STEv. 47 Ptuj, 6. decembra i 957 letnik х. Uprava m uredniátvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj Stev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor —. Odgo vomi urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vraianK) ~ Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 2M dinarjev lospodursiiegii razuop (i nnslsilniih lEith Da so nasi gospodarski strokov- njaki pripravili predlog perspek- tivnega plana gospodarskega raz- voja v naši državi v naslednjih petih letih, je bralcem našega lista verjetno že znano. V nadaljevanju prinašamo kratek izvleček iz pla- na o razvoju kmetijstva, ki smo •fsouđri}{s typvfq vfsìi zi jjdusođ nß O njem sta razpravljala oba doma Zvezne ljudske skupščine 4. de- cembra 1957. Vzporedno z vprašanji osebne potrošnje, energetske in surovin- ske osnove ter plačilne bilance zavzema posebno mesto v petlet- nem planu tudi kmetijstvo. De- jansko je od njegovega razvoja v marsičem odvisna tudi rešitev teh vprašanj. Na tem področju računa plan z naslednjimi investicijami iz druž- benih sredstev (v milijardah di- narjev): Neto čiste investicije , ; j i Investicije iz amortizacije i . Skupne (bruto) investicije . i è Letno Letni povprečje povprečji; 1951—Î955 1937—1961 . . 18 55 . . 2 15 . . 20 70 Porast naj bi bil manjši v prvih letih, nato pa proti koncu petlet- nega razdobja čedalje večji. Ta plan posveča posebno pozor- nost živinoreji ne samo zato, ker so v njej posebno velike neizko- riščene možnosti in ker dajo in- vesticije sorazmerno hitro rezul- tate, temveč tudi zato, ker vpli- va živinoreja v veliki meri tudi na razvoj poljedelstva. Živinoreja pa terja po svoji strani hkrati tudi mnogo močnejšo krmno osnovo, kar pomeni večji pridelek krmnih rastlin in žita. Zato je povečanje investicij vendarle najobčutnejše v poljedelstvT.t, toda to je hkrati tudi indirektno (posredno) inve- stiranje zaradi pospeševanja živi- noreje. Med drugim je določeno, naj bi v teh petih letih opravili nasled- nja dela: obrambo pred poplavami . . ...... 360.000 ha osuševanje . . . ¿ . i « i..... 400.000 ha namakanje.....i » ...... 90.000 ha varstvo pred hudourniki in erozijo .... 17.000 ha Veliki zneski bodo vloženi tudi v nakup kmetijskih strojev in orodja. Program živinoreje dolo- ča, da se bo zmanjšal delež grad- benih objektov, povečal pa delež investicij v melioracije pašnikov in nakup plemenske živine in opreme, kar bi dalo tudi hitrejše rezultate. Tako na primer računa- mo z melioracijo približno 150.000 hektarov ravninskih in z uredit- vijo ali z delno ali popolno melio- racijo približno 800.000 ha drugih pašnikov. Izboljšali bomo tudi varstvo pred boleznimi in pove- čali predelavo živinorejskih izdel- kov. Znatne zneske bomo vložili tudi v druge gospodarske veje z na- menom, da bi služili pospeševa- nju kmetijstva (za predelavo kmetijskih pridelkov, za proiz- vodnjo umetnih gnojil, kmetij- skih strojev, za prevoz, vs'kladi- ščenje in odkxip kmetijs!osebno ob koncu petletnega razdobja samo večja, temveč tudi bolj enakomei*na. Sodobnejša obdelava in uporaba strojev in kemičnih sredstev bosta pripo- mogli, da bo letina manj odvisna od vremenskih razmer. Pripomniti moramo, da se bodo tržni presežki mnogo bolj pove- čali kakor skupni pridelek, ker kmetijska gosî>odarstva že sedaj pridelujejo mnogo več, kakor po- trebujejo za lastno potrošnjo in bo tako vsako nadtljnje poveča- nje pridelka šlo na tržišča. Ta okoliščina je zelo važna, ker je mog4>če samo ta tržni del pridel- ka ali tržni pn-esežek u{X5rabiti za preskrbo mestnega prebivalstva, za predelavo in za izvoz. Sodelovanje џп uresničevanju pSana Uresničenje tega plana bo pred- v-sem odvisno od samih kmeto- valcev in zadružnih organizacij, od velikih družbenih gospodar- stev in komun ob splošnih ukre- pih in sredstvih, ki jih bodo dali na razpoilago zvezni crga-ni. Računajo, da bedo zadruge v letu 1961 imele na razpolago vsaj 25.000 traktorjev in dragih po- trebnih strojev in da bodo mogle z njimi pvopolnoma obdelati pri- bližno milijon 750 tisoč hektarov. Cenijo, da bomo v velika druž- bena gospodarstva do leta 1961 vložili približno 8Ò milijard dinar- jev. Od njih pričakujemo, da bo- do dala v p>ovprečju četrt no skupnih tržnih presežkov (v pri- merjavi s 17 odstotki v 1. 1955); posebej pa še, da bodo pridelala kakovostna semena in zredila ple- menski material. Uresničenje plana razvoja kme- tijstva bo terjalo stalna prizade- vanja in sodelovanje vseh druž- benih in gospodarskih organov in organizacij. Ta plan obsega mno- go najrazličnejših prvin, od iz- obraževanja kadrov do organiza- Siijc setve ali odkupa, ki se tičejo ne samo posameznih proizvajal- cev ali zadru-g ali velikih gospo- darstev. temveč tudi poslovnih zvez, kmetijskih in trgovinskih zbornic, ljudskih odborov in nji- hovih organov ter mnogih dru- gih činiteljev. Njihova dolžnost je, da si poiščejo svoje mesto v tem širokem programu, da v skladu z njim izdelajo lastne pro- grame ter zaposlijo vse sile: vse še neizkoriščene rezerve pri tem splošnodružbenem delu, ki je iz- rednega pomena. Občni zbor Delavskoprosvetne- ga društva »Svoboda« Ptuj je v ponedeljek, 2. decembra, poka- zal, da živijo v Ptuju in okolici ljudje, ki si želijo pridobiti čim- več splošnega in strokovnega zna- nja in da si je doslej DPD Svo- boda E4uj resno prizadevala iz- polniti to željo javTiosti in da ji je to v glavnem tudi .uspevalo. Za bodoče delo je zbranih nešteto pobud in da bi jih lahko uresni- čila, žel? občutnejšo pomoč Ob- činskega ljudskega odbora E4uj, ptujskih tovarn in podjetij, kul- tumoprosvetnih delavcev in vseh, ki so pripravljeni pomagati dru- sekcijsmi razširila v Domu DPD štvu, da bi lahko z vsemi svojimi Svobode (bivšem Narodnem domu) krog ukaželjnih delavcev in nji- hove mladine. Ustanovitev DPD Svobode Ptuj je bila pred par leti za Ptuj ne- kaj novega, kar je tudi pritegnilo pozornost nad tisoč mladih in od- raslih Ptujčanov, ki so izpolnili prijavnice za članstvo, vstopili v razne sekcije, nekaj časa resno delovali in se z ustanovitelji ve- selili začetnih uspehov. Sedanje število nad 500 članov, skoraj t>clovica prvotnih, in število ter aktivnost sekcij pa razkrivata dejstvo, da je DFÜ »Svoboda« (Adržala v svojih vrstah pred- vsem ljudi, ki so njen namen, njene možnosti in potrebe pra- vilno razumeli in кз se za njene uspehe še danes borijo. Izostail je del članstva, ki je od »Svobode« veliko pričakoval in ni storil vse- ga, kar je bilo v njegovih močeh. Lahko bi rekli, da si je »Svoboda« v svojih sekcijah — izobiraževal- ni, godbi na pihala, tamburaški, harmonik^rski šoli, sekciji za so- lopetje, dramski sekciji, hitkov- nem cHeda'išču in orkostru — ob- držala stalne in požrtvo^lne lju- di, ki se držijo načela: »Ni juna- ško samo začeti, ampak vztra- jati je junaško!« Predsednik je vsem vodjem sekcij pa tudi član- stvu ter vsem, ki so jih f>odpi- rali, na občnem zboru izrekel vse priznanje. V raznih sekcijah je večina mladih ljudi, ki vztrajajo, čeprav je potrebno v njih prenesti mar- sikatero težavo. Že od začetka delajo z majhnimi denarnimi sred. stvi in v tesnih prostorih Doma DPD »Svobode« Ptuj (prej Narod- nega doma), ki po svoji zunanjo- sti ni privlačen in bi moral nujno menjati svojo žalostno podobo, stisnjen pa je tudi v svoji notra- njosti, ker je iz leta v leto pri- zadevanje za preureditev stano- vanjskih prostorov v društvene brezuspešno. Pomanjkanje denar- nih sredstev in tesnoba vzameta sčasoma tudi najagiilnejšemu od- boru voljo do dela in f)otrpežIj:- vost. Če primerjamo 1,775.521 din dohodkov društva iz la.stnih sred- stev in subvencij s sredstvi ne- katerih ostalih društev in orga- nizacij v E4uju in dosežene uspe- he na kultumoprosvetnem pod- ročju, lahko priznamo DPD »Svo- bodi«, da je ob teh skromnih sredstvih mnogo storila. Zmanj- šanje števila članstva očitno kaže na to, da so naši delavci zahtev- nejši tudi na tem področju, saj doznava jo iz časopisja in radia, kako delajo drugod v Sloveniji »Svobode« in kako marsikje skr- bijo za dejavnost raznih sekcij, zlasti tistih, ki služijo glasbene- mu in ostalemu izobraževanju mladine in odraslih. Upravni od- bor ptujske DPD »Svobode« s: je resno prizadeval, da bi postal Dom »Svobode« res prijetno zbi- rališče delavskega naraščaja in odraslih v prostem času in da b: sekcije s predavanji, koncerti, na- stopi, igrami in ostalimi prire- ditvami krepile duha ljudi, ki se dan za dnem žrtvujejo na delov- nih mestih za našo boljšo bodoč- nost. i*rvi uspehi v tej smeri so tu, le da jih je potrebno še več, ob večji pomoči vse javnosti in podpori vseh tovarn, obratov in zavodov ter ustanov. Temeljita analiza dosedanjega stanja, dela in uspehov s poročili pa tudi z disloisijo je pripomo- gla, da so se navzoči odločili za nov 15-čIanski up-'avni :n tri- članski nadzorni odbor doseda- njih najaktivnejših članov ter so izvolili za predsednika tov. Jožeta Vrbnjaka, ki ga vidimo povsod, kjer gre za skrb za naše delovne ljudi. Občni zbor je potekel v prijet- nem vzdušju in ob najboljši volj: vseh navzočih zastopnikov oblasti in množičnih organizacij ter član- stva, da bi lahko v bodoče DPD »Svoboda« Ptuj zabeležila veliko novih uspehov in pridobila v svoje vrste več novih agilnih članov. V noči od torka, 3. 12. na sredo. 4. 12. je tukajšnjo naravo prekrila 1 cm debela snežna odeja. Padla je na trdno zamrzio pod- lago in je bilo v sredo povsod polno sankarjev in smučarjev, ki pa s prvo skromno pošiljko snega niso zadovoljni in upajo, da bo za bližajoče se zimske počitnice dovolj snega za sankarje in smučarje. Spominsña plošča na Lackovi rojstni hiši »v TEJ HIŠI SE JE RODIL NA- RODNI HEROJ JOŽE LACKO« je vklesano v novi marmornati plo- šči, ki krasi Lackovo rojstno hišo v Kicarju. V petek, 29. novembra — na dan republike, je gornjo ploščo ob dobro obiskani slovesnosti v Ki- carju odkril zvezni poslanec tov. dr. Jože Potrč po krajšem govoru o življenju in delu heroja Jožeta Lacka za stvar socializma v oko- lici Ptuja. O razvoju partizanske- ga pokreta in o njegovih uspehih pri Ptuju je govoril zbranim tova- riš Zvonko Sagadin, o Lackovi ma- teri in pokojni ženi borki pa je govorila tov. Antonija Sagadin — Ženka in so po njenem govoru navzoči počastili spomin na padle z enominutnim molkom. Vod JLA je izstrelil častno salvo, godba na pihala »Svobode« Ptuj pa je za- igrala žalostinko. Spominsko ploščo je prevzel v varstvo predsednik občinskega ljudskega odbora Ptuj tov. Janko Vogrinec, ki se je skupno s funk- cionarji oblasti in množičnih or- ganizacij iz Ptuja udeležil sloves- nosti v Kicarju, Organizacija ZBNOV Rogoznica je s tem po svojih možnostih na dostojen način počastila spo- min na heroja Jožeta Lacka in ostale borce NOV iz ptujske ob- čine ter tako proslavila letošnji dan republike. Kako odločno vpliva osebnost na politiko, vidimo po strahu, ki so ga pokazali zapadni politiki ob vesti, da je Eisenhowerja zadela kap. Ameriški politiki so se pre- cej vzradostili, ko so slišali, da je Eisenhower že precej okreval in da je že prisostvoval konjerenci republikanskih in demokratskih prvakov. V tem tednu so prišla trenja med zahodnimi državami najbolj do izraza in zaradt tega lahko z dvomom pričakujemo izredno do- ber potek sestanka šefov držav Atlantske zveze. Na eni strani je Amerika, ki bi na vsak način rada spravila ostale članice zveze pod vojaško okrilje, v Evropi pa so predvsem manjše države, ki take- ga vojaškega okrilja nočejo. Skan- dinavske države so se odločno uprle težnji, da bi гм njihovem področju hranile ameriške atom- ske bombe, ki bi jih lahko upora- bili le v primeru, če bi na to pri- stala Amerika. Podobna težnja je vidna tudi v Nemčiji, kjer se celo Adenauer kot izrazit pobornik atomske ob- orožitve začel zavedati, da je v današnjih dneh vseeno, ali ima nemška vojska atomske in raket- ne bombe, ali ne Za njo je vseka- kor bolje, da jih nima in ker smo v dobi dalekometnih medcelinskih vodenih izstrelkov, je v Nemčiji čuti tudi s strani vladne stranke vedno več glasov proti oborožitvi z atomskim orožjem. Da naspro- tuje tej oborožitvi socialdemo- kratska stranka, je razumljivo, saj je prav ona uspela pred ne- davnim preprečiti oborožitev z atomskim orožjem. Toda trenja, ki so med članica- mi Atlantske zveze, bodo brzda otežkočila temeljit sporazum. Si- cer pa je težko govoriti vnaprej, kajti Američani so se na včerajš- nji konferenci republikanskih in demokratskih prvakov zavzemali za povečanje sredstev za pomoč tujini. Morda bodo z dolarji uspe- li ustvariti ravnotežje. Toda kljub temu si Nemčija prizadeva ure- diti zadevo okrog vzdrževanja zahodnih čet, predvsem britan- skih. Da zapbdne sile niso enotne, vi- dimo tudi po razpravi, ki jo prav- kar vodijo v političnem odboru o alžirskem vprašanju. Mnoge drža- ve, seveda predvsem male, zago- varjajo tezo, da mora Alžir dobiti neodvisnost. Večje države in za- padne velesile, predvsem Amerika pa se trudijo, da bi rešili spor v Alžiru, ustvarili mir, toda pri tem zatrjujejo, da je francoski osred- nji zakon o Alžiru pravilen. Ame- rika bi rada mir v Afriki, ker so njeni interesi tesno povezani z Afriko, javno pa ne zagovarja ne- odvisnost Alžira, ker se bojijo al- žirske usmeritve na vzhod. Zaradi tega hočejo mir s francoskimi na- črti, ki Alžirii nikakor ne dajejo neodvisnost, kot si jo želijo Alžir- ci. Dogodek tedna je tudi upor v Ifniju v južnem delu Maroka. Ifni je majhna španska kolonija in uporniki bi se radi znebili špan- ske oblasti. Marokanci zatrjujejo, da nimajo z uporom nobene zve- ze. Upor je kljub svoji malenkosti, namreč področje Ifniia meri le dva tisoč kvadratnih km in im.a 20 tisoč prebivalcev, izredno poli- tično važen, ker kaže zopet staro tezo, da se narodi Afrike in Azije prebujajo in hočejo neodvisnost. Upor v Ifniju tudi kaže, da špan- ska politika v odnosu do arabskih narodov ni iskrena in da zasledu- je svoje težnje. BEOGRAD, 5. decembra. Zvezna skupščina je včeraj na ločenih sejah domov po daljši in zelo ži- vahni razpravi sprejela osnutek družbenega plana gospodarskega razvoja Jugoslavije in obdobje od 1957. do 1961. leta. V Zveznem svetu je danes do- poldne govorilo o osnutku plana pet ljudskih poslancev. V raz- pravi C podrc^nostih so bili stav- ljeni trije spreminjevalni pred- logi, ki so bih" z veliko večino glasov zavrnjeni. V Zboru proizvajalcev je o osnutku plana govorilo deset ljud- skih poslancev. V razpravi o po- sameznostih so bili prav tako z veliko večino glasov zavrnjeni trije spreminjevalni predlogi. Oba doma Zvezne ljudske skup- ščine sta sprejela osnutka zakona o finansrranju izoradnje hidrosi- stema Donava—Tisa—Donava in zakona o finansiranju melioracij- skih del v LR Makedoniji. V teh zakonih je predviđeno, da bo federacija brez obveznosti vračila finansirala izgradnjo glav- nega omrežja prekopov v hidro- sistemu Donava—Tisa—Donava, za kar bodo porabili 52,7 milijar- de dinarjev, kakor tudi meliora- cijska dela v LR Makedoniji na področju rek Bregalnice in Stru- mice ter Tikveškena, Skooskega in Strumiškega polja ter Pelago- nije v znesku 31,5 milijarde di- narjev. Zvezni svet in Zbor proizvajal- cev sta sprejela tudi osnutke odlokov o pooblastilu zakonodaj- nima odboroma obeh dcmov Zvez- ne ljudske skupščine, da sesta- vita izčiščeno besedilo zakona o oravioah in dolžnostih, izvolitvi in odpoklicu zveznih ljudskih po- slancev in odloka o dopolnitvi zv-TiPna družbenega plana za le- to 1957. Zvezna ljudska skuščina je da- nes na ločenih sejah domov spre- jela tudi osnutek zakona o po- kojninskem zavarovanju. Na skup- ni seji obeh domov je sekretar za delo Zveznega iz\TŠnega sveta Moma Marković podal ekspoze o tem zakonskem predlogu. VREME ZA CAS OD 6. DO 15. DECEMBRA Okoli 6 decembra bo nastopil ponoven vdor mraza z lahnimi snežnimi padavinami. Snežilo bo tudi 9. ali 10. decembra, hkrati bo postopno topleje. Proti sredini decembra hud mraz z manjšimi snežnimi padavinami. V. M. Popravek Zadnja številka »Ptujskega ted- nika« ima štev. 45/46 ne pa šte- vilko 46 kot je v njej navedeno. stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 6. DECEMBRA 1957 0!ïon!ey 10. i irò nena se i rsilia In iMiiiiiii Jutri bo na Gosp>odarskem raz- stavišču v Ljubljani odprt čerti mednarodni sejem radia In tele- komunikacij, iia katerem bo zla- .4ti velik poudarek na elektronskih aparatih in napravah, ki se upo- rabljajo danes v najrazličnejših panogah moderne industrije in znanosti ter na televiziji. Mnogo truda in denarja je bilo že vloženega v osnovanje in raz- voj slovenske televizije in prav sedaj stojimo pred prvimi uspehi. Ne samo, da bomo vse dni, ko bo sejem odprt, gledali domnč pro- gram, pač pa ga bomo gledali tudi na — doma izdelanih televi- zorjih. Na razstavi bomo spozna- li, da so prav tako lepi in dobri, kot uvoženi in, da je njihova cena poleg tega še nekoliko nižja od cene tujih. Res, da so danes televizijski sprejemniki še nekoliko predragi za posameznike, zato pa njih ce- na ne more biti ovira sindikatom, zadrugam, večjim lokalom, pod- jetjem, šolam in drugim, ki si jih bodo tudi z veseljem nabavili, ko bo prihodnje leto stekel program domačih oddaj in bodo urejeni prenosi tujih TV postaj. To je da- nes tudi edini način širjenja mre- že televizijskih naročnikov v Slo- veniji. Obiskovalci sejma, ki imajo po- pust na železnici in popust na skupinske obiske, si bodo tu lah- ko ogledali tudi snemanje v tele- vizijskem studiju neposredno, kajti ves program, bo snGman v posebnih, za to priložnost ureje- nih prostorih, kar na razstavi. Morda vas zanima program? Tu boste lahko videli prenose šport- nih tekem, TV priredbe dram in oper, veeeU vefer z Ježkom, Spe- lo, Bojanom Adamičem In brati Avseniki, oddajo »neznani talenti« in nagradno tekmovanje »podvoji ali odstopi«. Vmes pa bodo še do- mače in tuje dnevne vesti, Inter- vjuji, literarne oddaje in najboljSi programi tujih televizijskih po- staj. Sedaj bodo prvič nastopili tisti mladi kandidati, ki so uspeli pri izbiri novih televizijskih na- povedovalcev. Sodoben razvoj industrije in tehnike jo tako hiter, da danes besede televizija, elektronika, te- lekomunikacije in druge ne sme- jo biti nikomur več neznan po- jem. Pred mnogimi desetletji je bilo v Sloveniji lo nekaj doset ra- dijskih sprejemnikov, zdaj pa jih je že približno 185.000. Danes je pri nas le nekaj sto televizijskih sprejemnikov, koliko pa jih bo že čez nekaj Kit? Na sejmu bomo spoznali, da je spričo naše do- mače, močno razvijajoče se in- dustrije, ta razvoj tudi v naši državi zelo nagel. O ргођ^вшШ mell^racre Pesniške doline Upravni odbor Vodne skupnosti za melioracijo Pesniške doline v Ptuju ^e sklical za ponedeljek, 16. dec. t. 1., dopoldne redno let- no skupščino, kjer bodo delega- ti razpravljali o perečem proble- mu melioracije Pesniške doline in o bodočih perspektivah za melio- racijo, obenem pa bodo izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter do- ločili najvišji znesek posojila ter kratkoročnega kredita, ki sta po- trebna za nadaljevanje regulacije in melioracije Pesniške doline. Upravni odbor pričakuje na skupščino tudi več zastopnikov oblasti in množičnih organizacij kot gostov skupščine, ki jih za- nimajo problemi Vodne skupnosti in njene prespektive. V I^eslcovc^i Osnovna šola Leskovec namera- va organizirati v decembru 1957 in januarju 1958 krajši kmetijsko izobraževalni tečaj, kateremu bo priključen tudi kuharski tečaj za dekleta, ker v tem času delo v Halozah več ali manj počiva in se v tem času mladina tudi najlažje odtegne z doma. Začasno še v Leskovcu ne mo- rejo ustanoviti Kmetijsko gospo- darske šole, ker imajo premalo učnih moči in težko zmagujejo dnevne naloge same osnovne šole. Selorstuo zitrciiinihau za čas od 6. do 13. decembra: V petek, 6. decembra, od 16. ure do sobote do 7. ure dežurni dr. МаЉко Mrgole, Bezjako\'a 6, te- lefon 80. V soboto, 7. decembra, od 12. lire do fKDnedeljka do 7. ure de- žurni dr. Ivo Medved, Na Tratah št. 2. V ponedeljek, 9. decembra, od 16. ure do torlca do 7. ure dežum." dr. Matko Mrgole, Bezjakova 6, telefon 80. V toresk, 10. decembra, od 16. ure do srede -do 7. ure dežuini dr. Ladislav Pire, Žnidaričeva 2, Novi krvodajalci Zadnje dni so v ptujski bolniš- nici darovali kri: Marija Zajšek, Tržeč 25; Franc Tuš, Polenci 30; Alojz Koprovec, Kidričevo 29; Ana Brandsteter, Kidričevo 13; Alojzija Kranjc, Ki- dričevo 10; Anton Kozoderec, Žu- pečja vas 6; .Jože Car, taborišče Kidričevo; Stanko Duh, Majski vrh 28; Anton Zadravec, Velika Nedelja 15; Danilo Mihelič, Kidri- čevo 4; Franc Vodičar, Kidričevo 3; Jože Robar, Maribor, Dušanova 8; Franc Jakob, Kidričevo 7; Ana Miklavec, Majšperk, Breg 30; Ma- telefon 73. V sredo, 11. decembra, od 16. ure do četrtka do 7. ure dežurni dr. Franc Rakuš, Ormoška 24. V četrtek, 12. decembra, od 16. ure do petka do 7. ure de- žttmi dr. Ivo Medved, Na Tratah št. 2. V petek, 13. decembra, od 16. ure do sobote do 7. ure dežurni dr. Ladislav Pire, Žnidaričeva 2, telefon 73. Popoldanska ordinacija dr. Jo- žeta Neudafuerja je odpadla s 1. decembrom zaradi p>ojenjanja epidemije gripe. tilda Rojs, Makole 13; Jože Mura- ta, Kidričevo 1; Peter Lenart, Osluševcl 72; Jože Tušek, Pod- lehnik 72. Vsem imenovanim se ptujska bolnišnica za humano požrtvoval- nost iskreno zahvaljuje. Transfuzijska postai? Ptuj v ponedeljek, 25. nov. 1957 Povrtnina: čebula 50 din za kilogram, česen 100, luščeni fi- žol 50—60, krompir 13—15, pe- teršilj 50—60, rdeča pesa 30, redkev 30, solata en divi j a 30— 40, zelje v glavah 10—15, ko- renček 50, ohrovt 30, buče 15, cvetača 50, špinača 80—100, ze- lena 50, kisla repa 30, kislo ze- lje 40 dinarjev za kg. Žitarice in mlevski izdelki: koruza 30 dinarjev za kg, páe- nica 40, ječmen 40, ajdova mo- ka 50, koruzni zdrob 50, oves 40, proso 40, ajdova kaša 120— 130, enotni kruh 50 din za kg, beli kruh po 62 din za kg. Sadje in sadeži: jabolka 60, hruške 80—90, surovi kostanj 30, pečeni kostanj 60, domači kis 25, gobe (sivke) 100, gobe (jurčki) 200 dinarjev za kg. Mleko in mlečni ixdelki: su- rovo maslo 500 dinarjev za kg, smetana 140—160 dinarjev za li- ter, sir 70—80 din za kos, mle- ko 30 dinarjev za liter. Maščobe: uvožena mast 325 dinarjev za kg, domača mast 400, zaseka 300 din za kg. Meso: goveje meso 250 din za kilogram, teletina 300, svinlna 360—380 dinarjev za kg. immiM V počastitev dneva republike v Ptuju je Center za izvenarmadno vzgojo priredil mncáicno orienta- cijsko patrolno tekmovanje, kate- rega se je udeležilo 25 ekip iz področja občine F4.uj. Tekmovalci so tekmovali za lep prehodni po- kal Sveta za šolstvo ObLO Ptuj. Sodelovale so ^ipe: gimnazije, vajenske šole, dijaškega doma, trgovske .5ole, Jahalnega kluba m mladina predvojaške vzgoje Iz Juršinc, Vidma, Grajene, Podleh- nika, Leskovca. športna društva Drava, Strelsko društvo in TVD Partizan niso sodelovali. Že zgodaj zjutraj se je mladi- na zbrala v topli dvorani Komite- ja in ob pol osmi uri svečano po- ložila dva venca na spomenik Jo- žeta Lacka. Ob osmi uri je odšla prva patrulja na progo. Ob 10. uri si je mladina ogledala v Mestnem kinu domači film »Volčja noč«. Rezultati, katere so tekmovalci dosegli, so odlični. Bili bi še bolj- ši, če bi bilo strelišče pravočasno postavljeno. Prvo mesto je letos osvojila moška ekipa VI. a razreda gimna- zije, ki je prejela prehodni pokal; 2. mesto je osvojila moška eki- pa VI. b razreda gimnazije; 3. mesto je osvojila ženska eki- pa VII. razreda gimnazije; 4. mesto je osvojila moška eki- pa VIII. razreda gimnazije, ki je predala pokal šestošolcem. Plasma ostalih ekip je bil sle- deč: 5. mesto VII. razred (ženska ekipa); 6. VI. b razred (moška eki- pa); 7. VII. razred (moška ekipa); 8. trgovska šola (moška ekipa); 9. delita dve ekipi, in sicer: 3. d vajenske šole in Vl.b razred gim- nazije (ženska ekipa); 10. dijaški dom (moška ekipa); 11. 3. a raz- red vajenske šole; 12. 3. c razred vajenske šole; 13. jahalni klub I. ekipa; 14. jahalni klub II. ekipa; 15. 2. c razred vajenske šole; 16. četa PV Videm I.; 17. VI. razred gimnazije (ženska ekipa); 18. četa PV Videm II.; 19. četa PV Jur- šinci; 20. četa PV Grajena; 21. Četa PV Podlehnik III.; 22. četa PV Leskovec; 23. četa PV Pod- lehnik II.; 24. četa PV Podleh- nik 1. Jože Klarič Trgovina s športnimi potreb- ščinami je bila zaprta, čeprav velja sobota za dan najboljše kupčije. Na vratih je pustil trgovec listek: »Zaprto do dveh zaradi poroke moje hčere. Kupce prosim, naj se vrnejo kasneje. Potreboval jih bom bolj kot kdajkoli doslej!« Osnovna .§ola v Grajeni — sredi šče prosvetne dejavnosti Gosilstua prodira tudi u Graîeno Letos maje so ustanovi,li v Grajeni »Prostovoljno gasilsko društvo Grajena« z okrog 30 člani in članicami, ki si bodo skupno z odborom in prebivalstvom pri- zadevali zagotoviti ix)žamo var- nost s pravočasnim pregledom dimnih naprav in odpravo požar- nih nevarnosti, poleg tega pa bo- do tudi skrbeili za kulturnopro- svetno dejavnost v kraju. Spočetka so ljudje smatrali, da jim taka organizacija ni tako nujno potrebna, vendar je zlasti mladina uvidela umestnost take pobude in se je tudi prijavila v vrste gasilcev. Sedanje število se bo prek zime povečalo, ko bodo sedanji člani z aktivnostjo dali dober zgled. Ndmajo še sicer ga- silskih naprav in orodja, vendar upajo, da jim bo z lastnim pri- zadevanjem in ob pomoči oblasti ter kmetijske zadruge in mno- žičnih organizacij uspelo priti do njih vsaj sčasoma. Med svoje usT>ehe bedo šteli že zaščito pred požari, da vobče ne bo p>rišlo do njih in tudi do uporabe gasilááh naprav in orodij bližnjih dru- štev. Za dan republike je PGD Gr»- . jena priredilo manjšo gasilsko , slovesnost v zvezi z zaprisego mladih gasilcev in s proslavo dr- žavnega praznika. Slovesnosti se je udeležila večina članstva ter več povabljenih gostov iz Ptuja, ^ ki so obljubili mladi gasilski četi - vso tehnično in materialno pomoč. - V začetku januarja namerava imeti PGD Cîrajena občni zbor, na katerega bo povabila prebival- , stvo svojega področja in mu bo" - prikazala nujnost obstoje take organizacije, ki ima drugod že , dolgoletno tradicijo, dragocene izkušnje in zgledno organizacij- sko del'D predanih članov in funk- cionarjev. Upajo, da jim bo KZ Grajena , odstopila v nedovršenem zadruž- ■ nem domu primeren prostor za j gasilsika posvetovanja, tečaje in i drugo, zlasti pa za spravilo in čuvanje opreme. Venice Netìelfe Kakor povsod širom naše lepe domovine, tako smo tudi pri Ve- liki Nedelji z vso zbranostjo slo- vesno praznovali rojstni dan re- publike. V zadružnem domu so se zbrali zastopniki organizacij in društev zraven tega pa veliko število zavednih domačinov. Glav- ne točke sporeda so podali učenci osnovne šole iz višjih razredov s svojimi vzjgojitelji. Učitelj tov. Koren je s svojim globoko osno- vanim govorom prikazal prisotnim velik pomen praznovanja 29. no- vembra. Bile so tudi recitacije, ki jih je pripravila mladina in EYo- svetno društvo »Simon Gregor- čič«. Nastopil je tudi domači or- kester. Kmetijska zadruga bo v krat- kem odprla zimsko kmetijsko šo- lo. Strokovne predmete bodo pre- davali strokovnjaki iz domače za- druge ter drugi zgledni in kme- tijsko izobraženi kmetovalci, osta- le predmete pa učitelji domače osnovne šole. Finančna sredstva bo dala občina Ofmož. Upravnik šole je tov. Franc Koren, učitelj pri Veliki Nedelji, Otvoritev lutkovnega odra v Haidini v začetku oktobra se je usta- novila pri prosvetnem društvu v Hajdini tudi lutkovna sekcija, ki sta jo prevzela tovariša Milko Klemenčič in Srečko Gojkovič. Povezala sta se z lutkovno sekci- jo v Ptuju in v Mariboru in takoj začela z delom. Denarnih sred- stev je bilo malo, zato sta založi- la svoj denar. Prosvetno društvo, ki takrat ni imelo denarja, se je obrnilo za finančno podporo na tukajšnjo DPM. Dobila sta 10.000 dinarjev, s katerimi sta oder do- končala in kupila prve lutke. Iz Maribora sta dobila 6 iger, izbrala sta »Jurček pionir« in »Mihec je bolan«. Začela sta z vajami. Pri- tegnila sta še Marjanco Zumer in Darinko Klemenčič in delo je steklo. Kulise in oder je lično prebarval Pal Jakob. Mladi lutkarji so si postavili nalogo, da bodo za praznik 29. , november dali prvo lutkovno predstavo že na oder. Rečeno, storjeno! Naši pionirji in cicibani so 28. novembra gledali že prvi ^ igrici. Šele pri predstavi smo vi- deli, da so naši lutkarji dali res vse od sebe. saj so zaživeli z : otroki in otroci z njimi. Predsta- Í va je bila res odlična. Med odmo- ri so igrali tudi naši vrli tambu- ^ raši. Vsem, ki so sodelovali pri prvi predstavi gre iskrena zahvala, po- sebno pa še tovarišem Klemenči- ču, Gojkoviču, Marjani in Darinki za njihovo požrtovalno delo. Prav tako pa tovarišu Ivanu Jakomini- ju, predsedniku DPM v Hajdini za ^ denarno podporo. OB 40'LETNICI VELlKm DOGODKOV V RUSIJI DESET DNI, KI SO PRETRESLI SVET Končno smo prodrli v zlato in malahitno sobano s temnordečimi brokatnimi zastori, kjer so mini- stri imeli Sejo ves ta dan in vso noč in kjer so jih vratarji izdali rdeči gardi. Dolga miza, pokrita z zelenim pregrinjalom, je bila prav takšna, kot so jo pustili, ko so bili aretirani. Pred vsakim praznim sedežem je bilo pero, čr- nilo in papir. Papirji so bili po- čečkani z začetki akcijskih načr- tov in z grobmi zasnutki progla- sov in manifestov. Večina izmed njih je bila prečrtana, ko je nji- hova brezpomembnost postala očitna, in ostali del pole je bil pokrit z razmišljenimi geometrič- nimi risbami, ki so jih pisci risali, ko so sedeli in obupano poslušali, kako so ministri drug za drugim predlagali himerične načrte. Vzel sem eno izmed teh počečkanih strani, s pisavo Konovalova, kjer je bilo zapisano: »Začasna vlada poziva vse razrede, naj podpro Začasno vlado...« Ves ta čas — to je treba pri- pcwnniti — je bila vlada v stalni zvezi s fronto in s provincialno Rusijo, čeprav je bil Zimski dvo- rec obkoljen. Boljševiki so se zgodaj zjutraj polastili Ministr- stva za vojne zadeve, toda niso i»edeii za vojaško telegrafsko po- stajo na podstrešju niti za pri- vatno telefonsko zvezo z Zimskim dvorcem. Na tem podstrešju je ves dan sedel mlad oficir in raz- širjal po deželi celo poplavo po- zivov in razglasov; in ko je slišal, da je palača padla, si je nadel klobuk in mimo odšel iz poslop- ja. Ker smo bili tako zainteresira- ni, dalje časa nismo zapazili iz- premembe v ponašanju vojakov in rdečegardistov okoli nas. Ko smo postopali od sobe do sobe, nam je sledila majhna skupina; ko pa smo prišli do galerije slik, kjer smo prebili popoldne z junkerji, se je zagnalo za nami kakih sto mož. Velikanski vojak nam je za- stavil pot; njegov obraz je bil poln mrkega suma. »Kdo ste?« je zagodmjal. »Kaj delate tukaj?« Drugi so se počasi zbrali okoli njega, bolščali In za- čenjali mrmrati. »Izzivači« je de- jal nekdo. »Roparji!« Pokazal sem naše dovolilnice, ki jih Je izdal Vojaški revolucionarni komite. Vojak jih je oprezno vzel, jih obračal na vse strani in jih ogle- doval, ne da bi kaj razumel. Očit- no ni znal brati. Dal jih je nazaj in pljunil na tla. »Bumagl! Pa- pir« je dejal zaničljivo. Množica se je poč^i začela pomikati in nas obkoljevati. Preko njihovih glav sem zagledal oficirja, ki je brezmočno zrl predse, In sem mu zaklical. Krenil je k nam in si z rameni krčil pot. »Jaz sem komisar,« mi je de- jal. »Kdo ste? Kaj je?« Drugi so stopali nazaj in čakali. Poka- zal sem papirje. »Vi ste tujci?« Je hitro vpra- šal po francosko. »Zelo nevarno je«. Nato se je obrnil proti množi- ci in dvignil naše dokumente. »To- variši!« je kričal. »Ti ljudje so tuji tovariši — iz Amerike. Pri- šlo so, da bi lahko povedali svo- jim rojakom o junaštvu in revo- lucionarni disciplini proletarske armade!« »Kako to veste ?« je odvinil po- staven vojak. »Povem vam, da so izzivači! Pravijo, da so prišh opazovat revolucinamo discipli- no proletarske armade, toda svo- bodno so se sprehajali po palači, in kdo ve, če si niso napolnili žepov s plenom?« »Pravilno?« so renčali ostali In se tiščali naprej. »Tovariši! Tovariši!« je pozival oficir In na čelu se mu je nabiral pot. »Jaz sem komisar Vojaškega revolucianamega komiteja. Ali mi zaupate? Dobro, povem vam. da so te dovolilnice podpisane z isti- mi imeni kot moja!« Peljal nas je skozi palačo In ven skozi vrata na Nevsko obrežje, pred katerim je posloval običajni odbor, ki je pregledoval žepe... »Komaj ste jo odnesli,« je mrmral in si brisal obraz. »Kaj se je zgodilo z ženskim bataljonom?« smo vprašali. »Oh, ženske!« Zasmejal se je. »Vse so se stisnile z zadnji sobi. Strašno težko se nam je bilo od- ločiti, kaj naj napravimo z njimi — več jih Je bilo histeričnih In tako dalje. Končno smo jih po- slali na Finski kolodvor in jih na- ložili na vlak, da Jih odpelje v Levašovo, kjer imajo svoje tabo- rišče .. Prišli smo v mrzlo, nervozno noč, ki jo je napolnjeval šum temnih armad na pohodu, v noč. ki je bila vsa elektrizirana od pa- trol. Od onstran reke, kjer se je pojavila temačna gmota Petropav- lovske trdnjave, je prišel hripav krik... Po pločniku je bila raz- tresena zdrobljena štukatura, ki je padla z nazidka palače, kamor sta zadeli dve granati z bojne ladje Aurora; to je bila edina škoda, ki jo je povzročilo obstre- ljevanje ... Sedaj Je bila ura že nekaj čez tri zjutraj. Na Nevskem prospek- tu so zopet svetile vse cestne svetilke, topovsko grmenje je utihnilo in edini znaki vojne so bili rdečegardisti in vojaki, ki so čepeli okrog ognjev. Mesto je bilo mirno — verjetno ni bilo nikoli v celi svoji zgodovini tako mirno; v tej noči se ni zgodilo niti eno na- silje niti en rop. Toda poslopje mestne dume je bilo vse razsvetljeno. Povzpeli smo se v galerijsko Aleksandrovo dvorano, kjer so v zlatih okvirih in z rdečim oviti viseli veliki car- ski portreti. Kakih sto ljudi se je zbralo okrog tribune, kjer je go- voril Skobelov. Zahteval je. naj se Komite javne varnosti razširi, ta- ko da bo združil vse antiboljševi- ške elemente v eno veliko organi- zacijo, imenovano Komite za re- šitev domovinr in revolucije. In pred našimi očmi se je ustanovil Komite za rešitev — tisti komite, ki se je razvil v najmogočnejšega sovražnika boljševikov in ki se je v naslednjem tednu pojavljal vča- sih pod lastnim partizanskim ime- nom in včasih kot strogo nevtral- ni komite javne varnosti. Ip.vn so bili Dan, Goc, Avksent- jev, nekateri izmed uporniških sovjetskih poslancev, člani Izvr- šilnega komiteja kmečkih sovje- tov, stari Prokopovič in celo člani Sveta republike — med njimi Vi- naver in drugi kadeti. Liber je kričal, da kongres sovjetov ni za- konit kongres in da je stari CIK še vedno prava oblast... Skicirali so poziv deželi. Poklicali smo kočijaža. »Kam?« Toda ko smo rekli... »Smolni«, je izvošček zmajal z glavo. »Njet!« je dejal, »tam je hudič...« Dolgo časa smo morali hoditi, preden smo našli voznika, ki nas je bil voljan sprejeti — in zahte- val je trideset rubljev ter se usta- vil dva bloka pred Smolnim. Okna Smolnega so bila še vedno razsvetljena, vozila so prihajala In odhajala in okoli še vedno piapo- lajočih ognjev so se stiskale stra- že in hlastno spraševale vsakogar po najnovejših novicah. Hodniki so bili polni vrvečih ljudi, ki so bili votlooki in umazani. V neka- terih sobah komitejev so po tleh ležali ljudje in spali, s puškami ob strani. Kljub odpadlim delega- tom je bila zbornica natlačeno polna ljudi, ki so hrumeli kakor morje. Ko smo vstopili, je Kame- nev bral seznam aretiranih mi- nistrov. Tereščenkovo ime so po- zdravili z gromovitim aplavzom, z vzkliki zadoščenja in s smehom; pri Rutenbergu je bilo tega manj; in ko je bil omenjen Palčinski, se je zopet dvignil vihar vpitja, jez- nih krikov in odobravanja ... Spo- ročili so, da je bil Čudnovski ime- novan za komisarja Zimskega dvorca. (Nadaljeyj^je prj^odnjič)' PTUJ, 6. DECEMBRA 1957 PTUJSKI TEDNIX stran ' Oh 75. Obiettici Кгго^пека doma v Pfuiu Malo jé tako velikih narod- nostno pomembnih jiibllejev na Slovenskem, kakor so obletnice ustanovitve slovenskih narodnih dormov v naših mestih severo- vzhodne Slovenije, kjer se je v zadnjih desetletjih prejšnjega sto- leitja sredi slovenske zemlje zma- goekvno bohotilo nemštvo. Pogledati moranx) na vse stra- hotno prizadevanje nemštva v Ptuju za raznarodovanje sloven- skega življa v stari Avstriji, da razumemo, kaiko svetal plamen slovenskega narodnostnega boja je pomenilo slovensko društvo »Čitalnica« v Ptuju, osnovano leta 1864, in pa »Narodni dr>m«, ki so na čit»<](ničarjii s trudom pridobili leta 1882. Ptuj јб ■ s peščico priseljenih Nemcev ob ugcdncm avstrijskem državnem aparatu postajal slo- venstvu nevarna postojanka ger- manizacije za široki okoliš Slo- venskih porle. Ptujskega in Drav- skega polja ter Haloz. Najprej je bl.lo treba izkoreniniti sloven- stvo v mestu. Toda trdno in mo- gočno je ."ital slovenski »Narodni dom« v Ptuju, kakor svetilnik, ki je oznanjal slovenskemu kme- tu daleč v okolico, da živd v E>tuju slovenska misel. Leta 1895 je Ptuj imel рк)1ед »Narodnega doma« s »Čitalniico« le še slovensko okoliško šolo, de- narni zavod »Posojilnico« in »Di- jaško kuhinjo«. Nemčurji pa so propagirali nemštvo in uveljav- ljali nemško govorico v otroškem vrtcu, deški in dekliški osnovni šoM, gimnaziji, trgovski in vajen- ski šoli, meščanski šoli in glas- beni šoli, v raznih športnih, kul- turnih in socialnih društvih, ki jih je bilo okoli 30 s sedežem v nemškem društvenem domu. Nem. ška »Sparkasse« in »Pettauer Vor- schussverein« (Ptujsko predujm- no društvo) sta utrjevala nemški kaipital. V nemškutarskih rokah sta bili obrt in trgovina. Na pre- hodu v 20. stoletje so bili vidni uspehi germanizacije že v števil- kah nemškega občevalnega jezika v Ptuju, ki ga je govorilo 2921 ' ljudi, slovens']«) pa le 540 ljudi. USTANOVITEV SLOVENSKE »ČITALNICE« ' Dne 21. maja 1864 so ustanovili narodnjaki v Ptuju »čitalnico«, ki je štela 120 članov. Prvi občni zbor je bil 23. junija 1864. Ude- ležilo se ga je 70 članov, ki so za odbornike izvolili: dr. Avgusta Cucka, notarja Janeza Schönwett- ra, dr. Ivana Petovarja, Miho Her- mana, dr. Alojza Mravljaka, dr. Josdpa Vošnjaka, Franca Krajnca, BožidaHa Rajiča in Karla Švaj- gla. »Čitalnica« je imela slavje svoje ustanovitve 5. septembra 1864, ki so se ga udelež'ili sloven- ski narodni buditelji: dr. Kočevar in dr. Semec, ki je poudaril, da je Ptuj odslej domači kraj na do- mači zemlji; dr. Vošnjak pa je govoril o pomenu »čitalnice«, ki je narodna učilnica. Slavnosti se je udeležilo nad 1200 ljudi. Prvo obdobje »Čitalnice« še ni pote- kalo v znamenju slove.nsko-nem- ške mržnje, ki se je z leti stop- njevala in dosegla vrhunec ob septembrskih dogodkih leta 1908 v Ptuju, ko so nemčurji prete- pali in zmerjali s-lovenske skup- ščinarje »Ciril-Metodove« šolske družbe. NAKUP »NARODNEGA DOMA« Ko so Nemci in nemčurji v Ptuju spoznali, kako_ nevarna je nemštvu .slovenska »Čitalnica«, so onemogočali njeno delo, posebno od leta 1879 dalje. Za drag de- nar so čitalničarji težko našli prostore za svoje društveno delo. Ko pa so dobili zasilne prostore na sedanji Ormoški cesti, v Mur- šečevi hiši. in nadeli riad hišna vrata skromen napis »Čitalnica«, mu nemčurji niso prizanesli. Leta 1882 je bil naprodaj »Ho- tel zur Stadt Wien«. Čitalničarji so se zbrali pri predsedniku Gre- goriču na posvetovanje o naku- pu in se zanj zedinili. Tajnik Ivan Urbanec je zbiraj prispevke po ptujskem okraju, v Ormožu, Sre- dišču in v Mariboru. V nekaj dneh so zavedni Slovenci dali za svoj narodni dom 6200 gld. Dr. J. Čuček je obljubil, da bo posodil, kar bo primanjkovalo. Kupmo po- godbo so podpisali 12. februarja 1882 za 11.000 gld. »Narodni dom« so slovesno otvorili 29. maja 1882. S preureditvijo v društvene na- mene je stal »Narodni dom« 17 tisoč goldinarjev. PRVI SLOVENSKI PEVSKI ZBOR V PTUJU V »NARODNEM DOMU« Da bi gojili slovensko pe^e, so v zaveden odgovor nemškemu glasbenemu društvu začeli čital- ničarji z rednimi pevskimi vaja- mi že leta 1880. V Narodnem do- mu pa so 9. aprilla 1883 ustanovili »Pe^ki odsek«. Iz čitalniškega pevskega zbora je vzklilo »Slo- vensko pevsko društvo« s sede- žem v Narodnem domu v Ptuju, ki je prirejalo pevske koncerte slovenske pesmi v Ptuju in v drugih krajih štajerske. V od- svojo »muzikalno šolo«, v kateri so se učili glasbe in i>etja otroci zavednih Slovencev, govor nemški glasbeni šoli, ki je gojila med mladino nemško petje in mladino vzgajala v nemškem duhu, so čitalničarji v Narod- nem domu osnovali oktobra 1883 »ČITALNICA« IN »NARODNI DOM« — TORIŠČI SLOVENSKEGA KUL- TURNEGA, POLITIČNEGA IN GO- SPODARSKEGA ŽIVLJENJA Čitalničarji so v »Narodnem domu« in že prej prirejali sloven- ske dramske predstave in druge kulturne prireditve ter veselice v dobrodelne namene, največ za dobrobit slovenskih dijakov. Od ustanovitve pa do leta 1890 je bilo nad 150 prireditev in 20 dramskih predstav. Slovenska »Čitalnica« je imela naročenih 18 časopisov, od katerih je bila ve- čina slovenskih. Leta 1885 je bilo v Narodnem domu ustanovljeno politično društvo »Pozor«, leta 1907 pa je bila osnovana knjiž- nica. Kmalu je število knjig na- raslo na 2000, ki si jih je letno izposojevalo okoli 3000 čitalcev. Veliiko izposojevalcev slovenskih knjig je bilo med kmečkim pre- bivalstvom ptujskega okraja. Iz »Čitalnice« je izšlo tudi slo- vensko hranilno in pocsojUno dru- štvo, ki je veliko pomenilo v boju slovenskega kmeta proti oderu- štvu. Leta 1912 so osnovali v Narod- nem domu ptujsko podružnico Dramskega društva v Mariboru, ki je pridno prirejalo dramske pred- stave v gledališki dvorani Narod- nega doma, ki so jo povečali leta 1909. Plamen slovenstva, ki je gorel v srcih slovenskih čitalničarjev, je budil slovensko narodno za- vest med slovenskim ljudstvom ptujskega okraja. Že od leta 1848 je ptujsko slovenstvo stalo trdno na braniiku svoje narodnosti, bolj k^kor katerokoli slovensko me- sto. Stavba Narodnega doma je postala simbol narodnostnih te- ženj. Septembra leta 1908 so se zbrali v Narodnem domu v Ptuju skupščinarji »Ciriil-Metodove druž. be« na občni zbor. Nemčurji so jih čakali pri vlakih, jih zasra- rnovali, zmerjali in pretepali. Slo- vencem je vedno bolj postajalo jasno, da je zanje edini pravilni politični program osnovanje last- ne države Jugoslavije, za kar so se zavzemali in borili. NARODNI DOM V PREDAPRILSKI JUGOSLAVIJI V stari Jugocslaviji je Narodni dom sl\ižiil še naprej slovenski »Čitalnici«, ki je v njem nada- ljevala s svojo kulturno tradicijo. Tu je stolovala knjižnica in či- talnica. tu so prirejali predavanja, tu je bil sedež društev liberalno- naclonalne politične struje, ki so v njem imele svoje prireditve. Nack«!alno borbena nota »Či- tailnice« je bila v predaprllski Ju- goslaviji v primerjavi z rastočo hitlerjevsko propagando pri nas precej pasivna. »Čitalnica« je bila odmaknjena tudi od socialnih te- ženj slovenskega ljudstva, ven- dar pa ne moremo zanikati slo- venske nacionalne zavesti, ki so jo gojila društva, predvsem so- kolsko, v Narodnem domu do zlo- ma Jugoslavije. Slovenci, ki so a'ktivno sodelovali pri kulturnem poslanstvu Narodnega doma v Ptuju v obdobju med obema voj- nama, so tudi v času fašistične okupacije naše domovine šli v vrste, ki so se borile za socialno in nacionalno svobodo našega na- roda pod vodstvom komunistične partije. 75 let nas loči danes od dne- va, ko je postal Narodni dom v Ptuju svetilnik slovenstva vse do propada stare Avstrj je, ki je ogro- žala naš narodni obstoj. Danes, po izvojevani svobodi, je v njem hram kultumoprosvetnega dru- štva »Svobode«, ki je nosilec naj- naprednejših stremljenj sodob- nega človeka, člana državne in človečanske skupnosti — s ci- ljem živeti v enakopravnosti na- rodov, s prizadevanji najvišjega kulturnega življenja delovnega človeka na zemlji. Da si je lahko društvo »Svoboda« zadalo tako velik program in рк>теп, je za- sluga vseh tistih, ki so nam iz- vojevali svobodo, za katero so se začeli boriti naši čitalničarji v »Narodnem domu«. V. R. Pročelje »Narodnega doma« v Ptuju je potrebno obnove Kmalu bodo zopet začeli tečaji za napredek gospodinjstva Ptuifani bodo peli u lendcBfJi in Rlurshî Soboti ' Tridesetčlanski moški pevski zbor pevske sekcije Obrtniškega trgovskega prosvetnega društva v Ptuju bo v nedeljo, 8. decembra, obiskal Lendavo in Mursko Soboto in tam priredil dva koncerta umetnih, narodnih in partizanskih pesmi. V Lendavi bo koncert do- poldne ob 10. uri v dvorani ho- tela Triglav, v Murski Soboti pa popoldne ob 15. uri v dvorani Okrajne obrtne zbornice. Gostovanja ptujskih pevcev v cbmcjnih krajih imajo namen rosne povezave ptujskih kultumo- prosvetnih delavcev s temi iz ob- mejnih krajev in sčasoma tudi ptujskemu prebivalstvu pripraviti pevske koncerte tamkajšnjih pev- cev. Pevski zbori iz Ptuja so ve- dno sloveli po svojih gostovanjih v bližnjih okrajih, zâto se je tudi pevska sekcija Obrtnlško-trgov- skega prosvetnega društva v Ptu- ju rada odzvala vabilu iz Lendave in Murske Sobote. Raspis za novi tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 6. febr. do 31. junija 1958) Tečaj Politične šole je name- njen predvsem delavcem in de- lavkam v industriji m kmetijstvu, ki so se že uveljavili v organih delavskega in družbenega uprav- ljanja, v organih oblasti, sindika- tih, društvih itd., in jim daje po- trebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socia- lizma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, o osnovnem p 'iicu, zaposlitvi, vi- šini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih orga- nih pošljite najkasneje do 10. ja- nuarja 1958 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Par- mova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. O sprejemu v tečaj in v inter- nat, ki je pri Politični šoli, bo vsak posameznik pismeno obve- ščen, in sicer 14 dni pred pričet- kom tečaja. Podrobnejše infor- macije dobite na upravi šole ozi- roma na občinskem komiteju svo- jega področja. PtMÎa Mestni plinovod ni bil nekdaj odstrunjen Delavci mestne komunalne ustanove Ptuj so naleteli v Lac- kovi ulici v Ptuju pri izkopavanju jarkov za polaganje vodovodnih cevi na staro ptujsko plinsko na- peljavo. Nekaj najdenih piinovo- dnih cevi bo še uporabnih, nekaj pa jih je bilo poškodovanih pri izkopavanju. Pred poštno zgradbo so delavci naleteli na stari mestni kanal, obzidan z kamenjem, V par dneh bo dobila Lackova ulica svoje staro lice, sedaj pa je polna izkopanin, blata, peska in starega kamenja. Kulturnoumetniška sekcija DPD »Svoboda« Ptuj je priredila v sre- do, 4. t. m., zvečer v ptujskem gle- dališču spevoigro »Svojeglavček« v režiji tov. Adolfa Anderleta. Udeleženci predstave so bili z režijo in igro kar zadovoljni in želijo tej sekciji DPD »Svobode« tudi v bodoče veliko poguma In uspelih predstav. * Po zadnjih uspelih proslavah za dan republike v Titovem domu v Ptuju in po podjetjih ter šolah se Ptujčani pripravljajo na proslavo dneva JLA — 22. decembra, ki bo zopet na predvečer v Titovem do- mu, na dan 22 decembra pa bo zopet slovesnost v kasarni po predhodnih internih prireditvah v ptujski garniziji. V ptujskih osnovnih šolah se je število članstva v pionirskih or- ganizacijah zelo povečalo, saj so ob dnevu republike sprejeli ob pionirskih slovesnostih v svoje vrste stotine novih pionirk in pio- nirjev. IZ HAJDINE Kakor vsako leto so se tudi le- tos naši pionirji pripravili na ta veliki dan. Letos še prav posebno, saj so praznovali 15-letnico usta- novitve pionirske organizacije. Govora sta sta imela tov. prof. Dnevni spored za nedeljo, 8. decembra 1957 6.00—7.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—5.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Glasbene slike in zabavne popevke. 8.00 Športna reportaža. 8.15 Kratek čas z majhnimi zabavnimi ansambli. 8.45 Mla- dinska radijska igra — a) Medved Pu najde Sivčkov rep, b) V gozd prideta Kongu in Pu. 9.15 Kar radi poslušate. 10.00 Se oomnite tovariši... — Iztok Lipar: Golčaj. 10.30 Ponovitev javnega čeUtkovega večera domačih pesmi in na- Fras in ravnatelj tov. Iglar. Za tem so se vrstili: pevski zbor, re- citacije in plesi. Proslava je bila ločena za višje in nižje razrede osemletke. Popoldanski nižji raz- redi so tudi lepo izvedli proslavo. Takoj po govoru tov. Golobove in predsednika starešinskega sveta zveze pionirjev tov. Gajzerja, je bil sprejem cicibanov v PO. Kako slovesno so se držali, ko so jim razredne učiteljice vezale rutice! Gotovo že vedo. kaj bo sedaj nji- hova dolžnost! Tudi ostale točke sporeda so bile lepe. Tako od srca znajo samo naši najmlajši! KINO MESTNI KINO PTUJ predvaja od 6. 12 do 9. 12 1957 italijanski film »VERDI«. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 10, do 12. decem- bra ameriški film »ANGEL ALI DEMON^<. KINO MAKOLE predvaja od 7. 12. do 8. 12. 1957 angleški film »BERLINSKA ZGODBA«. KINO MAJŠPERK predvaja od 7. 12. do 8. 12 1957 francoski film »UMOR«. KINO MURETINCI predvaja od 7. 12. do 8. 12 1957 ameriški film »FANT IZ OKLAHOME«. KINO »VEDROST« MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 8. 12. 1957 angleški film »AFRIŠKA KRALJI- CA«. IZVRSTNA IGRA Angleški igralec Keen se je nekoč hvalil v družbi, da je tako prepričljivo zaigral smrt glavnega junaka, da so bili gle- dalci vsi prevzeti. »Zaigral sem tako naravno, da se je eden izmed gledalcev onesvestil.« >To je bil prav gotovo tvoj krojač,< mu je odgovoril pri- jatelj, ki je vedel za Keenove dolgove. pevov z dne 21. nov. 1Ô57. 11.30 Orke- stralni intermezzo. 12.00 Pogovor s po- slušalci. 12.30 Želimo — dober teki (spored zabavne glasbe). 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pre- gled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — П. 16.00 Matija Maležič: Ljudje pod Snežnikom (reportaža). 16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra — Luigi Süorl: Barake (ponovitev). 18.30 Slovenska pesem od romantike do danes — IX. Skladbe Benjamina Ipavca (2. del). 19.00 zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Zabavna glasbena . oddaja. 21.00 Komorna dela Ernesta Blocha. 22.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 igramo za ples? 22.55 Poročila 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos 12 Beograda). Kako živijo in delajo naši študentje v LJubljani? Џ Ptujski akademski klub je v preteklem letu dosegel zelo malo uspehov. Vzrok neuspehom so nepre- stani prepiri med posameznimi, preveč ambicioznimi študenti, Џ Sekcija študentov iz Goriš- nice je izstopila iz PAK, Občni zbor je poskusil od- praviti ta nesoglasja ter zagoto- viti uspešno delo v prihodnjem letu. ^ Novi predsednik PAK je to- variš Janez Bohak. Dpe 19. novembra t. 1. je bil v Ljubljani v prostorih Pravne fakultete občni zbor ptujskega akademskega kluba, v katerega so včlanjeni skoraj vsi študentje, ki so obiskovali ptujsko gimna- zijo. Dosedanji predsednik PAK je v svojem poročilu grajal delo ko- lektiva v lanskem letu ter pouda- ril, da je bilo vodstvo navezano samo nase, ker ni dobilo skoraj nobene pomoči od članstva. Zato so bili tudi uspehi temu primerni. Zveza študentov je politična or- ganizacija. toda PAK je dosegel na tem področju najmanjše uspe- he. Člani ter celo odborniki PAK so se izogibali klubskemu delu z izgovori, da je dosti študija. Toda kakor vemo, bi se tudi za takšno kor vemo, bi se tudi za takšno delo našla kdaj urica časa. Sko- raj nerazumljivo je. da so bili ne- kateri posamezniki tako pasivni pri delu kluba, ki reprezentira med študenti in v svetu njihov rodni kraj. Vsi uspehi, ki pa so jih dosegli, so plod prizadevnega vodstva ter nekaj agilnih članov. Akademski ples, ki je bil spomladi v Ptuju, je vsekakor zadovoljil, saj so vsi izjavili, da si takšnih prireditev še žele. PAK je organiziral v Ptu- ju nekaj uspelih športnih prire- ditev ter s svojimi ekipami so- deloval na raznih športnih tek- movanjih v Ljubljani in drugod. Zelo lepe uspehe je pokazala sekcija študentov iz Gorišnice, ki je v preteklem letu organizirala vrsto uspelih prireditev in šport- nil tekmovanj ter dokazala, da je bila najbolj delavna sekcija v ■pAK. • ; če bi vsi ostali študentje de- lali tako, kakor njihovi kolegi iz Gorišnice, tedaj bi bil PAK med najboljšimi študentskimi klubi v Sloveniji. Videli smo pa ravno obratno. V ptujskem akademskem klubu je v preteklem letu vladalo veliko nesoglasje. Vsi izredni občni zbori in sestanki so bili v znamenju večnega prepiranja in medsebojnega obračunavanja med članstvom. To je bil eden izmed glavnih vzrokov za nezainteresi- ranost pri delu ter za neuspehe. Nekateri pravijo, da so vzrok pre- piru posamezni ambiciozni štu- dentje, ki so vsepovsod hoteli uveljaviti svojo voljo. Bolje bi bilo, da bi se takšni posamezniki zedinili ter pomagali vodstvu, kajti le na ta način bi bilo zago- tovljeno uspešno delo. Tudi notranje poslovanje ni po- tekalo v redu. Nadzorni odbor je ugotovil nekaj velikih napak v blagajniški knjigi sekcije študen- tov iz Gorišnice. PAK bo pri- manjkljaj v blagajniški knjigi te sekcije črtal in vpisal njeno ak- tive v blagajniško knjigo PAK, da bi tako izostali spori med član- stvom. Kljub napakam pa je dal občni zbor na predlog nadzor- neoa odbora staremu vodstvu raz- rešnico. Na občnem zboru je izjavil za- stopnik študentov iz Gorišnice, da njihova sekcija izstopa iz ptuj- skega akademskega kluba ter da misli ustanoviti v Gorišnici sa- mostojno društvo. To je vsekakor zelo žalostno in netovariško de- janje, da se nekdanji sošolci, ki so obiskovali ptujsko gimnazijo, ne morejo zediniti. Mnogi pa mi- slijo. da so temu vzrok osebna nasprotja med posameznimi štu- denti iz Gorišnice in Ptuja. Ven- dar vsi študentje iz Gorišnice ni- so istega mišljenja. Občni zbor je sklenil, da bo PAK še nadalje sprejemal v svoje vrste vse štu- dente iz nekdanjega ptujskega okraja in tudi študente iz Goriš- nice, ki bi hoteli sodelovati v PAK. Če primerjamo zelo uspešno sodelovanje med akademskima kluboma Koroške !n Primorske, je nesoglasje študentov iz male ptujske okolice tembolj žalostno. Upamo, da se bodo odnosi kaj kmalu izboljšali. Na občnem zboru je ptujski akademski klub sprejel v svoje vrste nove člane — »bruce«, ki so v preteklem šolskem letu ma- turirali na ptujski gimnaziji ter jim takoj dal vse študentske pra- vice v klubu ter seveda tudi dolžnosti. Sprejemu novih članov so sle- dile volitve novega vodstva. Za predsednika PAK je bil z veliko večino glasov izvoljen tov. Janez Bohak, ki je takoj v začetku po- kazal, da bo dober predsednik in voditelj ptujskih akademikov. Iz- voljen je bil tudi šestčlanski upravni in tričlanski nadzorni od- bor. Za začetek si je novi odbor zadal nekaj nalog, ki jih bo po- skušal uspešneje izvesti, kakor v preteklem letu. Dramska sku- pina se bo poskušala naučiti kakšno' privlačno igrico, s katero se bi nato predstavila domaČemu in tujemu občinstvu. Velika nalo- ga študentov pa so priprave na Teden študentov ter na tradicio- nalni Akademski ples. Pravijo, da bo letos ples še lepše uspel kakor doslej in so že tudi določili, da bo ples 8. februarja v Narodnem domu v Ptuju. Upamo, da bo novoizvoljeno vodstvo uspelo zediniti vse ptuj- ske študente, ki bodo s skupnimi močmi mnogo bolje reprezenti- rali naše mestece. Vodstvu in vsemu članstvu pa želimo pri delu in študiju čim več uspehov. -nč Študentski dom v Ljubljani Nove knjige Založba Obzorja Maribor je pravkar izdala knjigo Ane Wam- brechtsammer: DANES GROFJE CEI .TSKl IN NIKDAR VEČ Prevedel dr. Niko Kuret. Zgodovinski roman »Celjski grofje« je pisan v slogu srednje- veške kronike, v kateri nam Ber- thold Aprehar kot očividec opisu- je rast in propast močne rodbine Celjskih grofov. Po slogu in moči pripovedovanja je moč postaviti roman ob stran Tavčarjevi Viso- ški kroniki. Knjiga je v prodaji po sub- skripcijski ceni, če jo bo posa- meznik naročil do 31. dec. 1957 v knjižni zbirki »Nova Obzorja«, si- cer pa v vseh knjigarnah Slove- nije od 1. decembra 1957 dalje. Janez Vidic: CIRKUS. Slikanica za izpolnjevanje z barvnimi svinčniki je v prodaji v vseh knjigarnah Slovenije od 1. decembra 1957 dalje. stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 6. DECEMBRA 1957 6e ie vasa koža mozoijasta Mozolji in ogrci naredijo mla- dim ljudem ve Kiko žalost in sJcrb; Л lahko bi napisali debele knji- ge samo o sredstvih, s katerimi bi se radi znebih te nadloge, Ogrc je mala črna pika na obra- zu, na rokal-i ali na ramenih. To- da, ko bi hila samo ena! Na ža- lost jih je največkrat veliko. Ogrci so res lepotni madeži, ki preprečijo vsak nâs trud, da bi biJ: videti negovani. Zdravnik pravi ogrru Comedo in nam bo povedal, da nastane zaredi zama- šitve lojnice, ki se zaradi infek- cije zelo rad razvije v vnet vozli- сџк, akno. Akna pusti za sabo majiiTK) brazgotino. Do tega py ne sme iwrti. Brazgotina&t.a koža spada brez,pogojno v zdravniško iti kozmetično nego. Ne smemo zaneniariti niti »navadnih» ogr- cev ¿n »nedolžnih« mozoljčkov, k«- so brazgotine ipo aknah trdo- vratne in tudi ogrci uničujejo ko- žo, ker razširjajo pore. Saj en ,9am veMk ogrc zapa>sti pravo luk- njo v koži, če ga izstisnemo. Pri nepravilnem odstranjeva- nju ogrcev lahko pride do hudih infekcij. Zato moramo biti zelo previdni in paziti predvsem na чпалЈо rok in sredstev, s kateri- mi odsitranjujemo ogrce. Preden se pripravite k temu, da boste ižstisnili ogrce :z kože, morate vestno pripraviti vse, kar га to potrebujete; kamilice, bla- go vodo za cfcraz z majhnim pro- «-•entom alkohola in polmastno kremo za kožo. Razen tega po- trebujete še vato, vročo vodo in preîoAane, res ciste robce. Ro- ke morate pred tem na vsak na- čin zeio dcÄjro umiiti. Odstranje- vanje ogrcev z nohti je nedopust- no. Vh'jte v skledo vroče vode, ki ste ji dodali nekaj kamiličnega zvarka, Sklondte glavo nad skledo m pustite, da se vam para dviga proti obrazu. Para mora biti rav- T» toliko vroča, da čutite prijet- no toploto. Parna kopel obraza cmehca ogrce in odpre pore. Pr- ste ovijte s čistim robcem in iz- stisdcajte ogrce. Ne izstisnite vseh ogrcev na ^ikrat, temveč storite to večkrat v razmaku 4 — 6 dni Ko boste odstranili vse ogrce, jih i?stJBka^e samo še vsakih 14 dni. Voda za obraz bo razširjene pore M/pfit staila in dezinficirala kožo. Polmastno kremo natremo ob koncu v tankem sloju rva ko- žo. Kdor se želi znebìtì nečiste ko- že, se mora odpovedati vsem dra- zitnim začimbam, tudi kisu. Ne Sime uživati mastnega sira in maestnega mesa, omejiti mora uživanje čokolade, čaja, kave, al- kohola in nikotina. Uživati mora veliko vitaminov, hoditi dnevno na sprehode na svež zrak. Redna prebava je zelo važna, ker vsaka prebavna motnja moti tudi ko- žo. Za teže shičaje je na razpolago rtwtoqo energičnih sredstev, ki pa jih lahko uporabljamo samo pod nadzorstvom zdravnika. Koristne maščobe Kdo še ni slišal, da ribe krepijo možgane? Nekateri pravijo, da je sir težko prebavljiv. Baje te- žaški delavci potrebujejo več me- sa. Razširjeno je mnenje, naj hrana cA) vročih dneh ne bo mastna. Dolga je vrsta zmotnih nazorov o koristnosti in škodlji- v«ît.l nekaterih naših kranil. Med drugim tudi o maščobah in mast- ni hrani. Maščobe pa so dejansko bistvena in potrebna sestavina naše prehrane in prvi pogoj zdravja, zato bomo v naslednjih vrsticah pojasnili nekaj najpogo- stejših zmotnih mnenj o njih. AH drži, da masfaia jedila niso primerna za vroče dni? Najpomembnejši proizvajalec toplote v naši prehrani so oglji- kovi hidrati. Zato bo topleje člo- vek4i, ki jé hrano z mnogo oglji- kovih hidratov, kakor pa tistemu, ki jé bolj mastno hrano sicer enake kolorične vrednosti. Maščobe v hrani so dragocene, ker so: 1. visokovredno gorivo, 2. napravijo hrano užitnejšo, 5. dobavljajo telesu neobhodno po- trebne maščobne kisline, 4. vsr- kavajo nekatere v maščobah top- ne snovi in jih prenašajo po te- lesu, 5. pospešujejo rast proto- plazme, 6. pomagajo vzdrževati te- lo hladnejše v vročini in 7. toplejše v mrazu, 8. varujejo občutljive organe pred poškodbami, 9. kre- pijo plodiino zmožnost in 10. fi- zično moč. Ni torej vzroka, da bi se jih pri jedi izogibali! Ali mastna hrana zelo redi? Kalorija masti je povsem ena- kovredna kaloriji škroba, sladkor- ja ali proteinov. Sicer drži, da vsebuje kilogram masla ali masti več kalorij kakor kilogram slad- korja ali škroba, vendar človek manj Dojé, kadar jé mastnejšo hrano * kastna hrana zato nič bolj ne redi. RUDAR PRVAK MVC-LIGE - DRAVA V JESENSKEM DELU NA ZADNJEM MESTU... .ALUMINIJ : DRAVA 2:0 (1:0) Nogometna ekipa Drave je go- stovala v Kidričevem in svoje zadnjo prvenstveno tekmo MVC lige odigrala z Aluminijem, ki je bil vedno nevaren nasprotnik. Na igrišču se je zbrala velika množi- ca navijačev iz Ptuja, ki se ji pri- čakovanje ni uresničilo, saj ekipa Drave ni bila niti senca igralcem Alumnija. Aluminij: Trop 6, Hlebec 5 Mosmonder 6, Kuret 5, Palfi 6, Feguš 5, Knaus 6, Kurelič 7, Krčeč 5, Beranič 5 in Zaspan 6. Drava: Kramberger 6, Vogrin- čič 7, Letonja 4, Pongračič 5, Mu- sič 4, Mesarič 5, Tasič 4, Erha- tic 4, Markovič 5, Bezjak 4 in Ko- me! 4. Igralci Drave so v prvih dese- tih minutah odločno pritisnili in takoj v začetku izsilili kot, ki pa je ostal neizkoriščen. Začetni udarci so bili prece j nervozni in obe moštvi sta zelo netočno po- dajali. Igralci Aluminija so se ta- koj odtresli napadalcev Drave in prevzeli pobudo. Z hitrimi pote- zami in vso borbenostjo napad Aluminija prehaja vse češče v ka- zenski prostor, vendar prav"^ga strelca ni bilo. Proti koncu pol- časa se obrambni igralci Drave levje borijo, da bi ostal rezultat čimdalje ugodnejši. Nihče ni pri- čakoval, da se bo ta spremenil. Nekaj sekund pred koncem pol- časa izvedejo igralci Aluminija aut, žogo sprejme Kureli, takoj pošlje desnemu krilu in iz nepo- sredne bližine doseže v zadnji se- kundi vodstvo. V drugem delu je bilo nekaj razburljivih trenutkov. Drava ni odnehala in večkrat ustvarjala nevarne predore, ven- dar brez uspeha. V drugem pol- času so napadalci Aluminija po- Zirdnia pri^o'nosî Drave DRAVA : MLADOST (Zabok) 1:1 (0:1) Domača Drava je imela preteklo nedeljo v gosteh nogometno eki- po iz Zaboka. V začetku je bila igra zelo nervozna in domačini so nekaj časa prevladovali. V nada- ljevanju pa so se gostje počasi rešili pritiska in igra je bila v glavnem enakopravna. Šele proti koncu polčasa gostje nekajkrat nevarno ogrožajo domačega vra- tarja ter z boljšo igro v 29. mi- nuti dosežejo vodstvo. Domačini so nato zaigrali nekoliko bolje, vendar se rezultat do konca pol- časa ni spremenil. Po odmoru se je slika nekoliko spremenila. Enajstorica Drave je uredila svo- je vrste in stalno igrala na polju gostov, vendar so bili streli napa- dalcev tako slabi, da vratar go- stov ni imel mnogo dela. Šele v 80. minuti drugega polčasa je Me- sarič z lepim udarcem izenačil in postavil končni rezultat. Domače moštvo je imelo mnogo zrelih pri- ložnosti za dosego golov, vendar so neodločni napadalci zamudili mnogo šans. Domači so igrali ze- lo nepovezano in so se zelo malo trudiii. Po desetem kolu MVC lige je trenutno Drava na zadnjem mestu. Ostali rezultati 10. kola MVC lige: Tekstilac : Aluminij ЗЛ Podravka : Kladivar 0:0 Zagorac : Jedinstvo 2:1 Sloga : Sloboda 1:1 kazali lepo povezano igro in glav- na udama moč je bil Kurelič, ki je zelo lepo podeljeval žogo. Obe ekipi sta imeli večkrat priložnost za dosego golov, toda največkrat sta uspešno posredovala oba vra- tarja. V 68, minuti Aluminij do- seže vodstvo 2:0 in do konca tekme se rezultat ni spremenil. Moštvo Aluminija je zasluženo zmagalo in osvojilo dve dragoce- ni točki. Pri ekipi Drave nismo videli nobene borbenosti, v obram- bi so vsi txipovedali, razen Vo- grinčiča, napad je bil še slabši od obrambe. Sodil je pred 400 gle- dalci Pliberšek dobro. Pa. Kegijačl ne mirujejo Sindikalna podružnica Zadr. trg. podjetja Slovenske gorice je v počastitev dneva republike prire- dila v petek, 29. novembra prija- teljsko kegljaško srečanje z dva- kratnim prvakom Zagreba KK Po- štar in sindikalno podružnico KK E^splanade Zagreb. Po zelo napeti in zanimivi borbi je sindikalna podružnica Slovenske gorice (kro- žek ponedeljek) premagala KK Poštar Zagreb z 338:328 keglji in izgubila proti KK Esplanade s 310:274 podrtimi keglji. Najboljši so bili tovariši Janez Gene, Viktor Hedžet in Franc Kri- vec. Šah Šahovska reprezentanca Ptuja zasedla ponovno 3. mesto ha tur- nirju slovenskih mest. 24. nov je bil v Celju peti moštveni brzo- tumir reprezentanc slovenskih mest. Moštva so bila v predtek- movanju razdeljena v dve skupi- ni. Doseženi so bili sledeči rezul- tati: »A« skupina: Ljubljana 29,5 točk, Jesenice 24,5, Ptuj in Trbov- lje po 20, Kranj 17 in Črnomelj 8 točk. »B« skupina: Maribor 23,5, Ce- lje 22,5, Slov. Gradec 14,5, Ra- dovljica 13 in Hrastnik 6,5 točk. EMnale: Ljubljana 36,5, Maribor 29,5, Celje 28,5, Jesenice 23. Ptuj 20,5, Trbovlje 17,5 in Slov. Gradec 12.5 točke. Ptuj so zastopali: Bohak. Pod- krajšek Janez. Rudolf, Pernat, Maurič Franc, Žunec. Pešl in Ber- ti en. Rokomet Na igrišču JLA je bil izveden rokometni turnir v počastitev dneva republike. Nastopilo je mo- štvo gimnazije, ekipa JLA in mo- štvo Drave. Ekipa Vičave se va- bilu ni odzvala. Žreb Dravi ni bil naklonjen. Odigrala je dve zaporedni tekmi; prvo proti ekipi gimnazije, ko je ta ugodno presenetila z lepo in premišljeno igro. Igralci Drave so zmaaali z minimalnim rezultatom 15:13. V tekmi z ekipo JLA je Drava zaigrala z elanom in pokazala lepo ter koristno igro. Levji delež za zmago nosi mladi vratar Štalcer. Rezultat 8:7 za Dravo. Zadnjo tekmo je ekipa gimna- zije po lepi in koristni igri izgu- bila proti JLA. Rezultat je bil 12:10. Vse tekme je sodil dobro Zdravko Vihar. DOZ za zdrav'e itvme » Znano je, da povzroča glista- vost pn konjih na Dravskem po- lju m v Pesnišk: dolini ve..ko škodo. Marsikateri konjerejec se niti ne zaveda, da je edino gii- stavost vzrok, da njegov konj hira, slabi in končno pogine. Glistavost pri konjih je znak zaostale živinoreje, nesnage in malomarnosti. Razširjena je le ta.m, kjer so hlevi nesnažni in kjer žival; živijo v nehigienskih razmerah. Glistavost pri konjih je lahko ozdraviti le takrat, če se zdrav- ljenje izvaja na vsem področju glistavosti, nacrtno pni vseh ko- njih in se glistavi konji zdravijo več let, obenem pa se vestno raz- kužijo in temeljito čistijo hlevi. Državni zavarovalni zavod že več let op>azuje, da je na Drav- skem polju mnogo prevječ škode pri konjih, tako da je škodni pro- cent vsako leto okoli 150. To po- meni, da izplača DOZ za vsakih 100.000 din vplačane premije za zavarovanje 150.000 din odškod- nine. Ugotovljeno je, da je glavni vzrok mnogim škodam pri konjih glistavost. Zato je DOZ že lansko leto organiziral obsež- no akcijo za zdravljenje zavaro- vanih konj na Dravskem polju. Stroške zdravljenja je v glavnem plačal DOZ sam. konje pa je zdravila Vet. bolnišnica iz Ptuja. Pri tem je bilo zelo razveseljivo dejstvo, da so dali v zdravljenje konje prav vsi konjerejci, t. j. tudi nezavarovane konje. Sedaj po enem letu pa lahko ugotovi- mo, da je imela ta akcija popoln uspeh. DOZ je imel lani na tem področju 26 škod pri zavarovanih konjih, letos pa v istem času le 6 škod. Če je k temu uspehu pripomogla akcija zdravljenja tu- di le delno, je uspeh vendar le Pomembna imcsga roko- metašev na Ravnah na Koroškem Ekipa velikega rokometa je v nedeljo gostovala na Ravnah na Koroškem in odigrala svojo zad- njo prvenstveno rokometno tek- mo v mariborski podzvezi. Ekipi Drave so se predstavili igralci Fužinaria, ki so trenutno zelo do- bro moštvo. V tej tekmi so se igralci Drave zelo trudili, igrali borbeno in brez težav prehajali v polje domsč-nov. Obrambna vrsta Drave je bila stalno na svo- jem mestu in zelo lepo odvze- mala žoge domači ekitii. V or- vem delu so se domačini mnooo trudili in celo nekaj časa vo'dili, vendar so oostje izenačili in kon- čali prvi polčas v svojo korist. V drugem polčasu so qostje hitro preioravali domačine in streli napadalcev Dravp so biili zelo usr)ešni. V ekipii Drave treba pohvaliti v obrambi Andr'ča. ГгсЛе za Dra^o so dali: Р"чек št'ri. Hercv? tri. P^^Hcçv in po dva. Zg domačine ."t^ bìl^' uspešna Bf'z.iatk in Pavič. Končni rezuî+st tekme bil H :f5 (5;4> v korii^t D''avp. je dobro Ba- log iz Maribora. ★ Mladinska ekipa malega roko- meta je v nedeljo gostovala v Mariboru in se udeležila turnirja. Ekiipa Drave je zasedla v Mari- boru drugo mesto in je enkrat zmagala in eno te^kmo izgubHg. Pa. Na dan republike je bila na sta- dionu SD Drave odigrana prija- teljska nogometna tekma med enajstorico garnizona JL.A Ptuj in moštvom, ki je zasedlo v je- senskem tekmovanju zadnje me- velik, ki prikazuje veliko mate- rialno koi-'st konjerejcem in na- šemu gospodarstvu. Državni zavarovalni zavod bc tudi letos organiziral še bolj ob- sežno akcijo zdravljenja zavaro- vanih konj proti glistavost i. Vse stroške zdravljenja za zavarova- ne konje bo nosil DOZ. Zato pa so vsi zavarovanci zavezani, da dajo v zdravljenje glistave ko- nje. Konje bomo zdravili na ce- lotnem p^ročju občine Lešje Ln občine Ptuj, tam kjer je glista- vost razširjena, ;n sicer na pod- ročju naslednjih zastopnikov DOZ: Draškov:č, Vuk, Zafošnik, v vasi Stražgojnca, Zupanič, Sa- gadin, Vodušek, Pohorc, Gaberc, brnik, Pihler, Cestnik, Sel Ivan in Sel Anton. Konje bodo zdravili področni veterinarji, in sicer: vet. Pihler, vet. Krajne Martin, vet. bolnišni- ca F4uj in vet. Mere Alfred. Zastopniki DOZ bodo skupno z veterinarjem organizirali zbira- nje vzorcev blata od konj. Pre- gled blata na glistavost. t. j. 50 din od konja plača vsak konjere- jec sam, vse stroške zdravljenja pa plača DOZ za zavarovane ko- nje. Po končanem pregledu blata bodo veterinarji določili čas, kraj in dan zdravljenja za posamezne vasi. Pravi uspeh bo ta masovna ak- cija zdravljenja dosegla le ta- krat, če bodo dali konje zdraviti prav vsi konjerejci, t. j. tudi ne- zavarovane konje. Če ostane v vasi le en konj glistav, bo ta na- da.lje prenašal gliste na ostaJe zdrave konje. Najbolj pa takšen glistav konj širi glistavost na skupnem pašniku. Zato je po- trebno, da se konjerejci v vsak! vasi posebe.i pogovorijo in odlo- čijo, da bodo zdravili vse konje v vasi. Kdor bi ne ozdravil gli- stavega konja, ne bi smel pasti tega na skuonem pašniku. Tako so lani sklenili in tudi izvedli na Dravskem polju, zato je bil usneh akcijv? teko dober. Štiri do pet dni po zdravlje- nju konj z blatom izloča gliste in jajčeca. Nikakor ne smejo takšn" konji na pašo. Zdravljen konj naj bo vsaj pet dni v hlevu, da se tako gliste ne raznašajo in oku- žujejo zdravih konj. Blato takš- nih konj moramo dnevno več- krat sproti odstranjevati in ga zakopati na gnojišču. Četrti ali peti dan po zdravlje- nju je treba hleve temeljito raz- - leg teaa pa ne bo dobil izplača- ne odškodnine, če pride do škodo zgradi parazitnih bolezni. T-fu sto, Dravo. Tekma ni bila zanimi- va, vendar smo opazili da so se igralci JLA mnogo bolj trudili, rezultat je ostal neodločen 3:3. V ekipi Drave se je trudil samo Mesarič. Sodil je tekmo Zupane iz Ptuja, kar je zelo žalostno, saj imamo tri amaterske sodnike za nogomet. Pa. ШШ Zakon o zaščiti žen, ki ga je sprejel egiptovski parlament, je naletel na veliko odobravanje Po tem zakonu je prepovedano javio poljubljanje žensk tudi takrat, kadar se zaradi tega ne pritožijo. Vsi Egipčani, ki se ne bi ravnali po tem zakonu, bedo kaznovani z zaporom do šest mesecev. Zakonski predpis prav tako prepoveduje ljubkovanje v avto- mobilih in vlakih. Arabec Adnan Tarisi je v new- yorškem Centralnem parku pražil jajca brez ognja in na mrazu. Za praženje je uporabil sončni ku- halnik,, ki koncentrira sončne žarke na dnu ražnja. Jajca, ki jih je spekel v dvajsetih mmutah, so bila rumena z obeh strani. Najhitrejši človek na svetu je prav gotovo poskusni pilot Char- les Jhigyer. Pod sončnim neix)m Kalifornije je z raketnim letalom dosegel hitrost 2640 km na uro. S tem rekordnim letom je potol- kel rekord Skota Crossfielda, ki je v novembru preteklega leta dose- gel z letalom 2123 km na uro. Pred petdesetimi leti sta pionirja letalstva, brata Wright dosegla hitrost komaj 7 milj na uro. Institut za javno mnenje pri pariški univerzi je napravil v ZDA, Veliki Britaniji, Kanadi in raznih evropskih državah anketo o tujih jezikih. V petih državah so se v ogromni večini izjavili za biiing- vizem., t. j., da že v osnovni šoli poučujejo dva jezika. Poleg ma- terinskega, še en tuj jezik. Nor- vežani in Nizozemci so se izjavili za angleščino, Angleži in Kanad- čani pa za francoščino. Muzej v Londonu je dobil origi- nalno pismo iz dobe Rimljanov, ki ga je poklonil profesor J. A. Rich- mond. Napisal ga je neki Rimljan svojim uslužbencem v Londonu v prvem stoletju našega štetja. To pismo, na treh lesenih ploščicah, je do sedaj najdaljša in najstarejša pisana najdenina iz rimske dobe na Britanskem otoku. Nosi nadpis »Londinic« in podpis Ruffus. I*rav tako je ves ostali tekst čitljiv. O ^ADKEM VINU — PRISTNEM IN »UMETNEM« Kakšne so razlike med naravnim in umetnim vinom v praksi? 1. Umetno vino delajo strokov- njaki in pijejo laiki, naravno pa pridelujejo laiki in pijejo stro- kovnjaki. 2. Umetno vino se »krsti« z vodo, naravno pa z vinom. 3. Naravno vino raste v vino- gradih, umetno pa v tovarnah. 4. Za oženjene ljudi često raz- like hi: po enem in drugem jih čaka obračun z ženo. 5 Brez razlike je često tudi za onega, k. je sam gostilničar, vse- lej pa za konzumenta, ki plačuje zanj svoj težko zasluženi denar. 6. Točenje umetnega vina je odvisno od volje gostilničarja — za tako imenovana naravna vina pa od prirediteljev sejmov in razstav. MI RASTEMO Prebivalstvo skoraj vseh več- jih industrijskih dežel je do- živelo v zadnjih sto letih glo- boke spremembe. Izboljšanje delovnih pogojev, prehrane, napredek higiene, šport, vse to ustvarja nov tip človeka, ki je višje rasti, kakor njegovi predniki. Ta i>ojav so opazili v ZDA. Avstraliji in na Japon- skem. Na Švedskem so pred nedavnim izračunali, da je po- vprečen Sved za 15 centimetrov višji, kakor pa je bil njegov praded, ki se je rodil pred sto leti. ELEKTRIČNA ZOBNA KRTAČKA Pred kratkim so se na ameri- škem trgu pojavile zobne krtače na električni pogon. V ročaju kr- tače se nahaja majhen elektro- motorček, ki ga poganja žepna baterija z veliko hitrostjo. Ker se krtačica lahko menja, zadostuje en držaj za vso družino. Če se krtača premočno pritiska na die- , sni, preneha avtomatično ueiovati. S tem je nevarnost poskoabe dle- sni izključena. ŽIVALI — FILMSKI IGRALCI Poleg filmskih zvezd in zvezd- nikov so prejeli v zadnjem času filmske nagrade »Oskar« tudi ži- vali, med drugimi pes Laovl^e, ki nastopa v filmu »Hondo-<. Drugo nagrado je prejel mezeg Francis za vlogo v filmu »Francis, govo- reči mezeg« in šele tretjo nagrado je dobi! lev Jackie, ki Igra v filmu »Androkel in lev«. OBVESTILO Rokometna sekcija ŠD Drave Ptuj obvešča člane in članice, da se pričnejo redni treningi 10. de- cembra 1957 v telovadnici vajen- ske šole za razne stroke. Trening je obvezen za vse igralke in igralce. Vabimo nove člane in članice, ki imajo veselje do rokometa, da pristopijo v naše vrste. Urnik: torek od 17.—19. ure mladinke in članice; sreda od 15.—17. ure pionirji, od 17.—19. ure člani; četrtek od 17.—19. ure mladin- ke in članice; petek od 15.-17. ure pionirji, od 17.—19. ure člani. Treningi bodo pod strokovnim vodstvom. Vabljeni ! Odbor RS. VABILO Društvo prijateljev mladine Ptuj vljudno vabi vse starše in prijatelje otrok na svoj občni zbor, ki bo v četrtek. 12. decem- bra, ob 19. uri v dvorani komi- teja. Med občnim zborom izvajajo pionirji kratek kulturni program. S svojo udeležbo in predlogi bosta pripomogli k večji delav- nosti društva v korist naših naj- mlajših. Vse za mladino! 5-CEVNI RADIO APARAT znam- ke »Simens« z magičnim oče- som in rezervnimi žarnicam', prodam. Vprašati Na Tratah 6. KMETIJSKA ZADRUGA MARKOV- C! proda zaradi ukinitve mi- zarske delavnice razne mizar- ske stroje in orodje. Interesen- ti naj se oglasijo pismeno do 10. dec. 1957. Prednost pri na- kupu imajo gospodarske orga- nizacije. — Odbor. TRAVNIK v izmeri 60 arov v bli- žini ЕЧија prodam. Vprašajte v upravi lista. POSESTVO S HIŠO IN INVENTAR- JEM v Pesnici prodam. Kurbus, Maribor, Partizanska 83. IŠČEM SLUŽBO GOSPODINJSKE POMOČNICE. Naslov v upravi lista. I.ŠČEM SLUŽBO UPRAVNIKA, de- lovodja ali skladiščnika na kmetijskem gospodarstvu ali posestvu. Franc Forštnerič, Pe- tanjci 64 p. Tišina. Zahvala Nenadoma nas je zapustila na- ša dobra mama, stara mama in tdLČa JERA BABOSEK (77 leti iz Rabelčje vasi. Pogreb drage matere je bil dne 24. nov. 1957 na rogozniško po- kopališče. Zahvalo izrekamo du- hovnikoma, posebno p. Jelušlču za ganljive poslovilne besede ter vsem ostalim, ki so našo dobro mamo spremljali, ji darovali ven- ce in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni Lovski družini »Jožeta Licka« Ptuj in Avto-moto društvu Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči sinovi in snahe ter ostalo swodstvo. POPRAVEK Pri čestitki Remontnega pod- jetja Ptuj za 29. november se pravilno glasi: »Priporočamo naše gradbene, mizarske, slikarske in pleskarske usluge po konkurenč- nih cpnah,« ne pa ... ;n pletarske usluge... Strcistvo VABILO Telovadno društvo Partizan Ptuj vabi vse prijatelje telesne vzgoje na telovadno akademijo, ki bo v počastitev dneva republike v so- boto, dne 7. decembra, ob 20 uri v Mestnem gledališču. Odbor