J^UTvfj- TMmDun®
List ljudstvu v pouk in zabavo.
-5.-2ssSe MrteS: to
"po>stae naročnine.
'M iKcrate it ptaSaJe oš eaoatopBc petttmte sa enkrat 18 »te* «M tear te Si ? '^nid isii&aeter prfcton 'staM 18 «te
Ume fejaaWta 8 *§a. Itak te sah*»!e wets ptfflwg M «fa, Eft*, 5s	fc'wsfi m iani-~iaB" fe i
—-v. vred In »,Maribora t poMfanicm na «te. as cdc teta « K, po) tete 2 K k a tetrt tate 1 K. NaraMtea na leto tamo 11- Naro&tna se poM|a ma . mvslifai JB&režaitgt <k»s}*rtarji* • Maribora. ~ KM at d mihI Nad «taae; 10 »te OretfdKei KoraOa cesta Ite». B. — liilmpM ar na vnki
la
^pPWiiW i ,'iiMI'Wim*


iWilll WW m HIB'	ot»WfcsMWfcl»** «mnumu*. mm »ni'*»«

—1'irni ni iiiniiiotfliilj^iff
w ■
Cmagora se ud.ala.
Dne IS. jan., ko smo zavzeli Cetinje, je črnogorski kralj Nikita uviiiel, da je vsako nadaljnje bojevanje brezuspešno, in za to se je odločil in zaprosil Avstrijo za mir. Avstrija je odgovorila, da se pogaja ž Vi jim zaradi miru, toda šele ko odloži poprej črnogorska armada svoje orožje. Črnogorski kralj se je po daljšem premišljevanju tej zalitevi udal in v ponedeljek, dne 17. t. m. svoj sklep naznanil naši vladi. In tako sedai ni nobene ovire več, da bi se ne začela mirovna pogajanja.
Vest o koraku, ki ga je naredila Crnagora, je kajpada ne samo v Avstriji, ampak po celem svetu napravila velik utis. Četudi najmanjši, vendar je prvi sovražnik uvidel svojo nemoč napram nam, uklonil tilnik in zaprosil za mir. Kralj Nikita velja že od nekdaj kot jeden najbolj zvitih in premetenih vladarjev. Crnagora ni niti tako velika kakor Kranjska, i-ma komaj 300.000 prebivalcev, vendar je znal Nikita nekaj narediti iz nje, da se je na njo oziralo, pazilo, •9 njej govorilo in pisalo. Ako ^a premeteni Nikii^.se-iaj zaprosi za mir, prizna s tem vsemu svetu, da je prepričan o končni zmagi Avstrije ln njenih zaveznikov. Srbski kralj Peter je bil drugega mnenja, za io pa mu je dana priložnost, da sedaj v Solunu premišljuje o minljivosti pozemeljskih kraljestev. Črnogorska prošnja za mir bo posebno pri nepristranskih državah vzbudila resna premišljevanja.
Črnogorsko bojišče je sedaj za nas, ako se ne razbijejo mirovna pogajanja, opravljeno. Že dejstvo, da v hudih bojih za Lovčen ni izgubilo več kot 153 naših vojakov življenje, nas je navdalo k notranjim .zadovoljstvom, Čeprav objokujemo tudi teh 153 žrtev. Črnogorsko bojišče sedaj ne bo zahtevalo nobene človeške žrtve več, kar je s krščansko-člloveškega stališča izredno zadovoljiva pridobitev.
Zbudili so kralja Matjaža.
Evropski požar, svetovno vojsko, so prerokovali naši slovenski kmetje že davno* Pravili so, da bo zapihal nekoč tako močen veter, da bo odnesel vse moške, ki bodo kos orožje nositi, na vojsko. Vojsito-rali se bodo tako dolgo, da. bodo zbudili kralja Matjaža, ki bo pretepel ves svet in sicer v letu, ko bo sv, Jurij na velikonočno nedeljo, kar se zgodi letos. Po tej vojski bo ostalo živih samo še sedem ljudi,-ki bodb imeli pod lipino senco dovolj prostora; a potom-oi teh sedmih ljudi bodo doživeli zopet srečne, zlate Ča se j
Resničnost prvega dela tega prerokovanja se je že izkazala dne 23. julija 1914, ob Času, ko je dospel znani ultimatum (poslednji opomin) z avstrijskega dvora v Belgrad, Takrat je pridivjal sem gor od Trsta tak grozen veter, da je ponekod v savinjskih, pohorskih in kozjaških bregačah in naprej tja gori do Lipnice hotel prestavljati hribe. Ker so m; pa le bili pretežki, je poruval in polomil nebroj sadnih in gozdnih dreves ter pometal in raztrgal premnogo žitnih kop, odnesel snopovje, razkrival hiše itd. In čez tri dni — začetek svetovne vojske..
Drugi del tega starega prerokovanja se začne izpolnjevati letos. Ker so se človeške strasti vseh rajnih vrst že preveč razpasle po celem svetu in je brezmejna nevošljivost dospela tudi že v votlino, koder je stoinstoletja mirno spaval kralj Matjaž; moral se je ta naposled zbuditi. Mnogo so baje k temu pn-pomagali tudi Judeževi bratje — Italijani, ki so neprenehoma streljali iz topov v pečine gora, pod ka-
Kako se bodo mirovna pogajanja razvila, tega seveda ne moremo prerokovati. Gotovo je, da Avstrija Lovčena ne bo dala več iz rak. Tudi novopazais-kega sandžaka (pokrajine) menda ne več. Gotovo je tudi, da bo Crnagora morala vzanaprej delati svojo politiko z nami in ne z Rusijo in Italijo.
V vojaškem oziru samem udaja Crnegore ne pomeni veliko. Vendar tudi brez pomena ni. Naša dalmatinska, hercegovska in bosanska meja je proti jugu varna. Vojaštvo, ki je dosedaj prodiralo v Crno-goro. oziroma stalo na meji, postane raizpoložljivo za druga bojišča. Sicer to ni veliko, kajti črnogorska armada je znašala okoli 50,000 mož, in mi menda nismo imeli posebne premoči proti Crnigori. Toda vsak mož je danes dragocen, posebno sedaj, ko za spomlad naznanjajo vsi sovražniki novo ofenzivo, . »
Prvi golobček z oljkovo vejico je torej priletel v naš tabor. Želimo, da bi mu prav kmalu sledili drugi.
Taborišče za heguisce v Vagni pri Ijiptiiei, vzor a v strijskih taborišč.
Na prijazni planoti izhodno od mesta Lipnice med rekama Muro in Sulmo, kjer se je razprostirala nekdaj starorimska naselbina Flavia solva, vidimo danes taborišče za naše avstrijske begunce v — Vagni.
Tiaborišče se je od početka svojega obstanka, t. j. od jeseni 191*4, vedno razširjevalo in obsega danes 73 ha 30 a. Število barak je naraslo na 180.
Uprava celega taborišča, ki leži pod nadzorstvom c. kr. namestnije v Gradcu v rokah dveh naših rojakov, komisarja dr. L, Wolte-ja kot vodje in njegovega namestnika dr. M. Ipaivic-a. namestniškega koncipista, zasleduje neumorno in uspešno smoter, izboljšati, beguncem njih težaven položaj in jim poma-
gati kar najbolje, da prenesejo usodo svojega biva« nja v tujini, daleč od domače zemlje.
V taborišču najdemo okoli 20 kuhinj. Posamezne dobro organizirane kuhinje pripravljajo vsakovrstno hrano, zajuterk, obed in večerjo za 1000 do 12,00 oseb.
Barake so bile urejene začetkom vsaka za 400 oseb. Kljub raznim težkočam je uprava kmalu potem ukrenila, da se postavijo barake za 250, oziroma 120 oseb in take s prostornimi in zračnimi sobami s kuhinjo za eno obitelj. Barake so opremljene z električno razsvetljavo in vodovodom. Kanalizacija je bila dogotovljena tekom pol leta.
Dne 26. nov. 1914 so prišli prvi begunci iz G&-licije in je število beguncev, Poljakov, do dne 26. decembra istega leta naraslo na 14.449.
Spomladi leta 1915 so omogočile zmage naših čet na severu vrnitev Poljakov v domovino.
Ko je izbruhnila vojska med Avstrijo in Italijo, je služilo taborišče začasno; italijanskim interni-rancem. Po premestitvi teh na tisoče broječih oseb je bilo taborišče pripravljeno za begunce italijanske narodnosti iz Istre in Furlanije in v ta namen služi taborišče v Vagni še danes.
Prvi begunci iz Primorske so prišli dne 27. avgusta 1915 in je naraslo njih število mesca novembra 1915 na žl.2»G oseb, med njimi 'okoli 3C00 otrok.
Že ob času poljskih beguncev je bila stavljena začasna cerkev za približno 4000 ljudi; nova prostorna in krasna cerkev sv. Karola s tremi ladjami je bila blagoslovljena dne 15. dec. 1915 ob prisotnosti Nj. cesarske vzvišenosti nadvojvodinje Marije Jožefe, od goriškega deželnega glavarja monsignorja dr. Faidutti-ja. Pri tej priložnosti si je nadvojvodinja natančno ogledala s svojim spremstvom ln visokimi dostojanstveniki, med njimi štajerski cesarski namestnik grof Clary in Aldringen s soprogo, ljudske šote, otroški vrtec, bolnice, različne delavnice, barake itd. in se dostikrat zelo pohvalno izrazila o izborni organizaciji zavodov in taborišča sploh.
Kar
si tiče otroškega vrtca, trdimo, da se lah-ko meri z velikomestnimi zavodi te vrste. Blizu nove cerkve stoji veliko belo poslopie v obliki tiskane črke T, ki nudi' deci do 6 let v'.'.or t vzgojo. V velikih
terimi je dosihdob mirno domoval Matjaž. V takih-le razmerah ta ni mogel več spati, predramil se je in izpolnil bo, kar je obljubil trpečemu ljudstvu. On sicer osebno ne bo pretepaval celega sveta, ampak njegov duh bo prinesel človeštvu obilo boljšega prepričanja, kakor ga je imelo doslej. Duh kralja Matjaža bo hudo pretepaval, t. j. izganjal bo grde razvade in napake, ki so od leta do leta bolj razjedale mozeg človeške družbe; on bo zatiral v ljudeh napuh, lakomnost, nečistost, nevošljivost, požrešnost. jezo, lenobo, lažiomiko in brezverstvo; on bo naučil razbrzdan svet večje zadovojjnosti glede na hrano, obleko, stanovanje in zaslužek; on bo povedal lenuhom, da je v vsakem zdravem Človeškem truplu neka gotova množina delavnih moči, ki se morajo porabiti v koristno delo, Če ne, bodo pa te zdrave, delavne moči porabile, t. j. uničile njihov život; on bo doka-zal ljudem, da je zemlja naša prava krušna mati, ki jo je Bog ustvaril, nfe zlodej, in da je treba zemljo obdelovati z veseljem, ljubeznijo in hfvaležnostjo do tistega, ki jo je ustvaril, ne pa z nevoljo in sovraštvom, kakor se je to dogajalo doslej neštetokrat. Duh kralja Matjaža bo prekrilil zrak proti jugu in severu, izhodu in zahodu ter metal bombe nesreče na tiste lakomne visoke glave, ki so si hotele z zvijačo in sleparstvom pridobiti sosednih dežel — Judeževe bra-to bo imel posebno na piki; metal bo bombe nesreče na vse izdajalce domovine in na tiste sleparske voj ne liferante, ki hočejo v svoji požrešni brezvestnosti ogoljufati državo za male in velike svote; z bombami nesreče bo zadeval tiste kmete, ki so v minolih letih Lahkomiselno prodali tujcem svoje kmetije, da sedaj sami izvečine nimajo več denarja, ne posestev:
z bombami nesreče bo napadi vso oderuške navijal-ce cen; z bombami nesreče bu obdaroval vse tiste preproste ljudi pozlačenih dlani in stopal, katerim je bilo navadno kmečko delo na leželi premalo imenitno in pretežavno ter so se od- ili v mesta brez potrebe in vzroka, da se zamor> .¡o sedaj sprehajati s praznim želodcem, noseč znat iti obilo kožuhovine na svoji gizdalinski obleki, visok pete pod čevlji in pa spredaj navzdol zafrknjene 1 bukove krajce, toda te krajce bodo padajoče bombo še bolj povesile, spodil esle tudi visoke pete ter posmodile drago kožuhovi-no in drugo nepotrebno lišparijo; z bombami nesreče bo naposled obsipal raznih stanov brezverce, ki niso toliko bistroumni, da bi znali čitati v knjigi narave, kjer se nahaja tajna pisava tistega, ki se zo-ve početek vsega življenja: Bog.
Ko bo kraljevi preganjalec človeških napak z-metal vse nesrečonosne bombe na zemljo, tedaj se bodo povrnili k nam tisti od starih slovenskih kmetom že davno napovedani srečni, zlati časi, Da se bo ta res zgodilo, je prav verjetno.
Ker tako pravi kralj Matjaž: „Ce bolj delaš, več imaš", in kakršni ljudi, takšni časi, kadar je pšenica v klasi; kakršni ljudi, takšni „cajti", kadar je pšenica v lajtl; kakršni ljudi, takšni termini, kadar je pšenica na mlini; kakršni ljudi, takšna doba od zibelke jim cvete do groba."
S. Opazil«

Stran 2.
zračnih in svetlih dvoranah tega zavoda se vrši poduk za .".00 furlanskih in 700 istrijanskili otrok. Srce utriplje radosttno vsakomur, ki vidi toliko zadovoljnih otročjih lic pri predpoldanski in popoldanski južini, ki se otrokom donese iz snažne in prostorne kuhinje. V kratkem bo otvorjen drugi otroški vrtec, s katerim bo pomagano 1000 drugim otrokom.
V dobro urejenih ljudskih šolah se podučuje nad 5000 otrok in je uprava dala zgraditi zopet veliko novo poslopje za razširjenje ljudskošolskega poduka.
Za starejše dečke se je osnovalo takozvano deško zavetišče (Knabenhort), v katerem se nudi nad 400 uniformiranim dečkom nadajljna vzgoja, osobito tudi telovadba in gimnastične Vaje po vzorcu vojaških pripravnih šol.
Ker smo izvedeli, da otvorijo v Vagni v kratkem tudi meščansko šolo, smo prepričani, da je mladina preskrbljena v tem taborišču kar najbolje.
Pa tudi odraslim se nudi v obilici priložnost za delo in zaslužek. Tu najdemo ¡prostorne in zračne delavnice, v katerih sedi nad 300 delavk pri šivalnih strojih, v posebni dvorani je oddelek za ženska ročna dela, izdelovanje čipk, pletarska dela itd. V drugih oddelkih najdemo zopet rokodelce — nad 100 Čevljarjev, mojstrov, pomočnikov, učencev; istotako oddelek krojačev, cokljarjev, mizarjev, tesarjev, tolarjev, kovačev, ključarjev, monterjev; izdelovanje sla,-mnatih čevljev za naše vojake, kojih pošiljajo iz Va-gne vsak teden po jeden železniški vagon na razna bojišča. Med izdelki beguncev iz vseh avstrijskih taborišč na v to svrho na Dunaju pripravljeni razstavi so se odlikovali med vsemi glede kakovosti in števila naijbolj izdelki iz taborišča v Vlagni,
Ce še omenimo, da so razdelili brezptačno v Vagni Poljakom 48.228 in Primorcem 59..620 odej, Poljakom 15.330 in Primorcem 4862 možkih srajc. Poljakom 14.687 in Primorcem 4862 možkih spodnjih hlač, Poljakom 6835 in Primorcem 3264 možkih oblek, Poljakom 4176 in Primorcem 5479 ženskih oblek, Poljakom 6111 in Primorcem 3828 parov čevljev za možke, Poljakom 3479 in Primorcem 6673 parov čevljev za žene, Poljakom 288 in Primorcem 2960 parov Čevljev za otroke,, Poljakom 150 in Primorcem 12.934 parov nogavic, Poljakom 27.910" m in Primorcem 25.954 m platna za perilo, Poljakom 25.610 m in Primorcem 50.000 m sukna za obleko, in če konečno pripomnimo, da izhaja poseben dnevnik „,,Gazetta d' accampa-mento di Wagna" za begunce, da imajo begunci na razpolago lep gaj za sprehode, slednjič da je taborišče v Vagni preskrbljeno s kopelji v velikem slogu, z modernimi parnimi pralnioami, z molderno opremljenimi bolnicami z različnimi oddelki, — lahko trdimo, da je to taborišče vzor atvstrijskih taborišč in želimo le. da se tudi našim slovenskim beguncem postreže tako, kakor v vzornem taborišču v Vagni pri Lipnici.
v
Škropljenje trt z Martinje-vo zmesjo«
G. Bohusiav Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, priobčuje v kranjskem „Kmetovalcu" članek pod gornjim naslovom. PriobČujemo ta-le članek, da se naši vinogradniki poučijo, kako jim je postopati, da se morejo uspešno boriti zoper perono-sporo in da si tudi na Štajerskem pravočasno oskr-bimo potrebnih Snovi:
Letošnje leto bo pomanjkanje bakrene galice s-plošno. Po zaslugi neumorno delujočega ravnatalia o. kr. Kmetijske družbe kranjske, g. cesarskega svetnika G. Pirca, se je posrečil» kupiti prepotrebni kranjski Kmetijski družbi 10 vagonov galice na Švedskem in jo ta galica že na potu k nam. Morebiti dobimo tudi še nekaj državne galice okrajnih zastopov in tako bomo preskrbljeni z dobro polovico one galice, kakor je potrebujemo na leto.
S to galico pa lahko izhajamo, ako rabimo v prihodnjem letu splošno vsi namesto navadne (bordo-ške), Martinijevo škropilno zmesi
Kaj je Martinijeva Škropilna zmes in kako u-Činkuje ?
Martinijeva škropilna zmes je dobila ime po profesorju Martiniju na višji vinarski šoli v Coneg-hanu v Italiji, ki jo je prvi priporočal. Ta zmes je navadna galično-apnena škropilna zmes, v kateri se polovico galice nadomešča z galunom. Imenujemo jo torej tudi lahko galično-galunovo-apneno zmes.
Z mnogimi poskusi, ki so se pred več leti vršili po celi Avstriji in ki jih je za Kranjsko izvedel podpisani, se je namreč dokazalo, da je galica tako strupena, da zadostuje že Vt do */»% Škropilna zmes galice (z apnom), da kali peronospore uniči in trto pred boleznijo (paležem ali strupeno roso) obvaruje, ako jo le pravilno pripravimo in v prajvem času uporabimo. Edino zato, ker galično-apnena zmes dež s trt prehi'ro odpere, je treba, zlasti v mokrih letih, yzeti veliko močnejšo, navadno dvakrat teko močno škropilno zmes.
Že pred leti so prišli veščakS zaradi tega na misel, da bi primešali galično-apneni zmesi še kaka snov, ki bi jo delala manj topljivo, t. j. da bi se listov bolje prijela, da jo dež ne more tako hitro odpra-ti kakor navadno galično-apneno zmes, katero imenujemo tudi bordosko zmes. Kot taka primes se je zlasti dobro obnesla žvepleno-kisla glina Prvi jo je priporočal že lefa 1907 dr. H. Kaserer, takrat profesor
SLO V E NSKIGOSEOD A R.
na višji vinarski šoli v Klosterneuburgu. Takoj na to se je ustanovila tvornica, ki je pričela prodajati prašek, obstoječ iz zmlete galice, sode (namesto apna) in žveplenokisle gline pod imenom „Tenasc." En kilogram tenaksa obstoji iz 45 dek galice in iz 55 dek sode in žveplenokisle gline. Po natančnih in večletnih poskušnjah je pa zanesljivo dogna.no, da učinkuje enoodstotna raztopina tenaksa enako kot enoodstotna raztopina galice z apnom. Galica v tenaksu vslad primesi žveplenokisle gline učinkuje še enkrat bolje, kot v navadni bordoski zmesi, kajti še ne pol kilogr. (45 dek) galice v tenaksu učinkuje enako kot celi kilogram galice v navadni, galično-apneni (bordoski) z-rnesi, Martinijeva zmes pa ni pravzaprav nič drugega, kot doma pripravljen tenaks, le s tem razločkom, <!c namesto čiste žveplenokisle gline vzamemo galui, ki pa obstoji po večini iz žveplenokisle gline, in da vzamemo namesto sode veliko cenejšo apno.
Po Martiniju se pripravi škropilna, zmes taka, da se vzame na 100 litrov vode 40 dek galice, 40 dek galuna in 50 dek apna. Vendar se za naše razmere, zlasti vsled čestega mokrega poletja, priporoča vzeti to zmes nekoliko močnejšo in sicer: za prvo škropljenje je vzeti na vsake 100 litrov vode: % kg galice, it kg galuna in 1 kg apna, za drugo in nadaljnja š-i.ropljenja pa vzamemo na vsake 1,00 litrov vode % kg galice, % kg galuna in 154 kg apna, Kdor hoče pa narediti zmes še močnejšo, ta naj vzame za drugo in poznejše škropljenje po 1 kg galice, 1 kg galuna in 2 kg apna na 100 litrov vode. Tako močna zmes pa zadostuje v vsakem slučaju in vsaka močnejša tekočina je potratnost.
Pravilno pripravljamo Martinijevo škropilno z-mes na sledeči način: Vodo razdelimo na dva dela, in sicer od 100 litrov vzamemo kakih 20 litrov proč za raztopitev apna, v ostalih 80 litrih pa raztopimo galico in galun.. Galica in galun se raztopita obenam skupaj in sicer na ta način, kajcor smo doslej topili samo galico, fo je, da se obesite obe snovi skupaj v eni vreči ali enem košku tik pod površino vode v če-her. Ko ste se obe snovi raztopili, razmešamo v drugi posodi v 20 litrih vode pripravljeno ugašeno apno v redek apnen belež (afpneno mleko), ki ga na to skozi gosto sito ali redko platno precedimo v raztopino galice in galuna in tam dobro premešamo.
Na ta način dobimo 100 litrov pravilno napravljene Martinijeve zmesi. Takoj na to vzamemo košček reagenčnega papirja in se prepričamo, ali smo vzeli dovolj apna, ker bi sicer kisla zmes trto opalila, Ce je bilo dovolj apna, potem postane v zmes pomočen rudeč lakmov papir moder (plav), oziroma bel, fenol-ftaleinov papir pa rudeč. Tak papir se dobi danes pov,sod v večjih tr^ovii ah, drogerijah ali lekarnah, za nekaj vinarjev,
Ako bi ostati reagenčni papir neizpremenjen, pomeni to, da je bilo premalo apna, oziroma da je bilo apno premalo močno. V tem slučaju moramo še nekaj apna pridejati. V to svrho vzamemo nekaj pripravljene tekočine iz čebray razmešamo v njej še nekaj apna in belež prilijemo zopet v ostalo tekočino, s katero je premešamo. Nato preskusimo še enkrat z novim koščkom reagenčnega papirja, če je dovolj apna, Sele potem, ko pokaže papir zgoraj omenjeno barvo — reagenco — je dovolj apna in se z zmesjo lahko škropi.
Kako in kdaj je treba trte škropiti, je vsakemu marljivemu vinogradniku itakj dobro znano. Vsi zeleni deli trte morajo biti s škropilno tekočino dobro in fino poškropljeni in se mora tekočina na trti, preden še pride prvi dež, dobro posušiti, Ce pa hočemo s š-kropljenjem doseči pravi učinek, moramo škropiti v pravem času. Ce zamudimo, potem ne pomaga nobeno sredstvo in naj je še tako dobro. To naj si zapomnijo zlasti vsi tisti nemarneži in zabavljači, ki svojo lastno brezbrižnost radi pripisujejo na rovaš „slabe galice" itd. Kadar že hiša gori, je ne more več zavarovati proti požaru in tudi po toči zvoniti, pravijo, da ne pomaga, čeprav še tako lepo klenkamo! Tako je tudi1 pri peronospori. PrekaSno rabljeno ne more nobeno sredstvo trto pred boleznijo ubraniti. Kdor hoče torej sigurno delati, ta si mora zapomniti, da je treba škropiti pred cvetjem vsaj dvakrat in po evetju pa vsaj enkrat!
Dokler se pri nas ne poprimejo vinogradniki načela, da je treba pred cvetjem dvakrat škropiti, ne morejo pričakovati pravega uspeha. Pri nas žalibog večina vinogradnikov s škropljenjem vedno in vedno odlaša in šele potem, ko se prične trta že paliti, pa prično škropiti. Potem jim pa tudi štirikratno škropljenje ni preveč, uspeha pa le nič ni, ker je bilo poglavitno načelo, škropiti zgodajh* zamujeho. Prvič moramo škropiti torej prav zgodaj, to je takrat, kakor hitro požene trta za ped dolge poganjke in kakor hitro se zarod dobro vidi. To škropljenje je največje važnosti, zlasti za grozdje. Drugič je treba škropiti kakih 14 dni pozneje in sicer tik pred ali pa tudi še med cvetjem. Tretjič škropimo potem po preteku daljših treh tednov in sicer takrat, kadar so jagode debele kot proso ali grah.
Le če je vreme prav mokro, se priporoča škro piti potem še enkrat, v četrtič in sicer čez 3 do 4 tedne. Edino na fa način je mogoče trto pred boleznijo popolnoma obvarovati.
Ali je Martinijeva škropilna zmes izkušena? Z Martinijevo škropilno zmesjo škropijo v Italiji že od leta 1909. Poročila o uspehih so povsem zelo ugodna. Na Primorskem so pričeli z Martinijevo zmesjo škropiti že pred dvemi leti in sicer, kakor mi je pravil
20. januarja 1916.
ravnatelj kmetijsko-kemijs^ga preiskušfaliSča g. dr. Eipper, z najboljšim uspehom. Leta 1915 pa si je postavil podpisani nalogo, dognati s pomočjo posku-šenj, ali je mogoče v škropilni zmesi polovico g alies nadomestiti z galunom, ne da bi to bilo trti na škodo.
Da to nalogo reši, je izvedel podpisani v vseh štirih državnih trtnicah na Kranjskem sledeče poizkuse. V vsaki trtnici se je en oddelek vzornega, vinograda razdelil na tri enake dele z enakimi trtnimi vrstami. En tak del se je potem škropil z navadno galično-apneno zmesjo, in sicer v prvič z enoodstotno (1 kg galice na 100 litrov vode in potrebno množino apna), drugič in tretjič se je pa. vzelo galice 1% kg, v novomeški trtnici celo 2 kg galice na 100 litrov vede.' Drugi del poskusnega vinograda se je škropil z Martinijevo zmesjo, za katero se je vselej vzelo natančno polovica one galice, katera se je potrebovala pri prvem delu, ki se je škropil z bordoskio zmesjo, druga polovica pa se je nadomestila z galunom. Ta del vinograda se je torej škropil v prvič z zmesjo iz 'A kg galice in lh kg galuna ter potrebne množine apna na 100 1 vode, v drugič in tretjič z zmesjo % ig galice, % kg galuna in potrebne množine apna na 100 litrov vode. Le v novomeški državni trtnici se je v-zelo za drugo in tretje škropljenje po. 1 kg gahce in 1 kg galuna ter apno, ker se je tu vzelo tudi na prvem oddelku 2 kg galice z apnom na 100 litrov vode. Tretji del se je za poskušnjo škropil s perocidom, In škropilo se je vedno vse tri oddelke z enakimi škropilnicami in sicer eninisti dan.
Pri teh poskušnjah se je škropljenje z Martinijevo zmesjo v vseh treh trtnicah prav izvrstno obneslo.
Kljub nizki legi, vedni megli in deževnemu poletju so ostale trte na vseh treh oddelkih zdrave, a najlepše, najbolj zdrave in skozi do jeseni najbolj zelene so bile trte, škropljene z Martinijevo zmesjo, če prav se je tu porabilo polovico manj galioe kakor pri sosednji parceli, kjer se je škropilo s samo galico in apnom, brez galuna.
Zato lahko iz lastne izkušnje in s prepričanjem rečem, da se is pomočjo galuna lahko polovica) galice nadomesti, ne da bi bil uspeh slabši. Lahko torej tudi vsem vinogradnikom z najboljšo vestjo priporočam: Škropite v letu 1916 vsi z Martinijevo škropilno zmesjo! Tudi tisti, ki ima slučajno še dovolj garbee, ne dela prav, če je polovico ne nadomesti z galunom. Kdor nadomesti polovico drago galice pri napravi škropilne zmesi s cenenim galunom, ta si prihrani pri vsakih 100 litrih škropilne tekočine vsaj 4 K, torej pri oralu najmanj 50 K.
Skalicky.-
Črnogorsko bojišče.
Crnagora prosi za mir.
Črnogorska armada odloži orožje.
Avstrijski generalni štab je dne 17. januarja-razglasil: Črnogorski kralj in črnogorska vlada sta dne 13. jan. prosila za prenehanja sovražnosti in za začetek mirovnih pogajanj. Mi smo odgovorili, da sa more tej prošnji ugoditi le tedaj, če Črnogorska armada brezpogojno odloži orožje. Črnogorska Vlada jo včeraj (dne 16. jan.) našo zahtevo, naj se brezpogojno odloži orožje, sprejela,
Eje se bodo vršila mirovna pogajanja.
Z Dunaja se od dobro poučene strani poroda.} Mirovna pogajanja se bodo skoro gotovo vršila v ka^ kem kraju na bojišču. Po prostovoljni podvržbi jo sklep miru med Avstrijo in Crnogoro lahko mogoč. Vsekako pa se mora upoštevati tudi možnost, da so mirovna pogajanja razbijejo. Kakor se poroča, jo kralj Nikita našemu cesarju poslal posebno pismo,
Rusija m Italija udarjeni.
Dunajski „Sechs-Uhr-Blatt", ki ima zveze z našim zunanjim ministrstvom, piše: Kralj Nikita jO a tem, da je položil svoje orožje pred Avstrijo, javno izpovedal, da ne upa več na zmago četverosporaeu« ma in da nič več ne dvomi, na kateri strani bo končna zmaga. Udaja Crnegore je strašen udarec za Rusijo in Italijo. Saj je ru^ki car pred leti imenoval v neki napitnici vladarja Črnogorskih orlov svojega edinega prijatelja. Za Italia jo pa je bila Crnagora zadnja leta najbolj v naše meso porinjena in za to najvažnejša postojanka. Toda niti Nikolaj ruski niti Viktor Emanuel laški niste, mogla pomagati Crnigori.
Nemec hvali Črnogorce.
Nemški vojni poročevalec dr. Kriger piše:
Cetinje je malo in nizko mesto z raztresenimi hišami, s širokimi ulicami« ima krasno lego, z raz«
20. fanuarja 1916.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 8.
gledom na goro Lovčen, katera se iz Cetinja vidi še mogočnejša kot iz Boke Kotorske. ¡Mesto samo kakor tudi njega prebivalstvo ter njegov sedanji položaj ¿e drugačen, nego bi si ga kdo splošno predstavljal. -Snažnosi vlada povsod; siromaštva je v Cetinju le malo opaziti. Pomanjkanje kruha Lo vojaškia uprava prihodnje dni popolnoma odpravil». Prebivalstvo je čez vse mirno, marljivo, prijazno in postrežljivo in ljudstvo kar brez poziva oddaja, orožje. Prebivalstvo tekmuje med seboj glede gostoljubja in celo na ulici ponujajo našim častnikom svoja stanovanja. Nam se niti ne dozdeva, da. bi bili v sovražnikovi deželi — med prebivalstvom in našimi četami vlada, najlepše soglasje. Povsod opaziš vzoren red.
Dvonadstropni konak (kraljeva palača) je precej skromen in ponižen. V notranjosti palače je ostalo vse popolnoma na miru; vsaka reč je na svojem nnestu in se ni nič pred vhodom Avstrijcev odstranilo. Kralj Nikita je odšel iz konak a y vsej naiglici. Tako je n. pr. ležala v spalnici še sedaj brisača na mizi in postelja je bila v popolnem neredu. V delovni kraljevi sobi se je nahajala pistilna miza s stolom. Na desni strani v nekem kotu je Visela v lepem okvirju listina,, katero je kralj Ni,kita dobil kot polkov-nik-imejitelj nekega avstro-ogrskega polka. Na drugi strani je na mizi ležala podoba našega cesarja. Stene so bile okrašene z orožjem. V ( restolni dvorani je bilo na stenlah vse polno slik. V tej zbirki so se nahajale tudi »like našega cesrrja in cesarice izza še mladostnih let, shke Napoleona, Aleksandra 111. in bolgarske carice Dagmar, kakor tudi več slik italijanske kraljeve dvojice.
Kratko rečeno: Cetinje s prebivalci vred napravi v velikem in malem na fe prijeten utis.
Cetinje ziivztt),
Ko so Avstrijci dne 10. jan. zaivzeli Lovčen, je bilo jasno, da je zapečatena tudi usoda črnogorske prestolnice — Cetinja. In res! Že dne 13. januarja popoldne so naše čete vkorakale v Cetinje. Naše u-radno poročilo z dne 14. t. m. pravi, da je bilo prebivalstvo pri vkoraka.nju naših čet mirno in da je to mesto nepoškodovano.
Zadnje dni, predno sie je udaji^ Cmagora, smo še tudi zavzeli Spič, Virpazar in Rjeko, vsled česar je bila Crnigori le še pot v Albanijo odprta.
Prva pogaj mj i me i nami in Crnogoro.
Dne 13. jan. — srbsko Novo leto -» sta se pri naši prednji straži pojavila dva črnogorska ministra
in črnogorski artilerijski major z željo, naj bi se začelo s pogajanji zastran predaje. Od naše strani se je posredovalcem odgovorilo, da se more prošnji črnogorske vlade lo takrat ustreči, če prej črnogorska armada brezpogojno odloži orož e. Cri.ogorska odposlanca sta ostala pri naših četah v Cetinju ter s'ta takoj odgovor sporočila svojemu kralju. V nedeljo, dne 10. jan. sta črnogorska posredovalca naznanila, da Crnagora sprejme od nas zahteval e pogoje ter da brezpogojno odloži orožje. Odložiti, oziroma oddati se mora vse ono orož.,e, ki se rabi v moderni vojski — pred vsem ročne puške, strojne puške in topovi, sa-moobsebi umevno tudi trdnjave z vsem gradivom, železnicami itd. Ali se bo moralo oddati tudi handžar-je, stare puške in drugo orožje, ki je v osebni posesti prebivalstva, se bo določilo po krajevnih razmerah. Orožje se bo pod našim vojaškim nadzorstvom moralo odložiti na določenih mestih. Vojaško nadzorstvo bo tudi preiskalo celo deželo, in tako se bo/le s pomočjo vojaških patrulj onemogočilo delovanje roparskih in drugih zahrbtnih Čet.
Prebivalstvo, ki je Iše zmožno za orožje, h kateremu so v Crnigori lahko skoro vsak prišiteva, ki more marširati, se bo nato zcstražilo, Ženskam se bo nadaljno bivanje v hišah dovolilo. Večje število se je udeležilo boja, na strani mož in so bojevnikom dona-šale strelivo in živež. Jasno je, da se bo vsak poizkus, nasprotovati naišim odredbam, moral strogo kar znovati. Torej se bo takorekoč cela dežela predala. Uprava dežele in obrat na železnicah bo odslej v naših rokah. S tem vel/a naša zahteva po brezpogojni odložitvi orožja, katero smo stavili kot predpogoj za začetek mirovnih pogajanj, kot izpolnjena.
Začetek p ^jaij
Naše čete vkorakale v Virpazar ln Iljeko.
Pogajanja med Črnogorci in Avstrijci, katera imajo nalogo, da, uredijo oddajo orožja, črnogorske armade, so se pričela v pondeljek, dne 1,7. jan. popoldne. Nekatera poročMa pravijo, da bo na avstrijski strani vodil pogajanja biVši naš cetinjski poslanik Otto. Predno se je Crnagora udala, so naše čete še zaseidle dne 17. jan. črnogorski mesti Virpazar (ob zahodnem obrežju Skaderskega jezera) in Rjeko (izhodno od Cetinja). Kmalu na to je avstrijska armada ustavila sovražnosti i roti Crnigori.
Naše izgube na Lovčenu samo 158 mož.
Splošno se je domnevalo, da so bile izgube naših čet pri zavzetju Lovčena ¡zelo velike, kar pa ne odgovarja resnici. Iz vojnega tiskovnega stana se namreč poroča: Dasiravno je borba s Črnogorci, ki so že odnekdaj vajeni bojevanja, silno težavna, vendar smo imeli na Lovčenu le zelo skromne izgube. Zavzetje te velevla.žne gore nas je stalo samo — 153 mrtvih in okrog 300 ranjenih. Dasiravno srno prodirali od spodaj po groznih strminalh navzgor in smo morali vsalko najmanjšo črnogorsko postojanko naskočiti, vendar so imeli Črnogorci večje izgube, katere jim je prizadjala večinoma naša artilerija, ki je z gorskih postojank okrog Kotora in z laidij mogočno obsipavala goro Lovcen z bombami.
P^men L »včena.
¡Osvojitev Lovčena in zavzetje Cetinja je napravilo na sovražnike silno globok vtisk. Zlasti angleško časopisje priznava velik pomen tega sijajnega u-speha naše armade in povdarja, kako hud udarec je poraz Crnegore zlasti za Italijo in svobodo njenega gibanja v Jadranskem morju. Velik angleški časnik ,.Times" izjavlja odkrito, da si ¡bo Avstrija v nemoteni posesti Lovčena lahko ustvarila i.z Boke Kotorske drugi Gibraltar (izredno močno utrjen kraj na Španskem, a v posesti Anglije, k;i obvlada morsko o-žino med Afrik.» in Španijo, katera tvori vhod V Sredozemsko morje), ter pričela zmalgavito prodirati tudi v severno Albanijo. Angleško časopisje nevoljno kritizira, da četverosporazum. kakor povsocli, tudi glede Crnegore ni imel nobenih pragih načrtov, in da je zlasti Italija zamudila: skrbeti pravočasno za uspešno obrambo Lovčena, ki je zanjo ravno tako važna, kakor fronta ob Soči in v Alpalh. Značilno je, da pričenja zlasti francosko časopisje uvilJevati neuspešnost celega četverosporazumovega balkanskega podjetja. Da bi se mogla Crn;|gdra, še braniti, tega nihče ne verjame, jasno je marveč tudi sovražnikom, dr, črnogorskim četam ne ))reostaja ničesar drugega* kakor beg v Albanijo ali ; a udaja (kar se je že zgodilo!), kajti avstrijske kolone so protlrle že tako dar leč, da onemt ^očujejo v&a..!> redno preskrbo črno-grske armade z živili te s tem tudi nadaljnji odpor v Crni^ 'ri sami. „Lovčen je izgubljen", toži časnik „Temps", ,.Crnagora spado ,k. onim državam,, ki so postalo žrtev Avstrije tn njenih zaveznikov." List „Temps" si ne ve druge tolažbe, kakor to, da naj bi bilo uničenje Crnegore za četverosporazum dober nauk za bodočnost . . .
Mnenje berlinskih mednarodnih krogov o pomenu naših zmag v Crnigtni izraža list „Kdlnisfche Zeitung". ki poroča iz Berolina: Z osvo" tvijo Lovčena je dobil Kotor, drugo največ« aivstri sko vojno pristanišče, svoj popolni pomen, italijanskem« upli-vu v Adriji pa je prizadjan težak udarec. Crnagora je popolnoma pobita, na rtla in s tem je veliikosrbska-ruska stvar na Balkanu strta v prah. Kakor Turčija, tako razbija Avstrija s kuepliimi udarci politično praznoverje. Zopet enkrat spoznava svet, da pomoč in priiateljstvo Četverozveze (Anglijfa. Francija,, Rusija, Italija) ničesar ne zaleže proti zbrani sili Avstrijo in njenih zaveznic.
Kje [e kralji Nikita?
Dunajski časniki poročajo, da se nahaja črnogorski kralj v Skadru in da bo od tam vodil mirovna pogajanja.
Rusko bojišče.
Konec novoletne bitke.
76.000 ruskih izgub.
Uradno poročilo našega generalnega štaba z dne 18, jan. pravi, da se smatra novoletna, bitka v izhodni Galiciji in ob besarabski meji kot končana in sicer s popolno zmago avstrijskega orožja. Dne 23. dec. 1015 so se Rusi navalili z vso silo na našo bojno črto od rumunske meje Uo volinijskega trdnjavs-kega trikota. Hoteli so s tem ustaviti našo ofenzivo proti Crnigori in predreti našo bojno črto pri Cerno-vicah, ob Dnjestru in Strypi. A ne eno, ne drugo se jim ni posrečilo. Bitka s'e je vršila na fronti, dolgi 130 km. Sovražnik je imel nai tej fronti najmanj 300 tisoč mož. Število padlih in ranjenih Rusov znaša 70 tisoč, ujetih pa. GOOft mož. Bitka |e trajala 24 dni in nekateri potki so stali 17 dni neprestano v ognju. A najhujši sovražni sunki so bili naperjeni proti prostoru med Prutom in Dnjesitrom, It. j. proti buko»vins-kemu glavnemu mestu — Cernovicam. Na tem prostoru je sovražnik sedaj svoje napade popolnoma o-pustil. Pač pa se baje ojlaža v ozadju bojne črte veliko premikanje ruskih čet proti izhodni Galiciji in Strypi. Mogoče torej je, da bodo Rusi v prihodnje poskusili svojo srečo z napadi na našo fronto v Vo-liniji in ob Strypi.
Rusi opustijo ofenzivo?
Kakor se poroča iz Haaga na. Nizozemskem, pravijo poročila iz Petrograda, da misli rusko arma-dno vodstvo ofenzivo zoper Avstrijce obl besarabski meji opustiti. Rusi so namreč računali, da bo naše armadno vodstvo radi silne ruske ofenzive primora-no, oategnifi čete z balkanskega bojišča in ustaviti o-fenzivo proti Crnigori Ker ruakio orožje ni moglo preprečiti ne propada Srbije in ne Crnegore, bo baje raje opustilo svojo dosedanjo brezuspešno ofenzivo.
Italijansko bojišče.
Lahi si še vedno počivajo od četrte ofenzive — le mestoma napadajo, da tratijo človeška življenja in municijo, Laška j aj vnos t zahteva (^1 Kadorne novo o-fenzivo p'rofi nam, se hudujie nad njim, da ni šel na pomoč Crnigori, zahteva več vojaštva za Albanijo, a yrof Kadorna ima svojo glavo in se ne uda. Vse svoje čete potrebuje za boje proti nfo/m. Misli se, da nove ofenzive ne bo začel, dokler ne nastanejo toplejši dnevi, kajti znano je. da Kadorna veliko drži — na vreme.
Kraljica Jelena je baje zelo huda na Kadorno, zakaj ni pravočasno priskočil na, pomoč njenemu očetu na Crnigori in hudo kritizira način njegovega vojskovanja,
Mnogi so mnenja, da bo morala Italija svoje čete v Albaniji ali umaknliti ali pa, jih znatno pomnožiti. Zadnjemu mrienju nasprotuje Kadorna. Vsled črnogorske udaje smo Avstrijci postali sosedi Albanije ter se lajhko tudi tam poskusimo z Italijani,, — Glavno opirališče Italijanov v Albaniji je mesto Va-lona.
Italijanski zrakoplovec obiskal Ljubljano.
V petek, dne 14. jan., je italijanski letalec pri-plul nad Ljubljano in metal na njo brezuspešno bombe. Iz Ljubljane poročajo o tem napadu: Osem mescev po izbruhu italijanske vojne je obiskal sovražni aeroplan tudi Ljubljano. Naši letalci so opetovano pohiteli daleč tja v notranjost italijanske dežele in že marsikateri sijajni čin priča o njihtivi neustrašeno-sti, pa tudi o njihovi izborni letalskJi izviežbanosti. A-ko primerjajmo polete naših slavnih zrakoplovcev z obiskom, ki ga je bila v petek v prvih popoldanskih urah deležna Ljubljana, spoznamo razloček. Italijanski letalec si je izbral neke železniške naprave za svoj cilj. Ljudje, M so opiaizovali zrakoplovčeve kretnje, so občudovali njegovo tehnično spretnost, s katero se je spustil z velike visočine na kakih 100 metrov nizdol, tem manj pa so občudovali njegovo vojaško izurjenost; v malih presledkih so padle na zemljo tri bombe, ki so vse zgrešile svoj cilj; razpočile so seveda z velikim ropotom, napravile prav poštene luknje v zemljo — to pa je bilo tudi vse. Skoda, ki so jo napravile, je malenkostna in se da zračunati takorekoč na vinarje, ki jih bo treba: plačati, da se bodo luknje zopet zasule. Rainjen ni bil nikdo. Razpršeno kamenje in drobci bomb so nekoliko opraskali stene neke hiše.
ftapsd našega zračnega bro-dovja na Jakin.
Dne 17. jan. popoldne je oddelek našega zračnega brodovja kjrepko napadel italijansko mesto in trdnjavo Jakin (Ancona). Tfežke avstrijske bombe So zadele kolodvor, električno napravo in vojašnico. — Bombe so v teh poslopjih povzročile požar. Italijani so iz štirih obrambnih topov srdito obstreljevali naSe zrakoplove, a brez uspeha. Vsi zrakoplovi so se nepoškodovani vrnili.
General Boroevič med Dalmatinci.
Profesor Lovrič opisuje v, „Našem Jedinstvu" z italijanskega bojišča dne S. jan.: Bivanje generala Boroeviča med Dalmatinci:
To je bil dan blaženega zadovoljstva in slave sinovom junaške Dalmacije. Došel je general, da vidi svoje Dalmatince. da jim čestita, da se divi nad njimi.
Slavni vojskovodja je pozjdravil najpoprej z lo-vorjem ovenčane Častnike dalmatinskega pešpolka štev. ...
,.|Došel sem, da vidim, da čestitam, da se divim junaškim delom, ki jih je polk izvršil tu ob Soči, ra-zven onih na Balkanu. Hvala Vam, gospoda moja, v prvi vrsti Vam, junakom polka štev. ... Kadarkoli je sovražnik napadel dalmatinske polke, ali sploh moje Dalmatince, mogel sem mirno spati, bil sem uverjen,
da boste z znanim junaštvom potolkli takoj sovražni-kai. Jaz sem vsiajko in posamezno Vaše junaško delo javil Njegovemu Veličanstvu. Naj se dogodi kar hoče, siguren sem, da se boste tudi v bodoče junaško borili kakor dosedaj."
Nato je nagovoril general Boroevič z m a t e -r i n s k o besedo moštvo, naše sokole :
„¡Dragi vo;a,ki! Sokoli moji! Prišel sem, da pozdravim Vas, slavna deca junaškega polka štev. ... Kjerkoli stoji Dalmatinec, sem siguren, da tam sovražnik ne predre črte. Preko D ai m afin cev ne more priti niti sap vrag. Vi ste ob vsaikem času vršili ve-iičanstveno svojo dolžnost, prelivajoči plemenito svojo kri za cesarja in domovino. Pokazali ste Italijanu, kaj so Dalmatinci. Vaša junaâkja dela so znana ne samo po vsej monarhiji., marveč ves svet pozna junake ob Soči, med katerimi ste Vi v prvi vrsti. Hvala vsem, ker je vsaki izmed Vas junak. Siguren pa sem, d'à, boste zopet pokazali sovražniku, kako Dalmatinec junaško preliva, kri za svojega Cesarja!" in domovino. Vi ste Hrvatje i m t u d i me n e j e rodila m a. j k a hrvatska. Hvala Vam še enkrat! Živeli moji sokoli!"
Nato je zaorila hr\atsk;ih Oživijo!" Njegovemu Veličanstvu in generalu Boroeviču.
Major T ur udi j a stopi pred njegovo prevzviše-nost ter ga prosi nadaljnjih povelj. — General Boroevič odgovori hrvatsko: „'Živijo iTurudijia!"
Čete so ob maršu „¡Junak sam iz Like" defili-rale pred generalom. Ko smo na čelu čet zagledali našega Turudijo, preletela na,m je duha cela zgodovina njegovih junašTdh del, bili smo ginjeni do solz. Naši sokoli so stopali junaško, iz oči jim je odseval ponos in zrdoivol sfvo, kakor da. je hotel vsak reči svojemu Boroeviču: ..II' u vatru il' u boj: dušbmtije-lom svak je tvoj! Krv i život, sve za Cara, sve ža Dom ! "
Pri odhodu je rekel general Boroevič: ,,:V mojih poslih, ki jih imam kot vojskovodja, današnji dan je meni svečan dan!"
Pri Oslaviu.
Podpolkovnik Pecolil je dne 15. jan. z vojaki 52. in 80. peš )olka predrzno udri v italijansko pošto ar,ke na Cerkve;.em Grebenu pri Osla v ju blizu Gorico. Na prostoru, kjer je udri, so se poleg Pevme vršili ob Soči najbolj kr. a /i boji v zadnji soški bitki. R ivno iz postojarn.e, ki so jo naši zasedli, so se veuao sip,"la na.mbčnejša sovražna krldela proti goriškemu obm si1 u. Peščica predrznih naših vojakov je presenetila Italijane v érem njihovih glavnih oporišč in je iz sre'de sovražne fronte zajela skoro 1000 n'etnibov. Dne ,17. "a,'i. so It al i jm i proti Cerkvi ^ie-nni Grebenu osre oiočili srdit' topovski ogenj, vsled katerega so morali naši dotične postojanke radi varnosti zo et zapustita Na.M so pred odhodom uničili famošnje italijanske utrdbe in brambne naprave.
N.-d Ve/o jo
N6ki častnik-letalec opisuje svoj polet nad Ve-ror.m. Pravi: Ulice v Trstu sébile popolnoma, temne Prišel sem iz -avar.ie, v kateri je svirala. godba ns-ko čustveno melodijo. Šofer me je čakal pred livarno z avtomobilom in pohiteli smo proti ¡vojaškemu hangarju (spravišoe za letalne stro». Že od daleč sem razločil velika, krila svojega aeroplana. Eden mojih ga je o;.femljal z^ pot Najvestnejše je preiskava]- v-sak kotič in vsak vijak. Vojak mi ie prinesel piašč. daljnogled in kompas. Zapalil sem smodko.. Za nekoliko minut se dvignem v zrak.
Ali bo veterno — vj rašam svojega spremljevalca, nakar mi odgovori: Ne, gospod, vreme bo leyp. - Odj)raviva se na pot. Motor je ropotal silno, kakor vedno. Vselej sem preklinjal ta nesrečni moto;1, ki me s s v o, i m ro, otom moti v mislih. Zaupam svojemu spremi evalcu in vdajam se lepoti prizorov tukaj zgoraj. Okoli nas je tema. Kolikor višje se dvigamo, tem bolj se mi dozdeva, tla smo v strahoviti daljavi Iznenad f sva došla v mokri obla,k. Dal sem nalog, d a sa dvigneva, da prideva ven iz tega neugo Inega oblaka. Zdelo S3 mi je, kakor da sem v velikem morji. Človek izgubi zavest, da leti, in se začne vdajati sanjavim predstavam, kakor v mrzlici. Pogledal sem na uro. Zdelo se mi je. o!i sva morala že dospeti na. mesta, kamor sva namenjena. Ali si siguren, Fric, da nisva, zašla na i"y>ačno pot? vprašam. Od-go.or: Po.sem siguren. Začela sva se spuščati nižje nnd, mesto. Gledal sem na daljnogled. Sprva se mi je zàel-', d i. gledam v neko veli o praznoto, ki je od naju silno cjdda-ljena. Počasi sem začel o ažati obrise znanih mi krajev in kmalu sem zapazil tudi mesto. Bila je Verona. Spomnil sem se dogodbice, ki se ie izvršila, prerl nekij leti v Lvovu. Čakali smo Halle-jevo -zvezdo in gledali dol na Lvov. Sedaj se mi je z-r'el ta razgled i ovsem sliče-i. Cela, vrsta svetilk, mesto /e v vsej svoji Ienoti ležalo pod menoj, stolpi so se nekako čudi o razlikovali od hišnih streh. Nad mestom sem se nahajal s pomočjo ogromne električne svetilke.
Desno, na izliod. tam so arzenali in citadela tega mesta. Imel sen na'oj. (t i bombardiram te točke. Videl sem. kako so lnnbe z nervozno hitrostjo hiteli grr raz veti -enih ul.'oiL. ,Z drhtečo roko sem vzel pr-Vo brtmbo. Bil sem prepričan, "da se nahajam prav nad o-lini delom, ki ga ie treba bombardirati. In prva boii-'tia je padla. V tem času sem začutil neki ču-
dni ropot, kakor da bi kdo metal kamenčke na sod. Začeli so streljati, šrapneli so naju obletavali. Dvignila sva se, jaz sem venomer metal bombe. Pogledai sem doli: kakor da je izumrlo mesto. Na desno sem opazil dim in plamen. Vojaiška poslopja so gorela, bil sem zadovoljen, da sem izvršil svojo nalogo. In streljanje je nehalo. Na nebu sem opazil strašno luč italijanskega žarometa, ali skrila sva se v oblaite in tam je naju obsvetljeval mesec. Letela sva dalje in izginila v daljavi . . .
Italijanska „dobrosrčnost."
Poroča se nama z laškega bojišča: Ni dolgo, kar se je na našem bojišču dogodila dogodbica, ki je pa vredna, da se zapiše in razširi med ljudstvom. Ne daleč, kakih 20 korakov od naših sprednjih strelskih jarkov, se je nahajala neka laškla stotnija v okopih. Ker ti laški radovedneži že delj fiasa niso streljali, smo jih mi tudi za nekaj časta. pustili na miru. Ko so videli, da tudi od naše strani ne pade noben strel, s-k!oči naenkrat menda najbolj pogumni Lah iz okopa, a čudo — brez orožja, oprtan pa je bil s svojo torbo, polno raznih jestvin. Njemu so sledili tudi drugi, in tako je cela vrsta laških vojakov primarširala v našo okope s polnimi torbami, namreč s kruhom, špe-hom, sirom itd. Ko so primerno razdelili Emanuelova darila, so razložili nam ves laški položaj. Veselili so se, da so na tako lahek način prišli v roke Avstrijcem, ki so jih potem v spremstvu naših vojakov odvedli k našemu višjemu poveljstvu. Res. italijanska hrabrost, da kar brez orožja napadajo naše postojan-ke; a mi se takjh „junaških" činov veselimo. — Janez Mlakar.
Pred Solunom
Pred Solunom so se vkopali Francozi in Angleži ter čakajo, kedaj jih mi in naši zavezniki napadamo. Francosko in angleško časopis e za vsak dan prerokuje začetek naše ofenzive, kar je znamenje, da nič no ve o naših načrtih. Nahajajo se tudi trezni francoski časniki, ki svetujejo, naj se četverosporaz-um prostovoljno umakne izpred Soluna), dokler je še čas in še niso prisiljeni v to. Francosko-angleškim četam bo poveljeval ljut framason general Sarrail.
S. bi pa Krfu.
Francozi so zasedli grški otok Krf, kamor s-pravljajo sedaj srbske Četo, ki so se pred avstrijskim orožjem umaknile v Albanijo. Tudi kraljevič Aleksander, načelnik generalnega, štaba Putnik in srbska generalni štab so že prispeli na Krf. Tudi kralja Petra pričakujejo na Krfu. ¿Srbska armada si bo nekoliko odpoč la na Krfu, se nanovo uredila in se potem pridružila francoskim in angleškim četam.
Srbska vlada se nahaja trenotno v Brindisija na italijanskih tleh, odkoder se bo baje preselila na Francosko, kar ni prav verjetno, če bodo vojaške o-blasti in kraljeva rodbina ostali na Krfu.
Kaj se g d nt Grškem.
Z Grškega prihajajo dan za; dnevom nove, vznemirjajoče vesti. Francozi in Angleži so zasedli Ka-valo, razstrelili mostove med Solunom in macedons-ko mejo ter zasedli otok Krf, kamor bodo spravili. — srbsko armado, ki je zbežala pred nami v Albanijo. Najbolj pa je razburila ves svet novica, da so Angleži in Francozi zasedli tudi pristanišče Faleron ob vhodu v glavno mesto Atene. Toda od merodajne strani se zatrjuje, da ta vest ni resnična. Francozi in Angleži niso v Faleronu izkrcali niti enega moža.
Cetverospora|zum pač zaradi tega tako pritiska na Grčijo, ker se boji, da bi se kralj in generaliteta odločila za vojevanje ob naši strani. »Za to tudi Anglija oskrbuje Grčijo z živili in premogom zelo skopo, Anglija spusti v deželo le za osem dni živil. V Atenah se na brezvesten način rovari proti kralju, in proti načelniku grškega generalnega štabfa Dus-manisu. Tudi med armado se agitira profi kralju in njemu zvestim generalom, Na Čelu rovarjev stoji poprejšnji ministrski predsednik, kateremu je baje obljubljeno, da bi postal predsednik ljudovlade, ako se odstrani kralj.
Kralj še ima vedno mnogo prijateljev v arma-di. Tudi ljudstvo ga po zadnjih zmagovitih balkanskih vojskah visoko spoštuje. Ako bi si četverospora-zum res drznil zapreti na morju vhod v Atene, bi. se kralj in vlada preselila v mesto Larisa, v notranjosti dežele. Vlada sicer dosedaj stoji zvesto ob kralie-vi strani, toda ne zdi se nam proti četverosporazu-mu dovolj odločna.
Pred Solunom še vedno ni prišlo do bitke, čeprav vsa javnost z velikansko napetostjo pričakuje vsak dan začetka. Toda zadetek je v naših in v rokah našiih zaveznikov, ki pa niso vajeni, da bi svoje načrte že tedne naprej razglasili celemu svetu. Cet-verosporazumovi listi pišejo, da po poročilih njihovih zrakoplovcevi stoji ob grški meji velikanska vojska pripravljena za napad proti Solunu. Ob zahodni meji stojijo baje avstrijsko-nemške, v sredini bolgarske m ob izhodni strani turš,ke Čete.
Splošna vojaška dolžnost na Angleškem.
Splošna vojaška dolžnost za neoženjene je v angleški zbornici sprejeta tudi v drugem in tretjem čitanju. Angleški delavci pretijo, da bodo začeli hud boj proti novi postavi, če treba tudi s štrajkom. Mi tej grožnji ne zaupamo mnogo.
Slovenske žrtve za domovino.
—	Franc Cvetko. Od S .v, Urbana v Slov. gor. se nam piše: Neusm.ljena smrt je na bojnem polju ugrabila starišem edinega sina Franceta Cvetko, doma iz Levajne. Rajni je bil 21 let star. Služil je pri 26. domobranskem pešpolku. Bojeval se je prvič šest mescev V Galiciji, kjer je bil ranjen od šrapne-la v desno nogo. Ko je okreval, moral je na italijansko bojišče, kjer je bil nekaj časa bolan na tifusa, kc jie zopet ozdravel, je moral zopet na bojno črto, kjer ga je zadela polentarska krogla v glavo in je po treh tednih dne 28. dec. 1&15 v bolnišnici v Ko-menu v (Istri izdahnil svojo hrabro dušo. Bil je tudi odlikovan g srebrno svetinjo II, raizreda. Bil je edini sin kmeta J, Cvetka v Levajncih, ki se tudi sedaj gre poskušat s sovražnikom. Bog daj možu še enkrat srečno vrn'iev v svojo ljubo domovino in pa sinu ljubo nebeško luč! Naj velja o njem v slovo kitica — Blagor tebi zdaj junaško telo, ki si v tuji zemlji pokopano! Tam se tebi je življenje vzelo, za cesarja in za dom prerano!
—	Franc Ferenc. Od S v. B e n e d i k t a v SI.
,gor. ,se nam piše: Dne 28. dec. 1915 je padel na južnem bojišču Franc Ferenc iz Trotkove. Naoisal je ;bil ravnokar karto, na kateri je poročal ženi, kako je preživel božične praznike,, pristavil, da je zdrav, in se mu kolikor toliko dobrot godi (bil je pri sanite.i-cih), ko naenkrat prileti soyražna krogla in ga na mestu umori. Kri je poškropila karto, ki jo je držal še v roki; tovariši so jo dali na pošto in poročali še ženi o. kruti; us di dragega možla,., njega samega pa v okrvavljeno doberdobsko zemljo položili k večnemu počitku.
—	J. Eerlinc in Frane Krebs. Iz Selnice ob 'Muri se nam poroča: Z .italijanskega bojišča je došlo poročilo, sicer neuradno, da sta padla, ob, soški fronti tuk^šnj 5 mlada posestnika J. Ferlinc in Fraiic Krebs. Zadnji zapušča mlado vdovo s štirimi malimi otročiči. Počivajta v, miru v. južni zemlji!
—	Leopold Krajnc. > Prijatelj nam piše od Sv. Barbare v Slov. gor.: Leopold Krajnc, sin Jan. Krajnca. iz Jablane, ki je služil pri 26. domobr. pešpolku, je kot. {Ogumen junak padel od krogle zadet dne 16. grudna 1915 zvečer. Celo leto se je junaško boril; bil je vedno v prednjih vrstah, stal trden kot zid in je mnogokrat pripomogel, dat so naši zapodili in izgnali iz strelnih jarkov. Blag spomin marljivemu „Poltaju." Žalujočim starišem naše sožalje!
—	Alojzij Paulovič. Iz A r n e š k e g a pri Rajhenburgu: Dne 22. grudna minolega leta je doš-la žalostna novica v hišo Ivana. Paulovič, župana v Armeškem, da je nemila smrt pobrala v tfvetu nežne mladosti mladeniča Alojzija Paulovič. Služil je pri pešpolku štev. 87. Posloviii se je dne 15. sušca 1915 od doma, od svojega očetai, drage mamice, šestih se-strio in štirih bratov (dveh že pri vojakih) in zadnio-krat se je še poslovil od svojega očeta na obisku v Petrovčah dne 13. maja z besedami: JZdravi afe, do srečnega svidenja, če ne drugje, pa nad zvezdami." Bil je v boju v Galiciji in dne 26. julija mu je ruska krogla prevrtala čelo, kakor je še sam pisal svojemu očetu Štiri dni pozneje, z željo, da bi Še rad videl enkrat svoj dom. Pa, žalibog, usoda je zahtevala drugače, Dne 18. julija ga je večni Bog poklical k.sebi in rešil zemeljskih muk, Bil je star 20 let, ko je dal svoje življenje za domovino in za presvitlega cesarja. To je za očeta tret i udarec v lanskem letu. Prvo je bilo pismo od sina Maksa z ruskega ujetništva, drugo od prvega sina /Franca na očetovo dopisnico vrnjeno s pripombo: pogrešan, in tretja pa uradna vest o smrii najmlajšega sina.
—	Valentin Pivec. Od M a r i j e - S n e ž n e poročajo: Nemila smrt je pobrala vi cvetu- mladosti pridnega mlaideniča Valentin^ Pivec. Služil je pri pešpolku štev. 47. Vojskoval se je v Galiciji, pa ne dolgo. Bolezen je premagala njegovo čvrsto naravo, lotila se ga je vročinska bolezen in ga tudi ni zapustila poprej, dokler mu ni pretrgala niti življenja,, 'A enkrat je še pisal domov iz Galicije pismo materi, kačo hrabro se borijo slovensiki mladeniči, in zmiraj je imel še upanje, da se v kratkem vidimo. Pa Bog je prečrtal te njegove račune. Valentin je bil priden in vzoren mladenič, desna roka. in podpora svoji materi, katera, je vdova že čez pet let. Za to pat tem bolj občuti ta hudi udarec. Umrli je skrbel za svoje nedorasle brate in sestre. Vse ga je rado imelo. Vsi sorodniki in znanci žalujemo za njim. Umrli je rad tudi prebiral „Slovenskega Gospodarja." Bil je udan v božjo voljo, spreviden s sv. zakramenti. Umrl je v 20 letu svoje starosti dne 31. julija 1915. Blagi Va-entin! Trajen bo na te spomin. Sveti naj fi večna luč!
t
20. januarja 1916.
Razne novice.
*	Čestitka k naši petdesetletnici. NadporoČnik dr, Lovro Pogačnik, državni poslanec in. predsednik Zveze Orlov, nam piše dne 12. jan. z italijanskega bojišča : Kot nekdanji član Vašega uredniškega kroga Vam iskreno čestitam k: SOletnici .„'Slovenskega Gospodarja" in njegovem napredku, „Slovenski Gospodar" je širil med našim dobrim ljudstvom duh, ki danes vodi na,šie vrle južnoštajerske slovenske polke od zmagje do zmage!. „Vse za vero, dom, cesarja!" To je duh, ki žrtvuje in zmaguje! Iz žrtev pa vzklije naši ljubljeni slovenski domovini lepša bodočnost. Naprej po stari, utrjeni poti! Bog je z nami! Iskren pozdrav vsem gospodom! Vaš udani — Ür. Lovro Pogačnik.
*	Kardinal baron dr. Skrbensky knezonadškof
v Oloiuucu. Dne 18. jan. se je v Oion.ucu vršila volitev novega knezonadškofa. V cesarjevem imenu je bil pri volitvi navzoč naučili miiiister Hussarek. Izvoljen je bil praški knezonadškof kardinal dr. Skrbensky.
f Kanonik Simon Gaberc. Zjutraj dne 13. jan so našli velč. g. kanonika Simona Gabercj, župnija in dekana pri Sv. Ma^dtleni v Mar boru, mrtvega v postelji. Mirno je pre;ninol v Gospoda v noči od 12. na 13. jan. S Simonom G.ibercem je izginil vnet, vzgleden duhovnik iz vrst lavantinskega duhovnštva.
V	Mariboru je bil Simon Gaberc zelo znana oseba, posebno zaradi svoje gorečno-U, da je pridobival izstopivše katoličane zopet nazaj v mročje katoliške cerkve. Zelo priljubljen je bil kot polju ien p idigar. Kanonik in dekai S mon Gaberc je bil rojen dne 3. oktobra 1838 v Čreš.ijevcu pri Slov. Bistrici.
V	duhovnika je bil posveče i dne 29 junija 1865. Služboval je kot kaplan v Girnji Polskaxi od 1. avg. 1865 do 3.1. avg. 1866 na Trnju od 1. sept. 186,6 do 30. aprila 18 7, ko: pomožni duhovnik na Keblju cd 1. maja I8ö7 do 31. januarja 1868, kot provizoV pri S/. Venčeslu o i l febr. 186S do 30 aprila 1868 kot kiplan v SmartinU p.i Slov. Gradcu, od ! maja 1868 do 30. avg. 1869, v Slivnici pri Mtriboiu od 1 se >t. 186.) do 30. sept. 1872, pri Sv. Saibari v H dozah od 1. okt. 1872 do 9. sept. 187y. kot pro vi-sor na Ponikvi cd 10. sept. 1879 do 27. nov. 1879, kot Kaplan istotam od 27. nov. 1879 do 14. jutha 1882. Dne 16. julija 188J je nastopi kot župn k v Framu, k,er je ostal d; 28 feb. 19J3. Župnik in dekan pri Sv. Migialeni v Maribora je postal dne 1. marca 1903. L. 1896 je bil Simoo Ga'ierc imenovan zi knezošk. duh. svetovalca, 1. 190J pi za čistnegi kanonika.
—	Pogreb ki h« je vršil, dne 15. i»n pop., ie bil nad vse slovesen. Zbralo se je kljub soboti do 50 duhovnikov in veliko število vernega ljudstva, Zastopano je bilo tudi c. kr. okrajno glavarstvo. Truplo ranjke-ga je v ceijkvi slovesno blagoslovil prevzvišleni gospod knez in ško! dr. Mihael Napotnik, sprevod na pokopališče pa je vodil g, kanonik dr. Matek, ki je ob odprtem grobu v kratkem in jedrnatem nagovoru opisal ranjkega kot vzornega, navdušenega, neustrašenega dušnega pastirja. N. v m. p.!
•f* Župnik Josip Černko. tri Sv. Jožefu v Studencih, župnija Sv. Magdalena v Mariboru, je umrl v petek, dne 11. januarja č g. Josip Cernko, .bivši župnik v Vahredu. BI |e tih, pibožen mož, kateri na svMu ni imel sovra?n ka. Rojen je bil dne 4 nov. 1844 pri Sv. M irtinu pri Vi bergu. V duhovnika je bil posve en dne 21. julija 1^70. Kaplaaoval je v Slivnic, Lembahu Laporju, Fra-mu, H>čah, Sv. Barbari v Slov. g real in Jare-nini. Kot provizor je bil na Vurbersiu, Jarenini, Lembahu in Viihr^du D ie 19. februarja 1888 je dobil župnv Vuhre 1, kjer je pastroval do 1. decembra 1910'. ko je stooi 1 v p koj. Ol 1. febr. 1904 do 28. febr. 19 »5 je upravijil tuli posle de kanata v Vuzen ci. Pogre > se je vršil v nedeljo dne 16. januar a. Blagemu p<-k-ciniku verni mrl
Duhovniške vesti. Preč. g. kanonik Rudolf ja-nežič je imenovan za upravitelja dekanije Maribor desni breg. Za provizorja župnije Sv. Magdalena v Mariboru je imenovan tamošnji prvi kaplan č. g. A. Stergar. — Preč. g. kanonik Jernej Voh je nevarno obolel ter se priporoča v molitev.
Odlikovani slovenski vojni lnirati. Vojni nad-kurat č. g. Hubert Rant je odlikovan s častnim znakom II. razreda Rudečega križa z vojnim okraskom.
—	Pohvalno priznanje od c. in kr. vojnega ministrstva sta dobila Peter Jurak, vojni kurat graške gar-nizijske bolnišnice, in dr. Janez Lučovnik, vodju pisarne vojnega superiorata.
Častna kolajna za 401etno zvesto službovanje. C. g. Anton Muršete, vpokojeni župnik v Špilfeldu, naš rojak iz Slovenskih goric, je odlikovan s častno kolajno za 401etno zvesto službovanje. Odlikovanec stanuje sedaj na svojem posestvu v Lipnici.
slovenski gospodar.
*	Iz šole. Nadučiteljica v S!qv. Bistrici Marija Cuntara je dobila naslov ravnateljice.
Vojskovodja Boroevič častni občan "obmejne občine. Občinski odbor občine Selnica ob 'Muri je v svoji seji dne 16. jan. imenoval generala Boroevrča za svojega častnega občana.
General Boroevič se zahvaljuje obmejnim Slovencem. Občinsko predstojnišlvo pri Sv. Križu nad Mariborom je dobilo od generala Boroeviča šledečo zahvalo: „Za odlikujoče me imenovanje častnim občanom slavne občine izrekamo svojo srčno zahvalo. To odlikovanje smatram za proslavo mojih vojakov, ki se borijo ob Soči z neprimerljivo hrabrostjo, in med katerimi stoje tudi sinovi slavne občine, ki me navdajajo s ponosom. Z odličnim spoštovanjem bilje-žim udani Boroevič, general pehote, 1. r. Vojna pošta št. 305, dne 13. prosinca 1916."
*	Zavedne in odločne Slovence imajo povsod radi. Piše se nam: Iz Selnice ob Dravi smo pred kratkim poročali, da je bil narednik 47, pešpolka Henrik .Vollmayer odlikovan radi izvanredne hrabrosti in vstrajnosti pred sovražnikom z malo in veliko srebrno kolajno. Ker pa imajo njegovi predpostavljeni veliko za,upanje do tega slovenskega korenjaka, so ga povišali za Štabnega narednika. Vrlemu in zavednemu obmejnemu Slovencu izročamo srčne čestitke! Štabni narednik Vollmayer, dela čast sebi in vsem slove n akoštaj e r sk i m junakom.
*	Odlikovan slovenski organist. Srebrno svetinjo II. vrste je prejel za hrabro obnašanje pred sovražnikom na soški fronti in bil ob enem povišan v poddesetnika zaveden Slovenec Lovrenc Kukovič, or-ganist iz Špitallča; pri Konjicah. Odlikovani se je že v Galiciji hrabro bojeval, a si je še vedno želel tudi nad izdajalskega polen tari a,.
*	Cerkven pevski zbor na bojišču. Piše se nam: Črno iojniki 26. pollda od 4. bataljona smo novo leto 1916 prav lepo začeli. Imeli smo vojno sveto mašo pod milim nebom ob uri zjutraj, pri kateri so dobro izvežbani pevci pod vodstvom Anton Koled-nika izborno peli, kar že dolgo časa nismo slišali. Pri sv. maši so bili tudi vsi višji [loveljniki. Ob koncu je imel č. g. kurat lep goMor.
*	Hvaležni slovenski pionirji. Slovenskim pionirjem so naše vrle Slovenke podarile za Božič mnogo lepih daril. Za vse te darove se Vam, d nage slovenske matere, 'žene in mladenke, iz srca zahvaljujemo: Štabni narednik, Alojz Berliič, narednik Miško Rimovc, četovodja Jože Zdenko, desetnik Karol Ži-gon, Jernej Pevcin, Anton Trupa j, poddesetnik; Jože Lobnikar, Florijan Turnšek„ Ivan Slavinec, Nikolaj Korenjak, Alojz Ul, Alojz Fupalibr, Konrad Pukl, pionirji Franc Ranči gaj, Friderik Zupanič, Fric Se-linšek, Leopold Dolar, Jurij Preda,n, Ivan 'Mesc, Iv. Jordan, Jakob Gajšek, stotnijski kJuhar Ivan Tuši in drugi...
*	Mrtvi se oglašajo, }Mfotija Korošak, posestnika sin iz Grlave pri Ljutomeru, že več kot 10" mescev ni pisal z bojišča Ko je dne 26. jan, 1915 odrinil z domačim domobranskim pešipolkom štev. 26 iz Maribora v Galicijo, je pisal večkrat, da je še živ in zdrav. Dne 27. marca je doibil njegov brat, sodnijski uradnik v 'Mariboru, zadnjo ¿arto od njega z bojišča, s katero mu naznanja, da je na potu v rusko u-jetnibtvo. Od tistega časa ni bilo več glaisu o njem, vsa poizvedovanja so bila brezuspešna in vsi njegovi svojci so že izgubili vsako upanje, da bi še ga s-ploh kedaj zopet videli. Kako veselje je pa, zavladalo ko pride dne 10. t. mi zopet dopisnica od izgubljenega, in sicer iz mesta Taškent v Turkestanu in blizu kitajske meje, datirana z 16. nov. 1915, se ne da popisati Piše, da je Se zdrav, da se mu godi dobro. da je tam v tem času tako vroče, kakor pri nas v avgustu in da jih je več ta,m v ravno takih barakah, kakor so pri nas. Opravičuje se tudi ob enem, da ni tako dolgo pisal, ker so jih; vedno pošiljali iz jednega kraja v drugega, in da. še tudi sedaj ni gotovo, ali ostane tam: o čemur bo že še poročal. Pošilja ob enem mnogo pozdravov na, .vse znance in na vso prijatelje, kakor tudi na čitatelje in naročnike ^Slovenskega Gospodarja." — Od Sv. Petra, pod Sv. gorami s,e nam piše: Oglaišil se je iz daljnje Sibiriie desetnik Anton Krfaivarič. Pisal je, ida je zdrav in da mu je dolgčas, ker nima nobenega znanca. Vsi smo ga imeli že za mrtvega, ker ni bilo glasu več o njem, odkar se je vojska načela. Veselje,da še Tone živi. je izredno veliko.
*	Pogrešajo se: Anton Jerebič od 87. pp., 11. maršbataljon, 2. stotnija, 4 vod, vojna, pošta štev. 73. Uradno pogrešan od 21. junija 19(15. Obvesitila se naj pošljejo očetu Andreju Jerebič, posestniku v Vu-zmetineih, poŠta Sv. Miklavž pri Ormožu, Štajersko, - Albin K r a n e r, pešpolk štev. 47, 14. stotnija, 4. bataljon, vojna pošta štev, 78. Dne 2'5. marca 1915 je bil v boju v Karpatih ranjen in od tistega časa ni nobenega glasu več o njem. Odgovor materi Tereziji Kraner, posestnici v Krecenbahu. pošta. Sv. Lovrenc nad Mariborom, — Franc K1 o š e nina, 87. pešpolk, voina pošta štev. 73. Pisal že ni, od 22, oktobra. 1915. Odgovor očetu Francu Korenina, iTrnovlje št. 98 pri Celju. — Iščem Svoje sinove Antona, ki je šel k vojakom dne 1'5. aprila 1915, Riharda in Alojzija, ki sta, bila. poklicana k vojakom dne 20. maja 19il5. Ce kdo ve ka.j o nfih. naj sporoči očetu Antonu E r z e -t i č, V. u. k. Latger. Barake Nr. 24, poŠta Raben-sfein-Steinklamm, goriški begunci.
___Stran 5.
* Župani in občinski svetovalci morajo k naboru. Člani občinskih predstojnišltev, t. j. župani in svetovalci, ki so dosedaj bili oproščeni prebiranja in črnovojniške službe, morajo dne 24. in 25. jan. k na<-boru. Domobransko ministrstvo je oprostitev članov občinskih predstojnišiev od črnovojniške službe preklicalo.
Važno za črnovojnike. Crnovojnikom-posestni-kom letnikov 1865—1871, ki so vložili svoj čas prošr nje za oprostitev in se jim je prošnja neugodno rešila, so politična oblastva po naročilu vojaške oblasti sporočila, da imajo ob času nujnega kmečkega dela pravico večkrat prositi za dopust, da opraivijo dela na svojih posestvih. Crnovojniki si naj dotični uradni odgovor, ki jim ga mora občina vročiti, dobro s-hranijo in se naj v slučaju potrebe nanj sklicujejo, da tako dosežejo dopust za delo.
Samo 300 gramov žita na dan. Ministrstvo je odredilo, da se sme odslej uporabiti Za eno osebo na deželi samo 300 gramov žita na dan. Dosedanja mera za kmečko prebivalstvo je bila 400 gramov. Nova odredba ne dela nikakih izjem med mestnim in kmečkim prebivalstvom, ki mora trdo delati in se preživljati skoro izključno z močnatimi jedili,
Oddaja odvišne koruze. Štajersko namestništvo razglaša: Vojno-žitni-prometni zavod je dosedaj na-kupoval le v malenkostni meri odvišno koruzo. Ker je pa nastalo pomanjkanje koruzne moke čim-dalje večje, je dobil vojno žitno prometni zavod nalog, da mora pričeti z nakupovanjem odvišne koruze v večji meri kakor do sedaj. Političnim, oblastim je naročeno uplivati v tem smislu, da kmetje čimpreje ponudijo vojno-žitno-prometnemu zavodu ozir. komisijonarjem svoje odvišne množine koruze. Namestništvo priporoča, da kmetje ponudijo, če le mogoče, izluščeno koruzo in ne koruzo v strokih vojno-žitno-prometnemu zavodu ozir. komi-sijonarjem. Povdarjamo, da oddaja ni prisilna.
Prodaja ajdove moke. Cesarska namestnja nam naznanja, da se sme ajdova moka odslej prodajati samo proti krušnim izkaznicam. Ajda je namreč tudi zaplenjena v kor st dižave in razpolago ž njo edino vojno žitno-promelni *avod.
Najvišje cene za drobovino. Cesarska namestnija je za Štajersko določila sledeče najvišje cene za drobovino: vampi in pljuča, surova, 1 kg 1K; ista kuhano 1 K 40 vin; kiavje vime, surovo 1 kg 1 K 30 v; ista kuhana 2 K 40 v; gobcc. 1 kg 1 K 50 v do 1 80 v; srce (goveje s ce izvzeto) 1 kg 1 K 40 v do 1 K 60 v; govoveje srce 2 K 40 v; goveji možgani 4 K; goveja jetra 2 K 40 v; goveje ledvice 3 K 20 v; goveji jezik, surov, 1 kg 4 K; jezik vsol-jen 4 K 50 v; povojen 5 K; telečji rajžlec 1 kg 1 K; telečja jetra 1 kg 4 K; telečji jezik 1 komad 1 K 30 v; telečji možgani 1 komad 1 K, telečja pljuča 1 kg 4 K; svinjska pljuva 1 kg 3 K; svinjska jetra 1 kg 3 K: svinjske ledvice 1 kg 3 K 60! v; svinjski jezik, surov, 1 kg 3 K 50 v; svinjski jezik povojen 1 kg 4 K; s.inj ki možgani 1 komad, 50 vinarjev. Politična oblastva imajo pravico, da te cene v slučaju krajevnih razmer znižajo. Mesarji morajo imeti te cene v mesnicah nabite.
Nakupovanje novega vina za vojaštvo dovoljeno. Poljedelsko ministrstvo je sporazamno z vojnim ministrstvom do/olilo, da se sme od iej naprej nakupovati za vojaštvo tud; vino lanskega pridelka, toda z om jitvijo, da se sme nvkupovati vino neposredno pri pridelovalcih vin. Kdor še torej ni prodal svojih zalog lanskega vina, bo odslej naprej v položaju, da bo mogel prodati svojo vinsko zalogo lans^egi pridelka neposredno vojašsi upravi.
Prodaja sena in slame. Štajersko namestništvo razglaša: Da, se dobi pregled o zalogah slame in sena na Štajerskem, je odredilo štajersko namestništvo popisovanje Izalog sena in slame na Štajerskem, ki se je vršilo dne 30. dec. 1915^ Vsled tega popisovanja zalog se je vrinilo med kmečkim prebivalstvom napačno mnenje, češ, tudi zaloge sena in slame se nahajajo ravno tako pod zaporo, kakor zlaloge žita. Toda temu ni tako. Prodaja, oziroma naliup.ovanje sena in slame v deželi sami je popolnoma prosto in ni prav nič omejeno. Le cene za seno in slamo so oblastveno določene. Kmečko prebivalstvo sme torej v okvirju dežele prosto prodajati po uradno določenih cenah svoje zaloge sena in slame.
Klasifikacija konj. Ker bo vojaška oblast kmalu nanovo prebirala konje, je deželni odbornik dr. Ver-slovšek pjsreloval pri poljedelskem in vojnem ministru, da se ozirajo na veliko višje cene, ki stanejo sedaj razne živinorejce kmji. V ta namei bi se m^ral predrugačiti dotični zak-n, ki določa cene, katere so na vsak način pri danih sedanjih razmerah jako nizke. Poslanec je priporoča! ministroma, da se določijo za konje v bodoče običajne tržne cene.

*	Rezanje živine. 'Okrajno glavarstvo v Mari-)oru je poslalo občinam in orožniškim postajam sle-ieči razglas: Opazilo se je, da sß v tukajšnjem pol. ikraju še vedno ne ravna po predpisih namestniške-*a. razglasa z dne 15. aprila 19115,, zadevajoč uredbo ■ezanja (skapljenja) živine na Štajerskem. Zatega-lelj se znovla opozarja, da smejo v smislu tega razglasa izvrševati rezanje živine le takjšne osebe, Ka-ere so v to dobile predpisano dovolilo (licenco) poli-ičnega oblastva prve stopnje njihovega prebivališča To dovolilo mora potrditi politično oblastvo ono-?a okraja, v katerem se izvrgli rezanje živine. C. kr. nožništjvu se naroča neprestano nadzorovati izpol-ijtvanje tega predpisa in takoj naznaniti tistega, ka-eri ravna nasprotno. Občinskim predstojništvom se laroča, da razglasijo ta predpis in opozorijo, da se irestopki strogo kaznujejo.
*	Cena svinjskim kožam. V Mariboru plačuje-
0	svinjske kože po K 1.25 do K 1.60 1 kg.
Poštni zavoji vojakom na bojišča. Ministrstvo razglaša, da je odslej naprej dovoljeno pošiljati rojakom na bojišča poštne zavoje, kojih teža znaša lo 10 kg.
Vojno zavarovanje. Cenjene bralce opozariamo a današnjo objavo zavarovalne družbe »Avstrij-ki Phönix«, ktera nam je znana kot varni in oštena in ktero zarad t g* priporočam).
*	Lysoform. Opozarjamo čltatelje na današnji Inserat — ^ysoform je najboljše in najcenejša razkuževalno sredstvo.
*	Govori se, da je za nakap varnih in priporočljivih srečv zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugo'!
lejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 Iran :ov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji tozadevni :las „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani.
*	Cenjeni naročniki, pozor! 1. Ako si je kdo
1	a t plačal, p at g a ne dobiva, v redu ali > p 1 o h nič, ker je bilo naročilo pomanjkljivo, naj tam to takoj piše, da se pomota popraivi. Pri em nam mora naznaniti, kateri dan je poslat lenar in koliko je poslal, ker drugače nam ni, nogočo popraviti pomote. Kdor se na naše predpise >ri pošiljanju denarja ne ozira, je sam kriv, če ista ne dobi. — 2. Kdor sli list naroči po doti s n i c i, pa ne pošlje nič'denarja, dobi ist samo enkrat s položnico. List se pošilja še-e potem naprej, ko se nam je doposlal denar. Brez lenarja nikdo ne dobi lista. — 3. Ker pošte sedaj v rajnem času ne delajo tako gladko, kakor drugače, sato dobimo večkrat denar šele čez 7 ali 10 dni, n novim naročnikom lista ne moremo poslati z ob-•atno pošto, kakor si naročniki mislijo. Od kogar lobimo naročnino v roke do četrtka »poldne, njemu še pošljemo list od tistega četrtka, ie pa dobimo naročnino šele v petek, v soboto ali še ;elo pozneje, potem se pošlje Šele številka od/ri-lodnjega tedna.
*	Starih številk „Slovenskega Gospodarja" ni reč. List se od tedna do tedna razproda. Zato je popolnoma brezuspešno, pisati po prejšnje številke, ker ih upravništvo nikomur ne more prij öslati.
*	Maribor. Mestni magistrat je nakupil i večjo, iinožino konjskih krmil. Tozadevna pojasnila S3 dote na rotovžu, soba štev. 6.
*	Maribor. Mestni magistrat namerava kupiti la Rusko-Poljiskem večjo množino krompirja in sicer :a ceno K 6.5J za meterski stot. V to ceno pa niso •šteti stroški prevažanja.
*	Pobrežje pri Mariboru. Odšel je od doma mo-;en llletni fant, oblečen v cajgejsto obleko z zelenkastim klobukom s širokim zelenim frakom. Kdo kuj •e o njem, se prosi, da sporoči 'Mariji Senekovič v 'obrežju, Damgasse 10.
*	Dogoše. Silvester Štruc je poslal z italijanskega bojišča zanimivo pdvabilo na plesni venček ob ronti, prirejen od našega topničarstlva., infanterije in irugih vrst vojaštva v Čast italijanski „hrabrosti." z povabila se vidi, da še naši fantje niso izgubili lobre volje in da se prav radi pošalijo iz Lahov.
*	Selnica ob Dravi. Na. Svečnico, popoldne po ■ečernicah, ima naša Čitalnica, občni zbor. Selniča-li in Selničanke, pridite v obilnem Številu, da se po-tovorimo o važnih zadevah, posebno o naročevanju asnikov.
*	Fala nad Mariborom. Dne 5. jan. t, 1. si jo igledal tukajšnjo elektrarno in vse njene naprave mdvojvoda Leopold Salvator. Pripeljal se je v avto-nobilu iz Maribora. V Fali se je mudil nadvojvoda inldrugo uro.
*	Sv. Lenart v Slov. gor. Naša kmetijska po-[ružnica bo imela v nedeljo, dne 30. t. m., ob 8. uri ;jutraj, v gostilni gospe Arnuš občni zbor in se bo idom pojasnilo delovanje naše podružnice v, 1. 1915; »b enem se bo tudi poročalo o dohodkih, stroških in •istem dobičku. Naročevalo se bo razna semena za pomlia,1dansko setev in poljedelski stroji.. Pobirala se »o tudi udnina in sprejemali novi udje. Vabimo na eliko udeležbo. Odbor.
*	Sv. Benedikt v Slov. gor. Dne 10. t. m. je v jospodm zaspala občespoštovana posestnica, sedaj »revžitkarica Ana Zupe, mati g. Franca Zupe, vele-aslužnega načelnika naše posojilnice in odbornika krajnegiai zastopa šentlenartskega. Že več mescev ni logla iz postelje, zadnji čas je posebno veliko trpe-a radi rak'a, kii ji je razjedal nogo. Vdano v voljo •ožjo je trpela in si ni več želela zdravja, ampak le
še srečne smrti, ki jo je slednjič tudi rešila, in odvedla v boljše življenje po zasluženo plačilo. Rodila se je leta 1829. N. v m. p.! — V petek, dne 14. t. m., snv ob obilni udeležbi položili k večnemu počitku J. Zmazek, nečakinjo tukajšnjega preč. g. župnika in du-h. svetovalca, zadnji čas gospodinjo v tukajšnjem župnišču. Zavratna želodčna bolezen, na kateri je že dalje časa trpela, jo je pobrala v lepi dobi 37 let. 5 duhovnikov in obilo Ijudsltvirt od blizu in daleč ji je posolilo zadnjo pot, kar je pokazalo, kako je bila priljubljena in povsod spoštovana.. Na grobu je preč. g. župnik i i? Leskovca, Škamlec, z v srce segajočimi besedami vzel od nje slovp in nas tolažil z veselim upanjem, da, po kratki ločitvi ob robu groba pride veselo videnje in svidenje nad zvezdami, kjer ni več smrt".', ne ločitve, ne solz. Svetila jej večna luč!
*	Kapela. Bralno društvo imiai v nedeljo, dne SO. t. m., popoldne po večernicah, svoj občni zbor. Ker se imamo marsikaj pomeniti, pKdite v obilnem številu!
*	Sv. Križ pri Ljutomeru. Za nabavo šolskih potrebščin revnim učencem naše šestrazrednice je darovfd vlč. g. župnik Josip Weixl 20 K in slavna tukajšnja Posojilnica tudi 20 K, za kar izreka šolsko vodstvo najsrčnejšo zalhvalo.
*	Svetinjo pri Ormožu. Dne 13. t. m. je umrl tukajšnji umirovljeni major 47. pešpolka Lovro Jan-žek v starosti 75 let.
*	Juršinci pri Ptuju. Poddesetnik Andrej Bau-man je > isal dne 30. dec. svoji ženi, da leži v neki bolnišnici na Ogrskem. Ranjen je v nogo, Piše, da je čisto tuiec, nima nobenega znanca. On, kakor tudi drugi vojaki na. fronti, si zelo 'želi ..Slovanskega Gospodarja", ki je izredno priljublien med vojaštvom..
*	Sv. Vid pri Ptuju. V Spodnji Pristo i je u-mrl Juri« Zemljaik. Pokojnik je služil Radeckega in je bil tudi večkrat v boju, N. p. v m.!
*	Strazgojnci pri Ptuju. V ^gospodarskem poslo-i 'ir Janeza Bera.niČ je izbruhnil požar, ki je v krat-l.vm ča<ni upeneli.1 omenjeno poslopje ter še štiri dru-pa pcsloma sosedov. Škoda, znaša čez 40.000 K, ki je le deloma krita z zavarovalnino.
*	Sv. Elizabeta pri Ptuju. \T.ukajšn?,i posestni-ei Miri i Fuchs je zgorela hiša in gospodarsko poslopje. Vzro'c požara ni znan.
- Senčak pri Ptuju. V noči pa 8. jan. so izvršil neiMani zbkovci drzen vlom v hišo tukajšnjega posest lika Alojziji. Vrabci, kateremu so odnesli denarja iv znesku 310 K ter več drugih predmetov. V zaHn'em času so v ptujski okolici vlomi na dnevnem redu.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. 1) c 8 dec smo
Fin-mja.'i ob ohi! v	l -i- n nn» počitku
Rad» c Je i a v. eifii-.t- J ž fa Iim . i i og»*t-ba se je udeležil-. d : ;h'< v te>a si > r- :v z zastavo m godbo za->":»;; v-ji-Ji i-k ' druš-e z I'tuja in Sv. And . ž i. v j ki na po us u n ranjenci ter vtlikf iroož. a župi u iov. Vi ', g. duh. svetovalec Ji žef Sitiko j' ob odprtem u obu opisal vzgled no delovanje pokojn kovo v bi g r domovini in žup-n-j., ob ini in družini. Ra ličra odlikovanja, ki so dičila prsi pjkoiinka, so pr,ča:a, da je Sloven-c vedno n^usluišen vojak. Poko riik pa je bil tudi edno dob r kr sljan, kar e lepo večkrat javno p kazil v -vo t-ui življenju, ganljivo pa pred svo.o smrtjo. Kot 9rJ letni starce' je zbral svoje odrasle otroke okrog seb . da jih še en rat in zadnjikrat blagoslovi uka; na zemlji. Blagi pokojnik uživ j večni nnr pri Bogu v več. em r ju'
*	Sv. Marjeta na Dravskem polj-u. K zadnjemu počitku smo dne 22. dec. spremili mladenko iz Marijine družbe „ožefo Gojčič. Pri pogrebu je bilo navzočih veliko število ljudi od blizu in daleč, posebno pa deklet iz Marijine družbe, da smo skazale zadnjo čast naši nepozabni tovaršaci. Navzoča sta bila tudi domači č. g. župnik in č. g. kaplan. G. župnik je i-mel «anljiv nagrobni gosvor. N. p. v m.!
Račje. Odkar se je nasa kmetijska zadruga pridružila organizaciji sovenskih spodnje-tajerskih zadrug, izkazuje ista zelo lep napredek. Računski zaključek za preteklo leto izkazuje okrog 2-;0 000 kron denarnega proneta, za pribiižio 70.000 kron več ko v prejšuem letu. Nakupilo se je od kmetov čez 85 vagonuv sena, čez 12 vagonov krompirja in čez 8 vagonov slame. Seno in slama se je od dala vojaštvu, krompir pa v spom'adi v Trst, sedaj pa prebiva stvu v Maribor. Ker vlada občutno po manjkinje drv. je zadruga za svoje ude naročila 15 vagonov premoga in jim ga oJdala po zelo n^zki ceni, narcčila je tudi čez 1 vagon apna. V ceem je znašal blagovni promet 115 vagonov, kar je gotovo časlno za kmečko zadrugo. Zadruga je plačevala kmetom boljše kot drugi trgo ci, njena zasluga je, da so se povzdignile že pred vojsko cene sena in slame in je naredila toliko dobička, da je večji del izgube iz prejšnjih let, ko nt dovolj celo vala pok ila. K netje! bodite ponosni na to svojo z&drugo in se je oklepajte v b'd< če v isti meri kot vi 1915! Ker se je v 1. 1915 večina prejšnje
zgube pokrila in že precej dolga poplačalo, bode uspeh zadruge vsako leto boljši.
*	Sv. Križ tik Slatine. Naši Moliorjani so jeseni darovali za Slovensko Stražo 66 K ,in sicer 44 K za oslepele vojake in 22 K za ubogo slovensko de-co. Bog plati!
*	Frihova. Naga, župnija je poslala 238 možev in fantov, ki branijo setiaj našo domovlino; poleg teh jih je 15 že umrlo, 13 je ujetih, 7 pogrešanih in 1 I' talijan je interniran. Gotovo častno številp za našo župnijo.
*	Vojnik. Grajščinski oskrbnik Alojzij Guzej je padel tako nesrečno raz senenega voza, da si je zlomil roko. Spravili so ga v celjsko bolnišnico,
*	Celjski „Orel." Ta ali oni je morebiti radoveden, kako je z našimi vrlimi fanti Orli, ki se bojujejo za cesarja in domovino. Hvala Bogu in Mariji, dosedaj so š|e vsi živi. Načelnik Jožef Pišek je bil odlikovan s srebrno kolajno za hrabrost. Ranjeni so bili dosedaj: Ivan Jazbec, Ivan PoVh in Franc Mulej ter so sedaj vsi trije v Celiu. V ruskem ujetništvu pa so: predsednik Al. Mimik, Al. Dolenc in Al. Crepin-šek, vaditelj naraščaja,. Brata Cečko, Dolenc in Cre-pinšek ml., Plpminšek, Cudein in drugi <pa se še pogumno bojujejo na raznih frontah. Naj božja previdnost še tudi zaiiaprej tako Čuva nad našimi vrlimi fanti ¡Orli, da bi se vsi zopet vrnili ob koncu- strašne vojske.
*	Arjavas pri PetrovČah. Pred nekaj dnevi je vstopila v hišo neke tukajšmje posesinice ženskja s 3 mesce starim otrokom ter je prosila dotično posesi-nico, je-li sme pustiti pri njej otroka za eno uro, da gre obiskat moža., ki je v Petrovčah pri vojakih. U-smiljena posestnica je skuhala otroku mlekla., toda nepoznane tuje ženske š<e do danes ni bilo nazaj,
*	Zidanmost. 571etni posestnik Janez Planinšefc se je peljal po cesti iz Poljan proti Račici. Planin-šek je leža,l na vozu in zdelo se je, da je zaspal. V bližini Račice se je voz nekoliko nagnil in Planinšek je padel na tla, toda bil je že mrtev, kajti med potjo ga je bila zadela kap. Še le drugega dne so ga našli mrtvega ležati na tleh,
*	Luče pri Ljubnem. Posestnica Ana Bogataj je pustila svojo hčerkico Štefanija za trenutek samo v sobi, da prinese drv iz drvarnice. Otrok je prišel zakurjeni peči tako blizu, da se mu je vnela obleka, in je dobil grozne opekline, vsled katerih je umrl. — Stariši, pazite na otroke!
Šoštanj. V nedeljo, dne 30. jan., priredijo škal-ski diletantje gledališko predstavo „'Tri sestre" v prid bolnim in ranjenim vojakom na bojnem polju, ob 3. uri popoldne v gledališki dvorani v hotelu „Avstrija." Med dejanjem igra glasovir in petje mešanega zbora iz Šoštanja. Po pred&tavi se vrši v gostilniških prostorih hotela „Avstrija" zabavni večer s petjem mešanega zbora, šaljivo pošto in prosto zabavo. Ker je ves čisti dobiček namenjen za blagodelne namene, se prosi obilne udeležbe!
cinja perožila doila ¥ četrtek, 20. januarja.
v„yuovt?jse avstrijsko uradno poročilo
Dunaj, 19. januarja.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Včerajšnji dan je mirno potekel.
Danes v zgodnjih jutranjih urah se je razvila ob meji izhodno od ßernov'ic, pri Topo-roven in pri Bo jia n u n o{v a b i t k a. Sovražnik je poslal v boj zopet številne kolone in naskočil na posameznih mestih po Štirikrat zaporedoma, a bil je povsod po hrabrih brambov-cih vržen nazaj.
Drugače nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče.
Napadi slabih sovražnih oddelkov pri kraju L u s e r n ,in severno od t o 1 m :i n s ¡k e g a obmost-ja so bili odbiti.
Črnogorsko bojišče.
Pri zavzetju Virpajzarja so naše Čete, kakor se naknadno poroča, uplenile 20 jeklenih topov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höfer, podmaršal.
Cesar Viljelm in kralj Ferdi-nard v Nišu
Dne 12. jan. sta se v ,Nišu na Srbskem sešla nemški cesar Viljem in bolgarski car Ferdinand, Viljema je spremljalo več generalov, med njimi gene-ralštabni načelnik Falkenhayn in vojskovodja Mackensen ter idrugi, Ferdinanda pa princa Boris in Ciril ter odlični bolgarski generali in državniki. Niš je bil v zastavah. Sestanku obeh vladarjev se z ozi-rom na veliko važnost bližnjih dogodkov na Balkanu pripisuje izredni pomen.
«
20. januarji), Í01S
SLOVENSKI GOSPODA!Bi.

Stran
Za Slov. Gospodarja se mora plačati naroinina naprej.
Vsled vojske je nastala povsod grozna draginja, ki se j/ozna tudi pri izdajanju listov. Papir n. pr. se je" podražil za 50%, barva za 40%, sirovo olje za 400% itd. Vsled te draginje je moralo v Avstriji — prenehati 900 časnikov, ker niso mc-cj 1 r zmagovati stroškov. Nad 500 časnikov pa je povišalo naročnino.
Stroški za „Slovenskega Gospodarja" se bodo v tekočem letu radi draginje zvišali za okroglo 1 2.0 0 0 K- Vkljub t,emu pa „Slovenski Gospodar" ni zvišal naročnine, ampak stane kakor dozdaj tudi letos samo 4 K za celo leto. Od teh 4 K se izda s imo za poštnino za vsakega- naročnika na^ leto najmanj K 1.40, tako da za stavek, tisek, barvo, papir in razpošiljanje lista ne ostanejo niti 3 krone»
Cenjeni naročniki! Pomislite nekoliko, kaj, pomenijo pri sedanji draginji 3 K! In za ta mali denar prihaja „Slovenski Gospodar" v letu 52krat v tvojo hišo in razvedri tebe in tvoje domače in ti prinese najrazuovrstnejših novici Res, marsikomu se čudno zdi, da dobi „Slovenskega Gospodarja" celo leto za malenkostne 4 K. Nekateri naročniki, ki pridejo list plačevat osebno, hočejo sami od sebe plačati na leto 5 K za naš list in pravijo: Ce je vse skoraj najmanj še epkrat tako drago kakor pred vojsko, so se gotovo podvojili tudi stroški za „Slovenskega Gospodarja* ' in mi radi plačamo nekaj več za našega prijatelja, ki nas tako izborno vodi v sedanjih težavnih Časih.
Vendar, pa mi nismo hoteli zvišati naročnine, kakor so to storili drugi listi, ker so naši naročniki in prijatelji med kmečkim in delavskim ljudstvom, ka-:ero že itak mora nositi velikanska bremena vojske.
Zahtevati pa moramo ,v teh težkih časih z vso odločnostjo in brez vsake zamere od svojih naročnikov vsaj to, da nam list plačajo naprej. To je sicer že stara reč, da se mora liste plačevati naprej. Vendar nekateri naročniki se nato še ne morejo naviaditi* Danes opozarjamo vse cenjene naročnike brez izjeme, naj so bogati ali ne, da smo vsled velikanske draginje prisiljen i, od sedaj z&naprtj lisf pošiljati le tistim, ki g i ¡ilafiajo naprej, to je torej samo tistim, ki ga plačajo že z & leto 1916, bodisi za četrt ali pol leta ali za celo leto. Kdor lista ne plača naprej, njemu se bo pošiljanje lista, ustavilo. Ako ima torej kdo list plačan le samo do konca leta 1915, se mu bo v kratkem list u-stavil, Če ne bo lista plačal tudi za naprej.. Tega za naš obstanek v sedanjih težkih časih potrebnega koraka naj nam noben naročnik ne zameri in naj se noben naročnik ne huduje na nas, ako se mu bo list ustavil, kadar bo potekla naročnina, temveč naj stori svojo dolžnost in podaljša zopet naročnino. Mi pa hočemo kakor dozdaj tako tudi za naprej vršiti svojo dolžnost napram naročnikom s tem, da bomo list dobro urejevali, da, bo naš list tudi v bodoče slovel kot ta a j b o 1 j • ure jevan slovenski list.
Nnr®š&va«ie samo ipem^eilkov®
„Slrale*4« Kdor hoče imeti „Stiažo11 samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj lahko naroči posebej. Za naročanje pondeljkove „Straže" se naj rabijo. položnice „Našega Doma", katere smo priložili pred kratkim in ki so !7@liaVtte sai&S® za g»®nd@Bjk0¥0 „Stražo"* Kdor nima te položnice, naj pošlje denar po poštni nakaznici na naslov: „Upravništvo Pondeljkove Straže" v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je ali Stlf naročnik, da ne bo pomot. Sama Pon-deljkova Straž* stane za celo leto JC 3*20? za pol leta SC 1*60; za četrt leta $ft ^in«,
Koledar za slovenske rojake za teto li)16 je letos gotov« najboljši In 6asu najbolj primeren koledar. Krasi ga lepa slika srn sarjeva. V koledarju najdeS 10 strani molitev, H so primeru« s* vojake na bojišču. Razven tega te ta koledar poduči o podpor®" družin, o penzijah. vdov in sirot, o penzijah Invalidov itd. Of. koncu ima tudi vzoroe za prošnje na razne urade v zadevi po& por in penzij. Koledarja se je dozdaj razpečalo med slovenski:;,: vojaStvom že čez 10.000 izvodov. To kaže, kako je priljubljen vo jakom na ironti, ki ga enkrat vidijo, ki ga gotovo naroče In g& težko pričakujejo. Stane pa s poStnino VTed 1 K, brez poStnifi» 10 v manj. Naroči in dobi se v tiskarni sv. Cirila v Maribor: Koroška cesta 5»
Letorijsk« Številk».
Trst, dne 32. januarja 1916: 6'. 83 79 66 23 Dunaj, dne 15. januarja 1916: 4 S3 1 68 17
Vabilo
k občnemu zboru kateri se vrši v četrtek dne 3. febr. 1916 v prostorih Zadružne Zveze v Mariboru. Začetek ob 10 uri predp. Dnevni red: l. Poročilo načel&tva in nadzorstva 2. Odobrnnje rač. zaključka za L 1915. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo.	28
40 d« 50 Istna ženska Tajen»
kmečkega dela. naj se oglasi pri Karolini Švaršnik, Majš.erg pri Ptuju, p. Ptujska gora.	35
0 gaciat In cerkovnik dobi službo pri veliki romareki cerkvi M. B. na črnigori pri Ptoju, Štajersko, ker je oosedanji pri vojakih. Dohodki (denar, tbirce, lastno gii podaretvo itd.) so prav dobri, stanovanje kiasno, crglje umetno prenovljene. Oglasijo se naj le v vsakem ozirn prvovrstni prošnjiki. Nastop 15. »ušca 1.1. Pisma z znamko na Župni urad Crnagcra pri Ptuju, Štajersko.	S±
HMHaura Kupim majhno hišo z dvema sobama blizu žilezai&ke postaje ali trga. Pri hifci mora biti majhno gospodarsko poslopje, klet, vrt, vodnjak in majhna njiva, č« mogoče tudi majhen sadonosnik. Cena ne čez 460<) kron. Pi-meno po-nndbe pod nailovoic: Josip Bezjak v Poberžu pri Mariboru. £7
Gnojila uporabni strojarski usnjarski odpadki i-e z&stocj oddajo, a samo po vo ovih. Usnjarska tovar-i a Viljem Freund, Maribor. 81
»če se gostilna ali kavarna v najem v mestu. Ponudbe na upravništvo ped „Primorje" št. 33.
Sprejme se fffcneo v trgovino mešanega blaga pri tvrdki J. Trsun, Ptujska gora pri Ptuju. Tudi od poštenih begunskih star šev ka eri razume slov. jezik se sprejme. 30
-Braiatae isspljens trte prodaja po 10 vin. komad Anton SlodnjaJt trtaar P°šta: Jaršinci ;->ri Ptaja."
ri J00LF C trgovec v Mozirju kupi več vagonov k r o m p i r. j a ter jabolk, vsako množino -masla, suhih gob. Cena po dogovoru. 743
Okrogal orehov les kupuje po najvišji ceni od 1 vagona naprej in tudi v manjši množini, kjer je mogoče, da se g» v enem kraju več napravi. P. Angel, Ljubljana Hra-deckega vas 46. Pismene ponudbe z navedbo množine delel. 752
Ufenec
iz poštene hiše, zdrav in močan se sprejme za takojšnji vstop v trgovini mešanega blaga Josip Tusak, Sv, Anton v Slov. gor. 787
Naznanim, da imam več tisoč vko-reninjenih šmarnic naprodaj in sicer komad po 4 vinarje. Oglasiti se je pri Franc-u Obran, La aonša r, Sv. Tomaž pri Ormoža 6
Ssfc-8 gobe, fižol, vinski kircas te jpioh vse dežeEng ¡¡ridiike, kste 'tudi VRi« vreče kapi velefargisvijsr Anion Kolone, Celje Grsžfe:» cusij
¡X Z!,.__»»
Med (strt), ajdov ima na predaj Forjin rs efan, čebelar v kraju Szabctrat, Harslijeh, p. Belatinci, Ogrsko	11
Krn|aiki u&enes se sprejme takoj tudi taki, ki se je prej kje drugod učil pri g. Cverlin Franc, krojaški mojster, Maribor Tegethoffstrasse štev. 28.	20
Zelo močen Singerlev Ivalnl stroj se za 56 £ preda. Maribor Gdihe-straBse 2, II. nadstr., vi ata št. 12.
Anton Novak, gostilničar v Rušah ima krivi s telatom na protfa| 24
Vjncgradar ali šafar se sprejme na veleposeitru vinogradov bliiu Maribora. Rizuneti mora dobro vi-aogradno delo. Tudi vojni invalid, če more hediti, ni izključen. Kje? se povpraša na uredništvo. 25
7000 izrsdno močnih dveletnih trt cepljenih na Biparia-Pcrtalis in Gdtfce, silvanec, beli burgandec, rizling, šipon in trni;ta, prodaja ker potrebuje proBtora, prvo vrsto po 8 v. drugo pa po 6 vin. komad. Kdor želi močen trs, naj takoj naroči, izkopale so bodo trte kadar Be odpošljejo. Janez Pignar, posestnik v Zagouc.ih pošta Juršinci.	4
1, - «m» ■tMfaflSftM»«. •MflrAA-v.
Išče se snažno, svlidno ter '[dobr vpeljano gostilno, in sicrr primer na za dve ženski. — Najljubše v mesta Celje ali pa kje v bližini. Pcnudbe na upravo Slov. Gosp. pod „ngodno*.	15
Lepa ie sknro nova hiSa ob državni cesti Trst-Dunaj, zidana, z opeko krita, studenec in lep vrt, rodovitna in solčna njiva in travnik s sadnim drevjem (več oralov), pripravno za rokodelca, obrtnika ali penzionista, se proda. Cena 13.000 kron. Rabi se le do 6000 K, ostalo lahko ostane. Hiša je v prometnem kraju, pet minut od farne cerkve; do ene železniške postaje 20 minut do druge pol ure. Pismena vprašanja pod „Državna cesta" pod št. 689. na upravništvo.
¡■istas ig	m <a
Zidarji
za stalno in zimsko delo Be Bprej-mejo za vojaške stavbe v Ljubljani. Sprejmejo se tudi
tesarji
za Btalno delo. Za potovanje so potrebni uradno izdani potni listi. Stavbenik Julij Glaser, Maribor, Mellinghof. — Kupi se tudi vsaka množina stavbenega Iti rezanega lesa po najboljših cenah. 680
!KAVA!
507,
o cenejša:
Amerikanska štedilna kava,' velo-aromatična, izdatna in štedilna 6 kg poskusna vreča 12 K franko po povzetju. Pol kilogram vele-prima najfinejši čaj K 2"40. 50 komadov različnih lepih pohladnie 1 K oddaja A Sapira, ekspert kave in čaja Tiszabogdaa 496, Ogrske.	878
kron 1
Vam plačam, ako 7aša tauja oče»».. bradavice. obtlSSaasi v treh dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred Sta bal' itmoffl. Lonček z garancijski» pismom 1 K, S lončki 2*80, 6 lonč kov 4'50. Karaaay, JSotio« (Kaana) Z Po»tf*oh 14, O^-■ko.	->m	493
^oIkbi^ Avstriji*.4'
Kupim
do 100 vajorov kostanjevega lesa (žlahtnega kostonja) po 360 do 400 kron za vagon 10.000 kg postavljen na bljižno postajo. Po audbe na nahiov: R. Starovašnik, Konjice Štajersko. -s*** 76
Izdal sem zopet dve novi krasni bojni pesmi: I. »Avstriji v pozdrav,« in II. »Plakajoča mati» Kdor mi pošlje za 25 vin. novih neporabljenih : znamk in pa svoj natančen naslov, pošljem mu 1 takoj te dve pesmi. Tudi prejšnjih 10 pesmi je še na razpolago. Toraj vseh 12 pesmi stane samo eno . kroao in 10 vin Na brezplačna naročila se nemo-rem obirati! Naročaje se pri Matiju Belec pri Sv. ' Bolienku v Slov. goricah pri Ptuju, Štajersko. 2

i ncom. mwm®
Ü&rfr§fuie hranilci«
4VE
«d áneva vlega. d® dneva Eentji feek pkžs posojiliiea mm
na vknjižbo, na ©sebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji Prošnje za vknjižb« dela posojilnica brezplačne, stranka plača ie koleke.
za stranke vsak delavnik ©d S. d® 1.2. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi d©mače hranilnike *
h fsssrei Hiši (Hotti »Prt batom wolu'E v CüIím, €ra§to t
»&
■mnrmxrr»-'""'"■ ff^y^maiM^xssaum^tAse^vmreiumamKrrjt*^	m,—^jmiimwiiMii»«.nm«WB»»i«
i li ÍM& Ü
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo.
Uradne ure
se; tr*xo sredo, vsak petek in mk sejmski dan od 8. do 12. tire in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačnje in izplačuje se redno samo eb uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vaak dan od 8. do 12. ure dop.
Uradni prostori
se nahajajo v minoritskem saniosta.au r Ptuju.
Hranilne vloge
obrestuje po 4'/.%, od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdigcjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripiSejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri
tem kakih petov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in dociači nabiralniki.
Posojila
se dajejo na vknjižbo po 5%, na vknjižbo in poreSJv® po 5V»%) na menice po 6%, na zastavo vredaoataih listin in tekoči račun pod ngodnimi pogoji.
Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih, prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe <3šh posojilnica brezplačno, stranka plača samo koleke. <9
M esatMsi » vmb p«; sreči osir listov
FJ5P
M$rocstfe
in to nemudoma v. ■'-■■-	Rcdi-Z-čg?» k ni s
■¿teki ogiafcgga Kerečega kuž«	j
ifftžh. "rodia poStrvskc frazdikg	' srefii oi
. »loh>nii unt	rmk ia ž 1880 \ ^feittŠi listi
"	at 4«/, i-ttinU	<ti. j884 J WB® 5 fc,f
12 irebsnj vsako leti», i&vvi dc-bitii 6SC*X»00 &
dobite igralno pwvt do dobitke, *e t»rši«? j sre< ke v zut ku do	\
4f$@® franke-v
Pojksotb m {grelci «a/in poSilj*	-as
asa= Srečkovno zastoj .s; vo 16. i; cbJjan*.
Oljnate in petrolpe sod
ku$uie p® mmmšUfe cenah
tovanm za olje M Er i;.
•T"*-— --
Dunaj Xf„ Simmeringerlande 86, (Siebente Haide-querstrasse) Telefon 89.368-
vsled r mer zkisti vsled pomanjšana nrafčobnih snovi, smo primorani, da zvišamo detajlne cene znane- i,-, vrstnemu
Pozor!
Šartijeira moka I
Samo približro še 50.000 zavitkov imam v za 'ogi. Približno za tri tedne. Kakor goiovo že znano, samo 1 zavitek rabite za 1 šarteljce, da porabite kaj sladkorja, kvasa itd. Cena še zmirom samo K 1 80 za zavitek. Pojasnila na razpolago. Na naročilo izpod 3 zavitkov se ne ozir;. Tov a j kdor hoče, da ne zsmudi naj naroči takoj pri razpošiljalnici šartljeve moke pri tvrdki | -.	I v a n U r e k,
?26	Borovi:e Koroško.
ter določimo od 1 januarja 1916 naprej ceno za kos K
Po tej cen je Ly-c-form-ni lo vsled svoje velikosti in kakovosti še vedno poceni v primeri z drugim finim toaletnim milom.
Cena desinfecijsk* ga sredstva ,,LYSOFOEM!i ostarae	še nespremenjena	2m
Lysoform tvornice v Ujpest
Dr,- Kelet & duras^,
m
Miß TäV,
-S X?
''-■mi i
.'.-no® «wa
53.
S> O
SS
/mag
®
3> <«
»ne«
'ta!

Na suho cepljen®, trte so na prodaj
Najboljše sorte i o sicer: I. vrste: laški ridec (Walschrisbag), beli burgtin-dec, bela m radeča žlahtaina (Gutedel), izabela, pošip (šipon), zeleni siivanec, beli raniol, Ironta (bogata rodeča), kavči-na, plavi burgundec rameni muškat, muškatna žlahtnimi, črai pesjanec ter nekaj mešanih vrst Na razpolago je tudi več tisoč vkoreninjenih divjakov, in podlage (ključ?) od Ripania Portalis.
Vse trte ao cepljena aa podlagi Rip, Portalis ter so jako lepe ia popolnoma zaraščene in lepo vkofeninjene zakar se jamči.
Dobijo se tuii cepljene trte lanskega nasada (L. 1914). Cena trtam je po dogovoru. Pri naročilu naj se pošlje 10% are. Naročila brez are so neveljavna. Kdor si želi naročiti lepe trte iu nasaditi lep vinograd, naj se blagovoli oglasiti pismeno ali ustmeno pr. Francu Slod njak, trtnar v Rotmanu, poŠta Juršinci p d Ptuja (Štajersko).	«i.f
«j» &
V&
O
!9
ts
CO
<J3
tH»"
3 p*
«
X3 S3
•oSž
o
¿S-m'
«ST
ti
o
ÖB iS

SÄ 8*3 9
Voino zavarovanje
•« i» »tonU n 4M mm. TMtm tet MlMQti
hI »blažtjočt »azanj»
Bi. UoUO^»
Sidro-Liniment.
m Hidr»-Pain-Exptll«r,
HNIrhalB« knm. —t«, rto, r-»
b*mr» m t lekmtstoi aH direkte* L Eichter-J» lekarni „Pri «l»t»m lerc-. Fr»«», 1., SlinOKtn «stt. .. •«»m» ruftllUitBjt.


uevstujoC», slastno in Siejo gaaeea lahko VB&kdo sam napravi z majlisi-ml stroški. V aalogi so: ananas, {«■■ bolSnik, graaadinec, malina ra.EŽ; katci hrnSovec, poprovi utofarvac, jk« raAraiitfevec, prveiidsvec, vlžnjovec. Neuspeh lakljufiaa. &'* ¿omatda pljaSa sa Lahko pije polett hladna, poiiici t-adl <rrc» iia namesto rama in Zganja. Sestavino z nalanonlrc. navodilom stanejo K 4-5C Iranko po poraetjn. Na pet taMhpoi » clj dam eno «aatonj. Z» ekonomije, tvornic®, večiu gosr.fr dartits-a, delavnice Itd., neprecenljiva vrednosti, ker to da* lavc.s, sveži ln n« opijani, tn njegova delazmaSnost nlft ns
trpi.
3&n. Grolioh, Eng?l~Drogerie Brnc 637, Moravfko
draginja je vedno večja, sasMei pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju geiovo 10 K ns dam «aslažiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko sa odgouor. Zaslužek je pripraven za moške in ženske.
©s. Wff€, llirsk» 'Btetvim IS
l. Tisoč in tiipč hrabrih jurukc\ pustilo je že do sedaj drago življenje na bojišču in žali Bog ie ni pričakovati, da bo tega neusmiljenega klanja kmalu konec, i
Nikdar v življenju ni imelo za posameznika zavarovanje življenja večjega pomena, nego v sedan jem žalostnem vojnem času. Dolžnost vsakega je, cta zabrani doma vsaj z zavarovanjem življenja gmotno odškodovane ostalih sorodnika, ki ca leč od nas brani milo našo domovino.	r
.....
Zavarovati se more vojak sam, ki odide v vojsko, lahko pa zavaruje življenje že odsotnega vojaka v svoj ali v korist otrok ali drugih o&eb tudi žena, oče, mati, brat, s-stra, pa tuc'i vsak drug človek, ki z njim ni v sorodstvu, o. pr. \ojakfv upnik, ki se hoče zavarovati proti izgubi svoje terjatve.
Zavarovalnina se izplača vsaki osebi, za ktero je izgovorjena, ali takoj po smrti vojaka (tudi, če je umrl pozneje na bolezni) ali po preteku vt-č let n. pr. ml. otrokom za njih vzgojo, nevesti za opra/o. Tudi se da zavarovati na letno dosmrtno rento, ako postane vojak invalid t. j. za dainji prislužek nezmožen.
Prva zaupna c kr. priv. zavarovalna družba v tem oziru — ki terja najnižje pnmije, je
•	»Avstrijski Phönix«
s sedežem na Dunaju, ki izkazuje
zavarovane vsote . . K 210,000.000.—-poroštvenega zaklada K 60,000.000 — letnih perjemkov . . K 12,500.000 — Ta družba seveda ne sprejema zavarovanje samo vojakov, ampak vsake osebe, torej tudi žensk, otrok na razne ugodne načine, prejema tudi gotovine proti izplačevanju dosmrtne letne (V2, V4 letne) rente i.s. kar se do deva skoraj neverjetno, z ozirom na starost zavarovanca 6 do 25% od kapitala na leto. Ni mogoče, dena» ugodnejše naložiti, vrh tega je izguba denarja vnaprej nemogoča.
Sedanji čas je resen in dragocen, vsak dan nam donaša neusmiljena smrt preobilne žrtve in z njimi neizmerne gmotne izgube za vse iste zaostale svojce umrlih, ki se niso pravočasno popri.eli zavarovanja na življenje.
Sezite torej po pomoči, dokler še ni prepozno Omenjene družbe »&'-$StrijS§&i PhÖ> $%\X* glavno zastopništvo za Spod. Štajersko je v Mariboru, Ferdinandulica št. 9. ki daje na ustmena in pismena prašanja pojasnila.
Pisarnišite ure tudi po nedeljah dopoldan. Ako se oglasijo iz oddaljene župnije ali občine vsaj 3 osebe naenkrat pride zastopnik brezplačno na dom.
Kupujem volno, vinski kamen, vosek in. suhe gobe.
Iwan Ravnikar« C^Ste
banje
55
alpski %eliš£m liniroem.
Najboljše, bolečino utehujoče sredstvo z» vtl
Mestna lekarna ,pri c. k. orlu"
Friderik Prüll,
Isk&rnar v M&tibortt, Glavni trg, ms/ver? mtw "

Izjava.
Ker npatn, da je msrj.katari v.jafc od 87. pešpolka ijltattlj Slo? Gospodarja, piJem to vrstic«, da :ie noka stvar poja ni- Ko so bili Štajerski Slovenci tnkaj, so nekateri naročili in plačali rcine vence Ker se pa rožni venci v sedinjih ¿a "" n« dobijo lihko, sam moral čakati nanje. lx posebne prijaznos	naprmta v Ljubljani nekt namiljena sestri». Med tem časen i> 'viaki odSli in tadi itevilko njihovo <ojae poSts se je spreaen , kateri ioja^i sprašujejo, zakaj rožnih vencev ne dobe, e<h . i- i -i zelo sarovo — naj na tem meitu s t» af pojasnita, ker upam, da pride ta list vojakom v roke Rožne vence sem odposlal prvič IS. dec Prišli so nazaj deloma ras trgani, deloma brez križcev. Poslal sem jih drugič 20. doc, obakcat na naslov: MARTIN KAKER, *luži pri isti kompaniji, naj bi jih on razde il. Oba recepisa c. kr Lasga urada v Zagorju pri agam, da vidi si. uredništvo, da je resnic AS o seje torej pošiljatev zakasnila ali izgubila, podpisanega ne ridene nobena krivda,
Zagorje na Krasu, dne 4. je;iiarja 1916. 32	Ivan Balob, vikar.
Izdajatelj In založnik: Katoiifiko tiskovno drnfitvo.
O/Jirnvoml h»w}ti1V : V«kt»«ln-" Strrpan.
Za obiloe dokaze iskrenega sočutja, ki go nam došli povodom smrti našega dragega moža oziroma očeta, tasta, starega ožeta, gospoda
izrekamo tem potom nsšo najiskrenejšo za hvalo. Posebna zahvala pa bodi čast. gosp. Josipa M.halii» žnpnšku barbaiskemn, d. g Ivacn Topolnikn, gg. Salezijaneem in č domačim frg. dahovnifeom za spremstvo na «adnji poti, dalje g»,sp. Lojzi Colnarič kot voditeljici šolskih otrok, o. kr. šolskemu svetu za krasen venec in vsem sorodnikom in znancem, ki so spremljali dragega rsnjkega na zadnji poti.
29	Žalujoči cstsli.
Tisk kiukarae «v. ülrlla v Marlbore.