo: Glavni osumljenec, štirje deli angleške nadaljevanke TV HRVAŠKA 2 17.35 Finnegan, spet na začetku, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.30 TV dnevnik 20.10 črno-belo v barvah; Najljubši učenec, ameriški barvni film; Clark Gable, Doris Day 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop KANALA 9.00 CMT 9.45 A shop 10.00 Kino, kino, kino, ponovitev 10.30 Na begu pred orožjem, ponovitev ameriškega barvnega filma12.00 Teden na borzi 12.50 A shop 17.00 Kabelske televizije predstavljajo 18.25 Dan po jutrišnjem, ameriška nanizanka 19.00 Devlinova zveza, ponovitev 20.00 Risanke 20.10 Modna dežela, oddaja ao modi 20.30 Devlinova zveza, ameriška nanizanka 21.35 Beg iz zapora, ameriški barvni film 22^5 Poročila v an-gleščini 0.40 Erotična Imenovano vodstvo tržiškega radia Urednik je edini delavec Tržič, 8. oktobra • Na zasedanju zborov tržiške občinske skupščine predvčerajšnjim so razrdUM razreUJ dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Alenko Dolinar. Vršilec te dolžnosti je postal Mflan Krsnik, novinar radijske postaje, U je ie edini redno zaposleni na Radio Tržič. Kot je znano, je razširjeni zbor delavcev izrekel nezaupnico direktorici Dolinarjevi že julija zaradi slabih poslovnih rezultatov. Takrat so vodenje zaupali novinarki Andnni Jager in sklenili predlagati ustanovitelju, da bi jo imenoval za novo urednico. Ker se je Jagrova septembra smrtno ponesrečila, je vršilstvo dolžnosti urednika prevzel novinar Milan Krsnik. Skupščina ie brez razprave razrešila nekdanjo urednico in vodenje zaupala novinarju Krsniku. Tako je Milan Krsnik, urednik in novinar v eni osebi. Ostal ie tudi edini delavec tržiškega radia, saj je septembra odšla računovodkinia na delo drugam. Postaja vseeno deluje in oddaja spored. S. Saje HTRZIC Prisluhnete nam lahko od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter na srednjem valu 1584 KHz. Za 16.10 pripravljamo obvestila, ob 16.30 bomo spremljali in komentirali, ob 17. povedali nekaj o predstavi Piaf, ter nanizali celo vrsto drugih zanimivosti. RKRANJ 8.00 - Dobro jutro 8.40 -Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.00 Mali oglasi 14.00 Gorenjska danes 14.30 Velike ideje malih glav 16.20 Izbor pesmi tedna 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni progrma, gost Bojan Adamič 7 S SPORT FASHION I ŽIRI 12.00 - Napoved programa -12.15 - EPP -12^0 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.00 -Loka v časopisku - 14.40 -Minute za družino - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informa-tivne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Napoved programa - EPP - 16.10 - Razvedrilno popoldne - 17.00 - Novice, obvestila, športni utrinki -19.00 - Odpoved programa - 8.35 Živ, žav, ponovitev 9.25 Pozabljena zgodba, ponovitev ameriške serije 9.50 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 10.50 Poj in piskaj prelepo na to staro žveglico: Trio trutamora Slovenica 11.30 Obzorja duha 12.00Ljudje in zemlja 12.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 15.05 Kennedvji, ponovitev ameriške dokumentarne serije 16.00 Edvard Vil, angleška nadaljevanka 18.00 TV Dnevnik 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih 60 21.25 Preživetje v avstralski divjini, avstralska dokumentarna serija 22.00 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport 22.20 Sova; Mojster in Margareta, poljska nadaljevanka; Vrtinci, francoska nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 10.20 Poglej in zadeni11.35 Zadnji beg, angleška nadaljevanka 14.25 športna nedelja; Turnir za paraplegike v košarki (m), reportaža iz Trebnjega^.55 Kasaške dirke, reportaža iz Ljubljane15.25 Ljubljana: Kvalifikacije za EP SOBOTA, 9. oktobra Poročila v nemščini O.OPoročila 0.10 Sanje brez meja KANAL A 8.00 Nedeljski nagovor Pater Benedikt Lavrih8.15 RIS 9.15 Indijanček Hiavvatha, risani film 9.40 Male živali 10.00 Beg iz zapora, ponovitev filma 11.30 Dance ses-sion, ponovitev 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena 18.00 Rallv Mazda, reportaža 18.30 Tropska vročica, ponovitev 19.30 Ročk starine, ponovitev20.00 Risanke 20.10 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 20.45 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.40 Vrnitev vojaka, ameriški barvni film 21.10 Ročk starine 23.40 CMT Oddajamo od 10.30 do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Dopoldne bodo najmlajši lahko prisluhnili pravljici izpod peresa Zlate Volarič, ob 11.20 bomo potovali s potovalno agencijo Alpetour opoldne bomo po-komentirali tedne, sledila bo duhovna misel, nato pa še nekaj zanimivosti. Ob 12.50 bodo na vrsti obvestila, ob 13.20 glasbene čestitke, ob 14. uri bo gost v studiu kipar Takavuki Nagai, nekaj pred pol tretjo pa se bo predstavil Dominik Kozarič. TEMELJNO SODIŠČE V KRANJU objavlja prosto delovno mesto SODNEGA IZVRŠITELJA Pogoji: končana V. stopnja izobrazbe izpit za voznike B kategorije eno leto delovnih izkušenj Poleg teh pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje, določene z Zakonom o delavcih v državnih organih (Ur. I. RS 15/90). Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev, s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov Predsedništva temeljnega sodišča v Kranju, Zoisova 2, v 8 dneh po objavi. v rokometu (2), Slovenija -Ukrajina, prenos 16.55 Jesenice: PEP v hokeju na ledu, četrtfinale: Acroni Jesenice -BIC VSV Beljak, prenos 19.30TV dnevnik 20.10 Slovenski magazin 20.40 Nevarno mesto, ameriški film 22.30 športni pregled TV HRVAŠKA 1 9.15 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenčki 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Duševni klic 13.35TV razstava 14.35 2,4 otroka, humoristična nanizanka 15.10 Andersenove pravljice 15.35 Ostržek 16.45 Poročila 16.50 Opera box 17.20 Kako ubiti milijonarja, ameriški barvni film 18.50 Leteči medvedki 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.10 Dinastija Strauss, avstrijska nadaljevanka 21.45 Nedeljski koncert 22.15 TV razstava 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.55 R KRANJ 8.00 Dobro jutro 9.00 Dežela kranjska - Podbrezje 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Čestitke 17.20 Točke, metri, sekunde 18.20 Nagradni kviz 18.50 Radio jutri, Koristne informacije R ŽIRI 9.00 • Napoved programa - radijski koledar - EPP -10.00 - Kmetijska oddaja -11.00 - Novice in dogodki -osmrtnice - obvestila - mali oglasi - 11.40 - Sprehod po kinodvoranah - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.30 - Nedeljsko popoldne Radia Žiri - vmes vreme - prometna varnost -kulturni kažipot - Loka v časopisju - glasbena lestvica 3 x 3 - športni utrinki -15.30 - Odpoved programa - KINO, NEDELJA, 10. oktobra CENTER amer. znan. fant. spekt. JURSKI PARK ob 16.30, 18.45 in 21. uri STORŽIČamer druž. kom. BEETHOVEN ob 16. in 18. uri, prem. amer. filma IGRALEC ob 20. uri ŽELEZAR amer. ris. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 16. uri, amer. krim. RED ROČK WEST ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. voj. drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ prem. amer. akcij, kom. DRIBLERJA POD KOSEM ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. druž. kom. TO JE AMERIKA ob 18. uri, amer. krim. SOSTANOVALKA ob 20. uri PONEDELJEK, 11. oktobra 1993 11.15 Vrnitev antilope, angleška nadaljevanka 11.4National geographip, ameriška dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 13.36 športni pregled 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV Dnevnik 1 17.1Radovedni Taček: Otok 17.20troci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 17.50 Risanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.4Besede, TV igrica 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Dalekozor Stoletje napredka, dokumentarna oddaja 20.55 Omizje 22.1 OTV Dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport 22.40 Sova: Collinsova in Covvard, angleška nanizanka; Vrtinci, francoska nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 13.55 Forum 14.10 TV mernik 14.25 Utrip 14.40 Zrcalo tedna 14.55 Nedeljskih 60 15.Obzo19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 šport 20.05Sodma steza20.30 Tit-mussove skušnjave, angleška drama 21.20 Brez vode ni življenja 21.20 Reke in potoki 21.40 Naša pitna voda 22.0Studio city 23.0Evropska noč jazza TV HRVAŠKA. 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Huckleberry Finn in njegovi prijatelji 12.00 Poročila 12.05 Luč svetlobe 12.50 Risanka 13.05 Monoton 13.35 Zgodbe iz Monti-cella 14.00 Poročila 14.05 Mačke, dokumentarna serija 14.35 Murphy Brovvn 15.10 Dobri fantje, nanizanka 16.00 CENTER amer. znan. fant. spekt. JURSKI PARK ob 16.30, 18.45 in 21. uri STORŽIČ amer. druž. kom. BEETHOVEN ob 16. uri, amer. voj. drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 17.30 in 20. uri ŽELEZAR amer. ris. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 16. uri, amer. krim. RED ROČK VVESTob 18. in 20. url DUPLICA prem. amer. kom. OSTANITE ŠE NAPREJ Z NAMI ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij. kom. DRIBLERJA POD KOSEM ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. krim. SOSTANOVALKA ob 18. uri. amer. druž. kom. TO JE AMERIKA ob 20. uri ponovitev ameriškega barv* nega filma 18.30 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 18.45 Mir 92 - nemški astronavt, dokumentarni film 20.00 Risanke 20.10 Poročil 20.30 Klic divjine, ameriški barvni film 22.00 Ameriških deset, glasbena oddaja 22.30 Por-očila 22.50 Pred poroto, nadaljevanka, ponovitev 23.15 A Shop 23.30 CMT TV AVSTRIJA I 9.00 Cas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Nočni studio 10.30 Muhavosti, ponovitev nemške komedije 11 Sova 12.15 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Tri ženske 14.00 Doktor Trap por John 14.45 Evrof-item 15.00 Am, dam, de« 15.15 Benjamin Rožca, risana serija 15.50 Otroci s Su-dernhofa 16.15 Štiri bo zmagala 16.35 KremenčkoV| 17.00 Mini čas v sliki 17.1° vVurlitzer 18,00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 V senci vrha 19.30 Čas v sliki 20.15 športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi od strani 21.25 V paikovi mreži, italijanska nadaljevanka 22.45 Manfred von Rterrthp-fen - Rdeči baron, ameriški vojni film 0.15 Čas v sliki 0.2» Sladka Irma, ponovitev ameriške komedije 2.35 Poročila TV AVSTRIJA 2 15.00 Moja najljubša pesem 16.16 Na razpotju 16.46 Umetnost mračnjaštva 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxta-blovih 18.30 Srček 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas vsliki 20.00 Kultura 20.15 Munchenčana v Hamburgu 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Teieksop 22.00 Čas V sliki 22.35 Mojstrovine 23.05 Približno 55 korakov po Evropi 23.60 Moj oče. zame ste uganka 0.00 Barva granatnega jabolka, sovjetski film 1.1° Poročila A ŽELEZNIMA n ^1 JEKLO /57v yj^oY^\^P7 V TEHNA i^4iV L^A^tI^LMU^ Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 VSE ZA VODOVOD Prodaja na več čekov Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Moon junior, novozelandska nadaljevanka 16.35 Afternoon repo rt 16.45 Učimo se o Hrvaški 17.15 Hrvaška država in ljude 18.00 Poročila 18.05 Emilije Las-zlovvski, dokumentarni film 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.10 Hrvaška in svet 20.55 Obrisi prihodnosti, angleški čb film 22.35 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 0.00 Sanje brez meja TV HRVAŠKA 2 19.30 TV dnevnik 20.10 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Glavni osumljenec, angleška nadaljevanka 21.30 Kron-ometer 22.00 Tajna organizacija, ameriška nanizanka 22.55 Električni cowboy 23.25 Horoskop KANAL A 9.00 CMT 9.46 A shop 10.0OMacNeil in Lehrer komentirata 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 11.45 A Shop 12.00 Pred poroto, nadaljevanka 12.25 Helena, gledalci čestitajo 16.30 Vrnitev vojaka. R KRANJ 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včerja, danes 9.20 Tema dneva - mesec oktober * mesec varstva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 13.20 črna kronika 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 17.20 Par nas 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 18.50 Radio jutri, koristne informacije R Ž I R I 12.00 - Napoved programa -12.16 - EPP - 12J0 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 - 13.40 - Naj zgodovinski spomin - 14.00 - Loka v časopisku * 14.3Devizni tečaj - 14.40 • Spoznajmo gobe - 15.00-Dogodki danes - jutri -15.30 - Prenos dnevno-informa-tivne oddaje Radia Slovenija - 16.0Napovod programa ' 16.15 - Otroški program ' 17.00 - športne novice ■ obvestila - 18.00 Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa - KINO, PONEDELJEK, 11. oktobra CENTER amer. znan. fant. spekt. JURSKI PARK ob 15-3?' 17.45 in 20. uri STORŽIČDanes zaprto! ŽELEZAR amer. drekom. BEETHOVEN ob 18. in 20. uri TRŽIČ prem. amer. zQ°°-ljub. drama SOMMERSBY ob 17.45 in 20. uri domači del: L Peter Lovšin - Hiša nasprot sonca Sanja Mlinar - Na morju vse lepše je * Strmina - Nikar ne prosi Pop design - Ko si na tleh pred^oc* 0 Roie ,Marabella - Ona spi ^JI DEL: \- 4 non blondes - VVhafS up 2- UB 40 - Higher Graund j- Maddona - Rata 4- Michael Jackson - WUI you be there hJ-Roxette - Almoust unreal PREDLOG: Pecp Purple - Anya ovio! Medtem ko se nekateri na pamet učite strani, v šoli seveda, Qi veselimo v Studiu Radia Žiri ob sredinih glasbenih popoldnevih. Tokrat je bil z nami Matjaž, član skupine Neron iz med dopisnicami pa je izžrebal Janeza Krasevica, Ižanska 132, °u?3 Ljubljana, in Boruta Podobnika, Ob potoku 10, 64226 Žiri, Id Drfdmet* 8'asrjeni nagradi založbe Mandarina iz Ljubljane. Do L™j°dnje srede vam želim veliko lepih trenutkov in mirno roko, ko "°«e pisali naslednji kupon, ki ga pošljite na Radio Žiri, Trg . °«voboditve 1, Žiri. Živ! Vaša Saša Domači predlog TuJI Predlog _ °P klepetu s Nniov KUPON J^ONČKE POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI. S4226 ŽIRI. GLAS ŽŽ£!.^MOWH ^**Q soboto 6pou>nc nr Mesu tKiouw Jtstmct /vo.o mhz/ ^USBA IN ŠPORT - IVO DANEU 8lov° ^>aneu Je lme> ki je z zlatimi črkami zapisano v zgodovino ^V^ske košarke. Leta 1970 Je bilo svetovno prvenstvo v jjn^kt v LJubljani in naši so postali svetovni prvaki. V ekipi Je ^rtrf1 kart Daneu' ^e ^aJ zavestno prenehal s svojo k Ivo Daneu bo gost Jutrišnje oddaje Glasba je življenje, in kot B« klt^' nam bo spregovoril tudi o svojem odnosu do De. Klavir se Je začel učitt pri nuni. ki ga Je že po nekaj -t^udarila s palico po prstih in tako se Je njegovo učenje ico^r^Danevova naJlcp*a glasbcna doživetja pa so klavirski zelo živih pesnikov, ki smo ga ustanovili s pomočjo kj-^rne Union pa zelo dobro pesnlkuje svoje dvovrstičnice, Vj^ bi vsebovale SOLO. Ta teden bodo po dve majici dobili: C*£ Bobnar iz CerkleJ. Ana Simončič iz Šempetra in Urška Ko^fčič iz Tržiča. URO SOLA pa bomo poslali v Črno na gakem. Niki Kosmač. Čestitamo! vedno pričakujemo vaše pesniške stvaritve na naslov: Nerije ' PP 77' 00 MuwJ«n*. » oddajo Glasba Je 4Ul*»aJ nisi nikdar prehlajen? Nikoli te še nisem videl, da bi pil .»J* Jajca. ^ ni treba. Ce sem prehlajen, pojem popevke. *ske vladajo... med ženami, edn, ampak fletn so bili odgovori na zadnje ki tjj|*?Jc. jasno pravilni. Torej v bandu 4 non blondes so 3 punce in en tip, Se m "ne Ro8er m sPila 8010 kitaro. Spot na MTV ste najbrž že viden, «icer ,ccl° dve verziji, na obeh pa seveda prevladujejo "bullerji", ki so fcimj^o težki in nerodni čevlji, ampak so pacool, kot'bi rekla Be avis & Pri^;*ad na taistem MTV. No, žrebali bomo čez nekaj minut, ko bo "J^na strokovna žirija. Za intermezzo, pošiljate mi raznorazne žrebali bomo čez nekaj minut, ko bo a intermezzo, pošiljate mi raznorazne 1, y?1Ce> tudi take brez znamk, ki jih vržete v naš nabiralnik na Zoisovi Prjjp!, 0 Posebno rubriko pa sodijo tiste iz škofje Loke, to pot so namreč Ment Qa treh različnih kartonih, od Marlboro cigaret, od instant Je p5 e od Kvik sadnih bombonov, no čist cool bi rekla ona dva... Žirija Oip^Pravljena. Tri, šter in Svetlana, ki je tokrat rekla, da ne smem 1° le n da i? rekla, da naj kaj lepega napišem, je potegnila dopisnico, ki Dou Domen Dolenc, Rodine 35, 64274 Žirovnica. A veste kva, vi Vi* misl'm> d' x reCe Rodne, a ne. Nagrada je vaša, vi pa mi It**/*** P°zdravitc Staretovega Gabra. A j' prov. JJJ^OSTI Nttov »o The Cure MShow'4 - zbirka njihovih starih zadev, Jason • "C0! "Au Around The VVorld", Scorpions "Face To Heat", 2 TOorv "NO Limits" in Take That & Party. Za vse ljubitelje starega ^ Ča pa pri Aligator)u čaka 7 naslovov, najboljše JU-rock skupine t)V 2*°V' S*'S' na mie bijelo Dugme. nagradno vprašanje št. ios: Sdrej JP° *pet kakšno TV reklamo, saj jih gledate kajne? Saj poznate ^eto,a Sifrerja (mimogrede, v studiu ravnokar ustvarja novo kaseto), ja W|;Jt> je zapel v reklami za otroško kozmetiko. In poje: Tri prijazne Hlt*m^erinc?) v druiDi z nanu *° Katere tri živalce so to? Dopisnice ^Piso « s e* 13' oktoDra. jasno v uredništvo Gorenjskega glasa s «0ft j*.."Jodl-ga-tor". Torej oblikovalka, čakam obljubljeno sliko od k^atv'- NataSa te sto let- Katarina ulet, z Aligatorjem se da vse kten a^a' P°P Design zaenkrat cikajo le na velike dvorane, tako da Ograda nii*,ov nastoP v bližnji okolici še ni potrjen. Mojca, kakšna je *e,i«in * °dgovorimo na tvoje vprašanje, da je s faksom podn pa ti čist ^^Diemk senata, mislim, d' je tvoj Garfield mislil na lasagno, ko je rekel Pod uj °*r me?", sicer pa sem se res v osrednji knjižnici v Kranju šibil $*m0 «? * i>° »o v četrtek (sem šel pogledat datum v knjižc'o), in d%e »Učajno srečali na štengah, če me spomin ne vara. Who's Danielle '"• °o o countreyu pa drugič...čav. RADIO KRANJ 97,3 GREMO V PRIMADONO sreda, 13. oktobra, od 17. do 18. ure ODDAJO PRIPRAVLJA IN VODI NATAŠA BEŠTER SPONZOR ODDAJE: DROGERIJA AB iz Kranja LESTVICA: 1. Eros Ramazzoti - Cosa deta vita 2. Don Mentoni bend - Mal čez pet 3. Strmina - Dolge noči 4. R.E.M. - Evervbodv hurts 5. 4 NON BLONDES - Space man 6. Leila K. - Chak the dan 7. Janet Jackson - Thart the way love goes 8. Rod Steward - Hot lega 9. Peter Lovšin & Vitezi obložene mize - Hita nasprot sonca 10. Napoleon - Vrni se Nora predloga: BILLi JOEL - The river of dreams ČUKI • Za njo NAGRAJENCI: bon za 3.000 tolarjev dobi Danica Juratovec iz Ljubljane, 2 pizzi v OLIVI (Sv. Duh) Štefka Mali iz Preddvora, weekend vstopnico za PRIMADONO .pa bomo poslali Petri Dežman na Bled in Ani Mlakar v Gorenjo vas. Čestitam! GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ. TOREK, 12. oktobra 1993 Glasov izlet V LAŠKO - P0 PIVA FLAŠKO Ko smo med udeleženci Glasovih izletov zbirali ideje, kam rajžati naslednjič, je bilo precej tehle predlogov: pojdimo v Laško, tam se stalno nekaj dogaja. Prav zares - vrhunski koncerti na gradu Tabor, Teden piva in cvetja, festival večno zelenih melodij Zlati rog, in še ogromno drugih turističnih prireditev - to je LAŠKO, lepo mesto s svetovno znanim zdraviliščem. In Laško je smer naslednjega Glasovega izleta v soboto, 23. oktobra 1993. Izlet bo celodnevni, z udobnim avtobusom in pestrim programom, ki ga bo pripravilo Turistično društvo Laško. Kosilo in večerja z zabavnim programom bosta v Zdravilišču Laško, kjer bo možnost kopanja v termalni vodi. Cena: 2.100 tolarjev (za naročnike Gorenjskega glasa in njihove ožje družinske člane le 1.700 tolarjev; za otroke do 7 letje izlet brezplačen; za otroke do 15. leta je cena 1.200 SIT). Število udeležencev tokratnega Glasovega izleta je omejeno na največ dva avtobusa; prijave: Gorenjski glas, telefon: 064/218-463, do zasedbe prostora v avtobusih! P0D0KNICACJEM KAMD9UKMK997.3FM 1. Ljubim te Marija - Veseli Zasavci 2. Ne hiti na Tahiti - Henček 3. črne oči - čuki 4. Ave Marijo zvoni - Alpski kvintet 5. Marjetka - Don Mentony Band 6. Na zdravje sosed - Niko Zaje 7. Bleda luna - Marino Mrčela 8. Heja, ho - Alfi Nipič 9. Zapri oči -12. nasprotje 10. Krt - Za materin praznik 11. 25 ur na dan - Čudežna polja 12. Dober dan - Šaleški fantje 13. Oprosti mi grehe vse - Branko Drvarič 14. Šmentana dekleta - Nagelj 15. Reci mi še enkrat - Slovenija Oddaja je bila na sporedu 24. septembra v nočnem programu Radia Kranj. Nagrade dobijo: 1. Stanka Zupan, Smledniška 1, Kranj - vikend paket za dve osebi -KEM EKO Kamnik 2. Irena Grajzar, Sajovčevo nas. 9, Šenčur - Zlat obesek Zlatnine Marjan Burnik, Kamnik 3. Tine Bertoncelj, Kropa 84, Kropa - pizze na 4 osebe pizzerija Melita Kamnik Kupon pošljite do 26. oktobre na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1 -Vasovanje s Podokničarjem. Izžrebali bomo lepe nagrade. * Naslednja oddaja bo na sporedu v petek, 29. oktobra, ob 19.30. KUPOK - VA&OVANJE 6 DODOKNIČADJEM Glasujem za skladbo St.: -— Moj naslov: _ 10.00 Pamet je boljša kot žamet lO.OSSezamova ulica, ameriška nanizanka 10.56 4 x4 11J25Brez vode ni življenja; Reke in potoki; Naša pitna voda 12.05 Trtmussove skušnjave, angleška drama 13.00 Poročila 14.00 Sobotna noč, ponovitev 16.05 Sedma steza 16.25 Porabski utrinki, oddaja madžarske TV 18.00 TV Dnevnik 1 17.10 Pozabljena zgodba, ameriška igrana serija 17.35 Lonček, kuhaj!, Pšenična solata 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Besede, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Žarišče 20.35 Dalekozor: Desetletje spomina, dokumentarna oddaja 21.55 Gradovi na Slovenskem 22.20 TV Dnevnik 3, Vreme 22.36 Šport 22.55 Sova: Medvedja usluga, angleška nanizanka; Vrtina, francoska nadaljevanka TY SLOVENIJA 2 16.45 Ljudje in zeml-ja17.1Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 19.30 TV dnevnik, Vreme, Šport 19.56 Šport 20.10 Po vojni, angleška nadaljevanka 21.00 Intervju 22.00 Videošpon 22.55 Svet poroča lolo bobnar 9.00 CMT 9.45 A shop 10.00 Macneil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.30 A shop 12.00 Pred poroto, ameriška nanizanka 16.30 Klic divjine, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Luč svetlobe, nadaljevanka 18.45 Jazzbina, ponovitev 19.20 A Shop 19.35 CMT 20.10 Poročila 20.30 Poletni ciklus slovenskega filma: Maja in vesoljček, slovenski barvni film 22.00 Jazzbina 22.30 Poročila 22.50 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.16 Marlboro music shovv 23.15 A shop T¥ AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Zgodbe iz vsakdanjega življenja 16.20 Zakladnica Avstrija 16.45 Svetovne religije 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Tista stvar je 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Samski davek, komedija 21.07 Naredi si sam 21,15 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.35 Klub 2: Alfred Hitchcock predstavlja 0.25 Poročila RIB 7 I f Oddajamo od 16. do 19. na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Poleg obvestil ob 16.10 lahko prisluhnete še oddaji spremi-jamo, komentiramo, pa Športnemu obzorniku in zanimivostim s številke 92, ob 18.10 pa bo na vrsti glasbena lestvica Slovenca. NAHOONl so . MUZEJ UUBUIANA Vabimo vas na spominsko razstavo ob 400 letnici bitka pri Sisku: torsk-sobota od 10. do18M nedelja od 10. do 13. ure. Matjaž Kmecl: Andrej Smole-znamenitj Slovenec Izvaja: Tone Gogala, Režija: Dušan Mlakar Ponovitve: DANES, 8. in 14., 15., 16., oktober ob 20.uri Rezervacije: NARODNI MUZEJ, Muzejska 1, Ljubljana, tel.061/218-886 od 10. do 18. ure. Tt HRVAŠKA I R KRANJ 9.30 Palček David 10.00 Poročila 10.05 TV šola 12.00 Poročila 12.05 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.60 Risanka 13.05 Monoton 13.35 Zgodbe iz Monticella, serijski film 14.00 Poročila 14.05 Mačke 14.35 Murphv Brovvn 15.00 Risanka 15.15 Glavni osumljenec, angleška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.06 Komentarji 16.10 Tujci, novozelandska nadaljevanka 1636 Afternoon repo rt 16.45 Učimo se o Hrvaški 17.15 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dvenik 20.10 Dokumentarni film 20.55 TV razstava 21.06 V prvem planu 22.35 Dnevnik TV HRVAŠKA 2 19.30 TV dnevnik 20.10 To je ljubezen, angleška nanizanka 20.40 Naj se ve 21.05 Glavni osumljenec, angleška nadaljevanka 22.00 Potovanje v Vučjak, hrvaška nadaljevanka 22.55 Proti toku 23.25 Horoskop 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije -zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 16.20 Otroški telefon 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije B ŽIRI 12.00 - Napoved programa - 12.15 - EPP12.30 - Morda ste preslišali - 13.00Danes do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.00 -Loka v časopisku -14.30 -Devizni tečaj -14.40 - Minute za sindikat - 15.00 - Dogodki danes - jutri -15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje R Slovneija - 16.00 -Napoved programa - 16.30 -EPP - 17.00 - Novice -športni utrinki - obvestila -17.30 - Za ljubitelje narodno-zabavne glasbe - 18.00 -Aktualna tema - 19.00 -Odpoved programa - KINO, TOREK, 12. oktobra CENTER amer. znan. fant. spekt. JURSKI PARK ob 15.30, 17.45 in 20. uri STORŽIČ ki ŽELEZAR Danes zaprto! SKORJA LOKA amer. ljub. zgod. drama SOMMERSBY ob 20. uri KRIŽANKA Današnjo križanko prispeva ADRIATIC Zavarovalna družba d.d. Koper, Poslovna enota Kranj, Bleivveisova 4. Adriatic vam pod ugodnimi pogoji nudi vse vrste zavarovanj: premoženjsko, življenjsko, avtomobilsko, obrtniško, šolsko, kmetijsko zavarovanje ter zavarovanje psov in mačk. Novost v njihovi ponudbi pa je rentno zavarovanje. Rentno zavarovanje je ena klasičnih, v svetu uveljavljenih in zelo razširjenih oblik zavarovanja. Zavarovalnici določeno število let plačujete premije, po izteku zavarovalne dobe pa Vam zavarovalnica vsak mesec izplačuje rento. Adriaticovo rentno zavarovanje je prenosljivo. To pomeni, da ob doživetju ali smrti sklenitelja zavarovanja mesečna renta pripade drugemu upravičencu, in to za celotno obdobje do leta, ko bi sklenitelj dopolnil 78 let. Lahko Da se takoj odločite tudi za možnost, da mesečno rento po izteku pogodbene dobe, ko sami plačujete premijo, prejema kdo drug, npr. Vaš otrok. Vrednosti premije in rente sta nominirani v DEM, kar Vam še dodatno zagotavlja ohranjanje realne vrednosti Vašega denarja. Tako si boste zagotovili ne le stalni mesečni dohodek, ampak boste soudeleženi tudi pri dobičku, ki ga boste iz tega naslova soustvarjali skupaj z Adriaticom. S premišljenim nalaganjem denarja si tako bodisi za vse življenje, bodisi za določen čas zagotovite stalni vir dohodka. Za današnjo križanko so razpisane naslednje lepe nagrade: zavarovanja katerekoli vrste iz ponudbe Adriatica (na novo sklenjena): 1. v vrednosti 15.000 SIT 2. v vrednosti 10.000 SU 3. v vrednosti 7.000 SIT 4. - 8. majica Adriatic 9.-13. gasilni aparat za v avto 14.-15. nagrada Gorenjskega glasa v vrednosti 1.000 SIT Vpisano geslo na kuponu (rešite ga s pomočjo črk na oštevilčenih poljih) pošljite do četrtka, 14. oktobra, na naslov GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, ali pa oddajte v pisarnah turističnih društvo v Cerkljah, Skofji Loki, na Jesnicah in po novem tudi v Radovljici pri avtobusni postaji, ali pa v naš Adriatic nabiralnik na Zoisovi 1 v Kranju. Veliko užitka ob reševanju Vam Želimo < sreče pri žrebanju! ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE ,v Izmed prispelih rešitev križanke, objavljene prejšnji petek, je Mojca Kriš*L prisotnosti stalne komisije takole izžrebala srečne reševalce, ki bodo p^" nagrade v vrednosti: 1. Alenka Gradišar, Sebenje 27, Križe - 3.000 SIT 2. Mateja Debelak, Sp. Duplje 110, Duplje - 2.000 SIT 3. Alenka Ropret, Gradnikova 103, Radovljica - 1.000 SIT 4. Bogdan Hvala, Struževo 25, Kranj - 1.000 SIT 5. Sonja Mijatovič, Sorlijeva 27, Kranj - 1.000 SIT 6. Ivan Strajnar, Begunjska 3, Kranj - 1.000 SIT 7. Mira Nadižar, Srednje Bitnje 81, Žabnica - 1.000 SIT 8. Franc Rovan, Zoisova 48, Kranj -1.000 SIT 9. Bojana Berguš, Alojza Travna 3 a, Jesenice - 1.000 SIT 10. Štefan Skvorc, Sr. Dobrava 3 b, Kropa -1.000 SIT Nagrajencem čestitamo, drugim pa želimo več sreče prihodnjič! Ker jih imamo radi SESTAVIL F. KALAN ZVONE PRETNAR GLASBILA S STRUNAMI 29 d d TANTAL STRAVINSKI ENOTA JAKOSTI ZVOKA SVOBODNA POSEST REKA V FRANCUI ČAS. TREND OBLAČENJA VEČJI PRIREDITVENI PROSTOR 25 GRŠKA ČRKA AMER. FIZIOLOG CARLF. NOBELOVEC 8 MUSLIM. DUHOVNIK BRANE OBLAK PRIDEVEK TRD ČRN LES LISTNATO DREVO DANSKI OTOK FIGURA REKA V RUSIJI NEMŠKI FILOZOF LORENZ 1779-1851 GLASBENI ZNAK NAČIN KONJ SKEGA HOOAl NIKOLAJ SKRJABIN d INDONEZIJSKI OTOK TRAVNATE POVRŠINE 31 RAVEN STOPNJA SLADEK SADEŽ VNETJE SLUZNICE 23 ŠTRAJK GERM.BOG VETROV IN VOJNE KOSTARIŠKI POLITIK NOBELOVEC OSCAR 0T0 REICH NAJVEČJA REKA V SIRUI OBOLENJE SKLEPOV IN MIŠIC 4> ! ODREZAN j R|Jf,V I } 10 » ] 12 14 16 16 17 ' Is 1« » 21 ! 22 23 26 26 27 » » » i » 15 JESENSKE SERENADE Glasbenih mladin Ljubljane, Slovenije, Jesenic... spet v gorenjskih glasbenih prizoriščih *nr]e solistični in komornoglasbeni koncerti so tudi letos £Ptefnbra ponovno oživili gorenjska glasbena prizor-0 j P° uspešnih festivalih, ki so na Gorenjskem pestrili P°tetje: 9. Mednarodni festival Idriart, 11. Festival *ad°vljica in 3. Etno-festival, so bile prav 18. /sep- nbrske/ Jesenske serenade tisto dodatno glasbeno Poživilo, ki so preko gradu Grimšče pri Bledu in ^psove graščine na Jesenicah iz Ljubljane in preko lenega obrobja segle v samo Gorenjsko. ^senske serenade v glavni organizaciji Glasbenih mladin Avenije in Ljubljane, ki so se ^vile v neke vrste "glasbeni jW za najmlajše izvajalce", so "kli v letošnjem 18. letu ponov-?° privabile številne mlade fcvaialce, jih postavile v inter-Jedialne diagonale (glasba, lektura, poezija, gledališka J8ra...)t predvsem pa v praznem Javnem obdobju (ko se izte-poletni festivali in ko se še ™e začne redna koncertna-gle-~*Ji8ka-razstavna sezona) začinile to praznino. Ker so se 'udi letošnje Jesenske serenade far naprej prepletale in se jenjavale na različnih prirejenih prostorih različno, ?°rno pri njihovem vrednotenju tokrat upoštevali kar njihovo lanjsko zaporednost dogodio so se 18. Jesenske serenade )[ Začetku septembra tudi za-**!e, smo lahko že takoj na Jjihov prvi dan tudi na Gorečem spremljah nastop violi-p« Viktorja Petka iz Maribo-^Ta se je najprej v Grimščah, ^to pa Je na Jesenicah pre- dstavil z dvema Bachovima violinskima partitarna. Selektor letošnjih Jesenskih serenad profesor Tomaž Lor-enz, sam odličen komorni mu-zik, violinist-solist in profesor za komorno glasbo, ga je predstavil kot nadvse pogumnega solista, ki se je spoprijel z nadvse zahtevano nalogo -izvedbo dveh Bachovih partit za samo violino. Mladi violinist Petek, ki je pred tem zaključil glasbeno šolanje na Visoki šoli v Gradcu pri profesorju Chris-tophu Polvzoidesu, se je na Jrvem koncertu, in sicer na 2. esenski serenadi '93 predstavil z Bachovima Partitama: v E-duru, št. 3 in D-molu, št. 2. Za slabo uro izključno solistične violinske igre je Petek napolnil oboje že omenjenih prizorišč -gradu Grimšče in Kosove graščine, z najbolj tipičnimi suitnimi stavki Bachove visoko baročne glasbe. Cikel vseh šestih skladateljskih sonat - partit je nastal v najbolj plodovitem Bachove m-co the nske m ustvarjalnem obdobju. Violinist je kljub relativni mladosti in šele začet- nim stopinjam na koncertne odre dovoli dobro očital predstavljeno glasbo. Pri tem pa mu tehnične dispozicije na nastopu (3. septembra 1993) niso delale nikakršnih težav in zato se je lahko povsem predal njenim muzikalnim potekom. Od uvodnega Preludija Parti te v E-duru do sklepne in najbolj popularne Ciaccone iz Partite v d-molu se je pel tokratni poustvarjalni lok solista Viktorja Petka. Z vmesnimi epizodni-mi nastopi pa ga je popestrila poezija v realizaciji ljubiteljske- fa gledališkega igralca Igorja kcrlia. Tudi tako je pričujoča (prva) serenada s Petkovo violino • solo za dvoje Bachovih Partit izzvenela intermedialno: umetnostnozgodovinsko (arhitekt urno) v prostoru (-ih), glasbeni in literarno pa še v času. Na drugi Jesenski serenadi se je na Gorenjskem predstavil Vokalni moški pevski Kvintet STJMUS. S programom vokalne glasbe v renesansi so bili pevci na sporedu sicer kot prvi v ciklu štirih letošnjih 18. Jesenskih serenad. Pet fantov iz Ajdovščine se je združilo v kvintet SUMUS šele leta 1990, a je za njimi že več kot 80 nastopov doma in na tujem. Pevska tradicija je na tem koncu Slovenije - Primorskem res močna, pa tudi njihova mentorica, sposobna in ambiciozna študentka ljubljanske Akademije za glasbo Damijana Božiče va ima kljub mladosti že bogate izkušnje na tem področju. Sumus pomeni ^^evanje z 12. strani mož in njihovimi spomeniki, kot je bilo v floViadi J>ri velikih narodih (Anton Aškerc iJJJ), Rihard Jakopič (1912), Oton Župančič g}3), Matija Gubec (1913), Ivna Hribar (1923) v«]/- A tudi Meštrovič je bil le eden izmed j^v°v, katerim se je priklonil Dolinar. V času rrJjeta Dolinarja so se namreč močno razširile 5u Znosti plastičnega oblikovanja, ki pa jim je v 'aht z i20*™ prvotnega realističnega izhodišča poj*0 prisluhnil samo deloma. Vendar pa ta?ena Dolinarjevega kiparstva marsikdaj ne iskati predvsem ali samo v najrazličnejših fcy*y.acijah, temveč predvsem tudi v visoki Da *?h. Dolinarjeva plastika je namreč vedno tr*dic^a z odnosom d° klasične kiparske p^Ce zapostavljeno, a nadvse pomembno **hh2e Dolinarjevega dela predstavlja tudi bej ekturna plastika. Pri kipih na pročelju Tjuhr'k6 univerze na Miklošičevi cesti v ticeti0*' ženski postavi na Subičevem "nebo- TUku« ^ 1927-31, timpanonu palače minis-&Da t28 Promet v Beogradu (do 1932) ter Ljuhr Cm °^rasu drugih javnih stavb in palač v •Hod * in Beogradu je iskal sožitje med rjoj^rno arhitekturo in figuralno plastiko z cifJr no mero deformirane, a pravilno propor- unirane človeške figure. jT° 3 ^vNl^^ PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 2.000 r\>4^ I SIT PREJMETE KUPON, S KATERIM sodeluje- ^Op \oA*' te v nagradnem žrebanju, rezultati žrebanja bo-\c\. ^oa° d0 objavuenipne19. novembra 1993 v časopisih gla§ in uu-*\ buanski dnevnik. po žrebanju in objavi rezatatov bodo izzreban-rxo, *■ w \0 aa' cl nagrade prejeli v blagovnem cepu medvode. nagrade je potrebno M0' .v DVIGNITI V TRIDESETIH DNEH P00BJAVIV ČASOPISIH GORENJSKI GLAS IN DNEVNIK, <\ qvj* b3J^ ",|Mni"'------------- W Ugoden nakup je pri LOKI nakup SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA p.o. od 1. oktobra 1993 obrestuje sredstva občanov po naslednjih obrestnih merah: L Tolarska sredstva na vpogled 85 % R letno 18,40% mesečno 1,44% 2. Tolarska nenamenska vezana sredstva do 50.000 tolarjev - od 20 do 30 dni - nad 1 mesec - od 35 do 90 dni - nad 3 mesece - nad 6 mesecev - nad 12 mesecev R + 5% R + 7 % R + 7,5 % R + 8% R + 10 % R + 12 % letno 28,05 % 30,49 % 31,10 % 31,71 % 34,15 % 36,59 % mesečno 2,12% 2,29% 2,33 % 2,37 % 2,53 % 2,68% 3. Tolarska nenamensko vezana sredstva nad 50.000 tolarjev - od 20 do 30 dni - nad 1 mesec - od 35 do 90 dni - nad 3 mesece - nad 6 mesecev - nad 12 mesecev R + 6% R + 8% R + 8,5 % R + 9 % R + 11 % R + 12 % letno 29,27 % 31,71 % 3232 % 32,93 % 35,37 % 36,59 % mesečno 2,20 % 2,37 % 2,41 % 2,45 % 2,60 % 2,68 % 4. Depoziti z devizno klavzulo za zneske nad 100.000 tolarjev letno - nad 1 mesec 8 % - nad 3 mesece 9 % • nad 6 mesecev 10 % SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA ima svoja poslovna mesta: v Kranju na Li kožarje vi 1, delovni čas je od 8. do 16. ur< (sobota zaprto), telefon 064/223-700, v Tržiču na Cankarjevi 1, delovni čas je od 8. do 16. ure (sobota zaprto), telefon 064/50-189 in na Bledu, Trgovsko-turistični center, delovni čas je od 8. do 12 in od 15. do 18. ure (sobota zaprto), telefon 064/76-414. Vljudno vabljeni! KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Ne le suša, tudi majski hrošči Ogrci uničujejo travno rušo Bohinjska Bistrica, 5. oktobra - Ko je septembra začelo izdatneje deževati, je bilo pričakovati, da bo travinje po dolgotrajni suši vendarle ponovno ozelenelo. Na večini travnikov se je to tudi zgodilo, ponekod pa ne. Ko so strokovnjaki pregledali zemljišča, so ugotovili, da so ličinke majskega hrošča poškodovale 70 do 80 odstotkov travne ruše. In ko so še malo pobrskali po zgodovini, se je izkazalo, da je bila zadnja tako obsežna "invazija" hroščev 1953. leta. Kot navaja kmetijski svetovalec Dušan Jovič iz bohinjske enote Kmetijskega zavoda Ljubljana, razvoj majskega hrošča traja štiri leta. Prvo leto odloži samica 50 do 80 jajčec, iz katerih se po štirih do šestih tednih izležejo ličinke, ki se prvič levijo septembra. Ličinke drugega stadija prezimijo tri do deset centimetrov globoko (odvisno od mraza') in čeprav se Rrehranjujejo s koreninami rastlin, večje škode ne povzročajo. Tajveč škode naredijo v drugem in tretjem letu razvoja, ko hitro rastejo in potrebujejo veliko hrane. Tretje leto se ličinka zabubi, ob koncu polletja se razvijejo hrošči, ki ostanejo v tleh do naslednje spomladi, ko samice spet odlagajo jajčeca. Ko sta mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, in svetovalec Dušan Jovič pregledala zemljišča v Bohinju, sta ugotovila, da je v tleh 70 do 100 ogrcev na kvadratni meter, kar je bistveno več, kot strokovna literatura navaja za kritično število (petnajst na kvadratni meter). Ker so ogrci v drugem letu razvoja, je nesporno, da bodo tudi prihodnje leto povzročali na na travnikih škodo, če jih prej ne bodo uničili. In kako jih uničiti? Ker je bila zadnja tako obsežna "invazija" hrošča pred štiridesetimi leti, je tudi malo izkušenj o tem, kako jih zatre ti. Zatiranje je lahko mehansko ali s kemičnimi pripravki, po zagotovilu kmetijskih strokovnjakov pa se najbolje obnese kombinirano. Ker se bliža čas, ko se bodo ogrci zaradi mraza "preselili" globlje v zemljo, za ukrepanje ni več veliko časa. V kmetijski svetovalni službi predlagajo, da bi ogrce poskusili zatreti z insekticidoma volaton ali geocid. Da lastniki prizadetih travnikov ne bi morebiti vrgli denarja proč, bosta svetovalca Naglic in Jovič (v sodelovanju z dr. Leo Milivoj) prej preizkusila učinkovitost zatiranja na hektar velikem travniku Urške Odar na Lepencah. Poskus nameravata narediti v kratkem, saj sicer preverjanje ne bo več možno. V kmetijski svetovalni službi opozarjajo, da to ni samo bohinjski problem, ampak se pojavlja tudi drugod v občim. C. Zaplotnik Letina v treh največjih gorenjskih nasadih PREIZKUSITE NOVOST! Nova, sodobna trgovina na Primskovem, Komunalna cona M. Vadnova 8 tel. 064/242-455 PRODAJAMO: # rezervni deli za kmetijsko mehanizacijo (CREINA, VICON, SIP) # kmetijsko ročno in električno orodje, motorne žage # ročna in električna orodja, vijaki, žičniki # barve, laki za les in kovino ter pribor # gospodinjski stroji in posoda # akustika NIZKE CENE SO DEJSTVO! CREinfl Podjetje zi prolzvodn|o k/neflkrtJn In Industrijskih ttro)ev In naprtv Utkct Mirka VednovJ 8 (Komunalne cona Primskovo) Te».:242-4W kovinAtehna Pričakujejo okrog 1500 ton jabolk Kljub dolgotrajni poletni suši je večina sadja tudi prvovrstne kakovosti. Resje, Preddvor, Kamnik, 5. oktobra - Gorenjski sadjarji še trgajo pozne sorte jabolk, vendar so grobe ocene letošnjega pridelka ze znane. Sadje gre dobro v prodajo, manj pa so pridelovalci zadovoljni s cenami. Kilogram prvovrstnih jabolk je moč kupiti od 40 tolarjev naprej. Največji gorenjski sadovnjak po površini se nahaja v Resjah pri rodvinu, kjer je okrog 24,5 hektara nasadov v polni rodnosti, dveletne jablane na 3 hektarih so dale letos prvi pridelek, približno 2,5 ha zemljišča pa čaka na zasaditev prihodnjo jesen. Jablan imajo blizu 30 tisoč drevesc, hrušk okrog 500 in le 20 sliv. "Če v Sloveniji računajo z okrog 10 odstotki večjim pridelkom sadja glede na lansko letino, bo pri nas kar približno polovico večji; nekaj na račun izmenične rodnosti nekaterih sort in pridelka na mladih jablanah, nekaj pa zaradi boljše letine nasploh. Slive in hruške -slednjih je bilo okrog 4 tone -smo seveda že prodali, jabolk pa smo doslej obrali okrog 2 tretjini, to je 350 ton. Po končanem obiranju zimskih sort prihodnji teden predvidevamo, da bo letošnji pridelek jabolk znašal od 500 do 550 ton. Največji pridelek je dala sorta jonatan na semenj aku - tudi čez 400 kilogramov na drevo, na drevesih s šibko podlago, na primer sorte jonagold, pa smo obrali med 10 in 20 kilogramov jabolk. Zaradi suše so nekaj drobnejši sadeži v starejšem nasadu, drugod pa so se plodovi ob ohladitvi po dežju še razvili in so kvalitetni," je med drugim povedal Tine Benedičič, vodja sadovnjaka Resje. uro, so zaenkrat najraje segali po manj škropljenem sadju; žal odpornejše sorte rastejo le na 4 hektarih. Tudi stare sorte, kot so gorenjska voščenka, krivope-celj, grafenštajne in boskopski stane I. vrsta od 51 do $ tolarjev, II. vrsta 35 tolarjev, predelavo pa 15 tolarjev. Zadovoljni s pridelkom* manj s ceno "Z letošnjim pridelkom Ja.j bolk smo zadovoljni," ie oc_e*Ja Jože Kaštrun iz sadovnj" KŽK v Preddvoru, "saj Prodaja poteka sproti Prodaja zgodnjih sort je v Resjah stekla že začetek septembra. Doslej so prodah 255 ton vseh jabolk, največ posameznim kupcem z Gorenjskega, iz okolice Ljubljane in avstrijske Koroške, nekaj pa tudi stalnim naročnikom po sindikatih. Le-ti imajo 5 odstotkov popusta, sicer pa so maloprodajne cene morali že tako prilagoditi nižjim cenam na Štajerskem. Tako stane prva vrsta jabolk 45 tolarjev (jonatan je zaradi obilne letine 5 tolarjev cenejši), II. vrsta 30 tolarjev, sadje za predelavo pa 10 do 20 tolarjev (odvisno od količine). Kupci, ki lahko pridejo po sadje vsak dan (tudi soboto in nedeljo) med 8. in 17. kosmač, pri nekaterih ostajajo priljubljene. V preddvorskem sadovnjaku so 45 ton zgodnjih sort jabolk že prodali. Te so stale 70 tolarjev za kilogram, pozne sorte, ki jih bodo prodajali ob delovnikih med 9. in 17. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro predvidoma do konca oktobra v sadovnjaku ter cvetličarnah AURA in Maja v Kranju, pa so cenejše. Prva vrsta stane od 42 do 48 tolarjev, II. vrsta od 35 do 40 tolarjev, kilogram jabolk za predelavo pa 30 tolarjev; za večje količine sadja dajejo tudi popust. Podobno je pri kamniški Kočni, ki jabolka iz svojega sadovnjaka ponuja v veleprodaji za 48 do 50 tolarjev pri kilogramu, v maloprodaji pa imeli pri zgodnjih sortah 60 odstotkov več sadja kot la^ V 14 ha velikem nasadu bo g okrog 350 ton poznih sort, *• bodo v dobrem tednu nj5^ Gre za jablane v starosti oo do 18 let, povečini novejših so1' ki so dale letos kljub suši » manjši količini škropiv z6' kakovostne sadeže. Zal moremo biti najbolj zadovolj s ceno sadja, ki pokriva trenutne stroške, za obn°y sadovnjaka pa nič ne ostaJ8^ načrtu imamo namreč ponoV saditev starih sort jablan." . Dobro je obrodil tudi nas»J na 26 ha sadne drevesnice Kamniku. Tam pričakujejo » rog 600 ton kvalitetnih jaW»J tako kakovost kot količina s» boljša od lanske, saj mlaj nasadi že dajejo obilnejši p110^ lek. "Okrog 45 ton hrušk, g rastejo na 2 ha, smo že pro Da ne bi bilo takšnih ali drugačnih dvomov, so sklenili, naj za ribištvo ocenjeno škodo podrobneje obrazloži oziroma P°J0jjfi' Izvršni svet je iz rezervnega sklada občinskega proračuna 0 danes dopoldne pa v hotelu Sni k ■JJJJ v.gozd Martuljku, kjer bodo ganjena moštva, pričakujejo še ckjpo EC BIC VSV Beljaka in ^tanj "^aške prvake, ekipo Zagreba. Prvo srečanje turnirja bo danes ob 16. uri, pomerili pa se bosta ekipi HK Zagreb in EC BIC VSV Beljak. Na Jesenicah, kjer so že dobili seznam igralcev, pravijo, da je med štirimi ekipami najslabša prav ekipa Zagreba, vendar pa ne poznajo povsem "naturaliziranih" Rusov. Ti pa zagotovo v ekipi so, saj jeseniški trener Borisov dobro pozna Genadija Gorbačova, pa tudi nekaj drugih imen dokazuje, da v reprezentanci niso le Hrvatje. Poslastica za ljubitelje hokeja bo zagotovo današnja večerna tekma (ob 19.30) med domačo ekipo Acroni Jesenic in ekipo Torpeda. Kazahstanskih prvakov sicer ni nemogoče premagati, čeprav igrajo hiter in dinamičen hokej in so zelo močna ekipa. Seveda pa ne bo neuspeh tudi poraz z majhno razliko. Ta pa bo še kako pomembna v primeru, če našim prvakom uspe premagati ekipo Zagreba (jutri ob 16. uri), nato pa še v nedeljo (ob 17. uri) ekipo Beljaka. "V drugi krog se uvrsti vseh pet ekip, ki bodo zmagale v četrtfinalu in štiri druge ekipe. Izpade le najslabša od drugouvrščenih ekip iz petih turnirjev. Če nam bo uspelo osvojiti drugo mesto, moramo imeti dobro razliko v golih, kar pomeni, da bodo vse naše peterke morale narediti vse tako rekoč stoodstotno in dati vse od sebe na vseh treh srečanjih. Zavedamo se, da je zlasti z ekipama Kazah-stana in Beljaka mogoč vsak rezultat, vendar so igralci motivirani, da izkoristijo domač led in ob pomoči navijačev lahko upamo na najboljše," pravi tehnični vodja ekipe Brane Jeršin. V soboto zvečer ob 19.30 bo v Podmežaklji tudi zanimivo srečanje med ekipama EC BIC VSV Beljakom in Torpedom, vstopnice za vse tekme pa bodo po enotni ceni 500 tolarjev za stojišča in 700 tolarjev za sedišča. Veljajo seveda tudi letne karte, ki ih je še vedno moč kupiti na ni kluba. V.Stanovnik BtED: ACRONI JESENICE NEODLOČENO ŽIVAHEN RO"^*«5™1 VKEND na gorenjskem hokeifv oktODni • Neodločen rezultat, 3 : 3, v prvem prvenstvenem Jeseni en?. srečanju med B,edom in državnimi prvaki Acroni in gj .T*,011 je povsem realen. Jeseničani so srečanje začeli napadalno pajič t c1"1 nekai le?ih P"loznost' za zadetek, ki pa jih Mlinarec, »Ogtuiiv« molej m Kadikov niso uspeli realizirati. V 13. minuti pa je Bolto h°kejistom vendarle uspelo premagati vratarja Bleda, doma» lakrat je v hitrem protinapadu Jeseničanov Račkov preigral strel« branilca Steviča, pridrsal sam pred gol Bleda in z lepim jejenj?.Premagal nemočnega vratarja Bolto. Zasluženo vodstvo tretiii- h hokejistov 1 : 0 pa je bil rezultat prve tretjine. V drugi Ji esen S° domačini boljši nasprotnik, kljub temu pa so hokejisti "Uhrn V v "M0"1' povišali vodstvo na 2 : 0. Strelec zadetka pa je bil j^^jjj^tulin, ki je izkoristil številčno premoč svojega moštva zaradi hokej-1!*? blejskega branilca Šahraja. Da pa znaio tudi blejski bij Sir lzkonst'ti številčno premoč, so dokazali v 38. minuti, ko ie doseo 7Ua en naPada*ec gostov Razinger, gol za domačine pa je ^dnit Anfiorov- Najlepši hokej je kakih 1500 gledalcev videlo v Vrata' pji"1' srečanja. Z golom Račkova, ki mu je botroval domači hoiflj ,°'ta> so gostje v 48. minuti povedli s 3 : 1. Kljub temu pa se minuti * da "so predah, ter z golom Krajnca z modre črte v 52. Hgjg j'J"ezultat najprej zmanjšali na 3 : 2, tri minute pred koncem Kzrff.P8 Je napadalec Bleda Črnovič postavil končni izid srečanja. X%^e,CI za Bled: Anfojor, Krajne, Crnovič po 1, za Jesenice pa ^v, Rahmatulin in Račkov po 1. L Jakopin ^UANINADALIUJEJO ZMAGOVALNI POHOD 6. oktobra - V sredo zvečer so Celjani na domačem ledu treo em nadigrali ekipo Olimpije Hertz. Pod taktirko ruskega Loq, Ja Krikunova in ob dobrih obrambah vratarja Domineta (jj* °vška, so še enkrat dokazali, da resno računajo na boj za vrh k0( ynega prvenstva, saj so ekipo Olimpije ugnali še z večjo razliko jih />Croni Jesenice. Potem ko so večino srečanja kraljevali na ledu in reyi.il50 zmedli "pretepaški vložki" ljubljanskih tujcev, so zmagali z Uhatom 7 : 5 (3:0, (fo, 4:3). VA ZIDATI ZA MLADO REPREZENTANCO SO SE ZBRALI sjJr*0^ 7. oktobra - Vodja mlade reprezentance Slovenije ie turn kandidate na prve priprave za odhod na kvalifikacijski tjgj*?1 za SP in sicer v Nitro na Slovaškem. Mlada reprezentanca bo prot?a'a na Bledu, dokončni spisek pa bo znan po tekmi za trening jjL" hokejistom Bleda, ki jo bodo odigrah v petek, 8. oktobra. Na brjZ? .sp'sku so vratarji: Mohorič, PetronijeVič in Rozmanič; Kecl x^man» Piber, Košenina, Ciglenički, Kumar, Maček, v_g»ar, Soba, Kranjc, Lotrič ter napadalci: Rožič, Skofic, Cerar, ŠEŠIR PRVIČ PRED DOMAČIM OBČINSTVOM V drugi ligi bo v dvorani na Planini gorenjski derbi med ekipama Besnice in Center Zaplotnik. Kranj, 8. oktobra - Potem ko je ekipa Šeširja v prvi državni rokometni ligi v sredo zvečer v prvem kolu pričakovano izgubila z najboljšo slovensko ekipo Celje Pivovarna Laško z visoko razliko 36:19, pa bo skušala prvo točko dobiti na jutrišnji tekmi v domači dvorani na Podnu. V goste v Skorjo Loko prihaja ekipa Nove opreme iz Slovenj Gradca. Kljub težkemu nasprotniku pa bodo Ločeni skušali dokazati, da njihova želja po obstanku v ligi ni neuresntčljiva. Tekma se bo začela ob 20. uri. Poleg drugega kola v prvi ligi pa bo na sporedu tudi drugo kolo v drugi državni ligi za moške. Posebno zanimivo bo v dvorani na Planini v Kranju, kjer se bosta v gorenjskem derbiju pomerili ekipi Besnica in Center Zaplotnik. "Čeprav ekipo Besnice dobro poznamo, saj smo lani igrali skupaj v tretji ligi, pa je težko napovedati rezultat, saj se ie Besnica precej okrepila. Gotovo bo srečanje zanimivo in napeto do konca, mi pa seveda računamo na obe točki, je pred derbijem povedal Matjaž Tavčar, levo krilo ekipe Center Zaplotnik. Tekma bo jutri ob 18. uri. Ekipa Tab I. Preddvor jutri gostuje v Črnomlju. V drugi ženski ligi ekipa Lokastar gostuje v Izoli, v Kranju igrata ekipi Kranj B in Planina Kranj, Sava Kranj pa jutri gostuje pri Polju. Jutri je na sporedu tudi peto kolo v tretji rokometni ligi za moške. Pari so: Šešir B - Herbalife Storihč (sobota ob 18. uri), Jezersko Pegaz Preddvor - Žabnica (sobota ob 16. uri). Prule - Radovljica S. Bled (sobota ob 18. uri), Sava Kranj - Besnica (sobota ob 18. uri). Ekipa Gorjanc Preddvor je prosta. Prav tako bodojutri in v nedeljo srečanja v kadetskih ligah in v ligi starejših deklic. VStanovnik caricu mmmmtmmmiiLu LOČANKE NEPRIČAKOVANO NAPREJ Skorja Loka, 6. oktobra - Košarkarice Odeje Marmorja so v sredo zvečer dosegle skoraj nemogoče. V povratnem srečanju z ekipo Ampic Kišnjeva so zmagale z visoko razliko 75:56 (39:28) in tako nadomestile zaostanek iz prve tekme. Pred tristo gledalci so dokazale veliko borbenost in se tako uvrstile v tretje kolo pokala Ronchetti. Za Odejo Marmor so igrale: Kržišnik 21, Malacko 26, Stubila 14, Luskovec 4, Bizjak 3, Pejič 26. VS. VnnL' ioba> Kranjc, Lotrič ter napadalci: Rožič, Skofic, Cerar, \/l |}jf A DDTD17 l^IT'VI? Klin PolJanšek, Mahkovic, Troha, Mrdjenovič, Karahodžič, VABILA., 1 Ki KIL L/11 V JL »r, Augustinčič, Kolar, Skofic, Aleš in Kalan. J. Marinček Dnilri -orgkl tek trmastih na KaliŠČe - Klut ^ORtno DRUŠTVO KRANJ URNIK VADBE roju**^' 8. oktobra - Športno društvo Kranj je jiosredovalo l?aJoVobh" jjjjjj vadbe v sezoni 1993^- 1994. Na osnovnii Šoli Matija Čopa torkih -b Ponede,ilcih med 1745 m 1830 vadbo cicibani, ob m..i - med 19. in 20 .30 deklice (športna gimnastika), ob sredah in DJj°iosmo in pol deveto zvečer dečki, ob četrtkih med sedmo mej deveto zvečer deklice (športna gimnastika) in v petkih ^liažaf i 0 m P01 deveto zvečer dečki. Na osnovni šoli Jakoba spori? I* °b ponedeljkih med sedmo in pol deveto zvečer Za i n°"jiiniična gimnastika, med pol deveto m deseto pa vadba ^nsk u OD torkm med P°' deveto in deseto odbojka za peticij?' OD četrtkih med pol deveto in deseto aerobika in ob girflng »L?ed sedmo in pol deveto zvečer športno-ritmična °*novn' *' med P°' deveto in deseto uro pa odbojka. Na Vadba ^.Helene Puhar je ob ponedeljkih med 16. in 17. uro kolaru ^ cicibane, ob torkih med pol osmo in deveto uro 8Plošn * 'mo8k') m °h četrtkih med pol osmo in deveto uro na J£q telesna vadba za ženske. Na osnovni šoli Simona Jenka Uro ~,m5nskega ulici je ob torkih in četrtkih med osmo in deseto zvečer nogomet. J.K. *2£E ODPRTE LE KONEC TEDNA °ktobS loooktob^■ " ^»ninsko društvo Tržič sporoča, da od 1. U|«obra itoT Pod $tort\x ve ja nov oskrbovanja njihovih postojank. Dom n°vembr 1 r?1 bo OD sobotah in nedeljah samo še do 1. oskrbovap u°m na K°fcah bodo do prihodnje poletne sezone Remeni? j koncu tedna in praznikih. Iste dneve bo ob lepem ^krbov r Frt tudi Dom na Zelenici, ki ga bodo spet stalno ^Pria oh °^zaCetku smučarske sezone. Tudi Koča na Dobrči bo S, °D sobotah, nedeljah in praznikih le ob lepem vremenu. S. Drugi gorski tek trmastih na KaJišče - Klub trmastih iz Preddvora organizira jutri, v soboto, 9. oktobra, drugi gorski tek trmastih na KaJJšče. Start bo ob 10. uri pred osnovno šolo Matija Valjavca v Preddvoru. Cilj bo pred planinskim domom na Kališču. Višinska razlika je 998 metrov, proga pa ie dolga 8 kilometrov. Moški bodo razdeljeni v 3 starostne skupine (do 30 let, od 31 do 45 let in nad 46 let), ženske pa v dve (do 35 let in nad 36 let). Prijave bodo sprejemali eno uro pred startom, startnina pa je 500 tolarjev. Vsak tekmovalec bo dobil na cilju spominsko majico, topli obrok, najboljši pa kolajne. J.K. Pri Juhami veliki biljard turnir za pokal Nike • Biljard klub Johanca iz Britofa prireja jutri, 9. oktobra, ob 1L uri veliki mednarodni odprti biljard turnir za pokal Nike. Pokrovitelja sta Nike in Pivovarna Union. Prvih osem bo prejelo denarne nagrade: zmagovalec 20.000 tolarjev, drugi 12.000 tolarjev, tretji 7000 tolarjev itd. Prijavnina bo 600 tolarjev, igrala pa se bo mednarodna osmica. Pojasnila in prijave osebno Pri Johanci ali po telefonu 242-374. J.K. Nogometni spored - V prvi državni ligi bo jutri in v nedeljo na sporedu 8. kolo. Jesenski del prvenstva se tako preveša v drugo polovico. Živila Naklo odhajajo na gostovanje v Muri v Mursko Soboto. Derbi kola bo ob 15. uri. To bo dvoboj prvega in drugega na lestvici. V drugi slovenski ligi igra Jelen Triglav v nedeljo ob 15. uri doma z Dom Kafejem iz Domžal. V III. slovenski ligi zahod bo Visoko v nedeljo ob 15JO igralo doma z Brdi, Jelovica pa prav tako v nedeljo ob pol štirih popoldne z Taborjem. Tekma bo v Postojni. V slovenski mladinski ligi bo Jelen Triglav jutri ob 15. uri igral doma z Mavrico, Gorenjski glas Creina pa odhaja na gostovanje k Dravi Ptuj. V kadetski ligi igra Jelen Triglav jutri ob 13. uri z Mavrico, Gorenjski glas Creina pa gostuje v Ptuju pri Dravi. V območni mladinski ligi zahod igra Žarka jutri ob 13.30 v Trbovljah z Orio Rudarjem, Železniki pa doma s Krko Novotermom. J.K. Košarkarski spored - VI. moški košarkarski ligi - zelena skupina bo igral kranjski Triglav jutri ob 20. uri na Planini s Tineiom Nonkom iz Medvod. V I. ženski košarkarski ligi gostujejo jutri Kranjčanke pri Slovanu (ob 17. uri), Odeja Marmor Iz Skorje Loke pa bo v nedeljo ob 16.30 igrala doma s Cerjem. V II. moški ligi - zahod gorenjska predstavnika jutri gostujeta: Odeja Marmor pri Converti in Didakta Radovljica v Tolminu. V II. ženski ligi gostujejo jutri Jeseničanke v Šentvidu, v III. moški ligi zahod pa bo v Gorenji vasi derbi med Gorenjo vasjo in Jesenicami, Tai Tai Šenčur in Etiketa pa gostujeta. MJkm V SREDO, 13. OKTOBRA, PRVA MEDDRŽAVNA NOGOMETNA TEKMA V KRANJU MAKEDONIJA IN SLOVENIJA V NAJBOLJŠI POSTAVI Predstavniki Živil Naklo in nekateri časnikarji so selektorja slovenske reprezentance Bojana Prašnikarja spraševali,* zakaj v reprezentanci ni igralca Živil, vodilnega moštva v državni ligi. Kranj, 8. oktobra - Za meddržavno člansko tekmo med Slovenijo in Makedonijo, ki io skupno organizirajo Nogometna zveza Slovenije, nogometni klub Živila Naklo in Športna zveza Kranj, je vse pripravljeno. Tekma bo v sredo, 13. oktobra, ob pol štirih. Sodili bodo hrvaški sodniki Poljšak, Cvitkovič in Petek, v rezervi pa je domači sodnik Štefan Tivold. Reprezentanci bosta nastanjeni v Hotelu Bor v Preddvoru, prav tako tudi delegacija makedonske nogometne zveze na najvišji ravni. Zbor slovenske reprezentance bo v ponedeljek opoldne, ko bodo imeli predstavniki obeh reprezentanc časnikarsko konferenco. Reprezentanci Slovenije in Makedonije bosta nastopili v najboljši postavi. Za Slovenijo so udeležbo potrdili vsi vabljeni igralci, tudi tujci, pa tudi domači, ki so v najboljši formi. Na vprašanje, zakaj v slovenski reprezentanci ni igralca Živil Naklo, vodilnega moštva državne lige, je selektor Prašnikar odgovoril, da pri sestavi reprezentance nikdar ne gleda, od kod je kdo, ampak kdo je boljši. Sploh pa je njegov namen čimmanj spreminjati reprezentanco. Vršilec dolžnosti sekretarja Nogometnega kluba Živila Naklo Jože Mohorič je povedal, da bo igrišče dobro pripravljeno. Vstopnina bo za stojišča 500 in za tribuno 800 tolarjev. Povsem napolnjen kranjski stadion lahko sprejme nad 3000 ljudi, od tega 1600 na tribuni. Pred tekmo in med odmorom bosta nastopili kranjska pihalna godba in marioretke z Jesenic Sploh je Nogometna zveza Slovenije mednarodno zelo aktivna. V enem letu so jo obiskali predstavniki skoraj vseh evropskih nogometnih zvez. Razen članske so aktivne tudi druge reprezentance. Mlada in mladinska reprezentanca je v torek igrala prijateljski tekmi z Avstrijo v Spittalu. ženska reprezentanca je v sredo igrala v Belgiji. Mladinska reprezentanca bo v sredo, 13. oktobra, igrala v Novi Gorici kvalifikacijsko tekmo z Italijo. Na spisku selektorja KapidžiČa sta tudi igralca Gorenjskega glasa Creine Boris Vcrbič m David Božič. Med 18. in 22. oktobrom pa bo v Kopri in Izoli kadetski kvalifikacijski turnir za nastop na evropskem prvenstvu. Razen Slovenije naj bi sodelovali še Švica in Gruzija. Nastop Gruzijcev še ni zanesljiv. J.Košnjek, DANE JOŠT GENERALNI SEKRETAR Izvršilni odbor Nogometne zveze Slovenije je za novega generalnega sekretarja imenoval DanJja Jošta iz Naklega, nekdanjega nogometaša in sekretarja Nogometnega kluba Živila Naklo. Novi generalni sekretar je ekonomist, dolgoletni športni delavec in dober organizator, ker je odločilo pri izboru. Jošt bo funkcijo opravljal poklicno štiri leta. Časnikarjem je povedal, da se zveza sedaj kadrovsko izpopolnjuje, pred podpisom so pogodbe o sponzorstvu in sodelovanju s Pumo, Krojem Ljubljana in Kompas Hollidavsom, pozval pa je k dobremu sodelovanju zveze, klubov, funkcionarjev in novinarjev. Novemu generalnemu sekretarju, to je tudi priznanje naklanskemu in posredno gorenjskemu nogometu, tudi naše čestitke. Dane Jošt je bil tudi dopisnik Gorenjskega glasa! NAVIJAČI V MURSKO SOBOTO Naklo, 8. oktobra - Nogometaši Živil Naklo gostujejo v nedeljo v Murski Soboti. Čeprav oslabljeni, brez Robija Oblaka in Roberta Marušiča in s poškovanim Branetom Pavlinom in Francijem Ahčinom, se ne predajajo vnaprej. Ker je za tekmo veliko zanimanje, bo organiziran avtobusni prevoz na tekmo v Mursko Soboto. Avtobusi bodo ob 10.45 odpeljali izpred Diskonta Živil v Naklem. Uprava Živil se dogovarja za ugodno ceno prevoza in vstopnine na tekmo v Murski Soboti. . J.K. ©pbojku mmmmmimim ZAČETEK V II. IN III. ODBOJKARSKI LIGI V soboto se začenja tekmovanje v II. in III. državnih odbojkarskih ligah, medtem ko Gorenjska nima predstavnika v moški konkurenci II. DOL, pa io bosta v ženski konkurenci letošnjo sezono zastopali dve ekipi. Ekipa Alpin Triglava iz Kranja, ki je lansko sezono osvojila tretje mesto v ligi, bo letos le stežka ponovila lanskoletni dosežek, saj so nekatere igralke prenehale z aktivnim igranjem, V prvem krogu tekmovanja se bodo kranjske igralke ob 16. uri v SD Planina pomerile z ekipo Mežice. Po lanski zmagi v III. DOL pa bo letošnjo sezono v II. DOL nastopila tudi ekipa Športnega društva Plamen iz Krope, ki pa bo v letošnji sezoni nastopila pod imenom svojega glavnega sponzorja Podjetja Mehanizmi iz Upnice. Novinke v ligi bodo poskušale izboriti svoje mesto nekje v sredini lestvice, zaradi izstopa ekipe Braslovč, pa bodo v prvem kolu proste. Zaradi sprememb sistema tekmovanja v letošnji sezoni so vse gorenjske ekipe v III. DOL obdržale svoje mesto v ligah. V moški konkurenci bodo od gorenjskih ekip tako nastopile: Termo Lubnik, Bled IL Triglav, Plamen in Bohinj. Že v prvem krogu pa se ljubiteljem odbojke obeta poslastica, saj v goste ekipi Triglava, ki v letošnji sezoni meri zelo visoko, prihaja ekipa Portoroža, ki se je v prestopnem roku močno okrepila, saj so pridobili celo državnega reprezentanta M. Šiftarja. V ženski konkurenci si bodo v konkurenci enajstih ekip čimboljša mesta poizkušala zagotoviti ekipe Bleda II, Jesenic, Šenčurja In Bohinja. M. Branko ISKRAŠI POZOR! Jubilejno teniškoprvenstvo TENISKRA 15 bo 16. in 17. oktobra 1993 v dvorani BIT v Ljubljani (Javna skladišča). Prijave zbira Davor Žnidar do 14. oktobra 1993 po tel.: 064/221-344. Razpored igranja bo znan v petek, 15. oktobra 1993. v. Lestvica I. SNL 1. ŽIVILA NAKLO 2. SCT 5. MURA 4. KOPER is -80 trgovin, med njimi najlepša v SVETOVNEM TRGOVSKEM CENTRU v Ljubljani, - 40 gostinskih objektov; - grosistična skladišča v NAKLEM; - 750 PRIDNIH DELAVK in 250 PRIDNIH DELAVCEV - NAJBOLJŠA NOGOMETNA EKIPA V DRŽAVI! 8- oktober - dan slovenske carine Hitrejši carinski postopki Jesenice, 7. oktobra - Slovenska carina je ena redkih, če ne skoraj J*Kn» klasična državna služba, kier delavci inimajo pnrnane beneficirane delovne dobe. Hitrejši postopki blagovnega carinjenja na Plavškem travniku. Večji iznos deviz le s potrdilom B*nke Slovenija. Premalo cenjena državna služba, saj znašajo Plače v povprečju 45 tisoč tolarjev^ Pod Carinarnico Jesenice *°dijo cestni mejni prehodi Karavanke, Podkoren, Rateče 'a Ljubelj ter železniški mejni prehod na Jesenicah. Ob letošnjem dnevu carine, ki ga cariniki Praznujejo manj slovesno kot aekoč, jim država ni ugodila zahtevam, ki jih postavljajo že aekaj iet: da bi namreč tudi v earini imeli zaposleni beneficirano delovno dobo. Tako ostaja carina edina državna služba, Ser ni priznane nobene beneficirane dobe. . V Carinarnici Jesenice se iz leta v leto povečuje promet, še Posebej blagovni promet in Jlagovno carinjenje na Plavškem travniku, kjer so uvedli celodnevno carinjenje od 7. Jrc zjutraj do 20. ure zvečer in ni več čakanja in negodovanja, saj se carinjenje hitreje ?Pravi. Na mejnih prehodih jeseniške Carinarnice je zelo veliko turističnega dnevnega in l^aloobmejnega prometa, vsekakor pa pričakujejo precej Povečan promet na mejnem Pohodu Karavanke, ko se bo odprla avtocesta. V obdobju od januarja do avgusta letošnjega leta smo na območju Carinarnice Jesenice v Mednarodnem prometu zabele-ll" milijon 800 tisoč domačih Potnikov in okoli 2 milijona in P°l tujih potnikov," pravi upravnik Carinarnice Jesenice ^na Stojan.'Skupno je bilo koli 8 milijonov in v vseh potnikov. > 600 tisoč ejnem prometu pa je bilo Miha Stojan, upravnik jeseniške carinarnice mejah v prihodu 52 tisoč domačih osebnih vozil in 700 tisoč tujih, osebnih vozil v obmejnem prometu pa domačih 29 tisoč in 9 tisoč tujih. Pri vstopu v državo je bilo letos od januarja do avgusta 67.776 tovornih vozil in ^ti izstopu 72.869 ter 11.806 avtobusov pri vstopu in 10.114 pri izstopu. Kot kažejo naši statistični podatki, je bilo v tem obdobju 359 carinskih prekrškov in 56 deviznih prekrškov. Promet se povečuje, za 20 odstotkov je večji v primerjavi z letom prej." V zadnjem času je na meji precej prekrškov zasebnih trgovcev, ki uvažajo blago za nadaljnjo prodajo. Po pravilniku o carinskem postopku ima vsak državljan Slovenije in vsak domači potnik ne glede na prebivališče ah tisti tuji državljan, ki ima stalno prebivališče v na službeni poti... Uvoza novih avtomobilov ni več toliko, povečuje pa se uvoz poškodovanih vozil. Cariniki odločno zanikajo, da bi bi bili carinski postopki zapleteni in dolgotrajni, kajti postopek carinjenja je hiter, če ima stranka pri sebi vso zahtevano dokumentacijo. Res pa se zaplete, če potnik predloži sumljive račune in neprave fakture, če ima poln avto blaga, za katerega se ve, da mu nikakor ne služi za lastne potrebe. V zadnjem obdobju so zelo poenostavili carinske Eostopke za firme in obrtnike, i jim uvozni repromaterial ali rezervni deli ne ležijo več na meji, ampak se blago takoj odpelje v tovarno. Na mejnih prehodih vsi cariniki govorijo slovensko in vsi imajo tudi slovensko državljanstvo. Tisti, ki slovensko niso govorili, so morali opraviti v pnmciu, mi« |ivkwv tečaje. Carinska služba pa v Banke Slovenije. Če potrdila državi žal še vedno ni cenjena nima, devizni inšpektorat de- tako, kot bi morala biti, kar ne v vrednosti 200 ameriških dolarjev ali približno 300 nemških mark ali 2.100 avstrijskih šilingov. Blago, ki ga ima zasebnik pri vstopu v drŽavo, ne sme biti namenjeno nadaljnji preprodaji. Potniki tudi premalo vedo, da se dovoljena vsota, do katere se ne plačajo carinske dajatve, ne more združevati. Denimo: ne more več potnikov uvoziti televizorja, kajti oprostitve se za predmete večjih vrednosti ne morejo seštevati. Pri vsakem izstopu pa ima lahko potnik pri sebi do tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti - nemških mark ali katerekoli druge valute. Več denarja ima lahkote primeru, če ima potrdilo vize začasno zadrži. Še vedno se na meji tudi dogaja, da nekateri za večji iznos deviz mislijo, da je tako kot nekdaj, ko je veljalo potrdilo pooblaščene banke o dvigu deviz.To potrdilo ne velja več. Večji iznos odobri Banka Slovenije le tistim, ki potujejo bodisi na gostovanja, bodisi so nazadnje kaže tudi odklonilen odnos do tega, da bi določenim službam v carini priznali beneficirano delovno dobo. Spodbudna pa tudi ni plača, kajti okoli 45 tisoč tolarjev, kolikor znaša povprečna plača, je za tako odgovorno delo občutno premalo. D.Sedej "a meji okoli 8 milijonov in ko tišoč~domacih""iir ~25» tisoč Sloveniji, pravico pri vsakem 7» «aw oomačih in tisoč oiuvcuiji, po»iw k** potnikov. Kakor beležimo prihodu vnesti brez carinskih ^»larodnl promet, je bilo na dajatev blago za svoje potrebe Ponedeljek, zadnji dan za prijavo črne gradnje Depozit je pametno plačati Kranj, 7. oktobra - Vsi, ki so gradili na črno in si za svoje gradnje še niso pridobili ustreznih dovoljenj, imajo samo se nekaj dni časa, da črne gradnje prijavijo in plačajo depozit. Zadnji dan za to je ponedeljek, 11. oktobra. Do 3. oktobra je plačalo depozit in vložilo zahteve za odlog izvršbe 5319 črnograditeljev, po oceni torej večina. Minister Miha Jazbinšek priporoča, da to store tudi tisti, ki se na grožnjo rušenja požvižgajo oziroma ki dvomijo, ali so gradili na črno ali ne. V pripravi je nov zakon o urejanju okolja, ki naj bi za črnograditelje predvideval še ostrejše kazni, kot je rušenje objekta. Igra, ali črno gradnjo prijaviti ali ne, bo torej postala predraga. H. J. S SODIŠČA Sodba obtoženima Zdenki Piskemik in Pavlu Kodru Na gumb je pritisnil Koder Kodru leto in dva meseca, Piskernikovi pa leto zapora. O pritožbah bo razsojalo Višje sodišče v Ljubljani. Kranj, 7. oktobra - Predsednik tričlanskega senata temeljnega sodišča v Kranju Anton Subic je danes dopoldne razglasil sodbo obtoženima Zdenki Piskemik, nekdanji vodnji kranjske poslovne enote Beograjske banke oziroma KIH banke, in Pavlu Kodru, nekdanjemu finančniku begunjskega Elana. Senat je Piskerniko-vo spoznal za krivo kaznivega dejanja nevestnega gospodarjenja, Kodra pa napeljevanja k temu. Oba napovedujeta pritožbo. Predmet tokratne obravnave (za obtoženega Kodra že tretje) so bile bianco menice, ki jih je od začetka leta 1988 do pomladi 1990 kot jamstvo Elanu za najete kredite avalirala Zdenka Piskemik oziroma po njenem nalogu tudi njene sodelavke. Koliko je bilo teh menic, ni točno ugotovljeno (obtožnica navaja število 81, dokazanih naj bi bilo 46), dejstvo pa je, da so bile štiri v skupnem znesku 13,2 milijona takratnih dinarjev (približno dva milijona mark) ob finančnem krahu Elana v banki vnovčene. Vnovčenje teh štirih menic je povzročilo blokado žiro računa Kreditne in hipotekarne banke d.d. Ljubljana (v vrsti za vnovčenje so bile še menice v skupni vrednosti 95 milijonov dinarjev) in je pomenilo uvod v stečaj banke. Sodni senat je prepričan, da sta oba obtoženca naklepno zašla v kaznivo dejanje, ki je trajalo debeli dve leti, saj sta oba dobro poznala poslovno politiko in interne akte banke. Piskernikova kot vodja enote, Koder kot dolgoletni predsednik izvršilnega odbora centrale v Ljubljani in član poslovnega odbora enote v Kranju. Oba sta vedela, da kredite in tudi jamstva za najete kredite podeljuje kreditni odbor v okviru mesečnih limitov in da avaliranje bianco menic ni dovoljeno. Morda v začetku, ko je bil Elan še ugledna firma, res nista slutila, do česa takšno "domače" poslovanje lahko pripelje, vendar sta možnost škode morala predvideti. Sodišče je prepričano, da je na "gumb" pritisnil Pavel Koder s svojo in Elanovo avtoriteto, ki ji je Piskernikova podlegla. Toliko bolj, ker ji je Koder zagotovil, da je avaliranje bianco menic dogovorjeno v ljubljanski centrali. Pri Kodru gre po prepričanju sodišča za čisti primer napeljevanja h kaznivemu dejanju, za kar se Eo veljavni kazenski zakonodaji napeljevalca obravnava in aznuje.kot bi dejanje sam storil. Od tod tudi sodba o višji zaporni Kazni za Kodra kot za Piskernikovo. Vendar tudi pri njej ni šlo za zmoto, ki bi narekovala oprostilno sodbo. V dveh letih, kolikor je avalirala bianco menice Elana, je bilo nekaj prelomnih trenutkov (opozorilo iz centrale), ko bi lahko "spregledala" in početje prekinila. Po razglasitvi sodbe Piskernikova kazni ni želela komentirati, dejala je le, da se bo pritožila, medtem ko je Koder dal kratko izjavo. <»Sodba je krivična, kljub temu moje hrbtenice ne bo zlomila. Pravi cilji m namen pogroma proti meni se bodo pokazali. Od začetka mi je bilo jasno, da gre za zadevo politične narave. Sogovornikom bom pustil še nekaj Časa,«> je dejal Pavel Koder. H. Jelovčan L PRODAJA NEPREMH MAKLER BLED d.o.o. 64260 Bled, Ljubljanska cesta 3, Tel:064/76461, fax:064/77-026 Predstavljamo vam del naše posebne ponudbe; 1BBBB1 3sVH>l 51 NAPRODAJ JE GRADBENA PARCELA V CENTRU JESENIC V IZMERI 450 M2. CENA SAMO 20.000 DEM ! \A BLEDU JE NAPRODAJ GRADBENA PARČKA l URJF.MMI LOKACIJSKIM IN GHADBl NIM DOV0LJENJLM-M0ZNA IAKOJŠNJA GRADNJA HISE PARCELA MERI t 100 M2 CENA 100 000 DEM OBRTNIKI, PODJETNIKU NA LANC0VEM PRI RADOVLJICI JE NAPRODAJ ZEMLJIŠČE V SKUPNI IZMERI CCA 5.000 M?. PREDVIDENA JE 08RINAC0NA IZMERAPARCEL BI ZNASALAO0 »00 ' V0W? CENAKV MftPA7FMt."ŠĆAZNA$A100DEM. V KAMNI GORICI PRI RADOVLJICI PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO Z UREJENO LOKACIJSKI DOKUMENTACIJO V IZMERI 1.500 M2. UGODNA CENA 38.000 DEM. NA B1.EDU ODDAMO POSLOVNI PROSTOR 90 M2 ALI DVA HO 46 M2 V CEN IRU MESTA NA I JUB1 JANSKI CESTI NAJEMNINA 23 DEM NA KV. METER! IZREONA LOKACIJA /A/L-LENA MIRNA DE.JAVNOS1 PISARNE! 6 ODDAMO VLĆ STANOVANJ BLED TROSOBNO 500 DEM, BLED GARJSONJERA • 300 DEM, Bl.ED?'3HIŠE 1000 DEM. I tSCE ENOINI'OLSOBNO 500 DEM ITD PRODAMO GOSTILNO V CENTRU BLEDA IZREDNO OBISKANA LOKACIJA. CENA 480 000 DEM PROMET Z NEPREMIČNINAMI MAKLER BLED d.d Sl»novan|aka Mi« z goapodaraklm poalopjam n* Bladu, 300 m od |«z«r«.l40 MZ atanovan|aka po vrlin« v Mil ter 100 m2 v poalopju pol«g Mi«. d«l«vnlc» 40 m2 In (kladile« 40 m2.Z«ml|l»c« 416 m2.T«l«fon, klinično ogr«van|a ■ p«cml.C«n« napramlcnlna )• zaradi aHuad|a Izredno znižana In vkl|u6u|« tudi opr«mo In pohlitvo oMaktu.OOOOVOR O NAČINU PLACHAI CENA 180.000 DEM Počitniška hiša v Javorniškem Rovtu na skorajda pravljični lokaciji nad potočkom, ob lepem pašniku •g m2 zemljišča. 70 m2 stanovanjske povriine. H|i» je prostorna in zelo kvalitetno gra|ena.Ponu|a mir inpočitek v nepokvarjeni gorski naravi. ~E*A 115.000 DEM Nedokončana gradnja stanovanjske hiše v dvojčku v Vrbnjah pri Radovljici.Zaključena IV. gradbena taza Prostoren objekt (250 m2) na sončni lokaciji. Telefonski priključek, urejena električna in vodovodna instalacija, ter urejeni odtoki • kanalizacija! CENA 178.000 DEM Štirlsobno stanovanje sestavljeno Iz dveh samostojnih stanovanjskih enot v skupni izmeri CCA. 85 m2.Nahaja se v nizki stanovanjski zgradbi na Dobah v 1 .nadstropju Sončno stanovanje, ogrevano z etažnim centralnim ogrevanjem, telefon, veliki kletni prostori._ CENA 118.000 OEM Manjše dvosobno stanovanje, 47 m2 stanovanjske površine, prav tako na Dobah Kajuhova ulica.Prijetno manjše stanovanje idealno za počitnice.Telefon, lončena peč. CENA 65.000 DEM BLED 55 "Vt^-^jt Trisobno stanovanje, 74 m2 stanovanjske površine pritličje, balkon v dolžini 6 m, zelenica ob balkonu. Stanovanje je v alpskem bloku na vzhodni strani zgradbe.V račun se vzame enosobno stanovanje na Bledu ali v Lescah oz. Radovljici._ CENA 118.000 DEM ^BNA PONUDBAI Nujno prodano momom dtmvtnfi» LmcUi V akata« hu„ b._z. iT_______lZj i. u u. . blokij.SMuiovini« I« obrnj«no na zthod.iz balkona )■ lat) 22*J5 i»t B«>(fid grad in trtgtav t«< Mtal« oor« v Alpah ki Kamw»ka* . ?r**nka Muca, nado Mmranja.Nahaia ta v J.nae^.Cartralnd 3^,J«reataa Uanovinja 39,69 mUato ugraOnfi 1986. £*NA 56.000 DEM LESCE Dvosobno stanovanje v alpskem bloku, 56 m2 stanovanjski površine.Pritlično kletno stanovanje, ki ima svojo teraso in svoj vhod.Stanovanj« je staro 5 let. IZREDNO UGODNA CENA, MOŽNO OBROČNO ODPLAČILO V ROKU ENEGA LETA I_ CENA 55.000 DEM RADOVLJICA Enosobno stanovanje, 32 m2 stanovanjske povriine 4. nadstropje.Cankarjeva ulicaloža, telefon, južna stran stavbe.ZAMENJAVA ZA ENOSOBNO STANOVANJE NA BLEDU. CENA 49.000 DEM TRŽIČ In UC 4.»» nI «i»*m a«ka 1 fcal««» a.m »a ls.ee «t *r*4>ra*tar 7 laafclnj* 1« J»4 ■ 6,12 nI 11.43 nI Enosobno stanovanje v 2. nadstropju stanovanjske zgradbe na Deteljici.44.50 m2 stanovanjske povriine.Sončno, na zahod obrnjeno stanovanje.Balkon, telefon, centralno ogrevanje._ CENA 58.000 DEM GRUDNE URE VSAKDAN OD 9.-12. IN OD 17.-19. V SREDO OD 9.-13. Z Makler Bled v svet prodanih nepremičnin! MALI OGLASI ® 217-960 IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE Takoj zaposlimo sposobno, vestno in pošteno RACUNO-VODKINJO za vodenje trgovskega podjetja. Tel.: 47-784 Iščemo ELEKTROTEHNIKA -ELEKTRONIKA, možnost pripravništva. Pisne ponudbe z dokazili LE-TEHNIKA d.o.o., Hrastje 75, Kranj R 5 campus, letnik 12/91, metalne barve, tonirana stekla, prodam. Tel.: 49-068 APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, taj-nice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. »632-595 ' 20735 OVERLOCK PFAFF In SINGER, nova nerabljena, ugodno prodam. «215- 650_22633 AGROIZBIRA Prosen. čirče, nudi ugodno vse vrste akumulatorjev. Primer: 12 v 97 - 100 Ah cena 8.150,00 SIT, olje za traktor Supe 3 10 1 cena 1.990,00 SIT, vse vrste traktorskih gum Baru m, rezervne dele za traktor. Pokličite nasi «324-802_22774 Večje število ELEKTROMOTORJEV, cena zelo ugodno, prodam, tt 46- 230 22806 Nov REZ KALNI STROJ, Tip ALG 100, s priborom, ugodno prodam. Ht 062/608-720, dopoldan in 062/685-258, po 20. uri. 22*06 TRANSPORTNI TRAK, sortirnik krompirja, avtomatsko tehtnico in prekucnik, prodam. S 328-238 22819 BARVNI TV, Gorenje Orblter, prodam. S 216-945 22821 PLUG, nov, Regent, dvobrazdni, obračalni, 14 col, prodam. Burgar, Medno 12, Medvode. 22827 Dobro ohranjeno etažno PEČ Emo Central 20, prodam. « 802-043 Novejši STROJ ZA RIBANJE ZELJA In decimalno tehtnico 500 kg, prodam. • 061/484-954 22837 TRAJ NOŽAREČO PEČ, ugodno prodam. 0 622-030 22838 Oljne GORILCE rabljene brezhibne, ugodno prodam. »215-545 22871 Prodam malo rabljen električni BOJLER 80 I In AVTORADIO s kasetofonom Philips. Cena po dogovoru. »45-009 22900 Prodam nov ŠTEDILNIK klppers-busch. Frankovo nas. bloki, vhod 164, st. 15, škofja Loka 22001 Prodam TRAKTOR FERGUSON 539 nov. »65-140, zvečer 2201a Prodam dvobrazdni PLUG 10 col. Praprotna polica 29, Cerklje 22921 Prodam Industrijski šivalni STROJ Durkopff, šiva ravni in cik-cak šiv. »218-563 22923 Prodam novo mizarsko skobelno glavo šir. 41 cm z vrtalko in clrku-larjem. »49-409 22933 Ugodno prodam manjšo termoaku-mulacljsko PEČ. »328-528 22942 Ugodno prodam TERMOAKUMULA-CUSK( CUSKO PEČ 2,5 KW. »45-09822948 radio triglav 96,0 MHz 01,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302 Pralni STROJ gorenje gorvamat 413 NW, malo rabljen, prodam. »622- 051 22959 Prodam novejši PRALNI STROJ gorenje. Jenko, Sp. Brnik 95 22962 PRIREZOVALNIK (štucar), ugodno prodam. » 622-479_22976 Zamrzovalno skrinjo 2101, brezhibno in HLADILNIK pokvarjen, prodam za 17000 SIT. Primožič, Bled, »77-834, zvečer 22990 Prodam TRAKTOR TV. 523. Žakelj, »621-397 22990 Prodam trajnožarni kombiniran ŠTEDILNIK za 30% ceneje. »714-557 23009_ POKER APARAT prodam za 500 DEM. »738-205_23022 Prodam PC AT. »43-333 23036 Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK na drva In etektrio rostfrei -zidan. »57-861_23040 Prodam enofazni CIRKULAR standard osi jek. Šuceva 9, Kranj Prims- kOVO 23056 ZETOR 50-11, 10 let star, 1150 ur, dobro ohranjen, prodam. «422-610 23088_ Prodam ŠTEDILNIK, nov. «52-025 23093_ GORILEC za centralno kurjavo 30.000 Kcal, prodam. «327-295 23095 lolo bobnar MIZARJI (tiplšino) original za mozni-čenje, prodam. «43-582, zvečer 23102 AVTODVIGALKO krokodil - veliko G 2250 kg, cena 400 DEM, prodam. «45-263 23136 Zelo poceni prodam GLASBENI STOLP fisher. «218-087 23145 Prodam skoraj nov kuppersbusch. «631-537 23146 Starejši ŠIVALNI STROJ slnger, ugodno prodam. «212-263 23149 Prodam osebni RAČUNALNIK PC ICA 286-12/16 s tipkovnico. »715- 314, DO 18. Uli 23158 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW in kuppersbusch CALOREX s pečico. »633-837 23175 Prodam PLUG OBRAČALNIK, skoraj nov. »310-832_23186 če želite ugodno kupili PRALNI STROJ GORENJE ali kakeršenkoli drug stroj od Gorenja. Pokličite »063/831-304_23187 Nov enofazni 25 literski KOMPRE-SOR, prodam. • 212-524 23196 Industrijska ŠIVALNA STROJA Over-lock, Tekstlma In Union special verižni šiv, prodam. » 41-643 23213 GLASBILA GLASBENI STOLP 2x20W z gramofonom, nov, prodam. Cena 21000 SIT. »326-094_22949 GR. MATERIAL Prodajmo žgano ter gaženo APNO za beljenje. Hafner, »621-062 23037 Rabljeno SALONIT OPEKO 62cmx42 cm s slemenjakl, cena kos/25 SIT, prodam. »329-006 23061 Prodam suhe smrekove DESKE, deb. 30 mm. »725-213 23066 ALU FOLIJO za izolacijo širine 1,3 m, prodam. »76-243, 77-067 23067 LES za ostrešje, betonsko opeko, vogelnike, prodam. »631-118 23072 Prodam 5 m3 DESK debeline 50. »891-824 23078 Cementno sivi STREŠNIKI, novomeški, novi, 90 kosov, prodam. »66-052 23079 Prodam več rabljenih zasteklenih oken raznih dimenzij. »324-286 23111_ Dvokrilna og rajna VRATA - železna ni0+110)x125 cm, prodam. Kranj, Štirnova 4 23118 Prodam 5 m2 plastificirane PLUTE. »43-584 23152 Prodam dvižna kovinska garažna VRATA, dim. 270x205, nova. »327- 109_23160 Ugodno prodam gradbeno BARAKO UTO. »311-834_23188 IZOBRAŽEVANJE Poučujem Francoščino za vse razrede in konverzacijo. » 327-358 22623_ Potrebujete pomoč pri slovenščini (višji razred osnovne Šole)? Pokličite »710-741 22882 Poučujem slovenski jezik neslov-ence. Individualni ali skupinski pouk. «710-741 22883 Iščem ŠIVILJO za učenje dekleta, gvstor za stroje imam. «77-472 Iščem inštruktorja angleškega jezika za 6. razred OŠ. «76-293 22932 Instrukcije angleščine za vse šole. «216-935, po 20. uri 22995 KNJIGE za I. letnik Ekonomske fakultete prodam. Reteče 82, Škofja Loka 23007 Kupim BIOLOGIJO 1 IN Štalec: Trgovinsko računstvo za 2. letnik. «211-706 23148 KUPIM Odkupujemo STARINSKO POHIŠT-VO in vse ostale starine, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. • 53-401 16285 Odkupujemo in prodajamo STARINSKO POHIŠTVO in ostale starinske predmete. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037, 48-545 21444 Odkupujemo smrekovo hlodovino in lubadarice. «64-103 22142 Odkupujem celulozni LES v lubju in olupljen. Informacije pod «45-870, od 18. do 20. ura 22592 Odkupujemo orehovo HLODOVINO. «64-103 22692 Odkupujemo HLODOVINO, smreke, jelke, bora, bukve, javorja, jesena, kostanja, hrasta, ter celulozni les smreke in jelke. Pogoji konkurenčni. « 620-749 ali 621-849, vsak delov-nik od 7. do 15. ure. 22a m Kupujem rabljene SAMONITKE. • 421-626 22818 OKNO 100x120, brez ali večjega z roleto, kupim. « 70-286 22846 Kupim ATLAS SVETA za osnovne in srednje šole. «211-556, Int. 273 dopoldan in 422-250, popoldan 22865 Kupim SENO v okolici Radovljice. «714-940, zvečer 22876 Kupim vrata, okna, kopalne kadi, kombi plošče, šteidlnik. «77-472 22896_ Takoj kupim dobro pašno KRAVO mlekarlco po telitvi ali tik pred telltvljo. «065/808-095_22907 Kupujemo in prodajamo HIŠE, STANOVANJA In PARCELE. Pokll-člte nas na številko061/614-629 22944 Kupim dobro ohranjeno opremo za živilsko trgovino. «77-609 23066 Kupim JUGO 55, letnik 90/91. «422-554_non Kupim 7-14 dni starega TELETA. •77-652 23105 Kupim smrekovo in bukovo hlodovino. «64-378 23138 Kupujemo bukovo in jesenovo HLODOVINO - takojšnje plačilo. « 64-313 23209 LOKALI LOKAL dajem v nr jem 98 m2 v centru Kranja. «213-649, od 17. do 18. Ure_22897 Ugodno prodam komplet opremo za delikatesno • živilsko trgovino. «623-168 22»4i V najem vzamem lokal za butJq. •633-538, zvečer 23001 V najem dam moderno opremljen KOZMETIČNI SALON. •312-081 ODDAMO KAVA BAR pri Kranju, nežMIsko trgovino v Kranju (30 in 50 m2), v Lescah 30 m2; pisarniške prostore v Stražišču in drugo. TAKOJ KUPIMO manjši KAVA BAR in lokal za trgovino v Kranju ali Radovljici, Sk. Loki in Bledu. APRON NEPREMIČNINE, «214-674, 218- 693_23167 Na relaciji Kranj Škofja Loka prodamo večji objekt na zemljišču 1500 m2, primeren za poslovno dejavnost. •218-693,214-674 23168 KOLESA Prodam BT 50 S, bele barve, letnik 1988. cena 900 DEM. »421-433 22672_ PONY KOLO, cena 15 DEM, prodam. » 242-065 22799 Dobro ohranjen PONY KOLO, prodam. B 45-662 2284a Fantovsko KOLO BMX lepo ohranjeno prodam. »211-108 22958 Prodam AX 11, letnik 1991. Pretnar, Sp. Gorje 227, »725-836 23090 Prodam nov APN 6. »64-378 23139 Prodam MOUNTAIN BIKE "GT" richer 8.0. chromo frame 50 CM ROČK SHOX MAG 30. XT-DX-RITCHEY PARTS, skoraj nov za polovično ceno, 1400 DEM. »327- 584 23156 OBVESTILA Enodnevni NAKUPOVALNI IZLE na Madžarsko z avtobusom. Prijave na B49-442 22255 Enodnevni izlet z avtobusom v Italijo Palma Nova, dne 9.10.93. »49-442 22257_ SAVNA KLUB, Kokrškl breg 3 A (za Globusom), »211-927, obvešča vse člane In obiskovalce, da je lokal odprt vsak četrtek, petek, soboto In nedeljo od 17. ure dalje. Vabljeni na savrtanje, masaže, šolanj In osvežilni bife! 22451 NAKUPOVALNI DAN: Portoguaro, Palmanova, Gorica 13.10.1993 in Madžarska 15.10.1993. Nudimo prevoze z turističnim avtobusom, po domovini in tujini in programe po želji. » 691-624_22746 NOVOI BIMBO, d.o.o.. Predoslje 42 • trgovina z mešanim blagom, tekstil, sveče itd. 22947 AFRODITA - ženitna posredovalnica Iz Kranja obvešča, da nudi svoje storitve ženskam do 35 let, brezplačno, obenem pa vabi vse v soboto, 16.10. ob 20. uri in potem vsako tretjo soboto v mesecu na odlično zabavo v hotel CREINO v Kranju! 22925 Izšel je turistični STENSKI KOLEDAR 1994. »223-500 _22996 Opozarjam znane osebe iz Češnjice, da prenehajo s kaznivimi dejanji motenja posesti in mučenja živali, zlasti v naši odsotnosti z doma. V nasprotnem primeru bom sprožila sodni postopek. 23015 OBLAČILA Ženske BARETE dvojne in otroške KAPE dobite na »715-050 22864 Več krznenih J AKEN in ostale malo rabljene uvožene garderobe -ženske, št. 38-40, zelo poceni prodam. Zoisova 17, st. 9, Kranj 23012 OTR. OPREMA Otroški kombiniran VOZIČEK prodam po ugodni ceni. »50-037 22705 POZORI Akcijska prodaja otroških kombiniranih VOZIČKOV (Izdelanih po italijanski licenci) od 1.10 do 15.10 1993. Cena vozička SAMO 13.000 SIT, na dva čeka. «217-020 22861_ Ugodno prodam OTROŠKO POSTELJICO. »46-489_23000 Prodam otroški VOZIČEK peg, mak) rabljen. »241-508 23010 Prodam ohranjen kombiniran otroški VOZIČEK in STAJICO. »620-175 23161 . Trgovine- stojnice- leseni sestavljivi stolčki za otroke. Bojan, »738-113 23063 Invalidski VOZIČEK, skoraj nerabljen, ugodno prodam. »77-609 23054 Izredno ugodno prodam večjo količino dolgodlakega PLIŠA. «242-764_23084 LOVSKE PUŠKE, prodam. « 876- 158 23212 PRIDELKI Beli KROMPIR za ozimnico prodam po 27 SIT. Poljšica 4. Podnart. «70- 164_22596 DROBNO KROMPIR za krmo. prodam. Burgar, Medno 12, Medvode._22828 Prodam ZELJE v glavah in jedilni KROMPIR. Sp. Brnik 10 22354 Prodam kvalitetno hruškovo žganje, po ugodni ceni. Vodnik, Lom, Poljane, «65-628 22881 Ugodno kupim jaboka, endivijo in Srodam sadike debelih mesečnih god. «77-472 FLECTRONICS POSEBNA PONUDBA V OKTOBRU VIDE0REK0RDER samo 39.765 SIT - 3% POPUST Iz ostalega programa: -|T TV37cmTTX 37.813 b' TV51cmTTX 44.826 SH TV55cmTTX 52.779 S J TV 72 cm TTX, stereo 97.605 SH HIFISTOLPIzCDod 42.657 SH C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI Prodam RŽ za setev. «631-197 23076_ ^ Ugodno prodam SADIKE žive rr*j*J 22895 leguster. «311-474 OSTALO DRVA meterska, razlagana, smrekov žagan les, opaž, leseni Izdelki z dostavo! «325-488 20079 DLETA za rezbarjenje, prodam. Krivec, visoko 91, Kranj. 22802 SMREKOVE HLODE in suhe smer-ekove PLOHE, debeline 5, 8 In 10 cm, kupim. Babic, Bistrica 7, Duplje. • 70-007 22807 VRC Sharp VCA 30 In centralno ozvočenje z več mikrofoni, zelo ugodno prodam. • 326-741 22836 UGODNO - INDIJA letalska vozovnica in viza: U- Delhi - U. Samo 1650 DEM. Odhod 22.10. Prijave: •061/1358-302 22988 Prodam JABOLKA za ozimnico, namakanje ali mošt. Luže 16, Visoko 22936_ Prodam silazno KORUZO. Sr. vas 41, Šenčur_22937 MOŠTNICE, prodam. Bašelj 5, Preddvor. • 45-522_22972 Prodam krmilni KROMPIR. Voglje, Letališka 18, «49-265_22984 ZELJE v glavah prodam. Studenčlce 12 A «733-116_23003 Prodam obrana JABOLKA, jedilni in krmilni KROMPIR. «49-012 23014 KROMPIR deslre, OVES In KOSIL-NICO BCS, prodam. Slovenska c. 19, Cerklje 23029 Prodam drobni KROMPIR. »41-5;8 23066___^0 ZEUE v glavah, prodam. Rozrr*£ Križnarjeva 2. Stražišče 23104 REPO za ktsanje prodam. 675 r421- 23030 PELIN prodam. Borštnikova 14, Cerklje 23031 SADIKE rdečega česmina za živo mejo, prodam. «710-100 23049 Prodam drobni krompir za krmo. «312-288_23064 Prodam KROMPIR sante jedilni in semenski ter semenski desire. 049- 505_23082 Prodam jedilni in semenski KROMPIR sante in kenebek Posavec 124 23069 Na zalogi imamo štajerska <£, BOLKA I. In II. vrste po cenah £ 39.00 do 50.00 SIT. «47-491. KT» kovo 46, Naklo__ Prodam jedilni in krmilni KROMPfP ter krmno REPO. «422-136 KROMPIR beli In JARKICE nesnostjo, prodam. Zgoša *>' ' Begunje__2^ Krmilni KROMPIR prodam. ffjt Zasavska c. 44, Kranj___ Ugodno prodam hrustov in jabol^j SOK - mošt. «325-900 MED cena 350 SIT/kg, za KranjJJ okolico dostava na dom, prodam-w 43-495___^ JEDILNI KROMPIR Sante, cena 24 SIT/kg, prodam. « 061/613-305 23200_ .__< KRMILNO PESO, prodam. • 4^ 610 POSESTI GOZD 3400 m2, v Moškrinju prij£ Loki, prodam. « 061/576-963 __XI nzOrln NaroČila na p.p. 45,61101 Ljubljana ali na telefon: 061/217-690,216-766,215-476 CANG ŠLANG CAJ ZA HUJSANJE Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je CANG-SLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže; plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja CANG-SLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vase telo pa bo postalo gladko in gibčno, čaj CANG-SLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moSke, stare in mlade, za vse starosti. CANG-SLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. d.o.o. Škatlica CANG-SLANGA vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa CANG-SLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici CANG-SLANGA pred spanjem. CENA:799,00 SIT+PTT STROŠKI PLAČATE PO POVZETJU 199 oo IME IN PRIIMEK: UUCA IN ST. KRAJ IN POSTNA ST. KOM. CANG SLANO i NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV: D2IRLO D.O.O, P.P. 45. 61101 LJUBLJANA, ALI NAROČITE PO TELEFONU: 061/217-690. 216-766, 215^476 8. oktobra 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 25. STRAN • GORENJSKI GLAS RODLBACH t AKCIJA PROTI RJI KAROSERIJSKI IN PLOCEVINSKI DELI ZA VSA VOZILA ZELO UGODNO! Cene so brez blatnik atc Pokrov motorja ATS sprednja pločevina ATS Plastični odbija£ prednji in zadnji ATS atnik JJbijač sprednji ATS P°krov motorja ATS prometnega davka, ki VWGQlf II 422,- blatnik ATS 436, 1250,- pokrov motorja ATS 1235, 705,- sprednja maska ATS 180,' plastični odbijač 485.- sprednji In zadnji ATS 565. Ford Eicort III 406,- blatnik ATS 312,' 1066,- pokrov motorja ATS 1265,' 1105,- odbijač ATS 265,. vam ga povrnemo. Mere»d«iW 201/190 , blatnik ATS 438,- , pokrov motorja ATS 1598,- , odbijač ATS 2309,- U«rr«H»«W123 blatnik ATS 585,- pokrov motorja ATS 1454,-Mer^dAtVV 124-200-300 , baltnik ATS 450,- , pokrov motorja ATS 1745,- ^agNAL-SIKKFNS ■COIOR-OFNTFR vsaki barvni ton vam zmešamo na licu mesta Materiali za brušenje RODLBACH ZA VSE avtomobile, tovornjake, kombije in avtobuse v originalni kakovosti. Naša UNIVERZALNA STROKOVNA Ofi/MICA I Villach/Beljak, HeldenfeldstraBe 5 Zahtevajte naš brezplačni katalog. LAHKO VAM GA TUDI POŠLJEMO Villach/Beljak, PeitalozzistraBe 16, tel Splttal/Drau, Vlllacher StraBe 21, tel. -4242-24345, tax +32 -4762-2815, fax: 5157 PW*aiem vzamem GARAŽO na iffiu, dobro plačam. »81-615 472dam prostor 23 rei° 9°b- 1877 22889 ienle8«!11 rtdam prostor za vrtnar-»77-472 22890 tlalcr?'em da|n prostor za Izdelavo ^cev- »77-472 22891 ali ^J") dam prostor 25 m2 za butiq 'tr90vino. »77-47? ™ Dekle, če te gostinsko delo *R če bi se ga rada naučila, 2el* redno ali pogodbeno z«P0% opraviti pripravniško dobo, dober OD v okrepčevalnici N£ LERLII v Zadružnem domu tako Iščemo! Informacije os***J lokalu ali na «064/691-168^ Tehnična trgovina v Kranju ^ ;j beno zaposli mlajšega mošK^fl", pomoč v trgovini. Pogoj d°*°?cJ poklicna šola za prodajalce^ poklicna šola kovinske ali a^°£> nične stroke, odslužen voja."" stanovanje v bližini Kranja TRGOVINA__ Sprejmem delo za TIPKANJE- •^i 432 __ Iščem mlada upokojenca z vesj^ DELA NA KMETIJI. Šrfra: PU0° vita Bistrica Pot na Bistriško pl. 64290 Tržič tel/fax 064/50-232 IŠČEMO KUHARA Smo dinamično in ambiciozno podjetje, ki se ukvarja tudi z gostinsko dejavnostjo. Za do#r naših poslovnih ciljev vabim0 k sodelovanju sodelavca, od katerega pričakujemo - IV. stopnjo izobrazbe - delovne izkušnje - 3-mesečno poskusno d«*0 Če se nam želite pridr# in imate ustrezne kvalifikacije, pošljite vp° pisno prijavo v 10 dneh po objavi na naš naslov- KUHARJA-lC^ NATAKARJA-ICO. Šrfra: PU°^J< ---al Iščemo prijetno dekle za strežbi. • 45-676 __^ Takoj redno zaposlimo dyJL»> ŠIVILJI s prakso. • 632-294, ^ d.o.o., Dorfarje 49, Žabnica. > »čem potnike za prodajo okrasnih napisov po po«! •217-424, od 8. do 10. ure^ Iščem delo kot nabavni ali i s svojim dostavnim vozilom. REDNO_ Sprejem moškega za po*1 raznih delih. »77-472 Zaposlimo dekle za delo v sj^v Informacije od 12. ure dalje r* ^ 097_______S V redno delovno razmerje mo dve Izučenl NATAKARICI. BJM no pa zaposlimo tudi enega kujjj^ razvoz. Vaše ponudbe na w *4 221-611 ____^ V redno delovno razmerje spr^ mo dve Izučenl GOSTINKI. wj ponudbe na »221-611____s. Za okrepčevalnico potrebujem^ v strežbi. »43-583 ali 217-45^j ---:5a Zaposlimo dva področna vod^i delo z ljudmi. »221-611 Nudimo delov dopoldanskem *5 •329-149 AGENCIJA ARTIST TRADE- zaposli zaradi širitve dejavnost) dve dekleti (vozniški izpit komunikativnost) 1. VI. oz. VII. stopnja izrjbrazbe ekonomske, novinarske, organizacijske smeri 2. V. stopnja izobrazbe komei ekonomske ai grafične smeri. Pisne ponudbe pošljite na naslov-Agencija ARTIST TRADE, Mlaška c. 8, Kranj ^ Panasonic Imovina s prodajo ogrevalne nike zaposli honorarno ali za določen čas prodajalca Najalko), lahko tudi ^kojenca. Pisne prijave z opisom izkušenj pošljite čimprej |*1UMATRADING d.o.o.; ^va23, Kranj. ^anizatorje prodaje In AKVIZI-J**« potrebujemo za prodajo dru-**|akih prehrambenih paketov po Zgfilzacijah in ^ direktno prodajo. ^|g2-481, Int. 409_22920 j^OSLOVODKINJO s prakso išče igg** Tinkara v Hotemažah 21 ^*»oemu KUHARJU dam v najem S^or za kuhinjo v pizzeriji in ^Pg^'m natakarico. «43-552 2292a j?VaBAR v Kranju išče NATAKARIC*" NATAKARICO. «211-18822929 ft^tozaposllm v Kranju. S^, r^oj zaposlimo več strojnih KUU-^VNIčarjev in STRUGARJEV, za TELETA SIMENTALCA do 80 kg težkega, kupim. « 421-715 22942 KOZE po izbiri, prodam ali menjam za kozla. « 70-286 22947 Prodam enoletne KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. «736-687 22ase Prodam 3 tedne starega BIKCA. Pogačnik, Prezrenje 14, Podnart 22859 Prodam tri TELIČKE, dva črna in eno simentalko. «47-604 22992 Ljubiteljem živali oddam mlade PSIČKE mešanke. Tatlnec 5, Preddvor 22999 Prodam ZAJCE in PETELINA. «77- 472 22997 Prodam JARKICE, ki že nesejo. «77-472 22999 Kupim en teden starega TELETA. 20 do 150 kg težke PRAŠIČE ■738-876 23173 prodam. Stanonlk, «65-546 23192 Oddamo PISANE MUCKE. 170 ■47- 23177 Prodam KOBILO in žrebata. 465 1801- 23193 Enoletne KOKOŠI prodam za zakol po 100 SIT. Milje 4, Visoko 23181 PSIČKE mešančke - pudlje In oddam MUCKE vseh barv. « 733- 449 23205 V.v kamnoseški stroki, šifra. £jAKOj_22952 ^*P°8Jimo gradbenega delovodjo za j,"0* del v kamnoseški delavnici -SJS**^ kamna, šifra: DELO TAKOJ ||im delavca v kovinski galan- _>241-613_22955 ROMANA zaposli nata-in KUHARJA. «622-236, delavca - KV ključavničarja -^2°J tanko pločevino. «48-601 $t3?°»lirno delavca v PEKARNI jjjr^. Rodine - Begunje. Zažel-13 (S^pvne izkušnje.« 221-713 od <^°J7. ure. _22970 ^J!?* Ženski nudim delo na dom. <2^ANESUrVA _23038 rriilJlH^ za zahtevne izdelke v ToTO«alonu, Iščem. Šrfra: SAMOS- __ 23047 iS*?vadministraciji - knjigovodstvu ^^«325-517 23065 4jo,0rJ?°bi dekle v strežbi. «214- <£P014. uri 23097 k^ffjo, ali honorarno zaposlimo 5 »P^alistov za delo z ljudmi. V^HjlI 23114 %*ffi,°*lim KV NATAKARJA-ico. ^"nS6 u Kranja zaposli ŠOFERJA kjfc^pz Jslaga po trgovinah, C DOSTAVA 23122 r&JCAVNIČARJA samostojnega, v«rilmk e9a' obvezno poznavanje 218-S5«. P°«topkov, iščem. «064/ zvečer _23129 zaposlim samostojno ^^»310-048 23192 ..S|rnc okr^Patično dekle dobi delo v *3loTalnlcl Piramida " dopoldne. *-^Lp24 23170 MeMJmo redno ali honorarno delo, ^•^gporo- srfra: TAKOJ 23204 Nurj£?*,irno MIZARJA s prakso. Ko iS m^ delovni čas, stlmula-Opf^aorajevane In delo v sodobno v^enLdelavnici. « 57-313 23211 za zakol in PRAŠIČE za <52 r° rejo prodam. Krivic, Zgoša ^.^egunje, «733-232 ms« kS*1 SETRI - mladiče z rodovni-d*^' JdMčnih staršev, cepljeni, pro-^^«622-641 22093 M^'tE za rejo ali zakol, prodam, farlr dobava. Prešeren, Gorica 17, ^25*22__ 22795 jjjjdo KRAVO brejo in telico brejo, ^T01- » 723-565 _22911 »jS^KRAVE SIMENTALKE, prodam lot^T0"8"1 za jalove. Virmaše 42. Sk. 22913 7?ScT za zakol, prodam. • ««^Lr'8 22931 težke 30 kg, prodam. « ^Z?^ 22832 b)2^Vo SIMENTALKO, 4 mesece ^LP/odam. « 695-144 22833 «ii*j^ljem oddam dva meseca 09,2» sivega MUCKA. Pripeljem —iigofn. » 65-707, zvečer. 22940 vitjN MUCKE oddamo za vaše J^JO- • 45-057 »mi Prodam KRAVO v 8. mesecu brejosti, dobra mlekarica. «58-132 22899_ Prodam do 100 kg težke PRAŠIČE in KUPIM 200 kg tehtnico. «242-288 22910_ Prodam 250 kg težkega BIKCA simentalca. «51-097 22914 Rjave KOKOŠI pred nesnostjo prodajamo. Moste 99, «061/841- 471 22930 Srednje ŠNAVCERJE, mladiče, prodam za simbolično ceno. «223-412 22935_ Prodam mlado jalovo KRAVO za zakol. Glinje 1, Cerklje 22949 Dva PRAŠIČA 100 kg domača krma, prodam. «422-673_22950 BIKCA, starega 10 dni, prodam. «49-336 22961 3 KRAVE po Izbiri prodam. Zaje, Valburga 15, Smlednik 22995 PUJSKE težke okoli 20 kg, prodam. Zg.Duplje 26, »47-157 22999 TELIČKO SIMENTALKO, staro 6 mesecev, prodam. Zgoša 4/a, Begunje. 22971 KRAVO jalovo prodam ali zamenjam za mlado govedo. Jože Močnik, čarmanova 2(pri elektrarni), »061/ 614-736_22993 Prodam TELETA simentalca, starega 8 tednov. Zg.Besnica 6 23019 Prodam KOZO mlekarico, švicarske pasme. »891-694_23025 Prodam lepo TELIČKO simentalko za rejo. češnjevek 8 23027 PSIČKO, staro 17 mesecev In TELIČKO, prodam. »421-163 23029 Prodam ŠARPLANINKE, stare 3 in 1,5 leto z rodovnikom, z vzrejnim pregledom, odlično ocenjene, zaradi selitve. »76-660, od 11. ure dalje 23035_ Prodam KOBILO. »721-241 23042 Prodam dva TELIČKA simentalca, stara 3 tedne. Za lose 5, Podnart, »70-458 23050 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. »312-063 23099_ _ Prodam TELETA simentalca, starega 10 dni. »310-268_23095 Prodam čistokrvne ČRNE KODRE mladiče, brez rodovnika. »801-282 23099_ BIKCA SIMENTALCA, starega 7 dni, prodam. Lahovče 17, Cerklje 23106 Prodam srnašlo KOZO z dvema kozličkoma. »713-254_23121 TELIČKO, staro 2 meseca, prodam. »64-080_'_23129 Prodam dva črnobela BIKCA 120 in 130 kg. »422-601_23133 Pritlikave ZAJČKE, primerne za stanovanje, ugodno prodam. »241-189_23iei Prodam udomačeno MENIŠKO PAPIGO, cena po dogovoru. Jenko, Sp. Brnik 95, Cerklje 23105 V SPOMIN Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal. 11. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, svak in stric BORIS KOPAČ Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Hvala tudi NK ARXCELLA za podarjeno cvetje in sveče. VSI NJEGOVI Mošnje, 11. oktobra 1993 j**AVlčILO ^osmrtnici za Zlato U-Pisar smo Pomotoma na-Pnimek nepravilno. Sova? k*1 Z\ATA ^Vičuj^ naPak° 86 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mamice, babice, tašče in sestre BOGOMIRE AHAČIČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem Cestnega podjetja Kranj in ZLIT Tržič za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gospe Anici Hrovatič, Silvi Logar in Vidi Dacar, ZD Tržič, UKC Ljubljana, Domu oskrbovancev dr. Antona Kržišnika škofja Loka in Domu Petra Uzarja za pomoč in nego v času njene bolezni. Zahvala gre tudi gospodu župniku, pevcem bratov Zupan, ZB Tržič m Komunalnemu podjetju Tržič za pogrebni obred. Ohranite našo mami v lepem spominu. V imenu vseh njenih sin Janko in hči Evelina Tržič, 29. septembra 1993 ZAHVALA Ob izgubi našega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, bratranca, strica in svaka BORISA STARETA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebej njegovemu in našemu prijatelju g. Markiču in njegovi ženi, za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, za sv. maše, kolektivu LB Gor. banka, d.d. Kranj in Elektro Kranj. Posebej se zahvaljujemo zdravniku g. dr. Udirju za zdravljenje in nesebično pomoč pri njegovi dolgotrajni bolezni. Iskrena hvala za lepo opravljeni cerkveni obred g. župniku Godcu, Gasilskemu društvu Primskovo za spremstvo na njegovi zadnji poti, za ganljive besede slovesa g. Sajovica, pevcem za zapete žalostinke in za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Pokojnika smo pokopah 25. septembra 1993 na njegovo željo na kranjskem pokopališču, v družinskem krogu. VSI NJEGOVI ZAHVALA Nikar ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. Ob prerani izgubi ljubljenega moža, atija, ata, brata, strica, bratranca in svaka VINKA BITENCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem SAVA Kranj, sodelavcem KOKRE, Zobne poliklinike in Društvu slepih za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Petru Štularju in zdravstvenemu osebju UKC-nefrološki odd. za nesebično pomoč med boleznijo. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, zvonarjem za zvonenje, pevcem iz Naklega za zapete žalostinke in Gregorju za zaigrano Tišino. Vsem, ki ste ga imeli radi in ste sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Nada, hčerka Mateja z Branetom, vnukinja AJja, sestra Magda z družino in ostalo sorodstvo. Kranj, L oktobra 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame in prababice IVANE DOLENC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala dr. Križnarjevi, medicinskima sestrama Nadi in Ireni, g. župniku Bonči za pogrebni obred, cerkvenim pevcem ter pevcem Gorenjevaškega okteta. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. DOMAČI V SPOMIN O mili, dragi, najdražji ko pravil si mi da prišel bo čas slovesa, nisem dojela to slovo, a sedaj, ko Te od nikoder ni, mi ta grenak spomin teži srce! Mojemu edinemu možu in očetu najinih otrok in vnukov IVANU BEČANU 28. septembra 1993 je minilo leto dni, kar Te ni več med nami. Tako tiho si nas zapustil, brez slovesa, samo ustnice so onemele. A v naših srcih si ostal za vedno in večno! Najin dom je pust in tih, le lučka ti gori v spomin. Vsem, ki se ga kakorkoli spominjate, iskrena hvala. Žena Slavka, otroci Breda in Iztok, snaha Ivanka in vsi vnuki Ljubljana, Kranj, 28. septembra 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, brata, strica, dedka, pradedka JANEZA ZAPLOTNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in Društvu upokojencev Naklo, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred m mašo, pevcem za zapete žalostinke in tudi podjetju NAVCEK za vestno opravljeno pogrebno storitev. Vsem skupaj in neimenovanim še enkrat najlepša hvala. VSI NJEGOVI Naklo, L oktobra 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina in brata TONETA DEMŠARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gosodu kaplanu za opravljen pogrebni obred, podjetju ALPLES LESNI PROGRAM, govornikoma gospodu Zupane in predstavniku GD Železniki gospodu Kamensku in vsem praporščakom Selške doline ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem, tudi tistim, ki niste posebej omenjeni, še enkrat prisrčna hvala. VSI NJEGOVI Železniki, L oktobra 1993 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, babice, sestre in tete JERICE LIKOZAR rojene PIRC se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sostanovalcem za darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste našo nepozabno mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju int. oddelka 600 bolnišnice Golnik, še posebej dr. Škoficu in dr. Pavlinovi za obiske na domu. Prav tako se zahvaljujemo ZB NOV Huje, Gorenjskemu tisku - DODELAVA. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Predoselj in podjetju NavČek. Iskrena hvala vsem, ki so nam izrazih sožalje in nam pomagali v težkih urah, pa tudi drugim, ki niso posebej omenjeni. Ljubezen in spoštovanje, ki ste jo izkazali pokojnici, nam je bilo v veliko tolažbo. Žalujoči: hčerki Silva in Zdravka, vnukinja Melita in sestra Marija NESREČE Otrok v tovornjaka Trk mopeda in traktorja Nevaren "konec" ceste v Britofu Svečke na kupu odpadkov Britof • Regionalna cesta od Preddvora proti Kranju se v Hotemaiah i ostrim ovinkom v desno nenadoma konča, nadaljuje se spet v Britofu. Vmes je manjka približno tri kilometre, ko ubira staro pot skozi vasi™ Kolikokrat se je že zgodilo, da so vozniki v Hotemažah drveli naravnost in končali na polju, nihče ne ve. Bilo je velikokrat, tudi po tistem, ko je Cestno podjetje konec nove regionalke opremilo z opozorilnimi utripajočimi lučmi. No, na drugem delu konca te ceste v Britofu, gledano iz kranjske smen, ni niti luči, niti opozorilne prepreke, je samo znak, da cesta ostro zavije v levo. - V torek, 5. oktobra, ob 18.45 je bila huda nezgoda na Delavski cesti v StražiSču pri hiši St. 53. 22-letni Primož Batistič iz Kranja je ustavil tovorni avto pred lokalom Piramida ob desnem robu Delavske ceste, gledano proti Gorenji Savi. Avto je bfl 1,6 metra na cesti, ki ni osvetljena, voznik pa tudi ni pustil prižganih parkirnih luči. Takrat je od Stražišča proti Gorenji Savi s kolesom, prav tako brez luči, pripeljal 13-letni Miha K. z Gorenjesavske ceste. Ker avta ni opazil, se je, ne da bi zaviral, zaletel v levo stran zadnjega dela. Fanta so hudo ranjenega odpeljali v Klinični center. Hrast je - Medtem ko se je nezgoda pri viaduktu Peračica za udeležence dokaj dobro iztekla (visoka je predvsem ikoda na pločevini, več kot milijon tolarjev), 15-letni mo-pedist Branko P. iz HraS pri Smledniku v sredo ob 10.10 ni imel take sreče. 19-letni Janez Stare iz Hrastij je pripeljal traktor s priključenim trosil-cem za gnoj od Trboj, v Hrast-iah pri hišni številki 45Je zavijal levo na dovozno pot. Pri tem je izsilil prednost mopedistu, v čelnem trčenju obeh vozil je bil ta huje ranjen, čeprav je imel na glavi varnostno čelado. Zdravi se v Kliničnem centru. H. J. N A J A V L J A M O Oktober v Kranju Kranj, 8. oktobra - Od danes do nedelje bo na Gorenjsk^ sejmu veselo. Najprej bodo danes na prireditvi Naj viža 93 iz**** najboljšo med najboljšimi letošnjimi narodnozabavnimi me}°\L jami in ji na prireditvi, ki se bo začela ob 20. uri, vodil p*!0 Boris Kopitar, podelili Zlati prstan Kranja, darilo IS občine K**0)' Izven "konkurence" se bodo predstavih Slovenski muzika^ Upamo, da ste si že priskrbeli vstopnice, za zamudnike pa ^0° pn blagajni Gorenjskega sejma. Jutri in pojutrišnjem pa bo na Gorenjskem sejmu v vecfl. menski dvorani veselo. To bo praznik piva, glasbe, veselih ^ zabavnih iger z nagradami. Seveda tudi dobre postrežbe za p»y**y podlago ne bo manjkalo. Jutri se bo veseli Oktober v Kranj0 . večnamenski dvorani začel ob 18. uri, v nedeljo pa ob H- r. dopoldne. Oba dneva bodo igrah tudi pihalni orkestri, vstopn"* pa jutri in v nedeljo ne bo. A. Ž. Srečanje zbirateljev Numizmatično društvo Slovenije organizira tradicionalJ>° mednarodno jesensko srečanje zbirateljev starega denarj?' značk, odlikovanj, plaket, stanh razglednic in drugih drobo^ starinskih predmetov. Srečanje bo jutri, in v nedeljo, 10. oktoW? 1993, v prostorih Zimskega vrta Hotela Ilirije v Ljubljani taeo »• in 14. uro. Vstopnina bo 200 tolarjev. L.C. Izlet na Dolenjsko Društvo upokojencev Žiri obvešča, da je še nekaj prostih i?«*1 za izlet na Dolenjsko, v Stično, Pletene in Sevnico za jutri. g oktobra, in tudi za naslednjo soboto, 16. oktobra. Prijave po tc'" 691-185. L.C. Žičnica Krvavec ne obratuje! RTC Krvavec obvešča, da kabinska žičnica od jutri, 9. oktobt* pa do začetka zimske sezone ne bo obratovala niti ob sobota"-nedeljah in praznikih. L.C. Znak je seveda ob manjši pazljivosti, nepoznavanju ceste, zlasti pa ponoči, lahko spregledati. Tako je na kupu odpadkov ob cesti 19. septembra žalostno končal 22-letni Sašo Šuštar z Bukovice pri Vodicah. Pičla dva tedna kasneje, je na kupu obstal tudi jugo z 20-letnim voznikom Robertom Kermavnerjem iz Ljubljane in njegovimi petimi sopotniki. Na srečo tokrat nikomur ni bilo hudega. Ob drugi nezgodi v Britofu se zastavlja dvoje vprašanj; ah morajo res padati žrtve - pa čeprav tudi zaradi lastne nepazljivosti • da se odgovorni za varnost prometa zganejo? Tudi v Britofu bi morali že zdavnaj namestiti varovalno ograjo z utripajočimi lučmi, podobno kot v Hotemažah. In drugo vprašanje, ki si ga zastavlja eden od domačinov iz Britofa. kup odpadkov, na katerem svojci nesrečnega mladeniča, prižigajo svečke, ob cesto ne sodi vsaj iz dveh razlogov; ker je prav ta kup povzročil smrt in ker odpadki tudi po ekološki plati Britoflianom ne morejo biti v ponos. Zanje je mesto drugje. H. JM foto: G. Sinik Včeraj dopoldne so na magistraUd v bližini leškega letališča trčili Izlet na Vipavsko kombi , jugo kranjske registracije in BMW nemške. Enega od udeležencev nezgode so nuje ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico. 18.' A ŽELEZNIMA p ^1 JEKLO j^J, VJk\°yrfi¥čPZ W TEHNA C^A\niy^ Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 LTŽ PEČI in G0RILCIBALTUR Proda]a na več čekov Policijski štrajk Žoga je na strani države S sredino stavko so slovenski delavd organov za notranje zadeve spet opozorili na zahtevo po višjih plačah, Id jih je policijski sindikat skušal več mesecev brezplodno izposlovati od države na uglajen način, brez štrajka. Vse tako kaže, da enodnevno resno opozorilo (zagate zaradi stavke policistov so bile v sredo predvsem na mejnih prehodih, na veČini gorenjskih so potniki čakali za prestop meje od ene do dve uri) ni naletelo na želen odmev in da bodo policisti stavkali tudi danes in jutri ves dan. "Žoga je na strani države, doslej povabila na pogovor še nismo dobili," je včeraj ob 13.30 dejal predsednik policijskega sindikata Slovenije Zdravko Melanšek. Notranji minister Ivan Bizjak je policistom obljubil, da bo na včerajšnji vladni seji predlagal obravnavo stavkovnih zahtev, saj sam ni odgovoren za sistem plač. Ali je vlada njegov predlog sprejela ali ne, ali bo policistom ugodila ah ne, do zaključka redakcije nismo zvedeli. H. J. Društvo upokojencev Preddvor organizira v ponedeljek, oktobra 1993, celodnevni izlet na Vipavsko. Odhod avtobusa ob 7. uri izpred pošte v Preddvoru. Prihod domov je predviden *^ večerne ure. Prijave sprejemajo v Domu krajanov v Preddvoru, torek, 12. oktobra, med 18. in 19. uro. L.C. MDCCCLXXXIV & SlovenicA —— zavarovalniška hita d.d., Ljubljana ssšs K sodelovanju vabimo ambiciozne in komunikativne sodelavce, agente za sklepanje iivljenjskih zavarovanj Če imate najmanj srednješolsko izobrazbo, veselje do dela s strankami, ste vestni in polteni, živite v Kranju ali okolici, poiljite pisne prijave najkasneje do 15. oktobra na naslov: SLOVENICA zavarovalniika hiša d.d. zastopniška pisarna Koroška c. 2, Kranj Informacije tel. 222 850 Ko previdnost postane modrost Val stekline se Siri tudi na Jesenice Lovci jutri polagajo vabe Kranj, 8. oktobra ♦ Stekle šivali se pojavljajo v vseh gorenjskih občinah, največ še vedno v Škofjeloški. Prav zdaj pa se je val stekline začel širiti tudi v jeseniško. Lovci bodo jutri v soboto, v radovljiški in jeseniški občini v loviščih polagali vabe • cepivom za cepljenje tisk proti steklini V vabi, ki je sestavljena iz loja iti ribje moke, je tudi plastični mehurček s cepivom, ki se razlije po sluznici gobca lisice, ko leta zagrize ah pregrizne vabo. Prek sluznice in žlez gredo cepilna telesca v notranjost organizma in delno v kri, kjer povzročijo reakcijo, da postane hsica odporna proti steklim. Vaba je kvadrata* oblike, velika petkrat pet centimetrov is debela približno polctrugi centimeter, rjavo-sive barve, za človeka neprijetnega vonja po ribah in Živalski maščobi. Kužna je dva tedna od dneva, ko je položena. Lovci jih polagajo z rokavicami. Veterinarski inšpektor mag. Roman Grandič posebej opozarja otroke, naj se Vab ne dotikajo, zlasti ne z golimi rokami. Če bi se to vendarle zgodilo, morajo roke takoj dobro umiti. Ce zaradi pritiska iz vabe izteče cepilna tekočina roža barve po roki, če brizgne v oko, mora vsak o tem takoj obvestiti zdravstveno ah veterinarsko službo, ki ga napoti v antirabično ambulanto Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Ljudje morajo privezati pse, ne smejo jih spuščati v lovišča, ki jih bodo lovci v tem času še posebej strogo nadzorovati. Pse, ki se bodo prosto gibali m bodo brez nagobčnikov, bodo streljali. Ta prepovedzaradi stekline na Gorenjskem sicer vetja že dobro leto. H. J, Pohod skozi Udenboršt Odsek za pohodništvo Društva upokojencev Kranj organizij* * četrtek, 14. oktobra, pohod skozi jesenski Udenboršt m ye"^j gmajno do Pangeršice. Odhod avtobusa bo ob 8.40 uri izp**" avtobusne postaje Kranj. L.C. Večer indijske spiritualne in ročk glasbe Danes bo ob 19. uri v Hotelu Creina v Kranju večer indij*^ spiritualne in ročk glasbe s skupino Transcendence iz Ljubljane,*1 je prva slovenska skupina, ki predstavlja nov glasbeni treo^ svetu. Na voljo bo tudi velik izbor knjig in kaset, vegetarija"*^ burgerjev in slaščic. L.C. Začetni tečaj transcendentalne meditacije Center za transcendentalno meditacijo Kranj vabi na za^ tečaj, ki se bo začel v četrtek, 14. oktobra 1993, ob 19. uf» prostorih Osnovne šole Primskovo. Prijave sprejemajo r telelfonu 064/242-549 ali 061/242-459. L.C. Solisti iz Argentine v Skorji Loki Društvo "Slovenija v svetu" in Občinski odbor SKD v Loki organizirata danes ob 19. uri, v kapeh Puštalskega ff*° nastop argentinskih solistov slovenskega rodu. ^ Nastopajoči izhajajo iz slovenskih družin iz Argentine ^ sooblikujejo glasbeno življenje v Argentini in v svetu. *rl nastopom v Sloveniji so imeli več koncertov v evropskih cf0^ kot so Pariz, Dunaj in Celovec. Osrednji koncert bo pojutrišnj* j. zvečer v Slovenski filharmoniji, predpremiera pa danes v kap6 Puštalskega gradu. F.R. V torek v Gorenjskem glasti> Če ste na/očnica oz. naročnik Gorenjskega glasa, Vam te& obvestila sploh ni treba prebrati do konca, saj je name*r\ zlasti tistim bralkam in bralcem Gorenjskega glasa, ki ga zlasti občasno kupujete v kolportail V torkovi številki (12. oktobra) bo izšla pot eb** "gospodinjska" priloga, ki smo jo pripravili v sodelovanji bralkami - v njej bodo objavljeni recepti za hitro P"/^ jedi ("Kosilo v pol ure"). Ob preizkušenih receptih bodo tur s sodobf f, kar sodi navodila o pripravi jedi na klasičen način ali kuhinjsko posodo, različni nasveti in še marsikaj moderno kuhinjo. . gf{ Verjamemo, da Vam bo priloga koristen pripomoček F vsakdanjih opravilih; tako kot naša avgustovska "gospoavV v ka" priloga z recepti za vlaganje iivu (pripravili smo }0 sodelovanju z bralkami Gorenjskega glasa). v Torej: torkov Gorenjski glas bo (tudi) kuharska knpga malem, zato ne pozabite nanj. =?ADiO C=IAI1J ČESTITKA PRESENEČENJA ^327