mSSSEHGER« GLPSILO SLOUEHCEU \) PUSTRPUJI
SEPTEMBER 1988
Letošnje olimpijske igre v Seulu so po številu udeležencev do sedaj rekordne, saj se jih udeležujejo predstavniki večine držav članic mednarodnega olimpijskega komiteja. Točneje - UDELEŽENIH JE REKORDNIH 161 držav s približno 14.000 nastopajočih športnikov. Zaradi protesta pa se iger niso naprimer udeležile le Kuba, severna Koreja in še nekatere druge države. Spominjamo se, da so bile zadnje tri olimpijske igre bolj okrnjene. Leta 1976 se v kanadskem Montrealu zaradi protesta niso udeležile afriške države, leta 1980 v Moskvi v Sovjetski zvezi pa se niso udeležile Združene države Amerike in še nekatere druge zahodne države. Tako je leta 1984 Sovjetska zveza vrnila Američanom "milo za drago" in se s še nekaterimi vzhodnimi ni udeležila iger v Los Angelesu v Združenih državah Amerike.
Med ostalimi športniki se letošnjih iger udeležuje tudi 157 športnikov iz Ju-slavije in 278 športnikov iz Avstralije. Avstralija je mimogrede povedano, poleg Velike Britanije in Grčije edina država, ki seje udeležila dosedaj vseh štiriindvajsetih letnih olimpijskih iger moderne dobe od leta 1896 dalje.
Rezultati v športu so skoraj povsem stvar znanosti in stroke. Samo nadarjenost in navdih sta premalo. Potrebni so znanje, volja, nadarjenost in predvsem trdo delo. Selekcija je neusmiljena in vsako zaosta-
janje se maščuje in ga ni mogoče nadomestiti. Vsi želijo postati zmagovalci.
Pravijo, da vse manj stvari je v športu odvisno od sreče. Zgolj naključje in nasprotnikove slabosti ali napaka (ali je to res sreča) lahko le izjemoma prinesejo dobro uvrstitev. Danes in jutri nekaj velja le strokovno delo, upoštevanje sodobnih znanstvenih dosežkov, vztrajnost, discip-
lina in samodisciplina, velika volja itd. Kdor teh lastnosti nima, je skoraj neverjetno, da bi lahko uspel. Tu to velja tako za posameznika kot za športno ekipo.
Olimpijske igre vse bolj postajajo vprašanje ugleda. Gre za uvrstitev posameznika in naroda. To pa je možno le z rezulta-
ti in odličji. Biti prvi pomeni biti najboljši. Samo najboljše si svet zapolni. Oni gredo v zgodovino. To pa je tudi politična uveljavitev in žal olimpijske igre so še vedno tudi politična in ne le športna manifestacija.
Pa nasvidenje leta 1992 v Barceloni!
V.K.
Registered by Australian Post —
Publication No. VAW 1215" LETNIK XXXIII številka 9 CATEGORY A	■--
OLIMPIJSKE IGRE-1988
Pozornost športne in druge svetovne javnosti bo prav gotovo štirinajst dni usmerjena v Seul, glavno mesto Južne Koreje, kjer so se 17. septembra začele 24.1et-ne olimpijske igre moderne dobe.
Olimpijske igre so viteški boj in bitka z minutami in sekundami, metri in centimetri in hkrati tudi bitka za lepši, bojši in humanejši svet.
Kot vemo so se olimpijske igre začele že v stari Grčiji v Olimpiji (od tod tudi ime) in sicer 776.1eta pred našim štetjem pa do 394. leta našega štetja. Prirejala so se vsako četrto leto. Stari Grki so predvsem tekmovali v peteroboju, vztrajnost-nem teku, dirkah vprežnih voz itd. Pobudo za obnovitev olimpijskih iger pa je dal leta 1894 francoski zanesenjak, zgodovinar in pedagog, baron Pierre de Car-betin. Tako je bil 1896 leta ustanovljen mednarodni olimpijski komite. Olimpijske igre so nato prirejali vsake štiri leta vse do danes. Izjema je bila le 1. in 2. svetovna vojna.
Po letu 1924 pa smo dobili tudi zimske olimpijske igre.
■mESSenGER- glasilo sloueoceu u avstrbuji
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
P.O.Box 56, Rosanna, Vic. 3084 Tel.: 436 5238 Lastnik - Publisher SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185, Eltham, Vic.3095
Uredila - Edited By: Vida KODRE Upravni odbor: Peter Mandelj (administracija), Vida Kodre (tajništvo), Vasja Čuk (tehnično izoblikovanje), Jana Lavrič (knjigovodstvo in korektura), Milena Brgoč (odprava), Anica Mar-kič (dopisovanje), Sandra Krnel (english section). Redni dopisovalci: Ivan Lapuh, Helena Leber, Ivo Leber, Marijan Peršič, Derry Maddison, Anica Markič, Marijan Lauko.
Tisk — Printed By: D.&D. PRINTING
Cena izvoda-price: 2 dollars per copy Letna naročnina-annual: Australia 20.-, Overseas $ 32.00
Vaše prispevke pošljite najkasneje do 5. v mesecu. Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. Za podpisane članke odgovaija pisec sam.
Spoštovani bralci!
Ponovno nekatere od vas nadlegujemo, da poravnajo stroške naročnine najkasneje do 15.oktobra 1988. V nasprotnem primeru bomo ukrepali drugače, kar pa naj ne bi bilo zaželjeno z naše strani. Je pač že tako po ustaljenih navadah urejeno, da se za stvari, ki se jih kupi, mora tudi žal plačati.
Za kakršnekoli nejasnosti vas prosimo,da pokličete na telefonsko številko:
436 5238 ali pa pišite na naš naslov: Vestnik, P.O.Box 56, Rosanna, Victoria 3084.	l
v \ ' / / Uredništvo
PISMA BRALCEV
POMLAD
Živimo v času pomembnih dogodkov. Že to, da se je prvega septembra začel prvi dan avstralske pomladi pomeni že določene spremembe v našem organizmu in počutju. Polni smo elana in zanosa in s tem lažje premagujemo ovire ter tako rešimo manjše težave.
Tudi zvezna vlada je tako prvega septembra poskušala s spremembami zvezne ustave, ki so bile uvedene na predlog delavske stranke Boba Hawka, a žal se je zaključilo z neuspelim referendumom. Prvega oktobra smo ponovno zadolženi z volilno pravico in izbrali bomo svojo vlado.
K dogodku leta in meseca pa sodijo tudi olimpijske igre 88 v Seulu, na katerih med drugimi sodeluje tudi 157 jugoslovanskih tekmovalcev in tekmovalk in seveda vsem našim športnikom želimo predvsem dobro uvrstitev, saj smo tako kot oni sami, tudi mi z njimi ponosni.
Torej še in še. Pred sabo imamo tudi nekaj "poštenih praznikov" in sicer božični prazniki in praznovanje novega leta, kateri zahtevajo prav posebne in dolgotrajne priprave. Nekateri se tega zelo veselijo, še posebno, ker se v teh dneh srečajo z ostalimi sorodniki, večina ostalih pa se takih praznikov boje, saj gre za ta namen veliko denarja za darila, čestitke, okraševanje božičnih in novoletnih drevesc, itd. Skratka, na veselje ali pa žalost skozi to moramo.
Ob tem vas, dragi bralci — mali in veliki poslovneži vabimo, da sodelujete z objavljanjem vaših čestitk tudi v našem časopisu, saj bodo tako vaše čestitke prejeli širom po Avstraliji in celo v domovini.
Z vašim sodelovanjem boste podprli naš in vaš časopis. Vsi lahko pomislimo in si vzemimo za primer, da je časopis kot veleblagovnica, ki je lahko uspešna, če posluje z množico kupcev. Če pa kupcev ni, veleblagovnica propade in jo tako zaprejo. Tako, je veliko odvisno od števila naročnikov in vašega sodelovanja pri oglaševanju.
Upamo, da se nam boste pridružili v čimvečjem številu, dragi bralci, in od vas pričakujemo tudi, da nam boste pomagali razširiti novi krog naročnikov. Lep pozdrav.
Vida Kodre
JOŽE URBANČIC
Telefon: 465 1786 (Bus.)
850 7226 (a.h.)
KAL-C ABI IM ETS
STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd,— vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
SPECIALISTS FOR Kitchens - Vanity Units - Wardrobes - Book shelves
Če gradite novo ab pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence!
15 COMMERCIAL DRIVE, THOM ASTOWN , 3074
DRUGI O NAS - OZIROMA SAMI O SEBI
V	prejšnji številki Vestnika nas članka "Kar po domače" in "Z združenimi močmi" vabita, da presodimo glede skupnega slovenskega časopisa. Rad bi navedel nekaj svojih razmišljanj glede tega.
Slovenci v Avstraliji nismo kaj posebno navdušeni za pisanje in tudi za branje ne, a smo kljub temu lahko ponosni na to kar smo ustvarili in kar še ustvarjamo na področju pisane besede. Glede skupnega slovenskega časopisa si razlaga pač vsak po svoje. Na naslovni strani Vestnika lahko beremo: "Glasilo Slovencev v Avstraliji." Mar to res nič ne pomeni? Kaj ni to glasilo dostopno vsakomur brez ozkih vrat opredeljenosti? Zakaj je pri nekaterih zaznamovano le kot klubsko glasilo? Mar je to zgolj zavist, ker izhaja v enem naših prvih klubov v Melbournu. Znanoje, daje list neodvisno glasilo Slovencev v Avstraliji — in zakaj naj bi kot takšen posnemal smernice iz_ kakšnega drugega "skupnega časopisa". Še in še bi se lahko spraševali in našli tudi utemeljene odgovore. Težko pa bi našli rešitev, kjer bi bila koza cela in volk sit. Smo pač takšni po naravi, da ob sončnih dneh vzdihujemo za dežjem in obratno namesto, da bi bili zadovoljni s tem, kar nam pač Bog da.
In zakaj bi moral biti naš list "podoben" kakemu drugemu? To bi pomenilo, da moramo posaditi pred svojo hišo prav take rože kot jih ima sosed. Čeprav vsi vemo, da naše domače rože lahko prav tako lepo cvetijo in dišijo.
Res je, da naš Vestnik nima poklicnih novinarjev, poklicnega urednika, poklicnih dopisnikov... Je pa prav zato dokaz, koliko truda je vanj vložil preprost rojak, čeprav žal to preprosto delo ni vedno najbolj cenjeno. Prav zato, ker ga pišejo preprosti Slovenci, se ne oprijema "modernega" izrazoslovja in s tem ostaja tak kot je dostopen izseljencem v Avstraliji. Prav tako pa je spoštovan tudi v matični domovini Sloveniji.
V	kolikšni meri je Vestnik klubsko glasilo in kakšni so njegovi članki lahko presodi vsak sam. Najbrž je večini tudi znano, da je njegov lastnik SD Melbourne — in kjer je bilo drevo zasajeno ter pognalo korenine, tam naj tudi raste.
Zato, dragi rojaki, hočeš-nočeš Vestnik še nadalje ostaja "Glasilo Slovencev v Avstraliji" kot že vrsto let, saj ravno v letošnjem letu praznuje svoj 34. rojstni dan. Čestitke ob tem častitljivem jubileju z željo, da bo število ljubiteljev tega lista v prihodnje še večje. Ob tem naj omenim , da je po izdajateljskem stažu le nekaj let starejši mesečnik Misli in
oba skupaj sta si, lahko rečemo, ustvarila prav lepo starostno dobo med Slovenci v Avstraliji.
Ob vseh teh mojih razmišljanjih pa se znova in znova pojavlja vprašanje: Ali nas ta dva lista duhovno kaj bogatita in narodnostno združujeta?
Smo kaj ponosni na to, kar imamo ali pa bomo le vedno tarnali in godrnjali kaj bi lahko imeli - pa nimamo!
Ivan LAPUH
DVA SOSEDA
V	okolici mesta sta nekdaj živela dva brata, to pričajo dve stari hiši obdani z vinogradi in travniki.
Nekega dne prepove sosed sosedu rekoč: Ti ne krajšaj si poti po mojih travnikih. Tudi ti ne po mojih, mu jezno odvrne sosed nazaj.
Postavila sta si visoko ograjo, da se nista več videla. Prvi sosed je imel za sosede Italijane. Po nekaj letih so bile velike spremembe. Otroci tretjega rodu so govorili italijansko.
Drugi sosed je imel soseda Avstrijca. Tudi tam so bile spremembe. Tretjega rodu tudi stara mama že ni razumela. Slišala je: "Javol blumen štrase ziben zagen grešen ezel nikst frštejn."
Na drugi strani mesta so živeli sosedje vsa leta v slogi in velikem prijateljstvu. Tretji rod je še govoril jezik stare matere. V poletnih večerih so prepevali lepe slovenske pesmi. To je dokaz, sloga in red vzdržujejo svet. Nered in nemir pogube je vir. — To je star pregovor.
Strinjam se z idejo Jožeta Judniča in drugih, ki pišejo. Dovolj nas je Slovencev v Avstraliji in lahko bi imeli poleg verskega tiska, še en skupni slovenski časopis vseh društev in Slovencev v Avstraliji.
Športniki raznih narodov sveta skupno igrajo, tekmujejo in so prijatelji, zakaj ne bi tega posnemali tudi pisatelji? Vsak pisec je zrcalo samega sebe, posebno samorastniki, ki pišejo to kar jim narekuje srce. Pisatelji, prosim položite roko na srce in sprejmite pod svojo streho tudi samorastnike, ki niso sami krivi, da nimajo visoke šole. Nimajo univerze, a imajo dar - dar, to je ljubezen do pisanja.
V	upanju, da se bomo Slovenci na peti celini prisrčno objeli in skupno zahtevali Slovenci smo in hočemo ostati! Živel slovenski rod tu in vse povsod!
Marcela BOLE
Pty. Limited
' Quality Offset and Letterpress Printers
Creative Designers
Gold Stamping
Raised Printing
AMOTSfORD
STXFFCfC ST\ 'k!*? STVJOLEY ST
1 STÜDLEY STREET, ABBOTSFORD, MEL., VIC. 3067 PHONE: 419 1733
ZA VSE TISKARSKE ÜSLÜGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ
BLIŽNJICE DANAŠNJEGA DNE SO SPELJANE NAD OBLAKI
Jat vas kar najhitreje pripelje v Jugoslavijo na obisk k svojcem
Že preko radijskih valov radia 3EA smo imeli priložnost slišati vse točne podatke in informacije letalskih poletov in njihovih ostalih uslug. Ker se nam je po tistem oglasilo večje število zaspancev,ki so oddajo zamudili in jo le na pol slišali - oddaja je namreč v zgodnjih ponedeljkovih urah od sedmih do osmih, smo v tukajšnjem uredništvu nemudoma zaprosili za ponovne informacije na Jatovo predstavništvo, kjer so nas prisrčno sprejeli. Pogovarjali smo se z Jovanom Plavša, sedanjim regionalnim direktorjem JAT-a v Melbournu in z njihovo delavko Andrejo Česnik.
Zadnje leto je bilo za JAT (Jugoslovanski aerotransport) bistvenega pomena. Jat je praznoval dva jubileja in sicer 40-obletni-co uspešnega delovanja in 60-obletnico jugoslovanskega državnega letalstva. Kljub težkim in nenaklonjenim ekonomskim razmeram je JAT dosegel izredno dobre finančne in poslovne rezultate. Potniški in tovorni promet nenehno rasteta. Kljub veliki konkurenci ostalih letalskih prevoznikov, pa JAT ne zaostaja.
Kdaj so odhodi letal iz Melbourna?
"Jat je torej edina letalska družba, ki vas najhitreje in direktno pripelje v domovino. Iz Melbourna lahko potujete dvakrat tedensko ,to je ob sredah in nedeljah. Odhod letala je ob 15.50 popoldan, prihod v Beograd pa ob 5.uri zjutraj naslednji dan po srednjeevropskem času."
Kakšne so zveze iz Beograda?
Zveze med Beogradom in Slovenijo se zelo ugodne, ker je odhod letala za Ljubljano ob 8.55 uri zjutraj. Letalo za Maribor odleti šele zvečer, vendar se mnogi potniki odločijo tudi za zvezo preko Zagreba.
Kaj pa poleti direktno za Ljubljano'
Večina bralcev se bo verjetno spomnilo, da je imel Jat leta in leta v juniju direkten let za Ljubljano. Letos smo ga morali žal odpovedati, ker je bilo med potniki premalo zanimanja. Če se za naslednje leto pokaže dovolj povpraševanja, ga prav gotovo ne bo problem ponovno uvesti.
Slišali smo, da so zaradi prezasedenosti uvedeni dodatni leti. Kdaj pa?
Zasedenost letal iz Avstralije v Jugoslavijo je precej velika, zato so od avgusta dalje dvakrat mesečno uvedeni dodatni leti, z odhodom letala iz Melbourna ob sobotah popoldan ob 17.10 uri. Od meseca oktobra dalje pa bodo odhajala ob petkih popoldan ob istem času.
Letalo DC 10- iz tako imenovane skupine JUMBO JET, katero vas najhitreje in varno pripelje v domovino.
Datumi dodatnih letov pa so:
13. in 20. oktober 11. in 25. november 16. in 23. december
Kako je z udobnostjo v letalu?
Jat si veliko obeta tudi od novo uvedenega posebnega poslovnega razreda z 32 sedeži vrhunske kvalitete, tako imenovan ADRIATIC CLUB razred, ki bo na voljo potnikom od meseca novembra dalje.
Kdaj stopi zimski red v veljavo?
S prvim novembrom stopi v veljavo nov zimski vozni red. Mednarodni leti med Avstralijo in Jugoslavijo ostanejo nespremenjeni, za mogoče spremembe lokalnih in evropskih letov, pa se lahko obrnete na svojega potovalnega agenta, ali pa direktno na Jat-ovo poslovalnico.
Kako je z rezervacijami?
Zelo pomembno je, da določite potovanje vsaj tri mesece vnaprej ali celo dlje, in si pri tem zagotovite prostor v letalu. Ker so naša letala iz Avstralije zelo zasedena, potnikom resnično svetujemo za dokaj predčasne rezervacije.
Kdaj moramo biti na letališču?
Potnik mora biti na letališču najmanj dve uri pred odhodom letala za varnostni pregled in čekiranje prtljage ter dodelitev sedeža v letalu. Dovoljena teža prtljage po osebi je 20 kilogramov, plus 5 kilogramov osebne prtljage, ki jo lahko vzamete s seboj v letalo.
Kaj storiti v primeru zakasnitve letala?
V primeru zakasnitve letala pred začetkom potovanja, se potnike pravočasno obvesti, da pridejo kasneje na letališče. Če so že na letališču in je potrebno čakanje več ur, jim JAT preskrbi obrok hrane. V primeru prekinitve potovanja, pa seveda JAT po potrebi preskrbi tudi prenočišče in druge usluge.
Kako je s carinskimi predpisi?
Obmejne in carinske formalnosti se izvajajo v Beogradu. Ker se carinski predpisi stalno spreminjajo, vam svetujemo, da se obrnete na vašega potovalnega agenta ali pa še najboljše kar direktno na jugoslovanski konzulat v Melbournu.
Koliko časa traja potovanje?
Let traja približno 22 ur. Prvi postanek po odhodu iz Melbourna je v Singaporju. Potniki zapustijo letalo za eno uro in pol, ter tako lahko obiščejo duty free trgovine na singaporskem letališču. Naslednji postanek je v Dubaju, prihod v Beograd pa je, kot smo že omenili, ob 5.uri zjutraj.
Ali je možno potovanje prekiniti in za koliko časa?
Potovanje se lahko opravi v dveh delih z vmesnim postankom po potrebi dveh ali štirih dni v Singaporju. Pri tem pa ostane caia vozovnice nespremenjena. Dodatni so le stroški hotelskih uslug. JAT ima posebne pogodbe s štirimi singaporskimi ho-
teli, v ceno aranžmana je vključen tudi prevoz iz letališča do hotela in nazaj in poldnevni ogled Singapoija.
Kakšne so vaše usluge med potovanjem?
V letalu strežemo 5 obrokov hrane z brezalkoholnimi pijačami. Prikazujeta se tudi dva filma, eden med poletom iz Melbourna do Singaporja, drugi pa med Sin-gapoijem in Dubajem. Prav tako so možni tudi duty free nakupi in to po istih cenah kot na vmesnih postankih. Kot vse druge letalske družbe je tudi JAT vedno pripravljen pomagati otrokom, starejšim osebam	in	invalidom.
Kako je z najetjem avtomobila?
Za avstralsko tržišče imata Putnik in Hertz Rent a car posebno ugodne cene, z možnostjo najema in oddaje avtomobila, v katerem koli jugoslovanskem mestu. Tedenski ali večtedenski najem je z neomejeno kilometražo, avto pa lahko prevzamete na letališču in oddate v katerikoli poslovalnici Putnika ali Hertza. Vaša potovalna agencija vam bo najlažje pomagala z vsemi podrobnostmi in cenami.
Torej, če se odločite za potovanje z JAT-ovimi letali vam želimo prijetno in varno vožnjo. Naj povemo še to, da so potovanja z JAT-ovimi letali ena izmed najvarnejših. Letala imajo nenehno pod skrbnim in stalnim pregledom.
Vida Kodre
Med pogovorom z regionalnim direktorjem JA T-a v Melbournu	v T-ovem predstavništvu sta zaposleni tudi dve Slovenki.
Na levi: Andreja Česnik. Na desni: Mira Plesničar.
»88
Novice in zanimivosti iz domovine
DEŽ NAMOČIL ZEMLJO, PA TUDI POPLAVLJAL
Za izsušena polja ga je bilo premalo, v Novi Gorici pa je poplavljal.
Kot smo že v prejšnji številki poročali, da je v Sloveniji, pa tudi v drugih delih Jugoslavije nastopilo veliko sušno obdobje. ki je povzročilo ogromno kmetijsko izgubo pridelkov.
Tako je torej po dolgotrajni suši le padel dež, vandar ga ni bilo dovolj, da bi napojil že docela izsušeno zemljo. Preveč ga je bilo le v Novi Gorici, saj je tam povzročil nemalo nevšečnosti.
Voda je zaradi slabe kanalizacije poplavila številna pritlična stanovanja, poslovne prostore, kleti in garaže.
DVE STRANI MITINGOV
4.septembra so se v Humu v Goriških Brdih zbrali borci primorskih partizanskih enot, da bi skupaj s prebivalci najzahod-nejšega dela Jugoslavije proslavili pomembno zgodovinsko obletnico: 45-letnico zloma fišistične oblasti in množične vstaje primorskega ljudstva.
KRALJICA TERANA JE SABINA
Saj vsi dobro poznate kraški pršut in kraški tèran,kajne! Praznik terana in pršuta ostaja pravi ljudski praznik. Ze samo zaradi hrane praznik terana in pršuta kljub temu, da ga že dolgo pripravljajo po istem kopitu, tudi v resnici ostaja pravi ljudski praznik. H gostemu, težkemu teranu sodijo le prvovrstni pršut in panceta, pa ovčji in kozji sir, domače klobase, zlato zapečeni odojki in orehova potica ali štruklji, ki so ob prazniku dišali od stojnice aktiva kmečkih žena.
TRENTA, SLOVENSKA PEPELKA
Okrog 2000 ljudi se je zbralo na drugem srečanju ob dnevu Triglavskega narodnega parka, ki so ga Na Logu v Trenti pripravili Trentarji, turistično društvo Bovec in DO Triglavski narodni park Bled. Srečanje je minilo v dobri volji, ki je vsaj začasno, prikrila trpkost zaradi povojnega propadanja ter izseljevanja iz tukajšnjih krajev, izzvenelo pa je tudi kot
kar 22 zaselkov in vasi brisanih z zemljevidov, je dr. Matjaž Kmecl poudaril, da se to ne sme zgoditi.
Trenti pa mora pomagati vsa slovenska skupnost, takoj, kolikor kdo zmore, zanjo pa bi morali nameniti tudi del denarja iz obveznosti za nerazvite.
V.F. - Delo
OPERA NA VIPAVSKEM TRGU
Vipava. 4.septembra - Vipavski trg je tokrat že tretje leto zapored za en večer predstavljal operno dvorano. Številni ljubitelji opere so prišli od blizu in daleč, da bi poslušali znane glasbene poustvarjalce in umetniški ansambel Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki so na trgu izvedli Verdijev Rigoletto. Vipavsko turistično društvo, ki si že vrsto let prizadeva s sodelovanjem delovnih organizacij oživili kulturno dogajanje v svojem kraju, je torej izpolnilo obljubo, da bo tudi letos v Vipavi operna predstava. To izjemno doživetlje za ljubitelje glasbe je namreč pripravilo že za 3.julij a, vendar je takrat dež preprečil predstavo. (S.C.. foto:J.Žnidaršič).
JSPllL^C^ v
V	uvodu slavnostnega govora je obujal spomine predsednik predsedstva SRS Janez Stanovnik in ob tem poudaril, da bi morali vse svoje moči usmeriti v gospodarsko, družbeno prenovo in prenovo Zveze komunistov ter krepiti najpomembnejše funkcije federacije, torej obrambo, zunanjo politiko in enotni trg.
V	Jugoslaviji so danes priče masovnim mitingom, ki niso zgolj mitingi medsebojnega informiranja in ne le prepevanja pesmi, ampak so tudi politični pritisk, je opozoril Stanovnik.
zaobljuba, ko je dr.Matjaž Kmecl kot slavnostni govornik dej al: "Naj bi bil letošnji dan Triglavskega narodnega parka priložnost, ko naj bi vsi skupaj, vsa Slovenija, sklenili da je pozabljanja Trente konec. Celovit razvoj Trente, ki naj bi ponovno vlila že izgubljeno upanje peščici ljudi, ki še vztraja (v Trenti je nekdaj živelo 800, danes le še 117 ljudi), zato pa bo potrebna pomoč vse Slovenije. Po njegovih besedah o povojnem razvojnem zaostajanju in odhajanju ljudi s Tolminske in da bo do leta 2000
SLOVENSKI NAROD
4.september 1844 Na začetku 19. stoletja so začeli v pljevati za slovenski jezik, narod in ozemlje današnja imena. Naziv "Slovenci" in "slovenski jezik" je sicer obstajal, vendar ni bil v splošni rabi. Nemci so uporabljali za ljudi in jezik svojo staro oznako Wenden, Windischen, Wiindische Sprache. Kranjska, ki je bila od 15. stoletja naprej glavna slovenska dežela, je posodila ime jeziku in narodnosti. "Kranjci" je pomenilo toliko kot Slovenci, "kranjski jezik" je pomenilo slovenski jezik. Nekateri so uporabljali to oznako tudi za ozemlje zunaj Kranjske, drugi pa so se ustavljali na slovenski meji. Razširjena je bila tudi oblika "slovenski in kranjski jezik". Težav je bilo torej dovolj, zlasti pri nastajanju del, ki so imela vseslovensko vsebino. Linhart je izdal prvi zvezek svoje slovenske zgodovine pod naslovom: "Poskus zgodovine Kranjske in drugih južnih Slo-
Pozabljenja Trente je konec
TRENTA, 28 avgusta - Na drugem srečanju ob dnevu Triglavskega narodnega parka se ,e Na Lom, v Trenti v soboto zbralo okrog dva tisoč ljudi. Srečanje je izzvenelo kot zanhliuh» k £ T, postni govornik, dr Matjaž Kmecl: Naj 'bo letošnji din ^Zega IS ^ p^^t naj bi vsi skupaj, vsa Slovenija, sklenili, da je pozabljenja Trente konec.	pmoznost, ko
Specialist for kitchens
Heidelberg Cabinets
and vanity units Pty.Ltd.
FRANK ARNUŠ
7 Longview Crt.,Thomastown 3074
Tel.465 0263 Tel.459 7275
vanov Avstrije". Kopitar je dal dvajset let pozneje svoji slovnici naslov "Slovnica slovenskega jezika na Kranjskem". Obe ti znameniti knjigi sta izšli v nemščini. Za celotno slovensko ozemlje so začeli uporabljati besedo Slovenija šele v prvih desetletjih 19. stoletja. Sredi leta 1843 je začel izhajati tudi časopis Novice, po Vodnikovem poskusu prvi slovenski časopis. Kmalu je prevzel vlogo predstavnika slovenskih narodnih teženj in nosilca združevanja vseh Slovencev. Prva številkaNovic govori v svojem uvodnem oznanilu še pretežno o kranjskem jeziku, leto dni pozneje pa omenja že Slovence in slovenski narod. Dne ' 4. septembra 1844, ko je cesar prišel na obisk industrijske razstave, je uvodnik Novic imenoval Ljubljano "srce Slovenije". V prilogi pa je bila objavljena slavnostna pesem Jovana Veselega Koseskega, dolga pesnitev, polna retorike, " polnoglasna in doneča", kakor jo je označil Levstik, ki pa razlaga slavno preteklost Slovenije. Beseda Slovenija je postala pojem, ki ga dotlej ni bilo, skupnost slovenskega narodnega ozemlja, iz razbitih dežel je ustvarjala domovino.
LIKOVNA DELA SLOVENSKIH IZSELJENCEV V CANKARJEVEM DOMU
Kako v skupni slovenski kulturni prostor zajeti tudi slovenske likovnike, ki živijo in ustvarjajo na tujem? Eden izmed načinov je v tem. da njihova dela predstavljajo tudi domači javnosti. In tako so na pobudo Slovenske izseljenske matice odprli že drugo razstavo likovnih del slovenskih izseljencev v Cankarjevem domu. prva pa je bila prav tako v septembru že leta 1985.
Na letošnji razstavi so zastopana likovna dela osemnajstih avtorjev, med katerimi so tako akademsko izobraženi likovniki kakor tudi nekateri ljubiteljski ustvarjalci. Razstavljena dela pripadajo različnim stilnim kategorijam, od realizma do konceptualizma. po drugi strani pa so razstavljene tako slike v olju, akvareli, male plastike, reliefi kot tudi video program. Med avtorji so najštevilneje zastopani ameriški Slovenci, tudi iz druge generacije. predstavnikom ZDA pa sledijo dela naših rojakov iz Kanade. Argentine. Venezuele, Avstralije. Velike Britanije. Francije in Švedske.
Avtorji so Erika Marija Bajuk, Mark Bajuk. Boris Y. Božič,' Lillian Brulc. Tamara Burmicky, Lucille Dragovan, Bo-janka Drufovka Gelot, Tone Kobal, Paul Kos, Anton Mikuž, Anda Novak. Franc Petrič, Vlasta Radišek. Metka Škrobar, Jože Straža r, Betka Tomšič,Romana Fa-vier Zorzut in Enika Junkar Zulic.
Nekateri izmed avtorjev so sodelovali že na prvi razstavi izseljenskih likovnikov, njih del se prvikrat predstavlja slovenski javnosti, spet drugi pa so se doslej naši javnosti predstavili že s več samostojnimi razstavami (Erika Marija Bajuk, Boris Y. Božič, Stane Stražar), medtem ko številni med njimi še čakajo na celovitejšo predstavitev slovenski javnosti v domovini.
Nova razstava likovnih del slovenskih izseljencev je, kot je v ličnem a skromnem katalogu zapisal dr. Cene Avguštin, zgleden prikaz ustvarjalnih teženj naših ljudi, ki so raztreseni po mnogih državah in skoraj po vseh kontinentih.
Delo-J.P.
TANKIDS
VI HARTMAN
dress designer
8 Sulby PI., Tullamarine,3043 Tel. 330 3980
F. LIKAR NOMINEES Pty. Ltd. T.A. Ascot Moonee
RADIATOR SERVICES 560 Mt.Alexander Road, Ascot Vale
POPRAVLJAMO vsakovrstne motorne hladilnike-radiatorje Tel. 370 8279 - A.H. 337 2665
Nas Intervju
Emil Pertot
Prav gotovo se boste vprašali, zakaj smo izbrali prav Emila Pertota za to rubriko. Zakaj ne? V mesecu juliju so prav vsi časopisi, televizija in radio govorili o njem. Odločili smo se, da tudi mi v našem Vestniku povemo nekaj o njem. Emil Pertot je bil prvi pacient v Viktoriji, kateremu so presadili jetra.
Emil je dolgih pet let bolehal za cirozo jeter. Cirozo jeter vsi poznamo kot bolezen alkoholikov, vendar se ta terminologi-jauporablja tudi kot opis degeneracije jeter, ki ima lahko različne povzročitelje oziroma vzroke. Ti vzroki so lahko hepatitis, prebavne disfunkcije, prirojene abnormalnosti in še nekateri vzroki, ki medicini še niso znani. Prav Emil je bolehal za cirozo neznanega vzroka. Jetra so se mu začela sušiti. Bolezen je začela hitro napredovati. Emil je bil iz dneva v dan slabši. Zdravniki so na njem preizkušali vsa mogoča zdravila, a zaman. Pri zdravilih se je začela porojevati zamisel, da le s presaditvijo novega organa lahko rešijo življenje Emila Pertota.
Ken Hardey, kije vodil celotno operacijo, je v zgodnjih urah ponedeljka sklical svojo 20 člansko ekipo zdravnikov in medicinskih sester, ki je ob 4.30 popoldan začela eno najtežjih operacij na svetu.
"Ko so me na vozičku pripeljali do operacijske sobe, še sam sebi nisem mogel verjeti, da tako sproščen odhajam na tako velik poseg. Sama medicinska sestra, ki me je spremljala ni mogla verjeti mojemu optimizmu, še posebno je bila začudena, ko sem ji povedal zadnjo mojo željo, da bi le rad vedel, ali so vsi noži res dobro razkuženi in če je njihov sijaj res tak, kot čista deroča voda v soncu. Čutil sem, da ob takem trenutku moraš biti močan in verjeti v ljudi, ki ti hočejo pomagati."
Operacija je trajala celih 14 ur, zaključila se je ob 6.uri zjutraj naslednjega dne. Ekipa šestih zdravnikov, pod vodstvom prof. Hardeya je pričakovala, da bo lahko operacijo zaključila še do 11. ure zvečer, vendar pojavile so se nepričakovane težave,ki so operacijo podaljšale v zgodnje jutranje ure.
Za zdravnike v Austin Hospitalu je bila ta operacija velik podvig. Za njih
ROJSTVO IN OHRANITEV SLOVENSKEGA RADIA
' UVER lf
SaANW!0NUN!T
^f^^TSCHOS«^ OP	• ' v" .

k -u(Y>Ä >
WARD 8
A
yaps
o xmH5Pi.^mon -
Slika je nastala nekaj dni po operaciji. Poleg Emila PERTOTA je višja medicinska sestra, kije bila v zdravniški ekipi, kije uspešno opravila operacijo.
"Ko mi je zdravnik povedal, da mi moje življenje visi na nitki in da nimam nobene druge rešitve, kot ta, da se odločim za kirurški poseg s presaditvijo jeter, nisem niti minuto pomislil, da zdravniškega predloga ne bi sprejel. Vedel sem, da mi je smrt vedno bližje. Kljub temu, da bi bila ta operacija v Viktoriji prva in kot pravimo, bi bil jaz prvi preizkusni zajec, nisem nikoli podvomil v zdravniške sposobnosti."
Po odločitvi za to operacijo, se je za Emila začela pot vsemogočih preiskav in testov. Ko je bilo vse to opravljeno pa je bilo potrebno čakati za "prava jetra". Velikost jeter je od vsega najvežnejša, celo vrsta krvi je nepomemb-na.
Nekje, nekdo umira. Življenje se približuje koncu, tragedija se začenja, vendar nesebična ponudba - zdrava jetra nekoga, ki je morda že klinično mrtev, obljubljeno življenje nekomu, ki je obsojen na smrt zaradi bolezni jeter.
Tako so Emila Pertota v nedeljo pozno ponoči poklicali v bolnišnico. Jetra za presaditev so bila pripravljena. Profesor
je to bila prva operacija in kot smo že povedali tudi prva v Viktoriji. Dovoljenje za tako operacijo lahko izda le država. Dovoljenje za Emila Pertota je prišlo pravočasno.
Emil se je ves čas po operaciji dobro počutil, njegov organizem je tujek odlično sprejel.
"Ne morem si misliti, da sem sploh kdaj imel takšno operacijo. Moje počutje je fantastično. Po poklicu sem električist. Vedno sem rad delal, ljubil sem svoj poklic, vendar mi je bolezen opravljanje mojega poklica preprečila. Sedaj upam, da se bom spet lahko posvetil svojemu poklicu. Moje delovno mesto me še vedno čaka in zdravniki pravijo, da bo lahko spet začel normalno delati.
Emil je star 54 let, je oče dveh fantov in živi v Lower Templestowe. V Avstralijo sta z ženo prišla že leta 1956 in si tu ustvarila družino in srečno živela do prvih začetkov Emilove bolezni. Uspešen operacijski poseg, je v družino povrnil normalno življenje, polno obetajočih planov.
N.S.
Dogodek, ki se je zgodil pred petintridesetimi leti, še danes živi v spominu marsikaterega Slovenca v Avstraliji. Kajti, tistega davnega leta 1953 se je preko radijskih valov prvič oglasila slovenska beseda. Na radijski postaji 3XY v Melbournu so v sklopu "Continental Hour" zavrteli dve slovenski ljudski pesmi: Jaz sem si pa nekaj zmislil" in "Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori." Tako smo Slovenci, po tedaj še redkih slovenskih domovih, prvič po radijskih valovih poslušali nam tako drago domačo besedo. Dogodek je bil za tisti čas nekaj izrednega in je živel z nami vse do naslednjega leta, ko nas je ponovno razveselila slovenska pesem "Slovenski smo fantje pri Dravci doma", ki jo je v živo prvič na radiu v Melbournu zapel Frank Slovenec. Nekaj let kasneje pa se je slovenska beseda prvič slišala tudi na radijskih valovih radia Geelong.
Sčasoma pa se je avstralska oblast vedno bolj zavedala kako pomembni so priseljenci, ki danes ustvarjajo multinacionalno in multikulturno družbo v Avstraliji. Tako je ustanovila nov Access radio pri ABC ter preko časopisnega oglasa povabila k sodelovanju vse etniške skupine.
V marcu 1975 je SD Melbourne poslalo dva predstavnika (Marijana Persica in Ivota Lebarja) na sestanek, kjer se je oblikovala podoba novega radia. Kljub pritisku drugih številično močnejših narodnostnih skupin Jugoslavije, ki so zahteva-
le enoten jugoslovanski jezik na radiu, nam je vseeno uspelo zaorati ledino slovenski besedi na radijskih valovih v Melbournu.
Tako se je 13.maja 1975 rodila prva slovenska oddaja na radiu 3 ZZ. S to oddajo je na oddaljeni peti celini zaživela naša mala Slovenija. Dogodek je" v Vestniku zabeležila naša, žal že pokojna, slovenska mamica Minka.
V septembru istega leta pa je takratni poslanec za Riverino in poznejši minister za priseljevanje Al Grasby predlagal federalni vladi ustanovitev mnogojezičnega radijskega omrežja v Avstraliji. Kmalu nato je začela oddajati radijska postaja 3 EA - Etnie Australia. S tem smo Slovenci, v sklopu jugoslovanskega programa dobili enkrat tedensko dvourno oddajo.
Kasneje se je po dolgih pogajanjih in včasih prav burnih debatah (razpravah) etniški radijski program razdelil na jezikovne skupine. Tako smo Slovenci dobili svojo jezikovno oddajo, ki, kljub časovnim in nekaterim strukturnim spremembam, še danes obstaja.
Na koncu naj še povdarim, da gre zasluga za rojstvo in ohranitev slovenske besede na radijskih valovih v Melbournu vsem slovenskim društvom, napovedovalcem, ki so skozi pretekla leta in sedaj sodelovali in delali na radiu, ter vsem zvestim poslušalcem.
Ivo LEBER
ZARADI MAKEDONCEV SPOR MED GRKI IN AVSTRALCI
Grki so odpovedali razstavo v Avstraliji, ker bi morali v naslovu črtati besedo Makedonija.
V Grčiji se še vedno niso pomirili zaradi avstralske zahteve, naj iz naslova neke grške razstave, ki bi bila v tej državi, črtajo besedo Makedonija. Atene so zahtevo zavrnile in razstavo Nahajališča starodavne Makedonije odpovedale.
Premier Andreas Papandreu je predsedniku avstralske vlade Robertu Hawku poslal pismo, v katerem protestira zaradi takšnega stališča njegove države. Kot je poudaril predstavnik vlade v Atenah, je grški premier izrazil svoje nezadovoljstvo in protest vlade in grškega naroda zaradi nes-prejemnljive akcije avstralskega ministrstva za kulturo.
Predstavnik grške vlade Sotiris Kosto-pulus, ki je sporočil, daje Papandreu poslal Hawku protestno pismo, je dejal, da nobeni diplomatski manevri ne morejo spremeniti neizpodbitne zgodovinske resnice, da je izhodišče Makedonije grško.
Predstavnik avstralskega veleposlaniš-
tva v Atenah je izjavil, da bi bil uspeh razstave vprašljiv, če bi žalila čustva drugih skupnosti v Avstraliji, posebno slovanskih.
Opaziti je prizadevanja, da bi med grškimi izseljenci v Avstraliji organizirali protimakedonsko kampanjo. Namestnik grškega ministra za kulturo Todor Statis je Grkom, ki živijo v tej državi, poslal sporočilo, v katerem jih poziva, naj dvignejo glas proti nesprejemljivi akciji avstralskega ministra za kulturo, ki grobo žali zgodovino in resnico.
V Atenah uradno ne navajajo zakaj je avstralsko ministrstvo za kulturo zahtevalo, naj iz naslova grške razstave črtajo besedo Makedonija. Neuradno pa se go-vorinaj bi na to odločitev vplivala aktivnost tako imenovanih "slovanskih Makedoncev", ki imajo v Avstraliji velik vpliv in so menda vplivali tudi na vlado.Pri tem pa nočejo povedati, da gre za makedonsko narodnostno manjšino, ki v Avstraliji, tako kot druge manjšine, uživa vse pravice.
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
POLETI DO LJUB U ANE, TRSTA in ZAGREBA
/enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA .
Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije. in vsa strani sveta. ■
Obrnite se na nas čimpreje, da vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo!
Ne pozabit«, da je že od leta 1952 im« GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsam, ki «a odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOMI
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doneaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)

(Licence No.
30218)
Slovenci v Avstraliji
ZVRHAN LONEC
Zaradi slabe udeležbe članstva na 33. letni skupščini je odbor moral ponovno sklicati člane na preloženo sejo. Po pravilih društva je nujno potrebno, da se tega sestanka udeleži primerno število članov, v nasprotnem primeru skupščina ni sklepčna.
Zato vse člane Slovenskega društva Melbourne naprošamo, da se v bodoče teh in drugih podobnih sestankov udeležujete, če je le mogoče. Svetujemo vam, da prisluhnete poročilom, izrazite svoja mnenja in sprejmete nov odbor, ki mora biti seveda potrjen od vaše strani. Prisluhnite tudi, kaj in kako vodimo naš center-VAŠ CENTER, sicer bo ta naš hrib v kratkem končal brez gospodarja in tako razpadel. Tega pa si menda res ne želimo, saj smo garali in težko delali, da smo si ta dom zgradili. Dokler smo gradili, smo tudi v velikem številu prisostvovali na vseh različnih prireditvah. Danes pa,ko je vse dokončano in zgrajeno in imamo svoj "dom", keterega nam marsikdo zavida, pa zanimanje za sodelovanje pada.
Obiščite nas od časa do časa in pripeljite s seboj tudi prijatelje, še posebno če so druge narodnosti. S ponosom jim povejte, da smo si to zgradili sami brez kakršnekoli državne finančne pomoči. Bodimo ponosni na svojo last, kot smo ponosni na svoj narod.
Finančno vzdrževanje društva, kot vse drugo, narašča. Naraščal naj bi tudi naš dohodek, to pa brez vašega sodelovanja ni mogoče. Posijalo je sonce, pomlad je pri nas, oživela je narava, mi pa spimo. Torej podprimo trud upravnega odbora z vašo udeležbo na prireditvah kot tudi na sklicanih sestankih!!
Anica MARKlC
ZLATI JUBILEJ
S. Silvestra je luč sveta zagledala 4.9.1920 v Srednji Bistrici, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo. Srednjo šolo pa je končala v Dolni Lendavi, kjer je, zaradi velike oddaljenosti od rodnega kraja, med šolanjem tudi stanovala pri sestrah. Po končani maturi je s privoljenjem staršev zaprosila za sprejem v samostan ter 3.9.1937 postala sestra. Najprej je pet let vodila otroški vrtec, nato pa je 20 let delala kot zdravstvena delavka na Hrvaškem. Krščanska vera in dobrota pa jo je pred 22 leti pripeljala tudi med nas, saj je prišla sem s prvo skupino slovenskih sester. Tudi tu je svojo nesebično ljubezen darovala otrokom v otroškem vrtcu in delala v slovenski šoli. Že od samega začetka pa vodi tudi slovenski pevski zbor.
In tako je letos tudi med nami praznovala svoj zlati jubilej ter s slovesno mašo ponovila svojo zvestobo Bogu. Mi pa smo se ji za leta požrtvovalnega dela med nami Slovenci v Avstraliji zahvalili s skromnim programom in petjem.
Draga s.Silvestra, ob tej priliki bi se radi še enkrat zahvalili za vse dobro kar ste storili med nami in še enkrat zaželeli, da bi preživela med nami še veliko zdravih, srečnih let.
Rozi LONČAR
JUTTA - NOVA KUHARICA
Od 28. avgusta dalje imamo v kuhinji v Slovenskem društvu Melbourne zaposleno poklicno kuharico. S časom in izkušnjo se bo pokazalo, ali je to bila dobra odločitev ali ne. Trenutno smo šele v prehodni fazi in moramo vsi malo potrpeti, dokler se vse pravilno ne vpelja.
Jutta, tako je kuharici ime, je nemškega porekla. Prijavila se je na objavljen oglas v dnevnem časopisju in pri tem izkazala veliko zanimanja. Pri delu v kuhin-
ji Jutti pomagata še dve osebi. Zato, tisti, ki že dolgo niste bili na hribu, nikar ne bodite presenečeni, ko boste videli nove obraze za štedilnikom. Ne samo to, da članicam ni več potrebno dežurati, vsaj zaenkrat si je nadvse oddahnil Viktor Lampe, saj je ubogi bil zadolžen za nadlegovanje članstva, da se udeleže prostovoljnega rednega dežurstva. Verjetno bo ta sprememba vsem zelo ugajala.
Da nas nova gospodinja ne bo zapustila, moramo poskrbeti za goste. Kuhinja je odprta VSAKO NEDELJO za kosilo in večerjo od 12. ure naprej. Zaželjeno je tudi, če sporočite število gostov vnaprej na telefonsko številko 437 1226. Po dogovoru je Jutta pripravljena sprejeti tudi poroke in druge družinske slavnosti.
Seveda pri tem ne smemo pozabiti, da bo čiščenje hriba in prostorov še vedno v programu, zato bo po vsej verjetnosti upravni odbor po potrebi sklical delovno akcijo, na katero ste vabljeni v čimvečjem številu. Posebnost tega je, da po opravljenem delu sledi PIKNIK z lastno zabavo. O tem vas bomo pravočasno obvestili.
Anica MARKIČ
ZBORNIK
AVSTRALSKIH SLOVENCEV 88
Pri Slovensko-avstralskem literarno-umetniškem krožku (SALUK) v Sydneyu je pred štirimi meseci izšel Zbornik avstralskih Slovencev 88. Tistim, ki že poznajo izdajo Zbornika iz leta 1985, novega najbrž ni potrebno posebej predstavljati. Vsem ostalim pa bi s par besedami rad predstavil letošnji izvod.
Zbornik je knjiga slovenske poezije in proze, ki so jo ustvarili Slovenci v Avstraliji. Posebnost Zbornika pa je prav to, da za objavo ni pomembna izobrazba ustvarjalca, kajti v njem so enkopravno zastopani poklicni ustvarjalci kot tudi umetniki-samouki. Letošnji zbornik obsega 224 strani in je obsežnejši od izdaje iz leta 1985. Na tretji strani knjige je zapisano: "Zbornik je posvečen 200-letnici Avstralije in vsem tistim Slovencem, ki so pomagali graditi to novo deželo." Tako so v zborniku tudi teme iz javnega delovanja avstralskih Slovencev, prispevki naših mladih Slovencev ter še mnogo drugih zanimivosti. Prav tako pa
NAŠI OČETJE IN ŠE MARSIKAJ
Na praznovanje dneva očetov se nas je v Slovenskem društvu Melbourne zbralo kar lepo število.Lidija Lapuh je s pesmijo svojega očeta pozdravila goste. Temu je sledil živahen moderni ples na melodijo polke, ki so nam ga predstavile Majda Bajič, Julie Krnel, Lydia Markič, Natasha Špilar, Betty Tomšič, Geanette Urbančič pod vodstvom Magde Pišotek. Lidija Lapuh je nato na orgle izvedla venček slovenskih melodij. Takoj zatem je sledila parada "new fashion" iz modne hiše Marly se of Switzerland iz Armadah. Jana Lavrič, Marija Penca. Magda Pišotek, Natasha Kristan, Marija Volčič in še dve dekleti so nam predstavile nekaj novih modnih utrinkov za letošnjo sezono.Če mislite, da smo to točko programa uživale le ženske, se pošteno motite. Naši predragi soprogi sploh niso odmaknili oči od teh prelepih manekenk, le malce jih je zaskrbelo, koliko bi mogoče ta "šala" stala, če bi se odločili za nakup. Vsa oblačila so bila izredno modna in vrhunske kvalitete.
Pa tudi modnih trikov ni manjkalo. Le kje neki je končala tista obleka, ki si jo je Jana "pozabila" obleči.
Razpoloženi in izredno dobre volje smo se že kar lačni vrstili, da nam Jutta napolni krožnike. Na odru je med tem zadonela poskočna slovenska melodija ansambla Večerni zvon, ki je na ta dan igral brezplačno. Kar hitro nas je ta zvabil na plesišče in tako smo nadaljevali praznovanje dneva očeta, dokler ni prišel čas za domov. Poslovili smo se od prijateljev in znancev do naslednjega srečanja.
Ansamblu Večerni zvon se zahvaljujemo za brezplačno zabavo tega dne. Na zvijačo so godci zvabili na oder nekdanjo pevko te skupine, Greto Prosenik (Debelak). Čeprav že nekaj časa Greta ne poje, je pokazala, da tega talenta še ni izgubila, pa četudi se je med tem časom poročila in postala mamica. Sinček v naročju očeta, je s posebnim navdušenjem sledil petju mamice in verjetno načrtoval, kako bo tudi on nekoč zapel in zavriskal.
Anica MARKIC
Modna revija v SDM za Dan očetov.
so poleg slovenskih ustvarjalcev predstavljeni tudi nekateri avstralski mojstri pisane besede. Tako je Zbornik lahko tudi primerno darilo vsem rojakom, ki iz kakršnih koli razlogov nimajo tesnejših stikov s slovensko skupnostjo, kajti kljub nekaterim različnostim nas vseeno veže in bogati nekaj, kar je skupno vsem-pisana materina beseda.
Tako Zbornik avstralskih Slovencev 88 zasluži, da dobi svoje mesto v vsakem slovenskem domu. Cena izvoda je 10,- dolarjev, kupite pa ga lahko v vseh slovenskih društvih po Avstraliji ter pri SALUK-u v Sydneyu.
Ivan LAPUH
NEPREMAGLJIVI
Kljub muhastemu vremenu nogometaši Jadrana uspešni.
Dragi bralci! Ponovno se vam oglaša vaš športni referent. Tudi jaz sem sprevidel. da nadaljevanje s slovenskim Vest-nikom ni le šala, temveč resna in konkretna zadeva. Seveda se moramo vsi zahvaliti našemu novemu uredniku -oprostite, urednici! Tako se bomo morali v dopi-sovalnem uradu bolj potruditi za hitrejše rezultate, in ti naj bi bili posredovani bralcem bolj pogosto.
Od prejšnje številke Vestnika pa do danes so JADRANČANI odigrali že tri tekme. V prvi tekmi so fantje v belomodro-rdečih barvah srečali Melbourne University in to na domačem igrišču v Diggers Restu. Rezultat je bil neodločen. Oba moštva sta imela po tri zadetke. Torej rezultat:
DIGGERS REST : MELB.UNI. 3:3
Žal je bila tekma igrana v zelo slabem športnem duhu. Jadrančani so resnično potrebovali obe točki, le sreča ni bila nam naklonjena. Seveda pa je ob koncu dne, tudi ena točka bolj dobrodošla, kot bi se lahko zgodilo, da so gostje skoraj odnesli domov obe točki. Ne bi rad kritiziral naših nogometašev, le ne gre mi skozi mojo trdo glavo, kako lahko Jadran z lahkoto premaga moštva iz samega vrha, z nižje plasiranimi moštvi pa težave vedno nastopijo.
11. septembra smo SLOVENCI gostovali v Davtonu, kjer smo igrali proti domačemu Wheelers Hill-u. Vreme se je nekam čudno obnašalo. Vsak trenutek smo pričakovali dež, in vzdušje igralcev je bilo kar nekam potolčeno. Vendar dežja ni bilo in nadomestil ga je močan veter, ki pa je lahko tudi najboljšim igralcem odvzel sigurnost.
Tekma se je pričela v staromodnem stilu s predtekmo rezerv. Tudi rezerve so izgledale precej dobre vse do polovice drugega polčasa. Nato pa so se domačinom odprla vrata in so naše nadvse zmedene Jadrančane premagali z 4:1.
Takoj za tem se je pa začelo zelo resno. Fantje prvega moštva so se borili ne samo z zelo živahnim in agresivnim nasprotnikom, temveč tudi z muhastim vetrom. Tik pred koncem prvega polčasa je sodnik dosodil enajstmetrovko proti nam. Tako so fantje odšli v slačilnice na odmor s povešenimi glavami. Kljub nasprotnikovemu veselju, je trener JOE LOPEZ ostal priseben in skušal nekako vgnati novo energijo mišljenja v naše nogometaše. Toda vse do deset minut pred koncem tek-meje vendarle sodnik dosodil še eno enajstmetrovko in tokrat v našo korist. Kapetan ROBI PIZZO je brez napake poslal vratarja v napačen kot. Tako smo tudi iz Davtona prinesli eno točko 18. 9. - DIGGERS REST proti WAVER-LEY 4:0
Strelci: Robi Pizzo, Johnny Diamore, Peter Petrelis in še Toni Biloš. Sestava: J. Biloš (6), S.Gregorič (7), N Scutti (7), G.Ritchie (8), B.Dunat (7), R. Pizzo (8), A.Bilos (7), M.Lesnak (6), P. Petrelis (6), J.Diamore (8), E.Poklar (8). V rezervi sta bila: R.Dimaniano (5), I. Glavač (6).
Plesna skupina pod vodstvom Magde Pišotek.
AMATEUR LEAGUE
DIVISION ONE Firsts
Diggers Rest 4 Waverley Wand O Collingwood Cy 3 Hawthorn Utd 0 Balwyn Cty 6 Keilor Utd 1 Anstey Utd 1 Latrobe Uni O
Reserves
Diggers Rest 1 Waverley Wand 0 Collingwood Cy 4 Hawthorn United
Balwyn Cty 9 Keilor United 0 Anstey United 1 Latrobe Uni 1 Phillip Inst 4 Melbourne Uni 0
Mariannes TOUCH OF ELEGANCE Floral Hire
Romantic medley of 6ft to 10ft pedestals Enchanting archways with essence of spring Cloud light birdbaths Flower decor for all occasions Original high fashion Keepsakes Bridal bouquets all in high quality silks
For Appointment Call
762 9129
Phillip Inst		1 Melbourne Uni 0					
	P	W	D	L	F	A Pt	
Balw	20	15	3	2	57	25	33
Phil	21	13	3	5	55	36	29
Coll	19	13	1	5	52	28	27
N.Sub	20	11	4	5	33	24	26
Anst	18	11	2	5	39	26	24
Hawth	21	8	6	7	40	35	22
Dig R	19	7	6	6	38	27	20
Wav	20	6	3	11	30	51	15
L'rob	20	4	5	11	39	57	13
Keil	20	5	3	12	33	54	13
E'hill	21	1	7	13	32	54	9
Melb	19	1	5	13	13	47	7
	P	W D	L F A Pt	
Wav	21	14 4	3 51 32	32
Phil	21	14 3	4 58 31	31
Bal	20	10 5	5 44 22	25
Coll	19	9 5	5 42 28	23
E'Hill	21	9 4	8 47 43	22
N.Sub	20	6 7	7 37 42	19
Anst	19	6 5	8 34 36	17
Hawth	20	7 3	10 34 46	17
Latr	20	5 5	10 42 56	15
Melb	19	5 3	11 30 42	13
Dig R	20	4 5	11 28 51	13
Keil	18	5 1	12 30 53	11
To je bila ena najboljših predstavitev zmagovitega moštva. Jadrančani so napadali od začetka do konca. To nam vidno prikazuje tudi rezultat. Sicer pa bi lahko bil rezultat višji, če bi bilo več podaj v slovenskem moštvu. No, navsezadnje je ta zmaga skoraj zagotovila obstoj Jadranča-nov v Super amaterski ligi.
Rezerva je bila tokrat poražena z najvišjim rezultatom od samega začetka nogometa na Jadranu. Rezultat ni bil kaj prijeten 11:1 za goste. Pa tu končajmo in drugič pa več sreče za Rezervo?!
V 25 .kolu bodo JADRANČANI gostovali proti HAWTHORN UNITED.
Odborniki že sedaj_ vabijo vse SLOVENCE na ZAKLJUČNO TEKMO SEZONE, ki bo:
2.0KT0BRA na JADRANU kjer bomo igrali proti KEILOR UNITED. Tudi tokrat se bo leto zaključilo z že tradicionalnim pečenim pujskom. Torej se priporočajo vsem navijačem....
Derry M ADDISON
SPREHOD PO AVSTRALIJI
ČAROBNOSTI PRIRODE V SLIKAH
za zabavo. Skoraj v vseh državah pa dobiš okusno hrano. Rad bi vam povedal, da Pakistan, Sri Lanka, Singapore, Ciper imajo precej močno začinjeno hrano s curryem in tisti, ki to pekočo hrano težko prebavljate, imejte jo opoldan za kosilo, ker drugače vas bo celo noč peklo v trebuhu. Na večerjo pa pojdite v Španijo, Rusijo, Ameriko ali pa celo Avstralijo na "sea food" in spali boste bolj v miru. Vsekakor si je potrebno prej ogledati jedilnik in cene, da ne boste razočarani. Zabave in atrakcij je povsod. Veliki amfiteater, ki ima prostora za kakšnih 2000 ljudi, pa Piazzo, ki je tudi zelo velik prostor, ter Aquacade in River Stage. Najmanj en večer morate ostati do desetih zvečer, da vidite ognjemet.
Ponoči je precej hladno in temperatura pade od 7 do 10 stopinj Celzija, čez dan pa doseže le 20 do 23 stopinj. Za Melbournčane je to kar precej toplo, vendar kljub temu priporočam topel volnen pulover. Včasih celo dežni plašč prav pride, ker rado dežuje.
Nemogoče je opisati vsega, prav gotovo pa je, da je Expo razstava združila ves svet na površino nekaj hektarjev in lepo je videti kako ljudje različnih narodnosti ploskajo in pozdravljajo nastopajoče drugih narodnosti. Kitajci ali NovoGvinejci uživajo hrano jugoslovanske kuhinje. Japonci z navdušenjem gledajo smučanje v Svici, Evropejci občudujejo in zasledujejo petje in predvajanja iz pacifiških in polinezijskih otokov. Skoda, da se Expo zak-vljuči v mesecu oktobru.
Mislim tudi, da če bi priredili več takih Expo razstav, prav gotovo ne bi bilo toliko nesoglasij in vojn po svetu.
Marijan LAUKO
Še trenutna lestvica po 24.kolu:
"Mariners Cove" je atrakcija Zlate obale (Gold Coast), ki jo radi obiskujejo tako domačini kot tudi letoviščarji iz drugih delov Avstralije in sveta.
Poleg tega kompleksa trgovin, restavracij, galerij ter marine, kjer je zasidrano na stotine motornih čolnov in ladjic vseh vrst, od prekooceanskih jaht pa do beneških gondol in "banana taxijev", pritegujejo pozornost tudi najnovejši "Fisherman's Cave, "Mariner's Mirage" ter izredno luksuzni hotel "Sheraton Mirage", kjer stanejo najdražje sobe med dva do tri tisoč dolarjev na noč.
Vsi ti turistični objekti se nahajajo na koščku zemeljske ožine, imenovane "The Spit" in so od centra "Paradiža" oddaljene samo par kilometrov. Polotok z ene strani oblivajo mogočni valovi Južnega Pacifika, na drugi strani je široka laguna, j kjer se reka Nerang izliva v morje. V daljavi se vidi gorovje, poraslo z bujno, že deloma tropsko vegetacijo, in je kakor zaslon na prekrasnem odru narave. Vse to je bogata slika, ki jo je temu delu zemeljske površine poklonil največji umetnik -Stvarnik.
Kje drugje je mogoče najti bogatejši, lepši in romantičnejši umetniški navdih kot v sami naravi. In v tem prekrasnem delu prirode, ki se večji del leta koplje v zlatih sončnih žarkih, si Metka Skrobar najde motive, ki jih potem s svojo umetniško obdelavo barv prelije na platno.
V soboto, 6. avgusta 1988, je v "Vision Gallery" v "Mariner's Covu" odprla svojo samostojno razstavo slik. na kateri je širši publiki predstavila sadove svojega dela.
Številni povabljenci na otvoritvi so imeli priliko videti 63 akvarelov, kar je zadosten dokaz o dolgih urah dela, ki jih Metka prebije pred svojimi platni.
Že sami naslovi slik v katalogu pokažejo, da se je Metka sedaj s svojim čopičem posvetila predvsem naravi in da je uspela dojeti njene finese ter jih prikazati na platnu idealizirane, tako kot jih ji pač narekujejo njena čustva. Metka vidi v naravi predvsem lepoto in nam jo na
GLAS IZ SONČNE DEŽELE
Po dolgem času se spet oglašam iz naše Sončne dežele in tokrat vam opišem moje vtise o razstavi EXPO v Brisbanu.
V mesecu aprilu je bila velika otvoritev svetovne razstave Expo v Brisbanu, ki bo trajala celih šest mesecev - do oktobra. Zastopanih je več držav, med njimi tudi privatni paviljoni.
Kupil sem si tri-dnevno vstopnico. Prvi dan sem bil že pred vrati ob 9.30, to je pol ure predno se razstava odpre. Ko so se vrata odprla, množica ljudi - že nekaj sto - je vdrla proti različnim paviljonom in se postavila v vrste. Nekdo mi je povedal, da je kanadski paviljon dokaj zanimiv, zato sem kar tja stopil in čakal v vrsti. Pol ure sem čakal (dragocene pol ure!) in nato nekaj čez uro je vse skupaj trajalo, da sem si ogledal vse zanimivosti - in ura je bila kar naenkrat poldan. Kam pa na kosilo? Seveda v naš domači Jugo paviljon, kjer so nam ponudili čevapčiče in ražnjiće - kar dobra hrana, in še kar poceni. Toda moram priznati, da ni boljše domače hrane kot je v Kewju, Elthamu ali na Planinki!
Hitro ven in nemudoma v japonski paviljon. Toliko zanimivosti je na ogled, da si sploh ne smeš predolgo ogledovati posamezne stvari, ker hočeš videti in razumeti in si zapomniti zelo veliko stvari v najkrajšem času. Da, čas je zelo dragocen. In že si zaželiš sladoled, zato jo odrajžaš kar v novozelandski paviljon in seveda ogromna vrsta že spet. Čakaš in čakaš in spet izgubljaš tale dragoceni čas. Takoj za tem sem si kupil avstralski "cream", ker sem resnično hotel vedeti za razliko okusov
med temi dvemi. In ugotovil sem, da sladoled je sladoled, mogoče ima malce drugačen okus, vendar je razlika tako malenkostna, da je ni vredno omenjati. Že spet hitim proti kitajskemu paviljonu. Stemnilo se je že. Želel sem, da bi ostali do desetih zvečer, da vidim ognjemet, ampak sem bil ob sedmih že tako utrujen od vsega tega letanja, čakanja, da sem se takoj odločil za vlak in domov. Naslednji dan sem si tri-dnevno karto zamenjal za sezonsko in zdaj lepo počasi ob nedeljah ali katerikoli dan grem z vlakom na Expo. In prav gotovo si bom veliko več stvari lahko	ogledal.
Vse na Expo razstavi je zelo zanimivo. Povsod se najde nekaj, kar še nisi nikoli videl. Ves svet razstavlja. Nekateri tehniko, drugi svoje izdelke, tretji izdelke
4ln Queensland chests swell with pride everywhere you go — and for very good reason J
platnu predstavlja v nekaki sanjavi čarobnosti. Se tako enostavnim in robustnim rastlinam zna dodati svileno mehkobo, živali, celo marsikaterega odurnega pajka pa pretvoriti v pravljična bitja.
Metka, katere dela smo že lahko občudovali na razstavi na slovenskem Taboru, ki je bil letos marca v Melbournu, je sedaj našla vsebino, ki ji mnogo bolj odgovarja kot dosedanje slike pokrajin, v katerih je bilo tudi že možno zapaziti idealiziranje. Čarobni detalji narave odgovarjajo njenemu značaju, njeni spretnosti obvladanja barvnih harmonij in občutku za podrobnost. Nič zato, če je v njih mnogo bujne domišljije ter romantičnega idealiziranja. Za oko so slike prijetne, praktične kot dekor in brezhibne kot izdelek.
Poznani in strogi umetnosti kritik John Millington je v "Gold Coast Bulle-tinu" z dne 6. avgusta med drugim zapisal o Metkinem delu:"... techniques are very polished indeed and she clearly possesses complete and sophisticated mastery of all the quirks and effects of water colour paint application...."
Metka Škrobar, hčerka nekdanjega večletnega predsednika SDM Toneta Sla-
viča, s ponosom pove vsakomur, da je rojena v Sloveniji in da je kot majhen otrok prišla v Avstralijo. Studirala je v Melbournu, kjer je na Ascot Vale Teachers' Collegu dosegla učiteljsko diplomo. Po svojem prihodu v Queensland je nadaljevala svoj študij na Darling Downs Institutu, kjer se je osredotočila na umetnost. Marsikateri član SDM se bo spomnil, da je pred leti prejela naslov za Miss slovenske skupnosti.
V septembru so bile njene slike razstavljene v Cankarjevem domu v Ljubljani, skupaj z deli drugih 17 izbranih slikarjev iz inozemstva. Od leta 1982 ko seje resno pričela ukvarjati s slikarstvom, je skoraj vsako leto prejela po eno nagrado za svoje delo. Njena dela je mogoče najti v galerijah v Melbournu, Sydneyu, Brisbanu in Gold Coastu ter tudi v zasebnih zbirkah v Avstraliji in v inozemstvu.
S tem, da Metka povsod povdarja, da je po rodu iz Slovenije, tudi ona prispeva znaten delež k afirmaciji slovenstva v Avstraliji. Zato smo lahko še toliko bolj ponosni nanjo . Želimo ji še večjih uspehov na umetniški poti, ki si jo je izbrala.
Marijan PERŠIČ
PRVI SLOVENSKI TABOR AVSTRALSKIH SLOVENCEV V PLANICI
12. in 13. marec 1988
V nedeljo smo že ob šesti uri zjutraj gričeli z delom. Marljivi delavci Jože Culek, Kari Pavel, Albin Gec, Stane Mamilovič, Štefan Srnec, Milenko in mnogi drugi so zabijali in žagali, prinašali in odnašali, kajti dvorano je bilo potrebno pripraviti za razstavo.
Milena Brgoč, Meta Lenarčič, Milka Pon-grac, Anica Kodila in jaz ter več pridnih pomagačev smo pripravili razstavo del in knjig naših samorastnikov, ki je bila na ogled od devete ure dalje.
V veliki dvorani so bila razstavljena umetniška dela naših avstralsko-sloven-skih rojakov. Razstavljeno gradivo je bil dokaz, da je Slovenec priden, pošten, umen in marljiv delavec in daje takšen ostal tudi v svoji novi domovini Avstraliji. Prav tako pa so zbrana dela zakladnica, ki jo želimo ohraniti našemu bodočemu rodu.
O živahnem delu slovenskih etničnih šol, kot so Slomškova šola Kew, Slovenska šola Geelong, Slovenska šola Jadran, Planica in Slovenska šola SDM iz Eltha-ma, so nam pričali razstavljeni številni albumi teh šol. Videli smo tudi slike in kratek opis prvih študentov gimnazije slovenskega jezika (Saturday school of Modem Languages), ki že 12 let deluje pod vodstvom Education Department of Victoria. Prav tako so bile razstavljene slike in plošče prvega pevskega zbora iz Geelonga, plošča pevskega zbora "Triglav", bratov Plesničar, kvarteta"Zvon", mešanega pevskega zbora SDM, pevskega zbora "Jadran" in zbora "Glasniki"iz Kew-a. Poseben prostor je bil namenjen razstavi knjig avstralsko-slovenskih avtorjev in sicer "Kraški izlivi"Marcele Bole, "Cvet ljubezni'Tvana Lapuha, "Slovenske narodne pesmi"A.L.Cefarinove ter zgodovinska knjiga Drage Gelt "Slovenians from Earliest times". Prav tako smo občudovali izvod "Biblije" pisan in tiskan še v staroslovenskem jeziku, ki je mnogim razumljiv.
Seveda pa so bili razstavljeni tudi naši časopisi, naše pisno izročilo. To so: Vestnik, Misli in Novice, ki že več kot četrt stoletja krožijo med nami in prinašajo informacije in novice med avstralske Slovence.
Največ zanimanja pa so vzbudile čmo-bele fotografije, ki jih je zbral naš rojak —tržačan Mario Magajna. Mnoge od nas so spomnile na prve dni, ko smo se poslavljali in pripravljali za odhod v daljno, za nas lepo in novo domovino. Marsikdo pa je na sliki spoznal sebe, rojaka, znanca. Mario Magajna je ta dragoceni zgodovinski zaklad podaril SDM.
Naj omenim še dela Viki Zorzutove, Anice Kodila in Jožeta Boninija. Posebnost so bili tudi izdelki iz pradavnih časov, katere so uporabljali na odprtih ognjiščih. Za našo mladino so to bile le pravljice, a za nas pa nepozabna preteklost. Med vsemi zanimivostmi so bile tudi na ta dan "idrijske klekljarice Milka Oblak in Marija Uršič. Največ občudovalcev se je ustavljajo pri njih, saj so s svojih spretnim gibanjem rok izdelovale to naše bogastvo, ki nas spominja na naše babice in krasi naše domove.
Pripravili smo tudi likovno razstavo, ki sta jo vodili Draga Gelt in Zora Gec,
Med tem, ko smo si ogledovali in občudovali vsa razstavljena dela, pa nas je kratkočasil Lenti Lenko z izvajanjem svojih prelepih slovenskih melodij. Pridružil se mu je tudi H.Polh s svojo havajko in že je nastal duet, ki je tako vzbudil zanimanje obiskovalcev razstave. Kajti takole v duetu smo jih slišali prvič in le tipamo lahko, da ne zadnjič.
Vmes je Lidija Lapuh ponovno nastopila z recitacijo, njena mama pa je prebrala črtico "Slovenska beseda, zdravilo," ki jo je upesnil njen mož Ivan Lapuh.
Med vsem delovanjem v dvorani, zunaj na balinišču, v lovski koči, na mladinskih tekmah, ob stojnicah ter barbecueju, pa so goste na prostem zabavali muzikanti "Slovenski kvintet".Ker je bilo v nedeljo pač lepše vreme, so se plesalci vrteli kar zunaj na cementni plošči, balinarji, pa so tudi lažje vrteli krogle ob spremljavi poskočnih melodij.
Oba dneva pa so se tudi možje "St. John Ambulance" pogovarjali s prijatelji in gosti ter obenem opazovali, če bi bilo potrebno kje kaj "poflikati". In sreča, vse je bilo v najlepšem redu.
Tudi informacijski center ni bil preveč zaposlen, kajti vse je potekalo, kot je bilo v načrtu.
Pred kosilom so se zbrali v pisarni zastopniki vseh prisotnih slovenskih organizacij na Taboru, ter sklenili, da bodo v bodoče še tesneje sodelovali v prid slovenstva, ter tako pokazali, da smo vredni svoje narodnosti in bogate kulture, katero smo podedovali od naših prednikov.
Po končanih športnih tekmovanjih po pregledu bogate razstave in po zaužitju slovenskih dobrot, smo pričeli z žrebanjem srečk. Prvi dobitek je bila povratna letalska karta v Slovenijo (podarjena od Jat-a). Ne smemo pa pozabiti tudi zahvale našim dobrodelnim pokroviteljem.
Ob koncu vsega dela in veselja, smo nekateri izrekli svoje mnenje in pohvale ter uspehe Tabora tudi preko radia 3EA, kije tokrat oddajal direktno in Slovenskega kluba Planica. Tudi Izjava-Declaration vseh Slovencev v Avstraliji je bila prebrana preko radijskih valov.
nam vsem znani umetnici, saj sta svoja dela razstavljali na vseh likovnih razstavah. Slike so bile v oljnatih in vodenih barvah ter s svinčnikom. Med mladimi ustvaijalci pa so svoja dela razstavljali Igor Brgoč, Eric Gelt, Francis Gelt, Damian Pišotek, Tania in Monika Sosič. Med starejšimi oziroma odraslimi avtorji pa so bili: Tanja Brgoč, Lojzka Debevec, Lili Ea-gleston, Zora Gec, Draga Gelt, John Kodrič, Mary Ann Opelt, Magda Pišotek, Metka Škrobar in Natasha Vincent.
Pa še to! Vsa dogajanja o Taboru v Slovenskem klubu Planica v Springvalu, Viktorija v dnevih od 12.dol3.marca 88 je Štefan Srnec s svojimi snemalci(O.Ver-dnik, J.Marinič, A.Vrisk), ujel na video-trak, tako da imamo dogodke Prvega vse-slovensko-avstralskega festivala—Tabora ohranjene za spomin, zgodovino in izročilo bodočemu rodu.
Lucija Srnec.
Sasha Eric Photography
agent for Diamond Valley Prestige Car Hire
267 HIGH ST, PRESTON, 3072 480 5360
Helena Vann
FRIZERSKI IN KOZMETIČNI SALON za popolno nego vašega obraza s kozmetičnimi preparati Clarins
depilacijo • manikuro • pedikuro se priporočamo
972 Toorak Road,	Tel.:29 3788
CAMBERWEEL, 3124	29 5560
Perica Henderson Gì Assoc.
Lastnik:Stanko Penca in Gary Oder
518 Sydney Rd., Brunswick, Vic. Tel.: 387 7055
nudi poklicne usluge in nasvete v vseh vaših davčnih obveznostih
English Section
AUSTRALIAN SYMPOSIUM ON MIGRANTS FROM YUGOSLAVIA
an Account of Australia from the end of the 19th century to the Present Day.
Pravni Kotiček
Prevod :
S 1.majem 1988 je začel v Viktoriji veljati nov zakon, ki spreminja obveznosti nekaterih lastnikov hiš, ki nameravajo lete prodati. Novi zakon zadane predvsem tiste lastnike, ki so kot "owner builder" (lastnik—samograditelj) v roku zadnjih 7 let naredili na hiši kakršnekoli gradbene spremembe (npr. adaptacija ali obnova) ali pa so v roku zadnjih 7 let zgradili hišo kot "owner builder".
Z nastopom novega zakona je sedaj obvezno, da si lastnik hiše pridobi uradno potrdilo o opravljenih delih pred sklenitvijo kupo—prodajne pogodbe.
Postopek za pridobitev takega potrdila je sledeč:
1.	Ogled hiše ter vseh konstrukcijskih del mora opraviti izvedenec ustrezne stroke. ki nato izda ustrezno uradno potrdilo o opravljenih delih ( stroški takega ogleda in izdaja potrdila znašajo okrog 400 dolarjev):
2.	Housing Quarantee Fund Limited pa je potrebno plačati pristojbino v znesku 400 dolarjev.
Ustrezno potrdilo ne sme biti starejše od treh mesecev in ga je potrebno predložiti potencialnemu kupcu pred podpisom kupo-prodajne	pogodbe.
Kazni za lastnike, ki ne bodo spoštovali odločbe novega zakona, so sledeče:
1.	po House Concracts Quarantee Act-u iz leta 1987 je kršitelj lahko kaznovan z denarno kaznijo do vrednosti 10.000.-do-larjev;
2.	prav tako pa lahko potencialni kupec odstopi od sklenitve kupo—prodajne pogodbe, če mu ustrezno potrdilo ni bilo predloženo pred podpisom pogodbe.
V pomoč vsem lastnikom hiš, ki mislijo, da jih novi zakon zadane, predlagam sledeči vprašalnik:
1.	Ali nameravate prodati hišo?
Če je odgovor pritrdilen - da, preberite naslednje	vprašanje.
2.	Ali je bila vaša hiša zgrajena v roku zadnjih 7 let in ali so bili na hiši v istem roku morda opravljene kakršnekoli gradbene spremembe?
Če je odgovor pritrdilen, preberite naslednje vprašanje.
3.	Ali ste "Owner builder"? Če je odgovor - da, potem:
a)	si lahko priskrbite ustrezno publikacijo novega zakona pri Housing Quarantee Fund Limited, 478 Albert Street, East Melbourne, ali pa na telefonski številki 663 5300.
b)	si poiščite pravni nasvet pri svojem odvetniku.
(Zgoraj navedeno besedilo je zgolj informativnega značaja in kot tako ne nadomešča zakona).
Prevedla B.M.
ČESA PRAVI MOŠKI NE POČNE
PAUL WILSON, pomočnik direktorja inštituta za kriminologijo v Canberri in eden vodilnih avstralskih kriminologov, trdi, da Avstralci mnogo pogosteje pretepajo svoje žene kot pa na primer Američani ali Britanci in da je prav to po njegovem mnenju "najresnejši problem, s katerim se sooča država". Ker večina žensk nasilja ne prijavi, je težko reči, kako pogosto se to dogaja, vandar je doktor Wilson prepričan, daje naraščanje nasilja v družini najpogostejši vzrok ubojev in hudih telesnih poškodb v Avstraliji. Takšne ugotovitve je objavil na začetku državne kampanije proti nasilju v družini, za katero predlaga, naj bo njeno geslo Pravi moški ne pretepa žene". Toda iz nekaterih starejših študij je razvidno, da so Avstralke pripravljene prenašati nasilje nad sabo ali nad drugimi ženskami in da imajo ženske, starejše od petdeset let, v glavnem stereotipen pogled na žrtve nasilja, češ da "so dobile, kar so iskale". V zvezi s tem so še posebej zanimivi rezultati neke starejše raziskave, ki kažejo, da imajo avstralski moški mnogo več sočutja do žrtev ženskega spola kakor ženske.
Money Guidance
PTY.LTD.
(Licensed Securities Dealers)
Stan M.L. Penca A ASA, CPA Director
Retirement Planners Financial Planners Superannuation Consultants
On July 22 Mr.Peter Mandelj - president of C.S.O.Victoria and I went to Canberra to attend the final day's sitting of a three day symposium on the topic of 'Migrants from Yugoslavia in Australia' which was held at the Australian National University and organized by the Centre for Continuing Education.
The fact that the subject' of the seminar was entirely devoted to the study of migrants from Yugoslavia denotes a growing realization that Yugoslavia is a country of considerable complexities in its geography and population composition. Additionally it is becoming ackno-ledged that these people who have settled in Australia have done so in a manner reflective of the ethno-cultural boundaries that exist in the homeland. Thus the problems they experience and the conflicts that have periodically arisen as a result of their settlement are particularly unique.
This symposium drew contributions from a diverse range of sources. The majority of speakers were renowned academics from the ANU. However there were also some contributors present who had come from the various universities in Yugoslavia.
The topics of the papers were both general and specialized though all related directly to the theme of the symposioum. Some of the papers included: The History of the Dalmatians in Western Australia, The Main characteristics of the Serbian People's Emigration with regard to Australia, Adult Education Programs for Migrants from Yugoslavia, Settlement of Aegean Macedonia in Australia and Significant Causes of Emigration from Croatia,
Our reason for choosing Friday to attend this formal gathering was largely due to the fact that this was the day when the paper on the Slovenes in Australia was being presented. The speaker was Dr. Vladimir Klemencic, a social geographer from the Faculty of Philosophy at the University of Ljubljana. His essay titled 'Emigration from Slovenia: The Example of Australia' consisted of an outline of the causes for emigration from Slovenia and an analysis of the Slovenes in Australia — where they settled and how they have established their communities.
The visit to Canberra was conclusively a very worthwhile experience. Not only was it an opportunity to meet other individuals who have a professional interest in the people from Yugoslavia living in Australia, but it was also a chance to find out the kind of ideas and issues that are being presently generated about the Southern Slav peoples in this county and the way adjusted to their new homeland. It was interesting to note that the term 'Yugoslav' was always used with caution. We found itreassuringto hear that the Slovenes were consistently treated as a distinct ethnic group rather than being grouped together with the other Southern Slav groups as so often occurs. The only unfortunate incident that we encountered was in the presence of one individual among the audience who felt the constant need to use this symposium as a means of repeatedly reiterating his community's political grievances. Consequently it is these kind of people who give the overall Yugoslav communities a bad name in this country.
Irena BIRSA-SKOFIC
(euro)
proudly presents its Bicentennial rocking chair "CAPTAIN COOK"

A special limited edition collector's item - individually handcrafted from legendary Alpine Beech Tree. Each is engraved with the magic 200. Each has a signed certificate of authenticity and carries a priceless metal plate with serial number. Licensed by The Australian Authority.
Gugalnik predstavlja svojevrsten prispevek slovenske lesne industrije k praznovanju 200 letnice Avstralije. Zaradi omejene proizvedene količine (vsak izdelek je oštevilčen in potemtakem unikat) in zgodovinskega obeležja, bo za vas in vaše potomce neprecenljive vrednosti.
Poleg zbirateljske vrednosti ima gugalnik seveda tudi veliko uporabno vrednost, saj se lahko na njem sproščeno spočijete po napornem dnevu.
Masiven izgled, skladnost linij ter mehkoba hrastove izvedbe mu dajeta poseben čar, zato ga lahko kot samostojen del stanovanjske opreme postavite v vsak prostor, k vašemu pohištvu.
V Euru smo se odločili, da damo članom slovenske skupnosti poseben POPUST in jim omogočimo izjemno UGODEN NAKUP, Ne zamudite te enkratne priložnosti. Pokličite nas na telefon:
7641900 - Cveto Stantič, Managing Director ali obiščite naš novi razstavni prostor:
3 Dalmore Drive, SCORESBY 3179.
At EURO we are so confident in the longevity of our products that we back each one with the Exclusive Euro Ten Year Guarantee.
This rocker is an EXCEPTION - it can last till the next Bicentenary...
OBLIGATIONS UNDER THE HOUSE CONCTRACTS QUARANTEE ACT1987
On 1st May 1988, new laws were introduced in Victoria which change the obligation of certain Vendors' (the "owner" of a house) who are intending to sell proprety.
if you were the "owner builder" of a house or have made improvements (including renovations or additions) to your house within the last 7 years and are now considering selling your house it may be in your interests to take note of these changes.
It is now necessary before entering into a Concract of Sale to ensure that a guarantee for the workmanship of the construction or improvements is in effect. In order to obtain a guarantee, by an owner—builder, it is necessary to:
1.	have your home inspected by an authorised company which will issue a report as to any defects relating to the construction or improvements (the estimated cost of such a report is $400.00); and
2.	pay a fee of $400.00 to the Housing Guarantee Fund Limited.
The report referred to in (1) must be obtained within 3months before entering of a Concract of Sale and must be given to teh prospective Purchaser ("the buyer") before he or she signs the Concract. If you do not comply with these requirements there is a two—fold penalty:
1.	You will have committed an offence under the House Concrats Guarantee Act 1987 and will be liable to a fine of up to $ 10,000.00; and
2.	The Purchaser may decide to withdraw from the Concract of Sale, where the necessary report was not provided to the Purchaser before he or she signed the Concract.
If you consider you may be affected by these new requirements the following checklist may be of some assistance.
(i)	Are you planning to sell your house? If yes, go to Question (ii).
(ii)	Was your house build within the last 7 years or did you make any improvements to your house including renovations or additions within the last 7 years?
If yes, go to Question (iii).
(iii)Were	you the "owner-builder"? If yes —
a)	obtain an information kit from the Housing Guarantee Fund Limited at 478 Albert Street,East Melb.or
by tel.: 663 5300.
b)	seek legal advice from your Solicitor.
(Readers please note that this article is intended only to be an informative narrative and any information supplied should not be taken out of context or considered to be legal advice).
Yanja Lesnjak Srkulj
. EURO INTERNATIONAL PTY.LTD. Subsidiary of Slovenijales Ljubljana
VESTNIK SEPTEMBER 1988 - 9-
Literarni h
MISEL, SPOMIN, ILUZIJA, REALNOST ???
SVET IMA BODICE
Leta tečejo in s časom se spreminja svet okoli nas. Okolje, v katerem živimo, ustvarjamo, ljubimo ali le životarimo, je iz dneva v dan drugačno. Nekaterim izmed nas vsak dan, mesec ali leto prinese veliko sprememb, kijih ustvarjajo načrtovani ali pa popolnoma nepričakovani dogodki. Na drugi strani so med nami ljudje, ki jim novi dan, mesec ali leto za letom ne pomeni ničesar drugega kot le spremembo datuma na koledarju ali pa še tega ne. Tako kot so med nami sanjajoča bitja, ki jih iluzija spremlja na vsakem koraku, istočasno štejemo v naše vrste ljudi popolnega realizma.
Nekoč so temu rekli, da imajo prvi glavo v oblakih, drugi pa trdno stojijo na tleh. Vem, da mi je oče svetoval pametno izbiro, toda to je bilo že davno, v tistih rosnih mladih dneh, ko sem le bolj slabo prisluhnila dobrim nasvetom... Končno pa sem bila tudi že velika "punca". Tako sem se pri sedemnajstih letih odločila, da na povabilo svoje tete, sama odpotujem čez veliko lužo, v deželo mojih sanj.
Od tistega trenutka dalje sem samo še izpolnila šolske in poklicne obveznosti, nato pa se s kovčkom polnim iluzij in podarjenim "funtom" poslovila od vseh in vsega do tedaj pomembnega v mojem življenju. Me je bilo strah? - se sprašujem. Kje pa, saj sem vedela, da me pol vodi v končni pristan magične idealnosti in blagostanja, tako da sem še tisti edini "funt" ponudila postrežku ob izhodu iz ladje.
Kje sem takrat pomislila, da ima svet bodice, vsakovrstno orožje, ki ti počasi razkrije razliko med fantazijo in realnostjo. Potrebna mi je bila tridesetletna univerza življenja, da sem le nekako, čeprav morda hvala bogu nepopolno, pokukala iz oblakov iluzij in stopila z eno nogo na realna tla.
Morda pa se počasi le spominjam očetovega nasveta...
Helena LEBER
Sedim, gledam v daljavo na horizont,
vidim zlatordeče sončne žarke, ki se izgubljajo za oblaki
in m mirno morsko gladino pada čudoviti lesk.
Okolje počasi obliva mrak -
jutri bo napočil novi dan!
Kaj nam bo prinesel???
Heleia LEBER
OD AVSTRALSKIH DOMORODCEV DO MULTIKULTURNE DRUŽBE
Ob 200Aetnici začetka naseljevanja Avstralije
nadaljevanje
Do leta 1960 je I.C.E.M. (International Commite for European Migrants) pripeljala v Avstralijo tudi 25660 Jugoslovanov, ki so večinoma ilegalno prestopili jugoslovansko mejo ter se prijavili v zbirnih begunskih centrih v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Kot fizični delavci so se zaposlili v tovarnah, v vinogradih Viktorije in Južne Avstralije. Avstralci so jih imenovali "Slavs ", kar je še danes v veljavi.
Po podatkih štetja prebivalstva iz leta 1961 je v Avstraliji živelo 10,5 milijonov ljudi, od tega (če ne upoštevamo Britancev) največ Italijanov, Nemcev, Grkov, Poljakov, Jugoslovanov (leta 1961 — 50.000, leta 1966 pa že 71.277), Madžarov, Avstrijcev, Latvijcev, Rusov, Ukrajincev in 8 odstotkov neevropejcev. Razumljivo je, da je takšna narodnostna struktura pričela razbijati homogen britanski videz avstralske družbe.
V naslednjem desetletju, to je v šestdesetih letih, je avstralska vlada pričela sprejemati poleg nekvalificiranega predvsem kvalificiran evropski in neevropski kader. Tujcem je olajšala pridobitev avstralskega državljanstva, ki so ga lahko dobili že po petih letih bivanja na avstralski celini, s čimer si je hotela zagotoviti čimveč stalno naseljenega prebivalstva. Še dodaten vir nove delovne sile pa se je sprostil po letu 1965, ko so delavcem na začasnem delu v Evropi potekle delovne pogodbe. Večina med njimi se ni vrnila na svoje domove in tako je v Avstralijo prišlo letno povprečno po 100.000 največ grških, italijanskih in jugoslovanskih emigrantov. V tem obdobju se je sprostilo tudi vseljevanje Azijcev (predvsem prebivalcev Hong Konga in Indije).
Vso to pisano množico ljudi je bilo treba čimhitreje asimilirati. S tem namenom so širom po Avstraliji organizirali brezplačne tečaje angleškega jezika. Vendar to še ni zadoščalo, da bi tu-
Napisala BREDA ČEBULJ-SAJKO
jec lahko v najkrajšem času postal tudi Avstralec, kar je bil takrat poglavitni cilj avstralske emigracijske politike. Tako v mestih kakor tudi na kmetijskih območjih so se pripradniki določene etnične skupine ponavadi naseljevali skupaj in na ta način ohranjali svojo kulturo, jezik in način življenja. Postavili so si trgovine, cerkve, šole, društva; ulice so dobile etnično obeležje svojih prebivalcev. To je bilo v tem obdobju še zlasti značilno za južne Evropejce, ki so se naseljevali v zahodnih - revnejših predelih mest, tako imenovanih "semi-slum areas" (znano naselje Makedoncev v Wollon-gongu, Srbov v Newcastlu). Takšna koncentracija posameznih etničnih skupin v določenih delih mest je njihovo asimilacijo zgolj otežkočala.
V zadnjem obdobju, ki ga še obravnavamo, to je med leti 1970-80, je Avstralija zaradi povečane brezposelnosti začela omejevati letno število prihajajočih. Sprejemala je predvsem begunce iz Libanona, Malezije, Taiwana, Cipra, Vietnama, Indokine, itd., kakor ji to še danes določa mednarodno pravo. Na splošno pa so v etnični sestavi prebivalstva še vedno prevladovali Britanci, ki so skupaj s severnimi Evropejci predstavljali nekakšne "brain" (možgane) Avstralije. V nasprotju z njimi so priseljence iz južne in vzhodne Evrope ter ostalih delov sveta smatrali za "muscles" (mišice). Mednje še danes sodijo poleg Italijanov in Grkov tudi Jugoslovani. Številke o tem, koliko jih je leta 1980 živelo v Avstraliji, so zelo različne, gibljejo pa se med 260.000 in 370.000. Med njimi je bilo največ Hrvatov,nato Makedoncev, Srbov, Bosancev, Herce-govcev, Slovencev in Črnogorcev. V tem času so se naseljevali predvsem v večjih industrijskih mestih in ob na-
Danijela Hlis-Thirion
MY CHAINS
I am questioning, somehow accusingly, why the clouds are so free while I, in the heavy chains of everyday struggles of career woman barely manage to survive!
I sit on the beach angry and pensive I envy the strenght of the surf and its endless travels compared to my programmed existence, it is pure paradise!
How days can come in
same colours and shapes,
traffic, telephone,
meetings, strikes,
fears, so few joys,
work, work, climb, strive,
hurry to a diner,
can you dance tonight, love?
like a soft weed I entrust the wind of life to bend me, left, right, down, up the hill of this beautiful career.
Allowing the chains of my ambition
to entangle me more
and more,
into a spider's web
called self destruction,
a prisoner of man made existence...
until, one morning, the sea breeze, like in fairy tales brings me a house a husband and three kids, and the chains of the career woman may be replaced with a chain of daisies for a wife and a mother. Until then, I bend under my chains... Aren't all chains just the same?
No Tomorrows, Mother
You don't care:
your tired eyes so sombre, your look solicitous Yet, you no longer care!
He has maculated me,
me, your spring flower,
his mature desire consumed the honey
of your little girl,
mother, can you ever forgive
Australia for what it did to me?
With this nugget in my throat I shall run away to Sydney, a replica of the Beatles song. Will you cry for all lost tomorrows? And our Greek Islands, and the shame, mother?
Closing the gate I feel no pain, I mingle with the night and no goodbye; I leave you to your principles: like in old times, I should have stayed pure, like in your times, I should just exist and endure.
Mother, if the distaste of me is all you can now feel, if my seventeen years are but a waste of your 'love', then do not grieve, mother,
we had nothing to lose!
hajališčih dragih kamnov, v manjših skupinah pa so živeli še v ostalih predelih celine. Po svojih kvalifikacijah so večinoma ostali nekvalificirani delavci, zaposleni pretežno v težki industriji, ladjedelništvu, pri komunalnih storitvah, gradbeništvu, poljedelstvu.
Sedemdeseta leta so prinesla novo obdobje v avstralski imigracijski politiki. Anglosaksonsko, predvsem britansko prebivalstvo se je moralo soočiti z neizbežnim dejstvom, da je dežela etnično pluralistična in da se njeno neangleš-ko prebivalstvo ne bo moglo nikoli popolnoma asimilirati, vključiti v novo o-kolje. To spoznanje je pripeljalo do uvedbe multikulturalizma. V teh letih so avstralske oblasti uzakonile svobodno izražanje nacionalne, verske in politične pripadnosti vsakega svojega prebivalca, kar se je odražalo v naglem porastu števila etničnih organizacij, društev, šol, cerkva. Ustanovljeni sta bili etnična televizija in radio. V uslužnostnih dejavnostih so začela zaposlovati polilingvistične socialne delavce, formirali so prevajalske službe za pomoč neangleško govorečim osebam. "Old Australians" so dobili možnost pobliže spoznati izvor, kulturo, zgodovino, tradicijo novih Avstralcev na njihovih vsakoletnih etničnih prireditvah. Njihov vpliv je postal čedalje bolj navzoč tudi v
prehrani, ki se je iz tradicionalno angleške spremenila v mešanico različnih narodnih jedi: danes so na ulicah prodajalne "Greek Food", "Italian Food".
Food".... (food-hrana), v trgovinah začeli prodajati italijanske špagete, grške sou-vlakije, jugoslovanske čevapčiče ipd. Podobni pokazatelji strpnosti in sprejemanja kulture novih priseljencev so se pokazali še na drugih področjih načina življenja sodobnih Avstralcev. Še zlasti se je povečala raznolikost ver (naraslo je število katoličanov, luterancev, pravoslavcev, muslimanov). Vpliv med starejšimi in mlajšimi priseljenci pa ni potekal le v eni smeri. Življenje v visoko urbanizirani družbi z visokim življenjskim standardom je prineslo novim prebivalcev, ki so se izselili iz večinoma kmečkega okolja, vrsto sprememb v njihovem tradicionalnem življenju. Postopoma so pričele razpadati velike družine, močno se je spremenil njihov način oblačenja, tudi prehranjevanja, sprejeli so nove delovne navade. Kot posledica mešanja svojega izvirnega jezika in angleščine se je izoblikoval svojstven način izražanja. Nenazadnje je življenje v tujimi prineslo izseljencem domotožje, bolj ali manj stalno navzoč občutek, ki ga pred izselitvijo v tolikšni meri niso poznali. Prav tako se je spremenil in razširil njihov svetovni nazor.
Avstralija danes, v osemdesetih letih še naprej močno podpira razvoj multikulturalizma, etničnega pluralizma in demokratičnosti med vsemi etničnimi skupinami, ki sestavljajo avstralsko populacijo, katere glavni vir naraščanja so še vedno novi priseljenci.
Konec
Zdravniški kotiček
ČESEN ZA VSAK DAN
"Kjer česen goje, od tam bolezni beže!" pravi stari pregovor.
Sicer pa je česen že dolgo cenjen in poznan kot dobro domače zdravilo za mnoge bolezni. Česen so uporabljali že od nekdaj, priporočali so ga že stari zdravniki in tudi v novejšem času mu nihče ne odreka vrednosti. Se celo več: česen prehaja iz ljudske medicine in uporabe kot dišavnice pri kuhi v priznano zdravilo.
Česen ima v čebulicah posebno snov allin. Ta se z delovanjem posebne kvasine spremeni v alicin, ki daje česnu svojevrsten in močan duh. Česen ima v sebi tudi še glukozo, fruktozo, saharozo, pek-tine, proteice, fitosterine, encime in kvasine, železo, kalcij, fosfor in posebno še žveplo. Bogat je tudi z vitamini A, B, C. V sebi ima torej kar precej koristnih snovi.
Redno uživanje česna obvaruje človeka mnogih bolezenskih težav, ga krepi in varuje zlasti pred mnogimi nalezljivimi boleznimi. Prav česnu pripisujejo, da so ljudje, ki ga jedo, zdravi in vitalni, da dočakajo visoko starost.
Da dobi telo potrebno količino zdravilnih snovi iz česna, je dovolj, če pojemo večji strok česna na dan. Seveda pa s časnom ne smemo pretiravati, ker velike količine lahko vplivajo tudi škodljivo-.povzročaj o vnetja želodčne in črevesne sluznice, pa tudi krvavitve iz žil lasnic.
Česen po novejših raziskavah znižuje količino holesterola v krvi ter preprečuje nastajanje krvnih strdkov in tudi maščobnih oblog ob stenah žil. Zato priporočajo uživanje česna pri poapnenju žil, arteriosklerozi. Česen pa tudi delno znižuje visok krvni pritisk.
Česen je znan kot odličen baktericid in antiseptik, torej uničuje drobnoživke in jim ovira razvoj. Če s česnom ne pretiravamo, nam uživanje poživlja prebavo, utrjuje črevesno sluznico, pospešuje gibanje črevesja in preganja vetrove. Njegova največja moč pa je v tem, da preprečuje rast in razvoj gnilobnih drobnoživk v črevesju, ki povzročajo številne bolezenske težave. Zato je česen dobro zdravilo pri vnetju črevesne sluznice,ki nastane zaradi okužbe npr. z grižo, tifusom, paratifusom, kolero in tudi črevesno je-tiko. Znano je tudi, da s česnom lahko odstranimo črevesne zajedalce, gliste in podančice; česen jih ohromi in jih tako lažje izločimo iz črevesja.
Česen je dobro naravno zdravilo tudi pri pljučnici, pri vnetju sapnic, pa tudi drugih gripoznih obolenjih. S svojo antibiotično močjo tudi tukaj uničuje drobnoživke, ki povzročajo vnetja, pospešuje pa pri tem izkašljevanje in znižuje telesno temperaturo. Tako Kitajci dajejo pri bronhitisu večje količine česna, kar naj bi očistilo bronhije.
Odkrili so tudi, da med narodi, ki uživajo veliko česna in čebule, ni dosti raka, kar bi kazalo na to, da uživanje česna in čebule zmanjšuje nevarnost pred rakastimi obolenji.
Mnoge odvrača od uživanja česna njegov, za nekatere neprijeten duh. Tega pa je težko odstraniti, posebno še snovi, ki povzročajo neprijeten duh, tiste, ki delujejo zdravilno. Pri tem si lahko vsaj nekoliko pomagamo, če pojemo potem, ko smo jedli česen, nekaj zrn kave. Manj se čuti česnov duh, če jemo česen, pomešan s surovim kislim zeljem, ki je posebno še sedaj v zimskem času, odlična solata, posebno še, če ga malce zabelimo z oljem in mu dodamo nekaj zrne kumine.
MARKIC NOMINEES
za vsa zidarska dela
16 Hamilton Drive, Ringwood, Tel. 876 3023
Taka solata temeljito očisti črevesje in pomaga pri zaprtju, ki je v zimskem času še posebno pogostna težava, ki tare marsikoga. Kislo zelje ima v sebi poleg kislin, ki dobro deluje na prebavo, tudi še dosti balastnih snovi, ki napolnijo črevesje in tako pospešijo prebavo.
Česen pa je pri kuhi tudi zelo uporabljana začimba. Tako niso brez stroka česna zelena solata, razne mesne juhe, zelenjavne juhe, golaž, jedi iz zmletega mesa, razne pečenke, jedi iz divjačine in perutnine, brez česna ni kmečkih suhih klobas in salam, prekajenega mesa, ker je česen dober in naraven konzervans, ki poleg tega daje jedem še dober okus. Česen, pomešan s svežim sesekljanim peter-šiljem se odlično poda pečenim ribam, posebno še če oboje malo popražimo v maščobi, olju. Brez česna ni dobre kmečke zaseke, ki služi za namaz in za zabelo.
Kuharski nasveti
MARMELADA ZA ORGANIZEM
Marmelada kot namaz na jutranji kruh ob mleku ali kavi je skoraj v vsem razvitem svetu pravi hit. Verjetno tudi zato, ker je tako okusna in dobro tekne. Pri tem pa komajda kdo pomisli, da ima tudi velik zdravstveni učinek. Strokovnjaki vedo: v marmeladi je zelo veliko življenjsko pomembnih mineralnih snovi in elementov, ki jih vsebujejo različne vrste sadja, predvsem pa magnezij, kalcij, kalij, železo, baker, fosfor, cink in ein. Z marmelado pridejo te snovi hitro in brez "stranskih učinkov" v telo.
To pa pomeni: s premišljeno uporabo določenih vrst marmelade lahko organizem krepimo, varujemo in nanj pozitivno vplivamo.
- Marelična marmelada pomaga proti jutranji slabosti, prebavnim motnjam in proti nečisti koži.
-	Hruškova marmelada lajša bolečine v meni, razstruplja črevo, ga krei po preboleli črevesni gripi in tudi olajšuje trdovratne revmatične bolečine.
-	Malinova marm elada izboljšuje prebavo in lajša težave z žolčom.
-	Pomarančna marmelada na splošno krepi obrambne moči telesa.
-	Češpljeva marmelada spodbuja delovanje jeter in ledvic
-	Kosmuljeva marmelada je zelo koristna, če smo zaprti.
-	Jagodna marmelada nev tralizira črevesne strupe in koristi tvorjenju krvi.
-	Breskova marmelada prežene rahle depresije, nas osveži in lajša bolečine v sklepih in mišicah.
PRIREDITVE NA JADRANU Slovenski primorski socialni klub
15.10.	Letni ples—Izbira lepotice Jadrana
Igra Slovenski kvintet 29. in 30.10.	Otvoritev novega pokritega balinišča
V soboto zvečer ples V nedeljo nadaljevanje tekmovanj v balinanju
12.11.	Ples s podelitvami pokalov nogometašem
Igra Slovenski kvintet
26.12.	Štefanovanje
Igra Kristal
31.12.	Silvestrovanje
Igra Slovenski kvintet
Izkoristite to priliko in nas obiščite na Jadranu 15.oktobra, ko bomo izbirali najlepše dekle. Hrane in pijače bo dovolj! Zavrteli se boste ob domači pesmi in dobre volje ne bo zmanjkalo. Torej, vljudno vabljeni!
Sporočilo smo prejeli, da je 17. in 18. septembra potekalo balinarsko tekmovanje za Albury Carneval. Moštvo slo-
venskega društva Melbourne je odneslo prvo mesto. To so bili Jože Urbančič, Stojan Može in Miro Kastelic. Ostalih podatkov o uvrstitvi žal nimamo.
ZAČETNIK
-Ja, kaj pa delaš?! Si znorel? Spusti to kuro!
— Pa saj v kuharski knjigi piše, da je treba kokoš eno uro dušiti...
A.&E. RODILA
CONSTRUCTION PTY.LTD.
66 Millicent Ave, Bulleen Tel.850 8658
PA ŠE ZADNJE NOVICE
Na letni skupščini Slovenskega društva Melbourne, ki je bila 25.septembra 1988 so izvolili nove člane v odbor. In sicer:
Frank Prosenik Karl Beve
za predsednika za podpredsednika za namestnika podpred.
za tajnico za blagajnika za pomoč.blagaj. za namest.blagaj
Max Hartman iunior
Tanja Markič Ciril Čampelj Kevin Hervatin Helena Trinnick
Ostali člani v odboru pa so: Anton Ober star (lovska sekcija), Anica Markič (balinarska sekcija), John Hartman, Tone Tomšič, Milena Brgoč, Eddy Zorzut.
Jugoslovanski Aerotransport
VSAKO SREDO IN NEDELJO V JUGOSLAVIJO
Odhod iz Sydneyaje ob 13.15-Prihod v Beograd je ob 5.00 nasledki dan Odhod iz MELBOURNAje ob 15.50-Prihod v Beograd je ob 5.00 naslednji dan
V ČASU OD SEPTEMBRA DO DECEMBRA 1988.
DVA DODATNA LETA MESEČNO
Za vse dodatne informacije se obrnite na vašo potovalno agencijo ali pa na:
124 Exhibition St. Melbourne, Vic. Tfl. 03/654-6011. 654-6524
130 Philip St. SYDNEY 111 St George s Terrace 247 Adelaide St. Tel. 02/221-2199	PERTH, W.A. 6000	BRISBANE, Qld.
I 02/221-2899	Tel. 09/322-2932	Tel. 070/229-7660
NOVO NOVO NOVO
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
vljudno vabi člane in prijatelje na
BALINARSKI PLES
ki bo v soboto 8.oktobra 1988 s pričetkom ob 19.30 v klubski dvorani — 82 Ingrams Rd. Research
Med plesom bo podelitev pokalov. Za rezervacijo pa pokličite:
Maks Hartman 850 4090 Anica Markič 876 3023
ADVOKATI MORGAN,VUKADINOVIC, JOCKEL
Barristers and Solicitors
96 Charles St., Footscray 3011, Vic. Tel. 689-7088 Shop 7/5O-54 Robinson St. JDandenong 3175, Tel. 793-1955
Na nas se lahko obrnete s polnim zaupanjem v zvezi z: nakupi in prodaja hiš ( omogočimo brezplačne testamente od kupo-prodaje hiš), razne tožbe, pritožbe, zakonske ločitve, nesreče, zagovori na sodišču, itd.
Med drugim lahko pomagamo pri stalni naselitvi v Avstraliji, seveda v kolikor je mogoče, ker migracijski zakon in politiko dobro poznamo. Obrnite se na nas s polnim zaupanjem!
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONÀSH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 31 1 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv.: 336 7171
Sroji k svojim !
ROJAKI.KI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH ALI SLOVENSKIH PLANINSKEH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA'. '. '.
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209- 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068
Tel.: 481 1777 Postreženi boste v domačem jeziku
foto-slikar
Simon Novak
#	Otroški in družinski portreti na domu
#	Poroke v domačem okolju ali po želji
#	Posebni družinski prazniki — rojstni dnevi, zaroke, obletnice in slično
#	Priporoča se vam vaš rojak Simon Novak
Kličite na telefon: 367 8405