St. 86. V Gorici, 30. junija 1888 „Sofia" ixhaja vsak potok in vf-lja popo&tiprcjeinana ali.v Gorini mi -lnm pofiiljana: . . Vse letn.....f. 4.4( Pol fctu.......a.¦.»! fjetvrt letn ......I i<. Pri ozuanilik in tako tudi j»ri ,,^«. s'.anicah" se placnjc za tiavwliut tristop. no vrsto: 8 kr. fie ne twka I knu 1 » » .. m 2 ,. 6 „ „ „ I, 3 ,. JSh v*e> 6rko pn prntttorii Posamezue stevilko su dobivajo po 8 kr. v tobalcnrnicah na atarotu trjju in v nunaki u!ici in pri opravniku v prodojaluici G. Lilavja v aemcniSkih uliciih li. ki. 10. Dopisi in naroSnina nnj se poSIja opravnistru '„SoLa" Via Seminario St. TO. 1 pisi sp nc vrafiajo; dopisi nnj si> b. iljno fraukujcjo. — Delnlccm in drugim iicpromoSuini sc nnro^iiiiia zuiia, ako»<> o^'use pri opravuisivn. Drzavni zbor in minister Gautsch. II. Gautscheve uredbo vsokako hndo nasprotujejo spravnemu miniateratvu, kakor so Taaffoje nazivlje. Ko je bil Conrad na stolu naucaega ministra, slrSali 8mo, kako je luintateraki prodsednik T a a ff o zatrjeval, da tie pusti vec" Slovanov pritiskati ua ste-uo ; a Conrad na to ni porajtal ia pritwkal je dalje, kakor se je njemu dopadlo, dokler da ja bil nasprotni piitisi'k haji od njegovega in ga je vrgol uaz mini-sterskega 8tola. Taaffe je bil spozual, da s tako pri-tiBkujoGim minifetrom no more vladati, zato si je bil izbral naucnim miuistrom Gautsoha, o katerim so jo po njegovem projSnjem ponasanji mislilo in trdilo, da je glede Solstva veSCak* a glede uarodiiO; poljtike ~ ae krop ne voda, sicer pa izvrsten uradnik in jako dober avstrijcc. Misliti si moremo torej, 4a je spravno mini-sterstvo Taaffejevo namcravalo si z Gautschem pri-dobiti podrkrepljeoje, eno spravno moe v<>C. Preeej, ko je bil Gautsch zasedel ministerski stol, smo so Slovaoi pray tako uadejali kot so so ua§i zatiralci bait — da bode Gautsch vscm narodaostiui enako prijazen ; a priLio jo vse drugace —. Gautsch je so Bvojimi uredbanu ozlrouia z ukazi dr&ivljane kar iz-nanedejal; poveksul jo Koloino in odpravil vec sred-njih lot, — kakor bi bil hotel s tern pdkriti primanj-kljej drz\ivnih stroikov. Slovani pa so kmalu umeli, kam pes taco moli ter uvideii, da so priili „fz dezja pod kap." Poknzal se jo Gautsch ves drugacon, nogo se jo pricakovaio. Taaffojovo spravno ministerstvo so z njim ni podkre-pilu, inarvee ^prislo je zarad njeg win uredeb v hude za-irege. Slovani, dobro vedoS, di kogar je sola, tega j'3 tudi prihodnost, vzdignili so se proti Gautsehe-vun uredbam in so zahtevali od drzavnih poslancev, naj so z vsi?mi sredstvi upro Gaulscheverati poato-panju. Odlo&lna bitka prifiakovala so je v drzavnem zboru, kor dtiavni zbor more spraviti mluistro, <5o treba. tudi na zato^no klop. Poglcjmo torej, kaj so tstorlli na§i poslanci v dr^avnera zboea proti Guut-» Nevirn uredbam. Pr?a 8ejajebilall. oktobra. Poalanei so bili v polnem Stevila zbrani; posluSalci pa so se kar gnc-tli v zbornico. Bilo je vee nenavadno pazlivo, kako se vr§i seja. Prvi priCakovanih korakov bilo jo vpra- LISTEK. & K. T& A. T. Drugega doe sede za mizo pri Misliborju sosedje Miha, Matevz, Gaipar, Joze in vec drugih, katero je Lttka mogel prcgovoriti, da bi, naj se zgodl kar Bog hcce — videli ta grozni 5ude2. Vsakemu je bilo 6i-tati nekaj posebnega na <5elu. Nekoji so dvomili o dobroti onega duha, kar jira je zatrjeval Luka, in s plaSnimi pogledi so ga pricakovali; drugi pa so ne-zaupljivo upirali svoje o6i v Mislibora, da bi videli, pride It jim na dan z resnico, all jib bode slepil s kakimi varkami; nekaj njih zavidali so mu toli naglo sredo in bitro bogastvo; nekaj njih pa — in med temi je bil tudi sosed Luka — na tihera si UU, da bi morebiti podobna sreca tudi nje kedaj dohitela. Zastonj hvali Mislibor svoje pivo: nikdo ni bil zejon. Naposfed pa, ko vidi njih noukroceno hreponenje in nestrpljivost, zacne govoriti taku-3o: — Mili prijatelji in sosedje 1 Dobio vera, kaj govorioijo y ob5ini i& precej iSasa o hisi mojej, da — iiaj gOTorim brez okoiisajev — baje nek duh, kate-rega imeuujejo skrat, y hiSi mojej biva. Da sem pri-Sel Ijudem na zobe, ni mi mnogo mari. Saj pravi progovor; Ho5eS li modrim sluti, daj jezikom niimo sebe pluti. Da bi pa vscm usta zamasil in zasil, imeti bi moral mnogo platna in niti. Ne tajim, da biva pri raeni, brali; bodi BogUj uekak dobii duh; ali ta JuU Sanje, katoro je stavil Rieger na vlado, kako more opravic>vati Gautschovo postopanje glede odpravlje-nih srednjih ^ol. To vprasanjo (interpelacijo) izrofiil je predseduik Smolk.i Ta«ffeju, ki jo odgovoten, da se izvrSuje program, kojoga je vla'da ob svojem na-stopu ptoglasila in vsom svojim narodom enakoprav-nost obljubila. Vsi klubi dosnice so se potem jako marljivo posvetovali, k*ko bi postopa'i proti Gautschevim uredbam ; celo Lichtonstcin «e svojim kluboin jo bil za to zad«vo jako zavzet, Vsa dosnica bila j« slozna v torn, uaj ae od vlado zahtova, da zvrsi ;>rogla§eai program narodno enakdpravnosti, katereinu Gautschc-ve urodbe nasprotujojo. Niti liberaloi niso Gautscha podpirali; ko je namre6 6e§ki klub namoraval svojo interpelacijo in ministerski odgovor na to interpelacijo dr^avnomu zboru v razgovor predlagati, izjavil je ncm^ki klub, da bode za tak razgovor glasoval, a vdelezil da so ga ne bode. MladofieSkih 6 poslancev pa je prellagalo, naj driavni zbor od vlade zahteva da prekli^o Gautschev ukaz, zsidevajod odpravo srednjih sol. Ker je bil ta njih prodlog zavrieu, namoraval i so predlagati, naj se Gautsoha to2i pri driav-nej sodniji, ker je delal proti ustavi, ko ja namreC sam odloCil o Solah, za katero ima driavni zbor pra-vico stroska dovoliti ali pa odreCi ter so-letako od-praviti aii pa ustauoviti. Vse ju tedaj kazalo, da so bode uiorai Gautsch umakniti z rainiaterskeg-i stola, ker ni imel v drzav-nem zboru potrebne zaslombe. A tako kmali odstop bil bi moraliceti polom za ono, ki so ga bMi tako na tihem in z velikiai zaupanjem poklicali v ministerstvo. Taaffe si ga jo bil izbral, tort-j moral ga jo — tuli podprati. In k«»liko zmore spravni Taaffe — s no za p r e m n o g o k r a t doziveii. -— Brez rcs'iejSts razpravo jo potcm visela ta za-deva d^ proracunske tazptave; v tej pa so nasi poslanci ministra Gautscha, kakor kaze donasani govor gospoda Kluna, jako ostro prejemali in bili so na-menili, da no.bodo glasovali za nekatcro to6ke nau-<5n.o uprav, da bi so bil moral potem Gautsch umakniti z ministorsk^gv sedezt; a posogle so bilo vines take moc: in dale so se bile na§im poslaucem take ~ obljube — da so za nau$ui proraCun glasovali.— Cakajmo zdaj, kako nam se bodo obljube spoluiie! (iovor poslanca filnna v dr^avnem zbora, due 1. maja 1888. i Konec. i { Ker pa so slovenSdina stalno zatira, torej po- mislite, kako te2ko se more dobiti dovoljenje od nem-skoliberalnega krajnega solskega sveta. In ta tcrori-zom! Lo jeden vzglodl V nekem kraji, kjer je pre- : bivalstvo vecinoma sloveiisko in so krsSanski nauk j poucuje slovenski, bili so de'.avci poklicaui k tovar-niskemu. voditelju, ki jih je praSal, v katerem jeziku naj so ofcroci pou6ujejo v krs^anskem nauku. Odgo-vorili so naravno: „Kakor doma molimo." BPotemw — pravi voditelj — ffpojdite k /upnlku ali kapela-nu, ki uaj vas redita." (Poslanec grof Lazuisky: To je liberalizem!) VAad toga so delalci v strahu rokli oskrbniku, naj stori, kakor hoco, in zato je moral katehet u6iti v nemi^ini krScanski nauk. Slovenski otroci se torej ne morejo u6iti | krSJSanskega nmka v matorinem jeziku, za uomske otroke pa 2o skrbi de-2slni Solski svot, da se jim ne jemlje ta dobrota. Koro§ki de/.elai §oIski svet je zvedel, da se v nekaterih sclah, kjer je poleg velike vocine sloven-skin otrok tudi nekaj nem§kik, krscanski nauk pou-cujo v slovenskem jeziku. Ilitro sc je pritoiil pri du-hovniaki cblasbi, da nem§ki otroci "ne razumejo elo-venskega pouka, zato trpi Skodo versko-nravaa vzgo -ja, kar se gotovo ne strinja z naraeai knezo-Skofij-skega ordinarijata. To je vse lepo in prav, zakaj pa su dezol.ii solski svet ne drii tega pravega naccla tudi uaspro-ts slovenskemu prebivalstvu ? (Poslaneo Salasek: Ia-ferijorno pleme 1) Zakaj ni dosledon, zik j v enom in istem slu-Saji meri z dvojno. mero iu prezira vso pravidnost! Tako sc jo noki okrajoi soUki svot pritozil, d.i se udencl no ufie krsoanskegi uaukv 7 nam§5ini, a-koravno jo v soli poleg maozio slovenskth otrok tudi osem nomSkih; zato jo prosi!, naj se nemski otroci v vseh razredih uue krSoaoskega nauka v ue.ns5ini. Duhovuiska oblast je stvar hitro preiskala in so prepri5ala, da se je to doslej 2e godilo. in da jo pritoSba okrajaegx Silskega sveta neopraviSena. Ob enem pa je okrajui lolski svet pozabil praviSaost, nasproti slovenskemu prebivalstvu, ker je ttasvottvali naj se otroci v trotjem in 6etrtem razredu uCe kr- prcbiva rad povsod, kjor mu pristopa in bivaliSca ne branijo. On ne gleda na osebo, kakor nepravi6ni sod-nik, ne isfio le bogatincev, kakor koristolovci, fmar-ve6 prav rad revere bogati; priskrbljuje 2ivez\ obleko, pomaga zidati hi§o, obdeiovati polja, vzgajati sttdje ter 8prominja puldavo v vajo. To je duh g o s p o-darski, mili pvijatolji, ki vam jo vscm dobro znan, fieprav ga vsi dostojno ne 5astite Le ta je pravi Skrat, ki daje zemlji bogato in plodno rast z bozjo pripo-mocjd. Temu duhu more se vsakdo od vas zapisati brez strahd, kar bodo Ijtibo gotovo tudi Bogu same-mu. Toda poaluSajto tmli pog»j-' in zakone,' katere naklada on tistim, pri kojih h>cc prehivati. — Prvi zakon jQ atrah bo2ji; iz tcga vi-dite, da jo ta duh od B)ga in dobri duh. A!i ta s t r a h ne sme blti samo atrah, marveS ziva vera, upanje iu ljubezen do stvarnika nebes ia zemljo, od-lofine bodi voljo in zadovoljen z vscm, kar koli bi ta doletelo, bodisi dobro ali zlo, vodao bodi veselo, Bogii udanc voljb. Zastonj bi se protivili volji bozji; morja no izpijemo, ravno tako turn Boga ne poni2amo. Udaj so torej volji bozji I Varuj so gre^a, kajri po grehu ti je kazon vedno za polami. Skrbna pa/.i na vse, kar govoria iu delai; vr6 nosi vodo toliko casa, dokler se ne razb'je. Ako ti kaj no gre po volji v ko-spodarstvu, pomisli, da n? vsik dan nodolja, ali kakor pravi prisiovica; No voduo raka, 6;:rih tudi 2abo. Akj te kaj 2ali in jezi, pomisli, dateje ze marsikaj tudi vosehlo; kdor jo viao popil, ima n;«j se dro56 in kdor Uo6e prav u^ivati sladk>sti, okusiti mura i uekaj bri Ikosti. Ako trail Of imctku, mjslj ai: liw je, to je, glave za to ne dam; Gospod Bog je vzel, ceSceno bodi njegovo irae. Ne raduj se proved v srcci, a tudi ne 2aluj premnogo v nesreii; saj pravijo : „EedarV srefii src6 ti trepece, boj so nesrece. Ali tudi neareca ti mine, ktkor mrak in tudi pred tvojimi vrati sine zlato solace, kajti: Za dezjem solno sine. — Vsako rokodelstvo im svojo slavo in cast, ali tudi vsak stan ima avoje te^avo: in tvoj stan naj bode brez te2av ! — Drugi zakon je pokorScini duhovni in svet8kigosposki. Dij cesarju, kar jejeesar-jcvega, a Bogii, kar je bozjega. Kdor lehko vest ima, ne boji se Boga in ne sveta. Ne mrmraj radi davkov in drugih dolznostij, kajti brez tega ne more obdtati ne obdina in no d-iava. Poslednja te varuje, da brez skrbi orjes, seje§ in 2-injeS, a ti si sw to dolLan pri-poraofii k njenemu obstanku in razvitku. No godrnjaj radi raznih plaell, kajti pomisliti ti je treba^ da so to' tisti pogoji, pod kojimi ti je povrnjen tvoj imetek, ker odkupljen ti je bil. Imamo, mili prijatelji, vse drugo davke in pladila, ki nam mnogo ve8 pojed6, kakor pa pla&la duhovni in svetni gosposki. Ne bo-dimo lenobni, no igrajmo in zapravljamo, ne obla&mo se vedno po novem kroju z dragimi oblacili, odpo-vejmo se starim Skodljivim razvadam, 3taroj uoved-nosti in neumnosti. — In prav zaradi tega je t r e t j i zakon, ka-terega skrat zapoveduje: gospodarska razum-n o 81. Zires, prevec je takih ljudij, ki si domisljujejo, da ie zuajo gos^odariti, zat6 ker go obupnosti preganja, to je vendar pretirano I — Poalanoa dr. Herold : Zakaj jin\ vsiljujete nemScmo ? To jo ara-mota za poltene IjuaM — Tako jo! na dcanici.) Dokazat bom. Solske oblaati zavrafajo z vsorai izgovori proSnje in korake, da ae uvede tak pouk, ki ga uraejo otroci in jim koristi, in le pomislito, ali ne bi clovek nad tern obnpa!? Izgovarjajo so, da se ne more vpeljati slovenSSina, ker so v navadi le nemSke knjige. Ali so 8lovenske ne morejo dobiti ? Zopet drugje trdijo. Sola je ze 60- let neraska, torej je ni treba posloveoiti. (Sraeh na desnici. — Klici na levbi: Saj jo tako prav!) Kakor da bi se napa-ka no smela popraviti, in da bi neumuoat postal a modroat, krivica pravica, nepoatavneat posfcavnoat, ako tako dolgo oatane. Drugikrat je dezelni Solski svet razsodit, da atariSi zele nemSko solo, da toroj dezelni Solaki svet ne more proli volji onih, ki vdrzujejo solo, preminja-ti jo»ikovnih vrodeb. Ce pa drugi atarisi, ki pkSuju-jo za Soio enake ali Se veojedavke, ne zele* ueraake namrec" — slovenako solo, njihove prosnje ae prezi-rajo, tor ae dozelao S>lsko oblastvo aklicuje ni to, da se je proti terau izrekel krajui solaki 8vet. Tako so sucejo kososka §olska oblaatva v vednem kroga; prod statist se sklicujejo na obeme, prod temi na krajne Solske svete", ti na starise, tako da proSnje ubngih Ijudi n;so nikoli usliSano. In ee se konecao etrinjajo atarisi, obSine in krajni aolaki svet (Poslanec dr. Steinwender; Kje je to bilo? — Klici na desnici: Puatite ga goyoriti!) in vsi akupaj (Poslanec dr. Steinwender:, Kjo je to bilo? — Klici na deanioi: Boate ze slisali!) zahtevajo alovensko solo, tudi to ne pomaga, in fie gre dobro, jo proSnja na-ravnoat odbita, ali setpriLno preiskava, ki se konca s disciplinarnim preiakavanjem ali z ukorora. (Poslanec grof Lazansky:. Pravo turSko goapodaratvo! — Poslaiioc dr. Steinvrender: Kjo j« to bilo? — Klici na levici: Dejanjal) Goli uradni dokazi. (Klici nale vici: Dejanja! Na dan z njimi! —¦ Poalanec dr. vi-tez Tonkli: Mir! Je li to omika ? — Poalanec dr. Stoiuvender: Pomirite ae, gospel dr. Tonkli! — Poslanec dr. Rus3t Tonkli nas bo ucil omikel On soga v besedo najvedkrat. — Poslanec dr. vitez Tonkli : Nikoli niamo segali v besedo I — Poalanec Sa-lasek: Molcali smo, ko je govoril Duraroicher!) Jako oznacilen zi oblaatvo gled6 siovenskega ' pouka jo naslednji dogodek. Podrnzaica sr. Cirila in Metoda v Biatrici, ki ima namen pospeaevati in pod pirati atovenske Ijudske sole, hotela je zboeovati na Vratih doo 22. m. m. Dnevni red je bil jako nedol-zen, vendar je shod prepovedal okrajni glava«r v B> Ijaku, in sicer z izgovorom, da se je vsled razburje-noati nernSkega prebivalatva treba-bati izgredov. Vendar ni bil nihee drugi razburjea, kakor okrajni gla-var sam, ki si je s prepovedjo hotel potolaziti raz-burjenost. (Poslanec gref Luzansky: lep gospod to!) Iz mnjih beaedi raorcte torej razvideti, kolike vredoosti so trditve goapoda pos'anca celovake trgo-vinake zbornice, ki je vceraj rekel, da poaameznim narodnoatim d:ijajo vse brez natnona s polnimi roka- vsak orad. co se pluga tisci. Nikdo ne zod vsega, v.si Ijndje pa vse vodo. V vaakem rokodelatru in znan-atva ljudje napredujejo: hofie li naia gospodarska a: metoost oatati vedno na tiati atopnji do konca avetd? Nikakor, dragi moji prijatelji 1 JTa tiaofio izvwtnih gos-podarjev premisljuje vedno o tem, kako bi mogli to ali ono bolje in lozje narediti in izvrSiti; in koliko je dan danes novih iznajdeb v v.seli vritab vede in umetnosti, katere modri gospodar skuaa obrafiati v svojo korist! Napisujejo se knjige, polae zlatih nau-kov za izboljsanje goapodaretva. Kmeta, to se v6, ni mogofie, da bi vaako tako knjigo Lital; ali vsaj kako mora vendar prebirati — za silno potrebo. Kdor bere, izve marsikaj dobrega in koristnega. Dob/a knjiga je v potrebi dobra svetovalka. a kdor se dobrih avetov drzi, goljufivega sveta se ma bati ni, 6esar v knjigah ne dobis, praSaj druge izkusene ljudf, kajti pregovor pravi: Kdor hoc6 mnogo vedeti iu znati, ne sme spati, marved mora pridno pametae Ijiuli poprasevati. Kar si bo pa nau6il iz knjig ali eajat da ao razmere, ka-tpro aom opiaal; vzbudile veliko nevoljo mej aloven-skim prebivalstvom, in da jo nevolja Se vecja, ker ao vae pritozbe na visja oblaatva oatale brez odgo-vor-i. Savol sem nck-ij s*uc»jev Opomnim Se, da*ao ad zo prod lotout pritozili proti neraSki Soli obfiiua Bilcovaa in trije krajni aolski sveti v Ro2ai doliai, a se ao.laj n]so dobiii odgovora. (Cujte I Cujte! na desnici.) T,iko ae dfitidni proailci ne mofojo pritoiiti na komnototttna sodiaSt in zahtovati avojn pravice pri opravtu-ni aodsSdi, oziroun drz-ivnom sodisSi. Te aovolje, goapoda m>ja, ne bodo potola^ile ippe bosotlo, katere jo govoril Nj. eakacolencija v budgetiiem odaeku in danes tnknj (Tako jo! na do-siiiou), kor take lepo hesnde amo zo vefikrat aliSali, ne da bi so usIiSale terjatve slovenakogi piebival-stva in nreanifiile reaolucijo. Ta nflvolja js vedno vecja, in zato jo mnevno, ako spr^jinGino bowdo, katere je danes govoril goap>d nanfiai miitistor z no-kakim tivomom, da z odIo6ilnrm nezaupanjem (Dobro! dobio! na desnici. —Kiici ne desnici: Mi v^i!) in da niamo za«iovoljni a tako garanoijo, mirvod da ji se-lo tedaj prisodirao vrcdnoat, ako aim p da za-neslivejSi porok, kakor je goapod- nautSnt micister. (Zivahna pohvala in ploakanje na deanici. — Govor-niku cestitajo.) _______ Bopisi. Iz Skrbine, dne 25. junija. Ciemu so pri naa tri dni pred minolo nedeljo pritrkovali na zvonove ? — kaj so pomotule v aoluto zvo&qc razobeSene, vihra-joLe, miiogobrojne zaatave? —• oamu ao tega due grmoli topici? — Comu je bila cola vas na nogali in jo nckako nomirao pricakovala pri!iodnjeg\ dne ? — V nedeljo, 24. t. m. je obbajala Skrbina rodek prazntk; avetkovala jo tri alavnosti, namreS : sSup-nijsko vmo§cenje precastitogA, obceljubljoneg.i goapoda Pefcra Vtigo, dosolanjdga proviiorji; bilo je slovesoo blagoalovljenje krasnih, izvratnib Zupanovih orgelj i bil jo tudi cirkveni praznik, tak-i zvani V nedeljo zarano zbudilo naa jo ki*opk> po-kanje rao^narjov, zvonovi pa ao naznartjali vosgli d.iu. — Ob VgiO ure ao aloveano blagoslovoli nove orglje, potem pa je bil obhod. Zt tem je pridisgoval pro-ce.jt:ci mon^ignor Jo.s. Gabrijolcic, rektor ceutr. sora. v Groriei. Kot poznat, izyrsten govornik pred-stavljal je svojega piijatelja, doaedinjoga proviaorja bodo'5im" ^krbinskim iupnikom ter mu ob enem k temu ce-stital. V krepkih i jasnih potezali razlo2il je imonitao duhomo zvezo mej ^upnikom i zupijani tor ujib may sobne dolznosti kazaje pot, ki vo li do vocu} i casao 8re6e. Gotovo so iz area idofio basedo naslo v sreih Skrbincev rodovitna tla; zato pi d<-Lun) se trduo zlategv n&uka prefiaatitega gospjda govornik v in nik-dar ae rabimo njegovih nauJuanili, svetili bja.»d. — Po pridigi je bila slovesaa miSa, pri kojej se je pelo v oecilijanskera dahu. Dobro priakrbljeni obed je bil pri nivtjm, pre-ceatitem gospodu iupniku. Tu so bili zbrani daljni i bii^nji prijatelji naaegt ljub'ga dubovoo^a pastirja. Omizje sestojalo je oi visokoufienib g, g. doktorjev do priproatega kmeti&i; a bilo j! vendar tako so-glasno, da je vsakdo cSatil ono ijubo prostost, ki je povod fiiatcmu, nekaljejiarau veaelju i zadovoljnoati. Med raznimi pogovori so se viSile razne uapitntce, najprej na sv. OSeta, potem ni mil. uadvladtko, Nf. Velicanstvu itd. Obed je prenehal ko ao zvonovi klicali k po-poldanski sluibi bozji, Po dovrsenih vecernicab zopet gredo vsi gosti y 2upnij8ki dvoreo, kjer novemu prefi. g. ^upniku Se e.ikrat voSijo ai-eco i blagoslov, potem se prijatetjski med seboj postovo ter razidejo ai vse strani. Za lepo slavnost se i mi in a zihvaliti viaokoSe-stitema g.^poda dr. 3os. Gabrijolcic», prodiUitemu gospoda dr. Sedeju, vrlemu ruzStrj itoljti cackvenc glasbe, naSonni piuc. gosp. iupuiku, goap>du zupanu in ostalim p. n. gosp. goatom, — Olicani nam Bog na mnogaja Ijeta blagega naSega goapoda zap'iika! Iz Krasa, 25. juoija. V italijanakcm ltatu L'Ecco od nedelje, da hodi po Gorici in po okolioi nek agent z Duanja, ki ponuja med drugim zlaati I iQatraco z Suatiuji, pripovedajo6 di je zaatopaik Du- najake firme „L. Stubock," kakor tudi v zvezi z ne-ko glaaovito zalogo v Mariboru Klatil ae je vo<5 dni tudi tu po Krasu, zlaati po dolonjem. Goapodid jo majhne in sibke poatave, obraza Se skoraj otrocjega pa ozenjen. Jezi^ek ima pa izvraton in hitor Mnon plu8 ultra." Za tak posel pa5 ve2 ko apodoben, O-menjeni list tedaj pile, da tiatemu ni r\\l verjeti, da je B8vindlertf v pravem pomenu besede, da ga poli-oija i§ce, pa da je pete odne3el, Bog ga vedi kam. Da mora moiifiek biti rea rnalopriden, potrdu-je tudi firma sama „L. Stubock'a", na ktero se je nek opeharjen gospod oberr.il z uprasanjem, kako in kaj jo s to zadeyo! Dobil je qclgovor, da je bil ome-njeni res nokaj 5a?a nje zast6pnik7"^a~pa~n^"je"''Bi;r_ lo zasto pstvo odvzeto ze pred davnim casom zato, ker je njej sarai diSal prevofi po Bsvindelnu.M »Njl!-govo delovanje, pi§e firmi, je sleparsko in meri le na to, da bi ljudom denar izvnbljal. Stvar naj so na vaaki naSin naznani!" Po Krasu je vec" njih opehar-jonih. Pozor torej! Takim in onakim moiickom je najboljo vrata pokazati in niti v razgovor so & njimi ne spuatiti, ker ao v dokazovanji tako pretkani, da cloveka kar omamijo in premotijo. Kdor ai pri ojih kaj naroSi, je gotovo opeharjen, kajti aolidai trgovci no hodijo svojega blaga po va8eh in hiSah na dro-bno ponujati nrnpak ga So v razprodajo v vsakem kioju najrajle le onemu aamemu trgovcu oddajajo. Tiati, ki po hisah lazijo, morajo dobiti zraven oavad-ncga zasluzka se dobro odSkodnino za avoje potova-nje in to dobijo a tem, (la ljudi svindlajo z dobrimi izgledci, potem pa precej ali pa pozneje toliko slabSe blago poSljejo, da so dob'-o plafrmi. — Kdor od tw kill blago naroci, so nazadnje gotovo kesa. Iz Istre, 18. junija. Gospod urednik! ()asi so re.i slabi, ce tudi VaS dopisnik „iz kobariSke okoli-ce" pravi, da no, ampak, da so le ljudje vedno sla-bejSi. Kako je to, pas mnogo n« briga, naj bo li eno ali dingo! to pa jo gotovo, da nam i I o v a n o m r i2ice ne cve(6. Drugim narodnoatim v obSirnej Av-atriji, oamrcd Neincom, Madjarom, naSim Lahom in lahoofikom jo dovoljeno — kaj bi naSteval kaj — vsaj vaak vidi, recimo z eno beaodo — vae. Oni sme-jo podenjati, kar hocejo; tako delajo, kakor goapo-darji. Mi Slovani pa — bodimo jim Bluge — lilapci, ali kakor naa tuknj italijauska kultura (Sinjorija) iz. yoli imenovati: „%&ivi." Veato, gospod urednik, ta; izraz ni druzega, kakor mera njih izobra^enoati. Kaj naj Vam pi§om iz dezele, v katerej ae co-di v polnej strugi mod in mleko toliko hvaliaane ita-lijanske kulturo? Ako bi Vatn piaal, kako tu pa tain vendar napredujemo i3terski Slovani — prikupila hi ^e nSo6a" proved gospodu diSavnemu pravdniku. A-ko bi pa povpdal kaj tacega o razmerah naSih du-Snih paatirjev, kar svet u2o splob ve\ no vein, kako bi so dopadalo imenoyancmu gospodu. V „poiililci** navedeni so neki aludaji, koji osve-tljnjejo vladikovanje gosp. dr. Flappa, ki no pozoa jezika vedine prebiv<*lstva, a tudi preganja narodne uaso duhovSCino. Natadnojo piscm o tem, ko bodo c, kr. sodis&i izrekla svojo aodbe o to2bah, izvirajo-dib iz teh pregmjaj. Politi5ni razgled. Dclegacije so prefcekli fiefcrfcek konSale svo-je seje v Pesti; resile so navadni skupni pro-ra5an in dovoliie 47 milijonov izrednega kre-difca v vzdr^evanje miru. Presfcolonaslednik Rudolf je ravnokar pre-potoval Bosno in Hercegovino; povsod je bil jako slovesno in navduSeno sprejet. Novi nemski cesar Viljelm II. je 0 svo-jem nastopu govoril le bolj svojim vojakora, kakor bi bila blizo vojska; pri otvorjenji pru-skega de^elnega ^bora je pa preoej globoko in pray v miroljubnem duhu segel politiki pod pazduho ter jako prijateljski govoril 0 veSjih evropejskih dr2avah. Da Prusija miru 2eli, je verjetno, kajti sama se pac nad nobenega ne upa ve6 tako spravifci, kot se je bila 66.1eta nad nas in 70. nad Prancijoj zaveznika pa tudi ne dobi, da bi ji se viie pomagal, ker vsak ve, da bi se potem moral uklanjati in tre-sti pred njo. NejrajSi bi si pridobila Rusijo, ker potem bi nobenega druzega zaveziiika ne potrebovala, ne Avsfcrije ne Italije; zato pa se je mladi cesar v2e ponudil ruskemu carju, da> ga obisfie. Dosegel pa bode tezko kaj, ker m^ ski car niti se starim Viljelmom I. ni hotel veo ponoviti zveze. Domade in razne vesti 1*. 11. gospode naro5uike, kio:4 so na§ f list ilo zdoj redno piaScvali, namrefi kakor je navada Sasopiso vsako^a Sotrtluta ali kolikoi* si bodi naprcj plaeati in one go-spode, koji nam nairounitto v*\\ kotieem vsakega poluleta odrajtajo, prolan % da to tudi o tej polovici leta kmalu store; stare dolZriike pa prosimo, na] vendar ne pusto dabi_se_moj!alL4_i^jjni.^j!iiliti_jBaj^^.tega,j kar nam je 2e davno tikalo in sino jih 2o veSkrat v posebnih pismih prosili, naj nam dolino vsoto odrajtajo* Obcni zbor politicnega dru§ty$ nSloge" bo 24. avgusta tofino ob 11. uei predpoiudne, h tea* teremu so uljudno vabijo vsi.udje. Kdar ho6e v zboru kaj predlagati, naj izvoli to do 24. julija odboru na-znaoiti. Gospodidno uciteljico Jag na dekliSki soli v Gorici imenovalo je politico drui&vo nSloga" v sejs 28. dne t. m. za voditeljico te Sole ia otroskega vita, ki je zdruien s to Solo. — Ob enom jo politiSno drustro skleoilo to dvorazredno Solo k letu v 3raz-rodno razSiriti. Bazstava Senskih rognih del iti rofinega risa-nja gojenk tukaj.4nega c. kr. izobra2evali$&i za ufii-teljice priredi sj dne 4. 5. in 6. julija; obisco jo lak-kty vsak, ki je prijatelj lepiigi in konstnegi in se za-nima za to stroko. Pjscbao opozomjunio ua to naSe gOHpe in gospidicao, skleniio, da so drnS'vo korpira-tivno udelezi te slavnosti, pri kateri bode — kakor 5e povedano — drnStveni predseilnik g. dr. Anton GregorSic" itnel slavnostni govor. Drultvo bodo v ta namen samo razposlalo drustvenikom posebno vabilo in dotifina pojasnila in se nadeja, da bode irn :lo v Selu priliko podati roko bratskima dru§tvoma iz AjdovSdino in Lokavca. 6uje se tudi da, se GariSke-mu dru§tva na potu v Selo pridruzi &empasko bral-no dmStvo in rodoljubi iz CrniC, kjer bode mufi vrlo znani strokuvnjak in nadufiitelj Prva§ki, g. Orel, ki se je pri raznih ptilikab izkazal mojstra v tej zadevi. 0 programu in dragih podrobnostih prihodnji<5. c) *~ Trtna U§ v Vipavi okoli iontvi la in v Btija* ku je uradno priznana; pokoncSila je 2e voi Vinogradov. Torej pozorl vinogradniki. Brzojavne zalepke se izdajo s l. julijom t. I. vsled ukaza irgovinskoga rainistra. Oblika jim bo taka, kakor pismenskim zalepkam. S tern pddajale se bodo brzojavke tudi v takih krajih, kjer ni brzo-javnih pestaj. Zadostovalo bo, . da so vriejo zaiepke t bli^njo poStno nabiralnieo. Brzojaviti se bo moglo b temi zalepkami v vse evropsko krajc. Zalepka za vae avstrijske kraje bo stala 35 kr. za 5 besed. Za vaako besedo vefi treba bo plafiati, kakor pri uavad-nih brzojavkah, 2 kr., in siccr s pisemskiini zoain-kauii, koje se bodo pnkpile na zuuaajo 8tra« ^al^ko. Mrtvega otroka v zibeli so mSli ntaridi Pir-nat v Oi'ttuo»h pfot«klo aobofco, ko so priSli s polja domu. Pregrnili m <**, u]li doma ol ^rcV' p> kmo5-koj navadi z robjo:n nad glavo, da jo imol uekoliko teme in da ga ni.so tnuhe nadleg)y.iie in s tem se je zaduaU Varuli mu je bii 9K:tni ilefiok. — Starisi, bodite previdni in skrbui! SI. Veliko slavnost v povelicauje spomina na 40 letiiioo vladanja nu^^ga presvitlega ce=iarja, prire-di logaski polititiiii okraj dne 22. iu 23. julija pod pokrovitdjstvom kne/,a Hugo Wiodiscbgraetz-a po tem-le jako va^uom vsporedu: dne 22. julija 18P8. I. 1. Ob 9. uri xpttrai siovesna sv. ma§a na prostem — pred gradoui v G.iri'iijem Loga».cn. 2. Po sv HiaSi predstava prcdstojaisto.v obcin, krajaih §olskili svetov, vodstev Ijneskih Sol, farnih 'in c. kr. uradov ter dm-Stev poliU(i.uvj;a okraj-i LogaSkuga preblagoroduema go-jp. c. kr. ikL predse iniku baro.au Aticrejn Win-klor-ju, oziroma gospodu c. kr. okrajuemu glavarju dr. ICarolu Russ-u. 3. Ob 101/, uri zasaditev prvih dreves drevoreda od Gorenjega do Dolenjega Logat-ca. 4. Obdarovanjc Solske mladine Gorenje LogaSke z jedili — rovnej§e tudi z obleko. 5. Ob 11. uri za-jutrk, pntetn odhod od Gorenjega Logatca proti Do-lenjemu Logatcu. 6. Ob 12. liri odprtje mej Gore-iijuii in Dolenjim Logatcem le^eCe zasilne bolni^nice ob6m Doleuji iu G^renji Logatec. 7. Ob 12V» «« zasaditev zacctnih drcvos dievoreda ob okrajni ces-ti Djltnji Logatee-Rovte in piimerni govor zbraui §ol-ski mladim Dole.ije LogaSki. 8. Ob I. "uri otvoritev LogaLke pnsojilnice in patera odhod na slavnostni proslor. 9. Ob 2. mi bankei. 10. Ob 4. uri Ijud-ska veseliea s tem vsporedom: a) Ceaarska pesen, po-j« se jednoglasno, s spremljevanjein godbe. b) Slavnostni govor. e) Kitica narodnili pesnij, sestavil A. Foerstor, poje inesani zbor, d) Naprej, Dsv. Jenko, pojo inesani zbor s spr^mljevanjem gjdbe. e) Lotc-rija, katere cisti dobodek je itamaojeu vsem Ijndskim Solam LagaSkega okraja v uaprivo oziroma opravo solskih vrtov in Solskih knji2aic. 11. Oh 9. uri ba-klada o..l slavnostuega prostora v Doleuj>nn Logatcu do stanovanja gospoda c. kr. okr.ijnega glavarja v Go-renji Legatee, iu tain 12. Serunda s temi tockami: a) Cesarska pesmi, poje me§dni zbor a sprctnljeva-njem godbe. '$) Daraoviiia. dr. B. Ipavoc, poje u?o5ki zbor. c) OblaCek, J. Kocijanfi.C, poje moi»ki zbor. Na bli&ijih hribih kresovi, na hribu gSiskiroa* uinetotni ogenj. 13. Ternitev na slavnostni prostor iu potem prosta zabava. Pri slavuosti svira c. kr. rudarska god-ba iz Idrije. Mo6 evropskih. draav za vojsko. NaSo cesarstvo imv: 32.673 cistnikov, 1,035.^35 mo2, 207.534 konj in 1.703 topov* .(ktoooov); Neaicija : 36 582 eastnikov, 1,493.690 m\&. 33U904 konje is 2.952 topov; Fcancija: 34.821 eastnikov, 2,051.448 moz\ 200.344 konj in 2.694 topov in /raven tegi. se 2,057.196 miz doniacih brambovcav ; Ra^ija: 41 417 &i9taikov, 1,922.405 moz, 389.922 konj in 3.678 t>-pov; Italija: 19.266 eastnikov, 1,169.516 moz; 1.336 topov in zraven tega se domaCih brAmbovcev 31.061 eastnikov in 2,387.332 moz\ stevilo konj ai znauo; Tur^ija : 9.815 eastnikov, 612.000 mo2 iu I 512 topov; Bolgiirija: 1.217 castuikov, 30.620. rno^ z 96 topovi in % njo zdru2ona Rnmelija iina 576 6isini-kov, 22.776 mo2 in 40 topov; Sebija : 5.203 eantni-kov, 165.000 mo2 in 200 topov; Rumunija: 1.440 dat-taikov, 150.000 m>2, 5.55S konj in 312 topov; G: 'ca: 1.846 castuikov, 80.000 moz, 3.736 konj in ami in 64 novih topov, Crnagora: 35.000 moz do-macs biambo — stalnib vojakov nima; Danako: 1.495 6istnikov, 49.011 m>2 in 123 topov; Svedija: 1.660 dastnikov, 190.454 moz, 5965 konj in 258 topov ; Norvegija: 750 Sastnikov 18.000 rao2, 2.267 konj in 66 topov; Anglija pa pravi, d:\ bl ob evron-aki vojskt spravila na l)ojis6o 9 000 eastnikov, 211.830 mo2, 71.178 koaj in 540 topov. Izwstno do mace zdravilo. Premnogo ska-sonj jo zo potrdilo, da ui takega sploSno izdat.iega doma6e^a zdravila, kot jo slano zganjo. Zasledil je btl to zdravilo nek Anglei On v posebni knjizioi o-pisuje korist. tng* 2gan]a ter kako hade boleoiue in eelo nevarno bolozni: jetiko, raka itd. ozdravi. Na-pravi gi vsak lahko aam. da le dene par Llio navad-ne soli s cetrtiako I tra zganja v kako stoklonieo in to nekoliko spUmjka, da so J^anja navzeme soli. Kdoc pa hoCe slano iganje bolj po predpisu napraviti, naj sol osusi pri ognju, potem dobro zmane in dene v steklenico z iganjom tor splanjka, potem pa pasti, da se sol poleze, in z^anje z vrha jo za rabo. Na sol, ki v dnu ostane, so zopet dova nekoliko Zganja. Za tako zdravilo je vsako zganje dobro, a najboJjSe je tropinsko; sicor pi je za slabokrvne (vodicne) bolnike najboljsi briuivoc. Jako dobro jo, 6e se v tako Sganje done ii kakih zaanih z Iravilnih zelisc; nam-re6 za zdravilo trganja zivih kopriv; za zdravilo ran trpoteca ali sleza; za o^dravljmje jotike (Co se zga-nje vzlva Xajbeljna,) sloza, par peres pelina in par odrazkov koSutnika (cijaua), itd, Ako glava boli, ni bolj§ega zdravila ne^i nekolikj t"ga Iganja in pol limona s 6rno kavo- Uo pa ni zganje napravljeno, dene se v kavo malo soli, ruma in limona, pa je zdravilo. To ja tudi oajb^ia sdrarib jpwti imUra krri (hemoroidom). — Za bolezon na pljnoah ali v glavi troba s tem zganjoni po dvakrat na dan glavo in pr-sa drgniti. Zi bolno o6i se zmeSa nekoliko ^iste v>-de in slanoga zganja ter se veckrat na dan s cunjo cez zaprto ofii zmiva. Za bolozni v trebuan: raka, giiSo. homoroide itd. se v2iva na prazen zelodec po dvakrat na dan sreduo 2Iico zganja z dve 2!ici zavre-le, v.i.li». Difteritiko in druge b»lezni v grlu se nx\\r>U so sianim zganjem ozdravi. Udarco, Opo-klino in rane, tudi ^e so ostrnpljene, fiudovito hitro ozdrave, ako se precej se sianim zganjem zdrgnuje-jo. Slano 2ganje je tudi dober pripomo5ek, da lasje ne izpadcjo, ako se glava & njim vdrgnuje. Poseban pripomofiek pa je slano iganje tudi proti iganjepiv-stvu, kdor nunroe v?ava slano iganje s Crno kavo in morno vo fo. mu samo ne vle^e. KJur jo za skuSal zdravilno mofi slanega Zganja, ni nikoli brez ujega pri hiSi. Pisalec teh vrst ga iz lastnega prepricanja priporo6a vsakemu. Kje je &e irredenta? — v Bolonji so pred krat-kein slivih SOOlotni obstanek ondaSajega vseueiliSCa. Italijauski list „L unbardia" je prinesel o tem nastopno vest: „Kfalj Humbert — irredeutar!tt K6 je pri raz-kritji Viktor Emaniieicvega spomenika kralj Humbert zagledal v c«rno zavito zastavo poslaucev milanskega dobrodel'uega dru§tva iz tirolske Treute, podal je za-stavonoscu toko iu izrazi! 2eIjo, da bi se mu poslan-ci predstavili, kar pa zaradi gue5e ni bilo mogofie. Kralj je rekel: „Lepo je, da ste tudivipriSH; dr 2ite s e ved n o kako r s t e! „ — Ko sta stala kralj in kraljica pred spomenikom, polo^il se je k znozju istega krasea ven.ee, ki je imel trakove z napisom-sTria§ka in trentinska mladina o$etu do: movine.n Kralj si je ogledal venec; vprasal je po Steviln poslaacev ter rokel enemu izmed njiii: B Z a-hvai ite se svojim drugom na sr eCnej mislil" Tako dalec je Le irredenta. Odgovor. Mnoga povpraSavanja , poznatib in nepoznatih prijateljov, nasih rodotjubov, kako mi gro kupcija, daje mi povod tem potora odgovoriti s prislo-vicami, da ^niheo ni tako malopriden, da ne bi imel prijateljov, a tudi ne tako dober, da bi ma bill vsi naklonieni; nv polrebi se prijatelji ska-2ejott in Hniko-mer so ne vidi na obraau, kaj nosi v «roi* — poleg teh pmlovio se mi jih jo 2e mnogo dejanski razkrilo in se mi jih gotovo Se razkrije — pa vooma ? mojo zadovoljnost — hvala Boga ia njiml — da mi za zacetek kupcija dovolj dobro gee. Presrcni nazdar! V Gorici, 29. junija 1888. G. LTKAE, trgovee. Poslano. Goapod urednik! Ker mnogokedo misli, da ne zna pisati „z dolenjega krasa" aikdo di-ugi, nego podpisani.prosimTas, potrditemi, da nisem jaz pisal dopisa WZ dolenjega krasa* v zadojej flSo5i.* —. Opatjeselo, 27. junija 1888. P. MEDVESCEK, u^itelj. Potrjajemo, da dotioni dopis nismo dobili od gospoda ucitolja v Opatjom selu. Pri tej priioznosti pa obzalujomo, da je premnogo uasoga Ijadatva So na tako slabej poti, da le ugiblje, kdo je kaj r nas list pisal, da bi se nad njim maSSevalo, nikxkor pa necu preudarjati, d* m>oa njegova napaki 5e vao preobil-na in prehudo vkoreninjena biti, da jo nisi dopiso-valoi in mi ob vsej dobrohotaosti morama vzo tako javno grajati in a takimi sredstvi na boljso pot sprav-Ijati. Ako jo v dopisih na§ega lista kaj uoresnidnogi, pripravljeni smo vsiki oas preklicati, 6e se nam na-znani — tako naznanilo pa jo gotovo doatojucjSe in lo2o,jo nego dopisnika iskati in komu po krivioi naga-jati in ga napadati. Slabi ponaaanje je podobho ka-zai bolezni, koja v^o oloveatvo okuLi in ukon6a, ako se ji ne stopi nasproti z izdatnimi pripo.nooki —. UredniStvo ,8000." Zahvala. Prefiwtiti gosp^d Anton Bo2i3, tukajfinji vikar in krajni Solski nadzornik, daroval jo 0 priliki pra-znovanja sv. Alojzija dne 21, junija solski mladini krasno novo Solsko zastavo v vcednosti 30 gld. . Zastava, ki jo kinca na eni atrani podoba sv. Alojzija na drugi pi podoba brozmade^riega spocetja Device Marije, je prav primorea in dragocen spomi-nek, koji naj badi in vnema mladino po namonu blagega darovatelja. Podpisani si 8toje v prijetno dolSaost, se tem potom .prefiastitema d lbrotniku sahvaliti v imena ta« kajsnje solsko mladine. Vodstvo ljudsko solo v BaUh, dne 21. junija 1838. XODttBU. Javna zahvala. Vsem viaokopoStovauim goapodom in goapodiS nam, ki ao pri ceaataki alaynosti v Kojakera dne 24. jnoiia t. I. aodelovali, g. grajafiakn J. Kumarju, ka-kor tudi p. b. gospodom Gofioanom, odhooim narod-niakom, in narodnjakioam, ki ao to alavnost se svojo uazocnostjo po8aatili, izieka najizkiencjso zahvalo, slavnostni Odbor. Zahvala. NajtoplejSa zahvala vsem onim, ko]i ao se vdc-leftli pogrebar mojo napozabne 8oproge, j'OiBFE EKNELO ter rnzodeli svoje aofoitje ob prezgodnji njeni amrti. Zahvala. Velike zaloati vslcd ararti ncpozabne gospe Katerine Iipicer, rojene Susek, se podpisani psesrfino zahvaljujete vaem onim, ki ao bili tako prijazoi, da so jo apremljali k zadnjema potflku. V G o *• i c i, 27. junija 1888. Druiini: Lipicei* in Sn6elL. Oglas. Slavnenm obcmstvo naznanjam, da dokler ne izvrsim razdelifve obSinskib pasnikov v Do-berdobn in na Banjsicah (sv. Lovreneija) imam svojo pisarnico za mesnicami v lastnej hi§i §tev. 22 le ob nedeljah in ponedeljkih odprto in si-cer ob nedeljah za posvetovanje in o ponedeljkih za sprejemanje raznovrstnih zemljemerskih del. V Gorki, M. junija 1888. Ant. mgr. Obbizzi, zaprisezeni zemljemerec. MeiiaMca i TmqM 1l st. 24, kupuje in prodaje po tekofej veljavi menice in vrednoatne papirje, izpladuje vsakovrstne odatrizke (kupone) in daje posojila na po-aeatva za seatodatone obreati; vsote nad 1000 gl. pa za obreati po dogovorn. Cudovite kapljice sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdravilo je prara dobrodejna pomofi in ni treba mno-gih besedi, da s& dokaze njihora cudorita mo8. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajiaio in prezenejo prav kmalu najtrdorratniie le-lodCM bolesti. Prar izrratno vstrezaio zo-per hemorojde, proti boleznim na Jefrlb in na vraiicf, proti drevesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih mesocnih nadlezriostih, »»!'«""' *»»» ooljast, zoper bilge srca ter distijo pokvarjeno kri. One ne pregnjajo samo omenjenih bolozni, ampak nag obvarujejo tndi pred Tsako boleznijo. Prodajejo se r Tseh glavnili lekarnicaj na svetu; za narofibe in posihatve pa edino v lokar-nici Crifltofoletti V Qfty**- ^L"2? \lekftrni 9? Zaaetti iD °- B- B<™ « lekarni Alia Ma-donna t Korainu. Ena fltaklenica Btane _ 6LAS0VIR. IS dobreg.i in atanovitnega glaau, scednje cpne, jo na prodaj. Kdor huee vec" o njem izvadeti mi ii i in hutilr m kakor Jill pabi slovcnski napod. j|| S poljudnim opisom nloveSkega telesa, m V 1 axdiav* LTJi Izdal in zalozil Dragotin Hribar. Qdobril br. Edvard Benedi6ic% nadsdiav- jgji nik usmiljenib bratiiv v Si. Vidu na Koto6kera. jjs Ta slovisnakomu narodn zelo koriatna ffjllj knjizica dobiti jo v „NAROI>NI TISKARNI" lijnj v Ljabljaui, Goi?podako nlicc st. 12.— Shine jll| 40 kr., po poati 45 kr. ^flj luni ___ _ _ -MM H^SiiaHiiK.iiSaiigi^s „SLOVANSKI SVET/' slovenski casopis, ki izhajn dne 10. in 25. vsakega meseca na 16. velikih atraneh, objavlja politifme clanke in sp'so kulturno "sebino, kakorSnt so za naso in sedanjo dobo, zla.;ti avstrij-skim- Slovanom, jako potrebni in vazni. Pciobiiuje pr^"ode slo-vanskih del, dopise iz slovanskih dozel in drzuv, vesti, godke in slovansko knjizevnost. Cene jo nenavadno nizke. „SlovaiiSlti Svetctf ntoji: za cclo leto 3 gld.j za pol leta 1 gld. 00 kr., za cetrt lota 75 kr. Narocnina se poSilja upravnistra nN»rodao Tiskarne" V Ljubljani. Izdajatolj: Fran Podgornik. Oospodu lekarju :pri ongelu" t Ljubljani. Moj sin je trpel skozi d?e leti vsled gastralg je, slabega pro-bavanjn in zolodcnoga krca, da ga je ta bolezen v-ega shujsala in skoro unicila. Pri njein po-skuSal sent vsa srodstva, ki nam ijih na5a veda zadnje iit tudi jnisem pozabil najrazltcnejsih ra-Idntnskih vodt'u Toda zboljsek bil [jo le za malo trenutkor. Slednjic si domislim, posluziti so Va8e zelo pohvaljeno esence za zelo-dec, in vspeh je bil tako migel in sijajen, da je moj sin porabivSi samo 6 steklenic popolnoma o?-draveL ? Pri takem vspebn morem Va5o esenco le Dojgorkeje priporocati vsem trpeeim vsled slabe prebave, zlate ziie itd., ter Vas tudi pooblaatim, da to spricevalo inoje hvaleznosti kot r resoici zasluzeno pohvaJo tudi razglasito. V Trstu 1 Dr. Leon Levi. Stanovanje nasproti aRudolfinijua se da v najem s 1. avgustom. Yet o tem pove opravni- „Slavija" vaajemno zavarovalna banka v Pragi. Cast nam je naznaujati, da amo vi'hni zastop za poknezeno mejno grofijo GoriSko in GradiSko izrocrli goapodu Josip-u Valencic-u v Gforici in da jo naSa piaarna od 15 t. m. napiej v ulicah S, Chiara at. 8. blizu gimnazije. Glavni zastop vzaj^muo zavauovalue banke „Slavije" v Ljubljani. Izdaten zasluzek zamore si pridobiti kdor 2i vi na kmetib in zna slovcnski pisati. Ponudbe naj se poSljejo v zaprtih li-stih z napisom nIzdatcn zasluzek upravniStvn So5e,a &OCZXZZXZ5C Josip Bizjak, C1VILSKI KROJAC V GORICI (pri mostu) dcla raznovi^tnc piiHe ii . od 3. do 5. gl in sicer: jopide od 2. do 3 gl.; htaee ali pa zlvotnike od 50 kr. do 1 gl.; auknjo od 3. do 6. gi. Naiooila po 2elji izvriuje po nRjiiovejaem kroji^ in za vsak 8tan po po§teni coni. Uzorco ^ poSilja po zahtcvanji na ogled. ^?elo# Jozef Culot v Gorici v Kastelji; obilna in mn^nvratna zaloca Dorlmlicrskih, galaiiterij k!h, malfih reel in IgracV Najyedi izbor blaga za ruznog^eke (havzirarjo) kramaijo, devljnrje in krojaiie, potem molkov, avctib podob, ir.zcnkrancs ifcd.; piiporooa svojo voliko zalogo ¦mmjan'^m ali lopotiSij, tapeeorij, olopsovalncgrt papirja leaker tudi zlato inBi-ebrne podlega za nrnvt-wa^ice laifu-&<& t P° fabi'icuib conah, veliko zalogo avefi in veliko zalcgo Sevljov vaake sotto za male in veliko cene in moze itd. POSEBNOST VRTNA SEMENA vaako vrato in gotove dobrote. Cene tako nizke, da se ni bati tekmo* vanja. ISa debeio — xia, iio» KMETOVALEC I jo edini sloveuslu, gospodarski list s podobami, KI izhaja drakrat na uiosoe na celi poli. in pri' nasa po^jedelako, zivinarske, vinarskoin drugo ilanke. ' gospodarsko novice tor daje naroCnikom svojim . dobro gospodnrske svete. ..Kmetovalee" stoji na ' leto 2 gld., za gg u&teljc in kujiznico ljudsklh Sol pa le 1 gld. Varocniki, ki vstopijo med letom, dobe vse lzi&le Stevilke tistega lotuiko. ETOVALEC. VRT1VAR j je list s podobami, ki prinaSa sadjarske in aploh ^Ivrtnarske clauke in izhaja dvakrat na moseo.,, Vr- tnl TT tnarja" dobo naro^niki „Kmetovalca' zastonj. H' Ls4mteli m afyororm nrertaik; M. KOBSJC — Hl»rtj»wkTirtunw t SorW.