AÑO (LETO) XXIX (23) tio.1 (štev.) 31
Pomagaj si sam...
Današnji ekonomski, politični in socialni položaj sveta je prepleten z mrežo medsebojnih odnosov, ki večkrat postavljajo vprašanje pravičnosti na dvomljivo točko. Vzemimo le gospodarsko socialne probleme: Razmerje med razvitimi, polrazvitimi in nerazvitimi (teželami še daleč ni idealno. Prepad, ki loči ene od drugih, se vedno bolj širi in postaja vedno bolj globok. Narodi in ljudje, pahnjeni v obupen položaj, iščejo izhodov večkrat po potih, ki vodijo v še večjo nesrečo.
če je razmerje med državami težko, ái nič manj problematično med prebivalci teh dežel. Tudi v nerazvitih deželah se prerado zgodi, da medtem ko ima nekaj ljudi v rokah vse bogastvo, večina nima niti najosnovnejših potrebščin, ne samo za dostojno življenje, temveč za golo življenje sploh.
Papež Pavel VI. je v „Populorum Pregressio“ nakazal rešitev tako na osebnem kot na meddržavnem področju. Ena od njegovih zahtev je bila pravično trgovsko razmerje med razvil imi fai nerazvitimi državami. Brez oderu-.gtvn, s socialnim vidikom na stvar.
, ; Dva različna položaja na tem neenakem polju zavzemata danes gotovo Latinska Amerika in Evropa. Ta zadnja . z visokim, življenjskim pivolem, prva pa \$e v .otroški' fazi, kar setičo,industrije s Jh gospodarstva. A medsebojni odnosi se prav v zadnjih časih precej izbolj-jfcujejo. Iskanje. skupnih, točk,, preučevanje možnosti vzajemne trgovske dejavno ti. sploh izpopolnitev obeh sistemov . .naj hi bilo vodilo temu odnosu,
Argentina je bila! ena prvih dežel,
, tki je zapustila tradicionalno odvisnost .od Severne Amerike in Anglijo ter zali j čela iskati novih .poti.. Smer, ki jo je obrala, je vodila v Evropsko gospodarsko skupnost. Zlasti z Zahodno Nemčijo »o argentinski gospodarski odnosi prišli do lepega razmaha. Ta država je bila tudi neke vrste „boter‘‘ ob prvih argentinskih stikih z EGS.
11 Tu pa: je postopek zadobil nov, razveseljiv obraz. Argentina je v sklopu latinsko ameriških držav sprožila idejo ^ skupnem nastopanju vseh teh dežel napram Evropski gospodarski skupnosti. Predlagala, sklicala in organizirala je v Buenos Airesu konferenco v »klopu organizacije CECEA — .Comisión Especial para la Coordinación Latino Americana (Posebna komisija za latinsko ameriško koordinacijo). Tako so se te dni (do srede 23. julija) zbrali V Buenos Airesu predstavniki vseh držav članic.
Kdor pozna latinskoameriške okoliščine, lahko ve, kako težko je zediniti mnenje teh narodov. Drug do drugega nezaupni, drug od drugega ločeni po političnih strujah, mejnih problemih in «jelo gospodarskih razlikah med njimi parnimi. Najbolj revne države zahtevajo hd nekoliko rtlanj revnih pomoči, ko so je te same potrebne. Skupna pozicija je v takem okolju skrajno težavna.
A današnji položai je skrajno deli-„ katen. Latinskoameriška pozicija na gospodarskem rolju je od dneva do dne bolj slabotna, kajti razlike, ki jo ločijo od naprednejših in bolj razvitih področij, so vedno večie. Nujna je torej skupna akcija, kajti le s skupnim nastopom bodo dane možnosti za uspeh.
To so delegati posameznih držav trdi razumeli, Konferenca je po začetnih težavah potekla v naiiepšem redu in edinosti kriterijev. Končna deklaracija, ki je bilk soglasno Sprejeta, poziva evropsko skupnost k „pravici, mednarodni solidarnosti in medsebojnemu Spoštovanju“. Deklaracija ne vsebuje konkretnih predlogov. To je stvar komisij, ki se bodo v kratkem času sestale, in se bodo Sestajale vedno pogosteje v bodočnosti. Tudi trenutno ni tolike važnosti konkretna rešitev podrobnih problemov. Važna je volta skupnega dela in skupne rešitve enakih problemov.
če bo latinska Amerika v tem medsebojnem sodelovanju vztrajala, se tesneje povezala v enojen blok. bo tudi na. mednarodnem področju lahko dosegla uzreho. ki so prepotrebni zk nien 'razvoj, za pot izhoda iz Sedanjega kritičnega položaja.
BUENOS AIRES
: :. A’ : : .'.,,71 j' , Ï
6. avgusta 1974
MIROVNI POSKUSI NA BLIŽNJEM VZHODU
IZRAEL NEZAUPLJIV
Severnoameriški zunanji minister Rogers je pred kratkim predložil nov ameriški načrt za pomiritev na Bliž. Vzhodu. Po tem načrtu naj bi se vse sovražnosti med Izraelom in Arabci ustavile najprej za 90 dni, medtem pa naj bi se med Izraelom in Arabci začela indirektna pogajanja ža premirje. Izrabi in Arabci naj bi se med seboj pogovarjali preko tretje, nevtralne osebnosti. Deve-desetdnevni ustavitvi Sovražnosti bi nato sledilo premirje in nadaljnja direktna pogajanja med nasprotniki ter končno definitivna rešitev arabsko-izraelskegh Spora.
Nasser je odletel v Moskvo na posvet s sovjetskimi veljaki. Od tam se je vrnil s prepričanjem, da sovjetom trenutno ni za to, da bi se z orožjem vmešali v arabsko-izraelski spor, zlasti ne, ko je ameriška vlada odločno in jasno opozorila Moskvo in Kairo, da ne bo mogla mirno gledati nadaljnjega sovjetskega, vojaškega vdiranja na Bližnji vzhod. Položaj med Moskvo in Wa-shingtonom je postajal na tem področju vedno bolj podoben razvoju dogodkov na Kuhi, ko je bil Kennedy nastopil proti sovjetskemu raketnemu oboroževanju Castrovega režama. Tudi takrat se je Moskva deloma potegnila nazaj.
Km* v Moskvi ni dobil navodil za nadaljnji - oborožen, boj proti Izraelu, ■ temveč so Nasserju povedali, da gre Kremlju v prvi vrsti za njegove interese, potem šele za arabske, Nasserju ni ostalo drugega, kakor da je objavil, da Egipt pristaja na severnoameriški mirovni načrt.
Takoj za njim je dala svoj pristanek tudi Jordanija, ki ji načeljuje kralj Hussein; Odklonile so ga pa iraška in sirijska vlada ter večina arabskih gverilskih skupin, predvsem tkim. arabska ljudska osvobodilna fronta, ki je arabska komunistična gverilska organizacija. Njen vodja Habas je izjavil, da s svojim mirovnim načrtom Amerikanci hočejo uničiti arabsko gverilsko gibanje. „Pripravljeni smo vztrajati z vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolago. Spremenili bomo Bližnji vzhod v pekel ali v novi Vietnam^ je zagrozil Habas.
Moskvi ta raznolikost v arabskem taboru seveda služi kot nalašč za nadaljnje ribarjenje v kalnem na tem področju. V vsakem slučaju se bo za svoje nadaljnje razdiralne akcije posluževala arabske komunistične osvobodilne fronte, ki bo navidez nastopala proti uradni sovjetski politiki.
Oči vseh Arabcev so bile zadnje dni uprte v Izrael, ker vedo, da brez njegovega pristanka izvajanje ameriškega načrta ne bo mogoče. Izraelska vlada je imela več tajnih sej ter je neuradno objavila, da sicer sprejema ameriški mirovni načrt, da pa bo treba takoj v začetku določiti, da se bo ustavitev sovražnosti raztegnila po prvih 90 dneh za nedoločen čas. Izrael da ne more dovoliti, da bi 90 dnevno pre-j mirje sovjeti izkoristili za mimo gradnjo raketnih in drugih vojaških oporišč v Egiptu, s katerih bi potem navalili na Izrael. Poročajo, da je Nixon sporočil Izraelu, da bodo ZDA ohranila vojaško ravnotežje na Bližnjem vzhodu, naj bo razvoj, kakršen koli in da Izraelu ne bo treba vrniti okupiranega arabskega ozemlja vse dotlej, dokler ne bo podpisana definitivna mirovna pogodba.
Razdor med Arabci se je nato še poglobil ter sta' se Al žir in Irak odločno zoperstavila slehernemu Sprejetju ameriškega mirovnega predloga. Našser se je trudil, da bi razkol omilil, pa se mb ni posrečilo.
V ponedeljek so v Tripoliju v Libiji Arabci sklicali vrhunsko konferenco, ki pa sta jo, Alžir in Irak bojkotirala. Libijski vladar Gaddafi pa se je pred konferenco sestal z Nasserjem v Kairu.
Moskovska Pravda je medtem Znova napadla Izrael ter označuje izraelski pristanek na ameriški mirovni predlog Za „žalostno farso“, kr Sta jo zaigrala Tel Aviv in Washington. Pravda trdi. da je Izrael pristal na ameriški mirovni predlog šele potem, ko je dobil od ameriške vlade zagotovilo, da ..bo dobil zadosti letal in drugega orožja in Washington ne bo zahteval' izraelskega umika iz zasedenih arabskih področij."
Delavsko solastništvo v Peruja
TUDI TÜJÀ PODJETJA NISO IZVZETA
Perujski predsednik Juan Velasco Alvarado je pretekli teden objavil nov industrijski zakon, s katerim bodo morala perujska podjetja podariti svojemu delavstvu deset odstotkov svojega letnega Čistega dobička ter kupiti petdeset odstotkov svojih lastnih delnic za delavce.
Velasco je novi zakon objavil v dvournem govoru po radiu in televiziji, ob priliki 149. obletnice perujske neodvisnosti. Med drugim je izjavil:
„Naša revolucija se dobro zaveda svoje poti. Ne hodi po poti modernizacije kapitalistične družbe, pa tudi ne po poti družbenega sistema, uvoženega od zunaj, ker vemo, da bi naši proble-
mi ostali nerešeni pod obema omenjenima sistemoma.“
Velasco je tudi objavil, da bo po novem zakonu vsa najvažnejša industrija prišla pod državno kontrolo, država sama pa bo tudi vzela v roke vodstvo nadaljnie industrializacije države.
Glede položaja tujih podjetij; V Peruju spričo novega industrijskega Zakona je Velasco izjavili da bodo morala z državo podpisati pogodbe za določeno dobo, po preteku katere in po predhodnem odštetju odškodnine in dobička bodo morala Perujcem prodati najmanj 51 odstotkov svojega preostalega kapitala. Velasco pa še ni pojasnil, kdaj bodo morala tuja podjetja to storiti.
Nuevas leyes represivas contra los obreros rasos
La crisis económica soviética revistó un carácter tdn general y de tan magna gravedad, que el partido Comunista de la URSS, está ' Sóhietiéhd^ severo análisis cada uno de los momentos de la producción. Uno de los' ntiáfié más severos és el aumentó generalizado de las pérdidas en todas las empreság, causando por la baja de la productividad del hombre-hora, por Cáhtidaá1' <$» rublos invertidos, por funcionamiento de’ maquinaria.	'	- í :
La productividad industrial deí trabajador ruso siempre fue mUchfeim» más bája que la de su colega norteamericano, más baja qué la del francés f la del japonés. Pero, ahora resulta que la norma tradicional ha descendido po» debajo de los niveles habituales.
Él Soviet Supremo ha recibido un proyecto de nuevo Código, que contiene un cúmulo de nuevás figutós delictivas en el trabajo, lo qué comporta nuevas medidas represivas contra' los trabajadores.
Afirman que el nuevo Código está basado en el que elaboró Lenin allá en 1920, o sea hace nada menos que medio siglo.	5
Después se establecen las figuras de’ictivás como “falta de responsabilidad”1, "perjuicios ocasionados a la industria”, “daños causados a la economia nacional”, “actos fie los que se derivan males para la Sociedad”.	¡i
La vaguedad de las figuras delictivas, la magnitud qué se les atribuye como delitos sociales, otorga a los administradores poderes de acusadores, testigos, jueces y ejecutores de las sentencias; Sentencias que pueden trasladar fulminantemente a un obrero del patio de la fábrica al otro lado del alambrado de puás de un campo de concentración.
En esta forma se pretende afrontar la crisis económica por medio del sadismo y del pavor.	.	.	; s
Nove kazni za ruske delavce
Sovjetska ekonomska kriza je postala tako splošna in velika, da je partijo začela analizirati vsak-postopek v produkciji. Edeu najtežjih problemov je splošno večanje zgube v vseh tovarnah zaradi zmanjšanja storilnosti delavca glede na investicije in stroje.
Res je, da je bila storilnost delavcev v Rusiji vedno nizka, nižja od severnoameriškega, pa tudi francoskega ali japonskega delavca. Toda sedaj se je znižala še pod običajno normo.
Zato je Vrhovni Sovjet sprejel nov phojekt kazenskega' zakonika, ki’ vsebuje nove označbe délávskih prestopkov, kar pomeni novo preganjanje delávitóVj Pravijo, dá je tb zakonih osnovan na Leninovem iz leta Í920, to j’é' ptód pol stoletja. V njem se podrobno definirajo novi prestopki kot so ^pomarijkáírje odgovornosti“, „škoda, povzročena industriji", „oškodovanje državhe ekonomiji",, „dejanja, iz katerih izvira škoda ža družbo" itd.	!!'’'’
Ohlapnost teh definicij in teža, ki je tem prestopkom dana, podeljuj« upravnikom pravico tožnika, priče, sodnika in izvršilca sodbo. Sodbe; ki lahko v hipu prestavi delavca z dvoriščh Tovarne za bodečo žico koncentracijskega taborišča.	" s-».'tó'i
Na ta način se poskuša ustaviti ékénOmsko krizo s pomočjo sadizma in strahovanja.	1
Iz življeaja la dogajaaja v Argeatioi
Počasna pogajauja v Moskvi
KREMELJ NE POPUŠČA
Pogajanja med zahodnonemškim zun. ministrom Scheelom in sovjetskim zun. ministrom Gromikom o nenapadalni pogodbi med Zah. Nemčijo in ZSSR trajajo že drugi teden.
Prve dni so pogajanja gladko tekla, toda že proti koncu prejšnjega tedna je hitrost razgovorov začela pojemati, tako da so pred dnevi pogajanja skoraj popolnoma zastala.
Ko sta namreč Scheel in Gromiko prišla do problema Berlina, do vprašanj o nemški samoodločbi in o združenju obeh Nemčij, je Gromiko, po navodilu svojih gospodarjev v Kremlju, začel ScheeloVe predloge in zahteve odklanjati, ker pač Moskva nima namena rešiti berlinskega vprašanja, kakor tudi ne vprašanja Združitve obeh Nemčij. Moskva se namreč neizrečno boji zdru-
žene Nemčije, izgubila pa bi tudi v primeru združenja obeh Nemčij prostor v Srednji Evropi, na katerem lahko vsak trenutek povzroča politične incidente in tako ohranja ves evropski prostor v napetosti v svoj prid.
„Pogajanja so težka, v gotovih točkah silno težka,“ je izjavil tiskovni referent nemške delegacije v Moskvi.
V Zahodni Nemčiji opozicionalna krščansko-demokratska stranka z največjim zanimanjem zasleduje potek razgovorov v Moskvi in pričakuje, da Se bo Scheel vrnil iz ZSSR praktično praznih rok. Po vsej Zahodni Nemčiji' Stranka močno propagira proti slehernemu popuščanju Moskvi, ker da čas že zdavnaj več ne dela za sovjete, temveč proti njim, vsaj na evropskem prostoru. V kakršnih koli stikih z Mb-
OBLAKI SO RUDEČI
Ni se še dobro polegel nemir, ki je nastal ob napadu gverilcev na cordob-sko naselbino La Čalera, in poznejšega odkritja trupla ubitega generala Aram-buruja, ko je že novo presenečenje, v obliki nove zasedbe (to pot kraja Garbi, par desetin kilometrov od prestolnice Buenos Aires) neprijetno Sunilo varnostne organe in tudi javno mnenje.
Bilo je v četrtek 30. julija popoldne (14,30), ko je večja skupina neznanih storilcev (moških in žensk) z nedosegljivo spretnostjo zasedla malo naselbino. Nastopali so v popolni koordinaciji, poznali kraj in navade prebivalstva1 do potankosti, imeli moderno orožje, bili stalno povezani med eeboi po radijski zvezi. Najprej so zavzeli policijsko postajo (moški in ženska sta se predstavila v belih haljah kot zdravnik ih bolničarka) izpraznili banko, prekinili telefonske zveze, kontrolirali pošto (zaradi telegrafa) železniško postaio in onemogočili radijski oddajnik nekemu amaterju (tudi to podrobnost so poznali).
Ob napadu na banko So brez predsodkov ubili službujočega policista, ker se ni pokoril ukazom. Kraj še je zavedel stanja šele pO tem streljanju in po naslednjem, ko so napadalci streljali ha . policijski avto, ki je slučajno' prišel' mimo. Ko so skoraj tri četrt ure gospodarili kakor se jim je zdelo, so ubežali neznano kam. Nihče jim hi mogel slediti.
Je nekaj sličnosti med tem dogodkom in napadom na Galero. Obakrat so uporabili ugrabljene avtomobile. A to pot so bili še bolj predrzni. Kradli So jih oblečeni v policijske uniforme. Tudi ob napadu naselja . je del prevratnikov nosil uniforme.
Izvedba je bila brezhibna. Poznanje terena gotovo odlično. Najbolj pa preseneča naravnost blazna predrznost,
skvo je treba vedno jemati v poštev druge številne sovjetske probleme; predvsem s Kitajsko, poudarjalo zahodno-nemški. krščanski demokrati.
kajti v določenih okoliščinah, ki sedaj vladajo v državi, zapadejo vsi udeleženci pod zakon, ki njihovo delanj» kaznuje s smrtjo. Kdo so ti, ki si tak» brezvestno igrajo z živi jen jèm? V Ga-rinu' So pustili napis „FAR“ FuerzaS Armadas Revoluciohhrias (Revolucionarne oborožene sile). To né pove veliko. Lahko so skrajni peronisti'. Lahko desničarji Tacuare. A v ozadju nekaj diši po barvi, ki ima precej opraviti » komunizmom. Kajti le komunizem lahko v današnjem stanju dobiva iz teH akcij dobiček.
Varnostni organi, kliub napornemu delu, zaenkrat še niso prišli na jasnejšo Sled teh, ki jih neka argentinska revija naravnost imenuje „partizani".
Pada zastor?
Nov element se je pridružil lavnemu razburjenju. Bližal nai bi se trenutek, ko se bo odkrilo ozadle dogodka, v katerem je. n-ed malo več kot letom dni, izgubil življenje metalurgični vodja Augusto Vendor.
Dva izmed ^-ove^anih z napadom na Calero So očividci tistega dogodoka pred letom (Vandorieve smrti) prepoznali kot dejanska udeleženca. Sta to cerdob-ski zdravnik Gnso Conte Grand (kateremu ,so no calerskih dogodkih prišli čisto slučajno na sled) in José . Raul Fierro. Dokončno sicer še ni ugotovljeno, a šest prič, vsi metalurgični gre-mialisti, vztraja na prepoznanju.
Ko se tako po eni strani stvar zapleta, se po drugi odvija. Vlada je ob tem sklenila, da ustanovi poseben varnostni sistem. Podrobnosti so šo tamost. Novi sistem naj bi imel nalogo, da prepreči slične napode kot Calera in Garin, ali pa da v njih primem takoj ukrene potrebno, da storilce polovi.
Francija Je dni preizkuša vrsto atomskih razstreliv na svojem tihomorskem koralnem otočju Fangataufa. Kakor prejšnja leta, je tudi tokrat proti francoskim atomskim poskusom na Pacifiku protestiral Peru, češ, da visoki zračni tokovi donašaio prav nad Peni radioaktivni prah ČeZ ocean.
HITRA RAZVOJNA POT
ŠE O SREDNJEROČNEM PLANU
Republiški zavod za gospodarsko planiranje je v glavnem že dokončal raz- j »pjni načrt za prihodnje petletje 70—75.1 Kot smo že ob priliki poročali, bodo v tem obdobju skušali izvesti širok gospodarski razmah, ki bo v principu te-ineljil na bazah sedanje gospodarske reformo.
, Bazo za izvršene študije je predstavljal razvoj v obdobju 1966—1970. Načrti, ki so bili v veljavi za to dobo, se sicer niso popolnoma iztekli. Napovedana rast družbenega proizvoda ni narasla za 8.5%, temveč le za 7.4%, A za bodoče sklepajo, da načrti temeljijo na bolj realni podlagi in se jim zajo ni treba bati novih polomov. .
‘Vendar je načrt zelo ambiciozen. Računa namreč na podlagi opravljenih raziskav, da bo stopnja rasti v obdobju do leta 1975 dosegla letno povprečje 7% realnega družbenega proizvoda. Po tej projekciji, ki upošteva smeri v sedanji gospodarski strukturi, bi se družbeni' - proizvod celotnega gospodarstva Slovenije do leta 1975 povečal v primerjavi z letošnjim letom za celih 40%.
Tedaj bi dosegli ob sedanjih cenah okoli 17.000 din družbenega proizvoda na prebivalca, kar predstavlja 1600 dolarjev. Slovenija naj bi potemtakem dosegla stopnjo gospodarske razvitosti, ki jo imajo nekatere sosednje srednje razvite industrijske deže^.
Gornje ugotovitve, ki jih vsebuje na-
črt za razvoj, pa dokazujejo, da kljub
nasprotnemu propagandnemu ugotavljanju, Slovenija danes spada med nerazvite dežele, in bo šele čez pet let, če bo šlo vse po sreči, prišla med srednje razvite dežele. To, če bo takrat merilo še isto.	,
V načrtu pa se poudarja, da je razvoj v veliki meri odvisen od izvež-banosti strokovnih kadrov in raziskovalne .dejavnosti. Prav na tej točki pa Slovenija boleha. Ne, ker ne bi imela sposobnih ljudi v strokovnih kadrih ali za raziskovalne posle. Dejstvo je (ki se doma in zunaj stalno poudarja), da prav najsposobnejši člani teh kadrov, zaradi domačega nerazumevanja in zavožene ekonomsko-socialne politike vedno bolj pogosto emigrirajo v sosednje države. Število visoko kvalificiranih delavcev, ki bi bili potrebni za izvedbo srednjeročnega načrta je tolikšno, da bi se njih migracija morala ustaviti, oz. obrniti nazaj v prid Slovenije. To pa trenutno ne spada v politiko domačega režima.
Tako, medtem ko se po eni strani pripravljajo načrti, se po drugi strani onemogoča njih izvedba. Ko bo načrt do potankosti izdelan začel stopati v veljavo, bo negova izvršitev predstavljala nove glavobole prav zaradi pomanjkanja odgovarjajoče skupne politike na vseh poljih, tako gospodarskem, socialnem in celo vzgojnem. Enotnost ukrepov je v tem bistvene važnosti.
„Družina“ zopet kamen spotike
Partijce skrbi predor verskih glasil
Komi'ija za komunikacijska
„Stalno se moramo očiščevati od sodobnih intelektualnih zmot in moralnih zablod, živimo kakor v zastrupljenem ozračju. Sodobne zmote so nam oto-sred-! ®ile mora!no čutenje. Vedno bolj živimo po pogansko. Vsak dan zgubljamo na
stva Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je v nedavni seii ugotovila, da je prodor verskega tiska na slovenskem tr£u vedno večii. Zanimiva je bila ugotovitev, da je „Družino" in „Ognj'šče“ lahko najti v vsakem kiosku, medtem ko se isto ne dogaja s „Komunistom“. Kje je vzrok?
V debati so prišli do zaključka, da medtem ko dnevni tisk daje trgovcem za prodajanje 15% komisije, daje Ognjišče kar 35 odstotkov.
A kar jo člane komisije najbolj motilo je to, da pisci člankov v verskem tisku povsod „spretno vnesejo propagando za svojo stvar“, medtem ko „naši časopisi ne kažejo jasne usmeritve“.
Ugotovi1! so, da „ni mogoče čd sodišča zahtevati, naj prenove prodajo verskih glasil** kot sta Družina in Ognjišče, niti „ni megečo ukazati verski komisiji, nai prepriča, škofa, da teh časo-
krščanski tradiciji, če ne bomo kontrolirali samega sebe, se ustavljali zmotaj in se jih očiščevali, bo šlo ■ krščanskim življenjem v nas vedno hitreje nazaj. Notranji ogenj bo ugašal. Naše katoličanstvo bo ostalo le zunanja firma brez notranje vsebine. Potem pa bomo nemara še firme odložili."
Dr. Alojzij Odar, Večnost in čas, str. 182.
Slovenski novomašniki v letošnjem letu
51 novih duhovnikov bilo posvečenih
Tudi letos je slovenska Cerkev postala v veliki meri bogatejša na božjih služabnikih. Nov rod, ki je izšel iz semenišča, in je kcncom junija ter v začetku julija prejel posvečenje, predstav-| lja npv dotok mladih moči, saj večina novomašnikov šteje med 24. in 26. letom.
v ,	_	, Posvečenja so bila v posameznih
ji. o j ne bi vcc pustil dajati na prodaj ^ g]{0f;ja]1 zrdnje dni v juniju in sicer v
ljubljanski
Slovenske ceste vedno slabše
Federacija zadržuje denar
Pred: kratkim so predstavniki poslovnega. združenja cestnih podjetij v Sloveniji sklicali tiskovno konefrenčo, da so novinarje seznanili s perečimi vprašanji cestnega, gospodarstva slovenske: republike, zlasti še s finančnim problemom cest.
V zvezi š financami so zlasti opozorili; da denar, ki ga v Sloveniji dobivajo za tčkoče m investicijsko vzdrževanje cest, komaj -še krije podražitve, ki nastajajo zaradi inflacije. Denar to*-rej ne zadošča več niti za modernizacijo cestnega omrežja, ki bi bila nujna spričo naraščajočega ' prometa.
Dejstvo je, da bi morali v Sloveniji v prihodnjosti modernizirati, približno 4000 kilometrov cest, 'zlasti makadamskih. To bi predstavljalo za cestna podjetja problem, kje dobiti potrebne mili-jaTde dinarjev. Kajti zdaj dobijo podjetja za redno investicijsko vzdrževanje ter zimsko službo le okrog 120 milijonov.	'
1 Predstavniki združenja so tudi ugotovili, da ljudi bolj kot gostota prometa "motijo zlasti slabo vzdrževane ceste z
večjimi ali manjšimi udarnimi jamami (po argentinsko baches), ki jih spričo skromnih sredstev tudi na asfaltnih cestah ne manjka.
Kar se tiče financ je bilo ugotovljeno, da se v Sloveniji vlaga v cestno omrežje 1,5% narodnega dohodka, medtem ko je v drugih državah višina te investicije nad 3% narodnega dohpdka.
: Zlasti pa je bilo na tej tiskovni konferenci poudarjeno, da federacija nima nobenega moralnega opravičila, da si še zadržuje pretežni del „cestnega denarja“, saj je prenesla skrb za vzdrževanje in razvoj cestnega omrežja na posamezne republike.
v kioskih“. Da pa lahker „trgovska podjetja predajo odklonijo.“
(Gornji zaključki dajejo dosti snovi razmišljanje o položaju Cerkve do-,ma.)
„Metliška črnina metliška“
je
Zagrebški „Vjesnik“ se je spravil sedaj na metliško vino. Napisal je, da v Metliki sploh ni sledov za vinogradi, temveč da Metliško črnino dela kmetijska zadruga iz grozdja, ki ga kupuje v Ozlju. Ozljani bi lahko prodali svoj pridelek kleti v Vivodjpi, a ga rajši prodajo v slovensko Metliko. Klet iz Vivo-dine pa kupuje cenejše grozdje v Srbiji in v okolici' Našip ter to vino prodaja kot pristno pokupško Specialiteto. Tako Vjesnik.
stolnici, mariborski stolnici ter v marijinem svetišču na Sveti Gori pri Gorici (škofija Koper). Nove maše pr. so bile potem v domačih vaseh novomašnikov od potega julija pa do preteklega 2. avgusta. Povsod so bile velike slavnosti, prave ljudske manifestacijo, ki so ponovno dokazale, kako verno slovensko ljudstvo ljubi in spoštuje svoje duhovnike.
če pregledamo sedaj število novomašnikov (kot smo že napisali, jih je bilo skupaj 51) in njih razdelitev po škofijah, vidimo, da jih je največ iz
(Kuzma); Niko Marovt (Šmartno v Rožni dolini), Martin Tajnik (Šoštanj); Jože Turinek (Šoštanj); Jože Vizjak (Svetinje), in Mirko Zemljič (Sv. Lenart""* Slov. Goricah).
Koprski novomašniki so bili to pot trije: Ivan Albreht (Zavratec); Anton Ličan (Podgraje) in Ivan Pojavnik (Šempeter).
Poleg teh sta kila posvečena tudi š» Jože Božnar in Franc Kosem, oba ia Clevelanda, USA.
Poleg teh moramo omeniti še redovne duhovnike. Teh je bilo skupno letos 11. Po redovih pa so razdeljeni takole: 4 salezijanci (Franc Imperl iz Razbor, Alojz Kroteč iz Preloka ob Kolpi, Metod Lampe iz Cerknice, ter Alojzij Snoj iz Liubljane - Rakovnik); trije so bili frančiškani (Jrnko Bohak, Studenice; Zorko Jerman, Ljubljana - Vič, ter Vitomir Živkovič, To’isa). Bila sta tudi dva lazarista (Stanko Domaniko, Jurij i ob Ščavnici ter Anton Lavrič, Loški po-
bila
Spričo slabih cest in pomanjkanja dinarja so predstavniki poslovnega združenja cestnih podjetij predlagali kot delno rešitev nujno podražitev nafte (del podražitev bi šel direktno za ceste) ter tudi zvišanje taks za vozila. A glede na nujne potrebe modernizacijo bo tudi to šo premalo. Domače cestno gospodarstvo, ki ga duši še fcdcracijska grabežljivost, stoji prod težkim, problemom, katerega rešitev šo ni popolnoma jasna.
Predstavniki metliške Kmetijske zadruge, ki dela Metliško črnino, pa so seveda takoj reagirali na pisanje Vjes-nika. Zadruga bo zahtevala od zagrebškega Vjcsnika- zatldScenje, ker ji tako pisanje pMtfročsr ‘vettktr *šk‘odo. "V-- pojasnilu je Kmetijska zadruga sporočila, da je leta 1969 kupila od OzaljceV le neznatno količino grozdja — 2,5 vagona — ; ozaljski in metliški vinogradi se skoraj stikajo, ker obe občini mejita med seboj. Metliška zrdrUga proizvaja t pristno črnino iz metliškega grozdja, Zadruga sama ima 50 hektarjev lastnih vinogradov, približno 150 hektarjev pa je privatnih vinogradov. Zato je tudi količina metliške produkcije omejena in vino poide že konec avgusta. Prostora v noriški vinski kleti je več; in bi si lahko dovolili „uvoženo metliško črni-nj", tcc’a zadruga ne misli uvajati take politike. Kupci pridejo sami po vino v Metliko in nikdar ne tarnajo nad kvaliteto, pač pa nad ceno.
ljubljanske škofije. Res je novomaštii- , tok, star 38 let). Posvečena sta kov ljubljanske škofije kar 22, in sicerJ tudi še en jezuit (Jože Roblek, Sv. Križ) so ti: Florijan Božnar (Črni Vrh nad in en; cistercijan (Janez Novak, Višnja
gora).
Kot je že staro pravilp, prihaja večina novomašnikov iz številnih družin.
Polh. Gradcem); Jože Bratkovič (Šentjernej); Marko Burger (Šmihel pri Np-
vem Mestu); Jože Dolšina (Zagorj.e ob	__
Savi); Jože Drolc (šmartpo v Tuhinju); vendar je vmes tudi edinec. Največ Edvard Eberl (Ljubno na Gor.); Mar- otrok v družini je 14, povprečje vseh tin, Erklavec (Ljubljana - Rudnik); otrok v vseh družinah pa je 5,2.
Kar se tiče stanu, tudi letos ni bil» » prelomljeno staro sloverisko pravila,, Največ novomašnikov izhaja iz kmečkih--, eta); Vinko Malovrh (Kranj);!,Tomaž družin in sicer kar 37. Iz delavskih dru-tli
Matija Ham (Ljubljana - Sv. Peter); Peter Hočevar (Žužemberk); Tink Kočevar (Suhor); Jože Komljanec (šmar-
* ^	'	. •*. - f? j	f • ' '1
'Nagode (Ljubljana - Trnovo); "Jože |in je 6 novomašnikov, iz-uradniških V'
Pacek (Podbočje ob Krki);
Pavlič (Vranja Peč);. Jože Prijatelj (Šentvid rri Stični); Janez Slabo (Rpv-r te); Franc Škulj (Sv. Križ ob Rrkij;
Ciril Tomc (Liubljana-Tmovo) ; Jože • zadnja nova maša. Ena Tomšič (Brezovica pri Ljubljkpi); Alojz | prvič doživela to čast.
Nikolaj j iz obrtniških pa 2.
Zadnja nova maša v domačih župnijah je bila (povprečno) pred 22 leti. V treh, župnijah ne pomnijo, kdaj je bik župnija pa', j»
goro);
m
/ Uran (Šmartno ped šmarno Stanc Zidar (Ribnica).
Iz mariborske škofije je bilo to pot trinajst novomašnikov. Ti so: Štefan Antolin (Odranci); Rudi čebule (Pre-na Dravskem polju); Rudi čebule (Pro-vaFe); Friderik Gumilar (Sveti Jurij v Prekmurju), Ciril Kccbek (Gornja Radgona), Jože Kclmanko (Petroča), Polde Kvasnik (Prevalje); Anton Maje
ZEN A I
N J E
SVET
Anica Kralj
Skrb za bodočnost
Ni dvoma, da starši svojim otrokom želijo v življenju največ'e dobro. Ven- , dar tudi ljubezen staršev je lahko raz- | lična, čeprav ima dober namen, včasih [ pogreši. Modru je ona, ki vidi v otroku I notranjega človeka, ki naj bi bil kori- ] sten član v človeški družbi. Zgrešena ona, ki sc kaže v preveliki prizanesljivosti, slepoti, ki hoče nuditi otroku čim-več veselja, udobnosti, ki mu skuša prihraniti Vsako nevšečnost in zgladiti pot preko vseh zaprek.
Posebno nevarne so matere, ki vidijo v svojem otroku posebno bitje, katerega ima dolžnost neprestano varovati. Poleg velikega, včasih prevelikega udobja, v katerem otrok živi, bi ‘rade videle, da bi tudi v šoli in družbi prednjačil. Če uspeha ni," se jezijo na šolo, na družbo in so globoko užaljene. Otrok ni slep. Opazuje in tudi sam se počuti ‘žrtev hudih krivic. Takih mater je vedno več, To so one, ki cenijo bogastvo, prazne in minljive dobrote, ki poznajo vse zadnje propagande, a ne pomislijo na globok pomen vsakega človeškega bitja.
V današnje družine brezobzirno prodira tuj duh. Današnja občila, posebno TV, spreminjajo okus in značaj ljudi. Temu podležejo posebno otroci, posebno tam, kjer starši niso pazljivi in skrbni. Novim sredstvom se človek težko upira, vendar eno lahko ohranimo:
Dodajmo še, da je šest novomašnikov pred vpisom na teološko fakultet» bilo že v drugem poklicu, oz. na drugi visoki šoli.
Ko se veselimo novih delavcev * slovenskem Gospodovem vinogradu, pa upamo, da bo njih število in svetost ii leta v loto naraščala. Pa tudi, da bi mogli svoj poklic bolj mimo in svobodno izvrševati, kot ga lahko danes.
otroke osrečili s t.em, če jim pusti'o svobodo na področju spolnosti. Nikakor ne mislimo, da so starši pokvarjeni. Prepričani so, da spolnost spada k življenju, in da je nekaj pozitivnega.(
„Življenje jih navadno s trdo roko po- I Njeno naravno lepote so privlačne ne
Turizem v Sloveniji
Kakšen je obisk v številkah
Turizem predstavlja danes enega važnih virov dohodkov za Slovenijo.
mestih kot Ljubljana, Kranj, Domžale, Škofja Loka; 35% jih pride v gorenjski kot, 10% odide na Dolenjsko, 4% pa ♦
oblast. in razsodnost nad njimi. Podčrtati mejo med dobrimi in slabimi vplivi, vzeti koristno, prepovedati nevarno za otrokov razvoj. In — bodimo si na jasnem — tudi odraslemu človeku lahko škodijo TV oddaje, saj so zlo in zmoto .včasih zavite v vzvišene besede. Od nas zavisi, da izbiramo dobro in zavržemo in obsodimo slabo.
Resna gospa je tožila: „Kaj naj vendar mladina gleda in posluša? Pred leti so obljubovali, da bodo cddaje ped kontrolo za vzgojo in kulturo. Mislim, da so na to kar pozabili.“
Še hujše jc vzrojil njen mož: „Med resno oddajo te prisilijo, da glodaš propagando, pri kateri je še meni nerodno; kako pa mera biti mojemu sinu?“
Seveda še hujšg je tam, kjer stvari bodisi v tisku ali TV sprejemajo brez komentarja. Ni obsodbe slabega, ki bi vsaj otroke opozorila na nevarne vplive.
Dobe rasti niso strogo ločene po letih. Otrok drugače posluša in gleda, kakor odrasli, tudi če ne razume, mu ostanejo močni vtisi v podzavesti, ki se lahko pozneje zbudijo. To moramo vedeti, ko otrokovo okolje izbiramo.
In prav danes, ko se vse odprto govori, ko pravijo o prejšnji vzgoji kakor o najhujšem tiranstvu, je nevarno, da zaidejo starši v velike zmote.
čitam v listu, ki prihaja iz domovine: „Mnogo staršev misli, da bodo
uči, da so napak ravnali.“
Otroci takih lahkomiselnih staršev, ki navadno nimajo vere, največkrat nesrečno končajo. To jc navadno največji vzrok, da mladina; ki je šla na pet teh
le za Slovence same, temveč zlasti še I Karavanke in Kamniške planine. Tak»
za tujce, ki od prelepih gora pa do sinje obale uživajo naravni kras.
Kakšno pa je turistično delovanje posameznih krajev v številkah? če raz-
užitkov, nesrečno konča, dostikrat s sa- delimo Slovenijo na tri velike dele: momorom.	Kranjsko, Štajersko in Primorsko, jo
Pisez pravi: „Glavna sestavina tega položaj sledeč: nemogočega in nečloveškega sveta, ki j
Štajerska ima 27 kraicv, ki re ukvar-mlrde ljudi tira v samomor in prej v j jajo z gostinstvom, enako je število na naveličanost in gnus nad življenjem, je , Kranjskem, medtem ko je na Primor-
spolnost.“
skc:n le 17 važnejših središč. Kar so
pa gostov tiče, jih jc preračunano letno
„	.	.	v . , na Kranjskem 621.230; na štajerskem
Zapreti so v dom, jo nemogočo, saj
„	.	.	,	.	,	•	■	;2oG028; na Primorsko pa odpade
so otroci vsaj polovico dncya zunaj njo-	’	, .	r
,	v j™,, 417.467, kar predstavlja sorazmerno
ga, a vendar m nemogoče v domu ,	^ in32r/o_
ustvariti ozračje prijetnega sožitja med	°	°'
govorijo številke.
Za prihodn:a leta ima Slovenija t načrtu svojo „turistično industrijo“ zol* razviti. Računajo, da bo v turističnih delih tedaj zaposlenih pol milijona oseb.
KrBsIsa I© spet EBsnanjkalo
starši in otroki in gojiti medsebojno auprnjc. Tukaj, da, je na mostu dia-
log. Dati vsakemu otroku možnost, da svoje mnenje pove, da vpraša, česar no razume, brez strahu. Tako mu pomagamo do jasnosti in lahko tudi od njega več zahtevamo. Starši naj cd svojih otrok veliko zahtevajo. Čim višji je cilj, tem več truda je treba, čim več truda, tem več zadoščenja. To so velike in j važne resnice v vzgoji.
Mlad človek mora vedeti, da sama nadarjenost ne bo opravila vsega v življenju. Le oseben trud, le tihe žrtve, premagovanja in največkrat trpljenje izoblikuje človeka v koristnega moža ali ženo.
Kar zadeva posameznih krajev odra d t na štajerskem 44.5% celotnega obiska na Maribor in Pohorje; 16% na Dobrno, Colje, Laško in Rimske toplice; 15% jih pride v Ptuj, Slovensko Bistrico, Slovenske Konjice in Rogaško Slatino; ostalo .pa odpade na Mursko Soboto, Logarsko dolino, Slovenj Gradec, Zasavje in ostale kraje.
Na Primorskem se največ gostov pomudi ob obali: 58% jih pride v Ankaran, Koper, Piran in Portorož; 19% jih sprelme Postojna; 12% jih odpade na Sočo in Trento, ostalo ph- na Vipavo, Sežano, Ajdovščino ter Idrijo.
Na Kranjskem pa si goste delijo takole: 49% se jih pomudi v osrednjih
Trgovci v Trstu in Občinah so bili 4. julija nekoliko presenečeni, ker so nekateri Ljubljančani kupovali kruh in meso, kar sicer ni v navadi. Toda ra?| logi so bili čisto. preprosti, poznal in razumel jih jo vsakdo, ki sc jo kakorkoli ubadal v Ljubljani v pel ek 3. jul>ja z iskanjem mesa, kruha in šo nekateriH življenjskih potrebščin. V soboto in nedeljo pa so bilo trgovine in pekarij« zaprte zaradi praznika.
Ljubljansko trgovine in pekarije so spet, kakor doslej že velikokrat, pripravilo prebivalcem bele metropolo ,,pri.iet' no“ praznično razpoloženje: tisti, ki sredi popoldneva, posebno pa proti v«' ceru, začeli nakupovati, so tekali o trgovino , do trgovine in povsod dob) enak odgovor: kruha ni več, mesa več! Tu pa tam so bile prodajalke, ki s komaj čakale, da se nanoren dan izte ®J že nekoliko izven svojih moči in n's varčevale z osornostjo: ..Pa bi si P kupili!“ ali „Prei hi prišli, kaj moren» zato, če je zmanjkalo.“

Hoteti biti, pa ne hoteti plačati
LJUBLJANA — Mladi slovenski po-eavnist Franko Slokar je bil lani sprejet na pariški Državni višji konservatorij in je že po enem letu odlično kon-4al študije. Na posebno priporočilo svojega profesorja je mogel na zaključno tekmovanje te šole. Izmed 31 pozavnistov, ki so igrali vsi dve isti skladbi. Je Branimir Slokar prejel po soglasni •odbl žirije prvo mesto. Izgleda pa, da *e bo Slokar vrnil v Pariz, ker mu v Ljubljani ne morejo zagotoviti — stanovanja.
MAKOLE pri Slovenski Bistrici, —■ V tem kraju so slovesno odprli nove Šolske prostore. Šoli so prizidali šest novih učilnic, tako da bo v jeseni že mogla sprejeti nad 400 učencev iz tega dela bistriške občine.
LJUBLJANA — Ljubljanska banka feo skupaj z Geološkim zavodom in idrijskim rudnikom živega srebra financirala ¡raziskavo in eksploatacijo uranovega rudnika na Žirovskem vrhu. Ljubljanska banka je v ta namen dala 180.000 ■ dolarjev in 250.000 din. Idrijski rudnik : in Geološki zavod sta predlagala izdelavo študije o tehnični in ekonomski rmogljivos' i rudnika urana; pripravila jo bo projektantska organizacija Western Knapp Engineering. To delo bo trajalo osem mesecev, obsegalo bo kontrolo ; vzorcev, poskusno predelavo v koncentrat. tehnologijo bogatenia rude ter odpiralna pripravljalna dela.
, MARIBOR — Prebivalci Štajerske •e sprašujejo, kdaj bodo elektrificirali pro po Zidani most—Maribor—št. Ilj. ■Predračuni so bili narejeni že pred tremi leti, toda od tedaj ni bilo dosti storjenega. železnica je namenila financirati 40% Stroškov, Ljubljanska banka naj bi dala '40%, ostalo pa naj bi prispevala republika. Proga je precej v slabem stanju, saj je na odseku od Grobelnega do Matibora sedaj potovalna hitrost od 20 do'50 km na uro. Ob otvoritvi te proge '■ ipa je bila hitrost kar — 80 km. Železni-j ea 'se je lotila dela in je z elektrifika-i eijo prišla do Rimskih Toplic. Banke i *o lani rezervirale svoj delež, a republi-! Iki sklad ni prispeval nič. Trenutno se 1 Izgovarjajo na srednjeročni plan...: .
j i
LJUBLJANA — Veliko razburjenje . je. povzročilo pisanje v mariborskem i Večeru o uživalcih mamil. Po podatkih i v Večeru je v Ljubljani rtad 200 mladih uživalcev mamil, v Mariboru in v Celju (, pa po 50. Pisec je baje navedel številke po virih uprave javne varnosti. Toda : vsaj celjski organi so bili presenečeni; j izjavili so. da takih podatkov niso dali. ! ; Pravijo, da so slišali o tem, toda pri
vsem iz Nemčije, ker so šole v Nemčjji zaradi gripe pozimi sedaj nekoliko podaljšale šolsko leto. Upajo, da bodo v kratkem zasedeni vsi prostori ob slovenski obali.
LJUBLJANA — Perutninska proizvodnja postaja v Jugoslaviji čedalje pomembnejša. Leta 1962 je znašala 62.000 ton, lani pa se je povečala na 120.000 ton. Za to povečavo imajo največ. zaslug celike perutninske farme kombinatov Pivka, Perutnina Ptuj ter Emona Ljubljana. Perutninski kombinat Pivka je začel s kooperacijo, sedaj vzreja piščance za ta kombinat 370 kooperativ, ki bodo poslali na trg pet milijonov piščancev.
DUTOVLJE — V tem središču pridelovalcev terana so priredili 28. junija praznik te žlahtne kapljice in kraškega pršuta. Na razstavi so podelili tri prve in tri druge nagrade za najuspešnejšo pridelovalce.
LJUBLJANA — Precejšen strah je povzročil, dokaj močan potres v Metliki 11, julija. Ljubljanski seizmografi so zabeležili razmeroma močan potres, ki je trajal 42 sekund z epicentrom kakih 90 km v jugovzhodni smeri. Potres so čutili na območju med Kolpo in Gorjanci, vendar škode k sreči ni povzročil.
VERŽEJ — Veržejski gasilci so praznovali 12. julija 115-lenico domače požarne brambe in 90-letnico Gasilskega društva., Praznovanju so se pridružili gasilci iz vsega Pomur a. ki so tekmovali v vseh gasilskih veščinah. Na praznovanj so prišli trdi gasilci iz obmejnih avstrijskih krajev, ki so rrinluli v polni opremi na Čolnih do Veržeja.
UMRLI SO:
V Ljubljani: Franc Scheicher, Ivan Šušteršič; ravnatelj Poklicne šole kovinarske stroke na Viču; Marija Jurkovič roj. Erber; Ana Kem roj. Jenčič; Ana Medič roj. Prek (83); Ljudmila Skrb-nišek (87), učiteljica; Ivanka Lokar roj. Košak; Urška Zupančič roj. Kačar; Gusti Kos roj, Kudcr; Franc Ravnikar; Stane,Zalar;, Marija Jezeršek _roj. An-zelc‘; Žan Hrovat; dr. Antonija Klepec-Furian;, Franc Stanonik; Albin Mali (71); Marcela Levstik; Ana Rupnik roj. Majnik; Jože Lamnikar; Hinko Ceglar; Helena Vidmar roj. Nečemar; Mary Kerkoč; Jože Ramovš; Rudolf Pajk; č. g. Miroslav Ferme, kaplan pri Sv. Jakobu; Antonija Grob’er; Josipina čemak (89); Franc Penca; Janko Škerl. ■	■'■'i
V okviru prosvetnega večera Zedinjene Slovenije je v soboto 2. avgusta govoril univ. prof. dr. Milan Komar o temi: „Problemi naše emigracije“.
Uvodno je naznačil obšimost teme in potrebo omejitve samo na enega od premnogih problemov. — V individualni psihologiji zavzema problem nevroze važno mesto in eden izmed njenih važnih vzrokov je: hoteti biti, pa ne hoteti plačati. To se more prenesti tudi na socialno psihologijo in v našem primeru na slovensko emigracijo. Kot posamezen človek, tako tudi skupnost, izbira med različnimi smotri. Pri vsaki taki odločitvi za gotov smoter pa je nujno potrebna neka žrtev,_ namreč opustitev ostalih smotrov. Brez žrtev ni napredka in ni rasti, če vse ostane samo pri ambiciji, hotenju, pa se nič ne stori za dosego zastav)‘enega cilja, se skupnosti polasti neka nevroza, ki je popolnoma neproduktivna in za vsako rast nadvse škodljiva.
1. To lahko nanesemo na vzgojo otrok. Da se v naši mladini vzbudijo in ohranijo vrednote slovenstva in krščanstva, so potrebne velike žrtve, zlasti
staršev. Brez odpovedi je vsako vzgojno delo zaman.
2.	V skupnosti bi tudi imeli radi slogo, pa ne pomislimo, da sloga ni spontana, da so potrebne odpovedi, žrtve. če samo površno prigovarjamo k miru, pa za pravo slogo nič ne žrtvujemo, je to farizejstvo.
3.	Vsi želimo in zahtevamo, da Je slovenska skupnost aktivno — politično življenje, da je kulturno plcdna, a nismo pripravljeni za to doprinesti nobene žrtve. Naši javni in kulturni delavci skoraj brez izjeme polagajo v svoje delo osebne, nesebične napore; skupnost to od njih zahteva, a jih ni sposobna pri tem podpreti.
4.	Predavatelj je pri tem omenil potrebo podpiranja narodnega predstavništva pa še nujno potrebo kulturnega mecenstva.
Predavatelja so nagradili z navdušenim ploskanjem ob polni zasedbi male dvorane.
V drugem delu prosvetnega večera pa je g. F. Ilolozan predvajal film o proslavah 25-le'nlcc, kar so navzoči spremljali z velikim zanimanjem.
A. Z.
S I O V f N C I V
DUEN03 AIRES
Zveza slovenskih mater in žena
V četrtek dne 30. julija je na mesečnem sestanku Zveze slov. mater in žena predaval g. Pavle Fajdiga o temi: „Žena in njeno mesto v družbi“.
Predavanje je zajelo pomen žene ▼ zgodovinskem razvoju družbe, od primitivne dobe do danes. Pokazal je razvoj njenega mesta v družbi od začetka, ko je bila smatrana le kot orodje moža za ohranjevanje človeške vrste in glavna delovna moč brez vsakih pravic, do današnjih dni, ko ji je volilna pravica vrnila socialno in politično enakopravnost. Obstoja pa vkljub tej enakopravnosti biološka različnost, ki ji nalaga različne funkcije v družbi, katerim se
Drago Lular, Celje; Marija Lukan
pre-erjanju so ugotovili, da so si mladi 1 roi- Nahtigal, Zdvša pri Kamniku; Miha
Šturm, Železniki; Marija. Gregorc, Radovljica; Leopold Teršek (70), Laško; Franc Golob, Most na. Soči; Marica Intihar, Iška vas; Jožica Bogataj, Piran; Matjja Jepš‘n, Srrdn‘a vac-; Olga Klemen roj! ' Oblak, Laško; Vinko Pavlovčič, Bukcpvžjak; Branislava Pirc, Kropa; Tončka Berčič roj. Torkar, Škofja Loka; Ignac Lampe, Zg. Kašelj; Karel
Celjani i-mišljali take govorice. Kadili pa ret r>e’-aJ eri cigarete s cimetom in , mentolom in potem govorili o mamilih.
KOPER — PoVUe je hitro prišlo na slovensko obalo in z niim tudi prvi turisti. Vprd-r jih. ’’e manj, kot so pri-, čal-ovalj, kljub n-navedim. ,o ugodni turistični sezoni. Mani turistov je pred-
Metlika, Klanec; Drago Albreht, Vrhovci; Franc Švare, Marjan Lunder, Kočevje; Viljem čehoviif, - Jesenice; Janez Ravljen, Velenje; France Cerar (79), Radovljica; Ciril Es, Mozir‘e; Slavko Bokal, Trbovlje; Milan Kodek, Kranj; Mani Jereb, Podlipa; Jože Svoljšak, St. Loka; Simon Korošec, Novo Mesto; Franc Golob, Krani; Darko Likar, Koper; Ana Tišler roj. :štok, vdova Planinšek, Litija; Janko Ko’ar (70L Postojna; Frančiška Žmitek, Boh. Bistrica; Nikola Ignatjev, učitelj giasbe v pok., Cerklje na Gorenjskem; Helena Merhar, Novo mesto; Stanko Ovenkel, Ljubno na Gorenjskem; Fani Gregorc, roj. Kastelic, Dol. toplice; Marija Calcari roj. šteleer (79), Riieka; Jožo Marinčič, Žužemberk; Franja Sanda, Zogor‘e ob Savi; Mirko Sattler, Tolmin; Stanko VVindšnurer, Kamnik; Veliko' Sekirnik, Celje; dr. Albin Kodrič, Nova Gorica; Pavol Vodnik, Šenčur pri Kranju.
Razgledi
Z D R A V J E
NAŠ VSAKDANJI ZRAK
po svetu
Zasledili smo poročilo, ki ve povedati, da je zrak tudi v številnih slovenskih mestih zelo zastrupi ion. Menim, da je v vsej Jugoslaviji kar 44
Zadnje tedne je ro vsom svetu na- j izkusi, da se določi, kakšna sestava zraka mest z od dima zastrupljenim o-r-čiom stal preplah. Ljudje, ki se dosedai sploh ( je še zadovoljiva, in kakšna je škodljiva. ' Prednost ima Slovenila s 14 okužen‘mi
In naš domači zrak
AKOCNTINf
ne more in ne smo odreči: materinstvu in vzgoji. Je možu tovarišica in mati otrokom, ki rastejo v može in žene bodočnosti in od n'e zavisi v veliki meri, kakšen bo novi rod. Odprta So ji vrata v vse poklice, dostopna ji je vsa izobrazba, a če ne izpolni, ali če zanemarja nej osnovne naloge materinstva in vzgoje, ni dosegla svoiega mesta v družbi, kljub visokim naslovom.
V svojem izvajanju je pokazal tudi tako opevano „osvoboditev žene“ za železno zaveso, ki jo je v delu, zaslužku in izobrazbi popolnoma izenačila z moškim, a jo ponižala na živalsko raven s svobodno ljubeznijo.
Da pa more današnja žena in mati res uspešno delovati v njej lastnih pod-ročiih, je nujno potrebna izobrazba, šolanje, razgledanost, kajti le tako bo mogla biti res kos nalogam in podpirati tri vogale lastnega doma in preko njega, Vsega človeštva.
In še nekaj ji mora hiti svojsko: sve'njštvo. Današnji svet, tudi zapadna potrošniška civilizacija potrebuje svetih mater, močnih žena, ki jih s svojim vzgledom vodi največja in najponižnejša žena vseh časov: Mati božja.
živahna debata je pokazala veliko zanimanje vseh navzočih za izvajane nHi n-cdavatelja, ki še je odzval vabilu kljub veliki, zaposlenosti, za kar sc mu še posebej zahvaljujemo.
BAN MARTIN
Zimski družinski popoldan
Prepeklo necVjo je Slovenski dom v Pan Martinu pripravil zimski družinski
pup-adm, k; je llS]-ci nrci vro pričakovanje briršditeljev. Pri kosilu jc bilo pzvrouh nad dvesto članov in priirte-Jicv Doma s svoiimi družinskimi člatij.
Okoli trsk popoldne je kulturni referent .Stanko Oberžan pozdravil navzoče v imenu Doma in povedal namen te domače prireditve, ki je gojiti povezanost med roiaki. ranirranie za Slov. dom ter j brijcla Reber. Nato so ranmartinska
Vsak teden
ŽELJA
Simon Jenko
Sava znad pečine goni hele pene, pere stare stene in hiti v doline.
Kakor moč neznana, ki valove žene, v daljo sili mene želja neprestana.
Sel bi čez planjave, šel bi čez višine, da me žalost mine v in srca težave.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
3.	avgusta 1950. — Št. 31 DRAGA ŠOLA
Hudo nevarno je počivati na la-vorikah... Po končani drugi svetovni vpini so, predno je bila podpisana kaka mirovna pogodba, zmagovalci na vso moč hiteli demobilizirati... Praznovali so dneve zmage in se z vso vnemo vrgli na organiziranje mirnega življenja.
Vsi. razen enega: komunistične Rusije! Ta ni demobilizirala. Zanjo . ni nastopila doba miru, ampak le novo obdobje in nov način vojskovanja. Milijoni bokševiških vojakov stoje še danes pod orožjem, pripravljeni, da na dano povelje vržejo puške na rame, Njena vojna industrija proizvaja tisoče tankov in letal, njeni znanstveniki iščejo nova orožja, vse do atomske bombe, katero skrivnost so izvohunili pri zapadniakih. Poleg svoje lastne moči ima Rusija okoli sebe obroč vazalnih držav, katere so ji zapadnjaki v svoji naivnosti prepustili kot plačilo za vojno zavezništvo, Te države je Rusija s silo spre-; menila v vojne postojanke, ki morajo slepo slediti ukazom Moskve ...
Za rias, ki komunizem poznamo, je ta reč razumljiva. Komunizem je -revolucija, gibanje. Komunizem ne prenese miru. Svoje sjle mbra držati v stalni napetosti. Svojim podložnikom ne sme dati prilike, da" bi' se ukvarjali z osebnimi problemi...
Internacionalni komunizem sega še daljav države.ip narode izven svo‘ega območja. Vsak komunist, kier koli na svetu je, je slepo orodje Moskve, pripravljen izdati na ukaz koristi in ugled lastnega naroda in sc boriti preti n jemu....
Komunizem je -vedno isti, čeprav ri nrde—v če.m in razmeram primerno različne krinke: je sovražnik vsega, kar je svobodnemu človeku sveto...
Po teh uvodnih be~edah se je razvil dsourni program, deloma resnega deloma zabavnega značaja. Program je imel tudi ta namen, da pokaže, kako so včasih v domovini preživljali ljudje zimske poroMnevc in večere. Oris tega j življenja doma nam je podala gdč. Ga-
niso zanimali ra zrak, ki ga vdihavajo (sai jo zastoni!) so naenkrat zaprepadeni. Vzrok temu je, da so razni zdrav-
Po splošnih zdravstvenih normah bi mesti. Sledi Srbija (12), Bosna in Her-morali v številnih mestih na svetu,j cegovina (10), Hrvatska (4) ter črna
zdravniki prepovedati dihati. A če osta-
ftveni organi in tudi ncka.tcre vlade nemo ra resnem polju: v mnogih mestih
prišli do glasu in jasno povedali, d-a to. kar ubogi ljudje vdihavajo, žc ni več, zrak, temveč zmes raznih, navadno zelo škodljivih plinov, proizvodnja moderno civilizacijo.
Problem je resnično rosen. Praktično danes ni industri'skega mesta na svetu, katerega zrak ne bi bil bolj ali manj okužen s škodljivimi plini. Ti imajo v glavnem dva izvora: indu'triiski (dimniki velikih tovarn bruhajo dan in noč pline izgorevanja) ter avtomobilski. Eden ni boljši od drugega. To so vedeli znanstveniki že dolgo časa, a javnost ni bila na to pozorna.
Pravzaprav jc pozornost vzbudila bolj vidna kakor vonljiva pojava (človek bolj verjame očem kot nosu). V New Yorku, pa tudi drugih ameriških, angleških in japonskih mestih se je pojavil zadnje tedne tako imenovani „smog“, zmes dima in megle, ki ga tlači k -tlom topel zrak. Tako se je več mest spremenilo v drugi London.
Na izključno zdravstvenem področju pa se že delj časa delajo različni po-
ze ljudje nosijo posebno plinske maske, ker jc ozračje za mnogo nevzdržno.
Vsak po svoje
Goveda jc časopisno tudi ta pojav po svojo izkoristilo. Razno agencijo so poročalo o škodljivost ozrr.čj.a v posameznih mestih in tako smo lahko zasledili, da je vsak poročevalec pripisoval svojemu mestu najbolj „umazan zrak“. Lahko bi tu rekli, da jc najslabše ozračje v industrijski' četrti Hong Konga. Sledi mu Tokio in kmalu nato New York.
Problem je poreč tudi v Evropi. Nemčija skuša po svoje rešiti krizo s predpisi in ukrepi. Italija pa zaradi stalno menjajočih se vlad na zdravje 'svojega prebivalstva nima časa misliti.
V preventivnem delovanju so na čelu Združene države, kjer so že odkrili posebne naprave, ki odpravijo žvepleni anhidrid, predno so pojavi iz tovarniškega dimnika. Tudi pri avtomobilskih plinih so v čiščenju zraka najbolj napredni.
gora in Makedonija, vsaka po dve mesti. 50% dima izhaja iz kurilnic in jo ponekod tako hudo, da imajo prebivalci noč in dan zaprta okna.
Strupen dim ima tudi na naravo uničevalno moč. V okolici Pora so na primer nepregledne površino pašnikov, vinogradov, sadovnjakov in gozdov dobesedno opustešena. Ta pokol naravo so končno zaustavili s sodobnimi tehničnimi sredstvi.
Da se povrnemo k ljubemu zdravju. Strokovnjaki so ugotovili, da ima zastrupljeno ozračic tudi veliko krivdo na širjenje pljučnega raka. Dim iz kurilnic in plini motornih vozil utegnejo biti tako škodljivi kot cigaretni dim.
Medtem ko tehnika išče sredstev za množično čiščenje zraka, in oblasti predpisujejo navodila za zmanjšanje „oka-jevanja“. re ob nedeljah in praznikih trume bledih meščanov pod'jo na deželo, da bi dobili vsaj kapljico svežega zraka.
Da, zrak je zaenkrat še zastonj, a tudi kvaliteta ni kaj več vredna.
dati mladini navdušenja Za slovensko :tvar in jb navajati k delu za skupnost.
dekleta zapela nekaj slovenskih pe-mi.
(Nad. na 4. str.)
NAŠE REVIJE
MecSdohje -XI, 1.
Kot 71. publikacija Slovenske kulturno akcije v Buenos Airesu, je izšla prva številka enajstega letnika revije Med-dobjo.
Naprej najdemo v njej španski uvod (obvezen po zakonu), ki ga je to pot, v duhu 25 le'nico našo tragedijo, spisal France Ftfpcž. Sledi novo odkriti ciklus Balantičevih sonetov pod naslovom Na Blaznih poteh. Vsebuje šest sonetov (Zaznamovani, Pesem starega berača, Obup, Vprašanja iz podzemlja, Teptana kri in Upanje). Pesniški del revije zaključujeta dve pesnitvi Vladimirja Kosa: Resničen sen ter Od pen do pen Neskončnega.
Proza je to pot predstavljena le v odlomku iz Bakvičevega romana „Za zvezdami“. Odlomek nosi naslov čez mejo.
Sledi študija: Religiozna problematika v luči sodobne psihologije. Obširno se je v to temo poglobil Alfonz čuk.
V fotografski prilogi je podano za-glavie Slovenski arhitekti v svetu, v katerem je to pot predstavljen arhitekt Marjan Eiletz.
Rubrika Problemi vsebuje to pot perečo temo. Dr. Mirko Gogala razpravlja o Cerkvi in prob’emih latinske Amerike.
Kritike in Preseje se imenuje za-glavje, v katerem dr. Tino Debeljak ocenjuje -tretjo izdajo Balantičevih pesmi,: ki je izšla pri Mohorjevi v Celovcu. Poleg njega pa I. D. presoja delo Vinka Brumna „Grčo v sredini“. O istem dolu piše tudi Anton Kacin ped naslovom ..Nekaj pripomb k Brumnovi kn'igi o Kreku“.
V	zaglavju Gradivo piše dr. ■ Tine Debeljak o odkritju sonetnega cikla Franceta Balantiča, ki je objavljen na začetku.
Sledijo še Mnenja, v katerih Lev Detela piše o Problemu kulturnega ustvarjanja v našem času.
V	Kroniki, ki snov revije zaključuje, pa je podan pregled kulturnih večerov SKA.
Revijo ie uredil Konzorcij (predsednik dr. Tine Debeljak, glavni urednik France Papež). Zunania oprema jo akad. kiparja Franceta Goršeta, diagra-macija pa arh. Marjana Eiletza.

Mladinski športni dnevi
Preteklo soboto, 1. avgusta se je v Slomškovem doiflu v Ramos Mejia za-' čel šahovski turnir v okviru letošnjih mladinskih športnih dni Obširnejši komentar o tem turnirju bomo prinesli, ob njegovem, zaključku. Danes podajamo le rezultate posameznih iger.
OBVESTILA
Odigrale so se sledeče tekme:
Ramos Mejia je premagala v prvi igri Morončane 3:0 (Ciril Vodnik 1 — Janez Mežnar 0; Jure Kržišnik 1 — Tone Mežnar 0; Janko Žakelj 1 — Ivan Gorišek 0).	■
Izid tekme Moron Slovenska vas je bil^ 2:1 za' Lanuščane in. sicer. Franci
Slovenci v Argentini
(Nad. s 3. str.)
Ob spremljavi kitare sta zapela nekaj pesmi Lado Petkovšek in Andrej Marolt in žela veliko pohvalo. Janez Zorec je. nato prebral pismo Janeza Nemaniča prijatelju v domovino. Pismo, polno zdravega humorja, je vzbudilo veliko smeha. Nato se je predstavil zbor mladih fantov, ki je pod vodstvom Slavka Rupnika krepko zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi, in žel zato zasluženo pohvalo. Izredno posrečen je bil prizor .iz Jurčičevega Desetega brata: pripovedovanje Krjavlja, kako je hudiča presekal. Vlogo Krjavlja je odlično odigral Slavko Rupnik, vaškega harmonikarja pa Ivan Jerman. — Sledil je nastop čarovnika (Janez Zorec), ki je s pomočjo svojih pomočnikov (Joško Skale in Marjan Oberžan) pokazal nekaj zelo po-rečenih čarovnij. Za sklep je spregovoril predsednik Franc Zorko o aktualnih vprašanjih Doma (preureditev prost rov, pobiranje mesečnih prispevkov, .program nadaljnjih prireditev in dr.). Omeniti moramo tudi sodelovanje g. Izidorja {¡oršperja, ki je razveseljeval .rojake med odmori z igranjem na har-.moniko. — .Bil je to resnično zelo lep •^zimski družinski popoldan.

[.Za dobra voljo
..Otrok .priteče ves upehan k avtomobilistu, ki pravkar ustavlja avto ob pločniku.
„I&ž, gp£ppd, brž!“ mu vpije. „Daj-. te mi, malo bencina! Naša šola gori!“
r>, Mladi prijateljici se pogovarjata, h „A kako *>i ti mogla vse svoje, življenj e živeti s sedemdeset let starim
moškim?“
„Vse svoje življenje ne, vse njegovo , pa.*‘
OD DOMA
Smo pa res nerazviti, da smo potrebovali 25 let, preden smo ugotovili, da smo nerazviti!
Sušnik 1 — Kočar Mavric 0; Jože Grbec 1 — Janez Mežnar Oj Tone Mežnar pa je dobil točko, ker se nasprotnik ni predstavil.
Nato sta se pomerila Ramos Mejia in Berazategui. Zmagali so prvi 3:0 (Janko Žakelj 1 — Andrej Pucko 0; Jože Marolt 1 — Marjan Rabič 0; Jure Kržišnik 1 — Andrej Vidmar 0).
Zadnja odigrana tekma pa je bila Slovenska vas — Ramos Mejia, kjer se je, po predvidevanju, odločila tudi uso- . da turnirja. Zmagal je Ramos 2:1 in sicer Franci Sušnik 0 — Jože Marolt 1; Jože Grbec 1 — Janko Žakelj 0; tretjo , točko pa je dobil Ramos, ker lanuška ekipa ni predstavila igravca.
Tako je v tei ppnogi. po odigranih igrah položaj točk sledeči: Ramos Mejia 8, Slovenska vas 3, Moron 1, Berazategui 0.
SOBOTA, 8. avgusta 1970:
IV. kulturni večer SKA ob 20 v
gornji dvorani Slovenske hiše. Spored s predavanjem g. Vinka Žaklja „Odnosi med vero in civilizacijo". Predavanje je v okviru teološkega odseka in ga bo bral g. dr. Mirko Gogala.
družina, ki ga bo vodil g. Pavle Rant
po maši v Našem domu.
ČETRTEK, 20, avgusta 1970:
V Slovenskem domu v San Martinu b 18.30 Liga Žena-Mati: Okrogla mi-
za m razgovor.
PRIHODNJA TEKMOVANJA:
8. avgusta — šah v Ramos Mejia
19.00	Berazategui — Slovenska vas
20.00	Morón — Berazategui
9. avgusta — Nogomet v Slovenski vasi
10.30	Moron -?-* Slovenska vas
12.30	San Justo — Ramos Mejia
14.30	San Martin — Adrogue/Beraz.
9. avgusta koš. SDO v Moronu
11.00	San Martin — Ramos Mejia
11.40	Morón — Slovenska vas
14.00	Ramos Mejia — Morón
14.40	Slovenska vas — San Martin 15,30 Ramos Mejia — Slovenska vas 16,10 Morón — San Martin
NEDELJA, 9. avgusta 1970:
V	Slomškovem domu maša za raj. župnika Janeza Kalana in obisk njegovega groba.
Na Pristavi družinska nedelja. Ob 10 sv. maša, nato predavanje dr. Brceta in kosilo.
V	Slovenskem domu v San Martinu Obletnica Planike. Začetek ob 17.
SOBOTA, 15. avgusta 1970:
Na Pristavi po sv. maši (Marijin praznik) sestanek mladine do 14. leta.
V Slomškovem domu ob 4 popoldne sestanek fantov in naraščajnikov. Po sestanku šport nato sv. maša.
Zveza žena in mater v San .Tustu bo imela razgovor o temi: Televizija in
16. avgusta — Nogomet v Slovenski vasi
10.30	Ramos Mejia — Moron
12.30	Slovenska vas — San Martin 14.30! San Justo — Adrogue/Serazat.
NEDELJA, 23. avgusta 1970:
dan
V	Carapachayu Mladinski dan.
V	Našem domu v San Justu Otroški
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja upravnega sveta bo 14. avgusta ob 20 v prostorih ZS.
Organizacijski svet se bo sestal 21. avgusta ob 20 v prostorih ZS.
Knjia»ica je odprla vsak dan od 15 do 20. Na razpolago je nekaj ilovih knjig: 1. in 2. del Finžgarjevih Zbranih spisov jn nekaj detektivskih prevodov.
Ponovno prosimo vse Člane Z S, ki so zavarovani pri IAM za dodatno zavarovanje, da svoje obveznosti čimpreje ure-dija v društveni pisarno.
Uradne ure ZS vsak dan od 15—20
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Sta», Director: Tone Mizerit Redacción jr Administración) .
Ramón Falcon 4158, Buenos Ais« T. E. 69-9503 Argentina
FRANQUEO PAGADO Coacesióa N* 5771
TARIFA REDUCIDA Concosióa N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221
17. avgusta — Nogomet v Slovenski vasi
10 30 Slov. vas — Adrogue/Berazat.
12.30	San Martin —• Ramos Mejia
14.30	Moron — San Justo Tekmovanje v namiznem tenisu SDO
je z 22. avgusta prestavljeno na naslednjo soboto, to je 29. avgusta, z istim sporedom.
I Z
TEDNA
TEDEN
Pedro Arrupe, vrhovni jezuitski su-perior je v Vatikanu izjavil, da so na Japonskem s splavi pomorili več nedolžnih človeških bitij kakor pa jih je pokončala atomska bomba pred 25 leti v Hirošimi, pa ni čuti nobenega protestnega glasu.
Ameriška mornarica je uspešno izvedla poskus izstrelitve nove rakete Po-seidon, s katero bo postopoma opremila svoje podmornice namesto dosedaniih raket Folaris. Tudi Pospidon izstrel ju- j jejo podmornice zpod morske gladine, j od Polarisa pa se razlikuje, v tem, da nosi več nabojev, od katerih vsak odleti na svoj določen cilj.
čine bencina so bile pokradene tudi v Vietnamu, Laosu, na Okinawi, na Filipinih in na Formozi.
Oda Slobodskaya, prva pevka petro-grajske opere v caristični Rusiji, ki je med drugo svetovno vojno pela po londonskih protiletalskih zakloniščih, je pretekli teden umrla v Londonu
Nad 52 odstotkov vsega bencina, ki -so ga iz USA prepeljali za vojne potrebe v Tajlandijo, je bilo pokradenega, so objavili v Washingtonu. Velike koli-
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12. of. 2, Capital T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujšn, Ate. Brown 100 T. E. 105 ali 516 V petek in soboto od 9—13
Prazna vreča ne stoji pokonci, prazna glava pa.
Za majhne napake je v časopisih vedno dovolj prostora, zato ga pa za velike vedno zmanjka.
PLANIKA
vabi vse rojake na svojo obletnico, ki bo
V	NEDELJO, 9. AVGUSTA 1970,
V	SLOV. DOMU V SAN MARTINU
Začetek ob 17
Dr. Tone žnžek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lasali« 2331. p. S. of. 16 T. E. 47-4852
23. avgusta:
V. MLADINSKI DAN v Carapachayu
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Bartolomé Mitre 97	Ramos Mejia
T. E. 658-6574
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20
Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. — Informacije v zadružni pisarni V uradnih urah.
Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, se oglasite pri nas. Če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnico
Zakaj so moji starši pred 25 leti odšli od doma?
(S tem prispevkom zaključujemo objavljanje nalog naših šolarjev)
Pred 25 leti se je končala druga svetovna vojna. Komunisti so pridrveli kot Lačni volkovi iz gozdov. Moji starši so se umaknili iz Slovenile, ker so hoteli živeti svobodni. Poznali so že krvoločne komuniste in njihove laži. Trpel je slovenski narod, ko so fašisti in nacisti pobijali slovenske može — a to so bili tujci. Komunisti so govorili, da se borijo proti njim, pobijali pa so svoje brate, Slovence. Kdor ni bil komunist, je moral umreti. Samo en primer bom napisala, ki mi ga je povedala moja mama:
i brezno. Potem pa so se v bližnji vasi gostili in veselili do jutra. Takih primerov je bilo na tisoče, tudi otroci in žene so bili žrtve teh krvolokov. j Zato so se slovenski možje in fantje I zbrali v domobrance in branili z orožjem svoje domove in življenje. Mnogo I jih je izgubilo življenje, a to je bilo I malo v primeri z 12.d0O, ki so jih ko-j munisti z zvijačo dobili v roke in jih
pobili brez sodbe in katerih grobovi so
Moj stari oče je pribežal v Slovenijo, ker so ga fašisti vlačili po ječah v Trstu, ker je bil Slovenec; komunisti pa so ga leta 1942 ubili, ker je bil Slovenec, a ne komunist. Prišli so ponoči, Oropali dom in očeta odpeljali, ga v bližnjem gozdičku mučili in ga vrgli v
še danes nepoznani. Tako trni slovenski narod že 25 let ped vlhdo komunistov.
Moji starši pa živiio v svobodni državj. kjer sem se tudi jaz rodila in in sem Ar^entinka, a vendar ljubim tudi Slovenijo, domovino mojih staršev.
Veronika Fajfar, šola škofa Gregorija Rožmana v San Martinu
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uribnru 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
PORAVNAJTE NAROČNINO!
!	JAVNI NOTAR
{ FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
i.
| Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Narečnima Svob. Slovenije za lete 1971) za Argentino $ 2.900.— Pri poifljaaii po poiti ) 8.000.—; ZDA in KaaaS 18 USA dolarjev; sa Evrope pa || USA delarjev sa poiijjanje s avietM^ podto. — Evropa, ZDA In lansd« « podiljanje s navadno podlo • USA d*
Tal le res Grtfieos Vilko S.S.L., Eatad« Unidos 425, Bs. Airoo. T. E. 8S-7SU
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je dne 30. julija umrl zadet od kapi v 78, letu starosti gospod
Tone Mavrič
bivši stavbenik v Ljubljani. Pokopali smo ga v petek, 30. julija na
pokopališču Chacarita. Pogrebne molitve je opravil pokojnikov nečak g. Marko Mavrič.
Vsem, ki sp ga spremljali na zadnji zemski poti se iskreno zahvaljujemo.
Priporočamo ga v molitev.
Severin, Marko, Jože, Metod, nečaki,’ in ostalo sorodstvo v černičah in Severni Ameriki
Buenos Aires, Mineapolis, Černiče.
V torek, 21. julija, nas je za vedno zapustil v Lethbridge, Kanada, star 84 let, naš dragi pče, stari oče, brat, stric iri tast, gpspcd
Lovra N © v a k
bivši posestnik v Naklem pri Kranju.
Bog bedi rajnemu dobeF plačnik.
Prof. France, sin, z družino
Cinco Saltos - Río Negro
Naklo in Preddvor pri Kranju, Lethbridge - Kanada
V neizmerni bolečini sporočamo, da nas je dne SO. julija, po kratki a: težki bolezni, zapustil naš ljubljeni mož* skrbni in dobri ata, bratranec in nečak, gospod
Janez Bratih
Lahovče, Zalog, šiška pri Ljubljani, Toronto, Slovenska vas 30. julija 1970
Zahvala
Ob priliki smrti našega ljubljenega moža, skrbnega in dobrega ata, gospoda
Janeza Broliha
se iskreno zahvaljujemo č. g. Francu Reberščaku za njegovo duhovno tolažbo, č. g. Francu Urbaniju za podelitev poslednjega olja ter vsem ostalim gg. lazaristom za molitve in, besede tolažbe in za pogrebno sv. mašo, ki jo je daroval č. g, vikar Janez Petek. Prisrčna zahvala za vso pomoč ob času bolezni g. Radku Kokalju, g. Lojzetu in Jožetu Grbcu, g. Rotu, g. Francu Rozmanu, g. Jakobu Sušniku, g. Jožetu Grkmanu, g. Francu Lipovcu, g. Jožetu Hočevarju, g. Ignaciju Glinšku, g. Francu Vilfanu, g. Francitu Staniču ter gospem: Štefki Žitnik, Minki Glinšek, Zdenki Janovi, Mariji Grbec in Mariji Stanovnik ter vsem ostalim, ki so nam ob tej težki izgubi stal j ob strani in so nas materialno podprli ter nam na kakršen koli način pomagali. Bog plačaj številnim prijateljem in znancem, ki so našega dragega prišli kropit, zanj molili in ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Družina Brolih
Previdenega s poslednjimi tolažili svete vere, smo ga položili k poslednjemu počitku I. avgusta na pokopališče v Lomas de Zamora. Priporočamo ga v molitev.
žalujoči:
barija roj. Benda, žena;
Anica in Ivan, otroka;
Katarina, teta;
Marija, Cilka, Angelca, Milka, sestrične z družinami; France, bratranec z družino ter ostalo sorodstvo.