Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 • Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. . Lir	13.000
Letna inozemstvo ....	»	18.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	25
Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Kafolftki
Leto XXXII. - Štev. 30 (1613)
Gorica - četrtek 24. julija 1980 - Trst
Posamezna številka lir 300
Mmln nMi mi. omnuskih 'm v Slovenili so dobili novn ularln
Z veliko slovesnostjo in skoro veličast- delovalo; izkazalo se je, da bo prisotnih	W	II	■	I	I	M	Vlilll	III#	W	U	W	|	vlU
• _   . _   • j . i.i   1 - .. i . ^ Q K rk/iontmn Ma n/l f *-v .	——-'
Z veliko slovesnostjo in skoro veličastjem je Leonid Brežnjev preteklo soboto uradno odprl XXII. olimpijske igre modernega časa, igre, ki bodo prešle v zgodovino kot »obsekane«, »kruljave«, »polovične« olimpijske igre.
Sovjeti so se nanje pripravili podobno kot nacisti na igre v Berlinu leta 1936. potrdile naj bi pred vsem svetom športno-vojaško in organizacijsko sposobnost Sovjetske zveze in s tem sovjetskega modela družbe in življenja. Ves svet naj bi videl, da je ta model najboljši, najbolj ustrezen, najbolj napreden v zgodovini. V ta namen niso štedili ne s stroški ne z organizacijo: vse bi moralo presegati vse olimpijske igre do sedaj.
BLEŠČEČI ZUNANJI VIDEZ
V	nekem oziru je to tudi res. Dopisnik ljubljanskega »Dela« je zapisal.
»Olimpijska prizorišča in vsi spremljajoči objekti so odlično pripravljeni. Reči je treba, da so organizatorji iger opravili svojo zahtevno nalogo nadvse uspešno. Vse je izredno čisto, okusno, sodobno, pa naj gre za tekmovališča ali hotele. Uslužbenci vseh služb olimpijskega komiteja se trudijo po najboljših močeh, da bi gostje dobili vse, da bi se kar najhitreje vživeli in delali v razmerah, kakršne si želijo; vsak domačin vam tudi ob vsakem stiku zaželi
uspešno delo.«	_
Kdor je v soboto 19. julija po televizijskih sprejemnikih, zlasti če ima barvnega, mogel občudovati domislice in originalnosti organizatorjev moskovskih olimpijskih iger, bo to potrdil. »Po tej plati ne more biti pripomb,« je zapisal isti dopisnik.
Toda nemški pregovor pravi: Videz vara. To resnico potrjujejo ravno sedanje olimpijske igre. Za tem zunanjim videzom bleska in organizacijskih popolnosti se skriva moralna polomija Sovjetov in njihovega modela družbenega življenja ter svetovne politike. Znakov te polomije je več.
STRAH VSEPOVSOD
Vsi zahodni poročevalci se strinjajo v ugotovitvi, da niso bile še nobene olimpijske igre tako zavarovane kot so letošnje. Predvsem so Sovjeti že dolgo prej Moskvo in druga mesta, kjer bodo nastopali olimpijski športniki, očistili vseh nezaželenih državljanov. To so predvsem oporečniki. O Andreju Saharovu je znano, da so ga že pred meseci odpravili v 400 km oddaljeno mesto Gorkij. Ista usoda je zadela preštevilne druge oporečnike v Moskvi in drugod. Z njimi so napolnili taborišče, zapore in psihiatrične bolnišnice. Zakonca Ginzburg, ki sedaj živita na Zahodu, sta povedala, da so vse njune znance izselili iz Moskve in da ne vesta za njihove naslove.
Potem so vsem državljanom prepovedali Prihod v Moskvo med olimpijskimi igrami, če nimajo posebnega dovoljenja. Moskva je torej blokirano mesto kot med zadnjo vojno.
STROGA POLICIJSKA KONTROLA Vsi tuji udeleženci na igrah so pod stalno Policijsko kontrolo pa naj gre za športnike, časnikarje itd. Kontrola olimpijske vasi je podobna kontroli kakega lagerja. Piše isti časopis: »Okrog olimpijske vasi Je trojna ograja. Za nizko leseno je visoka žična mreža, na drugi strani pa spet lese na. Med prvo in drugo ograjo je pas po kontrolo fotocelic, katerih reakcija takoj sProži alarm, predvsem pa, sodeč po kablih in opozorilih, napolni žično ograjo z električnim tokom.«
V	hotelih in v olimpijski vasi mora človek skozi dvojno kontrolo, ko vstopi n ko gre ven. Pri tem nastajajo dolge vrste, čakati moraš pol ure in več. Torej pol ure, da vstopi, in pol ure, da gre.
ODSOTNOST ŠTEVILNIH DRŽAV Najvidnejši znak moralne polomije, v katero so zašli Sovjeti, je pa odsotnost številnih držav z iger. Kot znano, so olimpijske igre namenjene vsem državam sve-*»■ Na letošnjih so pa šele v soboto ob °dPrtju mogli prešteti, koliko držav bo so-
delovalo; izkazalo se je, da bo prisotnih 85 držav, odsotnih pa 55. Med temi športne velesile kot so ZDA, Zahodna Nemčija, Japonska. Res »obsekane in kruljave« igre. Nekatere druge države, kot npr. Italija, sodelujejo z okrnjenimi ekipami, ker športniki pod vojaško obveznostjo ne smejo sodelovati. Do bojkota je, kot vemo, prišlo zaradi sovjetskega vdora v Afganistan.
PRAVICE PA SE KRŠIJO NAPREJ
Za zaključek pa povejmo še to, da je nekaj dni pred začetkom iger mednarodni odbor Amnesty International objavil svoje redno poročilo, ki je bilo to pot posvečeno kršenju človeških pravic v Sovjetski zvezi. V knjigi navajajo s potrebnim dokumentiranjem nad 400 primerov kršenja človeških pravic v Sovjetski zvezi nad raznimi državljani. Gre za osebe, ki so zaradi svojega osebnega prepričanja bile obsojene na zaporne kazni, na izgnanstvo, na prisilno zdravljenje v psihiatričnih bolnišnicah, kar je iznajdba sovjetskih oblasti po Stalinovi smrti. Poročilo so v Italiji predstavili na posebni konferenci v Milanu in sta se je udeležila tudi bivša zapornika in bolnika sličnih psihiatričnih bolnišnic Aleksander in Irina Ginzburg.
Takšna je moralna podoba XXII. olimpijskih iger v Moskvi. Kakšna bo njih športna ocena, bomo videli. Vendar o tej moralni podobi veliko svetovno časopisje molči. Ali se bojijo ali pa so podkupljeni?
K. H.
V	Jugoslaviji vlada rotacija, to je zamenjava ljudi na vodstvenih položajih. Isto načelo velja tudi za republike oz. za izvršne svete, kot tam pravijo vladi. Te navadno zamenjajo vsaka štiri leta. V Ljubljani pa so te dni naredili izjemo in so po dveh letih namesto štirih zamenjali vlado in predsednika vlade. Dr. Anton Vratuša je moral pustiti mesto, ki ga je zasedel pred dvema letoma, in sprejeti nove odgovornosti.
Na njegovo mesto so za prvega ministra izvolili Janeza Zemljariča, ki je v prejšnji vladi bil notranji (minister, to je šef slovenske policije. Poleg .njega so v vladi oz. v izvršnem svetu še trije podpredsedniki in 18 ministrov. Eden podpredsednikov je Dušan Šinigoj, doma iz Dornberka. Dovršil je ekonomsko fakulteto v Ljubljani, bil profesor na ekonomski srednji šoli v Ajdovščini, štiri leta pa sekretar komiteja občinske konference ZKS v Novi Gorici.
Notranji minister je Tomaž Ertl. Diplomiral je na visoki šoli za politične vede in potem bil skoro ves čas v notranjem ministrstvu; zadnji čas je bil podsekretar oz. podminister. Zunanji minister, oziroma predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje je Jernej Jan, ■rojen v Ljubljani. Narodno obrambo so zaupali Martinu Koširju, finance pa An tonu Slaperniku. Tudi ta je povezan z No vo Gorico, saj je bil tukaj podpredsednik
MA i luli /adutih Milet
V Beneški Sloveniji so v nedeljo 8. junija kot v vsej državi imeli volitve v pokrajinski svet in v občinske svete. Junijska številka lista »Dom«, ki je glasilo beneških duhovnikov, prinaša analizo teh volitev. Iz njega povzemamo naslednje ugotovitve:
NAZADOVANJE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
V sedmih občinah beneških dolin je DC na pokrajinskih volitvah v primeri z volitvami leta 1975 nazadovala za 2,2%. Izgubila je 250 glasov in zdrknila v odstotkih od 56,7 na 54,6. Komunistična partija je pridobila 332 glasov in prešla od 10,6 na 16,8 %. Socialni demokratje so izgubili 152 glasov in prešli od 15 na 13,1 %. Socialisti so izgubili 251 glasov ter zdrknili od 13,1 na 9,3 %. Partija je sedaj druga najmočnejša stranka v Beneški Sloveniji, dočim je še leta 1975 bila na četrtem mestu za DC, socialnimi demokrati in socialisti.
Še hujši poraz je DC doživela na občinskih volitvah, kjer so se v raznih občinah povezale levičarske stranke v enotne občinske liste. DC je na občinski ravni prešla od 56,1 na 51,9 % glasov. DC sploh izgublja v beneških dolinah od volitev do volitev. Leta 1960 je na občinskih volitvah odnesla skoro 70 odstotkov glasov, letos komaj 51,9. Še kako leto in bo izgubila svoj fevd v čedadskem okrožju, kajti demokristjani so menili, da je to okrožje za zmeraj njihovo in so se morda prav zato toliko manj brigali za beneške probleme.
Tudi letos je bilo tako. Namesto domačina Giuseppa Chiabudina so kandidirali prof. Giancarla Englaro. Podobno usodo doživljajo socialni demokrati, ki so bili druga najmočnejša stranka; tudi ti stalno izgubljajo na glasovih skupaj s socialisti, dočim stalno rastejo glasovi za partijo. Ta leta 1960 ni dosegla 10 % glasov, letos je porasla na skoro 17 %. Izvolila je v pokrajinski svet domačina prof. Pavla Petrisiga.
Hudo presenečenje je DC doživela v Špetru Slovenov. V tej največji beneški občini je do sedaj vedno ona vladala. Na zadnjih volitvah pa je zmagala lista občinske enotnosti; ta je dobila 824 glasov, DC pa 507. Pred petimi leti je DC nabrala 670, občinska lista pa 583 glasov.
NEKATERI NARAVNI ZAKLJUČKI
DC izgublja na glasovih in v odstotkih od volitev do volitev. Od nekdaj nesporne
velike večine je zdrknila pri občinskih volitvah na 51 %. Kako je prišlo do tega?
Mislimo, da ne bomo daleč od resnice, če trdimo, da je krivda v prvi vrsti na zgrešeni politiki DC. V Beneški Sloveniji sta namreč dva prvenstvena problema, eden je gospodarski, drugi pa je kultumo-narodni. Beneški duhovniki v svojem glasilu »Dom« že vsaj 20 let opozarjajo na nezadržno gospodarsko propadanje Benečije, združeno z izseljevanjem in zahtevajo izboljšanje položaja. Kaj je DC naredila, da se temu opomore? Nič ali skoraj nič.
Drugi problem je narodno kulturna istovetnost Benečanov. DC je vedno zagovar-jele izrazito nacionalistično stališče in odrekala jezikovne in kulturne pravice beneškim domačinom. V svojih vrstah je imela in ima še vedno najbolj zagrizene italijanske nacionaliste ali trikoloriste. V Benečijo pa prodira narodna zavest tudi po zaslugi domačih duhovnikov.
To neobčutljivost DC za gospodarsko stanje v Benečiji in za njene kulturno-narod-ne probleme je spretno izrabila PCI oz. SKGZ. Z naprednim gospodarskim programom in z vztrajnim kulturno narodnim delom v prid domačinov Slovencev si PCI pridobiva vedno novih simpatizerjev in s tem volivcev.
Pri tem izdatno pomaga Slovenska kulturno gospodarska zveza. Ta ima svoje glasilo za Benečijo, prej »Matajur«, sedaj »Novi Matajur«. Ustanovila je več kulturnih društev, podpira Pevske zbore, organizira razne pobude za beneške otroke, da se učijo slovenščine. Skratka, vodi uspešno narodno budniško delo. Vse to rodi sadove tudi za italijansko partijo na volitvah.
Beneški »Dom« zaključuje; »Nadiške doline so bile volilni "rezervoarji”, shramba volilnih glasov za DC. Sedaj ti rezervoarji usihajo, nekaj zaradi izseljevanja (dobra tretjina volivcev je po svetu), nekaj zaradi nezaupanja v toliko danih, a neizpolnjenih obljub.«
občinske skupščine in glavni' direktor tovarne Meblo.
Opazovalci menijo, da je predčasna zamenjava prišla na zahtevo Franca Popita, tj. partije, ki ni bila več zadovoljna z dr. A. Vratušo. Menijo tudi, da pomeni zaostritev partijske kontrole, saj je novi prvi minister bivši šef OZNE. To so prvi komentarji. Bomo videli, kaj bo na njih resnice.
Vsi novi ministri (med njimi so tri ženske), so razmeroma mladi in seveda vsi člani Zveze komunistov Slovenije.
KDO JE JANEZ ZEMLJARIČ
Rodil se je v revni družini v kraju Vo-pošnice na Ptujskem polju 30. decembra 1928. V revolucionarno delo ga je usmeril že njegov oče, ki je aktivno sodeloval i mnogimi komunisti v okolici. 15-leten se je vključil v partizanske odrede. Razen 6. razreda gimnazije, ko je šolo redno obiskoval, je vse druge študije opravil poleg rednega dela in diplomiral na pravni fakulteti.
Kot javni delavec je bil zaposlen v tajništvu za notranje zadeve, vmes je bil tudi poslanec, direktor Kliničnega centra v Ljubljani (kjer je umrl Tito), član glavnega in izvršnega odbora SZDL, razen tega predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije in predsednik odbora za gradnjo doma Ivana Cankarja v Ljubljani.
Čeprav so bila področja dela, ki jih je opravljal doslej, zelo raznolika, ga to ni motilo. Dejal je, da ima vsako dalo to skupno, da se ima opravka z ljudmi in se dela z ljudmi. Stvarem se je treba pač posvetiti in posel z resnostjo opravljati. Pravijo, da je mož trde roke. Sam je na to odgovoril: »S trdo roko se ne da veliko narediti. Ce bi govoril o taki roki, jo razumem le kot voljo, usmerjeno k nekemu cilju. Sicer pa sem srečen, kadar delam z ljudmi, ki ne potrebujejo trde roke, ki imajo sami občutek do dela in odgovornosti. Seveda se zgodi, da človek postane v vedenju in stiku nehote razumski, a imam občutek, da ljudje vedno radi sprejmejo odkrito in ostro besedo, saj s tem vodo, pri čem so.«
O sedanjem gospodarskem položaju je mnenja, da bo treba razvijati energetske vire in surovine, pridelovati hrano in izdelovati proizvode za svetovno tržišče. Niso zadostni telesni napori, treba se bo opreti na znanstvene dosežke in poskrbeti za boljše izobraževanje. Med osnovnimi nalogami nove vlade bo tudi preusmeritev dela v industriji, razvoj prometnih povezav, izboljšanje deviznega položaja Slovenije in pa da bo trg bolje oskrbljen i življenjskimi potrebščinami.
MAJAVO JUGOSLOVANSKO GOSPODARSTVO
Nova slovenska vlada se misli torej soočiti predvsem z gospodarskimi težavami, ki tarejo ne samo Slovenijo, ampak vso Jugoslavijo. Tako so v četrtek 17. julija delegati obeh zborov skupščine SFR Jugoslavije razpravljali o temi, ki je v zadnjem času najbolj aktualna in predmet vsakdanjih razgovorov, tj. o nadomestnih delih, surovinah, pralnih praških, zdravilih, kavi, olju, sladkorju. Vsega tega namreč na trgu primanjkuje.
Zvezni tajnik za trg in splošne gospodarske zadeve Imer Pulja je odgovoril, da se ne da iti mimo dejstva, da ima Jugoslavija premalo deviz. »Ali bomo tiste, ki jih imamo, znali uporabiti za nakup tistega avo ženega blaga, ki ga najbolj potrebujemo, pa je odvisno od našega vedenja in spoštovanja sklepov o izbiri uvoza. Pomanjkanje sladkorja in olja pa je bolj navidezno kot resnično. Obojega imamo letos toliko kot lani. Da teh proizvodov občasno ni na policah v trgovinah, so krivi občani in nekateri delovni kolektivi, ki si ustvarjajo velike zaloge,« je pribil Pulja.
Tudi varčevalni ukrepi z nafto niso dali zaželenih rezutatov. Premnogi so se izognili omejitvi voženj na parne in neparne dneve (šest dni v mesecu) tako, da so si kupili še en avtomobil ali opravijo več voženj v dneh, ko lahko vozijo. V preteklem letu je Jugoslavija povečala uvoz nafto kar za 21 %, medtem ko so države Evropske gospodarske skupnosti njen uvoz zmanjšale za 17 %. Uvoz nafte pomeni za jugoslovansko plačilno bilanco znesek 3,5 milijarde dolarjev, kar je silno veliko. Medtem pa ostajajo neizrabljene zaloge premoga, ki presegajo 20 milijard ton.
Ob odprtju novega mostu Krk-kopno je predsednik predsedstva Jugoslavije Mija-tovič dejal, da bo treba delati več in bolje, tajnik predseds-tva ZK Jugoslavije f)ra-gosavac pa je opozoril potrošnike, da bo treba uporabo omejiti na resnične dohodke.
Medtem pa se je vrnila iz Sev. Amerike jugoslovanska delegacija, ki sta jo vodila finančni minister Petar Kostič in guverner centralne banke Ksente Bogov. Odposlanstvo se je sestalo z ameriškim zveznim tajnikom za finance Williamom Miillerjem in s predsedniki številnih trgovskih bank. Jasno je, da je šlo za prosjačenje novih kreditov, ki jih zavoženo jugoslovansko gospodarstvo nujno potrebuje. Tudi če bo do dodeljeni, pa bodo bolj ali manj neuspešni kot je neuspešen sam jugoslovanski sistem samoupravljanja.
Most velikan med Krkom in celino
■	Petčlanska skupina iranskih morilcev, ki jih je poslal verski voditelj Homeini, da likvidirajo bivšega predsednika iranske vlade Šapura Bahtiara, ki živi v Parizu, je ob napadu na Bahtiarovo stanovanje ubila dve osebi, dve pa težje ranila. Sam Bahtiar si je rešil življenje. Francoska policija je kmalu polovila vseh pet ubijalcev.
V	soboto 19. julija je predsednik predsedstva SR Jugoslavije Cvijetan Mijatovič izročil prometu novi most, ki bo povezoval otok Krk s kopnim in na katerega so jugoslovanski graditelji upravičeno lahko ponosni. Most je v celoti dolg 1390,50 m, sestavljen je pa iz dveh lokov, ki se opirata na otoček sv. Marka. Manjši lok ima razpon 244 m, daljši pa 390 m. Ta del predstavlja najdaljši betonski lok na svetu in za 85 m presega razpon mostu v mestu Gladesville v Avstraliji, ;ki je bil dosedaj najdaljši most na svetu. Most bo nosil ime po umrlem Titu.
Most je zgrajen iz prenapetega betona in so ga gradili brez pomoči opažev kot to delajo drugod po svetu. Graditelji so se poslužili posebej zgrajene žičnice in napeljanih jeklenih vrvi. Izum so medtem že prodali v nekaj zahodnoevropskih držav. V most so vgradili tudi cevi naftovoda za petrokemij sko .področje, ki nastaja na otoku.
Nabolj pa bodo seveda novega mostu veseli turisti, ki so se morali do sedaj posluževati počasnih trajektov. Za vožnjo čez most bodo plačali kot do sedaj za
prevoz s trajekti: okrog 2.000 lir za posamezno vozilo, za vozila s prikolico pa 6.000 lir. Z mostnino naj bi v prihodnjih letih poravnali stroške, ki so znašali 16,5 milijarde lir, pri čemer niso vključeni stroški za izgradnjo pristopnih cest.
■	Verski voditelj Homeini je grobo napadel predsednika iranske države Bani Sadra. Poslancem novo izvoljenega parlamenta je dejal: »če bo gospod Bani Sadr predstavil parlamentu ministre kot so sedanji, zavrnite jih!« Vsi ministri kot tudi veleposlaništva so pokvarjeni, je še dejal Homeini. Tudi vojaški voditelji niso resnični revolucionarji, kajti drugače bi v Kurdi-stanu že ponehali neredi. Islamska sodišča morajo delovati še naprej in imeti polno oblast. Predmet kritike je postal tudi iranski zunanji minister Ghotbzadeh, ker je izjavil, da iranske oblasti nimajo ničesar s spodletelim atentatom na bivšega ministrskega predsednika Bahtiarja. Ideolog islamske republikanske stranke Farsi je zunanjega ministra zaradi te izjave ostro napadel, atentatorje pa označil za prave rodoljube.
Mar. Antoi Rotir 70 let mašrik
Ko je leta 1897 drežniški župnik Kalin peljal na koleslju enajstletnega Rutarja v Alojzijevišče v Gorico, se je med potjo ustavil v Ročinju pri župniku Jarcu. Jarc je pomilovalno pogledal na drobnega pobiča in zamahnil z roko: »Saj ne bo nič iz njega!« Pa se je uštel. Mož najbrž ni vedel, da Rutarjev rod izhaja izpod Krna, kjer so iz globokih korenin zrasli možje, ki so ponos našemu narodu.
Ta pobič je po enoletni pripravi v Aloj-zijevišču stopil v gimnazijo, maturiral leta 1907 in se odločil za bogoslovje. Konec tretjega letnika je bil 25. julija 1910 posvečen za duhovnika. Te dni praznuje svojo sedemdesetletnico mašništva. Po smrti dr. Demšarja v Ljubljani je zdaj najstarejši slovenski duhovnik.
Njegova duhovniška pot je bila zelo pestra, posejana s cvetjem, a tudi z bodečim trnjem. Prva postaja je bila v Tolminu, kjer je bil dve leti kaplan. Iz Tolmina je odšel na Bukovo, kjer je ostal le nekaj mesecev, ker ga je nadškof Sedej poklical v centralno semenišče. Tu je bil ekonom in podravnatelj, pozneje tudi knjižničar in profesor pastoralke.
Težko breme je padlo na njegova ramena, ko se je začela prva svetovna vojna. Semenišče je zasedel Rdeči križ. Bogoslovci so dobili najprej zasilno stanovanje v vili Bockmann, nato pa so se .morali premestiti v Stično. Mladi Rutar je moral misliti na vse: na lačna usta bogoslovcev in tudi na bogato semeniško knjižnico, ki jo je bilo treba spraviti na vamo. Inkunabule je že leta 1915 poslal v Škofjo Loko, leta 1916 pa še ostale knjige. Malokdo ve, da je njegova zasluga, če imamo do danes ohranjeno vse to, kar so ustvarjali svetovno znani pisatelji.
Mladi Rutar je ostal z bogoslovci v Stični do 1. maja 1918. Medtem pa je bilo gori-ško bogoslovno semenišče poškodovano. Vsa popravila in priprave so šle skozi njegove roke, tako da je bila vselitev možna šele leta 1923. To semenišče se je imenovalo »centralno«, ker je sprejemalo bogoslovce iz treh škofij: Poreča, Trsta in Gorice. Številčno premoč so imeli Slovenci in Hrvatje.
Za fašiste, ki so takrat začeli dvigati glave, je bil ta zavod kotišče sovražnikov fašizma. Zato so začeli v svojih časnikih javno napadati vodstvo in profesorje in so tako pripravljali pot še hujšim represalijam. Zaprli so šole, zatrli so slovenski tisk in hoteli so izgnati tudi iz cerkve slovensko besedo. Rutar, ki je poleg drugega dela pomagal tudi v cerkvi sv. Ignacija, ve povedati, kako so med slovenskim misijonom vdrli fašisti v cerkev, prekinili električni tok in v kropilnike z blagoslovljeno vodo zlili rdečilo.
Leta po smrti nadškofa Sedeja (1931) so bila najhujša za goriške Slovence. Vse vidnejše duhovnike so začeli preganjati. Takratni apostolski administrator Sirotti je bolj pomagal fašistom kot duhovnikom. Rutar je bil škofijski duhovni svetnik in član gospodarskega odbora za škofijske cerkve, podpredsednik Zadružne zveze, odbornik Sirotišča in Alojzijevišča ter Katoliškega tiskovnega društva. Fašisti so uničili vse te slovenske ustanove in imovino naravnost ukradli. Rutar k temu ni molčal, zato ga je bilo treba odstraniti.
27. maja 1934 so ga poklicali na kvesturo in obsodili na pet let konfinacije. Poslali so ga v zakotno gorsko vas Monte-leone di Spoleto (Perugia), ki je nekoč spadala pod papeško državo. Med ljudmi je bil razglašen kot »nevaren protidržavni element«. Ko je napravil rekurz proti kon-finaciji, sta mu tržaški škof Fogar in po-reški škof Pederzolli prijazno odgovorila, od administratorja Sirottija pa ni dobil odgovora. Nadškof Margotti, ki je za Si-rottijem zasedel nadškofijski prestol, pa
ga je prišel obiskat in je vplival na oblasti, da so preklicale konfinacijo. V Gorico se je vrnil 21. januarja 1936. Ker je bil oslabljen in izčrpan, mu je zdravnik svetoval enoleten dopust, ki ga je preživel deloma v Drežnici, deloma pri svojem prijatelju Jožetu Abramu v Pevmi.
Po nenadni smrti prijatelja Abrama je leta 1938 prevzel župnijo v Pevmi in jo vodil do leta 1971, ko se je iz Pevme preselil
v	stolniško župnišče v Gorici. Tu že skoraj deset let budno spremlja življenje in delovanje zamejskih Slovencev. Vedno se je zanimal in pomagal tudi beneškim Slovencem. Njegova zasluga je, da še vedno izhaja Trinkov koledar, ki skuša Benečanom in drugim Slovencem prikazati osebnost in delo velikega buditelja Ivana Trin-ka, ki je bil z Rutarjem stalno povezan.
Msgr. Rutar je 29. maja izpolnil 94 let. Želimo mu, da bi trden, zdrav in svež dočakal 100 let!
* * *
G. jubilant bo obhajal svojo sedemdesetletnico mašništva v nedeljo 27. julija v Pevmi, kjer bo imel zahvalno daritev ob 11. uri.
— ko
0 Vojaško sodišče v Bariju je sprejelo prošnjo majorja SS oddelkov Wal-terja Rederja in mu dovolilo pogojno izpustitev na svobodo, toda ostati bo moral še pet let v zaporu v Gaeti, vendar le kot interniranec. Reder je bil leta 1951 obsojen na dosmrtno ječo, ker je leta 1944 ukazal pobiti v Marzabottu 1.832 oseb, večinoma starih ljudi, žena in otrok. Odločitev vojaškega sodišča je povzročila val protestov s strani raznih partizanskih združenj ter občinske uprave Marzabotto. Zanimivo je, da se je »L’Osservatore Romano« izrazil pritrdilno ©lede Rederjeve osvoboditve, češ da je treba po tolikih letih sovraštva storiti tudi tako pogumno dejanje.
■	V skrivnostnih okoliščinah se je zrušilo libijsko vojaško letalo sovjetske izdelave Mig 23 v kalabrijskem pogorju Sila.
V	lovcu je -bil en sam pilot, ki se je seveda ubil. Libijske oblasti so pohitele z izjavo, da je pilota lovca med poletom zadela srčna kap in so zaprosile za pilotovo truplo. Seveda libijska razlaga nikogar ne prepriča. Verjetno je bilo letalo sestreljeno s strani enot NATO, ki imajo na področju nesreče svoje postojanke. Dejstvo
Zbornik »Demokracija«
Letos v maju je izšel v Trstu v založbi in uredništvu Franca Jeze v revijskem formatu zbornik »Demokracija«. Na 40 straneh vsebuje več prvovrstnih člankov, ki se jih izplača prebrati in tudi o njih razmišljati. Izražajo misli, ki so pogumne in obenem za mnoge izzivalne. Pa je zelo prav, da se v pluralistični družbi z njimi soočimo.
Najdaljši članek »Demokracija« je prispeval sam urednik. Na 11 straneh razmišlja o nujnosti uveljavljanja slovenske narodne individualnosti in potrebe po slovenski neodvisni državi. Dejstvo je, da je slovenske ljudi, tudi v zamejstvu, prežel strah, biti slovenski nacionalisti. Zrasli v tem strahu so prepričani, da ima sicer vsak drug narod pravico do samoodločbe in neodvisnosti, samo o neodvisni demokratični Sloveniji govoriti ali pisati je politično hudodelstvo ali vsaj nekaj nedostojnega, kar da zasluži javno obsodbo. In zares vedno spet naletimo na take »obsodbe« celo v katoliškem zamejstvu in begunskem tisku.
V	zvezi s tem mišljenjem se F. J. spoprime tudi s »Katoliškim glasom«. Ironično se sprašuje, kako je mogoče, da se pisec spominskega članka ob Titovi smrti zavzema za obstoj Jugoslavije in celo roti Boga, naj ohrani to državo. »Katoliški glas« je namreč zapisal: »Če bi se, kar Bog ne daj, Jugoslavija po Titovi smrti zrušila po krivdi njenih narodov, posebno še Hrvatov in Srbov, bi na Balkanu nastal politični vakuum, politična praznina.« F. J. se k temu sprašuje: »Je mar res "politično praznino” treba mašiti z diktaturo in rotiti Boga, naj ohrani državo, v kateri živi milijone ljudi brez demokratičnih pravic in pod oblastjo ljudi, ki si prizadevajo, kolikor morejo, da bi zatrli vero v katoliškem narodu...«
O vlogi Edvarda Kardelja v slovenski zgodovini piše Ciril Zebot (ZDA). O njem pravi, da je bil do smrti popolnoma predan Titu. V Sloveniji je veljal za »beograjskega« Slovenca, za odtujenca, ker je bolj služil centralističnemu režimu kot pa skrbel za potrebe Slovenije. Po Žebotovem mnenju je bil Kardelj politično odgovoren ali vsaj soodgovoren za umore tisočev Slovencev.
Peter Urbanc (Kanada) je prispeval dva članka. V prvem »Slovanska kolektivna krivda« obtožuje Slovence v zamejstvu in zdomstvu, da imajo do jugoslovanskega režima nepotreben obzir. Obe slovenski politični organizaciji, ki se imenujeta demokratski, tako na Primorskem kot na Koroškem, sta ideološko mrtvi. Niti enkrat ne pokažeta nevolje zaradi diktature v Jugoslaviji oz. Sloveniji kot recimo v zade-
vi	svobodnega tiska, svobode združevanja, vere, še toliko manj pa v zadevi političnega pluralizma. V drugem članku pa Urbanc razpravlja o slovenskem letalskem prometu, ki je seveda zapostavljen, saj ima beograjski JAT (Jugoslovenski aerotransport) v civilnem letalstvu monopol.
Pavel Jermol (Slovenija) kritično oceni ravnanje svobodnega sveta, ki ne zna dovolj odločno reagirati na komunistično osvajalnost. Svobodni svet nima svojega »čreda«, veroizpovedi v boju proti komunizmu. Ta se poslužuje zlasti načela o miroljubnem sožitju, da osvaja vedno nova področja. Svobodni svet počasi, a stalno izgublja svoje položaje, mnogokrat v imenu svobode, v imenu načela nevmeša-
vanja in načela samoodločbe.
Franc Jeza ostro obsodi slovensko Cerkev. O njej pravi, da je okužena od oportunizma, da je zlasti ljubljanska škofija vedno vodila politiko najmanjšega odpora, prilagojevanja in »sodelovanja« z vsakršnim režimom, češ da se s tem rešujejo »koristi slovenskega naroda«. Tako da je bilo med prvo in drugo svetovno vojno in tako je tudi sedaj. Razpravi je dal Jeza naslov »Cerkev - mati in narod tutlek«. Tutlek je človek, ki ima strah pred samostojnimi odločitvami in okoljem in se zato vedno pusti voditi od drugega. Jeza pravi, da bi Cerkev še sedaj rada narod obdržala pod svojim varuštvom in ne dopusti, da bi se politično odločal brez nje. Menimo, da pisec pripisuje Cerkvi v sedanjih razmerah le preveč vpliva in moči, saj dejstva govorijo drugače.
Alojz Mlakar (Slovenija) predstavi »vele-srbstvo« kot sovražnika slovenske in hrvaške neodvisnosti. Opiše mit o »veliki Srbiji«, ugotovi, da se je Tito opiral na ve-lesrbstvo in da je tudi sedanja Jugoslavija ohranila vse bistvene značilnosti centralistične velesrbske Jugoslavije ter da je partija ujetnica velesrbstva.
Še en članek naj omenimo. To je Franca Jeze »Slovenski narod hoče svobodo in ne samoodločbe«, kajti brez svobode se niti ne bo znal pravilno odločiti, kar je pokazal plebiscit na Koroškem, šele če bo slovenski narod resnično svoboden, se bo mogel premišljeno odločati.
Kot rečeno, kdor bo te članke in razprave prebral, se bo moral zamisliti. Ni nujno, da se z njimi v celoti strinja. Toda omalovaževati jih ne bi smel. Cena izvodu je 2.500 lir, za tujino 5 USA dolarjev. Za po-šiljatev po pošti je treba priložiti za poštnino, bodisi letalsko bodisi navadno. Zbornik se naroča pri založniku: Franc Jeza, lil. Prosecco, 34016 Opicina-Opčine, Trieste, Trst. - ek
je, da so ponesrečenega pilota z vso naglico pokopali. Časnikarjem pristop ni bil dovoljen.
B Italija se letošnjih olimpijskih iger v Moskvi po sklepu vlade ne udeležuje pod svojim imenom, ampak v okrilju olimpijske zastave. V Moskvo je odšlo 170 športnikov, ki bodo nastopali v 19 disciplinah (vseh je 23).
B Na zasedanju Mednarodnega olimpijskega odbora v Moskvi je bil za novega predsednika že v prvem glasovanju izvoljen Španec Juan Antonio Samaranch, ki bo nasledil Irca Peera Killanina. Samaranch je doma iz Barcelone in star 60 let. Vse življenje je bil navdušen športnik in tudi svoj čas predsednik španskega olimpijskega odbora. Politično je bil frankist, sedaj pa je španski veleposlanik v Moskvi. Tekoče govori tudi francoščino in angleščino.
■ Žrtev najetih morilcev je postal v Parizu 68-letni Šalah Al-Bitar, ki je leta 1966 zapustil Sirijo in bil od tedaj oster nasprotnik tamkajšnjih vlad. Leta 1947 je bil med soustanovitelji stranke Baath, ki se je kasneje razdelila v sirsko in iraško vejo. Obe skupini sta na oblasti, a se sedaj smrtno sovražita. V letih od 1958 do 1961 je bil po združitvi Sirije in Egipta v zedinjeno arabsko republiko njen podpredsednik. V Parizu je izdajal list »Arabski prerod«, v katerem je napadal zlasti sedanjega sirskega državnega poglavarja generala Asada.
■ V Madridu so s 25. julijem spremenili imena 28 središčnih ulic in trgov, ki so do sedaj nosila imena raznih frankističnih osebnosti, začenši s samim generalom Francom. Avenida del Generalisimo, glavna madridska ulica, kjer imajo sedež najpomembnejše gospodarske ustanove, tuja veleposlaništva in luksuzne trgovine, bo zopet postala Paseo de la Castellana. Tako se pač dogaja povsod, kjer se dajejo imena še živečim" veljakom.
9	Do hude železniške nesreče je prišlo na postaji Torralba del Moral v pokrajini Soria v Španiji, kjer je potniški vlak Bar-celona-Madrid zadel v tovorni vlak. Zdi se, da je do nesreče prišlo, -ker niso delovali signali, ki jih je malo prej poškodovala nevihta. Od skupno 400 potnikov jih je umrlo 16, okrog 50 pa jih je bilo ranjenih.
■ Na zborovanju republikanske stranke v Detroitu (ZDA) je -bil za predsedniškega kandidata soglasno izvoljen Donald Reagan, nekdanji filmski igralec in kasneje guverner zvezne države Kalifornije. Reagan je podpredsedniško mesto ponudil najprej bivšemu predsedniku Geraldu -Fordu, ker pa je ta postavil preveč pogojev, je Reagan za podpredsednika izbral Georgea Busha, bivšega ravnatelja tajne obveščevalne službe CIA in bivšega veleposlanika ZDA v OZN in Pekingu.
■ Medtem ko severne pokrajine Italije kar ne morejo priti do pravega poletja, pa pesti razne zvezne države Severne Amerike že nekaj časa izredno vročina, ki je zadela zlasti srednji zahod, jug in jugozahod ZDA. Do sedaj je bilo zaradi silne vročine že 1.053 smrtnih žrtev, največ v mestu Kansas, prestolnici istoimenske države. V Columbii (Missouri) se je živo srebro dvignilo na 42”, v New Yorku pa na 39°, kar je rekord stoletja.
Športnik Pietro Mennea
Med športniki, ki bodo nastopili na letošnjih olimpijskih igrah v Moskvi, je tudi 28-letni Pietro Mennea, tekač na kratke proge, od lani svetovni -rekorder v teku na 200 m. Tekmuje tudi v teku na 100 m in v štafeti 4x100. Na olimpijskih igrah v Miinchnu leta 1972 si j-e priboril za Italijo bronasto kolajno, na istih igrah v Montrealu leta 1976 pa je bil četrti.
Lani se je udeležil tudi sredozemskih iger v Splitu. V štafeti 4x100 m je odločilno pripomogel, da si je Italija pridobila zlato medaljo. Na teh igrah je vzbujal splošno pozornost, ker se je pred začetkom vsakega teka pokrižal. Razni časnikarji so skušali Mennea zaplesti v razgovor, a se jim ni posrečilo. Razgovoril pa se je s sodelavcem hrvaškega verskega štirinajstdnevnika »Glas koncila«.
Na vprašanje, zakaj se -pred tekmovanjem pokriža, ali je to le ostanek tradicije ali posledica družinske vzgoje ali navada ali kaj drugega, je odgovoril, da je križ zanj izpoved vere. Križ mu daje občutek gotovosti in ga pomiruje. Če mu čas dopušča, se redno udeležuje nedeljske -maše in vrši svoje verske dolžnosti. Zaveda se, da se mnogi ozirajo nanj, da je mladim vzor in da mu to nalaga še večjo odgo-
Evangeličani slaviin auasburškn verniinnved
25. junija letos je poteklo 450 let, odkar je bila v mestu Augsburg v današnji Zah. Nemčiji pred državnim zborom in -cesarjem Karlam I. prebrana »Confessio Augu-stana« (Augsburška veroizpoved), ki jo je sestavil Lutrov sodelavec Filip Melanchton in ima 28 členov.
Nemški -evangeličani so ta dan proslavili s sinodo združenih luteranskih Cerkva v Augsburgu. Škof Heintze je dejal, da ostaja ločitev pri Gospodovi -mizi še vedno »sramotno pohujšanje«, s katerim se ne smemo zadovoljiti kar tako. Sv. pismo je še vedno premalo poznano, cerkveni krogi pa so negotovi, kaj naj pomeni verovati v Jezusa Kristusa.
Tudi sv. oče Janez Pavel II. je v sredo 25. junija ob splošni avdienci zavzel stališče do tega jubileja. Dejal je: »Ko se oziramo na razkole v krščanstvu, lahko vidimo njih žalostne posledice in kako je človek s tem zatrl Kristusovo voljo ter kakšno 'škodo je vse to povzročilo verodostojnosti veselega oznanila.« -Papež je nato pozval teologe, naj si prizadevajo ponovno odkriti skupni verski nauk v zvestobi do Kristusa, evangelija, prvotne Cerkve, cerkvenih očetov ter do ekumenskih koncilov.
Iz Slovenije
vornost. Športnik mora biti vzgl-ed tako na atletski stezi -kot tudi izven nje. Njemu urejeno duhovno življenje pomaga pri doseganju športnih rezultatov, človek ima srce, ima dušo, vest in značaj. Vse to se mora odražati v športu.
Zastopnik »Glasa koncila« je hotel tudi vedeti, kaj misli Mennea o ljubezni -med dvema osebama. Mennea je odgovoril, da osebna ljubezen pomeni dati -se popolnoma drugu osebi, pomeni razumevanje in zaupanje, pomeni biti skupaj v težkih Ire-i nutkih.
In poslanstvo športa? Šport bi moral ljudi povezovati brez ozira na njihove politične in ideološke poglede. Danes, na žalost, -se to dostikrat ne dogaja, kajti politika je vsilila športu svoje interese in ga izrablja za svoje namene.
Še vprašanje o sedanjem papežu, ki je športno nastrojen in je šport veliko gojil. »Mislim,« je dejal Mennea, »da je sv. oče pravi človek za današnji čas. Veliko bo jahko pomagal človeštvu. Če bi se srečal z njim, vem, da bi se lahko z njim o mno-gočem porazgovoril.«
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
150-letnica Baragovega odhoda v misijone
V	nedeljo 13. julija je ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar na pročelju proštije v Metliki odkril ploščo v spomin na prav isti dan pred 150 leti, ko se je Baraga poslovil od vernikov v metliški cerkvi ter odšel v misijone med Indijance Severne Amerike. Slovesnost je pripravil Baragov odbor, ki ga vodi vicepostu-lator za Baragovo svetništvo dr. Vilko Fajdiga, ob sodelovanju -belokranjskih duhovnikov.
Slovesno somaševanje pod častitljivo lipo pred farno cerkvijo je vodil ljubljanski nadškof dr. šušlar, ob njem pa sta bila pomožna škofa iz Ljubljane dr. Stanislav Lenič in dr. Josip Lach iz Zagreba ter kakih 20 -duhovnikov.
Nadškof dr. Šuštar je primerjal Baraga z usmiljenim Samarijanom. Iskal je Indijance, se sklanjal k njim, vlival v njihove rane olja božje besede, prinašal jim mir, jih dobesedno dvigal na rame in se jim do konca razdajal. -Mnogi kristjani so šli mirno njih, Baraga ni šel mimo nikogar. Sklenil pa je nadškof pridigo s pozivom h krščanskemu pričevanju dejavne ljubezni do bližnjega.
Med mašo so peli združeni pevski zbori okoliških župnij -pod vodstvom viniškega župnika Franca Kastelica. Med množico so se belile slikovite belokranjske narodne noše. Veliko je bilo med udeleženci tudi mladih.
Pri odkritju spominske plošče je imel uvodno besedo prelat dr. Fajdiga. K besedi se je oglasil tudi zagrebški pomožni škof dr. Josip Lach, velik prijatelj Slovencev. V prvih povojnih -letih je obiskal vse belokranjske župnije in birmal v tistem času nad 25.000 mladih. »Duh Friderika Barage živi v vaši cerkvi,« je sklenil dr. Lach svoje ognjevite besede. »Kadar pri dete v cerkev, ustavite se ob velikem oltarju, kjer prebiva Kristus, poglejte križev pot, ki ga je blagoslovil kaplan Baraga, poglejte spovednico, kjer je Baraga delil božje usmiljenje. Živite iz tega duha!«
Ekumenski pogovori ob 450-letnici augsburške veroizpovedi
-Nemški evangeličani proslavljajo letos 450-letnico augsburške veroizpovedi, ki je 70 milijonom vernikov temeljna izpoved verovanja. K tej veroizpovedi se prištevajo tudi slovenski evangeličani v Prekmurju. Zato je prišlo -12. in 13. julija letos v Puconcih pri Murski -Soboti do ekumenskega srečanja, na katerem se je zvrstilo -pet predavanj.
Evangeličansko župnijo Puconci je predstavil krajevni župnik Evgen Balažič. Zgodovinski okvir augsburške veroizpovedi je osvetlil prof. Franc Kuzmič, njen pomen za evangeličansko -Cerkev evangeličanski duhovnik Ludvik Jošar, njeno teološko vsebino je podal škof dr. Vekoslav Grmič, teološki -prof. dr. Jože Rajhman pa je to veroizpoved prikazal pod -vidikom prote-stantsko-katodiškega dialoga.
Di. Grmič je dejal, da nas augsburška veroizpoved veliko bolj združuje kot pa loči, saj priznava verski zaklad katoliške Cerkve, zavrača stare zmote in tisto, kar je lažno katoliško. -Dr. Rajhman pa je ugotovil, da je omenjena veroizpoved izhodišče za iskanje edinosti med zahodnimi kristjani.
Stran 3
Tržaški romarji v Lurdu
ii.
Pri romanju v Lurd je najvažnejše obisk lurške votline, kjer se je Bernardki osem-najstkrat leta 1858 prikazala Mati božja. Votlina je ohranjena v prvotnem stanju in pred njo se vrstijo noč in dan številne skupine vernikov. Vse je tiho. Le tu pa tam je slišati pritajeno molitev posameznih oseb. Pred votlino niso dovoljene nobene pobožnosti, razen svete maše, ki je pa strogo in točno določena po skupinah.
Slovenci smo imeli mašo pred votlino v torek 8. julija zjutraj. Vodil jo je g. nadškof šuštar, ki je tudi pridigal. Pri darovanju so nadškofu narodne noše prinesle veliko svečo, ki je ostala pred votlino, in velik šopek rdečih nageljnov, tudi za votlino.
Ker so bili istočasno v Lurdu romarji iz Slovenije, in sicer okoli 600, smo se udeležili nekaterih njihovih pobožnosti, nekatere pa smo imeli sami. Tako smo v sredo 9. julija dopoldne opravili pobožnost križevega pota ob postajah, ki so postavljene po griču nad votlino. Pri posameznih postajah smo prinašali pred Gospoda vse naše prošnje, skrbi, potrebe, a tudi obljube in trdne sklepe. Pri vsaki postaji so povedali svoje misli duhovniki in tudi laiki.
V	četrtek 10. julija smo imeli v gornji baziliki mašo, ki jo je za našo skupino daroval ljubljanski nadškof šuštar. V govoru je izrazil veselje, da je med nami in da nam more govoriti. Vabil nas je, naj bomo dobri kristjani, ki znajo biti povezani z Bogom po molitvi, po nedeljski maši in po prejemanju svetih zakramentov. P:i pošteni bodimo.
S kakšnim presenečenjem in začudenjem so drugi romarji prisluhnili naši molitvi in petju. Pa je šlo za čisto navadno ljudsko petje. O, ko bi se mi tega zavedali in bi nam take priložnosti pomagale, da bi za sodelovanje pri maši vedno bolj skrbeli in ga skušati izboljšati. To je naša moč!
Nadškof šuštar je še isti dan vodil procesijo in z Najsvetejšim blagoslavljal 'bolnike na trgu pred baziliko, kakor je to navada v Lurdu.
Vtis smo imeli, da je bil dr. šuštar zelo vesel, ker je prvič kot nadškof predstavil luški Materi božji svoje vernike, svoje potrebe in prošnje. Razumeli smo to njegovo veselje, a tudi njegovo skrb. Prepričani smo, da mu je obisk v Lurdu dal novega zagona in poguma za težko delo v nadškofiji in tudi izven škofijskih meja. Prosili smo ga za razumevanje v naših zadevah in mu obljubili svojo pomoč z molitvijo, žrtvijo in krščanskim življenjem.
Kaj imajo ljudje od Lurda? Ali se splača iti na tako pot? Obisk Lurda je nekaj edinstvenega. Vsak ga po svoje občuti in doživi. In ker je to doživetje nekaj posebnega in osebnega, romarji navadno molčijo, ne razodevajo svojih občutkov. Vsak se pa vrne domov okrepčan, utrjen v veri.
Kdor je videl v Lurdu toliko bolečin, kaj pomeni njegova bol, njegovo trpljenje v primeri z drugimi? In če drugi prenašajo še težje bolezni in neprilike, zakaj bi
jaz tožil, se jokal? če drugi najdejo v veri oporo za križ in življenje, zakaj naj bi jaz prav v veri in krščanskem življenju ne iskal opore, smisla, trdnosti za svoj osebni križev pot? Lurd je velika šola za res krščansko življenje, ki je zgrajeno na veri, upanju in ljubezni.
Lurd je kraj trdne vere in pobožne, vdane molitve. A je predvsem kraj, kjer človek vidi in okusi bolečino drugih. Vidi in spozna tiho in vztrajno ljubezen tistih, ki bolnim in nesrečnežem strežejo. Koliko jih je, kdo jih pozna? Vseh stanov, slojev in starosti. In ker je Lurd kraj neomajnega zaupanja v božjo milost in pomoč, je samo po sebi umevno, da spada med
lurške pobožnosti tudi molitev križevega pota, ki ga vsi romarji — v manjših ali večjih skupinah — opravijo na griču nad lurško votlino.
Vsakokratno romanje v Lurd je edinstveno doživetje. Res je Marija povsod in Boga lahko častimo doma, vendar zgledi zaupne molitve, globoke vere, ki se kažejo v Lurdu, mogočno vplivajo.
Tudi naši romarji so se vrnili domov zadovoljni in presrečni zairali velikih doživetij. Marsikdo je že po poti sklenil: če bo mogoče, se bom v Lurd še vrnil.
S. Z. - L.Š.
(Konec)
ni
Ob praznovanju svetih bratov Cirila in Metoda se je zbrala v svetišču na Vejni množica vernikov k novomašnemu slavju. Z Opčin so priromali po gozdni senčni poti, pripeljali so se z mestnimi avtobusi in osebnimi avtomobili na kraško planoto.
štirje novomašniki so se odzvali vabilu Apostolstva Cirila in Metoda in so prišli med nas, da bi skupno doživeli dan edinosti. K oltarju so pristopili Oskar Žarko Škerlj, naš ožji rojak iz Tomaja, Vinko Podbevšek iz Moravč (Ljubljana), Borut Košir iz Tržiča, iz daljnega Toronta pa lazarist Valentin Batič.
Gostje so bili tudi ritmični pari in pevci iz Stranj pri Kamniku. To je umetniška skupina, ki jo vodi župnik glasbenik Gačnik. Tehnično vodstvo je zaupano prof. ge. Perko.
Medicinka Majda Košuta je kot prva pozdravila slovenske novomašnike in dejala: »Dragi novomašniki! Danes doživlja slovenska tržaška Cerkev praznik veselja in mladosti, ker ima v svoji sredi vas, m'ade slovenske fante, ki ste se pogumno in velikodušno odzvali klicu. Današnji dan je dan sreče za nas vse, ki živimo na duhovno osiromašeni zemlji, ki že desetletja ni dala nobenega novomašnika. Zavedamo se, da vas je Bog izbral med tisoči, da lahko zapojete: "Pristopil sem k oltarju Gospodovemu, k Bogu, ki razveseljuje mojo mladost”. On, ki vas je poklical, naj vam pomaga pri vašem vsakodnevnem darovanju in mi, ki vas bomo spremljali z molitvijo, vas prosimo, da pri sveti daritvi položite na pateno tudi naše potrebe. In daritev bo Bogu prijeten dar. Ozrl se bo z ljubeznijo tudi na našo mladino in jo poklical, kakor tebe, Vinko, ki boš "Človek za druge”. Izbral bo koga, kakor je tebe Žarko, ki si mu brez oklevanja odgovoril: "Tukaj sem, Gospod”, ali pa mladeniča, ki bo kakor ti, Borut s slikarjem Griinen-valdom prosil: "Vzemi me za stenj na svetilki, da bom svojim rojakom luč”. In še misijonarja, kot si ti Valentin, da bo stopal med daljnimi brati po vzgledu svetih bratov Cirila in Metoda v sreči in veselju.«
Otroci v domačih barkovljanskih nošah
so obdarili novomašnike s slovenskimi šopki.
Slovesno liturgijo so spremljali ritmi-čarji iz Stranj, otroški zbor »Slomšek« iz Bazovice in otroci iz kolonije v Dragi, katere je pripravil msgr. Marjan Živic in pevci ZCPZ iz Trsta.
Pesem so spremljale elektronske orgle, na katere je igral Tomaž Simčič, trobente, pozavne in tako simbolično izrazile dolgoletno pesem vernega ljudstva, njegov klic po odrešenju, notranji svobodi in izpolnitvi hrepenenja po božji bližini in pomoči.
Petje so ritmičarji spremljali z govorico telesa, roke so se srečevale in prepletale, dvigale v prošnji in hrepenenju. Hrepenenju po Večnem. Vsi sodelujoči, duhovniki, ritmičarji, pevci in verniki so po prejetju enega Kruha doživeli polnost Evharistije, ki je bila za vse shod ljubezni.
Pred zaključkom so še mladi iz Stranj izrazili s pesmijo in dviganjem rdečih nageljnov zahvalo za bogato doživetje ter prošnjo za edinost. Vsi smo občutili, da se je pri tej daritvi znova začelo vsakodnevno spreobračanje nas vseh, ki se bo nadaljevalo in znova začenjalo vsak dan.
V	lepem sprevodu se je zvrstila vsa mladina v gorenjskih narodnih nošah, ki je stopala za zastavo sv. Cirila in Metoda, za njimi naši otroci iz Bazovice v stiliziranih krilcih in nato pred novomašniki otroci iz Briščikov s šopki in vsi smo s pesmijo prišli v spodnjo cerkev. Obkrožili smo oltar svetih bratov. Mladina iz Slovenije se je spet oglasila s pesmijo in besedo, ki jo je za to priložnost pripravil župnik Gačnik, tako da smo se ob poslušanju tega enkratnega božjega sporočila ponovno povezali vsi verniki od tu in onstran meje v globoko duhovno doživetje.
Naš čas se je iztekal, ker se je v gornji cerkvi začelo novo bogoslužje, a mi se nismo mogli raziti, ne da bi poslušali še polnost besede dr. Angela Kosmača, ki je vabil nas vse k prizadevnemu delu za edinost med vsemi brati in k ljubezni do naše besede v veri, ki sta nam jo prinesla sveta brata. Prejeli smo spominske podobice, ki so nam jih delili novomašniki in posnetek z Vejne. Razšli smo se v spozna-
O ST!
Podoba slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda krasi oltar, ki so ga Slovenci s Tržaške in Goriške postavili v Marijinem svetišču na Vejni nad Trstom. Ta podoba je nenehen poziv k medsebojni jezikovni in narodni strpnosti, saj je Cerkev tista, ki je prva poklicana, da druži prek vseh škodljivih nacionalizmov vse narode v eno
samo božje ljudstvo
n ju, da s pesmijo in govorico telesa lahko dostojno častimo Boga v skupni povezanosti.
Lep večer smo potem preživeli na vrtu Marijanišča v veselju in petju ob spremljavi godbe na pihala. Naši prizadevni skavti so dopolnjevali prijetno vzdušje med mladimi gosti. Ob pogledu na zdravo mladino iz Slovenije se nam je porajal nov up za jutrišnji dan.
Evelina Pahor
Zahvala
• Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri lepem praznovanju dneva edinosti in izrednega novomašnega slavja na Vejni, predvsem še gg. novomašnikom, ritmičnim parom, pevcem iz Slovenije, domačim pevcem, koloniji Slokad, nastopajočim otrokom iste, otrokom pevskega zbora iz Bazovice in skavtom.
tržaške novice
v:	-**
f msgr. Alfredo Bottizer
V	sredo 16. julija je v tržaški bolnišnici nepričakovano umrl msgr. Alfredo Bottizer, duhovnik poreško^puljske škofije. Ma-šnik je bil od leta 1938. Najprej je služboval v svoji škofiji, po vojni je pa prišel v Trst, kjer je postal duša vseh dobrodelnih akcij, zlasti za begunce iz Istre in sploh z Vzhoda. BO je namreč posredovalec povojne pomoči ameriških katoličanov. Pomagal je, kjer je mogel, brez kakršne koli razlike med enim in drugim. Veliko je pomagal tudi cerkvam na hrvaških tleh. Znal se je približati vsakemu človeku in z vsakim je znal biti prijatelj. Bil je kaplan v pristanišču kakor tudi kaplan mestnih stražnikov.
Pogrebne maše v soboto 19. julija se je udeležilo skoraj sto duhovnikov, med temi predstavniki iz Vidma, Reke in Poreča. Bile so vse oblasti in številni pokojnikovi prijatelji. Iz ZDA je prišel njegov prijatelj msgr. Harnett, ki je svoj čas v Trstu razdeljeval prav z msgr. Bottizerjem pomoč ameriškega episkopata. Od pokojnega dobrega duhovnika se je v ilepem govoru poslovil g. škof. Ob koncu maše mu je v zahvalo spregovoril še g. župnik Elija v imenu srbsko-pravoslavne cerkve v Trstu. Naj počiva v miru. - e. I.
Razstava Marija Magajne
Za praznik sv. Urha je v Mladinskem domu v Dolini (4. julija) pripravil razstavo fotograf Mario Magajna. Na razstavi so prikazane razne slovenske cerkve, kapele in druga verska znamenja v tržaški okolici in delno v mestu. Gre za cerkve, kjer je ob nedeljah redna služba božja v slovenskem jeziku. Razstavo je obiskal tudi g. škof Bellami. O tem obisku je poročal »Primorski dnevnik«, ki je objavil tudi daljši članek o pomenu in vrednosti Ma-gajnove razstave. O škofovem obisku piše:
»Prikaz tega, kar je ujelo oko našega fotografa v dolgih letih njegovega neutrudnega ustvarjanja, je škofa zelo prevzel. Izrazil je prijetno presenečenje nad razstavo ter med drugim dejal, da razpolagamo Slovenci z bogastvom, kakršnega italijanska skupnost ne premore. Dejal je tudi, da bi se ta edinstvena fotografska dokumentacija ne smela izgubiti, ter predlagal, da bi jo namestili kot stalno razstavo v slovenskem pastoralnem centru, ki ga bodo v kratkem odprli v Trstu.«
Razstava je sedaj v dvorani župnijskega doma v Mačkoljah, kjer bo do 28. julija.
> Šolski uspehi <3
Nove vrtnarice na Tržaškem
Letos je na šoli za otroške vrtnarice v Trstu polagalo zrelostni izpit 12 vzgojiteljic. Osem dijakinj ga je uspešno opravilo, štiri pa imajo popravne izpite. Izdelale so: Danijela Brecelj (8,33/10), Katarina Ciuk (9,25), Laura Cunja (8,41), Irena Milič (8,50), Nikoleta Mirasole (7), Franka Semoli (8,66), Mihaela Skupek (8,58) in Katja Stoppei (7,50).
Izidi mature na klasičnem liceju
Na klasičnem liceju »France Prešeren« v Trstu so uspešno opravili zrelostni izpit: Andrej Berdon (49/60), Nevenka Lcghissa
(36), Graziella Pertot (36), Andrej Pisani (50), Marina Počkaj (48), Milena Rebula
(37), Martina Repinc (52), Tatjana Rojc (50), Franka Zoch (40). En dijak je bil zavrnjen.
Matura na realni gimnaziji »France Prešeren«
V 5.a razredu so izdelali: Igor Brana (42/60), Neva Gregori (37), Mauro Lorenzi (42), Marko Mesesnel (58), Erika Roncelli (42), David Slobec (46), Patrizia Stocca (37), Dora Tomsich (41), Lauro Trevisan (36), Marko Zubalic (57), Roberto Zuppin (39).
V 5.b razredu: Giuseppe Bitežnik (40), Nives Cossutta (54), Evgen Danev (37), Magda Ferlat (51), Pietro Filippi (58), Vera Kukanja (50), Egon Malalan (41), Ivana Pertot (44), Egone Pertotti (47), Zvonko Petje (39), Ugo Simčič (60), Franko Šker-lavaj (41), Walter Starz (41), Eleonora Zu-pancich (55).
Letošnja matura na slovenskem učiteljišču v Trstu
Izdelale so vse dijakinje in sicer: Nadja Apollonio (42/60), Liliana Bandi (40), Daria Berce (36), Nadja Bizjak (54), Elisabetta Bossi (40), Damiana Bressani (50), Silvana Bressani (50), Maura Čepar (42), Tatjana Cibic (52), Eugenia Cosina (50), Carmen Cosma (42), Tanja Furlani (36), Sonia Lazar (36), Romana Maiano (40), Jožica Mržek (52), Annamaria Pancrazi (36), Loredana Pettirosso (36), Elisabetta Prassel (36), Patrizia Prodan (44), Katja Skerk (40), Nevenka Skrij (44), Claudia Zerial (38) in privatiska Viviana Puric (36).
Izidi mature na zavodu »Žiga Zois«
Na trgovskem tehničnem zavodu »Žiga Zois« v Trstu je od 46 kandidatov 43 uspešno opravilo zrelostni izpit. Izdelali so: Dario Andlovič (36/60), Annamaria Basa (46), Suzana Berzi (42), Marjan Brecelj
(46), Barbara Corosez (45), Jelka Cossutta (52), Aldo Cunja (50), Marija Kristina Cupin (49), Adette Donati (37), Hugo Daniel Far-neti (36), Pavel Ferluga (37), Renato Gombač (42), Paolo Grisonic (36), Boris Gruden (40), Alenka Guštin (40), Aleksander Jančar (44), Viviana Jercog (44), Wilma Kocman (44), Boris Kosovel (41), Marino Leghissa (48), Norma Magagna (43), Sergio Majakov-ski (42), Fabio Mazzucca (36), Annita Milic (36), Danila Milic (45), Giusepppe Milic (43), Fulvia Olenich (38), Marina Orel (58), Wal-ter Orel (44), Dario Pertot (46), Eliana Pre-molin (54), Ana Rebula (45), Elvi Sedmak (44), Vincenzo Skerlavaj (50), Igor Svab
(47), Edoardo Tenze (39), Nives Ukmar (38), Elizabeta Ursic (44), Laura Valli (45), Ivo Vidali (50), Robert Vidoni (43), Leticija Zobin (50).
Kar daš, pridobiš; kar pridržiš, izgubiš (kitajski pregovor).
Poročilo goriškega tajništva Slovenske skupnosti
(Pokrajinsko tajništvo goriške SSk je na zadnji seji obravnavalo nekatera vprašanja v zvezi s sestavo pokrajinskega in občinskega odbora v Gorici iti občinskega v Krminu. Potrdilo je dosedanje delo delegacije SSk, ki se udeležuje pogajanj z ostalimi strankami, vendar je izrazilo mnenje, da je treba krog pogajanj in sploh celotni proces kmalu zaključiti, da ne bodo te javne uprave še nadalje mirovale, kakor se sedaj dogaja v škodo prebivalstva.
Tajništvo je tudi vzelo na znanje izvolitev predsednikov rajonskih konzult, zlasti v Pevmi, Podgori in Štandrežu. SSk je namreč dosegla s PCI in PSI načelen sporazum, po katerem naj bi bil predsednik v teh treh rajonih po en predstavnik vsake teh strank. Tega se nekateri niso hoteli držati v Pevmi, kjer naj bi po sporazumu bil predsednik zastopnik SSk, zato je dosegla, da so izvolitev predsednikov v Podgori in Štandrežu prenesli za teden dni. Ko je od teh strank SSk dobila ponovna zagotovila, da se rotacija ne bo izvajala v nobeni od teh konzult, je SSk podprta izvolitev ostalih dveh predsednikov, seveda za celotno dobo, kakor bo na tem mestu ostal za celotno dobo predstavnik SSk v Pevmi.
Sv. Ivan v Gorici
Tudi letos smo slovenski goriški strežniki letovali teden dni v koči sv. Jožeta v žabnicah. Naše letovanje je postalo že prava tradicija, saj smo bili letos že sedmič zapovrstjo v koči.
Lepo vreme, ki smo ga imeli ves čas našega letovanja (deževalo je namreč samo eno jutro), je mnogo prispevalo k veselemu razpoloženju vseh na letovanju. Z g. župnikom in sestro-kuharico nas je bilo osem in čeprav manj kot prejšnja leta ni bilo vzdušje nič slabše, obratno.
Vsako jutro smo šli v cerkev k maši, pri kateri smo z molitvijo in petjem sodelovali. Po maši smo se vrnili v kočo, kjer smo zajtrkovali, nato pa imeli prosto do kosila za igranje ali razne druge podobne stvari. Po kosilu, ki nam ga je okusno in obilno pripravljala sestra oz. »gospa«, kot jo je Saško imenoval, smo navadno šli na krajši izlet, peš seveda.
Tako smo se v četrtek povzpeli na Sv. Višarje. Šli smo peš gor in dol; g. župnik pa nam je z žičnico prinesel hrano. Po poti nam je gor in dol sijalo sonce, le na Sv. Višarjah je pihal oster veter in je pad-
lo	nekoliko dežja. Od tu smo gledali v dolino čudovito igro dežja, ki se je »valil« z vseh strani, in sonca. Ko smo v cerkvi končno še pomolili, smo se vrnili v kočo.
Tako so potekali naši dnevi, proti koncu katerih so najpogumnejši pomagali grabiti seno sosedu ob koči, ki ima pred njo velik travnik. Moramo jih pohvaliti, saj so se izkazali za dobre grabilce.
Prišla pa je žal tudi sobota, dan odhoda. Zjutraj smo kočo lepo osnažili, popoldne smo se pa z vlakom vozili v domačo Gorico, polni nove telesne in duševne moči.
Naj se zato zahvalim za ves trud g. župniku msgr. Močniku in č. sestri za odlična jedila.
Podgorska predilnica je za sedaj rešena
V	zadnjih mesecih je grozilo, da bodo podgorsko predilnico zaprli, ker je zašla v globoko krizo zaradi pomanjkanja denai-nih sredstev. Pred to grožnjo so se zganili sindikati, javne uprave od goriške občine do dežele, in iskali možnosti, da to nesrečo preprečijo. Sedaj je prišlo do tega, da je deželna uprava nakazala dve milijardi in sto milijonov lir garancije za posojilo. S tem bo upravni odbor predilnice lahko izplačal delavcem zaostale plače in nakupil potrebne surovine, da bo mogoče začeti z delom v tovarni. Z delom bodo znova začeli po poletnih počitnicah, tj. 25. avgusta.
Tako je vsaj za nekaj časa odstranjena nevarnost, da bi predilnico zaprli. Ostaja pa še vedno nerešen problem, kdo naj dokončno prevzame tovarno, ker bi se dosedanji lastniki radi tovarne rešili.
Praznik petja in vina v Pevmi
Letošnji praznik se bo začel v petek 25. julija zvečer’ s tekmo v briškoli s številnimi nagradami in odprtjem kioskov ter razstave domačih vin. V soboto ob 21. uri je na sporedu ples ob zvokih narodno zabavnega ansambla Lojzeta Hledeta iz Števerjana.
Praznik petja in vina se bo nadaljeval v nedeljo popoldne ob 18. uri s kulturnim
programom, ki predvideva nastop domačega otroškega zbora PD »Naš prapor« in moškega zbora »Mirko Filej«. V večernih urah bo za ples igral znani ansambel TAIMS s Tržaškega, ki bo prav tako nastopil tudi na zaključnem večeru v ponedeljek ob 21. uri. Organizatorji bodo poleg zabave poskrbeli tudi za dobro jedačo s specialitetami na žaru in za dobro domačo kapljico. Vabljeni vsi na ta prijetni in domači vaški praznik.
Nov oltar na Sveti gori
Koprski škof dr. Janez Jenko je 28. junija posvetil v svetogorski baziliki nov oltar. Postavljen je sredi prezbiterija pred velikim oltarjem in namenjen za maševa-nje po novih liturgičnih predpisih, ko mora biti duhovnik obrnjen k ljudstvu.
Ta novi oltar pa tudi povezuje sedanje svetogorsko svetišče z nekdanjim predvojnim svetiščem na tem kraju. Sestavljen je namreč iz kamnov, ki so jih po prvi svetovni vojni obnovitelji izkopali iz ruševin. Oltarna menza je baročna iz žilna-tega kararskega marmorja od enega izmed oltarjev v stari cerkvi. Za podstavek pri menzi služijo trije stebriči, narejeni iz delov nekdanjega nastavka pri velikem oltarju. Ti stebriči niso zglajeni, ampak se poznajo na njih odrtine od topovskega obstreljevanja v prvi svetovni vojni.
Zraven oltarja stoji kamnit kip angela, ki drži na glavi pult za knjigo. Ta kip je umetniško delo izpred leta 1700 in je v stari cerkvi držal na glavi prižnico. Tudi njemu se po okruških pozna, da je šel skozi vojno vihro.
Pri posvečenju oltarja je škof pri pridigi med mašo (povedal, da je bila zelo lepa zamisel tako povezati nekdanje in sedanje svetišče. Cerkev namreč vedno vse duhovne vrednote ohranja in jih posreduje novim rodovom za vredno in srečno življenje. Naj ta novi svetogorski oltar izraža to ravnanje .Cerkve s svojim izvorom in obliko. - H.
Dan staršev v koloniji v Comegliansu
V	gorski koloniji v Comegliansu letujejo sedaj dečki; zbrali so se iz tržaških in tudi goriških šol. Teh slednjih je pa, kdo ve zakaj, malo, ko bi jih lahko bilo več. Kolonijo vodi učitelj Tone Kostnapfel, za gospodarja je učitelj Hvalič, v kuhinji in v garderobi gospodinjijo nekatere zielo požrtvovalne gospe.
Preteklo nedeljo 20. julija je bil v tej koloniji Dan staršev. Prišli so v zalo velikem številu, da obiščejo otroke, da preživijo tudi sami vsaj en dan v svežem planinskem zraku in da prisostvujejo akademiji, ki jo otroci vsakikrat pripravijo za starše.
Akademijo so otroci pripravili pod vod-svojih vzgojiteljic in ravnatelja Kostnapf-la. V lepo tekočo enoto so povezali deklamacije, petje, smešne prizore. Povedali so, da jim vreme ni bilo preveč naklonjeno, da pa se kljub temu niso dolgočasili, saj so v koloniji številne možnosti za zabavo, tudi če zunaj dežuje. Sicer pa dež ne gre nikoli po ves dan. Deklamacije so risale predvsem Kras, odkoder je večina
otrok v koloniji doma, pesmi pa veselo razpoloženje otrok. Starši so otroke nagradili s hvaležnimi aplavzi, zlasti še najmlajše, ki so komaj končali prvi razred. Na koncu se je v imenu Vincencij eve konference iz Trsta, ki ima v skrbi kolonijo, zahvalila gdč. Nada Martelanc.
Dečki so v koloniji zdravi in bodo tam do ponedeljka 28. julija, ko se vrnejo domov. Takoj za njimi pridejo tja deklice.
Prvo sv. obhajilo v Jamljah
V	nedeljo 20. julija smo v Jamljah spet doživeli lepo slovesnost: pet naših otrok (ena deklica in štirje dečki), so pristopili prvič k sv. obhajilu. Ker je naša župnija med najmanjšimi, zato je pač tudi število otrok manjše. Že več mesecev so se zbirali k pripravi v žal praznem župnišču v Jamljah, za tri otroke iz Dola je bila zaradi razdalje to še dodatna žrtev, vendar so bili vsi vedno zvesti in točni. Izkazali so se tudi v znanju, ki se za to priložnost zahteva.
Ko smo v nedeljo stopili v domačo cerkev, je bila vsa lepo okrašena, matere prvoobhaj ancev in še druge požrtvovalne žene so tudi tokrat pokazale ljubezen do svoje cerkve. Tudi ubrano petje je pripomoglo k lepi slovesnosti. Sami prvoobha-janci so pri maši sodelovali z branjem beril, v prošnjah za vse potrebe so prosili zlasti za otroke in za starše, v posebni prošnji pa še za milost stalnega dušnega pastirja.
Po maši je sledilo običajno fotografiranje, nato pa kratka zakuska v župnišču. Zvečer smo se zbrali v 'lepem številu še k petim litanijam in blagoslovu in tako zaključili ta prisrčni praznik naših otrok in vse farne skupnosti. Vsem, ki so se z otroki trudili v času priprave ter vsem, ki so pripomogli k lepoti te slovesnosti prav iskren Bog povrni!
Izid mature na liceju »Primož Trubar«
Vseh 12 goriških maturantov je letošnji zrelostni izpit srečno opravilo. Koenčna ocena je sledeča: Dania Bregant (49/60), Marijana Čevdek (40), Aleš Figelj (39), Danijel Jarz (38), Robert Kocina (42), Tatjana Košič (43), Anton Malič (60), Nadja Marinčič (60), Igor Prinčič (40), Livio Semolič (42), Marta Vižintin (50), Marko Vogrič (46).
Matura na učiteljišču »Simon Gregorčič«
Na goriškem učiteljišču »Simon Gregorčič« je dobilo diplomo učitelja 13 dijakov in dijakinj, dva pa sta bila zavrnjena. Izdelali so: Stanislava Bressani (36/60), Anton Frandolič (40), Sonja Klanjšček (50), Damijana Kobal (36), Elizabeta Kovic (44), Dušan Križmančič i(39), Valter Peteani (36), Barbara Rustja (40), Tanja Socol (36), Martin Srebrnič (42), Nadja Tomšič (42), Gi-gliola Vescovi (52), Ana Višin (37).
★
DAROVI
Za cerkev na Opčinah: Sosič-Zgonc Vlasta v spomin moža Stankota 4.000; Dotti Remigio v spomin pok. Marije Sestan 1.000; Dotti Marco in Renato v spomin pok. Marije Sestan 7.000; Andrej in Anica v spomin na očeta Dragota Škerlavaj 6.000; Stanič-Bertoia v spomin pok. mame Josi-pine Logar 20.000; družina Daneu v spomin Marije Milič-Kapun 20.000; Hollstein-Ken-neth Marija v spomin tete Pepke 10.000; N. N. 15.000; družina Hrovatin v spomin Viktorja in svojcev 7.000; družina Cigui ob srebrni poroki 14.000; Majda in Fabio Štur-man ob krstu sina Primoža 10.000; družina dr. Artač ob krstu vnuka Primoža 10.000; Sosič Marija v spomin staršev in bratov 10.000; Ferluga-Taučer Otilija 10.000; Hrovatin Tončka in Viktorija namesto cvetja na grob Tereze Hrovatin 20.000; družina Brun-dula namesto cvetja na grob Tereze Hrovatin 15.000; Gialli Ana, Eda in Cvetka namesto cvetja na grob Tereze Hrovatin 15.000; Graziella in Mario Sosič ob poroki 50.000; Pepka Škerlavaj namesto cvetja na grob msgr. Bottizerja 5.000; Pepka Škerlavaj v čast Materi božji ob rojstvu Danijela 10.000; Karla Sosič namesto cvetja na grob tete Tereze Sosič 20.000; sosedje namesto cvetja na grob Tereze Sosič 50.000; razni 23.900 lir.
Za cerkev v Ricinanjih: družina Berdon, Ricmanje ob smrti žene, matere, stare matere Marije Berdon 50.000; družina Hrvatič, Ricmanje 28 v spomin na pok. Ernesta Švara 5.000; družina Burlon, Ricmanje v spomin na istega 5.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda v Domju: Viktorija Sosič, Opčine 10.000; E. Z., Trst 10.000; N. N., Rojan 10.000; N. N., Barkovlje 10.000; N. N., Dom j o 10.000; N. N., Domjo
10.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor v Ricinanjih:
Marija Senica, Ricmanje v spomin na pok. Marijo Berdon 10.000; ista v spomin pok. Ernesta Švara 5.000 lir.
Za kočo sv. Jožefa v Žabnicah: N. N.
1.000.000; J. C. ob prvi obletnici tragične smrti nečaka Jožkota 10.000 lir.
Za lačne po svetu: Štefanija Vidmar
5.000 lir.
OBVESTILA
Poletni mladinski programi
Zgleda, da je letos lepo vreme čakalo do skavtskih taborov. Samo goriški volčiči prve in tretje čete so že taborili in sicer v prvem tednu julija v campingu Belve-dere pri Gradežu. Kljub muhastemu vremenu so dobili dovolj sonca in so mogli doživeti prve užitke življenja pod šotori.
V	nedeljo 20. julija se je začel glavni tabor goriških skavtov in skavtinj v dolini Lepeni. Upamo, da bodo udeleženci sami poročali o poteku tabora. Mi jim ob začetku voščimo vso srečo in zadovoljstvo-.
Tržaški skavti in skavtinje bodo tudi imeli skupne tabore. Pridružili se jim bodo v ločenih podtaborih še volčiči in veverioe. Skupaj bodo imeli pet takih pod-taborov: dva v Globasnici na Koroškem, tri pa v Bali peči. Njihovi tabori so se začeli 21. julija.
Razne skupine bodo letovale še v koči sv. Jožefa v Žabnicah, ki ima zdaj na razpolago še travnik za šotore in prosto zabavo.
Zvedeli smo tudi za izredne programe mladine z Opčin. V septembru bosta odšla ansambla Galebi in Mavrica na turnejo med Slovence v Severno Ameriko. Cel mesec bodo nastopali in si istočasno ogledali tudi zanimivosti tistih krajev. Tudi njim voščimo veliko uspehov in zadovoljstva.
Vodstvo ekumenskega romanja Trst-Go-rica opozarja vse prijavljene, da zapade rok za poravnavo stroškov v torek 5. avgusta.
Romanje h Gospe Sveti in k sv. Emi. V
tem tednu se je prijavilo še nekaj oseb za to romanje, ki bo v petek 29. in soboto 30. avgusta. Romarski odbor je zato najel še šesti avtobus. Ker še ni poln, se lahko še vpišete. Prijavite se pri svojih dušnih pastirjih ali pa po telefonu (040) 220332.
Za Skupnost Družina Opčine: prvoobha-janci z Repentabra 86.500; birmanci z Re-pentabra 201.500; N. N., Prosek 20.000; prvoobhajanci z Opčin so poklonili 12 slovenskih knjig.
Za sklad Mitje Čuka: Majda in Fabio Šturman ob krstu sina Primoža 20.000 lir.
Za cerkveni zbor na Opčinah: N. N.
10.000	lir.
Za cerkev na Banah: Zofija Gorup v spomin na pok. moža Alojzija 5.000 lir.
Za cerkev na Ferlugah: Marija Markon ob obletnici smrti mame Netke 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Ljubljanska TV
Spored od 27. julija do 2. avgusta 1980 Nedelja: 12.00 Ljudje in zemlja. 13.00 Jugoslavija, dober dan. 14.05 Potopljena mesta: Epidaurum. 14.55 01: Atletika. 17.30 Obračun, ameriški film. 19.00 OI: Atletika.
20.00 Učitelj, drama. 21.00 Kardeljevo (ex Ploče), dokum. oddaja. 22.20 Posnetki z olimpiade.
Ponedeljek: 16.55 Vaterpolo Jugoslavija : Italija. 18.00 01: rokomet Jugoslavija : SZ.
20.00 Slepe miši, Prosta sobota, poljski drami. 21.35 Kulturne diagonale. 12.35 Posnetki z olimpiade.
Torek: 15.55 01: vaterpolo Jugoslavija: SZ. 17.50 Lutke. 18.45 Dokum. oddaja. 20.00 Aktualna oddaja. 20.55 Dnevi Turbinovih, nadalj. 22.30 Posnetki z olimpiade.
Sreda: 11.00 01: košarka, moški za 3. mesto. 12.45 01: rokomet, moški za 3. mesto. 17.50 Velike razstave. 20.00 Plesni mojster, poljski film. 22.05 Posnetki z olimpiade.
Četrtek: 20.00 Tretja razsežnost. 21.35 Mladi ustvarjalci. 22.35 Posnetki z olimpiade.
Petek: 14.50 01: atletika, finale. 18.00 Leti, leti pikapolonica, otroška nadalj. 18.15 Trnuljčica. 18.45 Beneški fantje. 20.00 Jadranska srečanja. 21.25 Bratje Sacket-tovi, film. 22.30 Nočni kino.
Sobota: 12.55 OI: boks, finale. 17.00 OI: nogomet za prvo mesto. 18.55 Naš kraj.
20.00 Nicholas Nickleby, angleška nadalj. 20.55 Sestanek v nebotičniku. 21.55 Letališče, ameriški film.
Prodam lepo kuhinjsko omaro, mizo, 4 kromirane stolice, štedilnik na drva, novo posteljo in nočno omarico. Interesenti naj se obrnejo na upravo »Katol. glasa«, tel. (0481) 83177.
DAROVI
Za Katoliški glas: G. L. v spomin pokojnega brata ge. Elice 20.000; N. N. 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivana Prinčiča iz Krmina: Katoliška knjigarna v Gorici za Alojzijevišče in za Zavod sv. Družine po 50.000; družina dr. Vinka Suhadolc v spomin dragega strica Ivana za cerkev pri Sv. Subidi 20.000; družina Koshuta za ACM
20.000	lir.
Ob mesecu smrti Mile Dovgan: sestra Stana za Zavod sv. Družine 30.000 in za misijone 20.000 lir.
V spomin pok. Ivana Prinčiča: Natalijine prijateljice Pepina, Mery in Berta za cerkev sv. Ivana v Gorici 20.000; njegove sestre za Alojzijevišče in cerkev sv. Ivana v Gorici po 10.000; starši šolskih otrok in prijatelji za šolo na Plešivem in za cerkev pri Sv. Subidi 100.000 lir.
V počastitev pokojnih staršev: Justina Komjanc za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče po 15.000 ter za skavte in lačne po svetu po 10.000, skupaj 50.000 lir.
Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9; Trst 103,9.
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 13., 19; kratka poročila ob
11.,	14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 27. julija do 2. avgusta 1980
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Godalni orkestri. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Mladinski oder: »Blisk nad Pacifikom«. 11.40 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek... 12.30 Na počitnicah. 14.10 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja (ponovitev). 15.00 Kdo je naslednji? 15.30 Glasbeni popoldan za mladino. 17.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Dober glas gre v deveto vas. 9.00 Otroški kotiček. 10.10 Skladbe slovenskih avtorjev. 11.00 Lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Kulturni obzornik.
12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Primorska poje. 14.10 Radi smo jih poslušali.
14.30 Roman »Moč preteklosti«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Bratje, le k soncu, svobodi! (ponovitev). 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mozart. 18.00 Abdus Salam: Pogovori o fiziki. 18.20 Priljubljeni motivi.
Torek: 8.10 Z nami ali proč od nas! 9.00 Otroški kotiček. 10.10 Koncert. 11.00 Lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Skladišče vsega lepega. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Na produ Glinščice (ponovitev).
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mozart. 17.45 »Oglas«, igra.
Sreda: 8.10 Čoln - šport in razvedrilo.
9.00 Otroški kotiček. 10.10 Koncert. 11.00 Lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Fod Matajurjan. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.34 Roman »Moč preteklosti«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Svoboda je terapevtična (ponovitev). 16.30 Orkestri in zbori. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mozart. 18.00 Narodnostni trenutek... (ponovitev).
Četrtek: 8.10 Stoji učilna zidana. 9.00 Otroški kotiček. 10.10 Koncert. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Turistične podobe.
12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Koder teče, ondod moči (ponovitev). 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mozart. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.20 Priljubljeni motivi.
Petek: 8.10 Osebna vozila danes. 9.00 Otroški kotiček. 10.10 Operni biseri. 11.00 Lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.30 Roman »Moč preteklosti«. 15,00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Goriške podobe (ponovitev).
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mozart. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem.
Sobota: 8.10 Potovanje v Ameriko. 9.00 Otroški kotiček. 10.10 Koncert. 11.00 Lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Oddaja o Reziji. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Iz filmskega sveta. 16.30 Poslušali boste.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mozart. 18.00 »Gregor Rihar«, igra. 18.45 Vera in naš čas.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine
15.000	lir.
OGLASI
ča vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi
ROMANOTA ČAUDEK
še posebno g. Marjanu Komjancu, domačemu ločniškemu župniku Pianiju vsem ki so ga v dolgi bolezni obiskovali in vsem, ki so se udeležili pogreba	’
Ločnik - Sovodnje, 23. julija 1980
Žalujoči: žena, sin in hči, bratje in sestre z družinami