Dl., pondeljek, 11. januarji (Jan. 11), 1926. Ste v.—number 8 •t »perial rat« of M»*« la — A. J- wiz {trm raru F A SIS TI Ves *wm Italija m J» šepet atreala. Sunek v Kalibri ji j* zahteval nekaj Umikih žr-to? ta naredil ogromno škodo. Mihu», Italija, 9. jan. — Mo-čan potre«, trajajoč 12 aekund. Je vOeraj «majal vao stvarno I-talljo. Julijsko Benečijo ln Ju-goslavijo. Najhujši aunak Ja bil v Kala* brlji in Toskanlji, naokrog Mon-ta Amiata. kjer m Ja podrla več ato hiš in nekaj oseb Jo izgubilo šivljenje. Matartjalna škoda Ja aalo velika. Rim. 9. Jan. — Potraanl sunki, ki aa ponavljajo šo nekaj dni. ao včeraj povaročlll veliko paniko v Toakaniji ln Lombardijl. Vaauv še vodno bljuja lavo mod allnlm podaamaklm bučanjam. Tok lavo je še tisoč čevljev dolg in en čevelj visok. lielgradskl vojni »ialstos je odredil predavanja v vojašnicah. Belgrad. Jugoslavija, 9. Jsa. - Prohibicije Je prišls v jugoslovansko srmado. Vojni minister je včeraj odredil, da ae imajo v vaeh vojašnicah in vojaških taborih vršiti stalna predavanja o slih posledloah alkoholičnih pijač. "Pijanec nI vojsk", se glaal odredba. 1 "Ameriško delavsko gibanje ae zaidma, da imajo vsi izealjč-niki v Združenih dršavsh priliko ' za fizični, intelektualni, moralni in gospodarski napredek. Naša orgsnizscija je' bila vedno , med prvimi napravami, ki stremijo za doeetehjem takega namena. Posebna pozornost se je obrsčala italijanskim delavcem, ki jih neusmiljeno izkoriščajo ' padroni is njih lastne domovine. Ameriško delavsko gibanje pa hitro tii odločno zavrača vsak poizkus od tujezemake vlade, da podžiga k metodam in napravam, ki zabranjujejo razvoj a-merišklh navad, misli in naprav ..." Nem je znano, na kakšen način je bilo italijansko gibanje v Italiji uničeno. Mi iščemo metodo duha hi prostovoljnih naprav . . . Demokracija ne more napraviti kompromisa z diktature.** New Yei*. N. T. (F. P.) — Zupan Hylan je dvignil na Fe-deracijaki banki $2*0,000 ob času primarne kampanja, ker Je Peter J. Brady, predsednik delavske banke, nastopil aa Wsl-kerja, ki Js bil regulsren kandidat Tammanitakega dvora. Po vatoličeaju župana WalkerJa Je bilo vloženih na banki teh ISftO,-ooo, zraven tega pa le ato tiaoč dolarjev. VOLKOVI V ILLINOIS!?. ZLATA RAfcBV ZA CIGANKO. Washington, D; C. — V tuksj-šnjem mestu ae Je vršil izreden pogreb, ko ao pokopali 75-letno cigansko' kraljico Jordano. Na mrtvaškem odru je ležala teden dni. Cigani is vseh štirih vetrov ao ee prišli poslovit zadnjikrat od svoje kraljice. . Kraljico so pokopali v zlati rak vi* okoli vrata je pa Imela nanizane cekine na niti. Njeno Pleme je obvezno atrašlti njeno gomilo. Je pač še doet vrsžjever-stva na svetu. London. 9. Jan. — "The Daily Mail" poroča, da je državna premogovna komisija, ki je preiskala vse fakte v zvezi s premogovniško industrijo, izdelala načrt za splošno racionaliziranje (podržavljanje) premogovnikov na Angleškem. stovi sinovi lz Forsst Cltyje so ubili tri velike sive volkove v zadnjih par tednih. Moskva. 9. Jan. — Profesor Henry Lents z Leland Stanford univerze v California Ja prispel v Moskvo predavat o evolucijskem procesu v TennSaaeeju l*ntz Je obudil veliko ssrima-nje in moakovake oMaatl eo mu dale na razpolago največje dvorane v M oak vi. V ELGftrU BO BB POJAV1LB OSEPNICB. * Ogla. DL — Mestne zdrav-stvene oblasti naznanjajo, ds je zbolelo aedem oseb sa oostafee. Dr. P. S. Winner ko izds|% spo- Tokijo, 9. Jan. — Incident, ki morda izzove mednarodne komplikacija. ae Je pripetil včeraj v Toki Ju. Braziiald poslanik De U-ma Silva ae ni zmenil aa odredbo policije, ki je zaprla neko ulice, katero je Imel prekoračiti princ regent Ko Je policaj uetavil u-stavil poslanika, ki je hotel čez cesto, je U udaril policaja a palico po glavi, poslsnikovs žcns ga je pa sunila s čevljem; Množica Japoncev je nato aapadls poslanika in slaba bi ss mu bOs godila, da ga ni policija hitro odvedle aa varno. Dogodek je Izzval veliko ogorčenje v Tokija. POSLUÄATI BIBLIJO ALI PA PLAČATI DBNAMMO GLOBO. Pettervtte, Cel. — Sodnik W. B. Helfcoe Je obsodil IS-letnegs mladeniča Floyd J.fforde* do ato dolarjev denarna globe ali pa na ste «ni zapora. Ako be pe skozi štiri mesece šel vsako nedeljo v cerkev poainlat biblijo, am bo vsšsd neaktivnosti ksagreoa, Carigrad. 9. jan. — Turška vlada Je odredila, da s L januarjem je treba plačati SO odstotkov'cerins od importiranega blaga iz vseh onih dežel, ki le nimajo trgovskih pogodb s Turčijo. Udarjeni eo najbolj ameriški «ksporterji, katerih blago sdsj leži v turških aklsdiščlh. ker gs aošS nihče kupiti pe teko visoki cent Združene države ao sicer sklenile trgovsko pogodbo s Turčijo, toda pogodbe le daaaa čaka na rstlflkacIJo v seastu. Berila, 9. Jan. - Komunisti v Nemčiji ao razvili veliko kampanjo sa eploioo glasovanja, ki eaj odloči, če ljudstva Plača $121,-000,000 bivšemu kajserju Viljemu kot odškodnino aa sapleaje-na posestva la drags begastes. Komunisti In vačinoem tudi ee-dal leti so proti ispUlfle enega naval na kbC*b za nbo. pojnb puacb. Am, WL - Frokibidjoni-Škj isiütui ao preiskali pet kr-«srn sa asopojas pUeie. dva kluba la eao private hft> Zasegli PROSVETA LA81 LO SLOVENS*» WABOPlfl POPPOPfl JEPHOT» uifimiA nof0WM »Aiopmi toaron» «wow »iiilf* H Rokopisi Wimfaiw: Z«iinj«ao driar« (Is^ca Chicago) MWUIb Hü aa tri mmni Chibro b Qw» ku. $1 66 rajtrij^c«. ig m tooioof mmro |SJO. nas Lot m tm, fear las gft | : t -PROSVETA- m149 to. LawaSale At "THE ENLIGHTENMENT" Igl^^-JL^^ Qrgaa Iko ^^^JjJJjiiJSSjJSSjiJ^JSŽSi» Owned fcy Adwtlllp^ rata« dB it Uaitad Statoa roar Chicago .BO, gad fortigH W OO por 7oar. MEMBIR of TO KEÖKDRATED MM T oklopaja a. pr * <*s ft» tils 4a m rta as astsrl Sat (Not. 9MI) polog ralogo faaeaa aa afalota aotskia niisi^hs. p^gai^ NOVA PRETVEZA ZA REGISTRIRANJE TUJEZEMCEV. — Delavski tajnik Daviš še zmiromi jaše avojega starega konjička. On priporoča, da se tujezemd registrirajo. Z drugimi besedami to pomeni, da pridejo pod policijsko nadzorstvo Takoj po vojni se je ta zahteva podpirala z govoran-cami, češ, da je taka postava potvebna, ker prihajajo bolj ieviki in radikald v deželo. Takrat je seveda trajala vojna histerija in Burns jo je znal s, svojimi detektivi dobro israbiti* V teku let se je ljudstvo prepričalo, da teh radi-kalcev in boljševikov ni bilo v deželo. Prepričalo se je, da je bilo slikanje tujezemcev kot fjpljfievike in radikake le navadno slikanje strahu na steno, ki je odznotraj votel zunaj ga pa ni nič bilo. Tako stralenje je prišlo iz mode Podporniki Daviseve želje se pa ne dajo odgnati zlepa. Pričeli so iskati podporo za registriranje tujezemcev pri prfchibicijAnjstih. Podporniki te predlog« zdaj pov darjajo, če se uvede registracija tujezemcev, bo lahko izslediti vse tujezemske "butlegarje." Ta trditev je ie le bosa. Ako hočejo javni funkcionarji izslediti tujezemske "butlegarje,'" lahko to tudi store danes. "Butlegarji" vendar ne izpijejo vse brozge, ki jo izdelajo. Pravzaprav jo butlegarji izpijejo najmanj. Brozge ne delajo zase, ampak za druge, katerim jo prodajajo. Prodajalci opojnih pijač, pa naj ^odo domačini Mi tujezemd, so pa dobro znani policiji. I* tega aledi, ako hoče policija prijeti tujezemske "butlegarje" jih lahko ie zdaj prime, ne da bi bila sa to potrebna postava za registriranje tujezemcev. Torej tudi ta izgovor ne drži. Za to željo se skriva popolnoma nekaj drugega. Tujezemd, ki prihajajo v Ameriko, so večinoma delavci. Zelja privatnih bizniftkih interesov .pa je, da *pridejo ti tuje-zemski delavci pod kontrolo. To se pa najložje zgodi, ako as morajo tujezemski delavd vsako leto registrirati in naznaniti vsako izpremembo svojega bivaliiča policiji, krt js bOo v navadi v stari polidjski Avstro-Ogrski. Ob času večje stavke, bi taka registradja dobrodošla privatnim bizniikim interesom. Na tujezemske delavce bi se prav lahko napravil pritisk, da postanejo stavkokazi. Tudi deportacija tujezemskega delavca, ki bi se malo glasno potegoval za delavske pravice, bi bila olajšana. Ako bi ne ftlo drugače, bi pa privatne detektivske agencije priUe z omreženjem tujezemskih delavcev privatnim bizniškim interesom na pomoč. Kako znajo privatni detektivi omrežiti delavce, pa govori dogodek, ki ae je nedavno odigral v Jolietu, I1L| Ako ae uvede postavna registracija tujezemskih delavcev, bi se utrdila tudi moč zvezne birokracije. Nastavljenih bi bilo zopet več uradnikov. Koristi, prave koristi ne bq obvezna registracija tu-jesemakih delavcev prav noboik' prineala ameriškemu ljudstvu, pa se naj gleda na registracijo s katerekoli strani. Registracija samanasebi bi;pa pomenila ponižanje tujezemcev, kajti registracija bi se lahko tolmačila, da so tujezemd ljudje druge vrste. Takoj po prihodu v Združene države bi bili osumljeni, da postanejo hudodelci, da-siravno ao vai kriminologi v tem edini, da nimata pleme ali naroc^iost prav nobenega stika s hudodelstvi. V vsakem narodu ali plemenu so dobri in slabi ljudje. V Avstriji je bilo policijsko registriranje uvedeno. Tako je bilo v Rusiji in vseh drugih policijskih državah. Ampak zaradi tega ni bilo v primeri a prebivalatvom nič manj hudodelcev, kot v onih državah v Evropi, v kateri ni bilo policijakega nadzorstva nad ljudatvom. Registriranje tujezemcev v Ameriki ima lahko tudi namen, da se sčasoma uvede registriranja aa vse prebi Newyorški policijski komisar je velik prijatelj ta- kega regiatriranja. On je celo zato, da policija hrani od-ttse palcev vseh prebivalcev, daairavno je znano, da ae d*jo odtisi palcev še laglje ponarediti, kot pa podpisi. 2elja Nekaterih ljudi je, da ae v Ameriki uvedejo vle tiate šikane za ljudstvo, ki so bile v navadi v evropejakih policijskih državah. Združene države ao ae razvile brez takih, policijskih Ukan do aedanje veljave in moči in razvijale ae bodo le dalje brez njih. 14. januarja 1639. — 8prt j* ta je bila tega dne prva pisana ustava na svetu. Nikdar poprej ni M sestavljen dokument, pripravljen od ljudskih zastopnikov, s katerim ae določijo tome lji ljudovlade. Ta prva konstftu-cija jo bila sprejeta v Hartford u, Conn., dno 14. januarja 1689 in je veljala za tri najstarejšs modeli ob Connecticut roke, Hartford, Windsor in Wether-field, ki so o tem formaln* ako dejansko postala prva *eps-biika. Ustava je natančno «sta-novila trojico vzporednih pano* republikanske vladavine: zakonodajno, izvršilno in sodna Nu splošnem jo bila U ustava prod očmi onih, ki so 160 let kasneje sostsvlli konstitucijo Združenih držav. . ". ..^KI'] 15. jaanarjs 178L — Rojstni dan Daniela Webster. Bil je najslavnejši ameriški govornik in najodllčnejli pravnik svojega časa. Rodil ao jo v Salisbury, N. H. Bil je ¿lan poslanske 4»rnl-ce in potem tudi senata, predsednik Harrison ga je 1. 1848 i menoval aa državnega sekretar js. Umrl je 1. 1862. IS. Jaaaasjs 1809. — Rojstni dan Allana Poe, slavnega ameriškega pesnika. Njegova slava se naslanja na malo krstkih pesmi, "Gavran" (The Raven), "Annabel Lee" "Zvonovi" in par drugih. Njogove povesti zrcalijo njegovo morbidno narav. Čudne so, polne neverjetnosti in pošast-nosti. Kot pisatelj bolehnib in zmučenih duš je Poe nedosegljiv, zlasti v svojem kremen-delu "Propast Usherjeve rodovine". 24. januarja 1848. — Odkritje zlata v Calif orni j i. James Wil son Marshall je tega dne odkril zlato pri Culmun ob roki Ameri can River v Californiji. Gradil je mlin ob reki, ko je po golem naključju našel zrna zlata. Sam ae je ls malo okoristil s tem odkritjem, ali vest o zlatu se je urno razširila po vsem svetu. Začel je zgodovinski naval za zlatom (gold rush); mnogo tisoč ljudi na vzhodu je ob prvi ifesti poletelo v daljni in divji zapad. Največje število zlatolovcev je odšlo v Californijo 1. 1849 in t: so znani v zgodovini pod imenom "Forty-niners", Odkritje zlata je kmalu privedlo do naseljevanja Californijo, ki je bila I. 1850 sprejeta v. Unijo kot država. 29. januarja 1848. — William McKinley, 26. predsednik Združenih držav, je bil rojen v Nilesu Ohio, dno 29. januarja 1848. L. 1876 je bil izvoljen v poslansko zbornico (House) in kot vodja republikancev v zbornici )e 1890 uspel, da je bil sprejet do-broznani carinski zakon» t. zv McKinley BiH. Ta zakon je uvedel j ako visoke protektivne carino in je tedaj vzbudil velik šum po vsej Evropi. L. 1896 je bil i menovan ss predaedniškega kan didata republikanske stranke Svojo volilno kampanjo je oere-dotočil na zlato podlago novčan-stva, dočim je njegov demokratski protikandidat William Jennings Bryan zagovarjal svobod ' no kovanje srebra. McKinley je bil izvoljen. Najbolj Jiomembn dogodek tekom njegove adroini nt racije je bila vojna s Špansko v mirovni pogodbi, ki je sledila tej vojni, Je Španija prepustila Združenim državam otok Porto Rico in Filipinsko otočje, dočim je bila Kuba postavljena i>od meriško upravo do čaaa, ko bo mogoče organizirati tam samostojno vlado, — kar se je kaene-je zgodilo. Za čaaa predsednika McKlnleyja so btli tudi otoki Hawaii anektlrani k Združenim državam. L. 1900 je bil McKinley vdrugič izvoljen sa predsednika in je dobU največ ljudakih glasov kar jih j* kak kandidat pred njim dobil. Njegov protikandidat jo bil sopst W. J. Bryan Na panamrriškl razstavi v Buffalu je dne 6. septembra 1901 Imel velik govor. Niialedn joga dne. S. septembra. Je obiskal riaabe-nl paviljon razstavo in atlakal roko vsakemu, ki je bil tam. Pri tam sprejemu jo bil tudi aeki I-eon Csolgost, dordevni anarhist. katerega roka je bfla obvezana i robcem kot radi rane; v resnici jo robec zakrival revolver v roki. Ko je Cioigoe« prišel na vrsto sa pozdrav, jo dvakrat ustrelil. Ranjeni prvdaodnik Je umrl 14. septembra. Sledil mu j« ' 1 1 seannr rmouore tvooseven. 29. januarja 1761. - Abraham Alfonse Gallatin, splošno znsn pod imenom Albert Gala-tin, ameriški državnik in diplomat In eden izmed najodlfcčnej-lih državnih finančnikov Zdru* ženih držav, se jo rodil v Gene-vi na Švicarskem dne 29. januarja 1761. Priselil se je v Ameriko |. 1780. Preživljal so je natf-praj a podučevanjem francoščine, a 1* 1788 je kupil nekoliko tiso* alcrov ob južrti strsni reke Ohio. Začel ae je kmalu faitefiziv-no zanimati za politične-zsdeye voje nove domovine, feil je izvb-jen,.najprej v legislature države Pennsylvanije. L. 1798 ga je agislsturs izvolila sa zveznega senatorja, ali senat ga je odklonil, ker ni minulo devet let. oJU uqrnje postal državljan, kakšr to zahteva ustava. Leto kasneje pa jtoval iz Združenih držav. Vračal aa jo pa vedno skozi rasna druga pristanišča, vsakikrat V spremstvu polno družino. Končno pa je izčrpal vsa vhodna pristanišča In poskusil se je vračati vdrugič skozi isto pristanišče, ki na je vporabU^nekdaj poprej. Priaoljeniški inšpektor pa so je, sapomnil, da sedaj ni bila z njim ista žena, ki ga spremljala prvi-krat Poizvedbe so dognale, da njegova lena je zdavnaj umrla, ia da jo U amoriškt državljan rabil svoj potni list v svrho, da bi vtihotapH inozemce, ki ne morejo priti v Združene države rodnim potom. Uvedeno jo bilo proti ajemu kaaapako postopanje in bil jo v federalnem »»diUu obsojen radi tihotapstva Vtihotapil jo tudi narkotike. Priseljeniška oblast Je tudi našla, kje nekateri izmed vtihotapi j enih inozemcev stanu- jejo, in ae proti njim uvede de-portacijsko postopanje. Tudi ta primer naj služi v svarilo vsem onim, ki mislijo, da je lahko ^vtihotapiti se v Združene države. — F. L. I. Sf. laliiMMaalia rioail^zi hm vi HiaOlJO Odgovori na vprašanja. » CoUinwood, Ohio. — Glede o-hranjenja ameriškega državljanstva v tujini, zakoni določajo za naturalizlrane inozemce sledeča: Ko je naturalizirani ameriški državljan prebival dve leti v deželi, iz katere izhaja ali pa pet lit v kateri drugi tuji državi, bo smatran, da Je izgubil ameriško državljanstvo. Državljanstva pa ne Izgubi, Če se lahko izkaže, da se je med bivanjem v tujini šel vsako toliko časa predstavit konzularnemu aH diplomatične-mu zastopniku Združenih drŽav, kot to predpisuje zvezni Department of State. Tudi je v zakoniku, da noben ameriški državljan ne sme izgubiti državljanstva v slučaju, ako je dežela, v kateri je nastanjen, v vojnem stanju. DRAGINJA NARA8CA, KAJ PA DELAVSKE MEZDE? Cleveland, O. — Zivljenske potrebščine so se v teku leta podražile za deset odstotkov. Mezde navadnih delavcev ao se pa povišale le za dva odstotka. Ob začetku leta 1926 so navadni delavd zaslužili povprečno po 44 centov na uro; db začetku leta 1926 ao p% naznanili, da znaša povprečna mezda navadnega delava 46 centov na uro. LETALO PADLO V REKO. m. — Vojaško letalo, ki ga jo vodil lajtnant g. H. Baisloy, je padlo v reko Mississippi. Z njim je bil v letalu še sarSent T. V. Anderson in dva paaažir-ja. Rešili so vse štiri, le Ander son je zadobfl lahke poAkodtx*. "fl®i§ fifWIfje Pitna voda za kekoši in |MSČance pozimi. / Piše Frank Lukattčič. Mnogi perotninarji mislijo, da je vseeno, če kokoši in piščanci pijejo pozimi mrzlo vodo, kakor poleti, ali to je obratno. Perotninarji ali farmarji redijo zato perotnino, da bi imeli od nje dobiček, da bi pridobili mnogo lepih jajec in lepo rojeno klavno perotnino. Ako hočete to doseči, treba je tudi paziti, s kakšno vodo pozimi napajate perotnino, ker voda je istaga pogoja za razvoj organizma kakor hrana. Vodo morate pozimi perotnini večkrat preme-niti in jo ogrevati, tako da ni ne pretopla in ne pretnršla, temveč mlačna. Perotnlna po navadi nima gorkega prebivališča, zato morate skrbeti na drug nači* zanjo, da se ji kolikor toliko pomaga, posebno v hudi zimi. u Mnogi rejci perotnino, še vode ne privoščijo perotnini pozimi, enostavno jih spUrftijo iz kOkošnjaka v sneg, rekoč, saj jim ni treba vode, saj lahko sneg jedo. Tako ravnanje s perotnino je sflno nespametno. Vzemimo pa sami sebe v hodi zimi — rekoč, saj nam nI treba vode, lahko jemo sneg. Toraj premislimo posledice, katero bi se nam mogle prfgoditi. prehladill bi ae, iz prehlada ss pa morejo razviti vsakovrstne bolezni, rsvno tako pa perotnini, posebno Aa lahkim plemenom, kakor so Lsghorn Black Minorkas. Hamburg». An-konas Itd. v Toraj vsak nerotntnar saj skrbi čimbolj mogoč« sa toplo pitno vodo kokošim in piščan- cen. (Daljo ^prihodnjič o hleva in toploti.) All Inatnt pravilne NaraS Ú «• J» la ta> M f* s. *>. 1. PONDBLJBK, 11. JANUARJA. "Oct, n vlili kaj Majo" To bi bil I izjavo ix Tezaaa. — Nekateri ljudje hočejo za vaaha ceaa aatat pred vsem sveto» kot prizna-ni reakeljonarji. Washington, D. C. — Kon-gresnik Blanton Iz Texasa je na-jK)lnil devet strani v kongresnem zapisniku z govorom, ki ga ni nikdar obdržaval. V tej iz-jsvi je sekal na levo in desno po vseh elementih, ki nastopajo proti roparskemu kapitalizmu ln je zmetal v koš anarhiste, socialiste, proticolnlnarske liberalce in demokrate, unioniste, sploh vse druge elemente, ki se količkaj upirajo kapitalizmu. ■V svojem skrajnem navdušenju za najtemnejšo reakcijo je omenil tudi svojo protistavko^ sko'predlogo za preprečenje že-ezničarake in rudarske stavke. To predlogo je baje spisal, ko se je strahu tresel pri i I tan ju strokovnega glasila železničarjev, "Labor", in okroinice za britsko rudarsko stavko, ki je lani poleti prisilila Baldwinovo vlado, da je priznala rudarjem koncesije. » "Ako hočemo ustaviti to komunistično neumnoet" pravi Blanton v svojem negovorjenem govoru, ki je bil vtihotapljen v isk, ne da bi ga bila preje zbornica slišala, kaj je v njem," moramo sprejeti zgornjo predlogo. Vsak lojalen Američan naj bo na strati proti tetnu notranjemu ■ovratniku dobre vlade." "Komunistično neumnost" ne menuje ta kongresnik le okrožnice britskih rudarjev za stav-co, ampak tudi apel prominent-lih Kaliforničanov na governer-ja Richardsona za pomiloščenje Anite Whitney j eve, ki je bila Dbsojena zaradi tehničnega kr-fcenja zakona proti kriminalnemu sindikalizmu. Dalje imenuje "komunietično neumnost" tu-i poročilo J. B. Densmora, bivšemu delavskemu tajniku Wilso-îu o omreženju Mooneyja in Billingsa v Zdrutenih državah. Kampanjo za osvoboditev Irqjce v letih 1919-22: Agitacije *a priznanje aovjetake Rusije ¿od itrani Amerike. Ameriško sim-patiziranje s protestiranjem ki-tajskih dijakov proti morjenju njih tovarišev po britski policiji v Šangaju. Blanton je napolnil stran za itranjo z izrezki is časnikov, ki fih je nabral neki Francis Ral-iton Welsh iz Philadelphie. Ta poročila se nanašajo na vse elemente, ki nastopajo proti izko-riščevalnemu kapitalizmu. On pričenja z napadom na Carlo Tresca in "grofico 'rdečo Katarino' Karoly", da opraviči akcijo državnega tajnika Kellogga. Blanton se je obregnil ob vse. Kapadel je vsakega, ki zavzema v ameriškem javnem življenju kakšno važno pozicijo in je v letih 1916 do 1926 govoril sli pisal v obrambo civilnih pravic. Rev. John Ryan je ravno tako napaden kot so David Starr Jordan, William H. Johnston, Prem mont Older, dekan Roscoe Pound ali pa Alexander Howat. In Blanton si domiŠljs, ds je treba kongresu takoj aprejetl ijegovo stavkovno predlogo, da >o Ameriška republika rešena Pred temi rdečkarji. Kaj bi se SKodilo z Ameriko, Če bi ne bilo Blantona? DELAVSKE MVI6E Prodiranje radarske organizacije v Indian i. Evansville, Ind. — Organist rani rudarji, ki se zadnji teden z mirno agitacijo od jame do jame zaprli vse neunijske premogovnike in prisilili barone premoga, da so podpisali unijske pogoje, bodo zdaj izvršili enako akcijo v okrožju Princetons. SUPERINTENDENT JE MO-RAL UMAKNITI SVOJE U besede. Montreal, Can. — Ko je J. W. McLeland, distriktni predsednik rudarske organizacije v Novi Skoti j i, izpraševal superinten-denta British Empire Steel kor-poracije, ki je sovražen delavcem in je hotel obesiti odgovornost za nepokoj rudarski organizaciji, je dognal, da superintendent prihaja s svojimi izjavami sam s seboj v protislovje. Ko je Alex. S. McNeil, generalni superintendent premogovnikov pričal, je obdolžil rudarsko organizacijo Ignited Mine Workers, da je bil pred njenim prihodom mir v Novi SkotijI, nato so pa njeni slabi vodifeljl povzročili razredno zavednost n razredno sovraštvo. McLeod je vodil izpraševanje za unijo in vprašal je McNeila, ako ni bilo tudi preje stavk v Novi Skotlji, ko so bili rudarji organizirani v Provincijalnem delavskem društvu. . McNeil je odgovoril, da misli, da jih je bl-o več. Nato se je vršilo sledeče za-sli še vanje: Predsednik McLeod: "Kaj je razredna zavednost?" Superintendent McNeil: '"Povzročiti boje med razredi: pod-tiganje delavcev proti voditelju kompanije." McLeod: "McNeil, kajne vi ste zelo priljubljen uradnik T' McNeil: "Vedno izhajam dobro z delavci." McLeod: "Ali vam je znano, da ao odborniki rudarske organizacije U. M. W. kdaj sejali sovraštvo proti vam?" .McNeil: "Ne." Iz sovjtbkf lüijt Ruski delavec Ima sdaj 92 dal počitka w letu. Moskva, 9. jan. — Po najno-lejtem zaključku centralnega "veta delavskih unij ima ruaki Mavec letos in zangprej vsako *t<> 92 dni počitka. Svet je do-<*H sa delavce šest državnih in cerkvenih praznikov; poleg «rs ima vsak delavec po zakonu dni počitnic s plsčo v letu. Prištevši nedelje znsči to, da je 92 dni praznovanja Državni prazniki so: Novo leto. obletnica Leninove smrti in revoloeije lota 1896 dne Ž2. Jaguarja, padec carizma 12. mar-e*. pariška komuna M. marca. Ervi maj ln obletnica rdeče revo-■cije 7. novembra. Med cerkve» imi prazniki ao velika noč, sve-t* trojica in božič. IZKORIŠČANJE 2ELEZ0-STAVBINSKIH DELAVCEV. New York, N. Y. — Nobenih stavbinskih delavcev ne priganjajo tako kot železostavbln-skih. Nekoč js veljalo v tej ndustriji, da je človek pošteno delal, ako je hotel zabiti od dve sto petdeset do tri sto iebljic na dan. Dandanes je pa nekaj navadnega da jih železostavbinski delavec zabije pet sto na dan, včasi pa tudi šest do osem sto v enem dnevu. To hitenje pomeni, da je delo slabo Izvršeno. Praddelavci pode delavce, da prično zabijati že drugo žebljico, preden je tista, ki jo zabijajo, dobro zabita. Včasi se železni trami majajo, ko delavci gredo po njih do bližnjega delavnega irostora, dssirsvno so že pritr-enl z žebljicsmi. Železostsvbinski delsvci so človešks bit j s in ne iz železs. Zaradi tegs tudi kmslu postanejo za delo nerabni, ako se preje ne ubijejo ns delu. V primeri s težkim, nevernim ln trdim delom je mezds dvanajstih dolarjev na dan majhna. Delo je sezonsko. Za čezurno delo dobe dvojno mezdo. DELAVSTVO V CLE V EL AN-DU PRIAKdClLO RUDARJEM NA POMOČ. Cleveland, O. — Clevelandsko delavstvo je pokazalo, da zna praznovati Božič na drug način, kot oni bogatini, ki z bogatimi darovi cerkvam kažejo sebe kot edino pravoverne kristjsne. Cle-velanduka delavska centrala je odposlala veliko pošlljatev obleke In živeža stavkujočlm v Ohi-ju in Zapadni Vfrginijl. Naj-večji del pošiljatve je odšel v o-krsja Fairmont In Charlaston. Centrala je ee še posebej darovala pet sto dolarjev sa nakup živeža. pri fordu se je pomnoži i jo Število delavcev. - Détroit. MIHI. — Vseh delavcev pri Ford Motor kompaniji je Mlo pred enim letom 14S.S52. Letos ob Novem leta je pa sa to kompanijo garalo 192,»a delav- «■ftiz IUSELBM S t ra bane. Pa. — Da ne bo kdo mislil, da mi je črnilo zamrznilo v tej sibirski zimi, se hočem so-pet oglasiti v naših ljubi "tetki" Prosveti. , Poročati imam žalostno vest, ki se tiče brsta Matijata Turka, »el je nekaj dni pred bošičem zdrav v premogorov "Rich Hill." Pri vožnji v jamo eo se pa od-peli j krnski vožički, ter ae z veliko silo pognali po rovu. • Kakor sem slišala, ie bilo več pre-mogarjev ranjenih. Bratu Turku, članu dr. Avguat Bebel št. 192 S. N. P. J. na Meadow Lah-du, pa je zmečkalo levo roko, radi Čessr so mu jo morali pri rami odrezsti. Želimo mu skoršj-šnega zdravja I Dne 2. januarja nam je dramski klub "Triglav" iz Meadow Landsa igral komično igro "Trije tlčki", katera je bila na č|at igralcem, prav dobro igrana. Časti tam I Želimo, da nas kmalu zopet obiščete. Po igri smo se ženske ob krasni godbi zavrtele po plesni dvorani, možje so'se fettbsvall v spodnji pri bari; Kiir jim pa ne Štejemo v zlo, ker se znamo same tudi zavrteti. Dvorana dr. "Postojanska Jama" S. N. P. J. v Strabanu, je krasna stavba, ki je v ponos članstvu Ih naselbini. Želeti bi bilo le, da bi se našel mali kotiček za našo zaspano deco s par posteljami kakor ima na primer dvorana "Avelski Vrh" na Avel-li, Pa., kajti vedeti morate, da se ttdi me matere rade ob poskočni godbi malo zavrttmo, kar nam je pa nemogoče, ker moramo držati na rokah našo spečo deco. Pa brez zamere I Ce bi pa le kdo zameril, naj odreže. — Miry Nagode. sim urednik, spravi tole mojol Alekaander Dumaa sin: fptografijo v časopis, če prav je | , nerodno rrihtana. Ko se malo Ptt NI iMIl priučim, bom poeial kaj bolj | _ imenitnega. Mike Koleraba. p,.tv tako kakor pravijo.i da sase, temveč sa lovca djsla, kadar Hlodi divjačino. Tepec zalezuje žival — kar je on tudi — v korist človeku, ki gs bije. Mečka pa, kadar lovi ptiča, I- Sheboygan, Wla. — Tudi v našem plesnem Sheboyganu smolločakali novo leto 1926. To-da za nas novo leto gor novo leto dol, mi bomo skoraj gotovo o* stali pri starem, ko smo že tako lepo navajeni. Novo leto nam ne napravi drugega kot da bomo pisali druge številke, 1926 mesto 1925, kar navsezadnje ni velfko razlike. Saj če nas kdo pozi«; bo Še lshko prišel do tega, da bi bila res neumnost le misliti ns kako spremembo, ko imsirno vendar vse tako imenitno, skoraj moderno, zraven še ŠpasMd, povsem pisano urejeno. Vse se trudi, da kolikor mo-moče korektno Izvršuje iv6)e funkcije. Naša matka prosi npč in dan boga, da bi "prej ko je mogoče štarabungolo pocitral vse rdečkarje," kajti dobro je prepričana, da so rdečkarji krivi, da ima že Cerne sive lašc. Cerne ga pa čuka Iz polička in včasih se pripeti, da je v takem položaju od sile "kunšten" ¿a zrihta takole kakšen šus purna sa rdečkarje. Pa tudi drugi ne zaostajamo. Večkrat imamo shode ln take zaupne sestanka, sadimo za mizo na stolčkih, ns mizi pred na-mi stoji ponosno nswyorški ali mišiganskl rdeči Junsk, ml se mu klanjamo, celo poljubu jemo gs, nsvdušenl postanemo od sile. Rezultat je vedno tak, da postanemo vsi govorniki, govorimo, debatiramo, polemiziramo, jezimo ae na vse, tudi na samega sebe, ker smo bili enkrat neumni. Sed^j smo seveda drugačni. Pametni smo, požvižgamo se na rdečkarje in na farje in na vso politiko na tem kontinentu. Mi smo naprednjaki! Nekoč so nss ns vleki i rdečkarji, oziroma mlljondolarski fond, t* nikdar več ne bo nas nikdo več potegnil, živijo, newyorškl junak. (Vidiš, urednik, da smo v resnici precej navihani ln taki ne veda tudi ostanemo v bodočo.) Naši rdečkarji pa so precej aktivni. Zadnje čase so priredili tudi igro in pravijo da bodo delali kar naprej. Bog jim odpusti grehe. Tudi naša Mary s of tea se pridno šeta vkljub suhi In o-■tri tirni Vlačo "ajaheng" eoo-joga možička dvakrat na teden v kino in pokaže svetu, da še tV vi, kar je selo lepo. čakati, da bodo lešniki sea* zreli ali zeleni, jo predolgo. Od revolucije ne moram prav nič poročati, ker so jo premufaii v člkaco. saj veste Iz Milwaukee. Sedaj bomo vsaj bras sir*, bi. pooebno še ker je Frsneelj iz Milwaukee ja obljubil, da bo nova es j ten ga ponižna, ns bo rrr<*% olucijonsrn* Sedaj bom pa končal la te pro- Ckisholm, Minn. — Mala skupina kapitalistov sns tako mu-sicirati, da narod pleše kakor o-na hoče. In ko so gotovi z enim komadom, zapiskajo drugega, ljudstvo ps se prične sukati po novi muziki. Po železnem okrožju vosi električne poulična železnica is Htb-binga do Gilberta in obratno že kakih 14 let. Vožnja na poulični železnici je ostala, odkar Je vosi-la po dva in tri četrtine centa na miljo. Kakih pet let nazaj pa so tudi motorni vozovi začeli važati ljudi za isto ceno ka-or električni, s čemur so slednjim delali veliko konkurenco tembolj, ker se je ljudstvo rajše posluževalo motornih vos. Električni vozovi ao nazadnje voslll žs skoro prazni. Ravno tu bi ss lahko učili nekateri trgovoi, ki nočejo razumeti resničnega pravila, da "ta veliki U malega po-je. TOkajšaje motorne vosovs so laatovale male kompanije. Kakor rečeno, ae je ljudstvo rajše posluževalo motornih vozil, sato je pa lansko leto kompanlja električne poulične železnice preku-pila od vseh kompanij motorne voeove in vpeljala takosvan "bus-line". Pri tem je tudi po-dražila vožnjo na motornih vozilih z dveh in tri četrtine centa na pet centov od milje, električni vozovi pa so še vozili za staro vožno ceno. Ljudstvo se je zopet začelo posluževati električnih vozil, so pa motorni vozovi bili skoro prasni. S prvim januarjem leta 1926 je družba podražila vožnjo na električnih vozovih na pet csntov od milje, tako da konkurirajo lahko motorna vozila. Potnik mora sedsj ns tem sli onem vozilu plačati po pet centov od milje. To se pravi Igra, kajne. Je pa taka kakor v tisti pripovedki, kjer velika riba poje malo. ~ Poročevalec. Detroit, Mich. — Nemila smrt je pretrgala življenje našemu očetu' in soprogu Mihaelu Wid-mar. 1 Umrl je dne 19. decembra v Harper bolnišnici v Detroitu. del je na operacijo na tonslllh ln bolesni v glavi (headnoiee) ter od tistega časa Je vedno bolehal. Zdravniki niso mogli spo-znati njegove bolezni. Po njegovi smrti je zdravnik is javil, da je dobil sastrupljenje pri njegovi operaoiji. Pokojnik je bil rojen leta 1992 v Za grade u na Dolenjskem, hišna št. 9, po domače pri ¿usnjarju. Tu sapuščs ženo, dva otroka, Mihaela, ltirl leta In Mary dve leti; na Lottber, Pa., bratranca Ignaca Wldmar v staram kraju pa tri brate ln tri sestre: Frank, Louise, Joseph, Msry, Angela, Francas. — Spadal je k društvu Zvesa detroitskih Slovencev št 121 S. N. P. J., pri katerem je zvesto deloval kot predsednik bolniškega odbora. Tudi je bil dobro pognan po vzhodni In zapadni Pennsylva-niji kakor tudi v Pskinu in Peo-riji, III. Povsod je bU posnsn kot boritelj za osvoboditev proleta-rijata. Skozi deset let je bil sa-poslen po unijaklh premogovnih rudnikih, kjer j« tudi posrsdovsl med premogsrji ln delodajalci. V Detroitu ss je hotel nssUnitl za sjalno. Kupil al je mali kos zemljišča na Izplačila, postavil si je malo hišo In goražo, kjer pa je U> malo čass živel. Imel je dosti koristnih misli in velike ideje za proietarijat kakor tudi sa svojo družino. Smrt ga je prehitela in nI mogel dokončati svoje ideje. Zahvalim se vsem detrolt-skim Slovencem, kateri so pomagali ob smrti pokojnika, kakor tudi obiskovalcem v bolnišnici sa časa bolezni. Lepo se tudi zahvalim Augustu Lavrinc, Antonu Antončič, za njih delo v Bürget tstownu, Pa., družinam Vincent lUakh, Joseph in Anton Orum, Jakob Raak! ia venec ter vsem za čutje pri njegovi smrti. Hvala vsem sa izkazano uljudnoet pri sprejemu za po- ima pes inteligenco," srčnost in I "»a opravičbo: ona ga lovi morda tudi dušo, prav tako trdi- *» «»na poje. Odkod imajo jo. da je mačka izdajalska, fcvi jačna. tatinaka, sebična in nehvaležna. Koliko ljudi smo že slišali, ki so rekli: "0, kar se mene tiče, jas mačke ne morem." Mačka je šival, ki ne mara za gospodarja. Ona je drži samo hiše. Vse pa je treba zakleniti pred njo. Nekoč sem imel mačko, ko aera bil na kmetih in ker so bile miši. Kuharica je bila pustila po nemarnosti na mizi piščanca, ki ga je bila kupila. Mačka pa ga je odnesla ln nikdar nismo videli koščka od nJega več. Od takrat sem si rekel: Nikdar več ne bom Imel mačke. Ne da se tajiti, da je mačka na silno slabem glasu. Treba pa je priposnatl, da ona nič ne ato> ri, da bi se mnenje o njej {spremenilo. Ona je skozinskoz nepriljubljena. Ona ss kale, kakor da se ne briga sa nič. Toda Jaz jo imam rad. Kolikokrat so mi rekli: "Kaj? Vi imate mačke radi?" "Da! Rad jih Imam." "Ali nln|ato raje psov?" "Ne. Jas imam raje mačke.' "To je čuduo." Jas pravaaprav nimam raje ne mačke ne psa, toda Če bi bil pri-moran živeti s eno od teh dveh Šivali, bi raje Živel s mačko. Po mojem ima ona način obnašanja, ki je neolihoden v aocljalnem razmerju. V sačetku, v prvi mladosti vss zabava s vso ljubkostjo, s svojo gibkostjo, s svojo nepričakovano prabogato umetniško fantazijo. Ona je spretaa'ln vedno ve, kje je. Razumna do nezaupnoati gre povsod, ne da t>l kaj pomazala ali kaj pobila. Nje je sama toplota ln ljubkost. Ona nima gotica, temveč ima gobček in kakšen gobček 1 Ona ukrade meso, kakor gs ukrade pes, toda se ne naslaja f pokvarjenimi stvarmi kakor on. Ona js skromna in tako natančno snažna, 0a bi jo posnemal lahko marsikak njen obrekovalec. Ona se umiva ln kadar ss umivs. ksfts povrhu šs vreme. Lahko komu pride na misel, da jI da okoli vratu trak, nikoli pa ne gre, da bi ji dal jermeni kajti ona se ne da nikdar sssušnjiti. Mačka js rszumna, dočim js pss nspreudaren in njegova poslednja boeeda je bosnost. Skratka: maška je dostojanstvena, ponosna, Vi ne zaupa laslcaču, ki ne prenese rszžslitve in gre od hiše, kadar kdo ne ravna z njo tako, kakor zasluti; skratka: mačka jo naravnost plemenitni-ca po rodu, dočlm Je In bo pes samo niskorodna žival, ki se je povzdignile «smo s svojo usluž-nostjo. , Edini, vssj nekoliko upošte-vsn razlog zopsr mačka bi bil, da uničujejo ptičke: slavčks kakor tudi vrabce. Da pss tega ne dala, Je samo sato, kar js preneroden In pre-neumen^On tudi lete ia ptiči, toda, ker laja, mu ptiči uidsjo, on pa stoji ves preplašen s odprtim gobcem in z začudenim ra-' pom. OdškoduJe se z Jerebicami in z zajci, kadar mu za dve Ištf denejo okoli vratu grebenlco, da sa nauči svojegs obrta, toda ns torej ljudje pravico, da jo obre-kujejo? Zato, ker so ji podobni?1 Ker vidijo, da je pri njihovi pasmi prav tako, kakor pri mačkah: da tisti, ki imajo kremplje, nimajo drugega opravka nego da mrcva-rijo tiste, ki imajo poroti. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Dac. 81AW) pomeni, da vam je naročnina potekla ta dan. Ponovite Jo pravočasno, da vam Mgta na ustavimo. Ako Usta na praj« mate, je mogoče vstavljen, ker nI bil plaf an, Ako Jo val Hat plačan in ga nt prejmete, Je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico In navedite stari in novi naslov« Nali zastopniki »oval društveni tajniki in drufl zastopniki, pri katerik lahko plačate naročnino. Naročnina aa celo leto Jo 15.00 in sa pd leta pa $2.50. Člani a N. P. J. doplačajo sa pol leta $1.00 In «a celo leto $3.80. Za me«to Chicafo In Cl-ecro aa leto 9160, pol leta «815, sa člane $5.80. Za Evropo stane u pol le-U $4.00, sa vse leto pa $a00. Tednik >tane aa Evropo $1.70. Člani doplačsjo samo &0c sa poštnino. NaročnlRo lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO "PROSVETA" 2657 S. Uwndale Ave. CH1CAOO, ILL. Severa^ Couth Balsam ftajnusue ottsr uAivsi luiksr Mai SS «iiu tlffAnl ksfcU ioTupml. J An ton ion, Hutu. Morda so tudi v vaši bllšlnl ljudje ki jim je Severov Balsam sepsr kašeli dobro pomagal. Mislimo, tfa be tako tudi v vašem slušaju. NAROČITE «I KNJIGO "âttftriikl tloïs-r aappRPPjwmPNBpi - xpHMR^^H^pa^v' — SLOVENSKE QRAF0F0NSKE PLOŠČE ZA PEEDPÜ8TNO ZABAVO. -SI Pokojnik Je Ml pokopan n mednarodnem pokopališča z vse- < ml društvenimi čsstmi. Zslujo-č! o-tsS: Gabrijela Wldmar; njen brat flllp Blatnik, dva ne dorasla otrok s, Mihael in Marx, vsi stanujoči na «147 Mlddlesez, Detrolt, Mick. a «iU «•*•. ««M* - imrmm*». - S) Um mm k mam ihn. i< - hn»*m *» m k« y VcaSa piiililll, P**» - S»» tmrmmmik», - bi M« - - » »S». - » Sli MM» m*m. i*9èm* -t— I i. Uftf ti r* MM toffMHta. hKtra Mb« • ISMHwMbe, bOtrs Ni fcM* — bi Mb SillWS — k tU»» to . _ •4m4 n»hibat»r mfi - >iwii>», bttom to bmto - s» s«wm*l fcHara to feMito. _ rstis. as ooi. as s« m rstaLssNo - ras snašsies. ^ TM4 • r«HbfS rnh "IJtMtoM" — b» ImMS - Ht "IMltoi ~ SUbl. etol M «Mti b«wto« - b| >ml>l mM - M» *li-Smrn» ««-s»""»-»-sa. - bi m mm Ha - faisiiOiliS - Himni MM - mmu màm - »I Mi» m• - Na toMb 4-mm»i m to bi a. to «.i jNSj-- Smsmm » IMM J. Itoi mM to MŠM tool - Mil b*WM — bi P» *M bS« aš $*m M» MSmm hMM MI Ihm kirwtoM P»è* »m t** -IbSäSS ^ «Mtl IWW b| M Sb«' MM> «Mto MMMl •111 KitobMtbbiltoM«) mmémtm. bi «• ^fc «M.m MM - iîlb i MM - Mm ptitm - bi Mi bM to rt^M^M »(Mlbl to mm mmrn bi M —W i pbM* mmn to •» mi*« mm • m SM •I *« (Prej hm. Vogrle.) 455 Waat 42ad SI. te im aototito« NEW VOKK, N. %$ ffiOSVBT* Mhuai V NAJEM (For R*^ •e oda štiri sobe t elektrik, plinom vse v dobrem «t, Oda se družini bres otrok «| raščenim. tudi z enim q otrokom tudi ne 0(|re6em st rina mesečno je $20,00. o« te se na: 312 Mineral St. waultee, Wis. ^ STANOVANJE V NAJ| odda se tri sobe, spredaj z koto in vsem potrebnim, g mesečno. Oglssite se pri F Seiko, 479 Park Street, Mft kee, Wis._ DA SKUHAS DOBRO Kdor pa ume svoje eenje kontrolirati in ee bo v trenutku, ko ee bo zbudil, spomnil nekaterih verzov, ki jih je v snu ustvaril, bo dognal, da so nesmiselni. Sen pozns tajne lepih barv in zvokov in ustvarja lepoto iz ni-česa. "Morda pa nisem nezakonski sin, ampak zakon je nmnhtmft." je odgovarjal neupogljivi razum- "Tudi to je mogoče, dragi mojr "Kdo pa piše zakone, svetli vladar?" "Ljudje jih pišejo," je car od-ffovarjgl. "Ali so vsi tu zbrani imenitni-ki in velmoftje — ljudje r Po tem vprašanju so začeli po vsej dvorani šepetati, in pre-vdarjali sem in tja ter ae slednjič zedinili: "Seveda smo ljudje!" Desetletni neugnanec pa je dejal: "Torej odvisi samo od vas, da spremenite nezakonit zakon!" Po tej izjavi, ki je bila tako jezna ko beli dan, se je vladar dvignil in spregovoril: "Vidite, to je pa prav zares bistroumen deček. Ali ne bi mords spremenili krivičnega zskona?" ' In res: spremenili so zakon in od tedaj ni več v Koreji neZakOn- aVIl. . ' '' f FRANK OGLAR, : lasstisr Arrnmm, Ost«¿^j Knjiga je ilustrottna z nad 200 slikami, obsege 682 strani, je krasno trdo vezana t plavih platnicah in ima zlate črke besedilo na hrbtu, ter krasen zlat znak S. N. P. J. na zprednji platnici. Sobratje in sestre S. N. P. J., ter drugi rojaki, knjiga je prvovrstno delo in na finem Star English papirju tiskana. Naročite tsko j! Cone Jo $5.00 s poštnino vred. Naročnino pošljite na upravništvo Prosveta, 2657 So. Lanmdale ave., Chicago, DL Naročite lahko tudi ZAPISNIK 8. REDNE KONVENCIJE SNW„ mehko vezan, cena BOc Sfissl Jesssk MeCsks. Uvšl ArsnUškan hi profssor v sssisalšla. Preval A. K. yrr«n