CEUE, 24. JUNIJA 1982 - ŠTEVILKA 25 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC PRIZNANJE OSZSS CELJE Občinski svet zveze sindi- katov v Celju je ob leto^ njem Dnevu samoupravlja- Icev prejel visoko družbeno priznanje. Podelila mu ga je skupščina asociacije Klu- bov samoupravljalcev Ju- goslavije, ki je bila pred dnevi v Zemunu. Občinski svet ZSS Celje je to prizna- nje dobil za podporo pri uveljavljanju celjskega Kluba samoupravljalcev in za uspehe, ki so bili doseže- ni pri izobraževanju delav- cev. DS OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE Fotografija je bila sicer narejena na Polzeli ob eni od številnih vaj, ki so bile v teh dneh po vsej Sloveniji od dnevu civilne zaščite. Več o tem berite na 10. strani. FOTO: T. TAVČAR PRED 12. KONGRESOM ZKJ V soboto, 26. junija, se bodo jugoslovanski komunisti zbrali na svojem 12. kongresu, da bi kot na vseh kongresih doslej pregledali preho- jeno pot in se dogovorili, kakšna ho pot ZKJ in s tem tudi Jugoslavije poslej. Že sedaj pa lahko rečemo, da ta pot - vsaj v strateškem smislu - ne bo spremenjena. To so namreč z vso odločnostjo napovedali že komunisti na nedavno končanih republiških kongresih in tudi na konferencah komunistov obeh socialističnih avtonomnih po- krajin. Odločeni so nadaljevati pot, ki sta jo tako v notranji, kot v zunanji politiki začrtala Josip Broz Tito in Edvard Kardelj, naša velika vodite- lja, revolucionarja in teoretika. Na kongresu bodo delegati kritično, a ustvar- jalno spregovorili o aktualnih gospodarskih in družbenih razmerah v Jugoslaviji in se - vsaj tako je pričakovati - zavzeli za takšno gospodar- sko politiko, ki bo čim hitreje odpravila nesora- zmerja in ozka grla v razvoju celotnega gospo- darstva države. Kongres pa bo brez dvoma dal velik poudarek vlogi združenega dela v odloča- nju o vseh zadevah našega gospodarskega in družbenega razvoja ter znova izpostavil sistem socialističnega samoupravljanja kot tisti okvir, v katerem lahko ljudje skupno in sporazumno ra- zrešujejo tudi vprašanja, ki jih pogojujejo ra- zlični interesi. Kongres jugoslovanskih komunistov bo trajal tri dni, udeležilo pa sega bo tudi osem delegatov iz naših občin, ter ob njih še trije delegati iz celjskega območja, ki jih je izvolil 9. kongres ZKS. DS V ZDRAVILIŠČU ODPRLI HOTEL SAVA 140.000 TUJCEV LETNO Govornik na slovesnosti je bil Janez Zemljarič v Zdravilišču v Rogaški Slatini so v petek odprli nov hotel Sava. V nov zdravili- ško turistični objekt, ki je skupaj z opremo veljal 403 milijone dinarjev, je domala tretjino potrebnih sredstev vložila tudi delovna organi- zacija Sava Kranj s tem, da ji bo Zdravilišče v petih letih zagotovilo 18 milijonov do- larjev. Slovesnosti ob otvoritvi novega hotela so se udeležili številni predstavniki šmar- ske občine, celjskega ob- močja in republike, govor- nik na slovesnosti pa je bil predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zem- ljarič. Dejal je, da se je Zdra- vilišče že zgodaj odločilo za združitev zdraviliške in turi- stične dejavnosti in da je ta- ka usmeritev obrodila sado- ve. Med drugimi tudi hotel Sava, ki je izraz uspešnega uresničevanja dolgoročno zastavljenih ciljev, izraz smotrnosti združevanja in enotnega načrtovanja zdra- viliške in turistične dejavno- sti in potrditev koristnosti dolgoročnega združevanja dela in sredstev in dohod- kovnega povezovanja. S takšno usmeritvijo so v Zdravilišču dosegli, da se bo letno število tujih gostov Povzpelo od sedanjih 85 na 140 tisoč Janez Zemljarič je med drugim tudi poudaril, da si je Slovenija zastavila na po- dročju turizma obsežne in Zahtevne naloge, od katerih f^e bi smeli odstopati. Pred- vsem zato ne, ker lahko turi- stično gospodarstvo daje v 2elo kratkem času velik de- vizni priliv, dohodek in več možnosti za zaposlovanje. Predsednik republiškega izvršnega sveta je nadalje de- jal, da bi morali zaradi težke- ga gospodarskega položaja in pomanjkanja deviz storiti vse, da bi povečali število tu- jih turistov pri nas. V zao- strenem konkurenčnem bo- ju na tujih tržiščih pa se bo- mo lahko uveljavili le z večjo prizadevnostjo in usposob- ljenostjo vseh turističnih de- lavcev, z njihovim medse- bojnim povezovanjem, z izboljšanjem kakovosti in kulturne ravni storitev, s po- daljšcinjem turistične sezone in z večjim izborom izven- penzionske ponudbe, ki se- daj na primer prinaša v Ju- goslaviji le 15% vsega do- hodka od turizma. Janez Zemljarič je na slo- vesnosti, ki so jo v kultur- nem programu popestrili člani folklorne skupine iz kranjske Save in pevski zbor Zdravilišča, podelil Zdravili- šču Red dela z rdečo zastavo, s katerim je ta delovni kolek- tiv odlikovalo Predsedstvo SFRJ. Delavci Zdravilišča pa so na slovesnosti predla- gali, da bi se sedanji zdravili- ški trg poslej imenoval po re- volucionarju in voditelju Bo- risu Kidriču. DAMJANA STAMEJCiC VOLILNA KONFERENCA SZDL CELJE V Celju bo danes ob 17. uri v Narodnem domu zasedala volilna konferenca SZDL. Na njej bodo delegati vseh krajevnih konferenc in drugi člani in gostje konference obravnavali zaokroženo pro- blematiko o družbeno nega- tivnih pojavih med mladimi, ocenili bodo družbenop)oli- tično aktivnost v pripravah in izvedbi skupščinskih voli- tev ter se seznanili s predlo- gom kadrovskih sprememb v vodstvu Občinske konfe- rence SZDL Celje. Najpo- membnejši predlog je, da bi poslej funkcijo predsednika OK SZDL Celje opravljal Drago Medved, doslej odgo- vorni urednik Novega tedni- ka. Člani konference se bodo o predlogih izrekli z glasova- njem. DS CELJE: PRIZIDEK K DISPANZERJU Izgradnja prizidka k di- spanzerju za pljučne bolezni in tuberkulozo v Celju bo kmalu zaključena. Njegov pomen je veMk tako za zdrav- stvene delavce kot za pacien- te. Novi prostori ne bodo le olajšali dela, temveč bodo omogočni tudi delo na bolj strokovni ravni. Ker priča- kujejo vzporedno tudi ka- drovske okrepitve, bodo lah- ko dispanzersko dejavnost še okrepili in namenili več časa posameznemu bolniku. Prizidek, ki bo zgrajen še s sredstvi drugega samopri- spevka občanov Celja, bo predvidoma zaživel septem- bra. MBP PRAZNIK OBČINE LAŠKO Delovni ljudje in občani občine Laško praznujemo svoj občinski praznik »2. julij« v spomin na uspeš- no akcijo partizanov na rudnik Hu- da jama v dolini Rečice. Osvobodil- no gibanje, ki je v zimi 1941/42 doži- velo nekaj hudih izgub svojih naj- boljših borcev se je s to akcijo, v noči med 2. in 3. julijem 1942, ponov- no okrepilo, saj so bile trditve Nem- cev, da je partizansko gibanje na tem območju dokončno zatrto, po- stavljene na laž. Sadovi nadčloveške borbe takrat- ne peščice borcev pa so zato tembolj vidni danes, ko smo takorekoč zak- ljučili fazo materialne rasti našega gospodarstva. Rast TIM-a, širitev Pi- vovarne Laško, Tovarne papirja Ra- deče, modernizacija Sopote, Bora, Elektrokovinarja, Predilnice in dru- gih prav gotovo niso majhni gospo- darski uspehi. Novo naselje Debro, stsmovanjska gradnja v Rimskih To- plicah, Radečah, nove asfaltirane ce- ste, zlasti v manj razvite predele ob- čine, novi šolski prostori v Laškem, Radečah in Rimskih Toplicah, mo- dernizacija podružničnih šol, nove obhke izobraževanja, varstvo otrok, zdravstvena zaščita, preventivno varstvo otrok, samoupravna organi- ziranost v KS, vse oblike družbene samozaščite, delovanje družbenopo- litičnih organizacij, kvalitetna rast kulturne in telesne kulture, so le naj- pomembnejša področja kjer beleži- mo kvalitetno rast. Vse to pa ni bilo dovolj, da bi se po rasti družbenega proizvoda povzpeh v prvo polovico slovenskih občin. Kvalitativni kazalci, ki so bili v pre- teklem obdobju doseženi so bili le potreba pretežnega dela občine po hitrejši rasti industrijske proizvod- nje in zagotavljanju delovnih mest Letos je kozjanski del občine La- ško vključen v zvezno mladinsko delovno akcijo Kozjansko 82'. Briga-. dirji iz različnih krajev Jugoslavije gradijo vodovode, urejujejo ceste in poti in po svojih močeh pomagajo temu manj razvitemu področju. Srečanje borcev in siktivistov OF kozjanskega v vasi Breze 4. julija pa bo prilika, da se svetle tradicije NOV prenašajo med mlade brigadirje, kot bogastvo, ki ga naj varuje in globoko spoštuje vsak član naše socialistične družbe. Občanom občine Laško pa v ime- nu Skupščine občine in njenega Izvršnega sveta, OK SZDL Laško, OK ZKS Laško, OS ZSS Laško, OO ZZB NOV Laško, OK ZSMS Laško čestitamo k prazniku, borben po- zdrav borcem ob 4. juliju in »Sreč- no« rečiškim rudarjem ob 3. juhju - prazniku rudarjev. PREDSEDNIK Skupščine občine Laško FRANC LIPOGLAVSEK 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 25 - 24. junij 198j VIKTOR AVBELJ S SODELAVCI V CELJU NOBENEGA ODSTOPANJA Položaj zahteva zavestno izpolnjevanje nalog Prejšnji petek se je v Celju mudil predsednik predsed- stva SRS Viktor Avbelj s čla- nom predsedstva Lojzetom Briškim in podpredsedni- kom republiškega izvršnega sveta Vladimirom Klemenči- čem. Gostje so se s širšim občinskim političnim akti- vom pogovarjali o aktualnih gospodarskih vprašanjih, si ogledali turistično gostinsko razstavo, tovarno Etol IFF in novejši del železarne Store, kjer je bila beseda o raz- vojnih narčtih, izvozu in sta- bilizacijskih prizadevanjih obeh kolektivov. V dopoldanskem delu po- govora so predstavniki obči- ne Edvard Stepišnik, Zvone Hudej in Aleš Ilc predstavili njene značilnosti, letošnje gospodarske rezultate in projekt za preusmeritev go- spodarstva. V celjski občini, ki se je po vojni razvijala brez srednjeročnih načrtov, kar je imelo vrsto slabih po- sledic, je danes zaposlenih 39 tisoč delavcev. Letošnji gospodarski rezultati niso zadovoljivi, saj so ob nižji ra- sti industrijske proizvodnje od predvidene v prvem tro- mesečju izvozili za 11,1 od- stotkov več kot v enakem lanskem obdobju, ob koncu maja pa je izvoz dosegel ko- maj 32,3 odstotkov letnega načrta (vrednost 30 milijo- nov dolarjev). Zato so pripra- vili podroben in akcijski sta- bilizacijski načrL s kratko- ročnimi in dolgoročnimi ukrepi, v njem imata poseb- no mesto pospeševanje izvo- za in zagotavljanje normalne proizvodnje. V občini, kot je bilo rečeno, se zavedajo od- govornosti za lastni razvoj, Celje, ki je odprto mesto, pa bi moralo prevzeti večjo od- govornost tudi za razvoj re- publike. Po mnenju predsednika Viktorja Avblja bi moralo takšno spoznanje, ki se sicer vedno bolj krepi, prevladati v vseh okoljih, pri čemer je treba upoštevati razvoj, ki bo uskladen z ra2wojnimi ambi- cijami republike in države. Znani so primeri, ko razvoja ne načrtujejo tako, niti ne pomislijo, da bi morali prav- zaprav tudi dejanske možno- sti pojmovati restriktivno, saj ni upravičena vsaka pora- ba, ki je sicer v stvarnih ok- virih. Le z odgovornostjo na vseh ravneh, s spoštovanjem dogovorov v okviru sprejete protiinflacijske politike bo- mo kos izredno težavnim ra- zmeram, ki izvirajo iz naše plačilne bilance. Zato naj bi sedanja republiška politika do izvoza kot bistvenega de- javnika za premostitev težav dobila značaj splošnega družbenega dogovora, od ka- terega ne more biti odsto- panj. Kdor ne bo delal v du- hu zahtev, naj bi zapustil de- lovno mesto, v takih organi- zacijah pa bi morali uvesti družbeno varstvo. Kot je dejal Vladimir Kle- menčič, je seveda prav, da se v Celju lotevajo preusmeri- tev gospodarstva, vendar praksa tega ne potrjuje. V občini je trenutno v teku 29 naložb, od tega st^ le dve izvozno usmerjeni. Potrebo- vali bi torej izvozne progra- me, kar pomeni bitko za se- lekcijo naložb. Ce te ne bo, bomo čez leta zopet ugotav- ljali stare slabosti. Celjsko gospodarstvo v konvertibil- nem izvozu tudi nima vloge, ki bi jo pričakovali, saj je udeleženo le s 3,7 odstotki slovenskega izvoza in 4,3 od- stotki uvoza. Pogovor v Etolu je med drugim razkril, da s pogod- bo, kakršno so sklenili s tu- jim partnerjem, niso zado- voljni, saj so pričakovali več, predvsem njegovo večjo po- moč pri izvozu. Sicer bo ta letos dosegel vrednost nad 4 milijone dolarjev, uvoz pa bo nekaj manjši. Na Teharju ps so goste sez- nanili s problematiko štor- ske železarne, ki bo letos prodala na tuje za 15 milijo- nov dolarjev izdelkov (42 od- stotkov občinskega izvoza!), to je štirikrat več kot pred štirimi leti, ki pa bi lahko izvozila še več in obenem za- gotovila več jekla domači kovaški, avtomobilski in drugi industriji, če bi uresni- čili predvideni načrt o razši- ritvi jeklarne. Z njo bi pove- čali proizvodnjo jekla za 100 tisoč ton, naložba pa bi bila vredna 2,1 milijarde din. Kot so menili, bo treba načrt, ki je dobil podporo ustrezne re- publiške komisije, še preu- čiti. D. H. Med obiskom v valjarni KRAJEVNE SKUPNOSTI KJE PA SO SKUPŠČINE? Kdo odloča v Imenu teh občanovt Za celjsko občino velja, da v zadnjih letih zelo skrbno spremlja in spodbuja razvoj samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih. Odraz te aktivnosti je tudi analiza, ki jo vsako leto pripravi izvršni svet celjske občinske skupščine. Gra^divo za delegatsko raz- pravo obravnava samo- upravni in družbenoeko- nomski položaj krajevnih skupnosti. Letošnji vsebin- ski material, ki povzema do- sežke in problematiko lan- skega leta, znova odpira ne- kaj vprašanj, ki lahko vpliva- jo na oblikovanje delovnih programov družbenopolitič- nih organizacij na terenu. Pomembna pa je seveda oce- na, da se krajevna samoupra- va v celjskih krajevnih skup- nostih krepi. Prav tako je treba zapisati, da se je v zad- njih letih dobro izboljšal ma- terialni položaj krajevnih skupnosti. Med ugotovitvami in oce- nami, ki zaslužijo posebno pozornost, pa izstopa tista, ki se nanaša na delo skupščin krajevnih skupnosti. Skupščine krajevnih skupnosti so namreč dele- gatski organ, ki naj bi odlo- čal o najbolj življenjskih in skupnih interesih delavcev in občanov na terenu. Skup- ščina naj bi združevala in po- vezovala interese v samo- upravni odločitvi ljudi, da solidarno rešujejo komunal- ne, socialno varstvene, vzgojnoizobraževalne, kul- turne in druge probleme. Po- družbljala naj bi odločanje, ki je bilo v preteklosti še pre- več v rokah svetov skupščin krajevnih skupnosti. Spre- minjala naj bi se v dejansko najvišji samoupravni dele- gatski organ na terenu, ki se ne bi sestal samo takrat, ko je treba sprejeti zaključni ra- čun krajevne skupnosti. Analiza izvTšnega sveta pa ugotavlja, da so lani skupšči- ne dobro opravile svoje nalo- ge le v krajevnih skupnostih Nova vas, Aljažev hrib, Šmartno v Rožni dolini. Sto- re in Tmovlje. V devetih kra- jevnih skupnostih pa so se skupščine sestale samo en- krat, kar v enajstih krajevnih skupnostih pa se skupščine niso sestale niti enkrat. Kaj to pomeni? Vprašanje je že, kdo je v imenu skupščine sprejemal nekatere temeljne dokumente - na primer letne plane, zaključne račune, do polnjene statute, srednjeroč ne plane in druge temeljne dokumente. Vendar ne gre samo za to. Vloge skupščin namreč ne bi smeli omejiti samo na sprejemanje po- membnih aktov in načrtov, Njihova vsebinska, delovna in samoupravna naloga ']« drugačna ali naj bi vsaj bila drugačna. Ali to pomeni, da sploh ne delajo delegacije po stalnih območjih? Da niso aktivni delegati iz temeljnih organizacij združenega dela? Nadalje, da skupščine na pa- pirju omogočajo svetom kot izvršnim telesom, da odloča- jo v imenu občanov tudi o vprašanjih, o katerih ne bi smeli? Nedejavnost skupščin krj jevnih skupnosti je zaskrblj va. Nedvoumno kaže, da na važnejše odločitve o razvoji] krajevnih skupnosti nastaja jo v ozkih krogih in da s( objektivno spet povečuj( vloga svetov skupščin kra- jevnih skupnosti. To pa je korak nazaj v razvoju krajev ne samouprave, česar bi sf morale najbolj zavedati prav družbenopolitične organiza cije, zlasti socialistična zvezi in zveza komunistov. Gradi vo izvršnega sveta o samo upravnem in družbenoeko nomskem položaju krajev nih skupnosti v celjski ob6 ni potemtakem vabi k ra zmišljanju, kaj bi bilo treb storiti za živahnejšo delo de legacij po stalnih območjili Na stalnih območjih bi se na mreč morala začutiti drugai na razgibanost samouprav nega življenja v krajevnil skupnostih. DAN SAMOUPRAVLJALCEV NOVA VREDNOTA Včeraj podelili priznanja Inovator 90-letnica rojstva našega velikega voditelja, borca, ko- munista in sotvorca samo- upravljanja - tovariša Tita ter leto kongresov narekuje- jo, da bodo praznovanja ob letošnjem dnevu samo- upravljacev, 27. juniju, še slovesnejša kot leta poprej. Zato so v Občinski konferen- ci SZDL v Celju, Občinskem svetu ZSS in Klubu samo- upravljalcev v Celju pripra- vili okvirni program priredi- tev, ki se bodo zvrstile v dneh do praznika. Tako se bodo do 27. junija zvrstile v delovnih organiza- cijah skupne seje članov de- lavskih svetov m družbeno- političnih organizacij, na ka- terih bodo ocenili uresniče- vanje Zakona o združenem delu in prizadevanj za stabi- lizacijo gospodarstva. Na njih bodo tudi izpostavili po- men dneva samoupravlja- Icev kot zgodovinske prelo- mnice v razvoju naše druž- bene ureditve. Podobno kot v organizaci- jah združenega dela bodo' razširjene seje svetov krajev- nih skupnosti in družbeno- političnih organizacij tudi v krajevnih skupnosti in druž- benopolitičnih organizacij tudi v krajevnih skupnostih celjske občine, v osnovnih in srednjih šolah pa bodo po- men tega praznika izpostavi- li skozi pisanje sestavkov o samoupravljanju. Prav bi bi- lo tudi, da bi v organizacijah združenega dela pripravili ob tej priložnosti morebitne razstave inovacijskih dosež- kov delavcev in da bi podeli- li posebna priznanja in na- grade delavcem, ki so se s svojim delom še posebej iz- kazali. Sicer pa je bila osrednja občinska proslava ob letoš- njem dnevu samoupravlja- Icev včeraj v Narodnem do- mu v Celju, ko so podelili nagrade in priznanja »Inova- tor leta« delavcem, ki so se na tem ustvarjalnem področ- ju posebej izkazali. DS DELOVNA ORGANIZACIJA ZA PARK TREBČE Po določilih zakona o Spominskem parku Trebče bi morala biti že na začetku letošnjega leta ustanovljena delovna organizacija, ki bi skrbela za varstvo in razvoj spominskega parka. Zaradi različnih vzrokov, pred- vsem pa zaradi pomanjkanja sredstev, je bila njena ustanovitev odložena, kot kaže, pa bo vendarle usta- novljena v sredini letošnjega leta. V Šmarju pri Jelšah so že pripravili elaborat o druž- beni in ekonomski upravičenosti ustanovitve delovne organizacije za varstvo in razvoj spominskega parka Trebče, ki so ga ustrezni republiški organi z nekate- rimi dopolnili ocenili kot ustreznega. Ta dokument natanko določa predmet poslovanja delovne organiza- cije, razčlenjuje potrebna sredstva za začetek delova- nja (prostori in osebni dohodki bi skupaj terjali nad 2,730.000 dinarjev), določa sredstva za izdelavo progra- mov (skupaj 700.000 dinarjev), opredeljuje kvalifikacij- sko strukturo kadrov (sedem polnozaposlenih delav- cev in trije delavci s polovičnim delovnim časom), predvideva organiziranost in zagotavljanje družbe- nega vpliva na delovanje DO in določa vire za pridobi- vanje celotnega prihodka. O elaboratu bo tako v orga- nih šmarske skupščine kot v ustreznih republiških organih še tekla razprava. DS DEVIZE ZA GNILO SADJE Nimamo deviz za vrsto pomembnih artiklov, ven- dar imamo dolarje za pok- varjene pomaranče in to sredi sezone najrazličnejše- ga domačega sadja. V zad- njih treh tednih so na Reko prispele velike pošiljke po- maranč. Po prvih ocenah je od 5000 ton do sedaj uvože- nih pomaranč več kot 10% popolnoma neuporabnih. Rečani opazujejo tovornja- ke, ki gnile pomaranče vozi- jo direktno na smetišče. Ta- ko ravnanje zahteva ugo- tavljanje kazenske odgo- vornosti, ocenjujejo Večer- nje novosti. Celo zimo ni bi- lo južnega sadja, pristojni pa so takrat izjavili, da bi bil uvoz čisti luksuz v polo- žaju, ko nam vsak dolar ogromno pomeni. VECERNJE NOVOSTI informativni tednik dela OBRAZI MIRKO ŽUPANIČ »Prav neverjetno se sliši, a če bi še enkrat izbiral, bi si ponovno izbral poklic steklo- pihalca.» S temi besedami je izrazil Mirko Zupanič pravzaprav vse: svojo veliko ljubezen do poklica, v katerem je že šti- riindvajset let, svojo požrtvo- valnost, delavnost in ustvar- jalnost Da, ustvarjalnost »»Malokdo lahko verjame, da je poklic steklopibalca ta- ko zelo ustvarjalen, kot mi sa- mi o njem govorimo,* pripo- veduje Mirko Zupanič.'^ Pa je res. Mi steklopihalci namreč dobimo v roke brezoblično stekleno maso, iz katere mo- ramo narediti izdelek. Kak- šen bo ta izdelek, bo lep ali grd. kakovosten ali površno narejen, bo njegova oblika estetsko oblikovana ali ne - vse to je odvisno od nas sa- mih. In če je v nas zadosti ustvarjalnega duha, potem delamo izdelke, ki navdušu- jejo nas in kupce.« Za stekJopihaJca se je Mir- ko Zupanič odločil čisto po naključju: leta 1947 je bilo, ko so tudi mladinci iz zagorske vasice Petrijanec zvedeli za možnost šolanja na Češkoslo- vaškem. Pa so se odločili in šli. Sele tam so imeli možnost povedati, v kateri poklic se bodo usmerih. In ker se je Mirkov prijatelj odločil, da gre za steklarja, je tudi Mirko šel v ta poklic. Po resoluciji Informbiroja se je vrnil sku- paj z ostalimi tovariSi v Jugo- slavijo, prišel v Rogaško Sla- tino, se sprva zaposlil v Ste- klarni, kjer ga je dobil v roke imeniten steklopihalec, ki mu je dal obilo znanja, leta 1958 pa je prišel v Steldarsko šolo, kjer je še danes. Po toli- kih letih dela in izkušenj si je Mirko Zupanič ustvaril v ko- lektivu ugled prizadevnega delavca in vsestranskega ak- tivistva v političnih organiza- cijah in samoupravnih orga- nih. Postal je poslovodja odellza Peči v Steklarski šoli, trenutno je predsednik de- lavskega sveta, aktiven je tu- di v krajevni skupnosti Roga- ška Slatina in v drugih občin- skih organih. Za svoje vse- stransko plodno in prizadev- no delo je ob tridesetletnici Steklarske šole prejel tudi odlikovanje Red dela s srebr- no zvezdo. Mirko Zupanič je pač nare- jen iz takega testa, da brez dela, brez družbene in poli- tične aktivnosti, ne more. A jezi ga, ker ljudje niso dosle- dni in ne delajo tako, kot se domenijo. »Odločno sem za široko in demokratično raz- pravo v času sprejemanja od- ločitev, ko pa je nekaj skle- njeno, potem bi moralo biti to za nas zakon. Odgovornost - to je tisto, česar nam manj- ka, dodaja Mirko Zupanič. DAMJANA STAMEJCiC ^t. 25- 24. junij 1982 NOVI TEDNIK - stran 3 CELJE: KRITIKA IZVEDBI REFERENDUMA Na torkovi seji občinske skupščine so delegati raz- pravljali o poročilu o rezultatih referenduma za tretji občinski samoprispevek, seznanili so se z informacijo o rezultatih s področja SLO in družbene samozaščite ter s poročilom o uvajanju usmerjenega izobraževanja in nenazadnje s predlogom družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v celjski občini. Razprava o izpeljavi referenduma v zboru združe- nega dela je minila brez pripomb delegatov, čeprav je poročilo vsebovalo vrsto kritičnih pripomb na aktiv- nosti v času priprave na referendum. V krajevnih skupnostih je s strani krajevnih vodstev zatajila poli- tična akcija, premalo so se vključevale šole, čeprav je na področju vzgoje in izobraževanja bilo iz prejšnjih samoprispevkov veliko narejenega za razvoj šolstva v Celju in nenazadnje je ponekod slabemu izidu botro- valo lokalistično obnašanje samih krajanov. Na področju SLO in DS so v Celju v preteklem letu naredili določene premike, delegati pa so menili, da bi v poročilu morali izpostaviti tudi nekatere konkretne sredine, ki na tem področju niso in zakaj niso storile dovolj. Živahna razprava se je razvila tudi okoli predloga družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju ka- drovske politike. Delegati so potrdili tudi poročilo o uvajanju usmer- jenega izobraževanja. Le-to je kljub nekaterim začet- nim težavam v tem letu steklo tako, da so bile uresni- čene vse najpomembnejše naloge: uvajanje novih pro- gramov, združevanje programov in povezovanje šol z delovnimi organizacijami, usmerjanje in preusmerja- nje učencev ter zagotavljanje pogojev za normalni vzgojno-izobraževalni proces. SLOVENSKE KONJICE PROIZVODNJA BO Sekretar OK SZDL je Izidor Roškar Čeprav so gospodarska gi- banja v občini Slovenske Konjice obravnavali že na seji občinskega sindikalnega sveta, zbora združenega de- la, čeprav so o njih razprav- ljali komunisti in delavci po terrieljnih organizacijah, so na seji Občinske konference Socialistične zveze ugotav- ljali, da so delavci še slabo obveščeni o stanju in o ukre- pih na področju gospodar- stva. Na to ugotovitev se nave- zuje tudi dogovor o sprot- nem obveščanju o težavah, prav tako pa bodo krajevne konference SZDL obravna- vale tudi gospodcirska giba- nja. Ob obravnavi gospodar- skih gibanj v občini, so člani občisnke konference ugo- tavljali, da v občini zaenkrat še premagujejo težave in ocenili, da bodo v naslednjih mesecih sedanje zaloge še ohranjale proizvodnjo. Sicer pa je oskrba z nekaterimi re- promateriali že prav kritič- na, izpadov zaradi pomanj- kanja energije še ni bilo, ka- žejo pa se že resne težave. Naročila z domačega trga se zmanjšujejo, zaenkrat pa so naročila za izvoz še zadovo- ljiva. Nekaj boljši so rezultati na področju kmetijstva, kjer je bil slabše le pri perutni- narstvu. Na seji Občinske konfe- rence so poleg gospodarskih gibanj obravnavali še celovi- to analizo volitev ter konsti- tuiranje skupščine občine ter skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, pa tudi pripravam na referendum so namenili vso pozornost. Naloge Občinske konfe- rence so v tem času številne, pričakujemo pa lahko, da jih bodo lahko opravljali uspeš- neje kot v zadnjem času. K temu bo svoj delež doprine- slo novo izvoljeno Predsed- stvo, ki so ga morali ponov- no izvoliti zaradi številnih kadrovskih sprememb ob zadnjih volitvah in pa nov sekretar Občinske konferen- ce SZDL Izidor Roškar iz Loč. MILENA B. POKLIC PREOSTAVLfAMO SLOV. KONJICE: VSE ZA NEMOTENO PROIZVODNJO Zahteve časa so take, da tudi v konjiški občini name- njajo osrednjo skrb ekonomskim vprašanjem, pred- vsem zagotavljanju nemotene proizvodnje in pospeše- vanju proizvodnje hrane. Ob tem ali ravno zaradi tega pa ima delo delegatov in delegacij mesto, ki mu posve- čajo posebno pozornost. O vsem tem sta spregovorila tudi predsednik skupščine občine Tone Turnšek in predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Sloven- ske Konjice Janko Kovač. TONE TURNSEK: »V minulem obdobju smo v občini dosegli viden na- predek v dejavnosti dele- gacij v temeljnih organi- zacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Vsekakor bo- mo morali v tem tretjem delegatskem obdobju po- svetiti delu delegatov in delegacij posebno pozor-, nost, tako da bo delegat- ski sistem ustvarjalen v vseh sredinah. Cas, v ka- terem smo, pa od nas za- hteva poseben poudarek reševanju ekonomskih vprašanj. Na tem področ- ju se v občini čutijo naj- večje težave pri preskrbi surovin in reprodukcij- skih materialov. Zato bo- mo morali skupaj z zdru- ženim delom narediti vse, da bomo preko združeva- nja sredstev in dela vsi poskrbeli za nadaljno ne- moteno proizvodnjo. Ce bodo delovne organizaci- je preskrbljene s surovi- nami in reprodukcijskimi materiali, bomo lahko na- daljevali z doslednjim ob- segom proizvodnje, zapo- slovali delavce v okviru določil Resolucije o druž- benoekonomskem raz- voju in tudi dosegali pre- dviden izvoz. Zaenkrat so v konjiški občini rezultati na vseh teh področjih še zelo zadovoljni.« JANKO KOVAČ:« Tre- nutno so zaostreni gospo- darski pogoji področje, s katerim se člani izvršne- ga sveta največ ukvarja- mo. Želimo z ukrepi, ki jih bodo sprejele delovne organizacije, zagotavljati v povprečju vsaj takšno stanje v gospodarstvu, kot je bilo v zadnjih nekaj letih. To bo morda uspelo ob največjem angažiranju celotnega združenega de- la in ob povečani preu- smeritvi na zaostrene po- goje gospodarjenja. V zvezi s kritično uvozno- izvozno situacijo se je go- spodarstvo konjiške obči- ne v preteklih letih ustrezno vključilo v pri- zadevanja za razrešitev deviznih problemov. Zal se tako ni obnašalo celot- no gospodarstvo pri nas. Trenutna situacija je ta- ka, da je zaradi možnega angažiranja na izvoznem področju v preteklosti in tudi sedanjosti naše go- spodarstvo v finančno ne- koliko težjem položaju. Ukrepi bi morali zagoto- viti vsaj približno enak dohodek iz izvoza kot je dohodek iz prodaje na do- mači trg, česar v preteklo- sti ni bilo. Čutimo, da se nam trgajo reprodukcij- ske verige in da je pre- skrbljenost delovnih or- ganizacij s surovinami In reprodukcijskimi mate- riali vse slabša.« MILENA B. POKLIC INTERVJU Z LUDVIKOM BEVCEM, PREDSEDNIKOM DPZ ŠENTJUR KOLO SE MORA VRTETI NAPREJ Iskati možnosti tam, kjer so: v kmetijstvu, malem gospodarstvu... Družbenopolitični zbor skupščine občine Šentjur vodi Ludvik Bevc. Čas za pogovor sva ujela med eno in drugo sejo, med tretjo in četrto obveznostjo, ki mu jih nalagajo dolžnosti vodje blagovnice Merx v Šentjur- ju in še nekatere druge funkcije. Pogovor pa sva za- stavila okrog delovnih usmeritev družbenopolitič- nega zbora in izhodiščih dolgoročnega programa go- spodarske stabilizacije v tej občini. - Kako ste si, kot novo- izvoljeni predsednik zbora zastavili program dela in vsebinske usmeritve? »Delo zbora je bilo že v preteklem mandatnem ob- dobju dobro uveljavljeno in je nadaljevanje dela v bistvu Icontinuiran proces, ki pa ga bomo glede na spreminjajo- če razmere in nova spozna- nja morali nenehno dograje- vati in vsebinsko bogatiti. Osvoboditi se bomo morali tistih vprašanj, ki so v pri- stojnostih drugih zborov, ob tem pa mnogo več pozorno- sti posvetiti ključnim vpra- šanjem današnjega in jutriš- njega dne. Zbor mora dobiti res tisto vlogo in mesto, ki mu je v našem delegatskem sistemu namenjeno. To pa pomeni, da mora postati me- sto, kjer bodo dolgoročni in- teresi družbe in naših obča- nov oblikovani v okviru družbenopolitičnih organi- zacij postali samoupravne odločitve, ki bodo zavezova- le. Nikakor ni cilj našega zbora, da bi posegal v pri- stojnosti ostalih dveh zbo- ""ov, vendar bomo delegate z 'lašimi stališči seznanjali ta- 1^0, da jim bomo z argumenti prikazovali pomen posamez- •^ih samoupravnih odločitev. Takšni vsebinski usmeritvi bo treba podrediti tudi meto- de našega dela, da se bo družbenopolitični zbor se- stajal nekaj dni pred ostali- dvema.« - Kako je na začetku dela ^Utiti aktivnost delegatov njihovo povezanost z Oazo? »Zdaj, na začetku je še '''iorda preuranjeno govoriti ° aktivnosti delegatov. Gle- de na zahtevnost družbenih '"azmer, ki v naši manj razviti družbenopolitični skupnosti prav tako nastopajo z vso ostrino, pa bo tako njihova aktivnost kot povezanost z bazo nujna.« - Kako se v vsakdanjem življenju odražajo specifič- nosti šentjurske družbeno- politične skupnosti? »Mislim, da ni treba po- navljati ocen razmer, ki so v naši družbi prisotne, zato naj navedem le nekaj dejstev, oziroma značilnosti naše družbenopolitične skupno- sti. Kljub pospešenemu raz- voju gospodarstva v občini je moč našega združenega dela še razmeroma šibka. To se pozna predvsem takrat, ko je potrebno združevati sredstva za kritje potreb družbenih dejavnosti in ma- terialne infra strukture. Ob vedno ostrejših kriterijih za pridobivanje solidarnostnih sredstev se povečuje obre- menitev osebnega dohodka in združenega dela iznad povprečja tako, da smo po obremenitvah v samem vrhu naše republike. Ob tem naj navedem še to, da nam bo veliko pomagalo v razreševa- nju raznih problemov domi- cilno združevanje prispev- kov iz dohodka TOZD za ti- ste delavce, ki so zaposleni izven občine. Družbeni do- govor o takšnem združeva- nju v okviru regije je podpi- san in predvidevamo, da se bo združevanje pričelo s pri- hodnjim letom. To pa bo ize- načilo prispevke vseh delav- cev za hitrejši razvoj na po- dročju komunale, kmetij- stva, splošnega ljudskega odpora in družbene samoza- ščite in še ostalih dejavno- sti.« - Kakšne so osnove dol- goročnega programa gospo- darske stabilizacije? »Menim, da bi z boljšim in bolj doslednim delom lahko pomembno prispevali k sta- bilizaciji gospodarstva. Tu pa ne mislim samo na delo tistega neposrednega proi- zvajalca, ampak na delo in odgovornost ljudi na vseh nivojih. Ta odgovornost mo- ra dobiti konkretno obliko v imenih in priimkih tistih, ki zlorabljajo družbeni položaj, nesmotrno izrabljajo družbe- na sredstva ali na kakšen drug način prispevajo k ne- stabilnosti. Našim delovnim ljudem in občanom je treba dati konkreten odgovor za takšno stanje in ne nastopati s posplošenimi ugotovitva- mi v katerih ni moč ugotoviti krivcev. - Ali imate sprejet pro- gram aktivnosti gospodar- ske stabilizacije in nadalj- njega razvoja? »Poleg sklepov, ki zavezu- jejo vsa okolja, smo sprejeli tudi ta program. Ne smemo pa ob dosedanjih težavah po- zabiti na jutrišnje cilje. Ob dejstvu, da se gospodarstvo ne bo moglo v danih razme- rah intenzivneje razvijati, moramo poiskati možnosti tam, kjer so: to pa je kmetij- stvo, malo gospodarstvo in različne gospodarske pove- zave. Vse to močno zaostruje pogoje zaposlovanja mladih, ki prihajajo iz šol, zato je na- loga vseh okolij in odgovor- nih ljudi, da izkoristijo vse možnosti po katerih bi lahko čimveč mladih ljudi zaposlili doma. Zavedati se moramo, da se bo v nasprotnem pri- meru kolo razvitosti tega kozjanskega prostora začelo sukati nazaj.« MATEJA PODJED POGLED V SVET S kovmotehhb KAKO KONČATI VOJNO Piše: JOŽE ŠIRCEU Pravzaprav se je dobro vsake toliko časa spomniti, da znaša seštevek vseli vojaških ali obrambnih proračunov na svetu letno kakih 550 milijard dolarjev, od česar odpade sto milijard na jedrsko oboroževanje. Sa to se je dobro spomniti ne samo zdaj, ko v New Yorku na sedežu Združenih narodov poteka posebno za- sedanje generalne skupščine OZN o ra- zorožitvi, kjer pa gre na žalost večidel bolj za obdolževanje nasprotnika in opravičevanje sebe kot pa za res plodno prizadevanje, da bi to breme orožja in streliva in vojaške opreme vsaj malce olajšali. Na to se je vredno spomniti zdaj, ko je Bliiaji vzhod spričo izraelske napadal- nosti in brezobzirnosti v Libanonu vno- vič v središču svetovne pozornosti. Izrael in arapske države s tega območja premorejo zdaj menda skoraj toliko- konvencionalnega orožja kot atlantski in varšavski pakt skupaj. In izdatki za oboroževanje so na Bližnjem vzhodu na prebivalca petkrat višji kot v Evropi. Na te in podobne podatke je treba kdaj pomisliti tudi zaradi držav ob (Perzij- skem ali Arabskem) Zalivu, zaradi voj- ne med Irakom in Iranom, ki gre zdaj že v dvaindvajseti mesec. Žrtve med voja- ki in civilisti še niso prav preštete, in čeprav so manjše kot so navedene so- vražnikove izgube v dnevnih vojnih spo- ročilih vojskujočih se strani, so vseeno velikanske. Nič manjše niso gmotne iz- gube v teh dveh deželah, ki sta sicer obe bogati z natto, a vseeno tod ljudje pravi- loma živijo revno. Zdaj je iraški predsednik Sadam Hu- sein sporočil, da je Irak za prekinitev sovražnosti in da bo te dni končal umik svojih enot na mejo. Kdo bi se lahko vprašal o smiselnosti vojne, v kateri sta po malone dveh letih sovražnika tam, kjer sta bila ob začetku sovražnosti. To- da ko se enkrat Vidov (vojni) ples začne, ni možno vedno in v vseh primerih raz- pravljati o smislu ali nesmislu. Dejstvo je, da je ena stran v spopadu, Irak, sovražnosti ustavila (s pripombo, da bo vendarle od'" iJ^ sovražnikove^ napade), da pa druga, Iran vojne še nima končane in še naprej vztraja na tako ostrih pogojih za prenehanje sovražno- sti, ki so še najbolj podobni zahtevi po kapitulaciji. Takšno stališče pa seveda ne ustvarja prida ugodnega ozračja za začetek pogajanj, za prve korake miru in kasnejšemu premirju naproti. Prenehanje vojne med Irakom in Ira- nom je, kot je pred dnevi izjavil zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Moj- sov, tudi pogoj za oživljanje dejavnosti gibanja neuvrščenih. Z drugimi beseda- mi: vojna je hudo breme tudi za neuvr- ščene, ne nazadnje zato, ker naj bi se sedmi vrh neuvrščenih čez dobra dva meseca začel v prestolnici ene od voj- skujočih se držav. Za zdaj je jasno na žalost to, da iran- sko vodstvo noče in noče z ničemer omo- gočiti iraškemu, da bi v sorazmerno mir- nih okoliščinah lahko bilo gostitelj vrba neuvrščenih, kar bi bil vsekakor politič- ni uspeh Iraka. Spričo vsega tega je še zmerom veliko vprašanje: kako končati vojno med dve- ma islamskima, neuvrščenima drža- vama? 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 25 - 24. junij 198; LJUBLJANSKA BANKA IN IZVOZ NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI Pomemben razgovor s predstavniki banke v tujini Srečanja predstavnikov Ljubljanske banke, ki delajo v tujini, z odgovornimi de- lavci domačih kolektivov, imajo tudi v Celju nekajletno tradicijo. Šesti takšen razgo- vor, ki je bil prejšnji četrtek, je pokazal, da imajo pred- stavništva Ljubljanske ban- ke v tujini velike možnosti, da še bolj pomagajo kolekti- vom pri vključevanju v me- dnarodno delitev dela. Gre predvsem za vlogo banke pri pospeševanju izvoza in stori- tev na višji stopnji predelave pa tudi za nekatere druge po- sle, ne nazadnje za posredo- vanja pri dobavi reproduk- cijskega materiala domačim kolektivom pod ustreznimi kreditnimi pogoji in po- dobno. Razgovor je potrdil, da je to izredno zahtevna naloga, različna za posamezna po- dročja in države. Mnoge na- loge in tudi posle, zlasti oce- no tržišča in podobno, bi lah- ko predstavništva Ljubljan- ske banke v tujini bolje opra- vila, če bi poznala proizvod- ne programe in zmogljivosti posameznih kolektivov. Za- to ni naključje, če so bančni delavci v tujini pozvali pred- stavnike domačih kolekti- vov, naj jim pošljejo katalo- ge z opisi proizvodov in dru- ge načrte, ki jih morajo poz- nati, če hočejo pripraviti no- va pota za njegove izvozne aranžmaje. In še to - srečanje je poka- zalo, da smo na mnogih tujih tržiščih slabo zastopani in da imamo tudi zategadelj pre- cejšnje možnosti za nove izvozne uveljavitve. Na vsak način pa je konfe- renca potrdila pomembno vlogo Ljubljanske banke pri opravljanju nalog, ki so prav ta čas izredno aktualne za naše gospodarstvo. M.B02IC ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ OK ZKS O ŠOLSKI REFORMI TUDI DELOVNA VZGOJA Kakovostno spreminjati odnos do dela Proizvodno delo in delov- na praksa v prvem letu re- forme srednjega šolstva na celjskem je dosegla zadovo- ljivo raven. Več pa bo po- trebno storiti na področju vzgoje mladega človeka v odnosu do dela. To je splošna ugotovitev komisije za idejno in teore- tično delo zveze komunistov v Celju. V Celju je okoli 200 uspo- sobljenih delavcev, izvajal- cev proizvodnega dela in de- lovne prakse v organizacijah združenega dela. Celjske srednje šole sodelujejo z okoli 160 delovnimi organi- zacijami. Večina učencev je ta del šolanja zaključila z oceno zelo uspešno. Ti rezul- tati kažejo, da so v Celju re- ■sno in odgovorno pristopili k reformi vsi, ki so bili za to odgovorni. Od šol, delovnih organizacij do drugih sa- moupravnih in družbenopo- litičnih organov v občini. Prvo leto pa je tudi poka- zalo nekatere pomankljivo- sti, ki jih bo potrebno odpra- viti, če naj tudi proizvodno delo in delovna praksa po- staneta sestavni del celotne- ga izobraževalnega in vzgoj- nega procesa. Najprej bo potrebno izboljšati kvalitetno raven tehničnih predmetov na osnovnih šolah, ki so temelj poklicnemu usmerjanju že v zadnjih letih osnovnega šola- nja. Druga pomemna naloga je delovna vzgoja. Ob del mora učenec spoznati koB kretno oparvilo, ki bo podla ga za njegovo nadaljnji praktično izpolnjevanje i smeri, ki jo je izbral za sva poklic. Po drugi strani naj b učenec tudi spoznal vre dnost dela u vseh njegovi družbenih in idejnih razsei nostih, ne le kot golo zag( tavljanje materilanih potrel Zato je še kako pomembni da se v delovno vzgojo vklji čijo vsi, ki imajo opraviti učenci na področju teorije i prakse, pouka in dela, spld ne in strokovne izobrazbi umskega in fizičnega deli Vzgajti in učiti mladega čl( veka za delo in ne za ne delo VV ZRAK ŠE NI ČIST- AKCIJO BO TREBA NADALJEVATI Služba za varstvo zraka pri republiškem hidrometeorolo- škem zavodu je izdelala analizo o onesnaženosti zraka v Sloveniji in tudi razvrstitev krajev, kjer so največje dnevne koncentracije žveplovega dioksida. Analiza zajema čas od aprila 1981. leta do marca 1982. leta. Podatki za celjsko občino niso najugodnejši. Celje zavzema šesto mesto med slovenskimi kraji, ker občani vdihavajo prepogosto maksi- malne dnevne koncentracije žveplovega dioksida. Na prvem mestu je Črna, nato pa sledijo Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Žerjav. Zanimivo pa je, da so po tej razpredelnici dokaj visoko še nekateri drugi kraji na celjskem območju. Tako je Žalec na dvanajstem mestu. Štore na šestnajstem, Titovo Velenje pa na sedemnajstem. Na enaindvajsetem je na primer Šentjur. To seveda pove, da mora problematika varstva zraka in onesnaženosti zanimati celotno območje. Ne smemo pozabiti, da je prav celjska občina v zadnjih letih mnogo storila za izboljšanje ekološke situacije. Kljub temu pa so premiki in izboljšave še vedno skromne. To med drugim dokazuje še ena tabela. Ista služba je namreč razvr- stila slovenske kraje po onesnaženosti tudi glede na neku- rilno in kurilno sezono. Po tej tabeli ima Celje najslabši zrak v Sloveniji v poletnih mesecih. Meritve so opravili v času od lanskega aprila do septembra. V kurilni sezoni, to je od lanskega oktobra do marca v tem letu, pa je bilo po onesna- ženosti zraka na četrtem mestu. Pred njim so bili Trbovlje, Hrastnik in Ljubljana. Žalec pa je celo na šestem mestu. Podatki republiške strokovne službe so zgovorni. Prav zato bi bila potrebna strokovna ocena s primerjavami, ko- liko je zrak v celjski občini vendarle boljši. Kajti velika finančna vlaganja bi se morala odraziti v izboljšanju zraka. Po teh tabelah pa Celje še zmeraj sodi v vrh najbolj onesna- ženih občin v Sloveniji. Hkrati pa to pomeni, da bi morali še intenzivneje, navzlic težki gospodarski situaciji, nadaljevati s saniranjem okolja in zraka v občini. ZELENA LUČ ZA KRŠITELJE v lanskem letu je se- dem organizacij združe- nega dela v občini Šmarje pri Jelšah prekoračilo možno rast sredstev za osebne dohodke, kot jo predvideva družbeni do- govor. Te organizacije so: Steklarna Boris Kidrič, Kors, Veterinarski zavod, Jelša, Mizarstvo, GOKOP - tozd Gradbeništvo in obrt in tozd Gorenje Ro- gatec. Prekoračitev je znašala 0,78 odstotka. O tem so v zvezi z infor- macijo o uresničevanju družbene usmeritve raz- porejanja dohodka v ob- dobju januar - december 1981 razpravljali na vče- rajšnji seji tudi delegati vseh treh zborov šmarske občinske skupščine. Pod- prli so stališče, ki ga je oblikovalo predsedstvo Občinskega sveta ZSS in s katerim je soglašal tudi občinski Izvršni svet. Ugotovljeno je bilo na- mreč, da pri izplačilih osebnih dohodkov vsi kr- šitelji zaostajajo pod rav- njo osebnih dohodkov v panogi, medtem ko pri drugih pokazateljih po-- slovanja izkazujejo boljše rezultate. Vzroki za pre- koračitve pri izplačilih osebnih dohodkov pa so tudi v povečanju števila zaposlenih in povečanju poslovnih stroškov. Stali- šče, ki ga je oblikovalo predsedstvo Občinskega sveta ZSS v Šmarju pri Jelšah je, naj se zaradi te- ga dovoli porast sredstev za osebne dohodke v omenjenih organizacijah tako, kot so jih realizirale. Stališče so podprli tudi delegati šmarske občin- ske skupščine. DS ŠMARSKO GOSPODARSTVO IZVOZ NA ZAHOD V tromesečju letos ta 97,6% večji Ugodni izvozni rezultati, ki so v gospodarstvu občine Šmarje pri Jelšah vidni že dlje časa, so značilni tudi za prvo tromesečje letošnjega leta. Izvoz se je namreč v tem časia povečal nominalno za 97,0%, medtem ko je bil uvoz za 6% nižji kot ob koncu pr- vega četrtletja lani. S tem je izvoz presegel uvoz za 480,2%. Izvozni rezultati šmarske- ga gospodarstva so v največ- ji meri plod prodaje izdelkov na zahodnih tržiščih. Kar 96% celotnega izvoza šmar- skih delovnih organizacij je namreč realiziranega na kon- vertibilnem trgu, na klirin- ško področje je izvažala le te- meljna organizacija Bohor Mestinje. Pri uvozu pa priha- ja 52% potrebnih surovin in reprodukcijskega materiala iz konvertibilnega, ostalo pa iz klirinškega področja. Sicer pa vsi večji šmarski izvozniki, razen delovne or- ganizacije Kors in temeljne organizacije Polnilnica iz Zdravilišča, izkazujejo v prvih treh mesecih letos ve- lik porast izvoza. Največji porast izvoza je zabeležila Metka Kozje (771,3%), zatem Toper Šmarje (347%), tozd Zdraviliška dejavnost v Zdravilišču (341,6%), Bohor Mestinje (202,7%), Steklarna (174,6%) in TTG Atomske to- plice (147,2%). Po vrednosti izvoza pa še vedno prednjači Steklarna Boris Kidrič, ki je v prvih treh mesecih realizi- rala za 89 milijonov dinarjev izvoza na zahodna, pred- vsem pa na ameriško tržišče. Zanimivo je še dodati, da se je delež izvoza v celotnem prihodku, ki ga izkazuje šmarsko gospodarstvo, po- večal v primerjavi z istim ob- dobjem lani za 35% in znaša 12% celotnega prihodka. Po- večal pa se je tudi spisek de- lovnih organizacij, ki izva- žajo. DS CELJE: IZGUBE V GOSPODARSTVU Izgube so se v prvem četrtletju v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva v celjski občini povečale za 123 odstotkov glede na isto obdobje lani. V letošnjem ob- dobju so izgube znašale 245.621.000 dinarjev. Največji delež izgub je na področju industrije (44%) in na področju pro- meta in zvez (33%). Organizacij združenega dela, ki so v tem obdobju poslovale z izgubo je 31, torej za štiri več kot lani v istem obdobju. Osnovni razlogi za izgubo v industriji so v rasti cen suro- vin in repromaterialov ter prepočasnem prilagajanju prodaj- nih cen, težavah v oskrbi pa tudi vplivu revalorizacije osnov- nih sredstev in povračanje amortizacijske stopnje. v vseh delovnih organizacijah so že začeli z uresničeva- njem ukrepov za odpravo izgube. CELJE: PRIZNANJA IN NAGRADE Včeraj je bila v Celju osrednja proslava ob Dnevu samoupravlja- Icev, na kateri so podelili priznanja zaslužnim samoupravljalcem ter priznanja, diplome, plakete in nagrade za najboljše dosežke na po- dročju inovacijske in raziskovalne dejavnosti v občini. Priznanja samoupravljalcu Letos je to priznanje dobilo deset delavcev, ki so se s svojim delom in aktivnostjo v samoupravnih in delegatskih telesih posebej izka- zali. Prejeli so jih: Jožica Kovačič, računovodja iz tozda Kotli v EMO, Ivan Novak, delovodja iz tozda Žaga v LIK Savinja, Franc Vran, vodja obrata montaže nakita v Zlatarni, Vlado Štefančič, strugar v tozdu Mehanska obdelava v Železarni, Stane Gorjup, zidar v tozdu gradbena operativa GIP Ingrad, Ivanka Bauman, vodja oddelka za obdelavo knjižničnega gradiva v knjižnici Edvarda Kardelja, Vida Bezovšek, vodja zdravstveno higienske službe v w0 Zarja, Alojz Podjavoršek, tajnik KS Šmartno v Rožni dolini, Zdravko Smrkelj, vodja obrata arom v Etolu - IFF Celje in Jože Tanko, občinski sodnik za prekrške. Priznanja inovatorjem Diplome in nagrade je prejelo osem strokovnih in vodstvenih delavcev: Marjan Ferlež in Zvone Mratinkovič iz Aera, Bogdan Prislan in Marta Valekiz Etola, Norbert Vrhovec, Roman Gotz in Marjan Žerjal iz Klime - tozd Industrijska proizvodnja in Miloš Pešec iz Emo. Diplome in nagrade so prejeli tudi naslednji raziskovalci in razi- skovalni delavci: Emil Knez iz Aera, Ivan Prešereniz Libele, Miro- slav Golčman iz Emo, Ivan Korent iz Razvojnega centra, diplome in nagrado pa je prejela tudi skupina avtorjev iz Aera, in sicer Teja Hrovatič, Edi Voga, Irena Sester, Tinka Ernst, Marjan Hauptman, Milijana Prokič, Vasja Birsa, Miro Majcen in Cveto Rakita. Priznanje in nagrado so prejeh tudi naslednji inovatorji množične inventivne dejavnosti: Franc Sušnik, Mojmir Kosi in Ante Iveljič iz Cinkarne, Franc Valand iz Tehniške šole. Stane Sirca iz Libele, Gabrijel Žerjav in Ivan Grešnik iz Aera, Dušan Jarh in Marjan Hauptman iz Aera, Cvetan Kestadinov iz Železarne, Ivan Planinše- kiz Železarne, Marija Gričar iz Emo, Danile Arčan iz Opekarne Ljubečna in Franc Mihevc iz Opekarne Ljubečna. Plaketo in nagrado so prejeli naslednji inovatorji množične inven- tivne dejavnosti: Vili Poznik, Jože Kemerički, Dani Krempuž in Adi Koštomaj iz Libele, Mirko Suler iz ŽTO Celje, Slavke Poznič iz Emo, Slavke Cankar in Ježe Kuder iz Cinkarne ter Mirko Babovid iz Aera. DS JUBILEJ OBRTNE ZADRUGE »OBRT CELEIA« Obrtniki Obrtne zadru- ge Celeia so pred dnevi z majhno slovesnostjo po- častili 5-letnico obstoja. To je bila tudi priložnost, ko so dokončno izpolnili vse pogoje za preselitev Obrtne zadruge v novo, sodobno preurejene po- slovne prostore v Oblako- vi ulici 30. Stari prostori namreč že davno niso več ustrezali tudi minimal- nim predpisom, saj so po- stali nefunkcionalni spri- čo vse večjega števila de- lavcev. Novo urejeni prostori merijo 220 m^ in preureje ni v sodobne pisarne za- dovoljujejo potrebam za- druge. Kupili so jih z last- nimi sredstvi in jih z last- nimi sredstvi tudi obno- vili. Z vztrajnim in vest- nim delom so uresničeni zastavljeni cilji, zato je bi lo praznovanje petega ju biljeja še toliko bolj spod budno. Se naprej bo treba vla- gati veliko naporov zi ustvarjanje čim večjega dohodka, ker bodo le ta način lahko obnovili posodobili še dotrajan" pisarniško opremo in ta- ko izboljšali pogoje dela Ta naloga je naložena pf venstveno delavcem v za; drugi in posredno tu^ članom zadruge. Ml §t. 25 - 24. junij 1982 NOVI TEDNIK - stran 5 CELJE: TUDI IBTOS PET ŠLANDROVIH NAGRAD po predlogu posebne komisije, naj bi celjska občinska skupščina tudi letos, v okviru prireditev in proslav na čast občin- skega praznika, dvajsete- ga julija in na slavnost- nem zasedanju, podelila pet Slandrovih nagrad, občinskih družbenih priznanj za izredne uspe- he in delo za druge po- membnejše dosežke na vseh področjih ustvarjal- nosti, ki imajo splošen pomen in še posebej za občino Celje. Sicer pa se te nagrade podeljujejo že dvajset let v trajno poča- stitev borca in revolucio- narja, narodnega heroja Slavka Šlandra. Po predlogu komisije naj bi letos Šlandrove na- grede dobili: Delovna organizacija ETOL za poslovno uspeš- nost na podlagi uvajanja lastnih tehnoloških reši- tev. Vse to prizadevanje se kaže tudi v izrednih ekonomskih učinkih na področju izvoza in prav tako v celotnem gospo- darstvu v občini. Pokrajinski muzej Ce- lje ob stoletnici obstoja ter za izredne dosežke po osvoboditvi, ki imajo ve- lik delež za kakovosten in hiter kulturni razvoj Celja in širšega območja. Krajevna skupnost Ljubečna za dosežene re- zultate pri razvoju krajev- ne samouprave, delegat- skega sistema ter komu- nalne in kulturne preo- brazbe. Jože Marolt, profesor, za dolgoletno aktivno in plodno družbenopolitič- no delo in zavzetost pri uveljavljanju in utrjeva- nju samoupravnih socia- lističnih odnosov v ožji in širši družbenopolitični skupnosti. . Drago Čeh, diplomira- ni inženir, za izreden pri- spevek pri izgradnji in kakovostni izvedbi druž- benega centra Golovec. O tem predlogu komisi- je bodo delegati zborov občinske skupščine odlo- čali na ločenih sejah, v to- rek, 6. julija. M. BOŽIČ BRIGADIRSKI GOLAŽ ZA 85 DIN v soboto, 12. 6. so se po zaslugi Nedelj- skega dnevnika a na pobudo celjskih brigadirjev veteranov zbrali pri Sternu v Ljubljani brigadirji veterani na svojem prvem skupnem in res množičnem sho- du. Množičnem zaradi tega, ker se je od 500 prijavljenih, zborovanja udeležilo več kot 1000 brigadirjev veteranov. Po dolgih desetletjih so se našli z željo, da bi tudi v mladih brigadirjih prižgali delovni žar, kakršen je nekoč gorel v njih. Skle- nili so, da srečanje postane tradicionalno in bi bilo prihodnje leto spet v Ljubljani, leta 1984 pa ga bi pripravili Mariborčani. Pri tem srečanju pa ni manjkalo organi- zacijskih napak, brigadirji so namreč se- deli v gostilni, natakarji pa so jim hladno ponujali golaž za 85 dinarjev, kavo za 29 dinarjev, pa seveda tudi druge jedi in pijače. S tem je bilo vzdušje skaljeno, saj so veterani pričakovali brigadirski golaž iz kotla in to v naravi. Organizirana je bila tudi razstava, toda le do 14. ure. Najbolj pa so pogrešali zastave, ki jih nikjer ni bilo videti. Ko so se brigade vračale z akcij, so jih izročale v varstvo okrajnim mladinskim komitejem. Danes bi bile te zastave dragoceno zgodovinsko gradivo. Kje so zastave in kdo bo odgo- voril na to vprašanje? Na ta odgovor ča- kajo tudi veterani. Veterani pravijo, da bodo morali v pri- hodnje pri organizaciji sodelovati sami., Menili so tudi, da ne bi smeli nikoli dati iz rok svetlih idealov brigadirstva, ki so prepojeni s krvjo in žulji za kolektivno izgradnjo domovine, trgovcem in gostin- cem. Na sliki celjski veterani s proge Brčko-Banoviči 1946. Tekst in foto: MIROSLAV SLANA-MIROS CELJE: MANJ KADRO VSKIH ŠTIPENDIJ NEUSKLAJENA RAZMERJA DO raje podeljujejo štipendije za nižje stopnje v celjski občini je za na- slednje šolsko leto razpisa- nih za 8,6 odstotkov manj ka- drovskih štipendij kot leto prej. Delovne organizacije so skupno razpisale 981 štipen- dij. v šolskem letu 1980/81 je v občini prejemalo kadrovsko štipendijo 2964 štipendistov, štipendijo iz združenih sred- stev pa 305. Razmerje je bilo 91% proti 9% v korist ka- drovskih štipendij. To ra- zmerje se je v lanskem šol- skem letu spremenilo. Števi- lo kadrovskih štipendistov se je zmanjšalo na 2859, hkrati pa se je povečalo šte- vilo učencev in študentov, ki prejemajo štipendijo iz zdru- ženih sredstev. Razmerje 89% proti 11% pa je še zme- raj ugodnejše od republiške- ga, ki znaša 69 odstotkov ka- drovskih štipendij in 31 od- stotkov štipendij iz združe- nih sredstev. Iz tega je razvi- dno, da se je struktura šti- pendistov poslabšala in to ravno v letu, ko se je združe- no delo s podpisovanjem sa- moupravnega sporazuma o štipendiranju zavezalo, da bo bolj kot do sedaj uveljav- ljalo kadrovsko štipendira- nje kot temeljno obliko šti- pendiranja. Kljub manjšim možnostim za pridobivanje štipendij pa )e ostalo lani nepodeljenih 269 ali 25% razpisanih šti- pendij. Največ nepodeljenih štipendij je za tretjo in četrto stopnjo zahtevnosti (široki profili). Največ za deficitarne usmeritve, kot so: kovinar- ska, gradbena, lesarske, tek- stilno tehnološka, metalur- ška in živilska. Med po- membnejše vzroke za tako stanje gre šteti vedno višje izobraževalne težnje mladi- ne. Vse več jih želi priti vsaj do pete stopnje (tehnik). Po drugi strani pa je preveč raz- pisanih štipendij za te stop- nje zahtevnosti. Več kot polovica vseh ka- drovskih štipendistov se šo- la za poklice tretje in četrte zahtevnostne stopnje in ta delež je bistveno večji od de- leža učencev na teh stopnjeih in tudi večji od deleža zapo- slenih s to stopnjo zahtevno- sti. Tudi primerjava stanja ka- drovskih štipendij z razpisa- nimi za prihodnje leto kaže močno skrb za kadrovsko re- produkcijo na omenjenima stopnjama, preslabo pa za peto stopnjo zahtevnosti. Vzrok je deloma v dejstvu, da je šolanje za nižje stopnje zahtevnosti, šolanje za delo; šolanje za peto stopnjo pa pomeni rizik, da bodo ti učenci šolanje nadaljevali. Podatek, da je med kadrov- skimi štipendisti kar 997 ali 35% takih, ki so v zadnjih letnikih izobraževanja, kaže- jo na kratkoročno kadrovsko politiko delovnih organi2a- cij. Kljub manjšemu številu razpisanih štipendij pa ugo- tavljamo, da je razmerje raz- pisanih štipendij za posa- mezne profile bolj usklajeno z dejanskimi potrebami združenega dela, kot je bilo to v preteklih letih. Delovne organizacije zelo razhčno skrbijo za kadrov- sko reprodukcijo. Enako so razhke tudi glede na stopnjo strokovne zahtevnosti, za ka- tere se štipendisti šolajo. Ta- ko na primer Avto Celje ima vseh 112 štipendistov na če- trti stopnji zahtevnosti, od teh se 54,5 odstotkov šola za avtomehanika. Izredno malo štipendij je za področje kme- tijstva, čeprav je ta usmeri- tev dogovorjena za prednost- no v republiškem merilu. Nekatere delovne organiza- cije imajo dobro razvito ka- drovsko štipendiranje. To so Železarna, Cinkarna in Ema. Ravno obratno pa je pri To- pru in Metki. Metka ima sku- paj 14 štipendistov, ki se šo- lajo na vseh stopnjah zahtev- nosti, Toper pa 12, od tega se jih kar 11 šola do četrte.stop- nje zahtevnosti. V preteklih letih so se v Celju močno pribhžah ure- sničevanju ciljev in smotrov opredeljenih v družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu o štipendiranju, čeprav bodo morale nekate- re delovne organizacije na- meniti večjo pozornost na- črtnemu štipendiranju, kajti ponekod to še vedno ni us- klajeno s kadrovsko pohtiko na sploh. VVE S SEJE SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC BOU SKROMNO Spremenili bodo planske akte Na seji vseh treh zborov občinske skupščine v Žalcu so sprejeli odlok o pripravi in sprejetju sprememb in do- polnitev srednjeročnega pla- na občine Žalec za obdobje do leta 1985. Odlok pomeni osnovo za pričetek aktivno- sti na občinski ravni in zave- zuje vse temeljne nosilce planiranja, da pristopijo k ^ciji sprememb in dopolni- tev svojih planskih usmeri- tev. Spremenjeni pogoji po- slovanja v letošnjem letu, ter Ocene za leto 1983 zahtevajo, da tudi v žalski družbeno-po- litični skupnosti začnejo s spremembo planskih doku- mentov, oziroma njihovo prilagoditvijo novonastalim •"azmeram. V celotnem združenem de- lu v občini se bo treba traj- nejše usmeriti v izvoz, zlasti na konvertibilna področja. Manjši obseg sredstev za in- vesticije zahteva njihovo do- sledno selektivno usmerja- nje in ponovno preverjanje planskih prioritet. V večji meri bo izpostavljena potre- ba pozitivnega neto devizne- ga učir^a vseh naložbenih programov. V občini Žalec bodo začeli uresničevati pro- grame, ki zagotavljajo razvoj primarne kmetijske proiz- vodnje, namenske proizvod- nje in rezerv v skladu z dogo- vorjenimi prednostnimi raz- vojnimi programi. Ker zože- ne materialne možnosti ob nižji gospodarski rasti ne do- puščajo povečanja z družbe- nim planom dogovorjenega deleža naložb v gospodarsko infrastrukturo, bo v postop- ku sprememb planskih ak- tov treba opraviti nadaljnjo selekcijo prioritet v gospo- darski in komunalni infra- strukturi. Samoupravne in- teresne skupnosti družbenih dejavnosti bodo morale gle- de na nove materialne okvire ponovno preveriti realnost svojih planov. JANEZ VEDENIK tednikov intervju TUDI PETJE JE JEZIK NAŠIH MATER Cas je že bil, da našim bral- cem predstavimo tudi Vido Bukovac. Poznana je v Celju pa tudi v drugih krajih naše- ga območja, kjer je živela in službovala in bila nenehno vpeta v kulturno in družbe- nopoUtično življenje. Nema- lokrat je orala ledino s svoji- mi sodelavci, tovariši in pri- jatelji za boljše življenje. Ne- nehno je v gibanju. Zdaj na tej šoli, zdaj na oni, na semi- narju, na seji, na gostovanju. Živi razgibano in aktivno življenje ob ne tako hvalež- nem delu, ki ga opravlja kot svetovalka za organizacijo in razvoj osnovne šole na Zavo- du za šolstvo v Celju. Ce pa je kdo z dušo in telesom pri svojem delu, je to prav goto- vo ta razgledana ženska s ši- roko srčno kulturo, ki se je kalila v najtežjih časih naše zgodovine. In če velja izrek, do kdor poje, slabo ne misli, to velja za Vido Bukovac. NT: Vaše delo in življe- nje je prepleteno z glas- bo. Bili ste učiteljica za glasbeni pouk, sedaj ste strokovna svetovalka tudi za glasbeni pouk na razredni stopnji. Še ve- dno pa pojete, sedaj že štirinajsto leto v Učitelj- skem pevskem zboru Slovenije. Kdaj ste se za- čeli ukvarjati z glasbo? V. Bukovac: Ne vem, če bi to imenovala ukvarjanje z glasbo, prej srečanje. Sreča- nje z glasbo sega v moje otroštvo. Dolgo časa sem bi- la najmlajši otrok v družini, ljubljena sem bila, torej sem imela najboljše pogoje za razvoj. Doma smo imeh go- stilno. Tu so se zbirali vašča- ni. Ob praznikih se je mar- sikdaj oglasila glasba ustne in diatonične harmonike. Oče je za potrebe gostilne nabavil gramofon in plošče s slovensko narodno glasbo in Straussovimi valčki. Leta 1942. sem začela obiskovati osnovno šolo. Obe učiteljici sta imeli izreden posluh in smisel za glasbo. Pouk sta vodili tako sodobno, da bi lahko še danes poučevali. Takrat sem se prvič vključila v pevski zbor. Hodila sem uro daleč na pevske vaje, za mene to ni bilo težko. Ko so Savinjsko dolino osvobodili, sem na osvobojenem ozem- lju hodila v partizansko šolo. Tam sem se naučila veliko partizanskih pesmi od kme- ta Janeza Ročnika, ki je ta- krat prevzel vodstvo pevske- ga zbora. Nobena vaja ni mi- nila brez mene. Nastopali smo na mitingih. Med in po vojni, ko so ti mitingi bili še pod kozolci in ko je nanje prihajalo resnično veliko ljudi. NT: Z ljubeznijo govo- rite o glasbenih začet- kih. Pa niste le peli. Dol- ga leta ste bili tudi učite- ljica glasbenega pouka. Kako ste prehodili to pot? V. Bukovac: V Bočni smo imeli kombiniran pouk. Iz drugega v tretji razred sem prestopila kar ob polletju. Kasneje, 45. leta, ko sem v partizanski šoli dokončno opravila s tretjim razredom, sem nadaljevala v nižji gi- mnaziji, kjer sem bila med najmlajšimi. Moji sošolci so bili osem do devet let starejši od mene, pa smo se vseeno dobro razumeh. Vsako jutro pred začetkom pouka sem na njihovo željo pela parti- zanske pesmi. Radi so poslu- šali, jaz pa sem rada pela. Na učiteljišču je bilo veliko glas- be. To me je pritegnilo za glasbeni pouk. Tu smo imeU instrumentalni pouk in mno- go mnogo petja. Skoraj vsi moji sošolci, ki so učiteljišče končali pred skoraj trideseti- mi leti, se še sedaj ukvarjajo z glasbo, profesionalno ali ljubiteljsko. Dobili smo do- bro strokovno podlago in ve- liko ljubezen do glasbe. Učili so nas izredni pedagogi, pro- fesor Tilerjeva, Prodanova in profesor Bajde. Učiteljevala sem na Paškem Kozjaku, na Svetini, v Šoštanju, Crešnji- cah in nazadnje v Celju. Vo- dila sem otroške in mlajše mladinske zbore. Vsa leta sem obiskovala seminarje, da sem pridobila strokovno izobrazbo in se ob tem peda- goško in glasbeno razvijala. Kasneje sem se ukvarjala z učnim načrtom za glasbeno vzgojo in vodila seminsirje za učitelje razrednega pouka v celjski regiji, na Dolenjskem in v Beli krajini. NT: Vi ste svojo ljube- zen do glasbe in znanje prinesli od doma v šolo, kasneje ste se izpopol- njevali in znanje razvija- li. Danes je pri naših otrocih drugače. Zelo malo pesmi znajo. Kako ocenjujete to stanje? V. Bukovec: Tako kot smo se učili govoriti od svojih mater, tako naj bi se tudi peti učili od svojih mater. Vem, da matere mnogokrat nima- jo časa, da bi se ukvarjale z otroki. Ce jih že oblečejo, na- hranijo, jim za drugo ostane premalo časa. Vendeir je vča- sih bolje, da je otrok nekoU- ko umazan in pri tem srečen. Da ima nekoga, kot otroci pravijo, ki z njimi marmela- do liže. Mnogo bi Icihko nare- dili naši mediji, da bi bolj popularizirali narodno pe- sem. Da bi prišla med ljudi, taka kot je bila včasih ali v sodobni preobleki. Tako nam je včasih kar nerodno peti. Da imamo narodno pe- sem, se spomnimo, ko spije- mo kozarček ali dva. NT: Delate na področ- ju razrednega pouka, ce- lodnevne osnovne šole in podaljšanega bivanja in ste strokovna sodelavka za glasbeno vzgojo. Ima- te torej možnosti, da vplivate na boljše stanje na tem področju. V. Bukovac: Učni načrti, ki so sedaj v veljavi, so pre- malo izdelani. Novi učni na- črti, ki jih pripravljamo, so dobro prilagojeni za raz- vojno stopnjo učencev. Pre- cej posegajo na glasbeno vzgojo, poudarek je na tem, da bi učenci vzljubih glasbo, da bi ta pouk bil res v veselje učencem in da bi se ob njem sprostili ter obenem vzposta- vili pravilen odnos do glas- bene umetnosti. Tudi sedaj se učijo veliko pesmi. Naro- dnih in novokomponiranih. Vendar jih ne utrjujejo. Tako se zgodi, da tri, štiri paralel- ke istega razreda ne znajo za- peti niti ene pesmi skupaj. Z aktivi razrednih učiteljev smo že delali in menim, da ob upoštevcinju navodil in znanja, ki so ga pridobili na seminarjih, ne bo problema, da se naši otroci ne bi naučili vseh štirideset pesmi, ki jih učni načrt predvideva. Od prve do zadnje kitice. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 25 - 24. junij 198; 12. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUG OSLA VIJE ČAS TERJA DEJANJA IN NE LE DESEDE Predstavljamo delegate celjskega območja za 12. kongres ZKJ v Beogradu Danes predstavlja- mo enajst delegatov celjskega območja, ki bodo sodelovali na najpomembnejšem zboru jugoslovanskih komunistov, ki se bo pričel v soboto, 26. ju- nija v Beogradu. Kaj pričakujemo od 12. kongresa govore dele- gati in v svojih izjavah odločno poudarjajo za- hteve po konkretnih akcijah, kajti čas ki ga živimo, zahteva deja- nja in ne le prazne be- sede! Zato so se na zadnji seji delegati tudi dogo- vorili, da bodo na kon- gresu svojo diskusijo zastavili tako, da bo iz nje razvidno, kako si komunisti celjskega območja predstavljajo konkretno delovanje v novi kvaliteti družbe- nega razvoja. Edvard Stepišnik bo govoril o vlogi komunistov pri združevanju dela in znanja za uspešno izvajanje programa stabilizacije. Jure Po- kom bo govoril o preo- snovah gospodarstva, Zoran Žagar bo govo- ril o kreditno monetar- nem sistemu, Emil Roje pa o vgrajevanju reformnih nalog šol- stva v planske in raz- vojne poti združenega dela. EDI STEPIŠNIK, pred- sednik skupščine občine Celje: »Dvanajsti kon- gres ZKJ bo potekal v ča- su, ki je nedvomno eden najzahtevnejših v našem revolucionarnem razvoju. Zato sem prepričan da bo velik poudarek dan prav nalogam na področju dol- goročne gospodarske sta- bilizacije, ki mora postati sestavni del razmišljanja in delovanja slehernega komunista pa tudi vseh delovnih ljudi in obča- nov. V komisiji za uresni- čevanje političnega siste- ma socialističnega samo- upravljanja bomo največ pozornosti posvetili ra- zvijanju delegatskega si- stema gledano skozi vi- dik družbenoekonom- skih odnosov in samou- pravnega razreševanja še tako zapletenih vprašanj dela in življenja.« JURE POKORN, delegat iz Slovenskih Konjic: »12. kongres bi moral konstituirati naloge ZK v političnem sistemu za realizacijo stabilizacije ekonomskega sistema. Brez tega ne moremo na- prej v razvoju samou- pravnega političnega si- stema. Mislim, da je vse- bina Resolucije dovolj ja- sno opredeljena, pričaku- jem pa, da ne bomo ostali le pri tem. Nujna je večja doslednost, odgovornost in opredeljena delitev de- la subjektov v političnem in ekonomskem sistemu, torej »kaj kdo« od federa- cije do občine. V prete- klosti je bila naša osnov- na napaka odstopanje od s kongresnimi resolucija- mi točno začrtanih ciljev v konkretnih primerih. Za realizacijo ekonomske politike morajo odgovar- jati tisti, ki znotraj nje de- lujejo.« EDO VRŠNAK, Mozirje: »Od kongresa seveda ne pričakujem, da bo kot ne- kakšna čarovniška palica, ki bo razrešila vse naše težave, še zlasti na gospo- darskem področju. V ra- zreševanje naših gospo- darskih težav bi se morali bolj vključiti tudi mi, mladi. Občutek imam, da nas te stvari premalo za- nimajo. Morda tudi zaradi tega, ker nam gre za en- krat še predobro in pač pričakujemo, da bo vse težave rešila »družba« in da to ni stvar nas samih. Premalo se še zavedamo, da smo mi sami del te družbe. Problem za mla- de, oziroma njihovo ak- tivnost v naši občini pa je tudi ta, da je med tednom odsotna večina dijakov in študentov, ki pa, takrat ko pridejo domov, nimajo časa še za mladinsko de- javnost.« ANICA KRISTAN je de- lavka zaposlena že de- vetnajst let v TGO Gore- nje, tozd Hladilna tehni- ka kot vhodni kontrolor: »Vsi delovni ljudje priča- kujemo popolno realiza- cijo vsega, kar smo se že dogovorili na republiških kongresih ter bo dodela- no oz. dopolnjeno še na XII. kongresu ZKJ. Mi- slim, da bo treba odgo- vornost slehernega člana naše družbe zaostriti ter za neizpolnjevanje tudi uporabiti ustrezne sank- cije. Zal smo doslej vse preveč samo ugotavljali nepravilnosti, kaj dalj pa nismo prišli. Komunisti se bodo morali bolj zave- dati svoje pomembne vlo- ge, zdaj pa je žal med nji- mi preveč »mehkužne- žev« in neodločnežev. De- lala bom v treh komisi- jah. Če bi sodelovala v razpravi bi spregovorila o večji vlogi komunistov v neposredni proizvodnji.« ANTON ZEMLJAK je po poklicu elektro delovo- dja v REK Titovo Vele- nje, DO RLV, tozd Jam- ska mehanizacija: »Od XII. kongresa pričaku- jem, da bodo smernice in sklepi v celoti realizirani, kajti to pričakujejo vsi naši delovni ljudje. Se bolj se bomo morali zav- zemati za stabilizacijske ukrepe, kjer ne smemo poznati nobenega odsto- panja več. Pričakujem, da bodo dogovori in sklepi na XII. kongresu ZKJ zo- pet veljali toliko, kot so veljale besede komuni- stov nekoč. Sedaj vse pre- več radi govorimo, kako naj bi bilo, konkretno pa zelo malo tudi naredimo. Sam na kongresu ne bom govoril, če pa bi, potem bi govoril o rudarstvu in energetiki. Delal bom v komisiji za družbeno po- litične ekonomske odno- se in SLO ter družbeno samozaščito.« EMIL ROJC, sekretar Medobčinskega sveta Zveze komunistov Celje: »Čeprav 12. kongres ne bo sprejemal novih sta- lišč in usmeritev glede razvoja družbenoeko- nomskih odnosov in poli- tičnega sistema, to ne zmanjšuje njegovega po- mena. Zagotovo bo imel, kot vsi predhodni kon- gresi, široko mobilizacij- sko vlogo v aktiviranju delovnih ljudi in občanov za uresničevanje sedanjih zahtevnih stabilizacijskih nalog. Njegov pomen se bo meril po tem, kako trden in učinkovit bo v praksi dogovor, da mora- mo spremeniti način živ- ljenja, kvaliteto dela in zavest o porabi prek mej realno ustvarjenega do- hodka.« FRANC VERSTOVŠEK, Žalec: »Zaposlen sem v Hmezadu. Ce bi na kon- gresu razpravljal, potem bi vsekakor govoril o ne- katerih problemih kme- tijstva. Razpravljal bi o odnosih med panogami v agroživilskem komplek- su in nerešenimi vpraša- nji med posameznimi pa- nogami, tako med trgovi- no in predelavo in pri- marno kmetijsko proiz- vodnjo, kjer je še zlasti veliko problemov. Me- nim, da vsa ta vprašanja niso rešena in da je tudi v tem vzrok, da ne pridela- mo toliko hrane kot bi jo lahko. Prepričan pa sem, da smo na tem področju padli na izpitu tudi vsi komunisti celjske regije, ki se o teh vprašanjih ni- smo znah pametno dogo- voriti. >< ŠTEFKA PRESKAR, de- legatka iz celjske občine: »Od 12. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije pričakujem predvsem to, da bo ob poti odgovorne- ga in samoupravnega ure- janja žgočih gospodar- skilri in družbenih proble- mov združil komuniste. Sama na kongresu ne bom razpravljala, a ra- zmišljala sem tudi o tem, kaj bi kot komunistka na kongresu želela povedati. In govorila bi o zdrav- stvenem varstvu kot tisti dejavnosti, ki je tesno po- vezana z gmotno osnovo družbe in z interesi zdru- ženega dela. Poudarila bi, da se zdravstvo ne more razvijati ločeno od mož- nosti združenega dela, kar je še posebej po- membno v sedanjih go- spodarskih razmerah.« IVO REBERNJAK, dele- gat šmarske in konjiške občine: »12. kongres bo pomenil v bistvu nadalje- vanje in potrjevanje usmeritev 11. kongresa Zveze komunistov Jugo- slavije. Zato od njega pri- čakujem predvsem to, da bo znova naglasil samo- upravljanje kot okvir za reševanje vseh težav in problemov. Sicer pa se pripravljam na to, da bi na kongresu razpravljal o gradbeništvu in v tem ok- viru o položaju gradbene- ga delavca. Menim na- mreč, da smo v gradbe- ništvu še preveč razdrob- ljeni, da bi lahko učinko- vito, predvsem pa poceni gradili in da smo za grad- benega delavca vse pre- malo storili.« VLADISLAV ŠELEKAR, iz TOZD Valjarna II, že- lezarne Štore. Do zak- ljučka redakcije se tova- riš Selekar še ni vrnil iz dela v Libiji, zato se ni- smo mogli pogovoriti z njim. Od sodelavcev iz že- lezarne Store pa smo zbrali naslednje podatke. Rojen je 19. 7.1957, stanu- je v Imenem pri Podčetrt- ku. Za poklic strojnega ključavničarja se je izučil 1975. leta in se istega leta tudi zaposlil v valjarni. Po odsluženju vojaškega roka se je ponovno zapo- slil v železarni Store, ob delu uspešno zaključil delovodsko šolo strojne stroke. Član ZK je od 1977. leta, bil je sekretar osnovne organizacije ZK in predsednik osnovne organizacije ZSMS v va- ljarni II. ZORAN ŽAGAR bo na 12. kongresu ZKJ kot de- legat zastopal občini La- ško in Šentjur. Trenutno je zaposlen kot veleposla- nik SFRJ v Keniji, kamor je odšel februarja letos. V času NOB je služil voja- ški rok in je nato na last- no zahtevo prišel v Celje, kjer je na okraju opravljal funkcijo sekretarja za Ce- lje in okolico. Te dolžno- sti je kasneje opravljal še v Ptuju. Kasneje je postal direktor Agrotehnike, od tam pa je odšel v Investi- cijsko banko v Beograd. Nato je bil za eno mandat- no obdobje v Washingot- nu, Londonu, zadnjih osem let pa je bil tudi čl^n delegacije zbora re- publik in pokrajin za SRS in predsednik odbora za monitarno-finančna vpra- šanja. št. 25 - 24. iunij 1982 NOVI TEDNIK - stran 7 FOTOKRONIKA TEGA TEDNA DESKARJI NA MARATONU Ekipa vnetih deskarjev se je odločila, da bo s svojimi deskami prejadrala jadransko obalo od Ulcinja do Ankarana. Na 1000 km dolgem maratonu bo jadralce na deski- Vlada Nendla, Rudija Kajtnerja, Zdravka Kondo in Tineta Guzeja spremljalo pekoče jadransko sonce. V ekipi sta še dva spremljevalca Drago Horvat in Matjaž Kralj, ki z obale skrbita, da je za deskarje vse nared, ko zvečer, utrujeni, pristanejo. V torek smo dobili prve novice, ki potrjujejo, da bo maraton dolg in težaven. Vetra je premalo in tako so po prvih dneh plovbe prejadrali obalo od ustja reke Bojane do Budve. Čeprav gre vse po planu, jih skrbi vročina in premalo vetra. V teh dneh bi morali prejadrati 40 kilometrov več. Tudi valovi so bili, kljub brezvetrju, izredno visoki. Upajo, da se bo obrnilo na bolje, saj jim volje in elana ne manjka. PRVIČ, DRUGIČ, TRETJIČ... PRODANO! Ko se pri celjskih miličnikih nabere veliko koles, po katerih nihče več ne vpraša in ko mine čas, v katerem bi se moral zglasiti lastnik, potem organizirajo na celjski občini licitacijo teh koles. Takšna je bila tudi v soboto in kljub močnemu dežju se je nabreklo na notranjem dvorišču občinske stavbe kar lepo število zainteresiranih, ki so želeli priti na cenejši način do kolesa. Prodaja, oziroma licitacija je stekla. Koles, tistih dobro ohranjenih, pa brez enega ali obeh koles, zarjavelih in poni koles je bilo okoli sedemdeset, izklicna cena zanje pa je bila prilagojena njihovi kakovosti in ohranjeno- sti. A šlo je praktično vse. »Prvič, drugič, tretjič... Prodano!« sta hitro in natančno vodila licitacijo Ivan Ojsteršek in Ljubo Mavric. Kupci pa so bih zadovoljni, saj so poceni prišli do kolesa. ZA LEPŠI VIDEZ PARKA Zaradi zaključnih del pri gradnji novega hotela Sava, ki so terjala napeljavo toplovoda, parovoda in drugih priključkov, je tudi Zdraviliški park v Rogaški Slatini zgubil svoj prijeten videz. Ves je bil razrit, prekopan, nasut z visokimi kupi zemlje. Tak videz znamenitega parka je bil seveda nadležen, predvsem zaradi tujih gostov, ki dnevno prihajajo v Zdravilišče. Zato je bilo treba lep videz Zdraviliškega parka povrniti takoj, ko je bilo to mogoče. V roke so pljunili brigadirji, vojaki in mladinci Rogaške Slatine, ko so imeli delovno akcijo za urejanje parka, za orodje pa so zgrabili tudi delavci Zdravilišča, ki še sedaj hitijo z urejanjem Zdraviliškega parka. Zatrjujejo, da bo njegov videz spet tak, kot so ga obiskovalci navajeni. Foto:J.ZORIN OB ŠENTJURSKEM BAZENU Bazen v Šentjurju so odprli 4. junija, upravlja pa ga, kot že prej, KOP Šentjur. Čeprav se že leta sem ni na tem objektu nič spremenilo, je vseeno vabljiv za osveži- tve željne Sentjurčane in okohčane. Gostinske usluge je letos prevzelo gostišče Bohorč. Bazen je odprt od 10. ure dopoldne do 18. Vstopnina je za odrasle 29 din, za otroke 17,00 din in za skupine z vodstvom 11,50 din po osebi. Telesno kulturna skup- nost pa vsako leto poskrbi tudi za plavalna mojstra v primeru kakšne nevšečnosti ali nesreče. MPi MATURANTI NA PREIZKUŠNJI Stiindvajsetim maturantom tretjega letnika Steklar- ske šole v Rogaški Slatini se prve dni tega tedna ni godilo ravno najboje: pred strogim očesom in ušesom izpitne komisije so opravljali zrelostni izpit. Začelo se je s praktičnim prikazom znanja, ki so ga pridobili. Vsak od maturantov je moral narediti izdelek po lastni pre- soji, ki ga je komisija seveda ocenila. Nadaljevanje je bilo v klopeh, pri pisnem delu mature. Učitelji so pre- verjali znanje iz slovenskega jezika, samoupravljanja s temelji marksizma in iz matematike. Končalo pa se je - upajmo, da dobro za vse - z ustnim delom mature, ko so dijaki Steklarske šole obnavljali znanje iz strokovnih predmetov. Prav v enem teh težkih trenutkov smo jih presenetili z objektivom, a izprašanec se ni zmedel. Kdor zna, pač zna! DS MOKER KRAMARSKI SEJEM Smola pač! Namen je bil dober. Turistično društvo je hotelo v polni meri izpeljati ne tako mlado zamisel, da bi v Ce- lju organizirali kramarski sejem, predvsem z željo, da pokažejo po organiza- cijski in seveda tudi vse- binski plati njegovo pozi- tivno vlogo. Morda so se komu ob nazivu »kramar- ski« naježUi lasje, toda or- ganizatorji so želeli z na- črtno in dobro pripravo opozoriti ravno na kako- vostno možnost takšne prireditve. Prijav ni bilo vehko, nekateri so bili ce- lo užaljeni, ker so bUi vabljeni na takšen sejem. Toda kljub skromnemu začetku bi kazalo začrta- no pot nadaljevati in po besedah predsednika Tu- rističnega društva Eda Gabrška bodo tako tudi storili. Dogovarjajo se tu- di s strokovnjaiki na po- dročju etnologije, tako da bi uveljavili pravo selek- cijo, izločili kič in dali poudarek kakovostnim obrtnim izdelkom, ki bi predstavljali v pravem in plemenitem smislu izdel- ke ljudskega rokodelstva in sodobne naslednike starega izročila. Letos je, žal, nagajalo vreme, pre- majhno število udeležen- cev, trdna volja pa je osta- la za naslednje leto. D. M. 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 25-24. junij 1982 GIMNAZIJSKI PEVSKI ZBOR DISONANCA OBSTOJA Težave je treba reševati s sliupnimi močmi Mešani mladinski pevski zbor Gi- mnazije Celje letos prvič ni nastopil na republiški reviji tovrstnih zborov, ki je bila pred nedavnim v Zagorju in kjer se celjski mladinski zbori niso najbolje odrezali. Po dolgih letih se namreč lahko zgodi, da prihodnje le- to na Mladinskem pevskem festivalu v tekmovalnem delu v Celju ne bo nastopil noben domač zbor. Ah je odsotnost MPZ Gimnazije Ce- lje na najvišji republiški ravni samo trenutna slabost zbora ali pa je vpraš- ljiv tudi nadaljnji obstoj tega pevskega ansambla, ki je ponesel sloves celjske- ga mladinskega zborovskega petja si- rom po domovini in tudi izven njenih meja. D tem govorita dirigent zbora Edi Goršič in ravnatelj Gimnazije Ce- lje Jože Zupančič. Edi Goršič: »V Zagorju je vsako drugo leto republiška revija, kjer izbi- rajo zbore za nastop na Mladinskem festivalu v Celju. Letos se MPZ Gi- mnazije Celje te revije ni udeležil, kar pomeni, da se prvikrat ni udeležil neke manifestacije, kjer bi dokazoval svojo kvaliteto. Zakaj zbor ni nastopil, je po- sledica celoletne problematike med pevsko mladino. Namreč problemati- ke v tem smislu, da je mladina na Gi- mnaziji letos precej obremenjena z raznimi drugimi dejavnostmi. Začelo se je usmerjeno izobraževanje. Urniki, ki so bili leta in leta tudi na Gimnaziji prilagojeni delu pevskega zbora, so doživeli toliko sprememb, da prepro- sto ni bilo več moč organizirati pev- skih vaj tako, da bi se jih lahko udele- ževali vsi dijaki naenkrat. To je bil eden izmed razlogov. Drugi razlog je v tem, da je bil v tem šolskem letu izre- dno slab vpis moške zladine. To pa pomeni, da je bil zbor že okrnjen pri tenorjih in basih. Tretji razlog pa je bil v tem, da je šepala disciplina v samem zboru. Tisti dijaki, ki so hodili na vaje, namreč niso videli pred seboj nobene stimulacije. Pri posameznikih se je po- javljala nejevolja, ker niso vadili vsi skupaj, kar je povzročilo precej nedis- cipline v samem zboru. Kot dirigent si nisem mogel privo- ščiti, da bi se prilagodil tem novim razmeram in da bi programiral spored pesmi tako, da bi bil slabše kvalitete kot dosedaj. Načrtovan spored je bil kvaliteten in z njim bi tudi na reviji v Zagorju dokazali, da je zbor med naj- boljšimi tako v Sloveniji kot tudi v Jugoslaviji. To smo tudi že dostikrat dokazali. Zaradi vseh naštetih okoli- ščin smo se odločili, da zbor ne bo zastopil v Zagorju. Menim, da ta odlo- čitev ne more vplivati na naše sodelo- vanje na prihodnjem mladinskem fe- stivalu v Celju, ker si je zbor to pravico že pridobil z zlatim odličjem na zad- njem festivalu. Kljub temu pa je sta- nje, v katerem se je znašel zbor, resen opomin, da je treba nekaj spremeniti, če želimo, da bo zbor deloval tudi v bodoče, kljub temu, da se gimnazija v bodoče feminizira.« Jože Zupančič: »Pred dobrim letom dni se je nekaterim zdelo smešno, ko smo opozarjali, da bo s preobrazbo mreže srednjih šol v Celju moral usa- hniti naš pevski zbor, ker se naša Gi- mnazija ali po novem družboslovna srednja šola spreminja v bolj dekliško šolo in je potem razumljivo, da ne mo- remo zagotoviti tistih kvalitetnih gla- sov, ki smo jih bili v tem zboru vajeni. Zdaj se to jasno vidi in čuti. Po drugi strani pa je težko mlade motivirati za neko delo, če ta nima neke konkretne podobe, kaj bodo lahko doživeli, kje bodo peli, kako se bodo združevali in podobno. Letos smo imeli z našim zborom lepe načrte. Prvi je bil, da bi se udeležili pevskega festivala v Veliki Britaniji, imeli pa bi tudi več nastopov po domovini. Toda zdaj je vse skupaj padlo v vodo. Naš vzgojnoizobraževalni program je res izredno zahteven. Zato je bilo nemogoče uskladiti urnik tako, da bi vsi imeli vsaj eno uro prosto za skupne vaje. Tako se je delo pričelo krhati tam, kjer tega ni nihče pričakoval in želel. Na sam obisk vaj in seveda tudi na vzdušje pa je vplivalo tudi to, da smo morali vaje zbora prestaviti iz ri- salnice v klet, v bivšo jedilnico. Ce v bodoče ne bo osnovnih pogojev za delo mešanega mladinskega pev- skega zbora na naši Gimnaziji, se bo- mo potrudili, da bomo imeli dekliški zbor, ki bo nadaljeval tradicijo zborov- skega petja naše ustanove.« Zaenkrat torej še ni popolnom.a ja- sno ali bo MPZ Gimnazija Celje nada- ljeval svojo uspešno glasbeno poslan- stvo ali ga bo zamenjal kak drug zbor. Zato je toliko bolj pohvale vredna pri- pravljneost celjskih družboslovnih šol, to je zdravstvene, trgovske, peda- goške, ekonomske in gimnazije, da bi imele skupni mešani mladinski pevski zbor. Z dobrim kadrovanjem bi tako lahko med dijaki teh šol dobili toliko kvalitetnih pevskih glasov, ki bi lahko nadaljevale tradicijo gimnazijskega pevskega zbora. FRANCEK PUNGERCIC POGLED NA PLATNO NA MUHI OSTROSTRELCA REŽIJA: STANLEV KRAMER Igrajo: Gene Hackman, Richard Widmark, Candice Bergen, Mickey Rooney idr. Stanley Kramer je slavno ime v filmskem svetu. Četudi dela zdaj manj kot pred leti, še vseeno zna presenetiti z novimi, svežimi in kakovostnimi filmi. Eden takšnih je tudi film Na muhi ostrostrelca, ki ga bomo gledali te dni v kinu Union. Navidezno gre za akcijski, spektakularen film. A resnično le navidez. Kajti ta film je praktično delo, ki govori o manipulaciji. O tem, kako majhen in nepo- memben je v bistvu človek in kako brezdušno, načrtno in spretno ga znajo predstavniki najrazličnejših struk- tur in organizacij, voditi skozi življenje. To je film o kaznjencu, ki ga izberejo kot najprimer- nejšega za izvršitev političnega atentata. Z njim si bo kupil svobodo. Toda preprostost te iztočnice, ki smo jo videli že ničkolikokrat, dobi nove razsežnosti, ko ju- nak vse bolj spoznava, kdaj že je bil izbran za to nalogo. Ko vidi, da ni bil po naključju v Vietnamu in da zločina, zaradi katerega sedi, niti slučajno ni izvršil naključno, po lastni volji. Vseskozi je bil voden in s tem pripravljen na svoje življenjsko poslanstvo, ki so mu ga izbrali drugi. Na to, da bo politični atentator. V tem in v uvodnem stavku filma, ki gledalca opozarja na problem manipulacije v sodobnem svetu, se skri- vajo vse družbeno aktualne in grozljive razsežnosti tega filma. Pa so ob tem vseskozi spretno prikrite z akcijo, spektaklom, s klasično delanim ameriškim kri- mičem. Le logično se povezujejo v mozaik kričečega opozorila, ki ga še tako površen gledalec ni zmožen prezreti. In četudi spremljamo klasiko takšne zgodbe, četudi je že vse znano in čeprav vnaprej vemo, da posameznik v borbi z družbo in organiziranimi na- sprotniki nima možnosti, film pritegne, razburi, raz- jezi. Kot krogle, ki ob koncu vendarle razparajo člove- ško tarčo. Kot so razparale Kennedye, Marthina Lutra Kinga in številne druge... Za ogled še priporočamo: To ljudstvo bo živelo (mala dvorana kina Union). BRANKO STAMEJCIC, ESPERANTO ZAČETNI TEČAJ (35) Današnja lekcija bo namenjena športu. Najprej bomo začeli s plahinarjenjem. Ali radi obiskujete gore? - Cu vi ^atas viziti montojn? Gore imam zelo rada. - Mi tre šatas montojn. Kako visoke so gore pri vas? - Kiel altaj estas montoj če vi? Katera gora je najvišja? - Kiu monto estas la plej alta? Najvišji je Triglav. - La plej alta estas Triglav. Kakšna oprema je potrebna za izlet v gore? - Kia ekipajo estas nečesa por la ekskurso sur la montojn? Pred- vsem so potrebni dobri čevlji. - Antau čio estas necesaj bonaj šuoj. Kaj pa druga oprema za planince? - Kaj kia alia akipajo por mont-grimpuloj? Naj omenim samo najvažnejše. - Ke mi menciu nur la plej gravan, cepin-piočo, dereze-krampoj, kla- divo-martelo, klini-kojnoj, nahrbtnik-dorsosako, očala-okulvi- troj, plezalke-grimpšuoj, palica-bastono, spalna vreča-dorm- sako, šotor-tendo, vrv-šnuro. ALi moramo prečkati ledenik? - Cu ni devas transiri la glaciejon. Da, tudi to moramo včasih storiti.-jes, ankau tion ni devas kelkfoje fari. Posebno moramo paziti, da ne sprožimo snežnega plazu. - Aparte ni deves esti atentemaj, ke ni ne ekmovigu la neilavangon. Ali se moramo tudi navezati? - Cu ni devas ankau šnurligi nin? - Jes, ankau tion ni devas fari. - Da, tudi to moramo storiti. Prenočili bomo v planinski koči. - Ni trankotos en la montkabano. Gorski zrak je zelo prijeten. - La montaraero estas tre agrabla. Nekaj o smučanju. - Ion pri la skiado. Ali znate smučati? - Cu vi scipovas skii(skiveturi)? (Ne)znam smučati. - Mi(ne) scipovas skii (skiveturi). Kakšen sneg je na smučišču?-kia nego estas sur la skitereno? linamč pršič. - Oni havas pulvor- neion. Želim si sposoditi smučke in palice. - Mi deziras prun- terpreni skiojn-kaj skibastonojn. Kie estas la šnurfervojo, ču vi vidas gin? - Kje je žičnica, ali jo vidite? Jen gi estas tie dekstre. - Evo tam je-desno. Sedaj moram še pogledati vezi na smuč- kah. - Nun mi devas ankorau trarigardi la ligilojn sur la skioj. Zdi se mi, da bo vzpon težaven. - Sajnas al mi, ke la ascendo estos malfacila. Ne bo tako težko. - Ne estos tiel malfacile. Vidu estas či tie ankau la skisaltejo. - Poglejte tu je tudi skakalnica. Izgleda, da je to pobočje zelo prikladno za smuča- nje. -Aspektas, ke tiu či dekUvo estar tre konvena por la skiado. - Verjetno, ker se tu smuča veliko ljudi. - Veršajne, čar či tie skiadas multaj homoj. Ali bi rekla kakšno besedo še o drsanju? - Cu ni ankorau diru keUcajn vortojn pri la glikurado? Ali imate v vašem mestu drsališče? - Cu en via urbo trovigas glitkurejo? Da, v našem mestu je umetno drsališče. - jes, en nia urbo trovigas artefarita glitkurejo. Ali moramo nabrusiti drsalke? - Cu ni devas akrigi la glitilojn? Jes, ni devas tion fari. - Da to moramo storiti. Ali ni zelo zanimiva tudi igra hokej na ledu? - Cu ne estas tre interesa ankau ludo: hokeo sur la glacio? Gotovo, tudi jaz igram to igro. - Certe, anku mi ludas tiun ludon. Mi tion ne šatas, sed al mi plačaš la rulgUtado, kiu similas al glitkurado. - Tega nimam, rada, toda všeč mi je kotalkanje, ki je podobno drsanju. K zimskemu športu sodi tudi sankanje. - Al vintra sporto apartenas ankau glitveturado. Zelo prijeten šport je tenis. Ali igrate tenis? - Ege agrabla sporto estas teniso. Cu vi ludas tenison. - Da, toda za ta šport je potreben ustrezen lopar in dobre žogice. - Jes, sed por tiu sporto necesas konvena rakedo kaj bonaj piDcetoj. Včeraj je bilo teniško tekmovanje. Ali morda veste, kdo je zmagal pri moških posamezno? - Hierau estis tenisa konkurado. Cu vi eble sci^^, kiu venkis če viroj unuope? Ne, mi ne scias. Kaj la tabloteniso ču gi plačaš ali vi? - In namizni tenis, ali ga imate radi. Samo malo, nimam prilike, da bi ga igrala. - Nur iomte. Mi n« havas okazon ludi gin. VABILO NOVIM PEVCEM Komorni moški zbor Celje želi v novi sezoni povabiti v svoje vrste pevce, ki so ljubitelji zbo- rovske pesmi. Sestav no- vih pevcev bo nekaj me- secev vadil ločeno od se- danjega zbora, da bi novi pevci pridobili osnove zborovskega petja. Prvi informativni raz- govor, brez preiskusa pevcev, bo v torek, 29. ju- nija ob 15. uri v Glasbeni šob v Celju. MP AMATERSKI ODRI NISO PRIŽGANE VSE LUČI Premalo učinka za toliko truda \ V zadnjem času ugotavlja- mo na celjskem območju po- sebno stanje na področju gledališkega amaterizma. Področno združenje, ki ima za seboj že kar nekaj manda- tov, je letos prižgalo rdečo luč, kajti problemi so se tako zapletli, da bo očitno treba v organizacijskem smislu zgraditi vse na novo. Problem je namreč v tem, da Področno združenje nima več tistega organizacijskega učinka, ki bi v resnici zdru- ževal amaterske gledališke odre na celjskem območju in tvorno sodeloval pri načrto- vanju, in izvedbi posamez- nih gledahških programov. Da je težava še večja, pripo- morejo tudi posamezne ob- činske zveze kulturnih orga- nizacij, ki nimajo dosledno opredeljene dramske dejav- nosti, niti ne odgovarjajo na vprašanja združenja v zvezi z navadno statistiko. V posa- meznih občinah se tudi pora- jajo posamezne skupine, ki niso vezane na delo v ZKO in so organizacijsko nepoveza- ne. V mnogih skupinah do- mujejo režiserji že desetletja in svojim pogledom krojijo tudi izpovedno širino celot- ne skupine. Letos ni bilo po- dročnega srečanja, pa čeprav je bilo na območju kar nekaj predstav. Toda vse to je ne- povezano, gostovanj je malo, draga so, ljubitelji dobese- dno garajo več mesecev sa- mo zato, da imajo potem pre- miero pa še kakšno ponovi- tev. Skoda! Nič ni torej čudnega, če v nekaterih amaterskih gleda- liščih razmišljajo na drugač ne oblike dela. Kazalo bi do pustniški čas, ki je pred na mi, izkoristiti za razmislek, s kakšnimi predlogi bi prišli na srečanje, ki bi ga morala ZKO v Celju v imenu celot nega območja in seveda Po- dročno združenje gledali- ških skupin samo pripraviti v obliki skupščine. Nujno je treba sesti za skupno mizo in se pogovoriti o težavah. Izve- sti je treba pregled vseh ob- stoječih skupin in se pred izoblikovanjem repertoarnih odločitev skupaj dogovoriti za izhodišča. Popolnoma neizkoriščene možnosti ostal jajo na področju materialne- ga in finančnega povezova nja, izmenjave strokovnih kadrov, ki jih sicer vedno primanjkuje in bi občasne izmenjave lahko rešile mar sikatero težavo. Skratka, od prtih je toliko vprašanj, da bi| v jeseni morala skupščina ali kakšna druga ustrezna obli ka dogovarjanja dati učinko vito obliko nadaljnjega delo- vanja Področnega združenja ki ima svojo tradicijo, ki pa| je v zadnjem času močno za- senčena z dejanskim sta njem, kakršnega ugotavlja mo že nekaj let ob amaterski gledališki beri. i D. MEDVEC KANADSKI PEJSAŽ V LIKOVNEM SALONU Od ponedeljska je v Likovnem salonu v Celju odprta razstava pod skupnim naslovom kanadski pejsaž. Za dela kanadskih avtorjev je značilno, da izstopa vizualno, tipno in slušno občutje geografske lege in okolja in odtod podobnost stila v želji, da bi dali umetnosti originalnost in regionalni priokus. Umetniki se ukvarjajo s to tematiko v čisto osebnih podobah, bodisi abstraktnih ali realističnih. Malo umetnikov slika pokrajino kot takšno, uporablja pa njene oblike in barve za svoja lastna posebna izražanja. Razstavo, ki bo odprta do 3. julija, je organiziral Zavod za kulturne prireditve Celje, Likovni salon in kanadska ambasada v Beogradu, odprl pa jo je ambasador Kanade v Jugoslaviji Mr. James G. Harris ob prisotnosti prve sekretarke in konzula Mrs. Lise Svobode. V imenu prireditelja so zbrane ob otvoritvi pozdravili kustosinja Likovnega salona Alenka Domjan, predsednik skupščine kulturne skupnosti Celje Drago Medved in gojenki Glasbene šole z glasbenim programom. MATEJA PODJED št. 25 - 24. junij 1982 NOVI TEDNIK - stran 9 CELJE PESEM, TRDEN MOST MED NARODI Uspelo gostovanje pevskega zbora iz Singena ob Bodenskem Jezeru Gostovanje petdesetčlan- skega mešanega pevskega zbora Madrigalchor iz nem- škega Smgena ob Boden- skem jezeru, ki je potekalo od četrtka, 17. do vključno nedelje, 20. junija v organiza- ciji občinskega sindikalnega sveta v Celju ter pod pokro- viteljstvom Skupščine obči- ne Celje ter delovnih kolekti- vov Aera, Kovinotehne in Merxa, je bil izreden kultur- ni dogodek. Nastop nemških pevcev in pevk pod taktirko Franca Meistra je potrdil, da je lahko pesem izredno trden most za sporazumevanje in navezovanje prijateljskih ve- zi med narodi z različnimi družbenimi ureditvami. Tu- di ta pesem je povezala ljudi, jih združila v hotenju, da mo- ramo tudi s takšnimi sreča- nji utrjevati na svetu mir in sožitje med narodi in država- mi. To misel sta v svojem go- voru, na koncertu v petek zvečer, v dvorani Narodnega doma, poudarila ne le Franci Vrbnjak, predsednik občin- skega sindikalnega sveta v imenu gostitelja, marveč prav tako predsednik okrož- nega odbora sindikata ko- vinskih delavcev iz mest ob Bodenskem jezeru v okviru Zvezne republike Nemčije, Heinz Rheinberger, ki je ob tej priložnosti vodil v Celju tudi posebno sindikalno de- legacijo. Treba je namreč ve- deti, da se je sodelovanje med Celjem in Singenom pričelo prav po zaslugi obeh sindikalnih organizacij in da dobiva po tej strani vse večjo veljavo. Sicer pa je tokratno gostovanje nemških pevcev v celjskem mestu veljalo tu- di kot povračilno za nastop Komornega moškega zbora v Singenu pred letom dni. Misel in želja po nadalj- njem povezovanju obeh mest sta dobili svoje mesto tudi na sprejemu, ki ga je v soboto dopoldne za goste pripravil predsednik celjske občinske skupščine, Edo Stepišnik. Svoje bivanje v Celju so gostje pričeli z izletom v Ku- mrovec in Trebče. Ta dan zvečer, v petek, so imeli še celovečerni koncert v Naro- dnem domu, v katerem so predstavili ne le madrigale, marveč tudi mnoge pesmi skladateljev drugih narodov. Ko pa so svojemu programu dodali slovensko »Pa se sliš...« in ko je simpatični dirigent povabil k pevskemu sodelovanju še vse poslušal- ce v dvorani, je prireditev dosegla vrhunec, ko so srca prekipevala in je bilo navdu- šenje popolno. Nastal je ve- lik zbor, zgrajen je bil čvrst most! Sicer pa so petkov koncert pričeli člani Komornega mo- škega zbora pod vodstvom Vida Marcena, ki so za uvod in tudi v podzdrav drugim gostom zapeli štiri pesmi. Gostje so imeli še en na- stop. Po prvotni zamisli bi morali v soboto opoldne za- peti na odrtem odru na Tom- šičevem trgu, v okviru prire- ditev četrtega turističnega tedna. Toda, zaradi dežja so stopili pod arkade v bližnji atrij in tam pripravili kon- cert, ki je prav tako lepo uspel. M. BOŽIC MNOŽIČNOST NAŠE BESEDE »Naša beseda«, kultur- no gibanje mladih, je tudi v šentjurski občini posta- la množična prireditev. Toda ne le števUo nasto- pajočih, predvsem odziv mladih iz različnih okolij, vrtcev, šol, krajevnih skupnostih, so prireditvi dali svojstven pečat. Tudi po kvaliteti se nastopi iz leta v leto boljši. Priredi- tve Naše besede pa na najlepši način zbližujejo gledalce, nastopajoče, pa tudi krajevne skupnosti in šole. Letos je na tej priredi- tvi sodelovalo 876 mla- dih, oziroma 45 skupin. MP 8. REVIJA V VOJNIKU LEP VOJNIŠKI VEDER Ostanimo prijatelji tudi ob glasbi! To je v bistvu osnovni sta- vek za 8. revijo narodno-za- bavnih ansamblov, ki so jo v organizaciji Gasilskega druš- tva Vojnik in pod pokrovi- teljstvom ZKO Celje (navzo-. če v dvorani in na odru je pozdravil prof. Marjan Le- bič) pripravili v Vojniku v soboto, 19. junija. Žal je bilo vreme čez dan muhasto in so tako prireditev iz odprtega prostora pri gasilskem domu prestavili v kulturni dom. Ta je bil žal ponovno premajhen za vse, ki bi radi prisluhnili lepi domači glasbi. Nastopili so naslednji an- sambli (objavljamo po vrstnem redu, kot so nasto- pili): ŠALEŠKI FANTJE iz Ti- tovega Velenja! Vodi jih harmonikar Franc Žerdoner, trobento igra Martin Adri- nek, klarinet Polde Krevzelj, bas. kitaro Fric Cokle, ritem kitaro in tudi poje Jože Sre- denšek, poje pa tudi Erika Potočnik. ANSAMBEL IVANA SMEHA iz Rogaške Slatine so sestavljali: vodja Ivan Smeh, ki igra harmoniko ter Ignac Vrabič prav tako s har- moniko, Franc Sket s klari- netom, Viktor Klasič s tro- bento, Milan Ogriz z barito- nom, Janko Varjančič s kita- ro ter pevca Martina in Janez Ferlež. TRIO TRIGLAV iz Socke: Sandi Majcen je igral harmo- niko, Darko Dobrotinšek ki- taro in Franci Božnik bas ki- taro ter bariton. VESELI ŠTAJERCI so prišli iz Štor v postavi: Ivo Gradišnik igra harmoniko (je tudi vodja), Jožica Gra- dišnik poje, Dušan Starki igra klarinet in tudi poje. Slavci Starki igra trobento, Ivan Ulaga bariton ter Sreč- ko Grm kitaro. ANSAMBEL VINKA CVERLETA iz Šentjurja - vodi ga Vinko Cverle, ki igra tudi harmoniko, klarinet je v rokah Pavla Viča, trobenta Marjana Vidca, bariton in bas kitara Milana Cverleta, kitara Draga Beleja, prepe- vata pa Marija Cretnik in Ja- nez Korez. ANSAMBEL FRANCIJA ZEMETA iz Vojnika z vo- djem Francijem Zemetom na harmoniki, sinovoma An- drejem in Bojanom na tro- benti oz. klarinetu, Venče- slavom Koržetom na kitari in Milanom Hrovatom bari- tonom ter pevcema Damja- no Premrl in Marjanom Li- povškom. ANSAMBEL VITA MU- ŽENIČA iz Ljubljane: vodja je kalrinetitst Vito Muženič, ob njem pa še Rezka Bovha kot pevka, Dušan Kobal kot pevec in basist, Franc Kom- pare kot trobentar, Slavko Crnkovič kot harmonikar, Peter Pire kot kitarist in An- ton Stritof kot basist, katere- ga pa v Vojniku ni bilo zara- di vojaških obveznosti. To je sicer vse, vendar ni bilo slabo. Vsak ansambel je imel nekaj svojega. Od tistih, ki so prvič nastopili pred ta- ko polno dvorano in na resni prireditvi pa do tistih, ki že snemajo za radio ter bodo kmalu potovali v Združene države Amerike (ansambel Vita Muženiča s čudovitimi godci in odlično pevko)! Revijo v Vojniku je ocenil tudi glasbenik ter predsed- nik organizacijskega odbora 10. revije v Libojah (prizna- nja so že nared!) Heri Ku- zma: »Ni bilo slabo! Prišlo je sicer malo ansamblov, ven- dar so bili le ti na izredni višini. Vsak po svoje pač! Resnično čestitam Vojniča- nom ter jih vabim na revijo v Liboje!« Program so popestrili tudi Toni Gašperič s teto Maro, darila za srečolov in pred- sednik Gasilskega društva Vojnik Jurij Bojanovič, ki je izrekel: »Hvala in prihodnje leto se ponovno dobimo! Ostanimo prijatelji, kot je tu- di motto našega srečanja!« Bil je lep vojniški večer pa čeprav v dvorani in kasneje z »neuradno« veselico v Vojni- ku ter uradno v bližnji Skof ji vasi, kjer so praznovali kra- jevni praznik. TONE VRABL LAŠKO: PRIREDITVE OB PRAZNIKU Občani in delovni ljudje občine Laško bodo svoj praznik, »2. julij« in Dan borca počastili z mnogimi prireditvami in manifestacijami, ki se bodo odvijale v krajevnih skupnostih Breze, Sedraž, Rečica, Radeče in Laško. Prireditve se bodo pričele že v nedeljo, 27. junija, ko bo v krajevni skupnosti Breze ob 17. uri otvoritev novega šport- nega igrišča s tekmo v malem nogometu za pokal 2. julij. V četrtek, 1. julija bo v Brezah, prav tako ob 17. uri, otvoritev razstave »Kozjansko med NOB«. Razstava bo v osnovni šoli. V petek, 2. julija bo v Mali Brezi ob 9. uri strelsko tekmo- vanje posameznikov z zračno puško, v Laškem pa se bo ob 10. uri pričela slavnostna seja vseh zborov občinske skup- ščine, vodstev družbenopolitičnih organizacij in samo- upravnih interesnih skupnosti. Seja bo v dvorani doma Dušana Poženela. Ob 19. uri bo v Laškem koncert godbe na pihala Laško, prav tako v domu Dušana Poženela. V soboto, 3. julija se bo v Sedražu, ob 10. uri pričelo praznovanje Dneva rudarjev, ob istem času pa bo v Rečici praznovanje praznika delovne organizacije TIM Laško. Ob 11. uri se bo na Braniku nad Radečami pričela tradicio- nalna proslava Dneva borca. Osrednja prireditev ob prazniku občine Laško bo v nede- ljo, 4. julija v krajevni skupnosti Breze. Ob 10. uri se bo pričelo zborovanje borcev in aktivistov OF Kozjanskega. Slavnostni govornik na zborovanju bo Bojan Skrk. Prazno- vanje bodo delovni ljudje in občani zaključili s tovariškim srečanjem, ki se bo pričelo ob 11.30 uri. VLADO SRUK KOMUNISTOVO DEJANJE IN MISEL 25 Nenehno je potrebno iskati izvirne odgovore na nova in nova težavna vprašanja obrambe - od gospo- darske in politične »preventive« (domovina mora biti ekonomsko in kulturnopolitično pripravljena) do or- ganizacijskih, tehničnih, kadrovskih in drugih proble- mov. Pripravljenost na obrambo tudi za trenutek ni dokončno stanje, temveč zapleten, kompleksen pro- ces. ZK mora na tem področju angažirati najbolj izobra- žene, najbolj domiselne, najbolj inteligentne kadre. Zvijačni David je premagal okornega, bržčas manj pametnega Goljata. Dandanes Goljati niso niti nerodni niti nespametni... Mladi kadri, ki se vključujejo v ZK, morajo posvečati največ pozornosti številnim vidikom priprav na odpor - od ustrezne lastne fizične kondicije do vojaške te- hnične usposobljenosti, od idejnopolitičnega usposab- ljanja do sodelovanja v različruh organizacijskih in drugih aktivnostih. Pripravljenost vsakokratnega pod- mladka ZK, da se ambiciozno vključuje v izpolnjeva- nje in resnično oživljanje sistema splošne ljudske obrambe, predstavlja lahko stalni izvir svežih energij, pobud, zamisli. Kako zaokrožiti, skleniti premislek te tematike? Samoupravljanje je jedro, temelj vseh posebnih vidi- kov obrambnih priprav in same obrambe nastajajoče socialistične skupnosti. Delovni človek je glavni nosi- lec, odločilni dejavnik obrambe, odpora, varnosti. Tako je celotna ta dejavnost, celotna njena problema- tika, stvar družbenoekonomskega in moralnopolitič- nega interesa vsakega delovnega človeka, občana. Ali je sploh treba še posebej zapisati, da poglavitna moč socialistične skupnosti, samoupravne asociacije ljudi, ni le v orožju, materialnih dejavnikih, pač pa v širokem ljudskem gibanju, v zavesti ljudi, v prepričanju, da je to, kar imajo, vredno braniti. Leninova ideja o oborože- nem ljudstvu, ki ga ni mogoče premagati, naj se v našem podružbljanju obrambe še naprej uresničuje na svež, izviren način. Proč z vsem, kar bi lahko pomenilo birokratizacijo tega snovanja! Odločno se je treba sproti otresati šablon, dogem, rutinerstva... Bistvo je samoiniciativa, samozavest, samodejavnost človeka, delavca, množic. 20. ZKJ V MEDNARODNEM DELAVSKEM, SOCIALISTIČNEM, KOMUNISTIČNEM, ANTIKOLONIALNEM iN ANTIIMPERIALISTIČNEM GIBANJU TER NEKATERI PROBLEMI NAŠEGA KOMUNICIRANJA S SVETOM Prvi del tega nenavadnega naslova posredno opo- zarja na heterogenost in mnoštvo progresivnih in revo- lucionarnih (včasih žal navidezno naprednih in navi- dezno revolucionarnih) dejavnikov v današnjem svetu. ZKJ stopa v mednarodno politično areno brez pred- sodkov - z veliko volje do pogovorov, stikov, sodelo- vanj. Kar je SFRJ v ZN, v gibanju neuvrščenih in v sVe- tovni skupnosti držav nasploh, je ZKJ med tako ali drugače progresivnimi gibanji, organizacijami, stran- kami. Pobudnica dialogov. Dosledna pobudnica ob- jektivnosti, nepristranosti v razmerju do ekonomskih, političnih in vojaških blokov. Nedvomno napreden dejavnik. Politična sila, vedno pripravljena podpreti pravično, humano stvar... ZKJ vodi dialog s številnimi socialističnimi in po- dobnimi gibanji in organizacijami v neuvrščenih deže- ] lah. Zna najti jezik za komuniciranje s socialisti v; razvitih deželah. Stalno sodeluje s komunističnimi ir> j delavskimi partijami dežel, ki so tesneje povezane s SZ i in seveda s samo KP SZ. V zadnjih letih so postali ■ izjemno tesni in prijateljski odnosi ZKJ z veliko KP \ Kitajske, z evrokomunističnimi partijami, s korejskimi j in romunskimi komunisti. ZKJ je neštetokrat doka- j zala, da je vedno pripravljena pomagati gibanjem v ' deželah, ki se šele bojujejo za nacionalno osamosvoji- tev; tako smo nesebično podpirali narodnoosvobo- dilne vojne, antikolonialne in ljudske revolucije v Alži- riji, v Vietnamu, v Palestini, na Kubi, v Mozambiku, v Zimbabveju, v Angoli in drugod... Ugotavljanje skup- nih interesov; usklajevanje sodelovanja za mir in na- predek; nobenega sektaštva; nobenega povezovanja z enimi proti drugim... Seveda se mora članstvo ZK zaradi takšne usmeritve in dejavnosti ustrezno izobraževati in vzgajati. Naš komunist ni enostransko indoktriniran, da bi potem svoje (oziroma naše) nazore vsiljeval drugim. V števil- nih stikih z različnimi predstavniki, delegacijami, vo- ditelji ali kar s posamezniki ob naključnih srečanjih, so stališča jugoslovanskih komunistov dialoška, tole- rantna, odprta. Široko znanje o drugih deželah, o nji- hovih značilnostih, kulturah je tako za komunista neo- gibno (navsezadnje je od znanj in aktivnosti komuni- stov v veliki meri odvisna tista realna množična »baza« podružbljanja zunanjepolitične dejavnosti, kar ni močno pomembno le z ožjega političnega vidika, tem- več tudi s stališča gospodarskega povezovanja in sode- lovanja). V stikih in sodelovanjih morajo priti do izraza naš interes, naša zanimanja za možnosti, izkušnje, stališča in spoznanja drugih. Odnos lastne samozadostnosti in samozadovoljstva pomeni imeti zavezane oči in zama- šena ušesa. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 25 - 24. junij 1982 OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE v Jugoslaviji letos že petič praznujemo 20. junij, dan civilne zaščite. Minulo petletno obdobje razvoja in organiziranosti CZ je bilo zelo razgi- bano in po rezultatih sodeč tudi uspešno. Civilna zaščita je prerasla v večmili- jonsko silo in se usposobila ter opremila za delovanje ob naravnih ali drugih hudih nesrečah ter vojni. Ob številnih elementarnih nesrečah in drugih pri- merih je CZ s svojimi enotami ob sodelovanju občanov in delovnih ljudi ter drugimi organizacijami izpolnjevala zahtevne in obsežne naloge ter tako izpričala svoj pomen kot nenadomestljivi del sistema SLO in DS v naši .družbi. V CZ je bilo veliko pozornosti namenjeno usposabljanju pripadnikov, mate- rialni opremljenosti, pripravljanju in izvajanju ukrepov CZ in načrtovanju delovanja v vseh pogojih. Vse to je pripomoglo, da CZ lahko zagotavlja zaščito ljudi in njihovih ter družbenih dobrin pred posledicami naravnih nesreč in vojnim pustošenjem. Pri tem je pomemben tudi prispevek raznih družbenih oi^anizacij in društev, zlasti Rdečega križa, gasilskih društev in drugih. Kljub velikim doseženim uspehom pa je še veliko vprašanj in problemov s področja civilne zaščite, ki terjajo ustrezno organiziranje in ukrepanje vseh družbenih dejavnikov, da bi zgradili učinkovit sistem zaščite in reševanja. CELJE Ob praznovanju dneva CZ so pred dnevi v Celju organizirali tudi skro- mno slovesnost s kulturnim progra- mom, oceno doseženega razvoja CZ v Celju in ob tej priliki podehli tudi priz- nanja Sveta občinske skupščine za SLO in DS, ki so jih prejeU: Enota CZ za prvo pomoč KS Slander, Gasilsko društvo Vojnik, Graber Franc, Klako- čar Janez, Kordiš Martin, Kostrevc Al- bin, Nušev Hedvika, Pezdevšek Stane, Sorn Milan, Vajdec Marija, Zalezina Venčeslav in Zuntar Milan. K. V. SLOVENSKE KONJICE Občinsko tekmovanje ekip prve me- dicinske pomoči, ki je bilo v soboto pri osnovni šoli v Ločah, je v celoti uspe- lo. Na njem je sodelovalo 12 ekip iz krajevnih skupnosti in 10 ekip iz de- lovnih organizacij ter pet ekip mladih članov iz osnovnih šol. Znanje, ki so ga pokazali, je bilo na visoki ravni, prav tako visoke so bile ocene. Najvišje so si prislužili med odraslimi člani, ekipa prve medicinske pomoči iz krajevne skupnosti Slovenske Konjice - 5, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Ko- nus - 1 in na tretje ekipa LIP - 1. Med mladimi so pokazah največ znanja čla- ni ekipe osnovne šole Vitanje, druga je bila ekipa osnovne šole Boris Vinter Zreče in tretja ekipa osnovne šole Lju- bo Sercer Loče. Šesto občinsko tekmovanje je uspe- lo tako zaradi številčno močne udelež- be kot zaradi znanja, ki so ga tekmo- valci pokazali kot zaradi izredno dobre organizacije. Pri organizaciji so se po- leg Občinskega odbora Rdečega križa in oddelka za ljudsko obrambo še po- sebej izkazali krajani Loč - člani civil- ne zaščite in družbenopolitičnih orga- nizacij v kraju. Tako kot je uspelo tekmovanje ekip prve medicinske pomoči je uspela tudi združena vaja gasilskih enot in najbo- lje uvrščenih ekip prve medicinske pomoči. Vse to je potrdilo, da je pot usposabljanja za pomoč v občini prava. MBP POLZELA V soboto je bila na Polzeh vaja enot civilne zaščite pod naslovom Polzela 82. Vajo so pripravili ob dnevu civilne zaščite 20. juniju, na njej pa so sodelo- vale sp)ecializirane enote civilne zašči- te krajevne skupnosti Polzela, Tovar- na nogavic in Pohištvene industrije Garant. V zasnovi in izvedbi je dokaza- la visoko stopnjo sodelovanja med od- govornimi nosilci družbene zaščite v krajevni skupnosti. Dokazala je tudi, da ni potrebno vsem nosilcem samoza- ščitnega delovanja razvijati, usposab- ljati in opremljati vseh specializiranih enot CZ, temveč le tiste, za katere ob- staja izrecna lastna potreba in jih dolo- ča dogovor v krajevni skupnosti. Po vaji, ki je kljub slabemu vremenu do- bro uspela, je bila svečana seja občin- skega štaba civilne zaščite občine Ža- lec, na kateri sta spregovorila povelj- nik občinskega štaba CZ Mirko Ur- bane, nato pa še predsednik skupščine občine Žalec Viljem Petek. Na seji so podelili tudi 11 priznanj CZ in srebrni znak civilne zaščite ki ga je prejel Franc Jelen. Dan pred vajo je Martin Košir, član IS Slovenije, v imenu pred- sednika zveznega izvršnega sveta Mil- ke Planine, podelil plaketo civilne za- ščite štabu civilne zaščite KS Polzela. T. TAVČAR 800 ŽALSKIH LET ZAPRAVUANJA NAJ NE BI BILO! Večina prireditev bi se zvrstila tudi, če ne bi bilo obletnice Vest, objavljena v petko- vem in nedeljskem satirič- nem Zveplometru, da bo praznovanje žalske 800 letni- ce veljalo tri sto starih milijo- nov dinarjev, ni povsem na- tančna. Glede na to, da se tudi med občani žalske obči- ne pojavlja kup komentarjev na jjrireditve v okviru tega, za Žalčane seveda, pomemb- nega jubUeja, smo hoteli pri- ti stvari do dna. Zaprosili smo za nekaj izjav najodgo- vornejših ljudi. JANEZ MEGLIC, pred- sednik OK SZDL Žalec in predsednik ori^anizacijske- ga odbora za izvedbo praz- novanja 800 letnice Žalca: »Ko so v Vciraždinu proslav- ljali podoben jubilej so pora- bili precej več denarja kot mi v Žalcu. Seveda je težko pri- merjati občini Varaždin in Žalec, vendar lahko z goto- vostjo trdim, da se obnaša- mo zares stabihzacijsko. Ve- čina prireditev se tako ali ta- ko zvrsti vsako leto, letos pa smo jim dali le še pečat 800 letnice. Značke in razgledni- ce so izdali založniki sami, tako da je tudi zaslužek pri tem stvar njih samih. Stroški bodo le z opereto Planinska roža, s taborskimi dnevi ter nekaterimi razstavami, ki pa jih tako ali tako nikjer ne or- ganizirajo zato, da bi iz tega kovali dobičke. Oba parka v Žalcu bi uredili, pa čeprav ne bi proslavljali 800 letnice. Savinjski zbornik pa je v re- dnem programu kulturne skupnosti.« JANEZ KROFLIC, pred- sednik odbora za izvedbo programa: »Samo za 800 let- nico še zdaleč ne bomo pora- bili tri milijone dinarjev. Iz- gleda pa res tako, ker je tre- ba ovrednotiti tudi tisti del programa, ki ga sicer izvaja- rpo vsako leto. Navsezadnje bi bilo preveč neodgovorno in nedopustno, če bi za vse to res porabili toliko de- narja.« VILI PETEK, predsednik Skupščine občine Žalec: »Povedati moram, da pro- gram še ni dokončno sestav- ljen. Obstajajo namreč tudi možnosti, da bi katero izmed predvidenih prireditev od- povedali, če bi se gospodar- ski položaj še poslabšcd. Navsezadnje se je treba zave- dati, da so danes drugačni časi kot so bili še pred letom ali dvema. Občutek imam, da se resnosti položaja ne za- vedajo niti najbolj odgovorni ljudje, ki bi se ga morali. Tu- di zaradi trenutnega gospo- darskega položaja bi bilo neumestno, če bi na kakršen koli način dovolili razmeta- vanje denarja, pa čeprav za 800 letnico.« Razume se, da je treba 800 letnico Žalca nekako prosla- viti. Sobotna prireditev, Žal- ska noč, bo prav gotovo pri- vabila precej obiskovalcev, vprašanje pa je, če se izplača, da naenkrat nastopi toliko znanih imen kot jih bo v so- boto zvečer: od slavne Nele Eržišnik, ki podobno kot Srauciger za milijonske vso- te tolažijo delovne ljudi naj vzdržijo vse napore, ki jim jih narekuje stabilizacija, pa do Mita Trefalta, ki v svojih humanitarnih TV srečanjih opozarja na ljudi, ki so po- trebni pomoči. No, tudi Mito ima svojo ceno. Ker privab- lja na prireditve množico obiskovalcev, potem že ve, koliko je weden. Nastopili bodo tudi Duško Lokin, pa Alfi Nipič in Ivo Mojzer, ne- kaj ansamblov, mažoretke iz Logatca in Andrej Sifrer. Da bodo Žalčani zares preskrb- ljeni z zabavo, bodo lahko še bolj gledali kvišku, kajti v sporedu je tudi letalski pre- let mesta ter spust padalcev pred hotel. Skratka-zabavno bo, gostinci pa si že v naprej manejo roke in upajo, da ne bo dežja. Žalčani si bodo lahko ogle- dali še opereto Planinska ro- ža, tudi letos bodo pripravih taborske dneve, izdali Sa- vinjski zbornik ter nekaj drugih edicij, uredili so dva parka in še bi lahko našteva- li. Ob tem je treba zapisati, da gre za veliko akcij, ki se tudi sicer zvrste skozi vse le- to, letos pa so vsemu dodali le še pečat 800 letnice. Praz- novanje torej le ne bo tako drago, kot se govori med ljudmi. Se največ bo stroškov za opereto Planinska roža (okrog 200 tisočakov), pa če- prav jo nameravajo uprizori- ti le enkrat. Sicer pa zatrjuje- jo, da program še ni dokonč- no izoblikovan in ga bodo izvajzdi tudi v skladu s tem, koliko bo denarja JANEZ VEDENIK SKUPŠČINA ZZB NOV LAŠKO PRED NOVIMI NALOGAMI Borci bodo še naprej v prvib vrstah Borci iz občine Laško sc se v preteklem tednu zbrali na redni letni seji skupščine zveze združenj borcev NOV občine Laško, da bi skupaj ocenili delo v preteklem ob- dobju ter se dogovorili za ak- cijski program dela. Predsednik laške občin- ske borčevske organizacije Jože Kreže, je izčrpno poro- čed o pestri in vsestranski ak- tivnosti borcev v občini. Poročilom o delu komisij je sledila bogata razprava, ki je opozorila, da reševanje stanovanjske problematike borcev še ni takšno kot bi moralo biti. Poudzuili so, da ta problematika ni urejena predvsem za borce, - kmete in da reševanje teh proble- mov ni le stvar borčevske or- ganizacije. Zakaj kmetije ostareUh lastnikov, med njimi tudi borcev, propadajo? Na ta problem so delegati še pose-, bej opozorili ter na nujnost širših prizadevanj, da ostane, nekdaj dobro obdelana zem- lja, še nadalje ah pa ponovno rodovitna. Skupščina je spregovorila tudi o zaostrenih pogojih go- spodarjenja, o težavah, s ka- terimi se srečuje gospodar- stvo občine Laško in celotno združeno delo. Borci so pou- deirili, da so še vedno med prvimi pripravljeni sodelo- vati na vseh področjih skup- nega dela. Ena glavnih nalog borcev je skrb za ohranjanje revolu- cionarnih tradicij NOB, so- delovanje z mladino, skrb za spominska obeležja NOB, za nadaljnje podružbljanje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Da mora postati družbena sa- mozaščita vsesplošno giba- nje delovnih ljudi, občanov, mladine in da si je treba pri- zadevati za večje vključeva- nje mladih v vojaške pokli- ce, so menili delegati na skupščini. M. AGREZ V BESEDI IN SLIKI NASTOPILO 12 DESETIN GD Letuš je ob krajevnem prazniku pripravilo tekmo, vanje članov in članic za pokal Letuša. Pri članih in člani- cah je zmagala desetina iz Braslovč, tekmovali pa so z motorno brizgalno. T. TAVČAB ŠENTJURSKE ŽELVICE »V vrtcu je prijetno«, pravijo otroci iz skupine želv. Pred dnevi so za poslušalce oddaje »V četrtek za vas« pripovedovali, kaj se jim zdi najbolj smešno, potem pa so zapeli še nekaj pesmic, ki so se jih naučili v mali šoli. In veste, kaj je najbolj smešno? - če se lahko igramo, da je tovarišica dojenček - če padem v lužo - če plavam v morju in mi voda zleze v usta - če kdo ne vidi steklenih vrat in se zaleti... Res, prijetno je v vrtcu. MATEJA PODJEE NOVA TELOVADNICA NA POLZELI Pri polzelski osnovni šoli, ki je pred kratkim že dobila več novih učilnic in drugih prostorov, gradijo še pro- storno telovadnico. Velika bo 32 krat 16 m, v njej bodo lahko igrali odbojko, košarko in vadili vse vrste gimna- stike. Nova telovadnica bo odprta ob pričetku nasled- njega šolskega leta, posebno pa jo čakajo učenci. T. TAVČAR DOBILI VODOVOD V zaselku Podgorje v krajevni skupnosti Letuš so o' letošnjem krajevnem prazniku dobili zdravo pitno vodo Pri tem so se izkazali krajani tega zaselka saj so mora opraviti veliko dela in prispevati tudi denar. Na sliki: Tuo gasilci so bili veseli vodovoda v tem zaselku, saj so dobil dva hidranta in tako ob otvoritvi izvedli vajo. T. TAVCAJ št. 25 - 24. junij 1982 NOVI TEDNIK - Stran 11 BRIGADIRJI - VETERINARJI NA ZMDA KOZJANSKO '82 KORISTNO DELO ŠTUDENTOV 8 deklet in 3 fantje obiskujejo kmetije v šentjurski in šmarski občini Med kozjanske griče je prišla prva specializirana mladinska delovna brigada bodočih veterinarjev iz Bio- tehniške fakultete v Ljublja- ni. Brigada, ki jo sestavlja enajst študentov, od tTega osem deklet in trije fantje, je nastala na pobudo Biotehni- ške fakultete in v sodelova- nju Republiške veterinarske uprave, Zadružne zveze in Kmetijskega kombinata Šentjur. Delo, ki velja štu- dentom tudi kot obvezna de- lovna praksa, opravljajo šti- rinajst dni na terenu v šent- jurski in šmarski občini, po- tem pa bodo napravili še zaključne raziskave v labora- torijih Biotehniške fakulte- te. Svoje izsledke bodo obja- vili v Veterinarskem glasni- ku, svojem študentskem gla- silu, poslali pa jih bodo tudi štabu ZMDA Kozjansko in občinama, kjer sedaj delajo raziskave. Pri delu jim priza- devno pomaga dr. Dominik Petač, docent za reprodukci- jo domačih živali na Biote- hniški fakulteti, in delavci šentjurske in šmarske veteri- narske postaje. Program brigadirjev - ve- terinarjev obsega: Dispanze- rizacijo molznic, obisk v klavnici Celje, analizo repro- dukcije, odvzem blata in pa- razitološka preiskave in pre- gled molznic na mastitis. Brigadirje - veterinarje smo spremili na kmetijo Podkrajšek v Ostrožne pri Ponikvi, kjer so pod vod- stvom dr. Dominika Petača in višjega veterinarskega te- hnika Antona Sumeja jemali vzorce blata za parazitološke preiskave. Metka, Zmaga, Vika, Vida, Rezka, Manca in Igor, ki opravljajo svojo de- lovno prakso na šentjur- skem območju, so s tem na- činom dela zadovoljni in že- lijo, da bi postala specializi- rana veterinarska brigada tradicionalna oblika sodelo- vanja med študenti veterine. Biotehniško fakulteto in kmeti ter veterinarji iz nera- zvitih področij naše domo- vine. Njihova razmišljanja smo strnili v naslednje izjave. Vika Smerdu, študentka četrtega letnika: »Vesela sem da sem prišla na Kozjan- sko. Življenje v brigadir- skem naselju je prijetno. skupaj z veterinarji šentjur- ske veterinarske postaje pa spoznavamo naše bodoče delo. Skrbi me, kako bo z zaposlitvijo, saj je v današ- njih zaostrenih gospodar- skih pogojih zelo težko dobi- ti delo, še posebej za ženske v veterinarstvu.« Zmaga Korenjak, štu- dentka četrtega letnika: »Poklic veterinarja je zares težak in naporen. Še posebej se pokaže to ob nočnih de- žurstvih, ko lahko pridejo na eno noč tudi trije ali celo štir- je porodi. Starejši kolegi nam zatrjujejo, da je to celo za moške izredno naporno delo. Sama razmišljam, da bi si po končanem študiju poi- skala zaposlitev na kakšni farmi, na primer kokošji. Brigadirji-veterani pri svojem delu na litnetiji Martina Podltrajšlta v Ostrožnem pri Ponikvi Tam je delo lažje in upam, da bom v svojih prizadevanjih uspela.« Manca Ceme, študentka četrtega letnika: »Menim, da bi tudi ženske lahko ena- kovredno opravljale poklic veterinarja, da bi zmogle tu- di vse fizične napore. Po- trebni pa bi bili dobri men- torji, ki bi novopečene vete- rinarke znali pravilno in ena- kopravno uvesti v delo. Tak- šen sprejem in pogled na nas dekleta smo doživele v Šent- jurju in želim, da bi takšni odnosi vladali tudi v drugih veterinarskih postajah.« Igor Temar, študent četr- tega letnika: »Za študij vete- rine sem se odločil po teme- ljitem razmisleku, na fakul- teti sem opravljal prakso in sedaj sem prepričan, da sem pravilno izbral. V svojem po- klicu bom našel zado- voljstvo, ki je za opravljanje takšnega dela zelo pomemb- no. Želim, da bi postala spe- cializirana veterinarska bri- gada stalna oblika opravlja- nja delovne prakse, saj pri- demo tako v stik z ljudmi in spoznamo delo na terenu. Sam z zaposlitvijo verjetno ne bom imel težav, saj preje- mam kadrovsko štipendijo od ABC Pomurka.« Tako mislijo o letošnjem poskusu specializirane vete- rinarske mladinske delovne brigade udeleženci sami, po smelih korakih in rezultatih, ki ob tako pridnem delu ne morejo izostati, pa tudi mi menimo, da je takšna oblika dela pravUna in da jo velja še razširiti. IVANA FIDLER KIOSKI NA AVTOBUSNI POSTAJI 2e nekaj časa tečejo gradbena dela na postavitvi prodajnih kio- skov na celjski avtobusni postaji. Glavni namen teh del je, da se zapre zahodna stran in tako onemogoči vdor vetra in dežja, kioski pa bodo omogočili tudi boljšo ponudbo gostinskih in drugih prodajnih storitev. Povprašali smo prometnega inženirja, pomočnika glavnega direktorja, Lojzeta Seliča, kdaj bodo kioske odprli in kaj bodo čaka- joči potniki s tem pridobili. Lojze Selič: »Predvideni rok za otvoritev teh kioskov je 4. julij, vendar pa izvajalec gradbenih del, Ingrad iz Ljutomera, nekoliko kasni. Marsikdo nam tudi očita, zakaj oranžna barva, vendar moram povedati, da je v urbanističnem načrtu mesta Celja to predpisana barva za vso mestno opremo. Čakajoči potniki bodo v njih lahko kupili razna jedila in pijače, poleti bo tukaj sladoled, pozimi pa druge slaščice. Poseben prostor pa bo namenjen tudi loteriji. Nekaj kioskov je vzel v najem tudi SOZD Merx, ki bo tukaj uredil prodajo pakiranega sadja, spominkov, igrač, kozmetike in tudi cvetja. Poleg cvetja pa bo moč kupiti tudi manjša darila, saj bo odprta tudi Bonboniera.« Z malimi oranžnimi škatlami, ki stojijo ob robu celjske avtobusne postaje, je torej tako. Upamo lahko le, da se dela ne bodo preveč zavlekla. IVANA FIDLER ZA POČITNIŠKO MLADINO Je problem z mularijo, ki ji kar naenkrat ostaja tako veliko časa, da ga že kar težko stlači v tiste čisto navadne opravke. In vsa stvar je odvisna od hotenj, potreb in iznajdljivosti vsake posamezne osebice. Zvedeli smo, kaj bo Društvo prijateljev mladine pripomoglo, da bo lahko kak kratkohlačnik radostno izjavil: »Pa so bile res fine, tele počitnice!« Prejšnji teden je prva skupina predšolskih malčkov odpotovala na počitniško letovanje v Baško. Od 28. junija do 2. julija bo na OS Frana Roša FORMA VIVA v lesu za osnovne in srednje šole. Čez vse poletje bodo pripravljali pohode na Okrešelj, Smohor, Celjsko kočo, Svetino in drugo okoliško hribovje. Netabornikom bodo prikazali taborniške veščine v vsaki krajevni skupnosti. Približno dvakrat en dan bodo preživeli v Kokarjih. So razmišljali tudi o tedenskem letovanju tam, pa je problem z vodno oskrbo, ki ni pretirano zadovoljiva. ^_____. ^ , . _____ 12. stran - NOVI TEDNIK Št. 25 - 24. junij 198J SAVINJSKI BRIGADIRJI Na seji predsedstva OK SZDL, ki je bila prejšnji teden v Žalcu, so poročali tudi o udeležbi mladih iz občine Žalec na mladin- skih delovnih akcijah. Mladi bodo že v nasled- njih dneh odp)otovali na niladinsko delovno akci- jo v pobrateno občino Kruševac. Brigada bo šte- la šestdeset mladincev. Avgusta se bo žalska bri- gada udeležila republiške delovne akcije Goričko 82. Tudi ta brigada bo šte- la šestdeset mladih. Pri vsem tem pa velja omeni- ti še sodelovanje mladih na številnih krajevnih ak- cijah v občini. Zadnja takšna je bila pri urejanju okolice doma krajanov v Vrbju, kjer bodo letos sla- vili občinski praznik. Pre- cej je bilo delovnih akci- jah tudi na Dobrovlj ah, v Koalah in Studencih ter v Braslovčah, kjer p>a je bi- lo delo skrajno neorgani- zirano in nihče ni pripra- vil niti programa dela, še manj pa sae je kdo spo- mnil na to, da bi mladim postregel z malico. Milan Vogrinc, sekretar OK ZSMS Žalec pravi, da je težava tudi v tem, ker se vabili za sodelovanje na delovnih akcijah niso od- zvali tudi študentje. Z nji- mi so v soboto pripravili tudi poseben razgovor. \ VARSTVENI DODA TEK K POKOJNINI POGOJI SE SPREMINJAJO Zahtevek vložiti strokovni službi Neugodna gospodarska gi- banja imajo izrazito neugo- dne posledice tudi na gmot- ni pložaj upokojencev, še po- sebno tistih z nižjimi pokoj- ninami. Da bi izboljšali nji- hov položaj, je skupnost po- kojninsko-invalidskega za- varovanja z novim statutom, ki bo stopil v veljavo s 1. 1. 1983, razširila krog tistih, ki prejemajo varstveni doda- tek. Statut predvideva, da lahko upokojenci uveljavijo pravico do varstvenega do- datka pod ugodnejšimi po- goji za nazaj do 1. 1. 1982, in sicer, če bodo vložili zahte- vek do 30. junija letos, v obratnem primeru pa le za naprej. Pravico do varstvenega dodatka imajo starostni, in- validski in družinski upoko- jenci, če njihova pokojnina ne dosega mejnega zneska najnižjih pokojninskih pre- jemkov ter če izpolnjujejo premoženjske pogoje. To po- meni, da mora biti pokojnina nižja od 6143 din od 1. 1. 1982, oziroma nižja kot 1757 od 1. 7. 1982 dalje ter da skupni dohodki gospo- dinjstva ne presegajo v lan- skem letu mesečno 5610 din ali letno 67 320 din na posa- meznega člana gospo- dinjstva. V primeru, da ima upokojenec polno pokojnin- sko dobo, to je 40 let moški in ženske 35 let, je upravičen do varstvenega dodatka ne glede na premoženjske po- goje. Do varstvenega dodatka pa niso upravičeni, in to ne glede na višino pokojnine in premoženjske pogoje, oziro- ma višino pokojninske dobe. uživalci predčasnih pokoj- nin ter tisti, ki so pokojnine pridobili kot zavarovanci sa- mostojnih dejavnosti (obrt- niki, oz. kmetje kooperanti). Zahtevo za varstveni doda- tek je treba vložiti pri stro- kovni službi skupnosti inva- lidsko pokojninskega zava- rovanja, Gregorčičeva 5 a Celje. MP LETUŠ: ZA PRAZNIK VEČ PRIREDITEV V soboto so v Letušu zaključili enotedensko praznovanje krajevnega praznika, ki ga praznujejo vsako leto 13. junija v spomin na leto 1942, ko je večja skupina domačinov odšla v partizane. Praznovanje so pričeli že teden prej, in sicer z množičnim pohodom krajanov na Dobrovlje. Kot vsako leto so tudi letos povabili na srečanje krajane stare 70 in več let. Krajši kulturni program in zakuska sta jih zelo razveselila. Najbolj veseli pa so bili praznovanja krajevnega praznika v naselju Podgorje. Tu so dobili zdravo pitno vodo. Pri delu so se izkazali krajani sami, saj so morali izkopati 900 m dolg jarek, položiti cevi in zasuti, nato pa si je moral primarni vod prav tako izkopati vsak sam. Trenutno ima vodovod 6 doma- čij, v krajšem času pa ga bodo dobile še tri. Slovesno so proslavili tudi 80 letnico podružnične šole Letuš. Učenci šole in mešani pevski zbor, ki ga vodi Ivan Marovt, so pripravili kulturni program, o zgodovini šole pa je govoril ravnatelj Emil Ribič. Tudi gasilci so se izkazali. Pripravili so dvoje tekmovanj, kjer je sodelovalo več kot 400 gasilcev. Praznovanje so zaključili s slavnostno sejo skupščine in družbenopolitičnih organizacij. O uspehih v zadnjih letih in o letošnjih je govoril predsednik sveta KS Janez Brinovec, nato pa so podelili srebrna priznanja OF, ki so jih prejeli Rudi Navodnik, Franc Skruba, Martin Lenovšek, Marko Magdič, in Jože Kuder (na sliki). T.TAVCAR CELJE: IZPOPOLNJEN PROGRAM ZA ZDRAVNIKE v krajevni organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin Zdrav- niki v Celju so si člani že nekaj let prizadevali za izpopolnitev programa. Letos nameravajo v obliki predavanj, seminarjev in okro- glih miz spoznavati organizacijo sani tete v vojni in v izrednih razme- rah, pristop k oskrbi poškodovanih in obolelih ob elementarnih in drugih nesrečah ter možnosti preživetja z naravnimi dobrinami v izrednih razmerah. Prilagojen program pa ni edina značilnost KO ZRVS Zdravniki, Organizacija, ki je edina tovrstna v Sloveniji in združuje 96 članov. Možnosti so seveda še velike. Med drugim hočejo ugotoviti, kakšna je aktivnost in vključenost zdravnikov v ljudsko obrambo in druž- beno samozaščito. MBPi KRAJEVNI PRAZNIK KS ŠKOFJA VAS IN VOJNIK Krajani Škofje vasi in Voj- nika so prejšnjo soboto sve- čano zaključili praznovanje krajevnega praznika. Vsak dan v tednu so se vrstile športne in kulturne priredi- tve, ki so jih skupno izpeljali krajani Vojnika in Škofje vasi. Osrednja prireditev se je pričela s tekmovanjem gasil- skih enot za pokal Škofje va- sL Na njem je sodelovala tu- di ženska ekipa iz Kaštel Su- čorca, lanskoletni prvak na gasilski olimpiadi. Ta ekipa je tudi tokrat zmagala pred žensko ekip>o Škofje vasi. Med moškimi pa je največ točk nabrala ekipa iz Sloven- skih Konjic. Ob tej priložno- sti so se pobratiU gasilci Škofje vasi z gasilci iz Varaž- dina. Tone Sentočnik, načel- nik gasilske zveze Slovenije, sicei' pa predsednik skupšči- ne sveta krajevne skupnosti Skoija s-as o tem pobratenju pravi takole: »Naši gasilci so se pobratili že z gasilci iz Ro- din v Beli krajinL Pobratenje z Varaždinom pa pomeni za nas razširjenje sodelovanja še z gasilci iz drugih repu- blik. Do sedaj smo s pobrate- nimi gasilskimi društvi le so- delovali na prireditvah. To sodelovanje bomo poglobili s sodelovanjem na strokov- nem področju z izboljšanjem operativnih in taktičnih na- log na področju požarnega varstva.« S svečano sejo skupščine krajevne skupnosti in s pro- slavo, ki je sledila, so krajani obeh krajevnih skupnosti zaključili praznovanje kra- jevnega praznika. Slavnost- na govornica je bila Sonja Ocvirkova, članica izvršnega sveta, prisotni pa so bili tudi predstavniki družbenopoli- tičnih organizacij iz občine in krajevne skupnosti. Kul- turni program pa so pripra- vili osnovnošolci z Vojnika v sodelovanju z vrstniki iz Škofje vasi. Ne moremo mimo dveh pridobitev s katerimi so kra- jani dosegli pomembno de- lovno zmago. V torek so kra- jani svečano odprh vodovod v Zadobrovi, v soboto pa most čez Hudinjo v Skof ji vasi. VVE POGLED V »BOSANSKI LONAC« Hotel Merx se je letos ponovno, tako kot vsako leto do sedaj, vključil v celjski turistični teden. Seveda, na gostinski način. Kdorkoli je prejšnji teden prišel v hotel v nameri, da kaj dobrega poje, je lahko izbiral tudi med kvalitetno, a med Slovenci manj znano, bosansko kuhinjo. Trije kuharji iz Do- boja so celjskim gurmanom predstavili nekaj nacionalnih spe- cialitet, ki jim bodo še dolgo vzbujale apetite po bosanski kuhinji. Skuhali so juho z zvenečim imenom Begova čorba. Za toplo predjed so pripravili pravi bosenski burek, od gotovih jedi pa bosenski lonac, šareno dolmo, šiš čevap, janijo z jagnje- tino in lagarico. Ta zadnja, naprimer, vsebuje le svinjsko in telečje meso ter raznovrstno zelenjavo in dišave. Celjskim gospodinjam jo ne priporočamo, ker razen zelenjave, ne bodo imele česa dati v lonec. Od solat so kuharji predstavili solato satrica in tartar salato. Od sladkih bosanskih sladic pa okusno bosansko baklavo, osvežilno tufahijo in jabolčno pito. Kakšna je razlika med bosansko in slovensko kuhinjo. Se- veda, da velika, že zato ker Bosanci imajo meso, mi pa ne. Sicer pa pravi kuhar Tomislav Petrovič, vodja kuharske ekipe, da je osnovna razlika v tem, da je bosanska hrana zelo lahka, ker jo sestavljajo meso in zelenjava vseh vrst. Zelo malo je močnatih jedi, ki so značilnost slovenske kuhinje. Sicer pa kalorije, ki niso v osnovnih jedeh, uspešno nadomestijo s svojimi sladi- cami. _......__________.......^ .,............_............ ........^.VVE. NA KONJIŠKEM BAZENU Prave gneče na konjiškem bazenu še ni. Čeprav je odp vsak dan od 10.-18. ure, se ob njem zvrsti povprečno le ] petdeset kopalcev. Med počitnicami bo seveda drugač Takrat si bodo lahko neplavalci tudi pridobili znanje, p trebno za pravo veselje v vodi. Ves čas, torej tudi sedaj, skr na bazenu za varnost kopalcev kopališki mojster. Tudi cei niso pretirane - za odrasle je treba odšteti 30 dinarjev, otroke pa le 10 dinarjev. O lepi urejenosti bazena in objekte ob njem pa bo najbolje, da se sami prepričate! ME DO LIK »Savinja« Celje o. sol. o., Mariborska 116, Celje Komisija za delovna razmerja TOZD Pohištvo Šempeter objavlja oglas prostih del in nalog 1. Brizganje in polivanje pohištvenih elementov (1 delavec) 2. Pomoč pri osnovnih strojih (2 delavca) 3. Vodenje skupine in merjenje žaganega lesa (1 delavec) 4. Popravljanje furnirja (2 delavca ali delavki) 5. Pregledovanje in priprava elementov za lakiranje (2 delavki) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za opravlja- nje navedenih del in nalog izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Podi.: - končana osnovna šola - 6 mesecev delovnih izkušenj v lesni industriji Pod 2.: - končana osnovna šola - 2 meseca delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah Pod 3.: i - končana srednja šola lesne smeri - 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj Pod 4.: - končana osnovna šola - 6 mesecev delovnih izkušenj v lesni industriji Pod 5.: - končana osnovna šola - 2 meseca delovnih izkušenj na podobnih delih ir nalogah Osebni dohodek za opravljanje navedenih del in na log znaša od 8000 do 12.000 din. Kandidati naj svoje pisne prijave z dokazili o izpolnje vanju pogojev, ki so določeni s tem oglasom, pošljejc v petnajstih dneh po objavi oglasa na naslov: DO LIH »Savinja« Celje, TOZD Pohištvo Šempeter, oziromž se lahko osebno zglasijo v TOZD. j SLIKARJA V GOSTEHi DOMA IN NA TUJEM Izkupiček razstav slušno prizadetim Likovna ustvarjalca Srečko Škober- ne in Nikola I^njatič ustvarjata sicer vsak zase, razstavljata pa, praviloma, skupaj. Tako je Srečko zašel na likovno pot nekako pred 10. leti, ko je prvič sode- loval na mednarodnem ex-temporu v Piranu. Nekaj let kasneje je angažira- no pristopil k likovni dejavnosti, s ka- tero je danes spet. Med njegovimi deli so s|Hva prevladovale grafike, nekoli- ko d^orativno všečne. Čeprav je da- nes svoj stil spremenil, še vedno vztra- ja pri surrealizmu. Cikli so barvno izre- dno močni, {vedrzni, forme pa so osta- le, le da so iq>opoln)ene z delno reali- stičnimi pogl^dL Nikcda Ignjatič je ljubiteljem likov- ne umetnosti na našem območju in tudi izven njega, prav tako dobro znan. Tudi on je začel na ex-temporu. Nato je imd ndcaj razstav zapovrstjo v Ce- ^ju, pcedrtavil se je slovenski javnosti. pa tudi onkraj naših meja, vse tja do Pensilvanije. Njegova tehnika je plat- no in olje, stil pa kombinacija reliefa, kjer prevladujejo grafične rešitve in koloridi. Za svoja dela sta prejela Srečko in Nikola številna laskava priznanja do- ma in na tujem. Za otvoritve razstav pripravljata lastni program, kjer nasto- pa Andrej Kores skupaj s študenti AGRFTV. Lani sta slikarja začela te- sneje sodelovati tudi z združenim de- lom, da bi likovno umetnost prenesla v čim širši krog ljudi. Ob tem je treba povedati, da bosta avtorja ob veliki načrtovani turneji, ki jo bo vodila celo do Moskve, izkupiček razstav iz Slovenije namenila v korist slušno prizadetim. Do 10. julija bosta slikarja razstavlja- la na Krku, nato pa v Hercegnovem, Beogradu, Nemčiji, Ameriki, Moskvi... MATEJA PODJED Nikola Ignjatič je doslej ustvaril kakšnih 40 del. Njegov stil je kombi- nacija reliefa, kjer prevladujejo gra- fične rešitve in koloridi. št. 25 - 24. junij 1982 NOVI TEDNIK - stran 13 IZ ŽIVLJENJA IN DELA DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU STANOVANJSKI KREDITI RAZDELJENI Izvršni odbor osnovne organizacije se je 17. 6. 1982 sestal na svoji redni seji in skupaj s komisijo za stanovanjska vpra- šanja določil prosilce za kredite v letoš- njem letu. Izvršni odbor je vztrajal na stališčih, da so krediti namenjeni tistim delavcem, ki z gradnjo rešujejo težke sta- novanjske probleme. Pri tem je odbor ponovno zahteval, da se dosledno izpol- njujejo tudi pogoji o dodeljevanju kredi- tov, kateri so bili sprejeti v začetku letoš- njega leta na osnovni organizaciji sindi- kata in dajejo prednost predvsem tistim delavcem, ki delajo pri obrtniku najmanj 2 leti in ki v zadnjih dveh letih niso dobi- li kreditov. Komisija, ki si je ogledala gradbišča vseh prosilcev, je bila mnenja, da se je v letošnjem letu veliko delavcev prijavilo za kredite, ki gornjih pogojev ne izpolnjujejo, saj potrebujejo kredite v povsem druge namene. Ravno tako je predlagala izvršnemu odboru, da se naj upoštevajo tisti delavci, ki sicer ne izpol- njujejo vseh pogojev, vendar pa so v obratovalnicah zaradi svoje strokovnosti nujno potrebni in so po izjavah obrtni- kov perspektivni kader v razvoju določe- nih obratovalnic. Izvršni odbor se je tudi strinjal, da se iz liste prosilcev brišejo tudi tisti prosilci, ki so kot družinski člani obrtnika zapo- sleni v obratovalnicah ter so iskah kredit za povečanje ali izgradnjo novih obrato- valnic oz. dograditev takih prostorov, ki ne vplivajo na poboljšanje stanovanjskih razmer (kleti). Tako je izvršni odbor na predlog stanovanjske komisije potrdil li- sto upravičencev za kredite in sicer od 23 prosilcev naj bi v letošnjem letu dobili kredite 14 prosilcev in sicer v višini od 100.000 do 200.000 din. Medtem ko je za 9 prosilcev izvršni odbor bil mnenja, da ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev. Tako naj bi v letošnjem letu dobili kre- dite: Ribič Leopoldina, Mohorič Marjan, Mastnak Franc, Arzenšek Jože, Juvan Drago, Korenak Majda, Mirt Franc, Krajnc Slavko, Pire Nada, Golob Nežika, Aplenc Anton, Brezovšek Stanislav, Speglič Alojz in Tesnar Franc. Izvršni odbor je bil tudi seznanjen z občinsko solidarnostno listo, na katero je od 8 predlaganih delavcev prišlo 5 naših delavcev in sicer: Zeme Ana, Razgoršek Vinko, Bračko Viktor, Ivankovič Rudi, Gajšek Milena. Za vse navedene delavce naj bi se nji- hov stanovanjski problem rešil v obdob- ju 1982/83. Zaradi preseganja skupnega dohodka na družinskega člana pa so izpadli: Gudan Zvonimir, Leskovšek Jožica, Junkovič Antonija. Izvršni odbor je bil s strani sekretarja seznanjen z problemom sestava priori- tetne liste na letošnje leto v zvezi nakupa stanovanj. Čeprav so stanovanja, ki so dodeljena naši osnovni organizaciji že gotova, žal se sedaj nimamo prioritetne liste za letošnje leto. To pa predsvem iz razloga, da člani stanovanjske komisije zelo neresno pristopajo k ocenjevanju, zato je izvršni odbor sprejel sklep, da se zahteva od članov komisije, da takoj oce- nijo vse prosilce za stanovanja in sestavi- jo prioritetno listo, pri tem pa se morajo zavedati, kako nestrpno pričakujejo sta- novanja tisti delavci, ki živijo v slabih stanovanjskih razmerah in da tako obna- šanje predvsem kaže na neodgovoren odnos do zaupane funkcije. SREČANJE S FRIDOM BLAŽUNOM ČE VOZI DIRKAČ... »Dirkanje je svojevrstna zasvojenost« Nekega dne je sosed potr- kal na Blažunova vrata in zavpil: »Frido, žena mi bo ro- dila! Prosim, odpelji jo v celjsko bolnišnico!« Frido je bil takoj nared. Porodnico in njenega moža je naložil v avto in odbrzel iz Rogatca proti Celju. Seveda, na omejitve hitrosti še pomi- slil ni. Vedel je samo, da mo- ra priti čimprej do Celja. Pri- tiskal je na plin in trdno držal volan. V rekordno krat- kem času je prišel do celjske porodnišnice. Naslednjega dne se je pri Fridu znova oglasil sosed. »Kako je z ženo,« ga je poba- ral Frido. »Ah, nič ni,« je od- govoril sosed. »Ko je prišla v porodnišnico, so ji od strahu čisto pojenjali popadki...« Takihle anekdot, zgod in nezgod bi lahko Frido Bla- žun iz Rogatca natrosil še in še. Vse pa so povezane z nje- govo vožnjo, saj je že deset let tekmovalec v cestno hi- trostnih avtomobilskih dir- kah. Že kot mlad fante se je navdušil za avtomobile, po- tem pa je kar samo po sebi prišlo, da se je včlanil v Avto moto društvo Straža v Humu na Sutli, katerega član je še danes. »Dirkanje je svojevrstna zasvojenost,« pripoveduje Frido Blažun. »Ni je stvari, ki bi me odvrnila od tega športa. Marsikaj sem že doži- vel, neštetokrat razbil avto, letel sem s ceste - toda na naslednji cestno hitrostni dirki sem bil že spet zraven.« Doma so se na Fridove vratolomne vožnje že nava- dili. Morda tem bolj, ker je tekmovalec v avtomobilskih rally vožnjah tudi njegov brat Zvonko, navdušeni na- vijači pa so že otroci, ki oče- tu tudi na dirkah dajejo mo- ralno podporo. Seveda pa pridejo trenutki, ko bi Frido vse skupaj pustil. Ko nastopi utrujenost po kakšni napor- ni tekmi in ko je treba znova in znova - kdo ve katerič po vrsti že - popraviti avto, usposobiti motor, kupiti no- ve gume ali kak drug po- memben del za avto. Tedaj se Frido sprašuje, za kaj se pravzaprav žene. A kriza hi- tro mine. Znova je tekma in znova se Frido z vso vnemo loti priprav nanjo. In če je uvrstitev dobra, morda kot tista lani, ko je bil na držav- nem prvenstvu v hitrostni dirki v Slavonski Požegi drugi, potem zadovoljstvo zamegli dvome in vse je spet dobro. Frido Blažun ima Ucenco zveznega tekmovalca in z uvrstitvami bi se moral izka- zati, da bi dobil licenco za mednarodna tekmovanja v hitrostnih avtomobilskih dirkah. To mu je cilj, ki ga žene na tekmovanja, a ob tem se zaveda, da bo ta cilj težko dosegel. »V klubu imamo premalo denarja za to, da bi vzpodbu- jali tekmovalce, sam pa imam tudi vedno preplitvo malho, da bi si lahko kupU boljši avto. S fičakom pa pravzaprav nimam možnosti za boljše uvrstitve, tako da je licenca mednarodnega tek- movalca še zelo, zelo daleč.« A to Frida niti ne moti pre- več. Ravnokar se je udeležil cestno hitrostne dirke na Po- horju, pripravlja pa se že na novo. Tudi v njej - srečno! DAMJANA STAMEJCIC TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA TIM LAŠKO VKUUČUJEJO SE V SODOBNE TOKOVE Delovnim organizacijam oziroma de- javnostim, ki že stoletje in še dlje, poleg kmetijstva, dajejo pečat področju Laške- ga z že kar cehovsko prisotnostjo pivar- jev, rudarjev, papirničarjev in tkalcev, se je pred komaj desetimi leti pridružila nova dejavnost v vsej širini: tovarna izo- lacijskega materiala, TIM. Tovarna je rezultat tedanjih razmer in iskanj rešitev za zagotovitev socialne varnosti rudarjev, saj je bilo predvideno prenehanje delovanja majhnih rudni- kov, kot je bil Rudnik rjavega premoga Laško. Toda to ni bila le socialna ali politična odločitev. Bila je zavestna, neizbežna vključitev tega področja v evropske in svetovne tokove življenja. Rudarji, ki so najbolje vedeli, koliko truda zahteva vsak izplenjeni kilogram premoga iz Zemljinih nederij, so postali pobudniki in borci za novo vrsto »rudar- jenja«, za prihranek energije z optimalno toplotno izolacijo. Takšna izolacija namreč zagotavlja 40- odstotni prihranek pri porabi energije, potrebne za ogrevanje. Glede na to, da gre za enkratno naložbo, naložbe za na- kup goriva pa so stalne, je računica zelo prepričljiva. Delavci Tima so s tem dobili izredno pomembno vlogo v naši družbi saj se TIM s svojimi osnovnimi programi vključuje v reševanje najpomembnejših družbenih problemov: na področju ener- gije (vse vrste toplotnih izolacij), prido- bivanja hrane (industrijske hladilnice) in potrošnje vode (hladilni stolpi). Danes je TIM Laško delovna organiza- cija z 915 delavci iz skoraj vseh krajevnih skupnosti občine Laško, sosednjih ob- čin in pobratene občine Mionica. Tim je delovna organizacija s šestimi temeljni- mi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb. V obdobju desetih let je TIM, po dalj- šem iskanju, našel lastno obliko dela in združevanja ter jasne bodoče cilje. Osnovne programske usmeritve de- lovne organizacije so: - proizvodnja izolacijskih materialov in sistemov s poudarkom na proizvodnji prefabriciranih izolacijskih sistemov vi- soke sestavljivosti (visokokvalitetne to- plotno izolacijske fasade, toplotna in hi- dro izolacija streh, elementi za izolacijo podov, streh, stropov), - proizvodnja embalaže z osnovno orientacijo razširjanja izbora in proiz- vodnje orodij ter potrebnih strojev in naprav, - proizvodnja specializirane maloserij- ske investicijske opreme za področje razhlajevanja tehnoloških voda, opreme za hladilno tehniko ter strojev in naprav za predelavo ekspandiranega polistirola, - montaže ter inženiring objektov za skladiščenje hrane, izgradnja hladilnih naprav in vgrajevanje lastnih proiz- vodov. Kljub vsem »porodnim« težavam mla- de delovne organizacije je TIM Laško razvil tržišče in proizvodnjo do take me- re, da je v letu 1981 pokrival 40 odstot- kov vseh jugoslovanskih potreb po ter- moizolacijskih materialih, proizvedenih na osnovi ekspandiranega polistirola (stiropor), 65 odstotkov potreb po emba- laži iz stiropora, 70 odstotkov potreb po hladilnih stolpih, poleg tega pa še zgradil polovico jugoslovanskih zmogljivosti in- dustrijskih hladilnic, zgrajenih v tem ča- su. Tim je postal daleč največji proizva- jalec visokokvalitetnih toplotno izolacij- skih fasad in se zvrstil med tri največje proizvajalce visokokvalitetnih varilnih trakov za hidroizolacije. Seveda pa s tem v delovni organizaciji TIM Laško še zdaleč niso zadovoljni. Že leta 1978 ko je delovna organizacija po- slovala z izgubo, so se delavci odločno opredelili za prehod na praktično uve- ljavljanje načel intenzivne proizvodnje in poslovne politike, ki v grobem zajema naslednja ključna izhodišča: - zagotovitev surovin in reprodukcij- skih materialov s povezovanjem na osnovi skupnega prihodka in dohodka, - dosledno izpeljavo zastavljenih ciljev in dohodku podrejene organizacije (mar- ketinški koncept, projektni pristop, do- sledna delitev dela ob jasno opredeljeni odgovornosti), - povečanje izvoza (v letu 1984 10 od- stotkov celotnega prihodka, - povečanje neodvisnosti, predvsem, od tujine, z lastnim razvojnoraziskoval- nim delom, v sodelovanju z domačimi institucijami. Na teh področjih je TIM dosegel že nekatere lepe rezultate. V letošnjem letu ni delovna organizacija uvozila niti kilo- grama bitumna, pri fasadah in vložkih za bitumenske trakove pa je delež uvoza znižan na minimum. Osrednji problem delovne organizaci- je je torej zagotavljanje surovine, zlasti ekspandiranega polistirola, na katerega je vezano 65% vseh proizvodno-prodaj- nih zmogljivosti delovne organizacije. Kljub temu, da stabilizacija za delavce Tima ni nič novega, delovna organizacija še nikoli ni bila pred tako težko preiz- kušnjo kot je sedaj. S srednjeročnim planom so se delavci zavezali, da bodo do leta 1985 proizvedli toliko izolacijskih materialov, da bi zanje ' potrebovali 9000 ton. Kako torej priti do I potrebne razlike, ki ni majhna? Ker je ! uvoz nesprejemljiv, se je delovna organi- | zacija odločila sovlagati v razširitev pro- j izvodnje surovinskih kapacitet pri OKI ' Zagreb. Tako naj bi leta 1984 postal TIM neodvisen od uvoza te surovine. Kako »preživeti« za čas? Samo z izvo-' zom, ki ima sedaj popolno prednost! V naslednjem letu bo moral TIM, ob razu- mevanju vseh zaposlenih, izvoz podvo- jiti. Delavci delovne organizacije TIM La- ško trdno verjamejo v izhod tudi iz naj- težje situacije. Za to je porok tudi sa- moupravno urejena družbena skupnost. DELOVNA ORGANIZACIJA TIM LAŠKO ČESTITA VSEM OBČANOM, DELAVCEM IN RUDARJEM OB PRAZNIKU OBČINE LAŠKO IN OB DNEVU RUDARJEV! Izvozno usmerjena temeljna organizacija TLGI v Rimsliih Toplicah 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 25 - 24. junij 198; gravnlki za bralce LE DELAVCU JE ZAGOTOVLJENO SODNO VARSTVO V DISCIPLINSKIH ZADEVAH Naš zakon o delovnih razmerjih je, ob izpeljavi odgo- vornosti za delovne obveze, ki je določena v terneljnem zakonu - Zakonu o združenem delu, določil, da so delavci osebno in vzajemno odgovorni za izvrševanje delovnih obveznosti. Ker pa vemo da so konkretna določila o odgovornosti za delovne obveznosti zapi- sana v pravilniku o delovnih razmerjih ali v posebnem pravilniku, ki mu na kratko pravimo tudi disciplinski pravilnik, je tedaj jasno, da je delavec disciplinsko odgovoren le za take in tiste kršitve, ki so določene v zakonu o združenem delu, zakonu o delovnih razmer- jih in seveda v pravilniku o delovnih razmerjih ali v disciplinskem pravilniku. Pri tem pa določila v teh predpisih zlasti točno določajo kdo lahko začne posto- pek za ugotavljanje odgovornosti delavca. Ker pa je v vsakem disciplinskem postopku zagotovljeno tudi varstvo pravic pri sodišču združenega dela je tudi glede tega varstva določen postopek oziroma obseg tistih, ki lahko spor sprožijo. Pri tem pa imajo nekatere organizacije združenega dela v svojih samoupravnih aktih o tem napačne formulacije. \ Zapisano je naprimer, da ima »vsak delavec pravico! zahtevati varstvo pravic pri sodišču združenega dela«, i To pa je v nasprotju z zakonom. Ta namreč točno i določa, da ima tako pravico le delavec, ki »ni zadovo- ljen z odločitvijo« najvišjega organa samoupravljanja v TOZD, ki je o zadevi odločil na drugi stopnji. Torej gre pravica le tistemu, ki v »svoji zadevi« ni zadovoljen z odločitvijo. Se posebej pa velja to za disciplinske za- deve. Tu je zlasti Zakon o združenem delu še bolj jasen. Zoper odločbo delavskega sveta lahko namreč sproži postopek pred sodiščem združenega dela le in samo delavec, ki mu je bil izrečen disciplinski ukrep. Zato nimajo prav tisti poslovodni organi, ki od sodišča zahtevajo, da naj sodišče spremeni odločitev njihovega delavskega sveta kot najvišjega samoupravnega or- gana v TOZD, ko je vendar jasno, da sodišče take pravice nima. V praksi sodišč združenega dela se je tudi utrdilo stališče, da pravice sprememe odločitev najvišjega sa- moupravnega organa pred sodiščem ne more zahtevati niti sindikat, niti družbeni pravobranilec samouprav- ljanja ali družbenopolitična skupnost. Take zahteve tako sodišča zavračajo, ker so jih pač sprožile osebe, za katere pravimo da niso aktivno legitimirane za začetek spora pred sodiščem združenega dela. E^yA8D_CilNTEIH. BOŠTJAN KOLŠEK - PRVAK Na modelarskem prvenstvu pionirjev in mladincev Jugoslavije je Boštjan Kolšek, učenec 8. razreda osnovne šole Vere Slander, v kategoriji Brodarski modeli MČ I zasedel prvo mesto. Prvenstvo je bilo prve dni junija v Pulju, organizirala pa ga je Narodna tehnika s Koordinacijskim odborom za razvoj tehnične kulture. Boštjan je že nekaj časa član modelarskega krožka na osnovni šoli, ki ga vodita učiteljici Olga Hočevar in Magda Pestotnik. Ko je Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije pripravila v Kranju tekmo- vanje, sta se mentorici odločili, da bo polzelsko šolo zastopal Bošt- jan. Njegov model čolna, ki ima motorček in eliso, je dosegel cilj tako natančno, da je zasedel prvo mesto in si s tem pridobil pravico do tekmovanja v Pulju. V Pulju je v vsaki kategoriji tekmoval po en pionir in en mladinec iz vsake republike in pokrajine. Seveda je Boštjan svoj model še nekoliko izpopolnil, narisal je načrt modela in dodal potrebne tehnične podatke, ter glede na zahtevo organizatorja napravil še en modelček čolna. Na tekmovanje ni šel s posebno velikimi pričakovanji, zato je bil ob zmagi še toliko bolj srečen. Z njim sta se veselili tudi mentorici in vsi, ki so mu pri pripravah stali ob strani. Boštjan sam pravi o svoji zmagi takole: »Zelo sem srečen, da sem izdelal tako dober model. V tej kategoriji tekmujejo čolni, dolgi okrog metra. Imajo motorček in eliso. Daljinskega upravljanja nimajo, zato je vse odvisno od natančneizdelave modela in od tega, kako ga modelar postavi na startu. Bazen za tekmovanje je dolg 20 in širok dva metra. Globok je 50 centimetrov. Coln mora kar najbolj natančno priti do cilja na drugem koncu. ModelzirstVu se ne bom odrekel, čepraV bom imel sedaj, ko grem naprej na strojno smer, manj časa.« Šolska tehnična delavnica v kaiteri imajo učenci osnovne šole tehnični pouk in kjer delajo član modelarskega krožka, je dokaj skromno opremljena. Šola za nakun nove opreme nima denarja, ker vsega sproti pobere gradnja novega prizidka. Ob Boštjanovi zmagi pa se je vendarle neKaj premaknilo. Ob povsod, kamor so napotili svoje prošnje za pomoč, so dobili ugodne rešitve. Pomagala jim bo »Polzela« tovarna nogavic. Garant Polzela, Krajevna skupnost. Kme- tijska zadruga in samostojni obrtnik Adi Ocvirk. Z novo opremo bo delo lažje In polzelsklm modelarjem želimo, da tudi tako uspešno kot doslej. T. TAVČAR ZVEZNI ZAVOD ZA MERE IN PLEMENITE KOVINE BEOGRAD UI.Mike Alasa 14 RAZPISUJE za nedoločen čas prosta dela in naloge v Kontroli meril in plemenitih kovin Celje, Tkalska ul. 15 METROLOGA ZA PLEMENITE KOVINE IN MERILA ZA FIZIKALNO-KEMIJSKA MERJENJA Razen splošnih pogojev po členu 318 Zakona o osno- vah sistema državne uprave in o ZIS ter Zveznih organih uprave (Uradni list SFRJ št. 23/78) morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje: - imeti morajo končano Tehnološko ali Naravoslov- no-matematično fakulteto ustrezne skupine, oddelka ali smeri in obvladati en svetovni jezik. K prijavi za razpis obvezno priložite dokumente o končani fakulteti, potrdilo o državljanstvu SFRJ, izpis iz matične rojstne knjige, opis dosedanjega dela, živ- ljenjepis in potrdilo o znanju svetovnega jezika. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi, na naslov: KONTROLA MERIL IN PLEMENITIH KOVIN CELJE, TKALSKA ULICA 15. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Po preteku sprejema prijav bodo kandidati obveščeni o kraju, dnevu in uri, ko bo razpisna komisija Zvezne- ga zavoda začela reševati prispele vloge. Izobraževalna organizacija za izobraževanje odraslih DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE p. o., po sklepu zbora delavcev objavlja prosta dela in naloge VODENJE KNJIGOVODSTVA pogoji: - srednja izobrazba ekonomske smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Delavska univerza Mozirje v roku 15 dni po objavi, sklep o izbiri pa v 30 dneh. JANEZ ČUČEK SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 65 Mislim smešno zato, ker zveni, kot bi sam sebi grob kopal, ampak tako je. Druga generacija slovenske politične emigracije gleda na stvar drugače kot prva. Mnogo bplj strpni so do vsega, kar se dogaja doma, nekateri celo s simpatijami spremljajo vaš razvoj - kolikor ga pač lahko. Naposled pa to ni čudno, saj smo vsi ene krvi in tudi mladi iz druge generacije politične emigracije se počutijo precej Slovence, tako kot jaz. Najbrž bodo naši otroci drugačni, v njih ne bo več toliko ljubezni in navezanosti na Slovenijo, kot je je v nas, toda z nami je drugače. In če se počutimo Slovence in nismo pohtično obremenjeni, nam najbrž ni vseeno, kaj se dogaja. Sprva smo že verjeli staršem, o tem ni nobenega dvoma. Jaz vam ne bi takole propovedoval pred petnajstimi leti, o tem ste lahko prepričani. Toda medtem se je zgodilo toliko novega, da smo spremenili pogled na svet. Stari smo trideset, štirideset let, ljudje v zrelih letih. Mar mislite, da nas je še mogoče varati? Ce bi bilo res, kar so nam vbijali v glave, bi bilo kajpak drugače, ker pa vemo, da ni, smo tudi mi drugačni. Ampak resnično ne morem razumeti, da se vi prav nič ne potrudite in nam ne pomagate. Včasih se mi zdi, da namenoma slcrivate resnico. Pa zakaj, ko pa je ta resnica prijetna?* (NE)ZAŽELENI OBISKI »Potnike prosimo, naj si priveze jo varnostne pasove in ugasijo cigarete. Hvala. * V dolgi, sloki kabini boeinga 707 se je shšal rafal pokov, ko so potniki drug za drugim privezovali varnostne zaklepe na jermenih. To je vselej malce dramatično dejanje v letalu, kajti vsaj polovica ljudi se počuti malce nelagodno pri pristanku ali vzletu. To pot je bilo v boeingu 707, ki se je zlagoma spuščal proti pristajalni stezi velikega rimskega letališča Leonardo da Vinci, še nekaj drugega. Ljudje, ki so skozi okna gledali približajočo se zemljo, bi težko natanko pojasnili, kaj so čutili, toda sleherni med njimi je na svojem sedežu doživ- ljal nekaj izjemnega. To niso bili navadni potniki, poslovni ljudje ali turisti, kakršnih vsak dan pristane nekaj tisoč na letališču glavnega mesta Italije. V letsdu je bilo 145 člsmov emigrantskega »Slovenskega doma* v San Justu, ki so po skoraj treh desetletjih znova prišli na staro celino. »Slovenski dom* v San Justu je najel čartersko letalo uradno za obisk Rima ob svetem letu, toda velika večina 145 potnikov, ki so se tistega dne na mednarodnem letali- šču v Buenos Airesu vkrcali v letalo, je prav dobro vedela, dMjeto samo izgovor. Njihov pravi cilj ni bil Rim. Ko so udobni avtobusi s klimatskimi napravami prepe- ljali potnike iz letališča v mesto, jih večina ni ostala v Rimu niti dan, marveč je s prvim vlakom odpotovala na sever. Štiriindvajset ur kasneje so bili v Ljubljani, prvič po koncu druge svetovne vojne. V Sloveniji so ostali nekaj tednov - pri znancih, sorodni- kih, prijateljih. Ko je pretekel čas, določen za »obisk Rima ob svetem letu*, so se znova zbrali na rimskem letališču. posedli v letsdo in odleteli nazaj v Buenos Adres... toda med dolgim poletom čez Atlantik ni nihče spregovoril niti besedice o lepotah večnega mesta. Tema vseh pogovorov je bila Slovenija. Primerjali so svoje vitse, razlagali, kaj je kdo videl, doži- vel Vsakdo je imel svojo zgodbo, ki je bila različna od dru- gih, toda vsaj v nečem so si bile vse zgodbe enake: nikomur izmed političnih emigrantov, ki so prišli obiskat domovino, se ni skrivil niti las na glavi. Nikogar niso aretirali, pn pali ali strahovali - pa čeprav so to nekateri pričakovali črnogledih napovedovanjih pred odhodom iz Biienos resa. »Kdor gre h komunistom, nosi glavo naprodaj. Le po kajte, pa boste videli, kako vas bo Titova policija vklen Še žal vam bo za vašo lahkomiselnost. Nikar ne hodite tj TaJca so bila mračna prerokovanja vodstev politične e gracije, namenjena tistim, ki so se odpravljali v domov ali pa samo razmišljali, da bi jo obiskali. Zgodilo se je ravno nasprotno. Sprejem na ljubljanski železniški postaji je bil tako pi čen - pričakali so jih sorodniki, znanci, prijatelji s pesm nekateri celo v narodnih nošah - da so se orosile mn oči. Nobenih maric ni bilo ali miličnikov z brzostrelka nobenega nasilja. Nič. Samo veselje ob ponovnem sni nju s tistimi, ki jih niso videli že dolga leta. In potem potovanja po Sloveniji po dolgem in pože: nejeverno strmenje obiskovalcev, ki so leta in leta poslu trditve o slabem življenju in zatiranju doma, na obisku so videli nekaj čisto drugega. i Za nekatere je bil to pravi šok, zakaj podrle so se dvojne predstave. Najprej kajpak tiste, ki so jim jih let leta vbijali v glavo ljudje iz vodstev politične emigraciji so trdili, da je napredek v domovini zgolj slepilo in laž ii gre v resnici vse rakom žvižgat. In potem tudi tiste, ki sc imeli v svojih glavah še od odhoda iz Slovenije pred tr, setimi leti. Vsakdo je v spominu nesel s seboj tisto, ka nazadnje videl - od starega ljubljanskega Figovca prašne ceste v svojem rojstenem kraju na deželi. In sedaj so videli nekaj čisto drugega, nekaj, česar sf ni bilo mogoče primerjati z ničimer. Vse je bilo iej bogatejše, in čeprav so nekateri ljudje, s katerimi so gc rili med obiskom, povedali marsikatero pikro na račun < kakšnega nedomišljenega predpisa ali neučinkovitega slovanja, je bilo to nič v primerjavi s tistim, kar so vi dobrega. Obiskovalci iz San Justa so lahko Slovenijo primerjal samo z isto deželo iz leta 1944 ali 1945, marveč tw Argentino v približno enakem obdobju - in še post slednja primerjava je bila neverjetna. »Saj živite bolje kot mi,* je bil eden najpogosteje izr\ nih komentarjev. Toda senzacija je nastala šele potem, ko so se ljudi San Justa vrnili na svoje argentinske domove in zs sosedom ter znancem pripovedovati, kaj so videli. 1 svojim obiskom v Argentini skorajda nisem imel pogov da mi vmes ne bi kdo tega omeniL ^ . j_ št. 25 - 24. junij 1982 NOVI TEDNIK - stran 15 VAŠA STRAN KLOPI, PARKIRIŠČA IN MLAJI Komunalno podjetje, Turi- stično društvo in še kdo v Celju, so v parkih, na zeleni- cah in na Savinjskem na- brežju postavili lepe klopi, seveda z naslonjalom. Te klopi so namenjene obča- nom za počitek na svežem, čistem zraku. Tega pa ne mo- rejo razumeti nespametni in brezobzirni ljudje. Zlasti prednjači del mladine. Na- mesto, da bi sedeli na klo- peh, posedajo, kakor kokoši v kumiku, visoko nad sede- ži, na naslonjalih. Noge z umazano obutvijo uprejo na sedež in tako preprečujejo, da bi ljudje, potrebni počit- ka, sedli na klop, ali pa si, v neprevidnosti, umažejo obleko. Večkrat sem bil nav- zoč, ko so se prizadeti razbu- rili zaradi takšnega početja in zato tudi na splošno obso- jali vso mladino, čeprav gre le za del nevzgojene mladi- ne. Tudi tu ima občinska straža svoj delokrog. »Parkirišča pod nazor- stvom, 5 din, 2 uri«. Tako be- remo že dlje časa na tabli pri vhodu na parkirni prostor za gostiščem Ojstrica. Tam pa ni nikogar, ki bi pobiral par- kirnino in skrbel za pravilno parkiranje. Komunalno po- djetje izgubi tako lepe pri- spevke za uporabo parkirišč. Podobno je namreč na par- kirnem prostoru pri Turški mački in še drugo po mestu. Zakaj se ta zadeva enkrat že vendar ne uredi? Najboljša rešitev bi bila oddaja parki- rišč v zakup zasebnikom, ki bi skrbeli za pobiranje par- kirnine in za red na teh pro- storih. Korist bi imeli občin- ska blagajna in zasebniki. Za prvi maj so bili, kakor vsako leto, postavljeni na ve- čih krajih, zlasti na celjskih vpadnicah, mlaji z zelenimi venčki in trakovi na vrhovih. Minilo je že več kot mesec dni, mlaji pa ponekod še ve- dno stojijo z ovenelim zele- njem vred. To je vendar zani- krnost! Kdor je mlaje posta- vil, naj jih tudi odstrani! Dr. ERVIN MEJAK, Celje uredništvo: Naš bralec dr. Ervin Me- jak vnovič opozarja na vrsto drobnih problemov, ki jih ne bi bUo težko odpra- viti ob nekoliko večji zavze- tosti, zadeva vedenje mladih, je to seveda že spet opozorilo vsem, da nam vzgoja še šepa. Mlaji so zdaj pospravljeni. Res pa je, da je zanikrno, da so stali ob vpadnicah tako dolgo. Ka- že, da so nanje vse predolgo pozabljali tisti, ki so jih po- stavili. In to je zanlkmost. Kar zadeva parkirišča, pa je vprašanje zelo jasno in za- nimivo bi bilo izvedeti, kaj o tem problemu mislijo na Komunalni skupnosti v Ce- lju. Pobuda o predaji parki- rišč v upravo zasebnikom ni nova, čeprav je vprašlji- va. Bolj nas zanima, kaj bo- mo v Celju storili, da bo pri parkiranju v mestu več re- da, voznike pa seveda zani- ma tudi, kako bodo zagoto- vili ne le pobiranje parkir- nine, marveč tudi nadzor in varstvo nad parkiranimi avtomobili. Morda se bo ko- mu od komunalcev vendar- le zdelo vredno pojasniti tu- di ta problem. HVALE VREDNO v današnjem času smo na splošno vse preveč brezbriž- ni do sočloveka, kar nas od- tujuje in povzroča mislenost, da smo drug do drugega v odnosih hladni, včasih celo nehumani. Zato menim, da je dogodek, ki sem ga doži- vel 10. junija 1982 v celjski bolnišnični mavčarni vreden opisa. S poškodovano nogo sem stal v kotu mavčame in ča- kal na to, da mi bodo sneli mavec. Ob tem sem opazoval zdravstvenega delavca Lu- dvika Stoperja, ki se je trudil položiti mavčno oblogo bol- niku z Ljubnega ob Savinji. Zakaj sem dejal »trudil«? Ne zato, ker bi mu to ne šlo iz- pod rok, pač pa zato, ker je to delal z vidno skrbjo, da bol- nika ne bi bolelo bolj kot je treba. Skratka, delal je z ob- čuteno človečnostjo, vedno znova je skušal olajšati bole- čine, trudil se je resnično po- magati kot čuteči človek! Gre torej za doživetje, ki se redko nudi, saj smo največ- krat obravnavani površno in brezbrižno. Ta navada se je naselila v pisarne, delavnice in tudi drugam. Ravnanje Ludvika Stoperja pa je lep primer medčloveških odno- sov. A. VIDECNIK, Mozirje OBRCANI PES v ponedeljek 7. junija okrog 11 ure sem hodila po Sarhovi uhci v Ljubljani v bližini Vzgojno varstvene or- ganizacije »CICIBAN«, kjer imajo predšolske otroke. Moj pogled je pritegnila gru- ča glasnih otrok, med kateri- mi so bUe tudi tri vzgojitelji- ce mlajših let. Skozi lesene reže sem opazila, da na tleh leži obnemogel črn psiček, ki ga je zdelala huda vročina. Imel je gosto črno dlako, le- žal je nepremično, očitno ča- kajoč na dobro človekovo ro- ko in pomoč. Glede na slabe izkušnje, ki jih imam pri nas, kar se tiče odnosa človek-ži- val, me je močno zanimala nadaljna usoda psička. Otro- ci so skakljah okrog psa ver- jetno v želji, da bi se z njim igrah in hkrati ugibali, kaj mu je. Med otroci so bile tudi tri mlade vzgojiteljice, ki so otrokom hotele odvrniti po- zornost od psa. Ker besede niso zalegle, psa pa je bilo treba odstraniti, so pričele nad ptsom vpiti naj izgine in ga plašiti. Elna vzgojiteljica je bila celo tako »korajžna«, da je psa obrcala v zadnji del. Batine so ga prizadele, dvig- nil je glavo a vstati ni mogel. Prosila sem najmanj osem- krat, naj ena od tovarišič pri- nese kakšno posodo s hla- dno pitno vodo, ker je pes prizadet od vročine. Kaj huj- šega! Tedaj se je name vsul plaz očitkov, češ, ah nimam drugega dela ko skrbeti za pse in »ljudi sekirati«, da pač so one tu, da vzgajajo otroke, kaj pa če se med tem otro- kom kaj zgodi. Skratka, so menile, da jih pes nič ne bri- ga, saj niti ne vedo čigav in od kje je, da je pritepenec itd. Obrazložila sem, da je pes popolnoma zdrav, da v Ljubljani ni urbane stekline in da naj žrtvujejo le skledi- co vode. Potem sem obne- moglega psa fotografirala in vzgojiteljicam obljubila, da dogodka ne bom pustila vne- mar. Tista vzgojiteljica, ki je bUa prav moderno oblečena (kar vsekakor ni merilo srčne kulture!), je spregleda- la, da gre zares. Prinesla je otroško nočno posodo s pit- no vodo, kar je žival hlastno spila in si opomogla ter se dvignila s tal. Otroke je dogodek silno pretresel. Vsi otroci so pomi- lovali psa, ga božah, soču- stvovali z njim, ga ogovarjah, kUcaU in tekaU okrog njega. Čeprav so jih vzgojiteljice kUcale h kosilu, so se otroci pridružih meni, držali so me za obleko, torbico, skakljali pred menoj in bih smo sreč- ni - otroci in jaz, da smo psa rešiU. Otrokom sem razdelila nalepke z živalmi ter jih s psičkom tudi ponovno foto- grafirala. Pogovarjali smo se, kako tudi živali čutijo in ka- ko jim je treba v stiski poma- gati. In potem: kuža se je vrtel okrog mene in čakal kaj in kam sedaj! Seveda, če bi bU rodovniški in dragocen, bi ga kdo hitro »rešU« v priča- kovanju nagrade. Kdo pa bo vzel zavrženega mešanca, ki je na žalost ljudem bolj v na- potje kot v korist?! Pokhcala sem »Viatorjev« taxi, naloži- la psa in ga odpeljcda na var- no mesto. Ob tem dogodku se poraja- ta dve vprašanji: Kakšne vzgojiteljice hu- mana družba plačuje, da vzgajajo otroke v duhu suro- vosti do živali? Ali je human socializem samo tisti, ki pro- pagira ljubezen do ljudi, ne pa tudi do narave in živali? Ali štiriletna Vzgojiteljska šola ne uči bodočih vzgojite- ljic, da je že otrokom treba vcepljati srčno kulturo do vsega živega, tudi do živali! Vzgojiteljice v navedenem primeru so p>ovojna genera- cija - teh ni pokvarila niti stara Jugoslavija, niti ne okupator, torej jih je vzgajala naša humana družba! Kako pa jih je vzgojila, imamo lep primer. Sicer pa je tako: če sam nimaš čustev, jih tudi dru- gim ne moreš dati! Lepa, bela, urejena Ljub- ljana še vedno nima zatoči- šča-azila za najdene živali, najditelj živah, zlasti psa, lahko samo objavi oglas in čaka lastnika, ali pa živali doleti usoda, ki je vse prej kot humana. Veterinarski hi- gijenik ujame psa na zanko in ga takoj pokonča. Po Za- konu o postopku z najdeni- mi predmeti pa mora občin- ski upravni orgEm najdeno žival sprejeti v oskrbovahšče za osem dni. Tega oskrbova- Ušča v Ljubljani ni in tako se ta Zakon tudi ne izvaja, če- prav bi se moral. LEA EVA MULLER, Ljubljana UREDNIŠTVO Četudi gre za dogodek, ki se ni pripetil na našem ob- močju, sodimo, da zasluži objavo. Kot opozorilo vsem, da bodo v teh dneh pasje vročine vendarle nekoliko bolj popazili na svoje in druge živali. Privoščimo ži^ valim malo sence in poskr- bimo, da bodo imele dovolj vode. Vsaj to lahko naredi vsak od nas. POZDRAV IZ TOPOLŠČICE Zdravihšče Topolščica je v lepem gorskem kraju. Tam je zelo dober zrak, sonce pa rado ogreje stare kosti. V zdravilišču sem že 18 dni in sem zadovoljen. Hrana je bolj domača in okusna, lju- dje pa so prijazni. Tukaj se zdravijo za razne bolezni, predvsem pa zdravijo hrbte- nične težave in bolezni kol- ka, ter druge bolezni, ki jih dobi človek na stara leta. Ce- ne so dostopne tudi za upo- kojence z nizkimi prejemki. Nekateri se tukaj zdravijo že več let, da bi si podaljšali živ- ljenje. Tukaj je bazen s ter- malno vodo, masažo in dru- gimi pripomočki, ki krepijo zdravje. Začeli so graditi tu- di nov hotel, saj prostora za goste ni dovolj. Vse manj se jih tu zdravi na družbene in vse več na lastne stroške. Stabilizacija pač! A človek živi le enkrat in tudi zdravje je samo eno. Lep pozdrav iz Topolščice. ŠTEFAN DOLAR, ____FrankolovcL TEDEN STAREJŠIH v krajevni skupnosti Ka- rel Destovnik-Kajuh v Celju so, podobno kot lani, tudi le- tos pripravili praznovanja ob tednu starejših občanov. Or- ganizirali so p>opoldaiiski izlet na Svetino. Pri gostišču Vrtnica sta dva Izletnikova avtobusa F>obrala 99 kraja- nov, ki so bili vsi starejši od 70 let. Deset jih je bUo iz Do- ma upokojencev, spremljala pa jih je tudi medicinska se- stra. Med izletniki so prevlado- vale ženske, tako da je na vsakega moškega udeležen- ca prišlo kar devet žensk. Zadnja leta opažam, da kljub izreku, da je ženski spol než- nejši, ženske živijo dlje od moških. Pa četudi jih poleg vzgoje otrok in službe bre- menijo težki gospodinjski posU. Vreme je bilo sprva sonč- no in toplo, pozneje pa je močan nahv zmotil dobro razpoloženje. Del izletnikov je zasedel široko teraso do- ma na Svetini, drugi del pa dvorano. Pripravih so nam toplo, okusno mahco. Dež je proti večeru pregnal v dvora- no vse, ki so bUi na terasi in v dvorani je postalo tesno. Vendar je ob petju in kram- ljanju kmalu prišeč čas od- hoda. Zal je izostal kulturni spored, ker napovedanih p>evcev in godcev iz nezna- nih razlogov ni bilo. To je vredno graje! V imenu vseh udeležencev se zahvaljujem za prijeten izlet, kakršen je nadvse primeren in zaželjen ob tednu starejših občanov. Upam, da bodo tudi v bodo- če še poskrbeli za tako po- srečena srečanja starejših občarmv. dr. Ervin Mejak, Celje- Komislja za razpis pri SOZD HMEZAD - DO MINERVA, tovarna za predelavo plastik« Žalec - Zabukovica razpisuje po sklepu delavskega sveta dela in naloge individualnega postovodnega organa DIREKTOR Poleg zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: 1. da ima višjo ali visoko izobrazbo tehnične ali druž- boslovne smeri; 2. da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri oprav- ljanju nalog in opravil delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; 3. da je z dosedanjim delom in družbenopolitično aktivnostjo pokazal strokovne, samoupravljaiske in moralnopolitične kvalitete; 4. da pasivno obvlada en tuj jezik. Za navedena dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom za dobo štirih let. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov SOZD Hmezad - OO Minerva Žalec - ZatHikovica. razpisna komisija. DO LIK »SAVINJA« CEUE o. sol. o.. Mariborska 116, Celje Komisija za delovna razmerja T02D Pohištvo Šempeter In TOZD Žaga Celje objavlja oglas prostih del in nalog: TOZD Pohištvo Šempeter za nedoločen čas 1. Brizganje in polivanje pohištvenih elementov 2. Popravljanje furnirja 3. Pomoč pri osnovnih strojih 4. Pregledovanje in priprava elementov za lakiranje 5. Vodenje skupine in merjerije žaganega lesa TOZD Žaga za določen čas 20 nekvalificiranih delavk za dela in naloge v parketarnL Delo je dvoizmensko. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za opravlja- nje navedenih del in nalog izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1. in 2.: - končana osnovna šola - šest mesecev delovnih izkušenj v lesni irtdustriji Pod 3. in 4.: - končana osnovna šola - 2 meseca delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah Pod 5.: - končana srednja šola lesne smeri - 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah Osebni dohodek za opravljanje navedenih del znaša od 7500 do 12.000 din. Kandidati naj svoje pisne prijave pošljejo ali se oseb- no zglasijo v kadrovski službi DO LIK »Savinja« Celje, Mariborska 116. ODRINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RiNKE DO SOTLE - OD RINI« DO SOTLE - OD RINKE DO & ŠPORTNA REKREACIJA V KRAJEVNI SKUPI PODOBR I NAJBOL 1 Prebold je kraji lepo naravo in mnogimi 5/ nobenem letnem času prazni, to pa je tudi najboljšo krajevno skupnost v športni rekn Na začetku IV. turistično športnega tedna v Preboldu so izdali tudi posebno poro- čilo o »Telesni kulturi v kra- jevni skupnosti Prebold v le- tu 1981 in naprej«. Gradivo je vzorno zbral in uredil Adi Vidmajer, eden izmed najza- služnejših mož v Preboldu za osvojitev laskavega naslo- va najboljše mestne krajev- ne skupnosti na prvem tek- movanju »Iščemo najboljšo krajevno skupnost«. Seveda pa tega naslova ne bi bilo, če ne bi bilo tudi ostalih šport- no rekreativnih zanesenja- kov ter ljudi, ki so šport in rekreacijo spoznali kot po- trebo, kot kri za življenje! Tako ni naključje, da da- nes na sredinskih straneh Novega tednika predstavlja- mo prav Prebold, ki je na po- dročju športa in rekreacije veliko dosegel. Ta zapis naj bo istočasno tudi vodilo vsem drugim, ki tudi skrbijo za šport in rekreacijo, vendar v preštevilnih primerih še vedno premalo in preslabo. Vse preveč je krajev, kjer so številna igrišča, naravni poli- goni in telovadnice premalo zasedeni. Ljudje vse preradi vidijo samo »sebe« in svoj hobi (denar ali kaj podobne- ga!), preveč pa pozabljajo na gibanje. Žal rekreacija ni vožnja z avtomobilom ob ne- deljah do čudovitega narav- nega kotička ob potoku ali v gozdu s pečenjem čevapči- čev in podobnega (da zvečer prideš domov bolj utrujen, kot si šel na teren!), ampak nekaj popolnoma drugega. Preboldčani so med tistimi, ki gredo po pravi poti. Po- glejmo nekaj njihovih dosež- kov! LEGITIMACIJA TELESNE KULTURE V KS PREBOLD KS Prebold je med večjimi v žalski občini, ima pa okoli 3500 prebivalcev, ki domuje- jo na površini 3111 ha. Aktiv- no delajo naslednje organi- zacije: Partizan (članov leta 1980 320, leta 1981 311, plan za le- to 1985 510), Planinsko druš- tvo (1100, 1240, 1500), Smu- čarski klub (350, 412, 500), Kegljaški klub (50, 63, 110), Taborniški odred (115, 162, 200), Strelska družina (97, 111, 120), Jamarski klub (130, 113, 160), Šolsko športno društvo (510, 522, 550), Ša- hovski klub (38, 28, 55) in Osnovna organizacija ZSMS (62, 77, 80) ali skupaj 2272 (leta 1980), 2996 (leta 1981) in 3785 (plan za leto 1985). PARTIZAN PREBOLD je glavni nosilec rekreacij- ske vadbe v zimskem času v telovadnici, kjer so aktivne V hotelu imajo sodobno kegljišče, ki je domala ve V okviru IV. turistično športnega tedna so v Frefeoj temo rekreacija v krajevni skupnosti. sekcije za najmlajše, pionir- je, mladince, mlajše in starej- še člane in članice s številni- mi sekcijami! PLANINSKO DRUŠTVO je organizacija z največjim številom članstva, ki se z vsakim letom veča. PD ima letno po 40 izletov in poho- tiov, mnoge med njimi z obu- janjem tradicij NOB. SMUČARSKI KLUB »ČRNA MAČKA« je sicer mlad klub, ki pa izredno veliko dela. Lani so organizirali vadbo pionirjev v telovadnici in na snegu ter v okviru krajevne skupnosti pripravili še več drugih ak- cij. KEGUAŠKI KLUbI »TEKSTILNA« je najmlajši klub v ni skupnosti Prebold dobre pogoje za vadbji Ijiščem v hotelu. Lanij pravili 17 tekmovanj, nastopilo več kot 30( nov. ' TABORNIŠKI ODF PARTIZANSKI VR je eden najstarejši^ dov v žalski občini. S« la odred predvsem z ' mladino, ki letno org do deset akcij, kot i. tekmovanja in tabore STRELSKA DRUŽJ si že vrsto let prizadi bi pridobila strelišče Začeti je treba z najmlajšimi, da bodo vse življenje aktivni Mladi niso aktivni samo v športu, temveč tudi v taborniških vrstah Najlepše je v naravi pravijo mladi Preboldčani, ki so zato najbolj navdušeni Z oa&im pogledom proti tarči, to je geslo preboldskih strelcev ttlNKE DO SOTLE - OD RiNKE DO SOTLE - OD RiNKE iX} SOTLE - 00 RiNKE DO SOTLE - OD RINKE DO S OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOT fl PREBOLD \DEIU V SLOVENIJI \) rekreativnimi objekti, ki niso domala v fo, da ie bila KS Prebold v akciji »Iščemo )«proglašena za najboljšo v Sloveniji. DVOJE VISOKIH PRIZNANJ ZA DOBRO DELO Komisija za šport in rekreacijo v Krajevni skupnosti Prebold je v zadnjih dneh dobila dve resnično visoki priznanji za svoje večletno dobro in uspešno delo. Prvo priznanje se imenuje »Najboljši mestni kra- jevni skupnosti v športni rekreaciji 81«, katero je na podlagi doseženih rezultatov podelil Koordinacijski odbor pri SZDL SR Slovenije! Drugo priznanje se imenuje »Najboljoj mjesnoj zaje- dnici u SR Sloveniji 81« in ga je prvič ter kot preho- dnega podelil Večernji vjesnik iz Zagreba! Za oboje čestitamo! iizirali tudi okroglo mizo na vodno zaman, ker je največji [!) problem lokacija. SD or- ganizira vsa trim in sindikal- na tekmovanja, kakor tudi prireditve ob praznikih. JAMARSKI KLUB »ČRNI GALEB« ' ima desetletno tradicijo iobrega dela v krajevnem, abčinskem in mednarodnem smislu. Letno organizirajo po 20 do 30 akcij, ki so v Slavnem dobro obiskane. ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO je najstarejše v krajevni Skupnosti, saj obstoja že dvajset let, v tem č&su pa je kar trikrat zapored osvojilo prvo mesto v republiki Slo- ICilO veniji. Društvo ima deset ra- zličnih sekcij, letno pa pri- pravi od 20 do 30 prireditev za šoloobvezne učence. ŠAHOVSKI KLUB si že vrsto let želi svoje prostore. Če bi le te imeli, bi tudi bilo več mladih šahi- stov. Letno organizirajo po dvanajst tekmovanj - turnir- jev. TUDI DRUGI ZA REKREACIJO Sem lahko prištejemo Osnovno organizacijo ZSMS, sindikat TT Prebold, Društvo prijateljev mladine. Društvo upokojencev, Vzgojno varstveni zavod, kot tudi gasilska društva, KO ZRVS, Turistično društvo. Lovsko družino, saj vsi pri- pravijo letno vsaj po tri športno rekreacijske priredi- tve. Pri strokovnem kadru (va- ditelji, trenerji, vodniki, mentorji, učitelji, inštruktor- ji, organizatorji) so imeli leta 1980 61 članov, lani 70, med- tem ko jih za leto 1985 načr- tujejo za še boljše delo že 205. V krajevni skupnosti je okoli 10 do 16 tisoč m^ tele- snokulturnih površin ali bo- lje rečeno prostora na kate- rem se gibljejo krajani, če se udejstvujejo v športu in re- kreaciji, kar pomeni 3 do 5 m^ na krajana. To, fotografije in obe zad- nji visoki priznanji govorijo o pravilnem delu na tem po- dročju v Preboldu. Ko bi ta- ko bilotudi drugje, kajti z re- kreativno aktivnostjo je člo- vek sposobnejši opravljati zahtevna dela na delovnem mestu, kraju in doma. Skupaj sta zapis v besedi in sliki pripravila TONE VRABL in TONE TAVČAR Tudi v Preboldu je veliko zanimanje za šahovsko igro Jože Hočevar je predsedr^ik Šahovskega kluba Prebola Rudi Kranjc je predsednik Strelske drusum Prebold „ Edi Peternel vodi kot pred- stHUukTufističmdruštvo Karli Satler je vodja za ka- dre pri Smučarskem klubu Prebold Franc Divjak je presednik Kegljaškega kluba Prebold Breda Fric je mentorica za planinstvo na osnovui šoli »Duša« rekreacije pa je Adi Vidmajer, predsednik ko- misije Med najbolj priljubljenimi oblikami trimskih akcij je ko-' lesarjenje : Brez marljivih preboldskih jamarjev bi bil ta zapis po- manjkljiv - OD RINKE DO SOTU - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 25 - 24. junij 1982 20 LET KMETIJSKEGA KOMBINATA ŠENTJUR USTVARJALNO, NAPREJ Z ZNANJEM Doseženi rezultati so v vrhu slovenskih kombinatov v Gorici pri Slivnici so se v soboto, poleg osrednje slo- vesnosti ob 20-letnici obsto- ja Kmetijskega kombinata Šentjur, zvrstile še druge zanimive prireditve, ki so opozorile na uspešno delo- vanje in razvoj te delovne organizacije v sestavi SOZD Merx. Tako je direktor KK Šent- jur Stanko Lesnika orisal napore in predstavil dose- žene rezultate dveh desetle- tij ter obveznosti, ki jih v tem času postavlja pred ko- lektiv širša družbeno-poli- tična skupnost. Poleg pred- sednika kolegijskega poslo- vodnega organa SOZD Merx, Franca Bana, je zbra- nim na slovesnosti govoril tudi predsednik republiške- ga komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mi- lan Kneževič. »Rezultati, ki ste jih dosegh v proizvod- nji in pri uveljavljanju ustav- nega položaja delavcev in kmetov so in morajo biti ve- lika spodbuda, hkrati pa do- bra podlaga za vsa nadaljna prizadevanja pri povečeva- nju in uveljavljanju čim bolj- še izrabe vseh razpoložljivih naravnih in drugačnih pro- dukcijskih faktorjev, s kate- rimi razpolagate za proizvod-' njo hrane«, je dejal Milan Kneževič. Posebej je izposta- vil bitko za hitrejše poveča- nje obsega rastlinske proiz- vodnje in povečanje obsega doma pridelane krme, kot te- melja nadaljnemu razvoju intenzivne živinoreje v Slo- veniji. Pospeševanje proiz- vodnje je prepočasno, zlasti zato, ker ne zajema dovolj ši- rokega kroga proizvajalcev- kmetov. Predpogoj za izvaja- nje ukrepov ekonomske po- litike pa je neposredno dogo- varjanje med kmetijskimi proizvajalci in med izvozni- ki, med klavnicami in rejci, med proizvajalci in predelo- valci žit. Uveljavljanje kvali- tetnejših plansko dohodkov- nih povezav med posamezni- mi fazami proizvodnje v ce- lotni reprodukcijski verigi, omogoča nadaljne uveljav- ljanje smotrne delitve dela ne samo znotraj kombinata in občine, ampak tudi v regi- ji in širše. Nazadnje je Milem Kneže- vič opozoril tudi na nujnost izboljševanja in krepitve ka- drovske in strokovne struk- ture v kmetijskih organizaci- jah združenega dela, glede na zaskrbljujoče stanje pa še zlasti v zadružnih organizaci- jah. Narediti je treba dolgo- ročne programe kadrov, hkrati pa morajo biti organi- zacije združenega dela, bolj kot doslej, kot končni porab- nik znanja in strokovnih re- šitev iniciative pri reizvijanju in uveljavljanju timskega strokovnega dela, v katerega bo vključena tudi strokovna nadgradnja. To ostaja te- meljni pogoj še zlasti za uspešno razvijanje procesa združenega dela, sredstev in zemlje in uveljavljanje sa- moupravnega položaja zdru- ženih kmetov, kjer gre za ze- lo zahtevno, interdisciplinar- no strokovno in družbeno politično delo. S praznovanjem 20-letnice obstoja Kmetijskega kombi- nata je le;ta hkrati tudi opo- zoril nase z izrednimi dosež- ki na področju kmetijstva, saj so v zadnjih letih vložili veliko sredstev v opremo, objekte in nasade. Med dru- gim so zgradili pet hlevov za pitance s 1700 stojišči, hleve za 100.000 kokoši nesnic, po- sadili so 75 ha sadovnjakov, zgradili pet novih trgovin in tri obnovili, dogradili klavne in predelovalne zmogljivosti ter letos sanitarno usposobili klavno linijo, dopolnili vozni park v tozdu transport itd. Da je šentjurska občina po- membno kmetijsko zaledje za vso Slovenijo, pa potrjuje- jo tudi uspehi v zasebnem sektorju, pri čemer pa se v KK Šentjur zavedajo, da vse možnosti še zdaleč niso izko- riščene in da jih zato v na- slednjih letih čaka še obilica dela. MATE,!A PODJED ISKATI NOVE POTI Na področju zasebnega kmetijstva obstajajo v šent- jurski občini še velike rezerve, čeprav je nesporna ugotovitev, da sedanja kmetijska, predvsem pa tržna proizvodnja v zasebnem sektorju dobiva vse večji družbeni pomen. Naloge za ustvarjanje pogojev za večjo proizvodnjo bodo ostale osrednje v tem trenutku. Za to pa bo potrebno organizirati boljšo materialno osnovo za uspešnejše gospodarjenje v TOK v okviru Kmetij- skega kombinata, da bi tako pridobili čimveč tržnih viškov. Najti bo treba tudi poti za uvajanje novih kul- tur. Pospeševanje kmetijstva na tem področju Kozjan- skega pomeni dolgoročno vlaganje, ki ga ne velja pre- zreti. Boljši materialni položaj TOK bo možno doseči tudi tako, da bodo čimveč organizacijskih in tehničnih nalog opravili kmetje sami in tako ob vsem prispevajo tudi k vsebini samoupravnih odnosov in zmanjšajo stroške poslovanja TOK. MP NEOBDELANA ZEMLJA V KONJIŠKI OBČINI TA OTOK JE VEDNO MANJŠI Lani še 79 hektarjev, letos manj v konjiški občini so se neobdelanih in slabo obdela- nih kmetijskih zemljišč lotili resno in odgovorno že v pre- teklem letu, tako da so letos vidni že nekateri uspehi skupnega dela. Tako so lani v občini ugotovili, da je neobdelanih ali slabo obde- lanih skoraj 79 hektarjev zemljišč. Največ, 42 hektar- jev, je bilo travnikov, 18 hek- tarjev njiv, 16 hektarjev paš- nikov, hektar in pol sadov- njakov in nekaj čez pol hek- tarja vinogradov. Med temi je bilo neobdelanih 22 hek- tarjev. Večina je v hribovi- tem področju, kjer so opu- ščene celotne kmetije. V ni- žinskih predelih so neobde- lane ali slabo obdelane le po- samezne parcele. Ugotovili so, da je od 15 gospodarstev pet takih, kjer je zemlja slabo obdelana za- radi ostarelosti in nezmožno- sti ljudi za delo, ostala zemlja pa je slabo ali neobdelana, ker so se kmetje izselili ali pa ker so lastnild v delovnem razmerju. Manj pogoSt ra- zlog je alkoholizem ali pa neznanje. Med neobdelanimi gospodarstvi izstopa primer, kjer je kmetija prazna zaradi sodnega postopka, ki traja že štiri leta. To je kmetija z 72 hektarji zemlje, od katere pa je 12 hektarjev obdelovalne, kjer prevladujejo travne po-, vršine, vse ostalo pa so goz- dovi. Kmetijska inšpekcija in Kmetijska zemljiška skupnost, ki vodita dejav- nost za čimboljšo obdelanost zemlje, sta sicer vzpodbudila republiške pravosodne orga- ne, da bi hitreje reševali take primere, vendar sta ne- močni. Kmetijska inšpekcija si je letos že ogledala zemljišča, za katera so lani ugotovili, da so slabo obdelana. Po pro- gramu kmetijske zemljiške skupnosti pa bodo letos opravili dva pregleda. S prvim so ugotavljali, kako so obdelane njive, z drugim pa bodo, ali so bUi in kako so bili pokošeni travniki. Tako za vsako kmetijo posebej ugotavljajo, kako je zemlja obdelana. Razveseljivo je, da so z letošnjim pregledom že ugotoviU, da so lastniki prej neobdelane zemlje to obde- lali ah dali v najem sosedom kmetom. Seveda to ne drži za vse primere, še zlasti ne za tiste, kjer gre za zaraščanje zemljišč z gozdnim drevjem, lastniki pa so ostareli. Rezultati, ki so, so posledi- ca celovitega pristopa k reše- vanju neobdelanih zemljišč. Kmetijska zemljiška skup- nost je sprejela akcijslci pro- gram za vsa neobdelana kmetijska zemljišča, vanj pa so pritegnili krajevne skup- nosti, krajevne organizacije socialistične zveze, upravni Boris Podvršttik, kmetijski inš- pektor: »Letos smo si že ogledali, kako so obdelane njive, na pri- hodnji kontroli pa si bomo ogle- dali, kako so pokošeni travniki. Seveda bomo še naprej preverja- li, kako lastniki izpolnjujejo na- vodila. « organ, pristojen za kmetij- stvo, posp>eševalno službo Kmetijske zadruge in social- no službo v občini. Nekateri med njimi so se tudi sestali z vsemi lastniki, za katere so ugotovili, da zemlje ne obde- lujejo in jim dali navodila za nadaljnjo obdelavo. Dogo- vor o obdelavi so v desetih primerih rešili sporazumno, v štirih se bo potrebno držati določil zakona o kmetijskih zeljiščih, v enem primeru je pač treba počakati, da se bo končal sodni postopek. Čeprav bosta v občini kmetijska zemljiška skup- nost in kmetijska inšpekcija še naprej skrbeli za kontrolo in zmanjševanje obsega neobdelanih zeniljišč, pa to še ne pomeni, da takih zem- ljišč v občini ne bo več. Se bodo, predvsem zaradi osta- relosti kmetov v hribovitih pohorskih predelih. Takrat bodo skušali preko socialne službe zagotavljati tem kme- tom socialno varnost, zemlji- šče pa bodo obdelali tisti, ki ga bodo lahko - kmetje so-* sedi. MILENA B. POKLIC Jože Košič, tajnik Kmetijske zemljiške skupnosti: »Res je le- tos zaradi načrtnega dela že ne- kaj manj neobdelane zemlje, vendar ne moremo pričakovati, da take zemlje sploh ne bi bilo. Z našim programom bomo le ome- jili obseg.« ZAVAROVALNA SKUPNOST »TRIGLAV« OBMOČNA SKUPNOST CELJE OPOZARJA LASTNIKE TRAKTORJEV Novi republiški zakon o varnosti v cestnem prome- tu, ki je začel veljati 20. fe- bruarja, obvezuje lastnike oziroma uporabnike trak- torjev, da jih zavarujejo za avtomobilsko odgovornost. S sklenitvijo tega zavaro- vanja dobi zavarovanec po- kritje za škodo, katero pov- zroči s svojim vozilom na tujih osebah ali stvareh. V primeru, da zavarovanje ne bo sklenjeno do 20 avgu- sta, bo zavarovalnica od ta- krat naprej oškodovancu, kateremu bo povzročena škoda z nezavarovanim tratkorjem kljub temu zave- zana plačati odškodnino, to pa nato izterjati od pov- zročitelja škode. Zavarovanja se sklenejo za registrirane traktorje, kot že do sedaj, ob regi- straciji. Za kmetijske trak- torje se zavarovanja lahko sklenejo na vseh predstav- ništvih zavarovalne skup- nosti Triglav, oziroma na krajih, kjer se bodo vršili tehnični pregledi traktor- jev. Istočasno Zavarovalnica TRIGLAV tudi priporoča vsem, ki še nimajo skle- njenga kasko zavarovanja traktorja, da ga čim hitreje zavarujejo. Tako si zavaru- jejo svoje premoženje za škode, ki so ravno pri tej vrsti vozil pogoste. PRISTAVA: IZ TRAVNIKOV NJIVE V krajevni skupnosti Pristava v občini Smeirje pri Jelšah so se občani v lepem številu odzvali družbeni akciji po večji proizvodnji hrane. Konkretna aktivnost je stekla preko sek- cije za kmetijstvo pri krajevni konferenci socialistične zveze, naravnana pa je bila tako na izpolnjevanje setvenega plana pšenice, kot na oblikovanje razmer za regulacijo, me- lioracijo in komasacijo Pristavškega polja. Kmetje, kakih trideset jih je, ki imajo zemljišča na tem polju, so soglašali z nujnostjo teh del, saj se zavedajo, da je večja proizvodnja in kakovosten pridelek mogoč le na izboljšanih zemljiščih. Sedaj je Pristavško polje poraščeno predvsem s travnato rušo in grmičevjem, z omenjenimi posegi pa bi ga spreme- nih v rodovitne njive, na katerih bi rasla koruza. Pristavški kmetje so soglašali, da je treba nemudoma pristopiti k regulaciji Mestinjščice in s tem pričeti postopek za pridobivanje kakovostnih zemljiških površin na 250 hek- tarih Pristavškega polja. Seveda pa bo potrebnih še veliko dogovorov z njimi tedaj, ko bodo stekla dela pri melioraciji in komasaciji, predvsem zato, ker bodo tudi sami sovlagali denarne deleže v pridobivanje kvalitetne zemlje. DS št. 25 - 24. junij 1982 NOVI TEDNIK - .arkimih površin po- skrbijo za prevoz kupljenega blaga in to brezplačno do razda- lje petih kilometrov. V trgovini je klasičen način prodaje, kar pri velikem številu artiklov od prodajalcev zahteva dobro poznavanje in seveda svetovanje kupcu, kaj naj kupi, če se recimo pri kakšni stvari ne zna ali ne more sam odločiti! V tem srednjeročnem planu pa je tudi obnova trgovine. Z obnovo bodo pridobiU okoU 500 kvadratnih metrov novih povr- šin ter pri prodaji nekaterih arti- klov prešli iz klasičnega na sa- mopostrežni način prodaje. Opustili bodo tudi prodajo ne- katerih artiklov ter se pri ostalih specializirali, saj še obstojajo mnoge rezerve. V trgovini pa se bodo trudili, da bodo tudi v bo- doče ohranjali dobro ime Zelez- ninarja, ki ga imajo vse od leta IBIO dalje. Da je to res je tudi dokaz v številu kupcev, ki k njim ne prihajajo samo iz Celja, temveč s širšega celjskega ob- močja pa tudi izven njega. PET PRODAJNIH ODDELKOV V Zelezninarju imajo pet pro- dajnih oddelkov. Na oddelku imenovanem ORODJE imajo razno obrtniško orodje (vse od rezilnega do mehanskega oro- dja), brusni material, lažje obrt- niške stroje (kompresorji, stroji za obdelovanje lesa in kovin, komplet varilne tehnike itd.). hoby program po principu nare- di si sam, ležaje vseh vrst itd. Na oddelku OKOVJE imajo stavbeno okovje (ključavnice, spone vso okovje za okna, vrata in polknice) od klasičnega do sodobnega imenovanega SVN okovje, nadalje pohištveno okovje (pohištvene ključavnice in drobno kovinsko galanterijo, za pohištvo), stropne in stenske karnise ter pribor, ki sodi zra- ven. Na oddelku VIJAKI imajo vi- jake za les in kovino (matične, knipinge, sponske in stojalne vijake itd.), žičnike (navadne, ta- petnike, kolainike, lepenkarje itd.), zakovice za plečevino, za sode in »blok zakovice« za stroj- no zakovičenje! Na oddelku za ŠIROKO PO- TROŠNJO prodajajo posodo vseh vrst in ostale gospodinjske potrebščine (jedilni pribori, drobni gospodinjski aparati itd.), del bele tehnike ter razne ogrevalne naprave od peči na trda goriva do termoakomula- cijskih peči. Imajo tudi kolesa vseh vrst! Peti oddelek se imenuje odde- lek ČRNE IN BARVNE META- LURGIJE TER KMETIJSKE- GA ORODJA. Pri metalurgiji imajo razne profile, pločevino, cevi, razne žice različnih dimen- zij in materialov ter izdelke iz žice (žična pletiva, žičn^ tkiva itd.)! Pri kmetijskem orodju je možno kupiti predvsem ročno kmetijsko orodje, kot lopate, kose, vile, grablje, motike in srpe. To so samo glavni artikli, ki jih imajo v Zelezninarju, saj bi porabili preveč prostora, da bi našteli vseh okoli 5000 različ- nih artiklov. Ta številka pa po- meni, da se je dobro ustaviti v trgovini, ki nosi letnico 1810. Starost izpričuje tudi njeno kvaliteto! MOTOKULTIVATORJI V Zelezninarju trenutno poleg koles rodajajo tudi moto- kultivatorje z vsemi potrebnimi priključki, kot so rotacij- ski plug, kosilnica, freza, obračalnik itd. Odločite se in si jih oglejte, morda se boste odločili zanje! TRIM S KOLESI IZ ŽELEZNINARJA V Zeleminarju imajo za- res bogato izbiro vseh vrst koles po zaenkrat še ne viš- jih cenah! Imajo otroška, moška in ženska klasična kolesa, športna in dirkalna kolesa z vsemi potrebnimi kompleti rezervnih delov. V naftni krizi ter lepem polet- nem času je dobro kolo več kot pripravno, v Zelezni- narju so pripravljeni, da vas sprejemajo! Imajo tudi kolesa s po- možnim motorjem in mo- pedE! št. 25 - 24. junij 1982 NOVI TEDNIK - stran 27 LESNINA LJUBLJANA, TOZD BOR LAŠKO IZVOZ, GLAVNO VODILO RAZVOJA Zgodovina Bora Laško, temeljne organizacije Le- snina Ljubljana, sega v obdobje predjetom 1960. Dejavnost, proizvodnja pohištva oziroma lesne galanterije, se je odvijala na večih mestih v družbe- nem in privatnem sektor- ju v Laškem. Leta 1961 je bilo usta- novljeno obrtno podjetje pod nazivom »Lesno ga- lanterijsko podjetje«. Sa- mo ime pove, da je prevla- doval obrtni način proiz- vodnje galanterijskih iz- delkov. Število delavcev je iz le- ta v leto naraščalo in se približalo številu sto. Vzporedno je naraščal tu- di obseg proizvodnje. Obrtni način je postopo- ma prepuščal mesto indu- strijskemu. Leta 1970 se je obrtno podjetje preimenovalo v Lesno industrijo Bor La- ško. Zaradi prostorske utesnjenosti v Laškem je bila leta 1973 zgrajena v Rečici nova tovarna, ki je vključevala proizvodne, skladiščne in upravne prostore. Novi objekti in moder- nejša strojna oprema so ob povečanem številu za- poslenih naglo dvignili ra- ven kakovosti in obsega industrijske proizvodnje. Proizvodnja masivnega pohištva, predvsem po- hištva za otroke, po kate- rem Bor slovi na doma- čem tržišču, je pričela po- časi upadati. Otroško po- hištvo je nadomestilo plo- skovno pohištvo za opre- mo dnevnih sob, spalnic in predsob. V začetku leta 1974 je bil podpisan samoupravni sporazum o vključitvi Bo- ra v delovno organizacijo Lesnina Ljubljana. Bor je s tem postal njena temelj- na organizacija združene- ga dela. Do leta 1981 je potekala proizvodnja žaganega lesa na dislociranem obratu v Laškem. Utesnjenost ža- garskega obrata, nepri- merna lokacija, tehnolo- ška nepovezanost z glav- no dejavnostjo, vse to je narekovalo preselitev te- ga obrata v Rečico. V Letu 1981 so prestavili obrat ža- galnice, sušilnice in prire- zovalnice lesa. S to nalož- bo so dosegli boljše pogo- je proizvodnje za izvoz, ki je danes vodilo nadaljnje- ga razvoja. V temeljni organizaciji Bor Laško je danes zapo- slenih 240 delavcev. Pre- težno so doma iz Laškega in okoUce. Za prihod na delo in z dela je organizi- ran avtobusni prevoz. Do- bro je organizirana tudi družbena prehrana delav- cev na delu, v dopoldan- skem in popoldanskem času. Za prijetno počitni- kovanje so delavcem na razpolago štiri kamp pri- kolice, ki so postavljene v Poreču in Umagu. Proizvodnja se odvija pretežno v dveh izmenah. Za domači trg izdelujejo v Boru sestavljivi program za dnevne sobe, spalnice, otroške sobe in predsobe, ostalo pa je proizvodnja žaganega in decimiranega lesa, ladijskega poda, opa- ža, palet in še česa. Eden izmed mnogih Borovih izdelkov, kijih temeljna organizacija uspešno prodaja na tujih trgih Proizvodni program za izvoz obsega predvsem kosovno pohištvo, izdela- no iz masivnega bukove- ga in borovega lesa: kre- dence, mize, postelje. Bor Laško prodaja svo- je izdelke po vsej Jugosla- viji, izvaža pa na konverti- bilna tržišča Evrope; v Ita- lijo, Švico, Nizozemsko, Švedsko, Finsko in Zvez- no repubUko Nemčijo. Vrednost izvoza predstav- lja letos 15 odstotkov ce- lotnega prihodka temelj- ne organizacije. Za dose- ganje tolikšnega izvoza pa je potrebno angažirati pri- bližno tretjino proizvod- nih zmogljivosti. Večino izdelkov za do- mači trg je mogoče kupiti tudi v prodajalni Bora v Laškem. Ta trgovina je namenjena predvsem oskrbi potrošnikov iz La- škega in bližnje okolice. V prihodnje še vedno načrtujejo proizvodnjo se- stavljivega programa s po- večano možnostjo njego- ve uporabe. Vse več pou- darka je na kvaliteti izdel- kov, serviranju in upošte- vanju želja potrošnikov. TOZD Bor Laško, tehnološka povezanost objektov v Rečici ŠMARSKI HRAM RASTE SEPTEMBRA SPET KISLA JUHA Jelša gradi novo, sodobno gostišče sredi Šmarja Kdo se ne spominja ča- sov, ko so Celjani, Zalčani in drugi sosedje pogosto prihajali v Šmarje na kislo juho ali kako drugo doma- čo dobroto? Res je, takrat za bencin ni bilo treba od- šteti tako velikega šopa dinarjev, pa tudi kuverte ob plačilnih dnevih niso bile tako zajetne. Pa ven- dar ni nič odvrnilo pozna- valcev tn ljubiteljev do- mače hrane, da se ne bi zglasili pri »Habjanu« ura- dno »Hramu« in si prive- zali dušo ter jo zalili s pristno Virštanjsko ali Sladkogorsko kapljico. Gostišče v Šmarju si je z leti pridobilo takšen slo- ves, da zlepa ne katero in prava škoda je, da ga je bilo treba porušiti. Tako namreč pravijo nekateri, ki ne poznajo razmer in se niso pogovarjali z gradbe- nimi strokovnjaki, ki so morali kljub častitljivi sta- rosti in na zunaj še vedno pokončni drži, narediti križ čez popularnega Hab- jana. Je pač tako kot pov- sod v naravi: leta prinese- jo svoje in v navidez mla- dostnem telesu marsika- terega smrtnika srednjih let se zaradi vsakodnev-; nih stresov kažejo razpo- ke in defekti. Kako se to- rej ne bi pri Habjanu, ki ga je zdelal pravi pravcati potres in so mu gradbeni stroji sami krajšali agoni- jo in ga rešili razpadanja. Tistim, ki zaslepljeni s simpatijami in nostalgijo i do stare gostUne ne verja- mejo, da je bila rušitev nujna, svetujemo, naj po- gledajo v strokovne izvi- de. Pa ne da se na njih jezimo! Obratno! Cenimo njihovo prizadetost, ker odraža aktiven odnos in posebej bomo srečni, če bodo z enakim veseljem in ljubeznijo obiskovali novi Šmarski hram, ki bo kmalu zrasel na isti loka- ciji, seveda v drugačni, novi, večji, sodobnejši po- javi. Da smo odkriti! Vse to pisanje ima namen, da na stari slavi zastavimo novo življenje in dejavnost, da vse bodoče stalne in obča- sne obiskovalce prepriča- mo, pridobimo in povabi- mo, da se čim pogosteje zglasite v Hramu. Saj ve- ste sami: gostilna brez go- stov je kot ljubezen brez dekleta, kot žeja brez pija- če. Boste videli, da tudi novi Hram ni od muh. V pritličju bodo trgov- ski prostori, ki bodo nado- mestiLi po potresu priza- deto prodajalno Tekstila in Mesnico, kjer bodo na- prodaj tudi delikatesni iz- delki. Nestrpni gospodcuji si bodo lahko pomirili živ- ce, ko bodo čakali na na- kupovalno razpoložene žene, že kar v bifeju, v pritličju. Za težje primere in večje nakupe, pred- vsem pa za tiste, ki se mo- rajo zaradi česarkoU od- kupiti, pa bo nadstropje višje pogrnjenih skoraj šestdeset miz v dveh loče- nih obednicah. Celo šmar- ski »vagon« bo postavljen v restavraciji, seveda ta- ko, da se bodo predvsem redni obiskovalci čimbolj domače počutili. Za tiste, ki zaradi prevelikega ko- prnenja ali pa prevelike utrujenosti ne bodo mogli nadaljevati poti, pa bo v drugem nadstropju pogr- njena postelja s teraso in kopalnico. To pa je tisto, v čemer novi Šmarski hram prekaša Habjana in kar kraj, kot je Šmarje, skoraj- da mora imeti. Res je, stare gostilne ni več. Vendar semio njene oblike, fasade. Iz spošto- vanja in Habjanu v čast, pa tudi zavoljo spoznanja, da gost in potrošnik usmerja gostinsko in tr- govsko delo, pa bomo ohranili in ponovili vso staro vsebino. Najprej pri- jaznost in gostoljubnost postrežbe: tako kot na Ja- dranu, za vsak deževen dan en dan daljše počitni- ce, tako pri nas za vsako negostoljubje, za vsak mrk pogled - usluga za- stonj. In zastonjskih uslug - v to smo prepričani - pri nas ne bo! Potem ponudba, jedil- nik. Ne da bi vas željne domačih dobrot hoteli je- ziti. Samo naštejemo naj jih nekaj: kisla juha, pljučka, ajdovi žganci... In končno cene: takšne, kot so bile pri Habjanu, plus inflacija. Pa ne misli- te si, da ne želimo dehti dobička, pa še kako ga že- hmo! Vendar pošteno pri- dobljenega, da bo veliko gostov in bo vsak od njih pustil nekaj malega de- narja. Ne pa, da samo ene- ga oberemo do kosti! Ce nam bo uspelo, da se boste kdaj pa kdaj zavrteli ob zvokih glasbe in če bp- ste celo kako noč prevese- Ijačih z nami skupaj, po- tem je naš namen dose- žen. Poznah se bomo med seboj, kot nekoč. Vse to, kar smo zapisah, pa niso zgolj naše želje. To je naš trden namen, sami pa se boste lahko prepričali, če znamo držati besedo. Že v septembru, ko vam bodo v Smarskem hramu znova postregli s kislo juho! \ i Kolektiv | Mercator - Jelša | 28. stran - NOVI TEDNIK Št. 25 - 24. junij 1982 SPLOŠNO CEMENTNINARSTVO ALOJZ LAH, ŠENTJUR OPEKA NA OPEKO - NOV OBJEKT Iz opeke Iz te delavnice Je bilo lani zgrajenih 200 hiš v Šentjurju, v Ulici Franja Malgaja 5 ima splošno cementninar- sko obrt Alojz Lah. Zavrtite lahko tudi telefon 741-253, od 6. do 18. ure * * * Delavci, zaposleni pri Alojzu Lahu imajo za izdelovanje cement- ninarskih izdelkov na voljo vso najsodobnejšo mehanizacijo, ki je potrebna vse od procesa izdelovanja do nakladanja. Izdelujejo pa naslednje formate opeke: 40 x 30 x 20 cm, 40 x 20 x 20 cm, poleg tega pa še opeko za gradnjo silosov in greznih jam od 3 do 7 m. Na tem naslovu boste našli tudi druge vrste izdelkov, kot so: betonski robniki, betonske klopi, mejniki, betonski podstavki za kolesa in temeljne kamne po naročilu. Kar boste naročili, boste dobili takoj! Vse izdelke dostavljajo z lastnimi prevozi. Sicer pa opeko prodajajo po ceni, ki je enotna za ves slovenski trg, dobavljajo pa jo graditeljem iz vse Slovenije. Samo v lanskem letu je bilo s to opeko zgrajenih okrog 200 objek- tov, kar je garancija za dobro kvaliteto in izbor. Izdelke je moč kupiti na vse vrste kreditov in z naročilnicami. Naredili pa vam bodo tudi, če bo potrebno, kompleten izračun za objekt. Splošno cementninarstvo Alojz Lah čestita vsem delovnim ljudem in občanom za bližnji praznik, 4. julij. ROVIŠNJAKOVA CVETLIČARNA ROGAŠKA SLATINA PRODAJAJO IN SVETUJEJO Naročila sprejemajo tudi po telefonu: 811^935 Velika ljubezen do cvetja je tudi Justino Rovišnjak zapeljala v cvetli- čarski poklic. Izučila se je in se sprva zaposlila v Ljubljani, nato je osem let delala v Celju, pred šestnaj- stimi leti pa je odprla svojo cvetli- čarno v Rogaški Slatini, v Kidričevi ulici. »Čeprav je poklic, ki ga oprav- ljam, težak, mi še zdaleč ni žal, da sem se odločila zanj,« pravi Justina Rovšinjak. »Zadovoljna sem, ker delam tisto, kar me veseli in kar po svoje razveseljuje tudi druge ljudi. In kar je zame najpomembneje - s ponudbo v moji cvetličarni posku- šam približevati tudi manj znane vrste cvetja strankam in vesela sem, če vidim, da se na novo rožo navadi- jo in jo kupujejo.« Cvetličarka Justina Rovšinjakova nam je povedala, kako je bilo z ger- berami. Veliko jih je usahnilo, pre- den so se ljudje navadili nanje, da- nes pa so prav gerbere tiste rože, ki jih ljudje največ kupujejo. Seveda pa se Justina zaveda, da mora svojo ponudbo prilagoditi krajem in lju- dem, za katere dela, da mora tu in tam še splesti venec iz suhega cvetja in da stranke še vedno v največji meri povprašujejo po nageljnih. Za- to je njena cvetličarna tudi vedno dobro obiskana. Sicer pa dejstvo samo, da sta v cvet- ličarni Rovišnjakove v Rogaški Sla- tini zaposleni še dve pomočnici, Mi- lena Poznič in Slavica Nikolič, veli- ko dela pa opravita tudi mož Marjan in sin Marjan, zgovorno pove, da stranke rade zahajajo v ta lokal. Pa tudi delo samo je takšno, da se v cvetličarni ne da planirati dela. Pri- de dan, ko je ogromno naročil in povpraševanja po cvetju, spet dru- gič pa je zatišje in le malo kupcev zaide v cvetličarno. Justina Roviš- njak pa je vesela ne samo kupcev, tudi sosedov in drugih krajanov, ki pridejo k njej zgolj po nasvet. Sama pove, da je takšnih veliko: eden pov- praša po tem, kako se vzdržuje lonč- nico, drugi, kako je treba to ali ono rožo posaditi, tretji, kako pogosto rožo zalivati. Skratka, Justina in nje- ni pomočniki so ne le prodajalci, temveč tudi svetovalci. In ker se stalno izobražujejo preko knjig in revij, tako da so seznanjeni praktič- no z vsem, kar je novega pri sortah rezanega cvetja in lončnic pri nas, jim ljudje še toliko bolj zaupajo. PESTRA PONUDBA CVETJA IN LONČNIC In katero cvetje vse ponuja Justi- na Rovišnjak v svoji cvetličarni v Rogaški Slatini? Od rezanega cvetja je mogoče do- biti domala vse, kar raste v vrtnari- jah v tem času: nageljne, vrtnice, gerbere, strelicije, gladiole, antu- rium in drugo cvetje, ob njem pa je mogoče dobiti tudi več vrst zelenja. Od lončnic pa naj omenimo le pri- mule, vijolice, filodendrom, fikus, aralije... ŠOPKI, VENCI, DOSTAVA Iz svežega cvetja oblikujejo v cvetličarni praktično vse: šopke, vence, pa tudi različne cvetlične aranžmaje, pa najsi bodo za na slav- nostno mizo, za okras v stanovanju ali za na grob. V zvezi z venci in nagrobnimi aranžmaji naj povemo še to, da v Rovišnjakovi cvetličarni radi dostavijo naročen venec v mrli- ško vežo, če jih kdo prosi za to. SUHO CVETJE, SVEČE, CVETLIČNI LONČKI Tudi suhega cvetja imajo v tej sla- tinski cvetličarni dovolj na zalogi. Iz njega delajo največkrat različne stenske aranžmaje, ki so pri ljudeh zelo priljubljeni. Ob suhem cvetju pa je mogoče v cvetličarni pobrskati med različnimi oblikami sveč, kupi- ti zemljo ali cvetlični lonček. Na za- logi imajo tudi različna sredstva za dognojevanje. CENE, OSKRBA, NAROČILA Cene rezanega cvetja in lončnic so v Rovišnjakovi cvetličarni konku- renčne. Za primer naj povemo le to, da je mogoče venec iz cvetja dobiti že od 1000 dinarjev navzgor, kar je v primerjavi s celjskimi cvetličarnami ceneje. Sicer pa se v tej slatinski cvetličarni oskrbujejo predvsem s cvetjem in lončnicami, ki jih vzgaja- jo v vrtnarijah Agrarije iz Brežic in Hepoka iz Mostarja. In še to: vsa naročila šopkov, cvet- ličnih aranžmajev in vencev spreje- majo v Rovišnjakovi cvethčarni tudi po telefonu. Njihova številka je (063) 811-935. št. 25 - 24. junij 1982 NOVI TEDNIK - Stran 29 PROMETNE NESREČE KLJUB ZAPORNICAM NA PROGO Zapornice za železniškem prehodu na Čopovi ulici v Celju so bile spuščene, ker je iz smeri Titovega Velenja prihajal potniški vlak. Kljub temu pa je med njimi zape- ljal na progo kolesar KAREL KOLARIC, 43, iz Celja, ki ga je vlak zadel. Poškodbe so bile tako hude, da je Kolarič na kraju nesreče umrl. POŠKODOVANI TRIJE SOPOTNIKI Po lokalni cesti iz Trnovca proti Teharjem je vozil z osebnim avtomobilom RO- MAN VOZLIC, 22, iz Žalca. Zaradi prehitre vožnje ga je v desnem ostrem ovinku v Goričici zaneslo na levo ban- kino in na travnik, kjer je trčil v električni drog. Pri ne- sreči so se trije mladi sopot- niki poškodovali, škode pa je za 50.000 dinarjev. TRČIL V MOSTNO OGRAJO IVAN VERDEL, 29, Loko- vina pri Dobrni, je na cesti med Grižami in Zabukovico v levem ovinku trčil v beton- sko mostno ograjo na desni strani cestišča. Voznik se je lažje ranil, težje pa se je po- škodoval sopotnik IGOR KOPRIVNJAK. VISOKA ŠKODA Iz Laškega proti Celju je vozila tovorna kompozicija, ko je pri Debru pregorela os vagona, naloženega z železo- vo rudo, in odletela. Vagon je iztiril in kompozicija se je ustavila šele po 4 kilometrih, tako da je prav toliko poško- dovane proge. Levi tir je bU zaprt za promet 14 ur, škodo pa so ocenili na 2 milijona dinarjev. UMRL MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO Na kolesarski stezi na nad- vozu na Hudinji je ustavil voznik tovornjaka IVAN ROJNIK, 23, iz Škofje vasi in se odpravil k bližnji hiši. Za njim se je s športnim kole- som pripeljal VITODRAG VITANC, 22, iz Celja, ki je imel nekoliko sklonjeno gla- vo in je zato tovornjak spre- gledal. Z glavo se je udaril vanj, poškodbe pa so bile ta- ko hude, da je med prevo- zom v bolnišnico umrl. TOŽILSTVO V CELJU REŠILI SO 3200 PRIJAV Prednost preprečevanju gospodarskega kriminala Tri leta po uveljavitvi ustavne preobrazbe pravoso- dja je porastla aktivnost Te- meljnega javnega tožilstva v Celju. Tožilstvo je lani preje- lo več kot 3700 prijav, nere- šenih pa jih je ostalo le pri- bližno 500. Tožilstvo je tako lani dobilo za 200 več prijav kot leto poprej, nerešenih pa jih je ostalo manj, čeprav je delalo v polni kadrovski za- sedbi šele od druge polovice leta dalje, ko so na novo za- poslili še dva namestnika javnega tožilca. Ob vsem tem pa je bistve- no porastla preventivna de- javnost tožilstva, skladno s sklepi, ki jih je sprejela slo- venska skupščina. Tako se je celjsko tožilstvo kar v 134 primerih odločilo za eno izmed oblik preventivnega ukrepanja. Med te ukrepe sodijo predlogi in obvestila delovnim organizacijam, skupščinam, družbenopoli- tičnim organizacijam, sode- lovanje z inšpekcijskimi službami. Upravo za notra- nje zadeve in samoupravnim pravobranilstvom. Delavci na tožilstvu pa so se tudi uspešno vključevali v delo družbeno političnih organi- zacij. Na tožilstvu tudi ugotav- ljajo, da so vse zadeve dokaj hitro urejali. Tako so približ- no 70 odstotkov vseh zadev rešili v manj kot treh mese- cih, večino ostalih pa v času do 9 mesecev. Nerešenih je ostalo le malo zadev, pa še te večinoma zaradi težav z izve- denci in zaradi izmikanja ka- zenskemu pregonu. Prav tako so si prizadevali, da lahko občan uživa pravno varstvo čimbliže svojemu delovnemu mestu oziroma prebivališču. Tako se proble- mi rešujejo tam, kjer nasta- jajo. Kljub opravljenemu delu oziroma boljšim rezultatom kot leto poprej pa tožilci ugotavljajo, da še ne smejo biti zadovoljni. Predvsem jih čaka precej dela pri prepre- čevanju in pregonu gospo- darskega kriminala. Tako naj bi se tudi tožilstvo vklju- čilo v prizadevanja za gospo- darsko stabilizacijo. Sicer pa poglejmo posa- mezna področja dela tožil- stva. Kot kažejo statistike, so ta- tvine še vedno najpogostejša kazniva dejanja, ki jih obrav- navajo na tožilstvu. To kaže tudi na to, da družbena sa- mozaščita še vedno ni prav zaživela oziroma, da tako po- samezniki kot družba v celo- ti preslabo varujejo zasebno in družbeno premoženje. Kot ugotavljajo tožilci, je malomaren odnos do lastni- ne prisoten še posebej v de- lovnih organizacijah. Prav tako marsikje ni ustrezno or- ganizirana čuvajska služba in notranja kontrola. Tako delavci nosijo domov vse od orodja do repromateriala. Medtem ko je bilo lani manj prijav oziroma kazni- vih dejanj ogrožanja javnega prometa, pa je naraslo (tako kot tudi leta poprej) število kaznivih dejanj v zvezi z var- stvom pri delu. Lani je, na primer, bilo v vseh osmih občinah na celjskem območ- ju 46 takih delovnih nezgod, v katerih so se delavci huje poškodovali ali umrli. Tožil- ci pa menijo, da ostaja še ve- dno precej neprijavljenih de- lovnih nesreč pri zasebnih obrtnikih, velikokrat tudi za- to, ker delavci, ki se poško- dujejo, niso prijavljeni. Sicer pa tožilstvo daje pre- dnost reševanju tovrstnih za- dev, čeprav so ponavadi zelo zapletene in dolgotrajne ter zahtevajo izvedenska mne- nja. Gospodarskega kriminala je bilo lani nekaj manj kot leto poprej, tožilci pa so, gle- de na težjo gospodarsko si- tuacijo, dajali prednost reše- vanju teh zadev. Tako je ob koncu leta ostalo nerešenih samo šest zadev. Tožilstvo je v petnajstih delovnih organi- zacijah opozorilo na nepra- vilnosti pri njihovem delu ter na večjo budnost internih kontrol, saj so bili v nekate- rih primerih delavci priče kaznivih dejanj, a jih niso prijavili, še zlasti, če so bili storilci odgovorne osebe. sreCko Srot DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: po-' možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob nedeljah je dežurstvo od 12. ure do nasled- njega dne do 6. ure, ob praznikih pa od 7. do 7. ure naslednjega dne. LEKARNE CEUE Neprekinjeno dežurstvo je prevzela lekarna Center v Stane- tovi ulici, lekarna na Tomšiče- vem trgu pa je zaradi razširitve lekarne Center, zaprta. TRGOVINE v tednu od 21. do 26. junija je dežurna samopostrežba RIO v Prešernovi ulici vsak dan do 20. ure. V tednu od 28. junija do 3. julija pa bo dežurna samopo- strežba SOCA v Stanetovi ulici. OSUMLJENA ZLORABE Velenjski javni tožilec je zahteval preiskavo za 40-letnega Zvonimira Maurija iz Titovega Velenja, direktorja prodaje v Gorenju in 35-letnega Jožeta Vertačnika iz Celja, koordina- torja prodaje v isti delovni organizaciji. Oba sta utemeljeno osumljena, da sta kot odgovorni osebi zlorabljala svoj polo- žaj, da bi sebi in drugim pridobila protipravno korist. Zvonimir Mauri je utemeljeno osumljen, da je 17. decem- bra leta 1980 izročil Gavrilu Gogiču glasbeni center 201 HI- FI z dvema zvočnikoma v vrednosti 33.622,30 dinarjev brez kakršnegakoli plačila. Jože Vertačnik pa naj bi 29. decembra istega leta prav tako brez plačila izročil Karlu Sircu barvni televizor Korting 401, vreden 28.739,55 dinarjev. Oba sta svoji dejanji skušala prikriti s sestavom lažnega naloga za prenos materiala, češ da je bil glasbeni center oziroma barvni televizor prenesen v skladišče STTC Mari- bor. Obe aparaturi sta bili plačani šele potem, ko so dejanje odkrili. Javni tožilec je predlagal, da da v preiskavo svoje mnenje tudi izvedenec finančne stroke. Ta naj bi ugotovil, ali je bilo s sestavo lažnih nalogov kaznivo dejanje sploh moč prikriti. Od tega je namreč odvisna pravna kvalifikacija kaznivega dejanja. Ugotoviti bodo morali tudi, ali je bila lažna doku- mentacija sploh dostavljena v omenjeno mariborsko skladi- šče, in če je bila, kdaj. S. S. MERCATOR - JELŠA ŠMARJE PRI JELŠAH objavlja prosta dela in naloge za novi gostinski obrat »Hram« v Šmarju pri Jelšah in sicer: 1. vodje obrata 2. kuharja 3. več natakarjev 4. več drugih delavcev pri gostinskih storitvah 5. gospodarja kurjača 6. snažilke Kandidati morajo razen splošnih izpolnjevati še na- slednje pogoje: - pod 1. nižja ali srednja izobrazba gostinske ali ekonomske smeri z najmanj 3 letno prakso na odgovornejših delih v gostinstvu. - pod 2., in 3. končana poklicna šola - pod 4. in 6. končana osnovna šola - pod 5. končana osnovna šola in izpit za kurjača pod 1. stanovanje zagotovljeno. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili v roku 15 dni po objavi razpisa. O izzidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. ROJSTVA CELJE Rodilo se je 21 dečkov in 34 de- klic. LENKO Vida iz Skomarja, POD- GRAJSEK Vinko iz Zlakove in OVCAR Karolina iz Pake, GORI- CAN Ignac in EINFALT Pavla oba iz Sp. Preloge, OBRUL An- ton in Strug Karollna oba iz Slovenskih Konjic. POROKE CELJE Poročilo se je 14 parov od teh: PETEK Jožef iz Rakovcev, in LEBiC Marija iz Sv.Jungarta, MIHALINEC Otmar in CUS Zdenka oba iz Titovega Velenja, KVAS Lovro iz Celja in VID- MAR Marjeta iz Petrovč, MAHO- RlC Vladimir iz Varpolja in KUMPREJ Irma iz Radmirja, POVH Martin iz Brecljevega in DOBNIK Zlatka iz Celja, GO- GER Jaroslav Branko in RE- BERŠAK Mihaela oba iz Celja, CIGELSEK Alojz in GOJSNIK Sabina oba iz Frankolovega, SE- ŠEL Vanči in PAJTAK Apoloni- ja oba iz Laškega. LASKO - Krajevni urad RA- DEČE Poročila sta se OSOLNIK Ivan in VODISEK Olga oba iz Kre- snic. ŠMARJE PRI JELSAH Poročili so se 4 pari. SLOVENSKE KONJICE Poročili so se; PODKORIT- NIK Vitomir iz Letuša in JE- SMRTI CELJE OPRCKAL Justina, 79, Klane, POKELSEK Franc, 89, Glinsko, KROFLiC Rozalija, 70, Male Do- le, PAVLINO Ljudmila, 77, Šen- tvid pri Planini, JAMNIKAR Stanislav, 46, Lokrovec, MIR- NIK Pavel, 74, Trnovlje pri Celju, PECNIK Janez, 83, Homec, Brdo, KOVAC Roža, 79, Trnovlje pri Celju, SMOLE Anton, 30, Ce- lje, ROGL Marija, 83, Griže, HLADNIK Frančiška, 81, Ložni- ca pri Celju, KLEMEN Franjo, 85, Debro, KENDA Josipina, 83, Rožnik, Laško, VINTER Ana, 74, Dobrava, Slovenske Konjiča, PAVCNIK Marija, 68, Rečica pri Laškem, SITAR Jože, 72, Pri- hova. ŠMARJE PRI JELŠAH Umrli so: STRNAD Anton, 65, Zdole, ROM Jožefa, 91, Šmarje pri Jelšah, DRAME Marija, 78, Pustike. SLOVENSKE KONJICE Umrli so: CENC Veronika, 46, Loče, JEVSENAK Franc, 38, Kamna gora. PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE v muzeju revolucije si obiskovalci lahko ogledajo stalno razstavno zbirko vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob sredah pa tudi popoldan od 14. do 17. ure. V spodnjih razstavnih prostorih muzeja revolucije pa so občasno razstave različnih ustvarjalcev. POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure, za obisko- valce pa je zaprt ob ponedeljkih. Ogledate si lahko stalno razstavo, ki prikazuje kulturno-zgodovinske spomenike, ar- heološko razstavo in rimski lapidarij. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI v Šempetru v Sa^njski dolini sta odprta za oglede oba turistična objekta, jama Pekel, edina jama na štajerskem ob- močju z bogatim kapniškim okrasjem in Rimska nekropola, s pomembnimi spomeniki iz rimske dobe. Ogled je možen vsak dan od 8. do 18. ure. Pri obeh turističnih objektih je organizi- rana vodniška služba. KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA v Knjižnici Edvarda Kardelja bo danes otvoritev razstave za naslov Naredi sam. Razstava je v avlah osrednje stavbe na Muzejskem trgu. Ogled je možen vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce, razstava pa bo odprta do 1. septembra. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 27. junija ob 17. in 19.30 uri italijanski film Super vohljač, za matinejsko predstavo v nedeljo ob 10. uri pa bodo predvajali ameriški pustolovski film Gusar z Jamajke. LIKOVNI SALON CELJE v Likovnem salonu v Celju je bila v ponedeljek, 21. junija otvoritev razstave z naslovom Kanadski pejsaž, sedemindvaj- setih kanadskih umetnikov. Razstavo je pripravil oddelek za kulturne zadeve ministrstva za zunanje zadeve Kanade, orga- niziral pa jo je Likovni salon iz Celja. Razstava bo odprta do 3. julija. LETNO GLEDALIŠČE GRIŽE Na odru letnega gledališča v Grižah bo v soboto, 26. junija ob 20. uri predstava mariborske opere, ki se bo predstavila s celotnim, 150-članskim ansamblom v veseloigri Zdrahe na trgu. DVORANA GOLOVEC CELJE v dvorani v Golovcu bo naslednji četrtek, 1. julija ob 20. uri velika prireditev Evropa pleše. ŽALSKA NOČ - 800-LET ŽALCA v okviru praznovanja ob 800-letnici Žalca bo v soboto, 26. junija zabavna in turistična prireditev Žalska noč. Ob 17. uri, ko se bodo prireditve pričele, bo promenadni koncert mladinske godbe na pihala in nastop mažoretk na Šlandrovem trgu in Titovem trgu, ob 18. uri bo začetek za- bavne prireditve, in doskok treh padalcev na zabaviščne pro- store, ob 19. uri pa bo začetek koncertov na zabaviščnih pro- storih na Šlandrovem trgu, pri tržnici in na Titovem trgu. MUZEJI V TITOVEM VELENJU Na velenjskem gradu so odprte stalne muzejske in galerijske zbirke: Afriška zbirka prof. Františka Foita, Muzej delavskega gibanja in NOB, Galerijski zbirki Od impresionizma do danes in Perkova galerija, najdba mastodonta in makete premogov- nika. Jutri, v petek ob 19. uri otvoritev novega muzeja sloven- skih premogovnikov. SALON MEBLO V CELJU v razstavnem salonu Meblo v Vrunčevi ulici razstavljata svoja slikarska dela slikarja Niko Ignjatič in Srečko Skoberne. Razstava je odprta v času, ko salon posluje za stranke, razstavo pa si lahko ogledate do 23. julija. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA v restavraciji Pošta je vsak večer razen ponedeljka od 19.30 do 24. ure plesna glasba za goste, v kavarni hotela Donat pa je vsak dan za goste klavirski koncert od 17.30 do 24. ure. Danes ob 20. uri bo v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini zaključna akademija učencev osnovne šole iz Rogaške Slatine, jutri, v petek ob 20. uri pa bo prav tako v dvorani Zdraviliškega doma plesni turnir - tekmovanje v standardnih plesih za pokal Rogaške Slatine in ekshibicija latinskoameri- ških plesov v izvedbi najboljših plesnih parov Jugoslavije. V nedeljo, 27. junija pa na izletniški točki Bellevue tradicio- nalni piknik od 15. do 21. ure. ZDRAVILIŠČE DOBRNA v avli hotela na Dobrni je odprta prodajna razstava olj in akvarelov dr. Avguština Laha. Razstava bo odprta do 26. ju- nija. Fanes zvečer ob 19.30 uri bo v dvorani Zdraviliškega doma družabni večer, jutri v petek ob 20. uri pa bo v dvorani Zdravi- liškega doma samostojni koncert, na katerem bosta nastopila moški pevski zbor KUD Kajuh iz Dobrne in moški pevski zbor Ivan Cankar iz Celja. Za začetek poletne sezone pa bo v soboto, 26. junija ob 16. uri zabavna prireditev Kresovanje na Dobrni KINO ŠMARJE v kinodvorani v Šmarju bodo predvajali danes, 24. in v soboto, 26. junija ob 20. uri ameriško dramo Pobesneli bik, jutri, v petek ob 20. uri in v nedeljo, 27. junija ob 18. uri ameriško pustolovsko komedijo Baltimorska krogla, v sredo, 30. junija pa bodo ob 20. uri predvajali ameriško melodramo Ženski internat. POLETNE PRIREDITVE V CELJU v okviru poletnih kulturnih prireditev bo v soboto, 26. junija ob 10. uri dopoldna na Tomšičevem trgu koncert godbe na pihala iz Laškega. V sredo, 30. junija pa organizira Center za klubsko dejavnost v Celju večer ročk glasbe na Tomšičevem trgu. Na koncertu ob 18. uri bodo nastopili ansambli iz Celja. 30. stran - NOVI TEDNIK Št. 25 - 24. junij 1982 št. 25 - 24. junij 1982 NOVI TEDNIK - stran 31 NAJBOLJŠI SO! Takole pa izgledajo letošnji nagrajenci za najboljše osmošolce celjskih osnovnih šol, ko so se po končani slovesnosti v Narodnem domu v Celju zbrali na Gričku. Na svečani podelitvi nagrad je mladim slavljencem v imenu skupščine občine Celje spregovoril Janez Poklic, ki je poudaril pravilen odnos do dela, saj lahko le s takšno prizadevnostjo utrjujemo pot v prihodnost. Prireditev je popestril koncert akustične skupine Kladivo, konj in voda, za nagrado pa so najmlajšim mladincem pod pokroviteljstvom SZDL organizirali tudi piknik, ki je potekal v prijetnem in sproščenem vzdušju. No, osnovnošolci, le glejte, da se boste drugo leto tudi vi takole smehljali iz fotografije! POLONA ŽNIDARŠIC PO JUGOVZHODNI AZIJI Za drugo fahljanje živcev mi je poskrbela uslužbenka malezijske ambasade v Sin- gapurju. S pogledom na rdeč »passeport«, umazane hlače in preznojen obraz, prevzvi- šeno pove, da vize za Vzho- dno Malezijo (Sarawak, Sa- bah) ne morem dobiti. Med polurnim prerekanjem z am- basadorjem sem še zvedel, da veljam v njihovih očeh kot »ruski hipi«. Končno se PIŠE: 7 STANE ŽILNIK je malo omehčal in mi priti- snil v potni list vizo za dva tedna. To je bil poseben tip vize, ki je ni bilo možno po- daljševati. Zaradni nje sem imel kasneje še več težav. BORNEO - OTOK DIVJIH ORHIDEJ IN ORANGUTANOV Še iz osnovne šole mi je o otoku Borneu ostal nekak- šen čuden strah. Streh pred divjimi zvermi, pitoni naj bi čakali ravno name, domo- rodci so precej čudnih navad in nekateri od njih se ukvar- jajo še z ljudožersko obrtjo... In še kasneje so se od po- potnikov širile razne bolj ali manj začinjene zgodbice o nenavadnostih, ki naj bi se tam dogajale. Lanskega poletja (1981) sem se med eno in pol me- sečnim potepanjem po Bor- neu prepričal ravno na- sprotno. Otok Borneo, tretji največ- ji otok na svetu, se imenuje tudi otok divjih orhidej in orangutanov. Do nedavnega je še 80% njegove površine pokrivala gosta džungla, džungla z ogromnimi dreve- snimi velikani, bogato favno in floro. Pred nekaj leti so začela z goloseki velike goz- darske kampanje, večidel izhajajoč iz Amerike in Ja- ponske. Izsekovanja oprav- ljajo skupno z domačimi ma- lezijskimi in indonezijskimi družbami in tudi skupno s podkupljenimi ministri. Po- seke bi morali za sabo pogoz- dovati. Zato ni časa. Hitijo samo za ogromnimi dobički, kaj malo jim je mar za tla, ki jih načenja erozija. V zadnjih letih so že zabeležili spre- membo klime na otoku, pred temi gozdnimi barbari so se prisiljene umikati tudi živali. Nekatere so se sposobne pri- lagoditi na višje ležeče lege, druge pa so obsojene na bli- žajoči se konec. Ena izmed teh živalskih vrst je tudi opica orangutan, kar pomeni v jeziku Daya- kov gozdni človek. Ta opičja vrsta je bila najdena edinole še na sosednjem indonezij- skem otoku Sumatri. Orhideje so znane na zaho- du kot zelo drago eksotično cvetje. Šopki orhidej priha- jajo na tržišča z ogromnih nasadov po Jugovzhodni Aziji, kjer je za njih najideal- nejša klima. Malokomu pa je znano, da rasejo orhideje iz dreves in ne iz zemlje. V notranjosti otoka so celi pragozdovi divjih orhidej. Tam, kjer požene iz debla ve- ja in kjer se nabere dovolj prsti in mahu, poženejo dvaj- set do trideset centimetrov dolge vejice, okrašene z beli- mi in rdečimi cvetovi orhi- dej. Ponekod lahko naletiš celo na take, ki segajo celo z višine desetih metrov. Videti in poskušati dožive- ti to čudo rastlinstva je nekaj posebnega. Divje orhideje cvetijo enkrat letno in sicer v zadnjem tednu aprila. Po ve- jah se preganjajo opice, med krošnjami se spreletavajo papige in raznovrstni tropski ptiči. Otok Borneo je politično razdeljen med Malezijo in In- donezijo. Provinci Sarawak in Sabah pripadata ozemlju Malezije. Večji del otoka, imenovan Kalimanten pripa- da ozemlju Indonezije. Prebivalstvo je zelo redko naseljeno, saj pride na kva- dratni kilometer komaj de- vet ljudi. Petina je Kitajcev, druga petina Malezijcev, In- donezijcev in Indijcev. Na severu province Sabah išče v zadnjem času zatočišče vse več prebivalcev z najjužnej- ših filipinskih otokov, kjer vodijo neuradno vojno proti Markosu muslimanska in komunistična gverila. Domorodci - Dayaki, kate- rih je okoli 200 plemen, žive ob rekah v notranjosti otoka. * Po uri letenja sem iz Sin- gapurja prispel v prestolnico Sarawaka, rečno mesto Kuching. Že v zraku je dišalo, da bo tu malo spremembe od zame že nekoliko naveličanega Singapurja. Prijetno mi je bi- lo, da nisem srečal nobenega belca. Bil je pristnejši vtis, da si zares tam nekje v Ju- govzhodni Aziji, nekaj tisoč kilometrov od doma. Kot ponavadi, so mi tudi tukaj bile bolj malo mar raz- ne zgradbe in atrakcije, kate- re ti ponujajo turistični pro- spekti. Rajši se zakadim kar tja, kjer se tare največ ljudi ali se dogaja kaj posebnega. Mestni vrvež je imel tu dve podobi. V jutranjih urah vo- zijo okoliški kmetje nalože- ne čolne zelenjave in sadja na trg. Imenuje se Kuching Bazar. Ribiči pripeljejo rib in sladkovodnih rakcev. Teh je povsod zadosti. Ah so slad- kovodni ali pa morski, eni in drugi so odlični na krožniku. Zelo me je čudilo, da je bi- lo sadje tako drago za njihov standard. Novo, kar je bilo tu videti, so bili v male polivini- laste vrečke pakirani razni zdrobi, praški in druge me- šanice. Kitajska ribiška barka; od dobrega ulova ostane še kaj za posušit OHCET Samo naj še kdo reče, da med Žalcem in Ce- ljem ni sodelovanja. Zvedeli smo namreč, da se pripravlja nova ohcet: temeljna organizacija Ci- mos »celjskega« Slovenija avta naj bi se na- mreč združila s Hmezadom. Če vemo, da tu prodajajo kmetijsko mehanizacijo in avtomobi- le, zamisel niti ni tako napačna. Tako mehani- zacijo kot avtomobile rabimo v našem zelenem planu. Baje nosi celjski tozd tudi bogato balo, ki leži v podobi lokacije za novogradnjo celo v žalski občini. Ne vemo pa še, ali bo do te ohceti res prišlo ali ne. Posebno še, ker se je pojavil še en ljubi- mec, ki »ofira« okoli neveste - celjski Merx. Karl