m--- ■ M - r U9UHU pnOHU T gOMfTpT. Leto XL, št. 156 .Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123» 3124, 3125, 3126i Inseratni oddelek: Ljubljana, Preier« nova ulica 4. — Telefon SL 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št Z — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105241. Ljubljana, sreda 9* julija 1930 Cena 2 Din Naročnina znala mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te* lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pred zaključkom zasedanja francoske zbornice Ostri napadi opozicije zaradi sklenitve petrolejske pogodbe - Kritično glasovanje v senata Parii, 8. julija, s. Zbornica je pričela danes posvetovanje o zakonskem osnutku glede ratifikacije pogodbe med francosko državo in Francosko petrolejsko družbo, ki ureja francoski delež iz petrolejskib' vrelcev v Mosulu. Poslanec Duerair je stavil prvo vprašanje z utemeljitvijo, da zbornica nima pravice spreminjati pogodbe in izrazil tudi pomisleke glede posebnih pravic, ki so bile priznane Francoski petrolejski družbi. Trgovinski minister Flandin je skušal to bojazen omiliti, vendar je bil predlog, ki ga je stavil poslanec Gueraiu in ga je pobijal trgovinski minister, sprejet z 297 :275 glasovom. Ker ni stavila vlada vprašanja zaupnice, se bo zbornica v četrtek bavila s posledicami tega glasovanja. Danes popoldne je vlada tudi v senatu za las ušla padcu, ko je radikalni poslanec Philipp predložil interpelacijo, v kateri t® očital vladi, da je prepovedala srednješol- skim in ljudskošolskim nadzornikom v de-partementu Gersu udeležbo na zborovanju, na_ katerem so hoteli prireditelji zagovarjati državno šolo brez verskega pouka. Ministrski predsednik Tardieu je odgovoril, da ni šlo za zborovanje v obrambo obstoječega šolskega zakona:, temveč za izrazito politično protivladno manifestacijo, katere se državni uradniki nikakor ne bi smeli udeležiti. Pri glasovanju o dnevnem redu, ki ga je predlagal senator Philipp, v katerem se graja postopanje vlade, in stavlja ministrskemu predsedniku Tardieu vprašanje zaupnice, je dobila vlada samo 5 glasov večine v razmerju 140 : 135. V političnih krogih o tej pičli zmagi vlade živahno razpravljajo, dočim se v zborničnih hodnikih zatrjuje, da bo ministrski predsednik Tardieu zaradi kritičnega položaja v zbornici predčasno zaključil poletno zasedanje zbornice in jo že v soboto poslal na počitnice. Potreba sporazuma med Francijo in Nemčijo Predpogoj osnovanja evropske unije je sklenitev popolnega sporazuma med Francijo in Nemčijo Pariz, 8. julija d. Znani francoski novinar in zunanjepolitični urednik »Matina«, Sauerwein nadaljuje z objavljanjem svojih študij o razpoloženju evropskih držav za osnovanje panevropske unije. Sedaj je objavil daljši članek v katerem ugotavlja, da je mogoče federalizirati Evropo samo tedaj, če se prej sporazumeta Francija in Nemčija. Razpoloženje med francoskim in nemškim narodom je sedaj tako, da lahko pristopijo državniki obeh držav k skupnemu sporazumnemu reševanju vseh še nerešenih vprašanj. V Franciji, kakor tudi v Nemčiji skoro ni več človeka, ki bi želel, da se obnove krvave borbe med obema narodoma. V Nemčiji je sicer še močna skupina ljudi, željnih, da bi vodila nemška vlada zunanjo politiko po smernicah, ki bi -^dovoljevale Rim in Moskvo. Vendar pa so ti ljudje v veliki manjšini in končno tudi sami predobro uverjeni, da more nem- ška vlada nadaljevati samo politiko pokojnega dr. Stresemanna. Bistvo te politike pa je bilo baš sodelovanje s Francijo in postopno odstranjevanje vseh zaprek, ki onemogočajo sklenitev popolnega sporazuma,. Nemški narod je dovolj zrel in se zaveda, da je Francija danes edina dr/.ava, ki more finančno podpreti nemško gospodarstvo in da je le z njenim pristankom mogoče doseči novo revizijo reparacijvkih obveznosti, ki še vedno tako teže nenrtki narod. Francija je pa tudi edina držfva, ki more vrniti Nemčiji v vojaškem oziru položaj odgovarjajoč tako velikemu narodu, kakor je nemški. Zaradi tega je povsem gotovo, da bo v Nemčiji zmagala prevdarna struja, ki zagovarja sporazum s Francijo ter podpira idejo osnovanja evropske unije, ki ne bo zasigurala samo Franciji mir, temveč nudila tudi Nemčiji vse pogoje za kar .najlepši gospodarski razmah. Zapreke na poti do evropske unije Italijanski tisk poveličuje pomen italijanskega odgovora na Briandovo spomenico o osnovanju evropske unije — Naraščajoči pesimizem francoskih listov Rim, 8. julija. AA. Listi priobčujejo nove komentarje o italijanskem odgovoru na Briandovo spomenico o osnovanju evropske federacije. Clankarji smatrajo, da je italijanski odgovor važen dokument z daleko-sežnimi mednarodnimi posledicami, ker prestavlja teoretičen, z nevarnimi ideologijami prekvašen načrt na praktično polje. Efektivne evropske Unije si ni moči zamisliti brez povabila Rusije in Turčije k pristopu k novi evropski meddržavni organizaciji. Nadalje je treba odpraviti razlikovanje med zmagovalci in premaganci, ker bi sicer bila evropska kooperacija samo navidezna in na papirju. S tem svojim odgovorom je fašistična vlada še enkrat zanesla v evropske odnošaje element jasnosti in odkritosrčnosti. Rim, 8. julija. AA. Pariški listi priobčujejo komentarje o italijanskem odgovoru na načrt evropske federacije. Listi velijo, da je položaj glede izvedbe tega načrta dokaj moten in da je na mestu pesimizem radi številnih ugovorov in zlasti radi odpovedi od strani Anglije in Italije. Odgovori Male antante Bukarešta, 8. julija, g. Zunanji minister Mironescu bo odpotoval v spremstvu no« vega pariškega poslanika Ceciana v Pariz. Cecianu bo takoj po izročitvi svojih po« verilnic izročil francoski vladi rumunski od« govor na Briandovo spomenico, ki načelo« ma pristaja na Briandovo pobudo. Ravno« tako bosta izročena odgovora Jugoslavije in Češkoslovaške, dočim bodo pridržki dr« žav Male antante po sklepu zadnje konfe« renče izročeni izven okvirja oficijelnega odgovora. Zunanji minister Mironescu bo ob priliki svojega obiska v Parizu sam po« drobnejše obrazložil staMšče Rumunije. Nemčija bo podprla Briandov načrt Razprava o odgovoru na Briandovo spomenico v nemškem državnem zboru — Judi Nemčija zahteva, da se povabita v evropsko unijo Rusija in Turčija Berlin, 8. julija, g. V zunanjem odboru državnega zbora se je vršila razprava o nemškem odgovoru na Briandovo spomenico. Državni zunanji minister* dr. Curtius je podrobno poročal o njej in izjavil, da bo nemški odgovor pravočasno izročen Parizu. Ker so bila posvetovanja zaupna, ni bil o poteku seje izdan oficijelen komunike, tako da niso znane podrobnosti. Izvedelo se je le toliko, da je predsednik odbora, nemškonaeijonal. poslanec dr. Wal-raff ugotovil, da se bo večina strank t gotovimi pridržki izrekla za pozitivno sodelovanje pri izvedbi Briandovega načrta. Ti pridržki so po zasebnih informacijah naslednji: 1.) Nemška vlada pristaja na Brian- dov načrt, vendar pa zahteva politično enakopravnost vseh članov nove zveze držav. 2.) Nemčija bo zagovarjala tndi vstop sovjetske Rusije in Turčije, ki nista članici Društva narodov, s tem, da se njihova udeležba omogoči že do početka. 3.) Nemčija bo opozorila na istočasni obstoj Društva naro-nov in nove organizacije držav, ki bo imela svoj sedež tudi v Ženevi, in zahtevala, da se med Društvom narodov in novo zvezo držav umetno ne ustvari konkurenca. V ostalem besedilo nemškega odgovora v zunanjem odboru še ni bilo predloženo, ker je končnoveljavna formulacija zavisna od stališča, ki ga bo zavzel zunanji odbor. Spopad med egiptsko policijo in nacijonaiisti Kairo, 8. julija. AA. O priiKki zborova* nja nacijonalistov je prišlo do krvavih spo« padov med policijo in zborovalci. Avto« mobil bivšega egiptskega ministrskega pred« sednika Nahas paše je zavozil v policijski kordon in ga prebil. Policija in vojaštvo sta uporabila orožje. Bitka med vašcani Merico CUy, 8. julija AA. Poročajo iz Guanajuata, da je prišlo zaradi razdelitve zemlje med dvema sosednjima naselbinama do spopadov, v katerih je bilo deset kmetovalcev ubitih in večje število hudo zanj enih, , Pobočnik cara Nikolaja II. postal duhovnik Rim, 8. julija s. V nedeljo je bil knez Aleksander Volkonski posvečen v duhovnika. . Novomašnik je bil prej častnik ruske vojske in pobočnik ruskega carja Nikolaja II. Boj med redarjema in razbojniki Jeruzalem, 8. julija. AA. Dva arabska redarja na konjih, ki sta 6. julija zvečer pa-truljirala v okolici, sta bila napadena od razbojnikov. Med razbojniki in redarjema se je vnela prava bitka. En redar je bil ubit, njegov tovariš pa 6e je jedva rešil. Kasneje so prispela ojacenja, ki pa niso mogla najti drugega kot truplo ubitega redarja, dočim so razbojniki pobegnili. KOMPLIMENTI V BUDIMPEŠTI Kancelar Schober o avstrijsko-madžarskih odnošajih — »Avstrija In Madžarska sta se zopet našli" — Hladna rezerviranost dunajskega tiska — Schober poseti tndi Prago in Beograd Budimpešta, 8. julija, s. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schober je sprejel nocoj zastopnike domačega in inozemskega tiska, ter jim podal dolgo izjavo o namenu svojega obiska v Budimpešti. Svoj obisk utemeljuje z dobrim razmerjem. ki vlada med Avstrijo in Madžarsko. Medsebojni kulturni in gospodarski odnošaji so se tekom zadnjih let učvrstili tako, da se lahko trdi, da sta se Avstrija in Madžarska zopet našli. Obe državi sta zaradi vedno važnejših ekonomskih problemov sklenili neke vrste interesno skupnost. Obiski avstrijskih politikov v Budimpešti so vedno češči. Prizadevanja Dunaja in Budimpešte za odstranitev prometnih težav in drugih ovir so rodila zelo lepe uspehe. Z veseljem je dr. Schober ob zaključku ugotovil, da v Evropi skoraj ni dveh prestolnic raznih držav, ki bi si bili tako blizu kakor Budimpešta in Dunaj. Vsi madžarski listi pišejo navdušeno o obisku dr. Schobra v Budimpešti. »Az Est« slavi politične zasluge zveznega kancelarja dr. Schobra, ki je prišel na krmilo ravno pravočasno, da je rešil Avstrijo. Dr. Schober je prevdaren, inteligenten in vseskozi takten državnik, ki se mu je posrečilo prisiliti ekstrem-ne avstrijske elemente k plodonosnemu delu. Njegove zmožnosti se bodo gotovo uveljavile tudi tedaj, ko bo treba spraviti v sklad podrobne interese med Avstrijo in Madžarsko. Duna], 8. julija, d. Dunajski listi posvečajo veliko pozornost potovanju zveznega kancelarja dr. Schobra v Budimpešto, vendar pa naglašajo skoro vsi brez izjeme, da ima to potovanie samo vljudnosten značaj in da ne bo prav nič vplivalo na nadaljni razvoj avstrijske politike. Avstrija je trdno odločena ostati zvesta starim smernicam svoje zunanje politike, ki stremi samo Macdonald v londonski pomorski konferenci Pomorska razorožitvena konferenca je upoštevala v največji meri posebne angleške zahteve glede tonaže novih križark London, 8. julija AA. Na včerajšnji seji parlamenta je bilo predsedniku britske vlade Macdonaldu stavljenih več vprašanj o londonskem pomorskem sporazumu, Macdonald je med drugim izjavil, da je tedaj, ko je vlada vodila pogajanja z Zedinjenimj državami, proučevala angleška amiraliteta vprašanje križark in zahtevala, naj znaša tonaža križark, ki jih je treba zgraditi do leta 1936, 91 tisoč ton. To število je tvorilo osnovo tudi za kasnejša pogajanja pred londonsko pomOrsko konferenco, ki so v mnogočem Odstranila težave glede omejitve tonaže križark. Tako je bilo končno število 91.000 ton za križarke sprejeto tudi na londonski pomorski konferenci in z njim sta soglašali Japonska in Zedinjene države, ki sta priznali, da je zahteva angleške admira-litete glede tonaže križark docela upravičena. Potem je Macdonald izjavil, da bo na bližajoči se imperialni konferenci dana prilika za ponovni pretres onih določb londonskeda pomorskega sporazuma, ki se nanašajo na gradnjo novih edinic. Naposled je govornik izjavil, da bo vsak briiski dontinLkm imel priliko govoriti nt imperialni konferenci o vprašanju omejitve tonaže, kar pripušča tudi londonski pomorski sporazum. Grška vlada Bo razdelila cerkvena posestva Pismo predsednika Venizelosa mitropofttu Hrizostomu — Ogorčenje cerkvenih krogov zaradi napovedane agrarne reforme cerkvenih posestev Atene, 8. julija AA. Predsednik grške vlade Venizelos je poslal pismo atenskemu mitropolitu Hrizostomu kot zastopniku sv. sinoda. V tem pismu poudarja Venizelos popolno soglasje vlade s predlogi in načrti ministra pro-svete Papandreje o razdelitvi in likvidaciji cerkvenih posestev v Grčiji. Ve-zelos v tem Pismu nadalje veli, da jamči za pravično likvidacijo cerkvenih posestev s sodelovanjem zastopnikov cerkvenih oblastev in da v nobenem primeru interesi cerkve ne bodo oškodovani. S to razdelitvijo cerkvenih imetij bo cerkev oproščena neprijetnih bremen in svoje sedanje neaktivnosti. Način izvršitve te agrarne reforme po- sestev mrtve roke bo v skladu s podobnimi reformami v drugih evropskih državah. O tem odgovoru je imel sveti sinod sejo in se Po odločni kritiki izjavil proti vsebini vladinega odgovora. Sveti sinod je nadalje prepovedal vsem du-stojanstvenikev, ki jih je vlada povabila, naj sodelujeta v odboru za razdelitev cerkvenih posestev ter jim prepovedal govoriti v imenu cerkve. Sveti sinod je nadalje prepovedal vse duhovnikom, da sodelujejo v pokrajinskih odborih za razdelitev cerkvenih zemljišč vse dotlej, dokler ne bo mitro-polit Hrizostom vstopil v osrednji odbor za razdelitev cerkvenih posestev. Vstaja Kurdov na perzijsko-turški meji Tolpe upornikov napadajo turške obmejne postojanke in plenijo po malih mestih — Krvavi boji med vstaši in turškimi četami Carigrad, 8. julija d. Po dolgotrajnih pripravah so se končno uprli Kurdi na perzijsko-turški meji ter pričeli napadati posamezne turške postojanke. Uporniške tolpe so močne nad 10.000 mož in pripadajo večinoma plemenu Dželali-Haydaranli. Doslej so zavzele nekaj obmejnih mest, kjer so oplenile bazarje in odvedle s seboj večje število turških uradnikov in njihovih družin. Proti upornikom, ki naglašajo, da gredo v boj za ohranitev islama, ki ga hoče turška vlada s svojimi reformami uničiti, je bilo odposlanih večje število turških čet. Vnelo se je že nekaj bojev, v katerih so se uporniki, ki so znani kot izfoorni vojaiki, zelo dobro bojevali. Turške čete so imele velike izgube, ki jih povečujejo še napadi upornikov na manjše turške čete, katere se zelo težko kretajo po gorskem terenu ob perzijsko-turški meji. V borbo je posegla tudi eskadrila turških letal za metanje bomb, kj sp obmetavala z bombami seli šča upornikov. Pri tem pa so ti na letala tako dobro streljali, da so tri letala zadeli. Optimizem angleškega kralja London, 8. jufija. AA. V toku posvetitve novega poslopja v Londonu na obrežju, ki je last indijske vlade, je imel kralj Jurij govor, v katerem jc zavračal bojazen za« stran usodnih dogodkov v Indiji. V svojem govoru je izrazil upanje, da pride v Indiji do pomirjenja in sožitja med vsemi verstvi in da bo indijski narod zadovoljen. Avdijenca Vintila Bratiana Bukarešta, 8. juKja. g. Kralj Karol je da« nes opoldne sprejel v avdijenci vodjo libe* ralne stranke Vintilo Bratiana. Pred avdi« jenco so se vršila dolgotrajna pogajanja. Vintila Bratianu je izročil kralju spomeni« co, v kateri poudarja vdanost stranke in obrazložuje njen program, kakor tudi nje« no stališče glede perečih političnih in go« spodarskih vprašanj. O poteku avdijence se v političnih krogih čuva stroga tajnost, precej jasno odkriva vzrok te obzirnosti sta uporabila orožje. Kam je izginil Oton Habsburški? Pariz, 8. julija, d. Francoski tisk se zelo intenzivno bavi z vprašanjem povratka Habsburžanov na madžarski prestol ter pozorno zasleduje gibanje madžarskih in avstrijskih legitimistov. Zanimivo je pri tem, da pišejo francoski listi najrazličnejše o sedanjem bivališču nadvojvode Otona. Počim trdijo eni, da se mudi v Švici zatrjujejo zopet drugi, da je še vedno v Belgiji, kjer je polagal baje baš te dni izpite. Nekateri pa zopet poročajo, da je Oton v Luksem-burgu. za tem, da se vzdrže kar najboljši odnošaji z vsemi sosednimi državami. Iz dobro informiranih krogov so se razširile tudi vesti, da je pričakovati da bo dr. Schober v kratkem obiskal Beograd in Prago, kjer bo osebno informiral merodajne kroge o smrenicah avstrijske zunanje politike. Glede na vesti madžarskih listov, da je potovanje dr. Schobra v Budimpešto v zvezi s snovanjem nove fronte držav, ki streme za revizijo po mirovnih pogodbah ustvarjenega stanja, se odločno zatrjuje, da Avstrija niti izdaleka ne misli vstopiti v kako kombinacijo, ki bi bila naperjena proti obstoječemu stanju. Tudi Ljapčev pride v Budimpešto Budimpešta, 8. julija, s. Bolgarski ministrski predsednik Ljapčev bo prispel jutri zjutraj iz Karlovih Varov v Budimpešto, kjer namerava stopiti y stike z madžarskimi vladnimi krogi. Prihod poljskih profesorjev v Ljubljano Ljubljana, 8. julija. Z večernim brzovlakom ob pol 6. so prispeli na svoji turneji po Jugoslaviji v Ljubljano poljski profesorji s svojimi rodbinskimi člani, šestdeset po številu. Na glavnem kolodvoru so jih pričakovali številni ljubljanski tovariši, člani drušitva ljubiteljev poljskega jezika in drugo občinstvo. Po dolgi vožnji utrujene goste je na kratko pozdravil predsednik društva srednješolskih profesorjev g. Fr. Jeran, na kar so jih tovariši in člani našega poljskega društva s predsednikom dr. Rudolfom Mole-tom spremili po Miklošičevi cesti v Akademski kolegij, kjer so vsi udeleženci ekskurzije udobno nastanjeni. Zvečer je gostom priredilo profesorsko društvo pod vodstvom svojega predsednika prof Jerana v Unionu banket na katerega go bili povabljeni med drugim prosvetni šef dr. Lončar, za mestno občino prof. Jarc, direktor dr. Reisner, insp. za strok. šol4 Presl itd. Skalarjev kvartet pa bo dragim poljskim gostom prepeval naše najlepše narodne pesmi. Ekskurzijo vodi Jugoslovan dr. Vilim Framčič, lektor srbskohrvatakega jezika na Jagelonski univerzi. Jutri se odpeljejo izletniki na Bled, zvečer se pa odpeljejo v Zagreb, kjer bodo ostali dva dneva. V Jugoslaviji ostanejo mesec dni in si bodo v tem času ogledali vse lepote in zanimivosti naših krajev in našega morja, želimo, da bi z najlepšimi presenečenji in najboljšimi vtisi, ki so jih sprejeli ob prihodu v Ljubljano, preživeli ves čas svojega bivanja med nami in nas z istimi dokazi prijateljstva tudii zapustili. Neurje nad Sarajevom Beograd, 8. julija, p. Iz Bosne, zlasti p« iz Sarajeva poročajo o velikih neurjih v pretekli noči. V Sarajevu je včeraj popoldne in zvečer razsajalo strašno neurje, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Neurje je bilo tako silno, da je vihar ruval drevesa, razmetaval strehe in rušil hiše. Vihar je podrl tudi eno najstarejših džamij v Sarajevu. Porušil je tudi neko novo dvonadstropno hišo, s petdeset drugih hiš pa je odnesel strehe, škodo cenijo na več milijonov dinarjev. Veliko škodo je povzročilo tudi neurje v sarajevski okolici, zlasti v občini Koševo. Na mnogih krajih je vihar potrgal brzojavne in telefonske žice. Samo v sarajevski okolici znaša škoda nad 4 milijone dinarjev. Tudi iz južne Srbije in zlasti iz Prištine poročajo o velikih neurjih, Nova zakona Beograd, 8. julija, p. Vrhovni zakonodaj« ni svet je dovršil razpravo o zakonu o avtobusnem prometu, ki bo dobil v ministrstvu za trgovino in industrijo svojo zadnjo redakcijo. To ministrstvo bo izdelalo tudi pravilnik o izvajanju tega zakona. V ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja je definitivno izdelan zakon o izseljevanju. Zakon je dalje časa izdelovala posebna komisija 20 članov, v kateri so bila zastopana razna ministrstva. Iz državne službe Beograd, 8. julija, p. »Službene Novtee« objavljajo ukaz o napredovanju v I./4. dr. Roberta Tomišiča, Ivana Volčiča, dr. Bogu-mila Pavliča in Nikole Kostiča pri dravski finančni upravi. — Upokojena je učiteljica Cecilija Počkaj-Divljak v Dolnji Lendavi, Madžarski iredentistični > polet preko Atlantika Newyork, 8. julija, s. Polet madžarskih letalcev Endresa in Magyara iz Newyorka v Budimpešto, ki bo služil v glavnem za to, da bo ponovno opozoril svet na krivično trianonsko pogodbo, je zagotovljen. Ravna* telj klavnice v Flintu (Michigan) Emil Sa« vay, rodom Madžar, je dal obema- letal« cema 22.000 dolarjev za nakup in opremo letala. • Kakor zatrjujejo, bosta madžarska letalca ie tekom tega poletja preletela At» lantski ocean. Vezuv zopet bruha Neapelj, 8. julija. AA. Vezuv j« začel zadnje dni bruhati. Po gornjih njegovih čereh se vali lava. Bruhanje je združimo z mo6> nim grmenjem. Po tragediji v Pašmanskem prelivu v vj Nove podrobnosti o nesreči — Junaška discipliniranost čeških in poljskih Sokolov — Globok vtis na vso jugoslovensko javnost — Skupna preiskava naših in italijanskih oblasti Naš naročnik iz Preka pri Zadru je bil na parniku »Krka«, ki je med prvimi ladjami prihitel ponesrečenemu -Karagjorgju« na pomoč. Pq informacijah, ki jih je prejel na kraju nesreče od mornarjev in potnikov, nam je poslal daljše poročilo, ki navaja večinoma že znane podatke o nesreči, a poleg tega tudi nekatere zanimive in važne podrobnosti. Tako piše med drugim: Pašmanski preliv, kjer se je zgodila nesreča, je že sam na sebi zelo ozek, " a vrh tega na obeh straneh morje zelo plitko, tako da je po sredi prav ozek pas, po katerem lahko plovejo tudi večje ladje. Ko je službujoči kapetan na »Karagjorgju« opazil, da se mu v tej ' soteski bliža italijanski motoinj brod »Francesco Morosini«, je krenil kar najbolj na desno, da bi se izognil. Zgodilo se je namreč že poprej ponovno, da je »Morfosini «v tej soteski s tem, da se ni hotel tudi sam umakniti, spravil naše ladje v nevarnost in ravno kapetan »Karagjorgja« se je zaradi tega sam že dvakrat pritožil pri direkciji pomorskega prometa. Tudi v usodni nedeljski noči je »Morosini« nemoteno Plui v svojem prav-cu dalje, ne da bi se zmenil za »Karagjorgja«. Ko ta ni mogel več še bolj na desno, ker bi sicer nasedel na plitvino, ie kapetan parnik ustavil in to sporočil italijanski ladji s trojnim klicem sirene ter s signalnimi lučmi. Tudi sedaj se »Morosini« ni umaknil, ali pa vsaj ne dovolj in karambol je bil neizogi-' ben. Umevno je, da je nastalo na ladji siln0 razburjenje. Iz spanja prebujeni potniki so bili vsi zmedeni in v prvem ■ hipu niso vedeli kaj početi. V strahu, da se bo ladja potopila, so mnogi hoteli skočiti kar v morje, da bi se rešili na bližnjo obalo. Nastala bi bila lahko panika, ki bi terjala še mnogo več žrtev, taktnemu nastopu obeh kapetanov in vseh mornarjev ter junaški discipliniranosti čeških in poljskih Sokolov pa gre zasluga, da je bila še večja nesreča preprečena in da so se potniki kmalu pomirili. Po karambolu se je italijanski brod razklenil od našega in začel spuščati rešilne čolne. Do zore so bili vsi potniki z ranjenci in smrtnimi žrtvami vred spravljeni, na »Morosiniju«, ki je odplul nato nazaj proti Zadru. Tam je ponesrečence že pričakoval naš konzul, ki se je z vso vnemo zavzel za nje in poskrbel, da so na ranjence že čakali avtomobili, s katerimi so bili takoj prepeljani v bolnico. Drugih potnikov, ki niso bili ranjeni, pa karabinjerji, kj so obstopili ladjo, niso pustili v mesto. Rešeni so bili šele, ko sta čez nekaj ur prispela jugoslovenska parnika »Slove-nac« in »Beograd« ter jih sprejela na svoj krov. S. A. Globok vtis po vsej državi Beograd, 8. julija r. Katastrofa našega najudobnejšega parnika, lepega belega »Karagjorgja« je izzvala v prestolnici in po državi zelo bolesten in mučen vtis. Ne samo zato, ker je pri-zadejan s tem naši domači, tako lepo se razvijajoči obalni plovbi težak udarec, temveč bolesten še posebno zaradi tega, ker se je parnik ponesrečil baš onega dne, ko je imel na svojem krovu drage sokolske goste iz Češkoslovaške in Poljske, pa tudi druge odlične tujce, ki so se po nepozabnih dneh sokolskega slavja in po vseskozi prijetnem bivanju na našem Jadranu vračali v domovino z najlepšimi vtisi. Nesrečo parnika »Karagjorgja« obžaluje vsa jugoslovenska javnost tem bolj, ker je zahtevala žrtve baš med najdražjimi našimi sokolskimi gosti. Kako je bilo v Zadru Beograd, 8. julija r. »Vreme« poroča o katastrofi »Karagjorgja« med drugim: Vsi potniki so bili po nesreči prepeljani v Zadar, kjer pa so naleteli na veliko neustrežljivost. Nihče izmed njih ni mogel odposlati domov niti brzojavke, in nihče ni mogel ničesar kupiti za dinarje, ki jih Zadarčanj niso hoteli sprejeti, češ, da je nedelja in jih ni mogoče zamenjati. Veliko priznanje in zahvalo pa izražajo vsi potniki brez razlike jugoslovenskemu konzulu v Zadru, Jci je sprejemal brzojavke od njih in jih sam izročal dalje. Jugoslovenski konzul je bil ponesrečencem v vsakem oziru v pomoč. Po njegovi intervenciji so dobiH tudi obed in večerjo. Težko poškodovane potnike pa so italijanske oblasti dale takoj prepeljati v bolnico, kjer so se zdravniki z vsemi močmi zavzeli za nje. Pripovedovanje poljskega Sokola Sušak, 8. julija r. Med potniki, ki so bili na »Karagjorgju« za časa katastrofe in ki sta jih včeraj zjutraj pripeljala parnika »Slovenac« in »Beograd« na Sušak, je bilo nekoliko lažje ranjenih; kakor smo že poročali, so tri oddali v tukajšnjo bolnico. Med njimi je tudi Poljak Edrnund Nowakowski iz Glodi-jona, ki je dobil ob karambolu živčni napad, Proti večeru si je že toliko opomogel, da je lahko govoril. Pripovedoval je med drugim: »Okoli ene ure ponoči sem odšel v svojo kabino I. razreda, zaradi vročine pa nisem mogel spati in sem odšel na krov. Nekaj časa sem se šetal in motril vedro nebo in obrise bližnjih otokov in hribov. Naenkrat sem v daljavi opazil svetiljke na jamborih nekega parnika, ki se je naglo približeval. »Karagjorgje« je plul na desni strani preliva, skoro ob obali sami. Parnik, ki je plul proti »Karagjorgju«, že ni bil več daleč in »Karagjorgje« mu je dal trikratni signal s sireno ter se obenem začel ustavljati. Toda ladja, ki je prihajala proti nam, ni spremenila smeri, temveč je prišla v neposredno bližino »Karagjorgja«. V tem trenutku je dal tudi on signal s sireno, toda že nekoliko sekund kasneje je udaril z vso silo v »Karagjorgja«. Tj trenutki pred sunkom samim so bili zame strašni. Preiskava Sušak, 8 .julija r. Dosedanja neuradna preiskava je ugotovila, da je parnik »Karagjorgje« plul po svoji določeni smeri na desni strani Pašmanskega preliva ob obalj sami, od katere je bil oddaljen komaj 40 do 50 metrov. Motorna ladja »Francesco Morosini« je imela poldrugo miljo široko prostora za pot, a je vendar pridrvela v kotu 30 stopinj s svojim kljunom v bok »Karagjorgje« in ga razbila. »Karagjorgje« je, kakor vedno, plul po predpisih s prižganimi lučmi in signali. Ko je kapetan Vidas, ki je bil na straži, opazil, da drvi »Francesco Morosini« proti »Karagjorgju«, je pričel dajati signale, da bi ga opozoril na nevarnost. Naravnost zagonetno je, kako je moglo priti do tako strašne katastrofe, ker je bila noč vedra in morje kakor steklo ravno. Naše sodne in pristaniške oblasti so skupno z italijanskimi oblastmi uvedle uradno preiskavo, ki bo definitivno ugotovila vzrok nesreče. Poročilo brodarske družbe „San Marco" Trst, 8. julija r. Italijanski listi objavljajo komunike beneške paroplovne družbe San Marco, lastnice motornega brzoparnika »Francesco Morosini«, ki se je zaletel v jugoslovenski potniški parnik »Karagjorgje«. Komunike opisuje katastrofo v Paišmanskem prelivu takole: »V noči od sobote na nedeljo ob 1.50 je motorni brzoparnik »JVtorosinj« pri vhodu v Pašmanski preliv srečal na svoji običajni progi iz Zadra v Split jugoslovenski potniški parnik »Karagjorgje«. Vse manevriranje »Morosinija«, ki se je izvršilo brzo in točno in ki ga je vodil poveljnik »Morosinija« kapetan Oliveto, ki je bil skupno z dežurnim olicirjem in pilotom na poveljniškem mostu, ni moglo preprečiti, da ne bi »Morosini« zadel s kljunom v parnik »Karagjorgje« v višini strojnih prostorov. Parnik »Karagjorgje« je nato nasedel na sipino, dočim je »Morosini« takoj ukrenil vse, da reši potnike in posadko ponesrečenega »Karagjorgja«. Kljub temu pa je obžalovati pet mrtvih in kakih 15 ranjenih, ki jih je »Morosini« prepeljal v Zadar. »Morosini« je dobil poškodbe na sprednjem delu, vendar pa so te poškodbe takoj popravili, tako da je brod lahko nadaljeval vožnjo proti Trstu. Kapetan »Morosinija suspendiran ? Zagreb, 8. julija n. Nocojšnje »Novosti« poročajo iz Zadra, da so bili kapetan in oficirji ladje »Francesco Morosini« suspendiran; do izida preiskave, kdo ie zakrivil nesrečo. Reševanje »Karagjorgja" Šibenik, 8. julija n. Jutri se prično prva dela za reševanje »Karagjorgja«, ki bodo trajala mesec dni. Dela bosta vršili naši vojni ladji »Močni« in »Spa-silac« in neka pomožna ladja Jadranske plovidbe. Najprej bodo izčrpali iz parnika vodo, nato začasno zaprli veliko lukno, ki je nastala od karambola, nakar ga bodo poslali v kako ladjedelnico v popravilo. Povzročena škoda znaša 6 do 8 milijonov dinarjev. Ponesrečeni »Karagjorgje« je bil zavarovan pri družbah »Vardar«, »Sava« in »Lloyd«. Stanje ranjencev Zadar, 8. julija n. V zadarski bolnici se nahaja še 9 težko ranjenih potnikov s parnika »Karagjorgja«. Po poslednjih izjavah zdravnikov je upati, da bodo vsi okrevali. Najbolj kritično je stanje sobarja na »Karagjorgu« Alberta Bor-šiča, ki so mu zdrobljene noge in ima tudi težke notranje poškodbe. Morosini Beograd, 8. julija, r. »Politika« poroča: Italijanski parnik »Francesco Morosini« je imel že poprej slične incidente. Lansko le» to je pri izhodu iz splitske luke treščil v dve naši jadrnici, ki sta bili poleg valoloma v popravilu. Obe sta bili zelo hudo havari« rani in so morali lastniki »Morosinija« plačati visoko odškodnino. Par mesecev po» zneje je »Morosini« v kanalu Solte treščil v neko drugo našo jadrnico in jo potopil. Tudi takrat se je ugotovilo, da zadene kriv« da poveljnika »Morosinija« in pomorsko sodišče ga je ponovno obsodilo na plačilo odškodnine. Nesreča v mirnem Pašman« skem prelivu, kjer ni megle, je zaradi tega silno razburita vse prebivalstvo Dalmacije. Strokovnjaki zatrjujejo, da stroji »Moro« smija« zaostajajo za parnimi stroji, ki lah« ko poljubno spreminjajo smer vožnje na* prej ali nazaj. Toda ta izgovor ne drži, ker je treba spričo takih strojev tem večje pre« vidnosti. Pripomniti je še treba, da vlada letos posebno zanimanje za jugoslovensko Primorje in so bila mesta na »Karagjorgju« razprodana že v naprej do konca septem« bra. Zahvala poljskih Sokolov »Jadranski plovidbi" Sušak, 8. julija, p. Jadranska plovid-bo je sprejela od poljskih Sokolov, ki se vračajo v domovino, naslednjo brzojavko: »Zapuščajoč gostoljubno Jugoslavijo, kjer smo preživeli nepozabne dni, se tudi Vam iskreno zahvaljujemo za enegično pomoč pri reševanju bro-dolomcev na parniku »Karagjorgje« ter izrekamo Vam in vsej posadki popolno priznanje za junaštvo in požrtvovalnost, ki ste jo nam izkazali v tako od« lični meri.« Odmevi v praškem tisku Praga, 8. julija, h. Vsi listi obširno poročajo o tragični nesreči na Jadranu. Listi razpravljajo tudi o vzrokih nesreče in beležijo razne verzije. Nekateri listi se izražajo pri tem tako ostro, da je italijansko poslaništvo zaradi tega posredovalo pri češkem zunanjem ministru. »Narodni Listy« razpravljajo povodom nesreče pri Zadru tudi o obalni plovbi na Jadranu in ugotavljajo, da vozijo italijanski parniki skoro vedno prazni, dočim so jugoslovenski dobro zasedeni. List vprašuje, ali se italijanski vladi izplača, da samo zaradi prestiža z milijonskimi subvencijami omogoča redne italijanske paroplovne zveze ob dalmatinski obali. Končno pravijo »Narodni Listy«, da so okoliščine ob nesreči take, da se javnost ne more zadovoljiti z izjavo, da je nesrečo zakrivila višja sila, temveč da je treba temeljite in odkrite preiskave. Izjave obeh kapetanov »Karagjorgja" Sušak, 8. julija n. Drugi oficir »Karagjorgja" A. Vidas Zuljevič, ki ie imel v času katastrofe poveljstvo, je izjavil novinarjem: »Nekoliko po drugi uri ponoči sem opazil »Morosinija« zelo daleč, ker je bila noč krasna in mirna. Na istem mestu smo se srečavali z »Morosinijem« vsak teden. »Morosini« je že od daleč kazal zeleno luč, kar je zame pomenilo, da moram vzeti smer še bolj na desno, tako da je »Karagjorgje« došel skoro tik do obale otoka Galješnjaka. Toda kljub temu, da sem krenil po nižjem kurzu, kolikor sem največ mogel, in pri tem pokazal »Morosiniju« našo rdečo luč, je on prihajal v čudni smeri, tako, da sem samo za trenotek opazil na njem rdečo luč, potem pa takoj zopet polno zeleno luč. To vse se je zgodilo v nekaj trenotkih. Ko sem videl neizogibno nevarnost sem udaril z nogo *ob tla,- da W opozoril komandanta; ki je v svoji- kabini pod poveljniškim mostom nekaj delal. V tem trenutku pa se je »Morosini« že zaletel v naš levi bok z brzino 17 milj, prav pod rdečo signalno lučjo. Strašni udarec je vrgel mene in krmarja, da sva oba padla na tla. Ta hip je že prihitel poveljnik na poveljniški most in odredil vse potrebno za rešitev ladje in potnikov.* Kapetan »Karagjorgja« Roman Prodan Je izjavil novinarjem: »Čim sem začul udarec drugega oficirja, sem planil iz kabine. Ravno, ko sem stopil skozi vrata, nas je zadel »Morosini«. Le čudež me je rešil gotove smrti, kajti prav v trenutku, ko sem skočil iz kabine, se je pričel lomiti železni masiv levega boka parnika med peklenskim truščem. Ako bi ne zagrabil za ročaj stopnic, ki vodijo na veljniški most ter z enim skokom skočil nanj, bi bil ubit od železja. Ko je prišlo do karambola, se je zdelo, kakor da je poveljnik »Morosinija« izgubil prevdarnost, ker je ustavil vsako manevriranje, tako da sem ga moral pozvati z tnegafonom, naj vendar odpelje nazaj. Ko sem se oprostil »Morosinija«, sem se odločil, da parnik zapeljem na bližnje dno, ki ni kamenito, temveč peščeno. Potniki so pokazali veliko prisotnost duha ter disciplino; ako tega ne bi bilo, bi bila nesreča še večja. Luči so ugasnile, krmilo je odpovedalo zaradi poškodbe. Ker pa sem imel dva stroja, sem ž njima manevriral in krenil s polno paro k obali, kjer sem nasedel na plitvino. Nato se je pričelo reševanje. Neko dekle, češkoslovaška Sokolica, ki je sedela na mestu, kjer je udaril kljun »Morosinija«, Je bila na mestu mrtva, štirje potniki pa so umrli med prenosom na »Morosinija«. Zahteval sem od poveljnika »Morosinija« naj odpelje v prvo našo luko Biograd na morju, kar pa je odklonil češ, da mu parnik pušča vodo in da mu je zaradi hitrejše reparacije zadarska luka prikladnejša.« Odlikovan je sokolskih voditeljev Včeraj smo objavili poročilo o odlikovanju sokolskih voditeljev in delavcev z visokimi redovi, ki ga v naslednjem izpopol-nujemo, ker je bil del poročila objavljen samo v ljubljanski izdaji »Jutra«. Z redom sv. Save UL stopnje je bil odlikovan poleg drugih tudi dr. Ivan Vasič, starešina sokolske župe v Novem mestu. Z redom sv. Save IV. vrste so bili poleg drugih odlikovani: Milan Sterlekar, revizor saveza SKJ, dr. Maks Obersnel, revizor saveza SKJ, Lojze Jerina, načelnik sokolske župe v Celju, Almira Gruden, načelnica sokolske župe v Celju, Marija Mozetič, načelnica sokolske župe na Cetinju, Fran Až-man, načelnik sokolske župe v Kranju, Miea Pečnik, načelnica sokolske župe v Kranju, Lojze Vrhovec, načelnik sokolske župe v Ljubljani, Adela Mužinova, načelnica sokolske župe v Ljubljani, Fran Mačus, načelnik sokolske župe v Mariboru, Nada Si-herjeva, načelnica sokolske župe v Mariboru, Ljudevit Papež, načelnik sokolske župe v Novem mestu. Iva Murnova, načelnica sokolske župe v Novem mestu, Alojz Pogačnik, načelnik sokolske župe v Vel. Bečkereku, dr. Igor Vidic ^ Kongres učitel jstva meščanskih šol Sušak, 7. julija. V nedeljo je bil glavni dan kongresa, Jci se je vršil v sokolski dvoranL Velika je bila udeležba našega idealnega učiteljstva, ki je priromalo kljub materijalnim neprl-likam in kljub tropični vročini, da se med seboj porazgovori o skupnih težnjah, ki baš v tem času tako bremenijo na dušah vsega našega meščansko-šolskega učiteljstva. Novi predsfednik g. Barjaktarevič fe po pozdravnem govoru prečital pozdravne brzojavke kralju, ministrskemu predsedniku ter ministru prosvete. Toplo je naposled pozdravil predstavnika ministrstva prosvete prof. dr.- Cajkovca, ki ima najgloblje razumevanje za potrebe meščanskih šol. . . * f, Dr. Cajkovec je v krasnem, prepričevalnem govoru naglašal, da je vendar že enkrat treba razbistriti poime o nalogah in smotrih meščanskega šolstva, ki je še brez zakona, ko je drugim šolam že davno zakonito usmerjena pot. Globoko je prepričan, da so malemu češkemu narodu mnogo, mnogo pripomogle ravno meščanske šole, da se v marsičem lahko kosa z največjimi evropskimi narodi. Naši nižji in srednji sloji nujno potrebujejo intenzivnejše in ekstenzivnejše vzgoje, ki mu jo more dati samo meščanska šola. Gimnazija daje podlago znanstveni zgradbi, a take inteligence je žal pri nas dovolj in pie-več. V naši obrti, trgovini in industriji pa se zaposlujejo največ sinovi tujih narodov, ker se mi sami po svoji slovenski duši nagibamo bolj k poeziji in filozofiji in nimamo pravega praktičnega razumevanja za življenje. Ta psihični nedostatek mora odstraniti meščanska šola, da bomo imeli dovolj tehnično izvežbanega delavstva, da se naš narod na kmečkem, gospodarskem in industrijskem področju dvigne. Naši ljudje v vasi, trgu in mestu naj tako vzgojen! spoznajo, da so za splošno kulturno gospodarsko povzdigo enako važen faktor kakor vsak duševni delavec. Z zmožnostmi je naš narod dovolj oblagodarjen Tudi višja narodna šola, ki naj gospodarsko dvigne našega kmeta, ne more nadomestiti meščanske šole. Pač pa v krajih z že obstoječo meščansko šolo ni treba višjih narodnih šol, ker lahko v takih krajih meščanska šola tako usmeri svoje delo, da bo v splošno korist tudi kmetovalcem in njihovega naraščaja. Z burnim aplavzom pozdravljen in za-hvaljen je obljubil prof. dr. Cajkovec, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, za procvit meščanske šole. Po prečitanju in sprejemu številnih resolucij ter saveznega poročila je 80 letni, sivi, a duševno čili in elastični šolski pionir g. Dominkovič eital razpravo o šolskih knjigah. S sklepom, da bo prihodnji, jubilejni kongres v Beogradu, je bilo zborovanje zaključeno. . AV.-/ '--- -. - ...... • -. - - t-. ' '. ■ * ' ' '. -..a. r • i občinskih uslužbencev Občinski uslužbenci in upokojenci so se organizirali v posameznih društvih, katerih celotvo tvori »Zveza občinskih uslužbencev in upokojencev«. Menda v nobenem stanu ni glede pravnega in materijelnega položaja toliko razlik kakor pri občinskih nameščencih. V večjih občinah in v mestih je službno razmerje občinskih uslužbencev ko-likortoliko urejeno s pogodbami ali s prag-matikami, reveži pa bo uslužbenci malih podeželskih občin, ki so dostikrat odvisni od dobre ali slabe volje vsakokratnih županov. V enakem položaju se nahajajo morda edino le še podeželski organ isti. Organiziranje občinskih uslužbencev je bilo zato nujno potrebno. Za svoje letošnje skupščine so si organizacije občinskih uslužbencev izbrale Trbovlje, ki so menda med prvimi podeželskimi občinami dale svojim uslužbencem pragmatiko na moderni podlagi. Trbovlje so sprejele goste dostojno in ves trg je bil v zastavah. V soboto popoldne sta imeli svoji redni skupščini društvi pokrajinskih občinskih uslužbencev za bivšo ljubljansko in mariborsko oblast Skupščini sta vodila oba predsednika gg. Arnejc iz Trbovelj In Kranjec iz Slovenjgradca. Obravnavale so se razne stanovske zadeve, predvsem vprašanje. kako zasigurati občinskim uslužbencem pravni in materijelni položaj. Iz poročil posameznih funkcionarjev smo čuli nekatere prav posebno kričeče primere o obupnem položaju članstva. Organizacije stoje pred težkim problemom, katerih ugodna rešitev se zdi skoro nemogoča Največ upanja polagajo vsi na novi zakon o občinah, ki bo ustvaril velike občine, katerih finančna sredstva bodo potem tudi dopuščala, da urede pravne in materijelne odnošaje svojih uslužbencev. Sprejet je bil statut za posmrtno pomoč. Zvečer sta priredila v Društvenem domu pevski zbor mariborskih mestnih uslužbencev in pa kvartet ljubljanske Glasbene matice koncert, ki Je bil dobro obiskan tn je občinstvo zadovoljil vsestransko, po koncertu se je razvila zelo živahna zabava, V nedeljo dopoldne se je vršila v Delavskem domu glavna skupščina Zveze občinskih uslužbencev in upokojencev. Skupščino je vodil predsednik Zveze g. dr. Mole, ki je pozdravi) vse navzoče, posebno še trboveljskega župana g. Voduška in bivšega mariborskega župana g. Grčarja. Nj. VeL kralju je bila poslana udanostna brzojavka Trboveljski župan g. Vodušek je izrazil svoje veselje nad tem, da so si organizacije občinskih uslužbencev za svoje letošnje skupščine izbrale ravno Trbovlje. Omenil je službeno pragmatiko, ki jo ie* dala trboveljska občina svojim uslužbencem v prepričanju. da bo le materijalno in pravno osiguran uslužbenec vršil svojo službo vestno v korist vseh članov, želi, da bi trboveljski občini prav kmalu sledile še druge. Tajnik g. Mohorič je poročal o delovanju zveze, orisal njen razvoj in njen križev pot. Zveza je stavila svoje predloge k osnutku zakona o občinah in delala tudi na tem, da se je ustanovil savez občinskih nameščencev za celo državo. Intervenirala je v mnogih primerih na merodajnih mestih, v korist posameznih članov in se potegovala tudi za znižano vožnj« na železnicah, kakor jo imajo državni nameščenci. Izvajanjem zvezinega tajnika so skupšči-narji sledili z zanimanjem. Svoje poročilo je podal tudi blagajnik g. Jarec, ki je dobil za svoje vestno delo soglasen absolutorij. Bivši mariborski župan g. Grčar je refe-riral o socijalno - skrbstvenih dolžnostih mestnih in podeželskih občin. Očrtal je zgodovino občin in se je posebno podrobno bavil z občinskim ustrojem iz leta 1860. Orisal je razmere med državo in občinami ter naglašal, da morajo občine polagati največjo važnost socialnemu skrbstvu. Gdč. Bajtova iz Ljubljane je referirala o enakopravnosti in celibatu občinskih uradnic. Za svoja izvajanja je žela odobravanje vseh navzočih. Izvoljen je bil nov odbor Zveze s predsednikom dr. Moletom. Zopet požig v kranjski okolici V noči od ponedeljka na torek se je zopet pojavil v vasi Breg rdeči petelin. Dejstvo, da je bil snočni požig že tretji v dobi komaj enega meseca na ozkem teritoriju tik pod Kranjem, na desnem bregu Save ob znani njeni strugi Zarice, vzbuja med ondotnim prebivalstvom veliko razburjenje, ki spominja na one čase pred par leti v gornjem delu kranjskega sreza, ko je bilo nebroj požigov. Snočnji ogenj, ki je bil največji in najbolj nevaren od dosedanjih, je nastal na lesnem skladišču posetnika Žagarja in lesnega trgovca Porente vulgo Pajneta. Ta posestnik je imel nad šest velikih skladovnic desk, ki jih je nameraval danes zvoziti na kolodvor, ker je s škofjeloškim indu-strijcem pred par dnevi sklenil kupčijo. Ogenj so opazili okrog 1. zjutraj. Ker je biLIes suh, se je ogenj hitro razširil in zajel vse skladovnice^ Iz suhih skladovnic so se Razvili tako mogočni plameni, da je bilo nebo tudi nad mestom razsvetljeno m razžarjeno. V Kranju so ogeflj naznanile sirene ta-mošnjih tovarn.. 2e v nekaj minutah je od-drdral gasilni avto z obema motornima brizgalnama. Ker pa je bila otežkočena orijentacija, kje gori, so kranjski gasilci z avtom najprej odšli proti Hrastju na levem bregu Save. Ko so prispeli tjakaj, so šele zapazili, da je ogenj na nasprotni strani Save in sicer v vasi Breg. Morali so se obrniti proti mestu in preko savskega mostu na drugo stran Save. Kljub tej zamudi so bili kmalu na mestu, kjer so že delovali vrli gasilci iz vasi Trboje s svojo malo motorno brizgalno. Prepeljali so se bili v čolnu preko Save. Ognjeni zublji so uničili večino skladovnic in stanovanjsko hišo nekega soseda. Takoj naprej se nahaja večji del vasi Breg, ki ima večino hiš kritih s slamo. Ako bi le malo potegnil veter, bi postala cela vas žrtev požara, ki bi mu tudi združeno gasilstvo ne moglo od-pomoči. Pri vseh strehah so čakali ljudje z namočenimi ponjavami in rjuhami, s katerimi so jih pokrivali in sproti uničevali ogorke, ki so padali na slamo. Škoda je precejšnja. Samo na lesu ima posestnik Porenta škode nad 150.000 Din. Celokupno škodo cenijo na okrog četrt milijona dinarjev. Kakor oba prejšnja požara v mesecu juniju na Bregu in Drulov-ki, je bil tudi snočnji ogenj podtaknili. Značilno je, da je izbruhnil kmalu po odhodu kranjskih in trbojskih gasilcev na drugem koncu vasi nov ogenj in uničil kozolec. O storilcih krožijo razne verzije. Najbolj značilno je pa to, da smatrajo nekateri ta požig za kazen božjo nad vasjo, ki je s tem, Maši kraji in Odhod sokolske tekmovalne vrste v Lnemhnrg Danes odpotuje naša sokolska repre-rentanca na mednarodno telovadno tekmo, ki jo priredi Mednarodna telovadna zveza letos v Luxemburgu. Vodnik vrste je savezni načelnik br. dr. Viktor Murnik, člani vrste so 'br. Štu-kelj, Primožič, Sumi, Malej, Gregorka in Ban, namestniki pa br. Gabe. Zupančič in Stane Žilic. Kot sodniki bodo sodelovala stari borci br. Jože Smertnik tz Celja, Stane Derganc in Miha Os-wald iz Ljubljane ter Dušan Macanovic iz Zagreba. Ker pa je treba za tako veliko poslanstvo tudi potovalnega maršala, je bila poverjena ta funkcija bratu Čebula rju. Prepričani smo, da so se bratje zelo dobro pripravili in bodo dobro zastopali barve naše Jugoslavije, Jcakor vedo dosedaj. Saj vidimo med njimi skoraj same brate, ki so se že srečaK z drugorodniimi nasprotniki na mednarodnem tekmovaflišču in vedno dobro obstali Zato naj jih spremlja tudj sreča junaška to pot. — V ponedeljek je priredila vrsta zelo dobro uspel javni nastop na letnem telovadi-šču Ljubljanskega Sokola, ki je bil mnogobrojno obiskan. Podrobno poročilo je priobčil o njem že včerajšnji »Slovenski Narod«. Na sliki od leve na desno: Leo Štukelj (Maribor). Peter Sumi (Lj. Sokol), Tone Malej (Sokol I.), Ban Rafael (Sokol Sušak), Tošo Primožič (Maribor), vodja vrste dr. Viktor Murnik, Stane Žilic (Lj. Sokol), Gabe Zupančič in Boris Gregorka (oba Sokol Ljubljana). Vsakovrstno maniifaktnrno blago v veliki izberi in po izredno nizkih cenah prodaja Tekstilbazar, Krekov trg K nedeljski manifestaciji za takojšno zgraditev zveze Slovenije z morjem. Projektanti trase Kočevje — Vrbovsko in Črnomelj—Jadrč (z leve na desno): inž. K* Kavčič, prof. inž. A. Hrovat in inž. Klodič. Ob % 8. in 10. zvečer! Češki zvočni film VI z naSo ljubljansko filmsko umetnico ▼ glavni vlogi, kot blodnico, ki se žrtvuje iz usmiljenja zadnjo noč na smrt obsojenemu! — Pretresljiva usoda tega dekleta seže komur do srca! Nabavite si vstopnice v predprodaji od 10. dopoldne do pol 13. in od 15. ure dalje pri blagajni. — Telefonično rezervirane vstopnice je dvigniti vsaj 1 uro pred dotično predstavo, za katero so nabavljene! Elitni Kino Matica Telefon 2124. !! Izredno hladna dvorana, opremljena s posebnimi hladilnimi napravami!! ljudje Lepa manifestacija naših pevcev Šmartno pri Litiji, 7. julija. Nedeljska proslava 401etnice obstoja na» šega pevskega društva »Zvon« ni bila samo velik praznik za litijsko okottco, temveč tudi lepa manifestacija bratskih vezi med pevskimi zbori, združenimi v Hubadovi župi. Uvod v jubilejne svečanosti je bila so* botna bakljada, ki so jo priredili Zvonaši povodom podoknice kumici ge. Mariji Zo» retovi ter pokrovitelju jubilejne proslave g. vladnemu svetniku Podboju. V nedeljo dopoldan je bifa sv. maša ,h kateri je krenilo društvo z vsemi svojimi člani in praporom na čelu. Pri maši je pre« peval Zvonov zbor. Po lepem cerkvenem govoru g. kaplana Lovšina o slovanskih bratih sv. Cirila !n Metoda ter o petju s posebnim ozirom na domače društvo, je krenila številna povorka na šmarsko poko« pafišče, kjer so pevci z žalostinkami poča« stili spomin vseh nekdanjih Zvonovih čla nov. Globok dojem je napravila zlasti po klonitev Zvona na grobu ustanovitelja, nadučitelja Ivana Bartla. Tu je spregovoril predsednik Zvona žalni govor, članice so okrasile grob s cvetjem, g. Drago Zupančič pa je kot predsednik Učiteljskega pevskega zbora iz Ljubljane, položil na grob kito cvetja z državno trobojnico. Že dopoldanskim svečanostim so priso stvovali poleg domačinov tudi številni gost« je, popoldanska udeležba pa je nadkrilila vsako pričakovanje. Po prihodu ljubljam skega vlaka se je razvila od litijskega ko lodvora mogočna povorka, ki je korakala ob živahnem udarjanju vzorne trboveljske godbe, burno pozdravljena skozi Litijo v Šmartno, odeto v slavnostno obleko, okra« šeno z zastavami in slavoloki, ki so jih v lepi medsebojni tekmi postavili domačini celo vrsto. Na idiličnem gasilskem vrtu, ki je poseb« no dragocen zaradi košate sence, se je za» tem razvilo krasno pevsko slavje, eno naj« lepših, kar jih pomni zgodovina slovenskih pevskih zborov. Po pozdravnih govorih predsednika Zvona g. Tomažina, pokrovi« telja g. sreskega načelnika Podboja, šmar» skega župana g. Ernesta Drčarja, predsed« nika Hubadove pevske župe g. dr. Švigl'ja, Eredsednika Ljubljanskega Zvona g'. Luja ►renovca, predsednika pevskega zbora Cankar, šmarskega dekana g. Gornika in še nekaterih drugih, so se vrstili koncertni nastopi posameznih pevskih zborov. Nasto« pili so: šmarski jubilant »Zvon« pod vod« stvom g. šol. upravitelja Maksa Kovačiča, Petra Jereba litijska »Lipa«, Molov trbo« veljski »Zvon«, Zorka Prelovca »Ljubljan« ski zvon«, pevsko društvo »Cankar« iz Ljubljane, ljubljanski »Slavec« s pevovod« jem Mirkom Premelčem, kvartet ljubljan« ske Glasbene Matice, Ljubljanskega Zvo« na moški zbor s solistom g. Julijem Betet« tom, Slovenski vokalni sekstet itd. Razen navedenih zborov so se udeležili šmarskega praznika številni delegatje skoro vseh slovenskih pevskih družin, tako n. pr. h Zagorja pevovodja g. Netko Adamič, za Celjsko pevsko društvo g. Vkii Kovač, za gorenjske pevce g. nadzornik Rus; prosvet« no upravo je zastopal litijski prosvetni re« ferent g. Ivan Bezeljak, Slovensko Matico ravnatelj Spende itd. Bil je navzoč lep ka« der slovenskih skladateljev na čelu z go« spodom Emilom Adamičem, čegar ded je KULTURNI PREGLED Sir Arthur Conan Doyle Umrl je eden najpopularnejših pisateljev, kar jih premore današnji svet: Arthur Čonan Dovle. Njegovi romani so prevedeni ne le v vse svetovne jezike, marveč tudi v mnoge manjše; tudi v slovenščino so se njega dni prevajali z uspehom. Saj je to pisec zgodb o velikem detektivu Sherlocku Holmesu, ki smo jih poželjivo prebirali v nižji srednji šoli pod klopjo, med predavanjem kakega dolgočasnega profesorja: veren in naturen protest mladine zoper suho šolsko učenost. Conan Doyle je bil — kakor Karel May in še nekateri drugi — magičen pisatelj, ki ie umel vzvihariti mlado fantazijo in razpaliti strast do čitanja. Poz neje so seveda prišli drugi, večji, bolj umetniški pisatelji; problematiki in psihologi. Toda on je bil eno prvih doživetij, ki se nikdar ne pozablja, kakor ne pozabiš prve ljubezni. Ta mojster sodobne detektivske povesti — baš v soboto, ko je Conan Doyle že ležal v agoniji, je »Jutro« v članku »Detektivske povesti« označilo njegove zasluge za to pripovedniško panogo — se je rodil 22 maja 1859 v Edinburgu. Študiral je medicino in postal praktičen zdravnik. Kot tak se je udeležil z ribiči na kite neke ekspe-dirije v bližino severnega tečaja, potoval je tudi po Afriki in si sploh nabiral izkušenj po sveta; v tem pogledu se razlika je od Ju-lesa Vernea ali Karla Maya, ki sta kraje svojih povesti poznala zgolj iz fantazije. S svojimi prvimi povestmi o Sherlocku Holmesu je zabrenkal na pravo struno: imel je takoj uspeh, ki je rastel od spisa do spisa (>Adventures of Sherlock Hol-mesc). Že mu je jela snov presedati, pa je dal svojemu junaku priliko, da pred očmi publike umrje. Toda občinstvo se ni zadovoljilo s smrtjo imaginarnega detektiva: Conan Doyle ga je moral zbuditi od smrti in pustolovske zgodbe so se začele znova, kajpak, z manjšo silo in prepričevalnostjo, dokler niso usahnile. Mimo >Adventures of Sherloek Holmes< je spisal A. Conan Doyle celo vrsto humo-rističnih in družabnih povesti in romanov, zgodovinske romane »Tbe White Companv«, »The Exploits of Brigadier Gerard« in druge. Koliko tega bo ostalo, je vprašanje, ki pa se ne tiče samo Conana Doylea, marveč množice najslavnejših sodobnih pripovednikov. Brez dvoma je umrl s Conan Doyle-om eden največjih modnih pisateljev, čigar slavo pa je v zadnjih letih že močno zasenčil njegov rojak E. Wallaee. A. Conan Doyle se je med vojno postavil z dušo in telesom v službo domovine. Odlikoval se je posebno v vojni propagandi. Skušal je zopet oživiti Sherlocka Holmesa in ga vplesti v zmešnjave svetovne vojne. Smrt edinega sina na bojišču ga je tako pretresla, da je šel med spiritiste. Zadnje desetletje avtorja Sherlocka Holmesa je bilo posvečeno »razkrivanju« onostranstva, iskanju medijev za stike z »onim svetom«. Ustanovil je prvi špiritistični muzej. Tu vidiš fotografije duhov, njih voščene odtise, pisma umrlih in razno drugo blago te vrste, med njimi pismo, ki ga je baje pisal Oscar Wilde z onega sveta Conanu Doyleu. Tudi njegovi spisi iz tega časa (»A New Revela-tions«, »The Vital Message«, »The Wande-rings of a Spiritualist«, »History of Spiri-tualism«) stoje v znaku tega »novega razodetja«, v znaku mistične vere, s katero se je avtor Sherlocka Holmesa po vseh časteh, ki mu jih je mogla dati domovina, vdano in zaupljivo preselil v večnost Velik nspeh ljubljanskih igralcev v Sab- eu. Naše uredništvo je prejelo iz šabca naslednjo, z 8. julijem datirano brzojavko, ki ji ni treba komentarja: »Završenstvo igre ljubljanskih glumaca naišlo je na neizreci-vo oduševljenje. Šabac je imao retku čast da u svojoj sredini ima velike umetnike, koji su mu dali kroz umetnost dušu. — Za pripremni odbor profesor Popovič.« — Tudi ljubljanski župan gosp. dr. Dinko Puc je prejel iz šabca naslednjo brzojavko: »Manjka nam besed, da bi opisali navdušenje, s katerim smo sprejeli igro ljubljanske drame. Hvala vam! — Pavlovič, predsednik občine.« — Veseli nas, da je baš junaški Šabac s tako ljubeznijo sprejel slovenske umetnike. Okorelo, zdravo 'božo dobite, ako si oterete telo pred zračnimi in solnčnimi kopelmi z NIVEACIM tudi pri zastrtem nebesu, ker tudi veter in zrak porjavita kožo. Suho pa mora biti Vaše telo pri direktnem solnčnem obsevanju. In dobro oterite z NIVEA - CREME že naprej! To zmanjšuje nevarnost bolečega ožganja. Spričo samo njej lastne vsebine Eucerita se Nivea - Creme lahko vpije v kožo, ker šele v kožo vpita Creme more svoj dobrodejni učinek privesti do polne veljave. Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. Tube po 9 in 14 Din. Trgovina t Jugoslavija: Jugosl. P. BE1ERSD0RF & Ca., d. s o. J., Maribor — Meljska centa?; bil prvi, ki je kot šolnik v Šmartnem pričel buditi pevsko zavest v vsej dolini. Lepo so bili zastopani pri svečanostih člani ope« re: ga. Lovšetova, gg. Betetto, Rijavec in drugi. Sploh je bila ogromna udeležba re» vija prijateljev slovenske glasbe. Koncert sodelujočih društev je bil na iz« redno lepi višini in so bili zbori nagrajeni s priznanjem mnogoštevilne publike. Jubi« fant je dobil mnogo daril in spominov od svojih drugarskih zborov, društveni prapor je bil odlikovan z večimi spominskimi tra« kovi. Vsi navzoči smo odnesli s prireditve naj« krasnejše utise, našim pevskim družinam naj bo šmarska manifestacija v novo po« budo k nadaljnjemu delu, Šmarčanom in Zvonu pa naj bo včerajšnja nedelja za do« kaz simpatij, ki jih uživajo po vsem glas« benem svetu. Jože Župančič. 60-letnica ptujskega gasilnega društva Ptuj, 7. jufija. Letošnje gasilsko kongresno leto proslavlja tri šestdesetletnice gasilskih društev in to: v Ljubljani, Laškem in Ptuju. Ptujsko gasilno društvo, ki je poleg Maribora in Celja pred kratkim vstopilo v Jugoslovansko gasilsko zvezo, je proslavilo svojo 60-letnico na izredno svečan način. Slavnosti so se pričele že pretekli petek. Po večernem, jako dobro obiskanem prome-nadnem koncertu na Glavnem trgu se je vršil v Društvenem domu komerz v počastitev došlih predstavnikov oblasti, funk-cijonarjev gasilske zveze, predstavnika kongresnega odbora in drugih osebnosti. Med komerzom smo imeli priliko videti nastop vzorne ptujske gasilske čete, ki je izvajala na odru krasne vaje in vratolomne skupine z lestvami. Za ta nastop je vrla četa žela upravičen aplavz. Tajnik društva g. Ervin Damisch je prečital kroniko gasilnega društva v Ptuju, ki nam vzorno ilustrira požrtvovalno delo ptujskega gasilstva. Med častnimi gosti smo opazili predvsem jubilanta g. društvenega načelnika Steudteja, ki vkljub svoji starosti neumorno deluje v društvu od ustanovitve v letu 1870. do danes, starosto JGZ Josipa Turka, podstaro-sto Ljudevita Museka, predsednika kongresnega odbora Riharda Engelsbergerja, zastopnika politične oblasti dr. Bratino, komandanta mesta Ptuja majorja šarca, župana Brenčiča, načelnika mariborskega Gasilnega in reševalnega društva Vollerja, mnogo odličnih ptujskih meščanov in predstavnikov različnih korporacij in celotno domače društvo. Pri otvoritvi komerza je društveni načelnik predlagal vdanostno brzojavko. Izrečeni so bili številni govori s toplimi čestitkami. V nedeljo dopoldne se je vršilo na Flor-janskem trgu blagoslovljenje gasilskega orodja, kar je opravU g. stolni prošt dr. Žagar ob navzočnosti vseh predstavnikov, mnogobrojnega občinstva, domačega gasilskega društva in 250 mož mariborske gasilske župe. Načelnik Steudte je podal ra-port starosti JGZ Turku, na kar ga je tov. starosta ponovno pozdravil, čestital njemu in društvu k 60-letnemu obstoju ter jubilantu pripel v znak počaščenja zvezno kolajno. Ta akt počaščenja je izzval med navzočimi burno odobravanje. Popoldne se je vršila ob 14.30 na Hrvatskem trgu javna gasilska vaja, ki je uspela izredno lepo. Po vaji je bila v Gasilskem domu ljudska veselica, ki je privabila nebroj gasilstvu naklonjenih Ptujčanov in okoličanov. Mestu Ptuju čestitamo h krasni in dobro organizirani gasilski organizaciji, posebno še jubilantu g. Steudteju, ki je v 60. letih aktivnega delovanja v tem društvu napravil mnogo več kakor je bila njegova dolžnost. G. Steudte je najstarejši aktivni gasilec v Jugoslaviji. Žalostna usoda mlade matere Tržič, 8. jufija. Gospa Justina Srečnikova, soproga čevljarskega mojstra iz Tržiča je bila poročena dobrih osem mesecev in otba sta pričakovala veselega dogodka. Čas pa jo je prehitel. Na pomoč poklicani zdravnik dr. Pavel Pance je takoj odredil prevoz v ljubljansko bolnico, kjer je preteklo sredo v smrtni nevarnosti /povila dvojčke, dečka in deklico. Zdravniki so mislili, da se je srečno izvršilo in brzojavild so očetu, ki je v četrtek veselo hitel v Ljubljano in spotoma ves srečen pripovedoval, da je dobil dvojčka. Ko pa je prišel v bolnico, so ga sprejeli z resnimi obrazi in mu povedali, da je porodnica v veliki nevarnosti zaradi silne izgube krvi. Rešiti bi jo mogli s transfuzijo krvi. Soprog Franc Srečnik je bil takoj pripravljen nuditi svoji soprogi vso pomoč. Trikrat so mu vzeli kri, toda vse zaman. Mlada mati je kmalu po tranfuziji krvi izdihnila z malo Eriko v naročju, ki je bila prav tako preslaba, da bj mogla prenašati življenje. Deček pa je ostal v tolažbo očetu. Mrtvo mater Justi in mlado Eriko so prepeljali v Tržič, kjer so obe položili v soboto popoldne v prerani grob. Vest o tragični smrti mlade matere je vzbudila v Tržiču globoko sočustvovanje z nesrečnim očetom. Na zadnji poti so spremili pokojnico skoro vsi tržiški prebivalci, posebno številna je bila udeležba žensk. Blaga pokojnica je bila v Tržiču splošno priljubljena in spoštovana vzorna gospodinja kuharica. Preden je stopila -v zakonski stan, je dolga leta služila kot prva kuharica pri tovarnarju Glanzmanu, kjer so jo imeli tako radi, da so jo ob možitvi s težkim srcem odpustili in jo vedno klicali kot omoženo na pomoč, kadar so prišli gostje. Vodila je več kuharskih tečajev. Zadnji njen gospodinjski tečaj pri Kolu jugoslovenskih sester v Tržiču v kuhinji meščanske šole je končal z največjim uspehom. Najtežje prizadetemu soprogu sožalje, blagi pokojnici in njeni Eriki pa sladak počitek pod zelen« Ku-kovnicol Nesreče rudarjev 30-letni rudar Stanislav Knavs, zaposlen v rudniku v Sitarjevcu pri Smartnem, je kopal predsinočnjim v rovu vodnjak. Stal je na dnu in nalagal v železno vedro moker materija!. Nenadoma pa se je vedro, ki so ga spuščali do Knavsa, utrgalo in padlo nesrečnežu na glavo in hrbet. Hudo poškodovanega tovariša so ostali rudarji komaj privedli iz jame, nakar so ga prenesli na stanovanje, odkoder ga ie včeraj zjutraj prepeljal v splošno bolnico reševalni avto. V Zagorju je zadela huda nesreča 30-letnega oženjenega delavca Ivana Turka, doma iz Zlatara v Savski banovini. Dukičevi delavci, ki so zaposleni pri nasipanju materijala viseče proge od mostu proti železniški postaji, že dalje časa dovažajo materijal za nasipanje. Danes po 8. uri so pripeljali zopet v malih rudarskih vozičkih materijal, zaradi dežja so vozičkj drveli, da jih niso mogli delavci pravočasno ustaviti. Nekaj vozičkov je iztirilo, padli so preko nasipa in s seboj potegnili Ivana Turka. Dobil je hude notranje poškodbe. Prvo pomoč mu je dal g. dr. Zamik, ki je odredil, da so ponesrečenca odpel iali z opoldanskim vlakom v ljubljansko bolnico. Turek ima nalomlien prsni koš in je njegovo stanje kritično. Smrtna nesreča otrok pod avtobusom Škof j a Loka, 8. julija. Na ozkem cestišču, ki prehaja s škofjeloškega Glavnega trga proti Poljanski dolini, je prišlo v nedeljo dopoldne do tragične nesreče, ki je zahtevala življenje triletne deklice prodaialca g. Mravlje.^ O dogodku, ki je povzročil med Ločani dokaj vznemirjenja in sočustvovanja s prizadetimi doznavamo: Hišna gospodinja Mravljevih se je mudila v nedeljo zjutraj v mesnici g. Matevža Hafnerja. S seboj je imela hčerko, ki pa se je v mesnici izmuznila in je odšla po ulicah. Mati je odhitela vsa zaskrbljena domov, misleč da je hčerka odšla domov. Otrok pa je zašel proti gostilni »Pri Otetu« odkoder je vprav v istem času malo pred pred 9. uro privozil žirovski avtobus, ki v ostrem ovinku z dvorišča ni mogel opaziti dekletca na cesti. V poslednjem hipu je šofer g. Kovač avto ustavil, vendar je bila nesreča že tu. Avtobus se je podrsal sam od sebe skoro 1 m naprej, kolo je pograbilo in je podrlo otroka pod sebe. Ljudje so takoj prihiteli in odvalilj avto s trupelca; krvaveče, nesrečno dete pa je jadrao odnesel g. Vidic k zdravniku dr. Hubadu, ki pa žal ni več mogel pomagati. Prsni koš otroka je bil popolnoma zdrobljen, poškodbe so bile smrtne in je dete kmalu po 11. podleglo. Po izjavah očividcev ne zadene šoferja nikaka krivda, ker je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Smrt tragično preminulega deteta je pripisovati po vseh vidikih zgolj nesrečnemu naključju. Po nesreči je bil šofer tako iz sebe, da so morali avtobusu, ki je bil namenjen pred poštni urad, dodeliti drugega vozača. Nesreča sama na sebi, naj bo ponovno ostro opozorilo strašem, da pazljivost napram dec; ni nikoli premajhna. Velik požar na Vrhlogi Slovenska Bistrica, 8. juliia Danes so bilj slovenjebistriški gasilci telefonično obveščeni, da je izbruhnil v poldrugo uro oddaljeni Vrhlogi opasen požar. Z največjo brzino so gasilci odhiteli na pomoč. Požara, ki se je razširil na pet objektov, pa ni bilo več mogoče omejiti. Težko prizadeti so pri tem Simon Bračič, Simon Soštar in Dominik Jernejšek, ki jim je požar uničil poleg domov in hlevov tudi ves pridelek sena in žita. Zgorela je ena krava, pet glav živine pa je močno poškodovanih. Vsi uničeni objekti so bili zavarovani za 75.000 Din, dočim znaša skupna škoda okrog 400.000 Din. Ogenj je resno ogražal vso vas. Kako je požar nastal, do sedaj še ni znano. Domače vesti * Prvo letošnje izplačilo »Jutrove« zavarovalnine 10.000 Din. Poročali smo o tragični smrti g. Andreja O t r i n a, mesarja v Zgornji Šiški, ki je na Vidov-dan utonil v Savi blizu Štirnovega kopališča na Ježici. Ker je pokojnik bil zvest »Jutrov« naročnik in je imel naročnino v redu plačano, so s tem bili izpolnjeni pogoji »Jutrovega« zavarovanja za primer smrtne nezgode in je zavarovalnica »Triglav« predvčerajšnjim izplačala vdovi gospej Marjeti Otri-novi znesek 10.000 Din. To je prvo letošnje izplačilo »Jutrove« zavarovalnine. ♦ Ban Dravske banovine g. inž. Dušan Sernec je službeno odpotoval iz Ljubljane. Zato odpadejo v petek 11. t m. sprejemi pri njem. * Izpremembe v državni službi. Gozdarska nadsvetnika pri banski upravi Dravske banovine inž. Emil Obereigner in inž. Vla-dislav Sazak sta pomaknjena v 4a skupino I. kategorije, podgozdarja Venceslav Hanzlovski pri gozdni upravi na Bledu in Hubert Zuliian pri okrajnem načelstvu v Litiji pa v 1. skupino HI. kategorije. Za politične pripravnike pri upravi mesta Beo grada so imenovani: odvetniški pripravnik Mrzlikar ter diplomirana pravnika Vladimir Kante in Josip Pole. * Osebne vesti. Za duhovna svetnika ljubljanske škofije sta bila imenovana Voj-teh Hybašek in Gašper Porenta, oba profesorja na škofijski gimnaziji v Št Vidu nad Ljubljano. ♦ Veliko zborovanje obrtnikov se je pro-flo nedeljo vršilo v Sarajevu. Zborovanja so se udeležili mnogobrojni obrtniki iz področja bivše Bosne in Hercegovine 'ter delegati beograjske obrtniške zbornice. Razpravljali so o ustanovitvi posebnih obrtniških zbornic, o načrtu zakona o zavarovanju obrtnikov, obrtniškem zakonu, o ženskih mojstrih in o reorganizaciji obrtnih šol. Nj. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku je bila odposlana zahvalna ln pozdravna brzojavka. * Otvoritev novih telefonskih relacij. Otvorjen je telefonski promet med ljutomersko in tržaško telefonsko centralo. Pristojbina za navadno govorilno enoto je 24.75 Din. Nadalje so otvorjene telefonske relacije med centralami Celje, Ljubljana, Maribor in Zalaegerszek. Pristojbina 39.60 Din. Otvorjena je tudi telefonska relacija Dolnja Lendava- Gyekenyes. Pristojbina 33 Din. * Šeststoletnica kočevske kolonije. Kakor je »Jutro« že poročalo, praznuje kočevska nemška kolonija početkom prihodnjega meseca šeststoletnico svojega obstoja. Za proslavo je določen naslednji spored: V petek dne 1. avgusta: ob 9. zvečer bak:ja-da z godbo na čelu, ki se ustavi pred mestno hišo, kier bo govoril mestni župan; v soboto ob 20. slavnostni večer, od 7. do 8 ure bodo zvonili vsi cerkveni zvonovi v Kočevju v kočevski koloniji, na gorskih vrhovih bodo vzplamtele grmade; v nedeljo ob 5. budnica, ob 9. sv. maša ob asistenci vse kočevske duhovščine; po maši koncert na slavnostnem prostoru, opoldne svečan banket, ob 14. obhod kočevskih narodnih noš, potem kočevska svatba in ljudska veselica; v ponedeljek se bo slavje zaključilo z raznimi izleti. ♦ Naše podmornice na potovanju po Sredozemskem morju. Dne 30. junija sta od-pluli iz Boke Kotorske in se podali na kri-žarenje po Sredozemskem morju dve naši podmornici »Hrabri« in »Nebojša«, spremljani od matične ladje »Sitnica«. Omenjeni podmornici in »Sitnica« so posetile egipt-sko pristanišče Aleksandrijo, kjer so se mudile nekoliko dni, dne 7. julija pa so nadaljevale križarenje ter v bližnjih dneh posetijo pristanišče Bejrut v francoski Siriji. ♦ Razpis mest na IJublJ. trgovski akademiji. Prejeli smo: Razpisano je učno mesto profesorja ali suplenta, ki je izprašan za predmete IX. skupine po čl. 19 »Pravilnika za polaganje profesorskega izpita za zvanje profesorja trgovske akademije in trgovskih šol« na trgovski akademiji v Ljubljani z nastopom v šolskem letu 1930-31. Razpisuje se učno mesto za menično, trgovsko, obrtno in stečajno pravo kot glavne predmete, narodno ekonomijo s finančno vedo in trgovinstvo kot sporedna predmeta. Za profesorsko mesto pridejo v poštev kandidati, ki so položili iz gornjih predmetov profesorski izpit za trgovsko akademijo ter imajo najmanj tri leta nastavniške službe, za su-plentsko mesto pa pridejo v poštev po 51. 30 omenjenega pravilnika diplomirani pravniki. Prošnje, opremljene po čl. 12 zakona o civ. uradniških in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na min. trg. in industrije v Beogradu, vložijo pa do 30. Julija 1930 pri ravnateljstvu drž. trgovske akademije v Ljubljani. • Vdova kovača {(romarja. Na dopis, priobčen pod gornjim naslovom v »Jutru« Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin. 8. julija 1930. Ljubljana: 7; 762.9; 19; 85; —; 10; dež; 17.6. Maribor: 7; 762.8; 19; 75; —; 10; —; —. Zagreb: 7; 763.2; 21; 80; SE4; 9; dež; 0.4. Beograd: 7; 761.6; 21; 85; W2; 1; —; —. Sarajevo: 7; 763.7; 18; 90; —; 0; —; —. Skoptje: 7; 761.4; 22; 75; E2; 2; dež; 2.0. Kumbor: 7; 759.2 ; 25; 90; —; 5; —; —. SplH: 7; 760.4; 28; 45; NE2; 1; —, —. Rab: 7; 760.5; 26; 80; —; 1: —; —. Ffe: 7; 760.4; 23; 75; N8; 1; —; Soince vzhaja ob 4.21, zahaja ob 19.40; hina vzhaja ob 19.42, zahaja ob 2.12. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 23.8: najnižja 18. Najnižja temperatura: v Mariboru 18; v Zagrebu 19; v Beogradu 19; ▼ Sarajevu 14; v Skoplju 19; v Splitu 34. št. 191, nas prosi podpisano društvo za objavo naslednjega pojasnila: »Tajnik so-kolskega društva v Semiču se je glede ure pogreba osebno informiral pri hčerki pokojne Ivane Kromarjeve. Rečeno mu je bilo, da se bo pogreb vršil 25. junija popoldne. To vest je takoj sporočil starešini Sokola v Črnomlju br. Spiru Vrankoviču in obvestil tudi nekatere bližnje člane domačega društva. Društvo je nameravalo poslati k pogrebu zastopstvo, a se je vračunalo, ker je bil pogreb preložen na zgodnjo jutranjo uro (ob 7.), o čemer pa društvo ni bilo obveščeno. To je društveni tajnik osebno pojasnil dopisniku g. L. Z. ki pa je kljub temu stiliziral svoj dopis tako, kakor da so tukajšnja društva smrt uboge Kromarice kratko malo prezrla. K sklepu pripominjamo, da dopisnik L. Z. ni šele »po raznih vesteh posnel«, da je umrla Ivana Kromarjeva, ampak je te informacije prejel iz ust podpisanih funkcijonarjev semiškega Sokola. — SKJ, društvo Semič: Albin Raspotnik, t. č. starešina, in Anton Sever, t č. tajnik.« * Smrt vrle slovenske mamice. Nedavno je v Grahovem ob Bači umrla v starosti 81 let gostilničarka in posestnica Frančiška Brišarjeva, znana daleč na okrog po vsej baški in soški dolini. Mati 11 otrok, 34 let vdova, si je znala v najtežjih časih kot neumorna in skrbna gospodinja ustvariti lepo premoženje ter kruh številnim otrokom. Z njo je preminula žena jeklene narave, skromna, vzorna in dobra matt, nesebična in velikodušna do vsakogar. To je pokazala tudi njena zadnja pot, ki so se je udeležili nešteti znanci in prijatelji od blizu in daleč in obsipali njen grob s cvetjem. Grahovski in bukovski pevski zbor pa je pel ob odprtem grobu pretresljive ža-lostinke v slovo. Bodi vrli slovenski materi blag spomin! Samo še danes zadnjikrat ob 4., pol 8. in 9. zvečer Žena brez pafčolana Velika ljubavna drama z lil Dagover in Goesta Ekmannom Znižane cene! KINO IDEAL * Kongres Jugoslovenskih čebelarjev. Ob priliki velesejma v Osijeku se bo od 23. do 25. avgusta vršil tamkaj kongres Udruženja čebelarjev kraljevine Jugoslavije. Istodobno se bo vršila petdesetletnica obstoja Hrvatsko-slavonskega čebelarskega društva, ki je najstarejša čebelarska organizacija v naši državi. * Turistična organizacija xa popravo cest. Vse turistične organizacije v naši državi so na pristojnem mestu izročile skupno spomenico, v kateri se zahteva, nai se v interesu našega turizma in avtomobilizma čimprej prične s splošnim popravilom naših cest. V spomenici se navajajo glavne cestne proge, ki bi se najprej morale urediti. * Zavetišče Krničarjeva koča na Javor-niku (1400 m) pod Storžičem je oddana za mesec dni v najem. Turisti, ki so namenjeni v tem času na Storžič, naj prenočujejo v Babnem vrtu. * Internacljonalna higijenska razstava v Drezdenu je bila otvorjena 17. maja in vzbuja v Nemčiji kakor tudi v drugih deželah največje zanimanje. V orjaških razstavnih prostorih se nahaja med drugimi tudi velika dvorana za telesno vzgojo, v kateri je tudi prostor znanstvenega oddelka kave Hag doživel velikanski naval obiskovalcev in interesentov. Pod vodstvom docenta prof. dr. W. Schulteja se obdrža-vajo znanstvena predavanja z eksperimenti ter mnogoštevilnimi aparati in problemi, ki služi zato, da se publiko na licu mesta samo preizkusi. Prvič se je tu izvajal poizkus srčnega utripa potom zvočnika, prenešenega na zvočno ploščo. Vsak sam poizkusi reakcijo, povzročeno potom ustrašnih efektov, telesnega napora itd. kakor tudi delovanje srca ob zavžitju kofeina vsebujoče kave in kave brez kofeina. Po zavžitju kave, ki vsebuje kofein se pri večini ljudi konstatira brzo in neenako utripanje srca, medtem ko zavžitje kofeina proste kave nima nikakršnih posledic. V kratkem se bo tudi v šolah, v znanstvenih predavanjih moglo demonstrirati utripanje srca po gramofonu, kar poirfeni veliko novost za znanstveni napredek. * Smrtna kosa. V ljubljanski splošni bolnici je umrl g. Anton Gregor i g, indu-strijec in posetnik, predsednik nadzorstva Električne zadruge za Sp. in Zg. Šiško. Pogreb pokojnika bo danes ob 16. iz mrliške veže splošne bolnice. — V 70. letu starosti je primerni! v ljubljanski bolnici g. Valentin Sitar, užitninski paznik v pokoju. Pogreb bo v četrtek ob 16. — V starosti 70 let je umrl v Ljubljani g. Karel Pio-t r o w s k i, bandažist. Pogreb bo danes ob pol 18. — Pri Devici Mariji v Polju je umrl g. Primož Arko. Pogreb bo danes ob 16. — V Majlandu je umrla po dolgem bolehanju ga. Amalija Kresnikova, soproga železniškega zvaničnika v pokJju. Bfla je blaga mati. — Pokojnikom Mag spomin, žalujočim naše sožalje! * Šolarček utonil. Z zidanega mosta poročajo: V ponedeljek je utonil v Savi M letni sinček Alojzija Trebšeta, železniškega zvaničnika m posestnika v Podkraju. Kopal se je ter zašel najbrže v vrtinec, in izginil med valovi. Doslej ga še niso našli. To je, žal letos že tretja kopalna nesreča v Podkraju. Staršem naše iskreno soža-U«! * Nesreča svatovske dražbe. Kakor poročajo iz Novega Sada, se je predvčerajšnjim pripetila težka nesreča. Rudniški kapetan Bartol Simonovič se je odpeljal v Bačko Palanko, da bi pripeljal nevesto Juliško Ištvanovičevo, s katero bi se imel poročiti v Novem Sadu. Ko se je družba vračala z nevesto, je pri Begešu priletela fOTOMIl ta pMrebš&oe s»jc«aejc v drogerijah KARC, LJUBLJANA KARC (Wollraa»), MARIBOR cenik gratist Izvršujemo vsa amaterska dela. pred avto stara ženica, da bi spravila na varno goske, ki so bile zašle na cesto. Avto je zgrabil starko in jo povozil. Ostala je ha mestu mrtva. Avtomobil, hoteč se izogniti nesreči, se je zaletel v brzojavni drog. Vsi potniki so bili težko poškodovani. ♦ Ogenj v gozdu. Iz Višnje gore nam poročajo: Pretekli petek je čistil v gozdu v Stehanu, ki je last g. Pečka iz Starega trga, njegov delavec trske, lubje in druge lesne odpadke. Grabil jih je na kup in jih potem kuril. Čakal je, da je vse pogorelo, nakar je odšel domov. Veter pa je pozneje oživil še menda ne popolno ugaslo žerjavico in zanesel kako iskrico med resje in suhi mah, s katerim so pokrita vsa gozdna tla 10 cm na debelo. Hitro je nastal plamen, ki je grozil uničiti cel gozdni kompleks. Zahvala velja g. Javorniku iz Žalne, ki je takoj poslal 30 svojih ljudi v gozd. Tem se je posrečilo zajeziti ogenj, vendar pa je kljub njihovemu trudu plamen obšel okroglih 90.000 m1. Peček ima dokaj škode na mladem smrečju in na tesa-nih tramih, ki ležijo sedaj obžgani po gozdu. Neprecenljiva škoda bi pa lahko nastala, če bi se ogenj lotil še sosednih parcel, ki so vse prav gosto zaraščene s samimi starimi smrekami. ♦ Smrtna nesreča pri Podbrežju, Včeraj popoldne se je pripetila pri Podbrežju na Gorenjskem težka nesreča. Posestnik in gostilničar Matevž Ulčar z Bleda se je peljal po opravkih s kolesom do nekih bližnjih vasi. Ko pa je vozil po klancu pri Podbrežju, je nenadoma izgubil ravnotežje in se zgrudil po tleh. Padel je naravnost na glavo in obležal z veliko rano na temenu. Nesrečnega Ulčarja so takoj naložili na avto ter ga odpeljali najprej domov, nato pa na zdravnikovo odredbo nemudoma v ljubljansko bolnico, kjer pa je že okrog 15.30 podlegel poškodbam. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane n— Odlikovanje. Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu je odlikoval upravnika skladišča oblastnega odbora Rdečega križa v Ljubljani g. Antona Jagodica povodom njegovega tridesetletnega nesebičnega in požrtvovalnega delovanja pri Rdečem križu s srebrno medaljo. Kot vnet delavec na človekoljubnem polju je zbral g. Jagodic po prevratu po raznih zavodih razstreseni sanitetni ' materijal Rdečega križa ter z njim opfemil obširne skladišče na Ljubljanskem polja." Skladišče" je vzorno urejeno m je prava dobreta ob velikih elementarnih in epidemičnih nezgodah. Navdušenemu in vztrajnemu humanitarnemu delavcu g. Jagodicu čestitamo! n— Katere cvetlice so za okna s severno lego? Na taka okna bomo postavili tiste cvetlice, ki ljubijo dosti sence. Take so: krasno cvetoča drevesna po-tonka (Paeonia arborescens), žareče go-moljaste begonije, gardenije, stabakant (Thyrsacanthus rutilans), hortenzije, ka-melije, bršljan, sobna lipa (Sparmania), zelena in pisana tradeskancija, aspidistra, asparagus, ficus, aralia, philodendron, praproti. Gomoljaste begonije, ki cveto od junija do zime, in hortenzije prav dobro uspevajo tudi na zahodni in vzhodni legi. Teh vidimo še premalo na oknih. n— Društvo Skrb za mladino v Ljubljani, naznanja svojemu članstvu, da je umrl veliki dobrotnik in podpornik društva g. Kari Piotrowski bandagist v Ljubljani. Ker se je pokojnik pri oporoki znatno spomnil našega društva, je dolžnost, da ga spremimo na njegovi zadnji poti. Pogreb bo danes ob pol 6. zvečer iz hiše smrti, Prečna ulica št 3. Celokupni odbor in član stvo pozivamo, da se pogreba sigurno udeleži. Zbirališče pred hišo žalosti v Prečni ulici. n— Ustanovni občni zbor pevskega društva »Bežigrad« je preložen na petek 11. t m. n— Ustanovni občni zbor Sokolskega društva Ljubljana BI se bo vršil 10. t m. ob 8. zvečer v Zagarjevi restavraciji na Vodovodni cesti za Bežigradom. n— Razne nezgode. Na ozki vozni poti za kostanji ob velesejmišču sta se zaletela včeraj popoldne s kolesi delavec Ivan K. ter sluga Rajko S. Zaradi trčenja sta odletela oba po tleh in se precej opraskala. Ivan ima poleg tega še 800 Din škode na kolesu, dočim je tricikelj, na katerem se je vozil Rajko, ostal nepoškodovan. — Dijaka Milana F. je.predvčerajšnjim popoldne okrog 17. podrl na oglu Miklošičeve in Tavčarjeve ulice, neznan avtomobil, ki ga je šofirala neka dama. Dijak je od-letel s kolesa in se hudo potolkel po kolenih in životu. Kolo, ki je padlo pod avto, je ostalo na cesti strto. Avtomobilistka se za nezgodo sploh ni zmenila In je drvela naprej. PEGK odpravi hitro in bres sledu k ..CREME ORIZOL" 1 Dobiva se ▼ lekarnah, drogerijah in _ parfumerijah. Depot: Cosmoehemta, Za- I greh. Smifiiklasova 28. Telefon 49—99 I Zobozdravnik Dr. Verčon ne ordhifra do 1. avgusta. IZJAVA Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi naredila moja žena Ljudmila Šiftar. 10188 ALEKSANDER ŠIFTAR. n—. Smrt po strehi. V splošni bolnici je v ponedeljek zvečer okrog 21.45 podlegel poškodbam Anton G. ki si je v samomorilnem namenu okrog poldneva v Ljubljanici ob štepanjskem bregu pognal kroglo v glavo. Pogreb nesrečnega moža bo danes ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. a— Dvojni samomor starčka. Dopoldne okrog 11.30 so ugledali neki ljudje pod mostom v Išči na Ižanski cesti neznanega utopljenca. O tem so takoj obvestili stražnico na Dolenjski cesti, nakar je straža ugotovila, da gre za 75 letnega užitkarja Janeza T. z Galjevice. K mostu je prišla kmalu nato tudi komisija, ki sta jo tvorila zdravnik dr. Avramovič in dežurni uradnik g. Leustek. Komisija je opazila, da ima utopljenec okrog vratu privezano vrvico, ki je bila utrgana, dočim je bil drugi konec pritrjen na steber pod mostom. Bilo je jasno, da se je stari mož najprej obesil, nakar se je preslabotna vrvica pretrgala in je obešenec padel v vodo ter še utonil. Truplo starega moža so po odredbi komisije odpeljali popoldne v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kaj je gnalo nesrečnega možička v smrt, ni znano. Danes zjutraj se je obnašal doma nekam čudno in se je zdel popolnoma zmešan. Od doma je odšel okrog 7. in nato izvršil samomor najbrže v trenutni duševni zmedenosti. Danes ples ▼ hotelu 1 BELLEWCE ■ S vira SOMT BOV-. IAZK ■■■■■■I u— Z lizolom se je zastrupila včeraj včeraj okrog 18. v Zvezdi Frančiška Z. Setalci so videli, kako je razburjena tekla v javno stranišče. Čez nekaj časa, ko je ni bilo več na spregled, so šli za njo ter jo našli — zastrupljeno z lizolom, ki ga je do polovice izpila iz večje steklenice. Ne-srečnica je bila pri zavesti in govorila je nekaj o družinskih prepirih. Takoj obveščeni rešilni oddelek jo je naglo odpeljal v bolnico. Stanje obupanke je nevarno. u— Tepen kavalir. Ko se je vračal stru-garski pomočnik Stanko J. včeraj ponoči okrog 1. domov s Prul v Rožno ulico je idoč mimo barak na Prulah, nenadoma za-čul ženski krik in klicanje na pomoč. Stanko je takoj skočil v barako, kjer je ugledal dva vojaka, ki sta si dala opravka z neko žensko. Viteški Stanko je skušal žensko rešiti nadležnežev, pa je slabo naletel. Ona dva sta namreč nenadoma skočila nadenj in ga obdelala s pasovi po glavi in životu. Prizadejala sta mu več ran na glavi in mu poškodovala tudi levo oko. Fanta sta nato pobegnila, dočim so morali ranjenega Stanka prepeljati v bolnico. n— Zasledovana drzna tatica. Policija že, dalje časa zasleduje 22 letno bivšo natakarico-Ano Miillerjevo, ki je izvršila v zadnjem času več drznih tatvin. Mullerje-va obiskuje pod najrazličnejšimi pretvezami razne stranke ter jih navadno naproša za prenočišče. Zjutraj izgine iz tujega stanovanja že zgodaj ali pa se potuhne ter poleži toliko časa, da najde ugodno priliko in ukrade, kar ji pride pod roko. Pred nekaj dnevi se je na tak način vtihotapila tudi v stanovanje Frančiške O. v Židovski ulici ter ji ukradla za 1400 Din obleke. n— Vlom v elektrotehniški institut. Te dni je vlomil neznan zlikovec skozi kletno okno v prostore elektrotehniškega instituta na univerzi. Tat se je polastil malega Siemensovega električnega motorja za vrtanje s 300 volti napetosti ter dveh malih ročnih primožev v skupni vrednosti 4850 Din. V zadevi vloma je uvedla policija preiskavo, ki pa doslej še ni dala nikakega pozitivnega rezultata. o— Tatinska roka sega povsod. Josip Štepic, pečar v Rožni dolini, je prijavil, da mu je ponoči ukradel neznan zlikovec 9 belgijskih kuncev vrednih 200 Din. Tat je preskočil ograjo ter tako prišel v hlev, kjer je z lahkoto opravil tatinski posel. — Zidarskega delavca Avgusta Horvata, sta-nujočega v baraki v Samovi ulici Je obiskal v spanju doslej še neizsleden uzmovič in mu odnesel par skoro novih čevljev ter 250 Din vredno uro. Tat je oškodoval Horvata skupno za okroglih 400. Din. — Josip Grošelj, stanujoč na Poljanski cesti 6., je prijavil, da se je splazil predvčerajšnjim popoldne v predsobo stanovanja neki berač in mu odnesel dva dežnika, vredna 300 Din. Iz Celja e— Skupščina celjskih trgovskih io privatnih nameščencev bo drevi ob 30.30 v spodnjih prostorih Narodnega doma. Na dnevnem redu so poročila funkcijonarjev o akciji za ukinitev nedeljskega dela. e— Popravek k notici glede pregleda avtotaks in avtobusov. Naknadno je bilo predstojništvo mestne policije obveščeno, da bo komisijonelni pregled 12. in 17. julija, vsakokrat že ob 8. na Spodnjem La-novžu. Najprej pridejo na vrsto avtobusi, nato pa avtotakse. Ker se je pri zadnjih avtomobilskih in motociklističnih nesrečah ugotovilo, da so bili krivci oziroma ponesrečenci večinoma vozači brez predpisanih izpitov, so oblasti izdale vsem podrejenim varnostnim organom najstrožji nalog, da morajo poostriti kontrolo vozačev motornih vozil in vsakega neupravičenega vozača prijaviti. e— Tombola vojnih invalidov, ki bi se morala vršiti preteklo nedeljo, je bila zaradi tehničnih nepriiik preložena na 13. t. m. popoldne na Dečkovem trgu. Dobitki so res zelo lepi in številni. Segajte pridno po tablicah in pomagajte bednim žrtvam svetovne vojne! e— Za odstranitev voglajnskega škandala. Na podlagi opravičenih številnih pritožb prizadetega prebivalstva v Zavodnl, Celju in nižje ob Savinji ležečih krajev proti zastrupljanju in onesnaženju Voglajne po vodi gabersklh tovarn je celjsko sresko načelstvo sklicalo za danes zjutraj širši sestanek strokovnjakov in prizadetih faktorjev, da se bo ugotovil vzrok onesnaženja vode in sklepalo o potrebnih merah za ohranitev čiste vode in v obrambo ljudskega zdravja. Ob 8. bo razgovor na celjskem načelstvu, nato pa komisijonelni ogled Voglajne v Zavodni in višje ob toku, ki bo predvidoma trajal danes in najbrže še jutri. Upamo, da ta ogled in anketa ne bosta končala brez pozitivnega uspeha za prebivalstvo in ribarstvo. Iz Maribora a— Obisk čeških skavtov. V nedeljo 13. t. m. se pripelje z dunajskim brzovlakom ob 13.58 skupina 60 čeških skavtov in skavtinj (oddelka Breclava in Uherske Hradište). V Mariboru bodo ostali skavti 3 ure, ker se bodo odpeljali šele z osebnim vlakom ob 17.25 naprej k morju. Skupino vodi zopet šolski ravnatelj František Knourek, ki je že lansko leto obiskal Maribor s svojimi skavti in skavtinjami. Vodja skavtov g. ravnatelj Knourek pa je znan prijatelj Jugoslovenov in je pred leti vodil po celi Češkoslovaški skupino slovenskih učiteljev in učiteljic. a— Vrnitev češkoslovaških sokolskih vlakov. V četrtek, 10. t. m. se bodo vračale skozi Maribor oficijelne skupine češkoslovaškega Sokolstva, ki bi\a sedaj na morju v dveh posebnih vlakih. Prvi vlak, s katerim se vrača češkoslovaško Sokolstvo v Prago, bo pripeljal v Maribor ob 10.56 in nadaljuje vožnjo ob 11.16. V tem vlaku bo 962 oseb Drugi vlak, s katerim se vračajo Sokoli iz Morave in Slovaške bo pripeljal v Maribor ob 12.02 in odhajal ob 12.26. S tem vlakom se bo vozilo 640 oseb. Mariborsko občinstvo se prosi, da po možnosti v čim večjem številu pride na kolodvor in se poslovi od češkoslovaškega Sokolstva, ki je utrpelo bridko izgubo svojega članstva ob nesreči parnika »Ka-ragjorgje«. — Jugoslov.-češkoslov. liga. a— Mariborski skavti tabore letos v bližini Mozirja v Savinjski dolini. Večina so tam najmlajši, volčiči, pod nadzorstvom starejših. Volčiči so se odpeljali iz Maribora danes zjutraj s prvim jutranjim vlakom. a— Smrt mladega čudaka v bolnici. V ponedeljek zjutraj je umrl v mariborski bolnici 27 letni kroj. pomočnik Albin Vid-majer iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici, o katerem smo svoj čas ponovno poročali, da je požiral nože in razne druge predmete in da je moral biti zaradi tega ponovno operiran. Zadnjikrat je bil pred kakimi 3 meseci operiran v bolnici v Kandiji. Pred dvema mesecema je v zelo slabem stanju prišel v mariborsko bolnico, kjer je pa od dneva do dneva propadal in ga je smrt sedaj rešila trpljenja. Mladenič je mnogo potoval po svetu, privlačili so ga razni ta-kirji, hipnotizerji itd. Presedalo mu ie večno sedenje pri krojaškem delu. Čital je razne knjige o fakirjih in hotel je sam postati tak mojster. Produciral se je po gostilnah kot »Aba bej«, požiral pred očmi gostov kamenje, grizel kozarce, požiral črepinje, nože, vilice, šivanke itd. Poskušal se je tudi izvežbati za živega mrliča, ki vztraja v grobu 24 in več ur. Njegove pustolovščine so ga mnogokrat spravile tudi za rešetke kot zločinca, kar pa zavestno ni bil. Nai sedaj v miru počiva! a— V Dravo Je skočil v ponedeljek zvečer okrog 20. delavec Martin H., uslužben pri tvrdki Viljem Abt. na oglu Kejžarjeve ulice in ulice Ob brodu. Neki pasant ie hitro skočil za njim in ga za suknjo potegnil iz vode. Spravili so ga v stanovanje. O vzrokih ni hotel dati nikakih pojasnil. Ia Škofje Loke jl_ Obisk škofjeloškega kopališča je bil v nedeljo ogromen. Ves dan se je na raz* meroma obsežnem kopališčnem prostoru občinstva kar trio. V popoldanskih urah so zaigrali tamburaši več živahnih komadov. Idejo kopališčne uprave glede sličnih kon« certov toplo pozdravljamo. Rekorden obisk je imela Sora pri Retečah. Skrbni g. Gosar je imel dela čez glavo, da je zadovoljil svoje goste. Kopališču je prizidal še klet in kuhinjo in je dal napraviti par sob za zaščito kopalcem v primeru slabega vre* mena. Na vseh pritokih in rokavih Sore so položene deske za lažji prehod. Moramo pa ponovno opozoriti občinstvo, naj ne po» haja po potih, ki so označena kot prepo' vedana, kajti le tako se bo mogoče izogniti takim sitnostim, kakor v nedeljo. Tudi rz> teški gostilničar g. Jenko bo ves prostor nasproti kolodvora splaniral v terasah, da mize m stoli ne bodo več viseli na vse strani. Kopalni vlak je bil nabito poln m bi si drugič želeli več vozov. Z Jesenic 8_ Smrtna kosa. V nedeljo zjutraj je preminula v bolnici na Javorniku po da!j» pi bolezni v 42. letu starosti ga. Katarina Rozmanova, soproga preddelavca pri KID na Savi. Bodi ji ohranjen lep spomin, pre» ostalim naše sožalje! s— Vandalizem. V našem mestu zelo po* grešamo javnih parkov in šetališč, katerih sence bi nudile v dobi hude vročine občin* stvu prijeten hlad in odpočitek. Toda še to. kar imamo, je po brezvestnih ljudeh vse polomljeno in okleščeno. Ni še dosti, da je drevje ob kolodvorski cesti po eni stra« ni od vrha do tal vse obsekano: neznani zlikovci so te dni polomili veje na lipo» vem drevesu na cesti od cerkvenih stopnic pa do vile dr. E. Rekarja. najbrž z name« nom, da si nabavijo na najlažji način Tipo» vega cvetja. Občinska uprava naj krivce izsledi, jih primerno pouči in kaznuje. Iz Kamnika ka— Čebelarski tečaj. Čebelarska podružnica v Kamniku je priredila te dni drugI letošnji tečaj. V Podjelšab pri Kamniku se je zbralo ob čebelnjaku 2. Koširja, podpredsednika podružnice. 20 čebelarjev iz vsega okraja, ki so z zanimanjem sledili predavanju g. prof. Verbiča iz Ljubljane. ka— Kresovanje na čast sv. Cirilu in Metodu. V petek zvečer so zopet zagoreli kresovi po naših holmih in gričih. Krasen večer je zvabil na Mali grad in bližnie gričke mnogo ljudi. Mestna godba ie imela na Glavnem trgu koncert, izza Malega grada so pa švigale rakete. Sreda, 9. VTI. 1930 Iz Novega mesta n— Prireditev novomeških abiturijentov, ki se je vršila v soboto pod pokrovitelj* stvom podžupana Filipa Ogriča, ing. Anto* na Podgornika ter razrednika prot. Prose» na je uspela nad vse zadovoljivo. Dvora« na. »Sokoiskega doma« je bila nabito pok na ljubiteljev našega skromnega dijaštva in njegovega prelepega petja. Kljub ne* znosni vročini v dvorani je publika z ve* liko simpatijo, vzdržnostjo in zadovolj« stvom sledila sporedu, ki je bil pester, zla« sti v pevskih točkah. Posebno je bilo ob* činstvo navdušeno ob nastopu abiturijent« skcga seksteta ki je z izvrstno pevsko teh* niko zapel Foersterjevo »Gorenjci«, odlo* mek iz »Gorenjskega slavčka« ter Adami* čevo »Franico«. Tudi heroična komedija »Cvranno de Bergerac« je uspela prav za* dovoljivo. Govor prof. Kovača je iz pro* grama izostal, ker se je priljubljeni profe* sor na potu iz Beograda pri padcu pone* srečil. Po vsem, kar smo culi ta večer, lah* ko trdimo, da novomeška gimnazija še ni imela tako izbornih pevcev. n— Nesreča pri dirki na Gorjance je zadela dirkača g. dr. Antona Furlana, ka* teremu sta počili hkrati pri Novi gori obe pnevmatiki. Sunek je vrgel dirkača ob le* vo stran ceste, k sreči pa ni pri padcu dobil n:kakih hudih poškodb, le vozilo je precej poškodovano. Iz Trbovelj t— Kopališče. Iz krogov kopalcev smo dobili že več dopisov, v katerih se ti pritožujejo nad nedostatki v občinskem letnem kopališču, ki onemogočajo redno kopanje lavno sedaj, ko je kopalna sezona nekako na vrhuncu. Po informacijah, ki smo jih dobili, bodo nedostatki odstranjeni v najkrajšem času. Zaradi izmenjave občinske uprave so zaostala nekatera dela. Novo izvoljeni upravni odsor bo skušal vse nedostatke odpraviti, izdelal bo pa tudi pravilnik, ki bo reguliral upravljanje kopališča. Zelje kopalcev so v splošnem naslednje: Skrbelo naj bi se. da se izvrši izmenjava vode vedno tako, da bi se pri tem izgubilo čim manj časa za kopanje, zaradi česar naj bi se bazen čistil vedno zvečer, da voda ponoči že lahko doteka. Uvedle naj bi se sezonske, mesečne ali tedenske karte, za dijake pa naj bi veljale znižane cene, kot je to v drugih kopališčih. Iz Braslovč br— Sv. Cirilu in Metodu. Sokolska družina Braslovče je na predvečer sv. Cirila in Metoda na Paurovem griču zažgala velikanski kres. Sokolska deca in naraščaj sta pod nadzorstvom br. Rossnerjev ves dan znašala na kup gozdne odpadke iz katerih je zrasla naposled visoka grmada. Sokolski orkester in pevski zbor sta pozno v noč razveseljevala kresovalce. br— Skavtke ob Savinji. V soboto je prispelo v Braslovče iz Maribora in Celja 26 skaitk, ki so se utaborile ob Savinji na prav lepem prostoru. Postavile so si šotore in pričele urejevati počitniško bivališče. Vsako dopoldne pohiti na kopanje v Savinjo številna počitniška kolonija, ki tabori na Polzeli. Ker ima naš trg z okolico vse ugodnosti za letoviščarje, je upati, da se bo tujski promet tudi pri nas vedno bolj večal. Iz Slovenjgradca sg— Letovanje zagrebških dijakov. Iz Zagreba je prispelo sem na letovanje 50 gim-razijcev, ki nameravajo ostati v našem kraju mesec dni. Nastanjeni so v mestni osnovni šoli. sg— Kresovanje. Tukajšnja Ciril-Metodo-va podružnica je prižgala več kresov: na Krnikovem vrhu, na Gradišču in na Urški. Na praznik je visela v mestu samo ena zastava in sicer pri g. Rojniku. sg— Nove napisne table. Bohinjska podružnica SPD je namestila na potu na Urško goro nove napisne table. Istočasno se je i popravila markacija tako, da je sedaj pot izvrstno markirana, kar bo posebno dobro došlo onim, ki hodijo ponoči. pel mešan zbor pevcev iz Smartnegs ob Pa- ki in ljubljanski pevski moški zbor. Tem potom vabimo vse tovariše iz svetovne vojne, vse zveze slovenskih vojakov, vsa udruženja vojnih invalidov, vsa društva in vse korporacije, da se gotovo udeleže pokrajinskega shoda, ter obenem odkritja ploščice v spomin pokojnemu g. Colariču. Vsi bivši vojaki, ki ste skozi 7 let neprestano romali na Brezje, ko vas je klical naš nepozabni predsednik umrli g. major pridite tudi vsi dne 20. julija v Šmartno ob Paki, da prisostvujete odkritju spominske plošče nepozabnemu voditelju. K tej slavno-sti so pa vabljeni vsi prijatelji, da se pokrajinskega shoda ZSV osebno udeleže. Pridejo naj po možnosti tudi ženske, ki so tudi med vojno veliko trpele, ter doprinesle tudi vse vojne žrtve na altar domovini. Udeležite se pa tudi popoldanske igre, ki bo v počastitev spomina g. majorja, za kritje spominske plošče in za revno deco. ŠPORT FTC zopet v Ljubljani Na svojem povratku iz Italije gostuje moštvo budimpeštanskega FTC ponovno danes ob 16.30 v kopališču Ilirije. Madžari bodo to pot tekmovali tudi v plavanju na 100 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno in v štafeti 5 X 50 m prosto, izven progra* ma pa še 50 m juniorji prosto in za dame 50 m prosto, 100 m prstno in 100 m hrbtno. Na 100 m prosto startata v konkurenci s Turnškom Žirovnikom in Lavrenčičem za FTC Zentai. ki je na tej progi dosegel že razmeroma prav dober rezultat 1:05.8 in odlični sprinter Sved. ki je pred tednom dni s časom 1:03 v Gradcu porazil znane* ga Rodigerja. V hrbtnem plavanju imajo Madžari odličnega plavača s časom 1:22. Za Ilirijo startata Žirovnik in Sušteršič. Na 100 m prsno bo FTC zastopal budim* peštanski šampijon v prsnem plavanju For* rai (200 m v 3:03). Ilirijo pa Grilc, Jamn k "} Bradač. V štafeti 3 X 50 m prosto so Madžari zmagali v Gradcu v času 1:26 ta* ko, da domača štafeta v postavi Lavrenčič* 2irovnik*Turnšek nima mnogo izgledov na zmago. Na 50 m prosto juniorji tekmujejo med drugimi odlični plavači Kodre. Jam* nik, Fritsch, Šerbec itd. ter dame Brada* čeva, Jenkova in Lampretova, na 100 m prsno Zlata in Mara Severjeva in Wohl* fartova, v hrbtnem plavanju pa Dolenčeva, Woh!fartova in Lampretova. V vseh teh točkah bo borba ostra in izenačena ter ie pričakovati prav dobrih rezultatov. Na pro* gramu so tudi propagandni skoki najbolj* ših skakačev Kordeliča, Čerčka, Strnada in Ziherla. Prireditev bo prvovrstna in bo nudi\i dovolj užitka! SK Bratstvo : SK Bled 1:1 (1 s 1) Nogometna tekma za pokal Gorenjske se je vršila v nedeljo dne 6- t. m. na igrišču v Kurji vasi med SK Bled in SK Bratstvo z Jesenic ter je končala neodločeno z I : 1 (I : 1). Igra, ki ji je prisostvovalo izredno veli« ko publike je potekala napeto ter je bila odigrana v več primerih s strani gostov ze« lo surovo. V prvi polovici igre so bili v premoči gostje, v drugi polovici pa so vo« dili igro domačini, dočm so gostje skoro popolnoma odrekli ter je bil rezultat 1 : 1 nezaslužen glede na to, da so imeli doma* cim izredno veliko smolo. Med domačim moštvom se je najbolj odlikoval vratar ter oba mala krilca. Napad je bil slab ter pre« malo odločen, branilca pa nista imela sreč* nega dne. Med gosti se je najbolj odlikoval levi branilec. Domače moštvo naj bo bolj odločno v igri, posamezni igrači naj malo manj popuščajo, gostom pa je treba pripo* rocati. naj bodo v bodoče malo bolj obz r* ni in naj se nikar ne prepirajo z gledalci. Kot nepristranski kritiki moramo obsoja* ti to, da ne nastopajo klubi z v svojih klu« bih včlanjenimi igrači, kar se je osob:to pri tej tekmi opazilo. SK Bled je nastopi z igrači, ki izhajajo z vrst blejskih letovi« scarjev m iz vseh mogočih narodnosti, kar po naših nazorih ni pravilno. Take zmafcc, ki jih temu ali onemu klubu pribore nečlani, so papirnate in nobenemu klubu čast, pa naj bo klub odkoderkoli. orke 4 X 50 m prosto; 2. finafe juniorji 3 X 100 m mešano; 3. seniorke 100 m pro* sto finale; 4. seniorji 100 m prosto finale; 5. juniorke 100 m prosto finale; 6. juniorji 100 m prsno finale; 7. seniorke 100 m hrbt« no finale; 8. seniorji 3 X 100 m mešano fi* nale; 9. seniorke skoki z deske 3 m (3 pred* pisani in 3 poljubni skoki; predpisani: 1. skok naprej na glavo z zaletom; 2. skok nazaj; 3. povratni sok s prigibom); 10. se* niorji skoki z deske 3 m (5 predpisanih m 6 poljudnih skokov; predpisani: 1. skok naprej z zaletom; 2. skok nazaj; 3. Auerba« chov skok s prigibom z zaletom; 4. povrat« ni skok s prigibom; 5. skok naprej na g!a« vo z zaletom in polvijakom); 11. vaterpolo. Waterpolo se igra po sistemu bodov. Prijave je poslati na naslov S Sancin, Ljubljana Tavčarjeva ul. 1 najpozneje do 20. t. m. ob 12. Priložiti je treba prijavni« no, ki znaša 1 Din za točko in osebo, za moštva 5 Din. Ad skoki: niti en obvezni skok ne sme biti ponovljen kot poljuben skok. Isti skok z in brez zaleta se smatra kot en in isti skok. Klubi, ki do dneva prijave ne urede vseh svojih denarnih obveznosti napram LPP, nimajo pri prvenstvu pravice nastopa. Ljubljanski plavalni podsavez. Iz Ljutomera lj— Žetev se je že pričela. Ječmen so pospravili in ga že tudi mlatijo, zdaj ža« njejo rž in neki že tudi pšenico. Zaradi su* . _ . še pa žitarice niso tako uspele kakor druga I HdZpiS leta, osobito rž je ponekod precej drobna, juniorskega in seniorskega prvenstva Ljub' Mnogo je bilo tudi plevela. Ijanskega plavalnega podsaveza v plavanju, lj— Trava poganja kljub suši prav buj« vaterpolu ln skokih no, ob nekih obcestnih hodnikih. Olepše* I Juniorsko in seniorsko prvenstvo LPP valno društvo ali mestna občina naj pozo* I v plavanju, vaterpolu in skokih za 1. 1930. ve prizadete hišne posestnike, da jo popu« bo 25., 26. in 27. t. m. v Ljubljani v šport* lijo, drugače bodo naše ceste dobile s ča» nem kopališču Ilirije z naslednjim progra* som docela vaško lice. I mom in vrstnim redom: lj— Toča je padala med nevihto, ki je 25 t. m. ob 17.: 1. predteki 50 m razsajala v ponedeljek zjutraj po naši oko* I juniorji prosto, 2. predteki 50 m juniorke lici, in sicer v Gresovčaku. Škoda pa ni prosto, 3. predteki 100 m seniorji hrbtno preobčutna; listi v vinogradih niso prebiti, I 4. predteki 100 m seniorke prosto, 5. pred« pač pa so tu in tam potolčene posamezne | teki 400 m seniorji prosto, 6. predteki 200 jagode. Pokrajinski shod ZSV Glavni odbor Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne v Ljubljani priredi letos 20. t. m. pokrajinski shod ZSV v Šmartnem ob Paki. To je tisti shod, ki se je do sedaj vršil vsako leto v Petrovčah. Pokrajinski shod se bo vršil po naslednjem sporedu: Ob pol 10. uri sv. maša za vse padle vojake občine Šmartno ob Paki in za našega nepozabnega predsednika ZSV g. majorja Colariča. Sv. mašo bo bral č. g. Bonač, bivši vojni kurat. Po sv. maši bo pri spomeniku v vojni padlim vojakom pridiga, obenem pa tudi odkritje majhne plošče s primernim napisom in s sliko pokojnega g. majorja Colariča, po pridigi slovesni libera za padle vojake in g. majorja Colariča. Pri pridigi govori č. g. Bonač. Po cerkvenem opravilu bo javni pokrajinski shod vseh bivših vojakov za celo Savinjsko in šaleško dolino, t j. za sreze Celje, Gornjigrad in Slovenjgradec. Vsi. kateri bi nastopili kot govorniki, se morajo poprej javiti pri zvezi slovenskih vojakov v Šmartnem ob Paki. Popoldne ob 3. uri pa priredi >Kolo jugoslovenskih sester« igro v počast pokojnemu g. majorju. Čisti dohodek je namenjen za revno deco. Pri slavnosti dopoldne in popoldne bo m seniorke prsno, 7. predteki 100 m juni. orji hrbtno. Sobota, 26. t. m. ob 9.: 1. predteki 100 m juniorji prosto, 2. predteki 100 m juniorke prosto, 3. finale 1500 m seniorji prosto 4 predteki seniorke 100 m hrbtno, 5. predte« ki 200 m seniorke prsno; 6. predteki juni* orji 100 m prsno; 7 predteki 100 m juni. orke prsno; 8. predteki seniorji 100 m pro« sto, 9. finale seniorke 400 m prosto, 10 juniorke skoki (4 poljubni s 3 m deske); 11. vaterpolo. Sobota, 26. t. m. ob 15.: 1. juniorji 50 m prosto finale; 2. juniorke 50 m prosto fi« nale; 3. seniorji 100 m hrbtno finale; 4. seniorke 200 m prsno finale; 5. juniorke 100 m prstno finale; 6. juniorji 100 m hrbt* no finale; 7. seniorji 4 X 100 m prosto fi* nale; 8. seniorji 4 X 200 m prosto finale 9. juniorji — skoki (4 poljubni s 3 m 21 285 — 295; tedni pričela poslovati in se že udejstvuje >5c 225 — 235; >6c 170 — 180; »7< 105 do v prodaji koruze in pšenice. Nato bo prišla 115: 80 — 90. Otrobi: baški 75 — 80. na vrsto postopoma ena blagovna vrsta za 4- Somborska blagovna borza (8. t. m.) drugo.Družba je že vpostavila zveze z vse« I Tendenca mlačna. Promet 126 vagonom mi važnejšimi inozemskimi tržišči. Vpraša« Pšenica: nova, sremska, slavonska. 77/78 nje ustanovitve podružnic zaenkrat še ni | ks 150 — 155; nova banalka, Besa, kanal, 77/78 kg 160 --165. Ječmen: novi, baški, 64/65 kg 92.5 — 97.5. Koruza: baška 107.5 do 112.5; za avgust 112.5 — 117.5. li so se samo 7% zastavni listi Državne hi-potekarne banke po 83.75. Med zasebnimi vrednotami je prišlo do prometa v Union banki po 194, v Jugo banki po 78, v Pra-štedioni po 910, v Zemaljski banki po 131 do 132 in v Slaveksu po 64. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.705, Berlin 13.46. — Bruseli 7.8872. — Budimpešta 9.8877. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 797.37. — London 274.21 —275.01 (274.61). — Newyork 56.33. — Praga 167.51. — Pariz 220.95 — 222.95 (221.95). — Trst 295.45. Zagreb. Amsterdam 22.66 — 22.72, Dunaj 795.87'— 798.85, Berlin 13.445 — 13.475, Bruselj 788.72, Budimpešta 987.27 — 990.27. Milan 294.35 — 296.35. London 274.21 do 275.01, Newyork ček 56.23 — 56.4H, Pariz 220.95 — 222.95, Praga 167.11 — 167.91, Curih 1094.4 — 1097.4. Curih. Zagreb 9.123, Pariz 20.2525, London 25.055, Ne\vvork 515.0725, Bruseli 71.975, Milan 26.905, Madrid 59.255, Amsterdam 207.20, Berlin 122.80. Dunaj 72.72, Sofija 3.74, Praga 15.275, Varšava 57.75, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.0625. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 95.5 blago, 7%.Blair 84.5, Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 122 den., Praštediona 905 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 128 den., Ruše 280 do 300, Stavbna 40 denar. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 432 — 433.5, kasa 432.75 — 4335, za december 433 — 434, investicijsko S6.5 do 87, aerarne 54 — 54.25, 6% begluške obveznice 75—80, 8% Blair 95.125—95.5, 7% Blair 83.5 — 84. 7% Drž. hipotekama banka 83.5 — 84; bančne vrednote: Praštediona 902.5 — 905. Union 194 — 194.5, Ju 20 78 — 78.5, Narodna 8200, Srpska 1S8, Ze-maljska 131 — 132, Ljubljanska kreditna 122 den., Poljodelska 57.5 — 58; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 denar, Našička 1150 — 1300. Gutmann 160 — 165, Siaveks 64 — 66. Slavonija 200 den., Drava 208 — 22S, Šečerana 325 — 341, Brod vagon 115 — 120, Vevče 126 den., Dubrovač-ka 350 — 400, Trbovlje 405 — 414. Beograd. Vojna škoda 443 — 443.5 zaklj., za december 458 — 4-">9. investicijsko 89.75 do 90.5, agrarne 55.75 — 56.5, 7% Blair 86.25 zaklj., Narodna 8300 zaklj. Blagovna tržišča LES 4- Ljubljanska borza (8. t m.) Tendenca nespremenjeno mlačna. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za hrastove remeljne in neobrobljene plohe, za borove podnice. za mecesnov rezan les in za 30.000 — 40.000 bukovih pragov francoske tipe (70 % I. vrste, 30 % II. vrste, vse 2.60 m dolžine). ŽITO 4- Ljubljanska borza (8. t m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključen je bil 1 vag. pšenice. Ponujali so pšenico (si. post., mlev. tar., plač. 30 dni): baško. 80 ksr po 250 — 252.5, 78 kg po 242.5 — 245, 77 'kg po 237.5—240, baško novo, uzančno blago, brez doplačila, za julij po 210 — 212.5,"za avgust po 220 do 222.5; ri: baško, novo, 72 kg, mlevska voznina, slov. postaja, plač. 30 dni po 160 do 162.5; moko: baško, »Og«, fco Ljubljana, plač. 30 dni po 405 — 410; koruzo: baško, plač. 30 dni po 162.5 — 165; ječmen: baški, novi, ozimni, 66 kg po 155 — 157.5; oves: baški, navadna voznina, po 195 — 200. 4- Novosadska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca mirna. Promet: 28 vagonov pšenice, 17 vag. koruze in 1 vag. moke. Pšenica: baška, stara. 78/80 kg 185—187.5, nova, baška 160 — 165; ladja Dunav 170 — 175; gornjebaška 1675 — 172.5; gornjebanaška 160 — 162.5; sremska 157.5 — 162.5. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 92.5 — 97.5. Oves: baški. sremski 140 — 145. Koruza: baška. sremska 110 — 115; ladja Dunav 115 — 117.5; baška. sremska za avgust 117.5 — 120; banaška 102.5 — 107.5. Moka: aktualno, vendar se računa, da bo v do« glednem času prišlo do ustanovitve podruž« nic v Zagrebu in Skoplju. = Avstrijska carinska novela. Navzlic neuspeli reviziji avstrijsko - jugoslovenske trgovinske pogodbe in napovedani generalni reviziji avstrijske carinske tarife, razpravlja avstrijski parlamentarni odbor dalje o prejšnjem predlogu carinske novele. V ponedeljek je sklenil uvedbo carine na krompir, ki je bil doslej prost, in sicer v višini 3 zlatih kron. Carina na sočivje s.? ima zvišati od 2 na 10 zlatih kron, carina na jajca od 3 na 30 zlatih kron itd. Sprejeto je bilo tudi povišanje maksimalne teže DOPISI VELVNJE. Rudarska godba v Velenju proslavi v nedeljo, 3. avgusta, na vrtu Rudarskega doma desetletnico svojega obstoja s koncertom, ljudsko veselico, tombolo itd. Vsa okoliška društva se napioša;o, da na ta dan ne prirejajo veselic, obenem se pa vsi ljubitelji lepe glasbe vljudno vabijo k posetu, ki bo marljivim godbenikom nova za lahke nraSifo un isn I Pobuda za nadaljno delo na glasbenem in h? * j5?^' ^£0 da narodno - kulturnem polju! 86S di se imeli prašiči v tezi od 110 — 150 Vo I F 1 prašiči v teži od 110 — 150 kg cariniti kot lahki prašiči, dočim določa av^ strijsko - jugoslovenska pogodba carinsko prostost za vse prašiče preko 110 kg. Uve-Ijavljenje novih carin bo seveda odvisno od bodočih novih pogajanj z našo državo in Madžarsko. BORZE 8. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet manjši. Nekaj več potrebe je bilo le v devizah London in Curih. Tečaji deviz so nadalje v nazadovanju. Deviza Newyork je popustila od 56.345 na 56.33, deviza Trst od 295.68 iia 295.45 in deviza Dunaj od 7.9754 na 7.9737. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes pri nespremenjenih tečajih ostala brez prometa. Investicijsko je popustilo na 86.5 — 87 brez zaključka. Trgova- Izurjenega in samostojnega vrtnarja ki je vešč cvetličarstva, vrtnarije, sadjarstva, a zlasti urejevanja parkov, SPREJME VELIKO INDUSTRIJSKO PODJETJE. Poleg tega mora biti vešč upravljanja ▼ zimskem (steklenem) vrtu. Ponudbe z navedbo plačilnih pogojev in prepisi spričeval o dosedanjem delu je nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vrtnar 5«. 10173 Tvrdka MAČEK, GREGORIG, HREN, lesna in mlinska industrija v Logatcu, javlja, da je preminul družabnik, gospod Anton Gresorig Pogreb rajnkega se bo vršil v sredo ob 4. uri popoldne iz vež splošne bolnišnice v Ljubljani. Blagega neumornega družabnika ohranimo v častnem spominu. Logatec, dne 8. julija 1930. 10197 Maček Jakob. Hren Ignacij. Iz življenja in sveta Poroka v Kemalovi hiši Te dni se je poročila tretja adoptivna hči Kemala paše, turškega diktatorja, z nekim častnikom republikanske garde. Na sliki: V sredi Kemal paša, na desni novoporo-čenca. Kdo bi spoznal v vseh teh civiliziranih damah in gospodih nekdanje Turke? Mučni spomini Drevfussova zadeva ie pred leti omajala temelje francoske republike. Major Esterhazy, francoski častnik madžarskega pokolenja, je zašel v dolgove in kot vohun prodal nemškemu poslaništvu vojne dokumente. Neka postrežni-ca je dobila kose usodnega papirja in jih je nesla na policijo, ki jo je bila nastavila Pri poslaništvu. Preiskava je ugotovila, da izvira izdajalska listina od židovskega častnika Dreyfussa. Zaman je zatrjeval svojo nedolžnost. Podivjana množica je rjovela, ko so mu strgali epolete in mu nad glavo prelomili sabljo. »Soldats, je suis innocent!« je neprestano ječal Dreyfuss. Romal je v pregnanstvo na Hudičev otok. Pozneje so njegovo nedolžnost dokazali. Waldeck - Rousseau ga je pomilostil, da reši Francijo meščanske vojne. Med branilci Dreyfussa ie bil Zola, ki je v Clemenceaujevem listu objavil znamenito obtožnico »J' accuse!« (ta naslov ji je dal urednik sam), in polkovnik Picard, kj je ugotovil Estherha-zyja kot pravega pisca. Ta je Po vojni umrl v Londonu kot vodia — javne hiše... Nemški vojni ataše v Parizu Sehwa rzkoppen je ves čas vedel, kdo je pravi krivec, a službena dolžnost mu ni dovolila, da bi ga izdal. Med vojno leta 1916. je prišel težko ra- Zamorec rekorder Ameriški zamorski tekač Eddie Tolan je pretekel progo 100 m v 10.2 sekunde in je s tem prekosil dolgoletni Paddokov svetovni rekord. »I II ■ ■ »i. "T-nna—■---ITI—m—gm >..... E. Berger: Zaljubljen vase O, nimate pojma, kako brezmejno nesrečen sem bil nekoč. Nisem več mogel živeti brez sebe! Rotil sem samega sebe, da hi se uslišal . . . Rotil sem se, da bi imel usmiljenje s seboj . . . Kako se ie to zgodilo? Plavolas knjigovodja je ljubil §vi-Ijico brinetko. Plavolasi knjigovodja se je imenoval Franci; stanoval je v šentpeterskem predmestju in je bil moj prijatelj. ŠivULiica brinetka se je imenovala Katica, stanovala je na Poljanah in je bila moje gospodinje hči. Obe mestni četrti veže most, obe srci pa je ločilo nepremostljivo brezdno. Oba sta bila tako boječa! Franci je sedel včasi po cele ure v moji sobi na divanu in prisluškoval z zadržanim dihom veselemu ščebetanju male, ki je prodiralo tiho in zadušeno iz sosednje sobe v mojo sobo. Ko je potem zapuščal moje stanovanje, je stala Katjca redno ob oknu in gledala dolgo, dolgo za njim . . . dokler ni izginil čisto spodaj ob koncu ceste za vogalom. Če pa sta si stala nasproti, ju je obiivala ognjena rdečica in sta njen v bolnico na fronti in je pred smrtjo v mrzlici klical: »Francozi! Dreyfuss ni bil kriv!« Šele zdaj so objavili Schwarzkoppenove spomine. Zola Ja-ures, Clemenceau, Anatole France in vse druge vodilne osebnosti v zgodovinskem procesu so že umrle. A Drey-fuss sam je še živ. Biva v Parizu kot 72 leten starec in je vedno sam. Njegov sin je preprečil, da bi govorili ž njim novinarji, ki so ga Obiskali po objavi Schwarzkoppenovega dnevnika. »Sicer se je moj oče že davno pomiril,« je izjavil, »in kot pravi filozof ne misli preveč na doživeto krivico. A čim je prejel Schwarzkoppenovo knjigo, se je hudo razburil in večkrat ponovil: »Torej je res to storil Esterhazy — o, ta podlež, ta gnusni slepar!« — Prosim vas torej, da ne bi govorili z mojim očetom o teh stvareh.« Iz francoske Amerike »Journal Officiel« poroča, da so spojili deželo Inini francoskemu državnemu ozemlju. Inini je velikanska pokrajina, zaledje one ozke obale, ki jo tvori južno - ameriška kolonija Kajena. Inini so podredili kajenskemu guvernerju. Vso deželo pokriva pragozd, v katerem je dosti dragocenega lesa in kovin ter divjakov, ki se ne zmenijo za nobeno oblast. Ti novi francoski državljani ne bodo dobili volilnih pravic. Ministrstvo kolonij bo Inini upravljalo po svojem uradniku. Francoska bo zgradila. v goščavi dve utrjeni postojanki: Cacao in Saint - Nazaire. Slepec, ki je spregledal po 30 letih Mister Fish, bogat Američan, je 1. 1899., nekoliko dni po poroki, izgubil vid. Veja ga je bila oplazila po očeh. Potrošil je kakih 500.000 dolarjev, da bi mu vrnili luč oči, a zaman. Končno se je vdal v svojo usodo. Ustanovil je neko šolo in se predal vzgojitelju. Te dni je sedel v svoji sobi in žena mu je čitala iz nekega časnika. Hipoma je vzkliknil: »Zdi se mi, da vidim!« Res ie počasi začel razločevati predmete, ki so ga obdajali. Svet. ki ga je videl skozi okno in ki se je bil v tridesetih letih tako spremenil, ga je navdajal z začudenjem. Saj ga je poznal le po tem, kar so mu pravili drugi ljudje. Avtomobili so ga strašili, čudil se je ženskam s kratkimi lasmi in krili, isto tako gladko obritim moškim obrazom. Najbolj pa ga je presenetil pogled na lastno ženo- povešala oči. Ne, nikoli bi si ne mislil, da dela ljubezen ljudi tako bedaste! • Nekega dne sem dobil Francija v kavami. Videl se mi je zelo upadel, gledal je žalostno in glava mu je klonila še bolj turobno nego sicer. »Kaj ti prav za pirav mamjka?« »Ljubšim Katico!« »Zakaj praviš to meni? Saj vem. Nli moraš povedati!« »Ne upam si!« »Beži, kdo bd bil tako pust! Samo stokaš in vzdihuješ! Pogum velja!« »A kaj naj storim?« »Tvoje srce bije generalno koračnico, če opaziš samo rob njenega predpasnika . . . Živoi ti plešejo charlestom, če se slučajno dotakneš njenega krila .. . Odloži preplašenost! . . . Zbeiri se! ... Bodi mož!« »A glej . . .« »Tu ni kaj gledali! ... Ti, meni se zdi, da je zadela ljubezen pri tebi v možgane namesto v srce!« « »Morda imaš prav ... a povedati S vendar ne rnoremj« »Tedaj ji piši!« »Da bd pi-sal! . . . To bd bila misel! ... Da, pisal ji bom, da jo ljubim ... Pisal ji bom, da je moje srce »Spoznal sem jo,« je dejal svojim prijateljem, »a vendar je vsa drugačna nego tista, ki sem si jo ohranil v duhu celih 30 let.« Osebe, ki se je ž njimi seznanil šele po oslepitvi, se mu zde čisto neresnične in če hoče videti, s kom govori, mora zapreti oči. Samo cvetlice in drevesa so ostala takšna, kakršna je nosil v spominu. Razpelo Marije Antoinette V Niči je umrl nadškof Richard, ki je papežu zapustil svoje namizno razpelo. To ima svojo zgodovino. Pred njim ie molila v ječi Temple, predno je odšla na morišče, nesrečna francoska kraljica Marija Antonietta. Pred smrtjo je razpelo ostavila svojemu duhovniku. Ta ga je zapustil nečakinji v Toulousi in od nje ga je podedovala njena, tudi zelo pobožna hči. Pred smrtjo je obhajal to gospo kaplan Richard, poznejši nadškof v Niči. Umirajoča mu je ponudila kateri koli spomin iz svoje zapuščine. Kaplan se je ozrl po sobi in si izbral najskromnejše: preprosto hrastovo razpelo, ki je stalo na mizi. Umirajoča je prikimala: »Prav imate. To ie razpelo Marije Antoniette.« Skromni kaplan je razpelo postavil nazaj, a ga je naposled vendar moral sprejeti v dar. Zdaj, po 60 letih, bo moral ta spomin v Vatikan, ki ga menda ne bo več zapustil. Julija Ipolitova Solncava, ki je igrala v mnogoštevilnih sovjetskih filmih glavne vloge, je postala sedaj filmska režiserka — prva na Ruskem. Zopet „nizki udarec" V Filadelfiji (Zedinjene države) sta se poskusila te dni na pesti Italijan Pri-mo Carnera, ki ga imenujejo »boksajoči se nebotičnik« (tehta 118.65 kg) in zaimorec Godt"roy (11.3.25 kg). V prvih štirih krogih je bil boj precej izravnan, v petem krogu je zamorec zagnal Italijana s strahovitim udarcem v spodnje telo na tla. Carnera je bil za' nadaljnji boj nesposoben. A vendar so ga Proglasili za zmagovalca, dočim So God-froya diskvalificirali. Potek tega boja spominja tedaj na nedavni spopad med boksačema Schmelingom in Sharke-yem za naslov svetovnega prvaka. SOKOL Trboveljski sokolski oder Trbovlje, 8. julija. Na Telovc zvečer je bil v Sokolskem domu večer smeha. Po daljšem odmoru smo imeli priliko videti na našem odru zopet naše igralce. Pri nabito polni dvorani so dali dr. Doboviškovo burko »Radikalna kura« in vsem igralcem se je videlo, da so se tokrat še posebno potrudili, da pokažejo, da nastopijo lahko tudi v igrah, ki zahtevajo dobrih pevcev. S tem materijalom, s kakršnim razpolaga sokolski ansambl, bi se dale spraviti na oder tudi operete večjega stila, posebno še, ker razpolaga Sokol z lastnim izvrstnim orkestrom. O burki sami se je pisalo že več in del PRAVI : FRANCK: vedno odlična kakovost! kritike jo je odklonil; avtor sam pa prizna, da ni imel namena ustvariti literarno-odr-skega dela, pač pa je hotel pokazati, da se naša publika zabava tudi pri burkah, ki i-o vzete iz domačega niiljeja in ni potrebno segati vedno le po tujih, dostikrat še mnogo slabših in plitkejših delih. V tem pogledu ima g. avlor prav. Naša publika se zabava lahko ob domačem humorju in se popolnoma lahko ognemo raznih židovskih šmokov. Res je, da -/Radikalna kurac nima kakih posebno duhovitih mest, vendar t-5 pa dobri igralci prav lahko pripravijo do tega, da se nasmeješ od srca. In to so dosegli naši igralci v polni meri. Občinstvo se je izvrstno zabavalo in ni štedilo s priznanjem tudi pri odprti sceni. — Predstavi je prisostvoval osebno avtor g. dr. Dobovi-šek, ki je bil od publike živahno aklamiran. Ob koncu drugega dejanja je moral na oder in mu je bil poklonjen lep šopek. Da je imela uprizoritev tako lep uspeh, je v glavnem tudi zasluga prav vseh igralcev in igralk, ki so bili tokrat tudi izvrstno razpoloženi. Brez pretiravanja in harlekinad so izzvali salve smeha. G. avtor sam je izjavil, da so bile nekatere vloge kreirane boljše, kakor na večjih odrih. Prostor ne dopušča, da bi ocenjeval vsakega igralca posebej, omejil se bom le na glavne vloge. G. Odlazek, ki je vodil tudi režijo, je bil na višku, izvrsten v igri in v maski, v vseh dejanjih. Vredno družico je imel v gdč. Ramovževi (Cecilija). Ljubka in srčkana je bila gdč. Cukijatijeva kot njuna hčerka, ne-prekosljiva v svoji naravi in neprisiljeni igri pa je bila gdč. Urbančičeva kot njena sorodnica Vanda. Eleganten in simpatičen partner ji je bil g. Rak kot doktor Rogan. Eleganten pomočnik Polovič je bil g. Ličar. V duetu z gdč. Cukijatijevo je prišel do polne veljave njegov simpatični glas. Njegovega posilnega je podal g. Plavšak, kakor le on zna. Prav dober je bil kot Trobentar g. Freyer. Gdč. Bellenzierjeva je podala madjarsko koketo Etelko z vsem šarmom. Posebno dobra je bila v duetu z g. Odlaz-kom v zadnjem dejanju. Tudi vsi ostali so bili dobri tako v igri, kakor v petju. Pevske točke je naštudiral g. Jager. K sklepu pozivam naš igralski ansambl: Razpolagate s krasnim materijalom, ki bi ga bilo škoda pustiti neizrabljenega. Poskusite na jesen s kako opereto. Prepričan 6om, da bo uspela! R. P. Sokolsko društvo na Jezici praznuje lOletni svoj obstoj v nedeljo 13. ju; ija i 1. V ta namen priredi iavno telovadbo in potem veliko vrtno veselico z raznovrstnim vsporedom na vrtu g. Štirna (pri Floriian~ čku) na Ježici. Začetek telovadbe ob pol 4. popoldne. Sodeluje godba Sokola L K tej prireditvi vabimo vse brate, da s svojo udeležbo Sokolu na Ježici pokažejo svoio bratsko liubav in priznanje. Ob pol 2. popoldne ie zbirališče članstva v kroju pred gostilno Urbanček v Stožicah, odkoder gre povorka na prireditveni prostor. Zdravo! Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sreda. 9. julija. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18.K0: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Slike iz svetovne literature. — 20: Nušič: iSvetc. — 21: Koncert radio - orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. Četrtek, 10. julija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Novi kazenski zakonik. — 20: Prenos iz Beograda. — 20.45: Prenos iz Zagreba. — 21.30; G. Gostič poje slovenske pesmi. — 22: Poročila. — Prenos z Bleda. BEOGRAD 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 19.30: Narodne na dudo. — 20: Jugoslovenski večer. — 20.45: Prenos iz Zagreba. — 21.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.55: Operetna glasba. — ZAGREB 12.30t Opoldanski koncert. — 20: Prenos iz Beograda. — 21: Koncert društva »Merkur«. — PRAGA 19.35: Narodne pesmi. — 20: Violinski koncert. — 20.30: Prenos iz Brna. — 21: Operetne pesmi. — 21.30: Prenos i* Brna. — 22.15: Koncert na orgle. — BRNO 19.35: Koncert iz Prage. — 20.30: Zabaven program. — 21: Prenos iz Prage. — 21.30? Lahka glasba. — VARŠAVA 18: Koncert solistov. — 20.15: Orkestralen koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 12: Opoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 20.10: Koncert na violo. — 20.40: Komorna elasba. — 21: Flavta - solo. — Odlomki iz oper. — BERLIN 19.30: Pesmi. — 20.30: Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Prenos vsesa programa iz Stuttcarta. — LAN-GENBERG 17.30: Koncert solistov. — 20.05: Prenos vrtnega koncerta. — Lahka godba. — STUTTGART 19.30: Koncert na citre. — 20.10: Sluhoisra. — 21.50: Koncert solistov. — BUDIMPEŠTA 9: Dopoldan, koncert. — 17.15: Godba orkestra. — 18.10: Vrtni koncert. — 20.25: Klavirske skladbe. — 21.25: Vojaška godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 21.02: Operni večer. Carnera se zvija, zadet od nizkega udarca, na tleh Zadaj nekoliko pozneje diskvalificirani Godfroy. njeno . . . Pisal ji bom, da . . . Ampak glej, baš sem se spomnil: sem čisto dober knjigovodja . . . Tudi poslovna pisma zadenem imenitno . . . sploh vse, kar se tiče trgovine . . . Toda veš — ognjevitega ljubavnega pisma . . . pisma, ki ji pove, kako rad jo imam — hudiča, tega pa ne zmorem!« »No. za božjo voljo, jaz ti vendar ne bom pdsma . . .« »Da . . . seveda ... to uvidevam. To se pravi . . . zakaj . . .?« »Zakaj?! Ker imam s srvajirm zadevami prav dovolj opravka!« »Toda glej! . . . Enkrat! . . . Samo enkrat! . . . Res ne znam. Ti pa zade-neš to tako dobro . . . tebi ni nobena muka! . . . Tedaj, ali mi storiš to uslugo .. . Saj je vendar . . .« »V božjem imenu! Da bom imel končno mir!« • Iztrgal sem nekoliko listov iz belež-ttice in sem sestal kar pri kavarniški mizi žareče ljuibavno pismo Koj na začetku sem zažgal cel raketni ogenj vzhičenih obljub, nadaljeval sem v strumnem tempu, napravil sem nekoliko erotičnih poskokov in ob koncu sem zatoail pol tucata vročih srčnih želj t veletok kakor lava pekočih stavkov. Med tem, ko sem metal besede v strastni naglici na papir, mi je gledal Franci čez ramo! Zvijal se je kakor kačji človek, skakal je na eni nogi, mahal je z rokami po zraku, bdi je navdušen, pretresen. Ni dosti manjkalo, pa bi mi padel pred kavarniško Magajničar-ko okoli vratu. Takoj je pismo prepisal in ga odposlal Katici. Obraz mu je pokrivala plameneča rdečica, oči so se mu bliskale od veselja. Ko sva Šla narazen, je bil še tako vzhičen, da se mi je komaj mogel zahvaliti. Od notrauie ginjenosti mi je skoraj zmečkal roko. Jaz pa sem šel tega dne veselo in zadovoljno domovin sladka misel me je navdajala, da sem bdi storil dobro delo. Šest ur pozneje — Saš sem bil v svoji sobi in pisal neki članek — je potrkalo boječe na moja vrata. Na maj ljuiti »Naprej!« je počasi stopila Katica v sobo. Lica so ji bila bleda in oči objokane. »Ampak gospodična Katica! Kaj vam je?« ZajecJjala je vsakovrstne besede brez vsake zveze. Velel sem ji, naj se vse- de. Vsedla so ie plašno na rob stola in je pričela znova jokati. »Pojdite no, ne bodite tako pusti! Povejte mi vendar, ka se vam je zgodilo.« Izvlekla je pismo iz žepa in rrri ga podala čez mizo. Vrgel sem pogled vanj. Srce mi je začelo biti. Bilo je moje pismo! »Pismo mi ie pisal Franci ... Je tako zelo lepo! . . . Prebrala sem ga že petdesetkrat . . . Ubogi fant . . . Kako rad me mora imeti ... In kako vse to pove . . . Tako nežno in čuteče .. . O . . . jaz . , , Kaj naj sedaj storim ?« Krčeviti plač. ki se ji je utrgal v prsih, je zadušil nje glas. »Kaj bi storili?^.. Ampak gospodična Katica, kdo bi vpraševal tako nerodno . . . Kad vam ne jsove "aše sr-čece , kaj naj storite? . . . Odgovoriti mu morate! Pa še hitro poleg tega!« »O . . . jaz . . . na tako prekrasno pismo . . . jaz, neumno dekle . . . kaj bj mu pisala? ... Od sramu bi morala umreti, če bi bral moje malovredno Pismo . . .« Nov, dolg, strašen plač. »Ampak, gospodična Katica ... bo- »JUTRO« jSt. 156 = 7 Sreda, 9. VII. 1930 V. Wi!liams: KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. Po teh besedah mu je ponudila roko: »Zdravstvujte!« »Na svidenje, Loison,« je odvrnil Hektor in stisnil drobno ročico. »Obljubite mi, da boste kmalu šli domov. Cim prej ste v svoji sobi, tem bolje. »Obljubljam. Zdravstvujte, !ean, in lepa vam hvala!« S temi besedami mu je obrnila hrbet in odhitela. Gledal je za njo, dokler ni izginila v neči na mostu. Nato je počasi stopil nazaj proti ulici Saint Honore. Ko je Hektor stopil v Couthonovo stanovanje je čul Grand-Ducov piskajoči glas. Rad bi se bil zopet obrnil, toda bilo je prepozno. Vrata v stanovanje so bila odprta in gospa Couthonova ga je poklicala v sobo. Hektor po slavju »najvišjega bitja« Grand-Duca ni več videl. Ni pa pozabil grbčevih besed in napovedi, da bo na Engstromovem stanovanju iskal skrivni hodnik. Kaj naj le pomeni Grand Ducov poset? Nu, Hektorju ni bilo treba dolgo ubijati glave. »Pomislite samo,« je vzkliknila državljanka Couthonova, ko je Hektorja vabila v sobo, »pomislite samo, Charpentier, tista'mlada osebica, za katero sem se bila davi tako zavzela, je zelo opazna vohunka.« Hektor je takoj pri svojem vstopu v sobo zapazil, da je bilo splošno razpoloženje proti njemu. Grand-Duc je stal razkoračen, naslonjen na okno, klobuk pod pazduho in roke prekrižane na' hrbtu. Njegove oči so se neprijetno iskrile. »Ubogi moj Couthon,« je jadikovala gospa. »Je že kdo čul kaj takega? Mili Bog! Tak droben otrok.« Nato je pokimala obema možema in se podala v kuhinjo. Trenutek je bilo v sobi vse tiho. Hektorju je postalo jasno, da pričakujejo tudi njegove sodbe. Grbčev vztrajni molk ga je sekal v živce. »Mar je vse to res?« je naposled vendar vprašal Hektor. »Državljan Couthon je bil sila razburjen. Sodil pa sem, da gre za čisto zasebno zadevo.« Grbec je venomer strmel vanj m naposled dejal: »Ravnokar sem čul o dekletovem posetu, ko sem hotel državljanu Couthonu sporočiti, da smo na stanovanju zarotnika Engstro-ma našli skrivni izhod. Trgovina, v kateri je bila Loison Malletova do nedavna nameščena, je znana pod imenom ,Au Cupidoni'.« Zdaj sta bila pogum in opreznost na mestu. Hektor se je zavedal: to je ura, od katere zavisi, kako bo igral svojo ulogo. Prezirljivi grbčev pogled ga je nekoliko porazil. Kaj vse pač že ve ta po-kveka?! »Res čudno,« je pripomnil Hektor. »To ime je vendar bilo všito v plašču, ki sem ga bil pomotoma vzel v palači Egalite. Saj se spominjate, državljan komisar?« . - Grand Duc govornika ni izpustil iz oči. A Hektor mu je popolnoma ravnodušno vračal pogled. Sam se je čudil svojemu miru. »Spominjam se tega prav dobro, državljan Charpentier!« je pritrdil komisar. »Še bolj pa se mi vidi čudno, da je tisto dekletce dva dni potem, ko je policiji preiskala Engstromovo hišo, zapustilo službo v trgovini gospe Aicardove. In šele takrat so opazili, da manjka črn, svilen plašč.« »Pa menda ne tisti, ki sem ga jaz vzel pomotoma v kavarni?« »Da, prav tisti.« Hektor je zamahnil z roko, meneč: »Prava sreča, da sem dobro zapisan, sicer bi se morda še kdo domislil, da je zadeva z onim plaščem sumljiva zame. Upam vsaj, državljan komisar, da sem v vaših očeh vzvišen nad vsak sum.« Grbec ga je pogledal zagonetno in dejal: »Kadar gre za varnost republike, ni nihče vzvišen nad ničemer. Bodite pa brez skrbi, državljan, resnico bomo že izvohali. Vemo že, da je Engstrom z dekletovo pomočjo prihajal po skrivnem hodniku na svoje stanovanje. In vemo takisto, da je imela prijatelje, ki smo jim že na sledi. Da, izvohali smo celo sled za nekim mladim možem, ki je dva dni po njenem izstopu iz službe, vprašal v trgovini po njej...« In grbe"c se je grdo zarezal, stisnil pest in pripomnil: »Sova vidi v temi.« Iz uradnih in drugih službenih objav Na ponovne želje mnogih naših naročnikov bomo odslej v »Jutrn« objavljali vse bistvene podatke iz onih uradnih in drugih službenih objav, Id so poprej izhajale v »Uradnem listu«, a jih sedanji »Službeni Ust« kr. banske uprave ne prinaša več. V trgovinski register pri deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani so bile vpisane naslednje tvrdke: Tovarna za ločen je dragih kovin, družba z o. z. v Ljubljani. Višina osnovne glavnice 20.000 Din; poslovodja Auguštin Josip, Ljubljana, Jernejeva cesta 8, ki zastopa in podpisuje družbo samostojno. — Unger & Co, Ljubljana, Medvedova ulica št. 21, avtogensko in električno varjenje kovinskih predmetov z električnimi varilnimi stroji ter nabava in prodaja kovinskih konstrukcij; javna trgovska XIV. POGLAVJE »V Impasse du Pariš«. Tri dni potem je Couthon zapustir Pariz. Zdravnik mu je bfl svetoval kratek oddih v kopališču Saint Amandu. Couthon je bil z uspehom bivanja v tem kopališču že večkrat zadovoljen in si je nato vselej, domišljal, da se počuti znatno bolje. Dr. Lagier, njegov hišni zdravnik, ga-je učvrščal.v-tem prepričanju. Tokrat pa bolnik nič kaj rad ni zapustil Pariza in ni maral m5 slišati o tem, da bi vodstvo poslov makar samo za en dan izročil iz svojih rok. Stavil je torej pogoj, da ga sme spremljati njegov zasebni tajnik. Doktor Lagier je trmoglavost svojega pacijenta poznal preveč dobro, da bi se mu upal ugovarjati. »Pristanem,« je dejal, »ako smatrate za pametnejše, da imate svojega tajnika pri sebi, na mesto da ga pustite v Parizu, kjer lahko zasleduje politične dogodke in vam o vsem lahko sprot» izčrpno poroča.« Kakor je zdravnik slutil, je Couthon naenkrat postal omahljiv. Nezaupljiv, kakor je bil, je videl svoje nasprotnike kovati vse mogoče intrige, čim bo Parizu obrnil hrbet. Po dolgem pretehtavanju je bilo naposled vendar sklenjeno, da ostane Jean Charpentier sicer v Parizu, da pa mu mora vsak dan po kurirju poslati poročilo o razvoju dogodkov. Hektor se je silno radoval, da lahko ostane v Parizu. Po onem prizoru s Loisono je čutil v sebi strahovito mržnjo napram pohabljencu. Naposled se je približal dan bolnikovega odhoda. Kočija je v rosnem, svežem junijskem jutru že stala pripravljena pred hišnimi vrati. Javoir, ki je moral spremljati bolnika v kopališče, je imel opravek s tem, da spravi Couthonov bolniški voziček na streho kočije. Couthon pa, ki je že- potniško oblečen ležal v naslanjaču v svoji sobi, je Hektorju še hitro diktiral sto različnih naročil. Tudi gospa Couthonova je bila že pripravljena za odhod. Nekoliko nemirna je prišla v sobo, z velikim klobukom na glavi in s košaro prigrizkov v roki. Za njo se je pojavila rdečelična služkinja z obema fantkoma. Vsi so morali bolnika spremljati v kopališče. družba; družabnika: Unger Ivan, elektrotehnik pri A. E. G. na Dunaju, sedaj v Ljubljani in Fuchs Friderik, monter v Schwe-chatu. Družbo zastopa in podpisuje vsak družabnik samostojno. Spremembe so bile vpisane pri naslednjih tvrdkah: Kladnik & Ko., družba z o. z. v Kamniku; družba ima odslej le enega poslovodjo; izbriše se poslovodja Novak Ferdo. — »Alpeko«, trgovska in industrijska družba z o. z. V Zagrebu se je osnovala podružnica pod imenom »Alpeko«, trgovač-ko industrijsko društva s o. j., podružnica. Osnovna glavnica se je zvišala od 100.000 Din na 200.000 in je popolnoma vplačana. Kot poslovodja pri centrali in pri podružnici, ki zastopa in podpisuje tvrdko samostojno, je vpisan Matzner Bruno, direktor v Zagrebu. — Tvrdka Maček, Gregorig, Hren, lesna trgovina s parno žago v Logatcu, se imenuje odslej: Maček - Gregorig - Hren. — Tvrdka France Knaflič, strojarija, Šmart- no pri Litiji, se imenuje odslej: Pavel Franc Knaflič, tovarna usnja, Šmartno pri Litiji. Novi imetnik tvrdke je Knaflič Pavel. V konkurzu zapuščine Vikšelj Franca, tigovca v Gradacn, je razpisalo okrajno sodišče v Metliki nov narok za zborovanj'e upnikov na dan 16. julija 1930 ob 13. — V konkurzu tvrdke Franc Frangesch nasl. Rnpert Jeglitsch, železnina v Mariboru, je razpisalo okrožno sodišče v Mariboru narok za preizkušenje naknadno prijavljenih terjatev na dan 17. julija ob 11. dopoldne. Iz Poljčan p— Zahvala. Tukajšnja podružnica SPD izreka najtoplejšo zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli do zgraditve stolpa na Boču in koče. $avna $aHva£a, Podpisani sem utrpel veliko požarno škodo na svojih poslopjih in premičninah. Zavarovan sem bil pri zavarovalni drnžbi »Jugoslavija« in »Slavija« v Ljubljani. Imenovani družbi sta izvršili takoj cenitev in mi na najkulantnejši način odmerili odškodnino, za kar jima izrekam tem potom svojo toplo zahvalo. Vitanje, dne 27. junija 1930. 10186 TEPPEJ JOŽEF. Poštna hranilnica in njene lombardirajo državne papirje z 80 % njihove tečajne vrednosti proti 7 % obrestim brez kakih drugih stroškov. - Za eno obveznico vojne škode daje 350 Din posojila. Daje posojila tudi na podlagi državnih bonov pod najugodnejšimi pogoji. 10117 Šele sedaj sem sprevidel, da ni zdravja brez dobre prebave želodca. Pritisk v želodcu, pogosta vrtoglavost, glavobol, nespečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žila) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih je najbolje jemati L. A KSIT ki je najprijetnejši za zauži vanje, ker ima vonj in okus čokolade in je najcenejši. — Originalna škatljica za 12kratno uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 10 Din. — Po pošti razpošilja 166 DVORSKA LEKARNA BOGOJEVICA, SKOPLJE. tmm Ste li že kdaj nosili nove Viktor i j a p I a tn ene čevlje ? s prešitim gumastim podplatom, iz najboljšega materijala, ngodna fazona, popularne cene. Bele In sive. Idealni poletni čevlji za hišo in vrt, za ulico in šport. Dobivajo se v Tseh trgovinah s čevljt Na vsakem podplata zaščitna znamka. Prodaja na veliko: PALMA, Zagreb, pošt. pret. 226. 10178 dite vendar pametmi! ... jaz vam vendar ne bom pisma . . .« Vstala je, stopila čisto k meni in položila svojo fino. belo, ozko roko na mojo ramo. »Da, da . . . glejte . . . dragi gospod Berger . . . prosim vas prav, prav lepo .. . bodite tako dobri . . . samo enkrat . . . samo ta edini enkrat . . . Saj pišete vendar takšne reči, ki jih potem tiskajo ... Vi bi znali tako lepo povedati Franci tu, kako ga imam rada .. . kaj ne?« Gledala me je proseče s svojimi velikimi, čistimi, sinjimi otroškimi očmi. sem z vzdihom k pisalni mizi in izvlekel iz mape polo papirja. Sestavil sem sladek, dišeč odgovor. Skozi nedolžne vrste sem dal, da se je svetilo plašno priznanje globoke, odzivajoče se ljubezni. Potem sem postal patetičen. Rotil sem Francija, naj ne smatra tega pismenega dokaza moje naklonjenosti za lahkomiselnost. Povedal sem mu z neokr-ršenimi besedami, da je on moja prva ljubezen. H konou sem dodal mesto globoko občutene prisrčnosti in sem dal pismu izzveneli se v fino premišljeno, neznansko poetično sentenco. Katici sem prebral sestavek. Stopila se je v solzah. Prebrala je pismo še enkrat in še enkrat. In potem se je smejala in poljubila pismo, ki ga je prejela od Francija. Postalo mi je čisto toplo okoli srca. Sestavek je takoj prepisala in je stekla še isto uro na pošto, da pismo odda. * Naslednjega dne ie planil Franci z vzkrikom veselja v kavarno. Pismo ga je čisrto ponorilo. Rotil me je. Nič ni pomagalo. Vedel se je čisto obupano. Menim, če bi jaz rekel »ne!«, bi on izvršil samomor. Sestavil sem mu torej tudi drugo pismo. Kaj pa je spet počela Katica! Zame se je začelo tedaj pravo bedno življenje. Zaljubljenca sta prežala povsod name. Ob petih zjutraj sta me metala iz postelje., zasledovala sta v tramrvaj, vozila sta se do Kranja ali do Celja za menoj. In vedno to pisar-jenje, pisarjenje, pisarjenje! Zaljubljenca sta postala debela in sta žarela od žiyljenske radosti, dočim sem jaz ginil od dne do dne. Poslal sem bled, oči so mi bile motne in jezik gle-nast. Kamorkoli sem prišej, sem se smilil ljudem in vsj so menili, da sem nesrečno zaljubljen. Večno odgovarjanje svojim lastnim pismom me je živčno ugonabljalo. Danes sem zmagoslavji v Francijevem pismu, jutri sem se poniževal v pismu, ki sem ga dal pisati Katici. Kmalu res nisem več vedel, kdo je močnejši: jaz ali jaz! Končno mi je postalo nekakšna častna zadeva prevladati samega sebe. Pisal sem pisma, v katerih sem si izjavljali, da ne morem več živeti brez sebe. Potem sem se spet prosil, da bi obrzdal svoje divje strasti. Rotil sem se, da bi se uslišal. Rotil sem se, da bi imel usmiljenje s samim seboj . . . In vse to za onadva! Zgodba se je končala teday, ko si je Franci končno opogumil srce in zaprosil za Katičino roko. Bil pa je tudi že skrajni čas. čutil sem določno: še nekoliko pisem in srce bi mi počilo . . . Zastave z aH brez grba, čisto volnene garantirane barve, v lepi izde lavi, Izdeluje in razpošilja JOSIP VVDiKLEB, Subottca poštni predal 48/d. nustrovan; cenik brezplačno. g2 Zahtevajte ceniiet M. Suttner, Hfubtfana & Največja zaloga or, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Prešernova ulica 4. GPoleg frančiškanske cerkve.) Birmanske Birmanske ■te za dečke zapestne m od od Dta 44.— naprej Din 70— naprej Zahtevajte cenik, gratis in franko. Zastopnika vojaščine prostega, agilnega, z izvan-redno dobrimi provizijskimi dohodki, IŠČE svetovno podjetje za obisk strank za mesto Ljubljana. Ponudbe pod značko »S« na oglasni oddelek »Jutra«. 10187 Kniigouo Trg. vajenca zdravega in ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom. sprejmem takoi v večjem trgu blizu Ljubljane. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv vajenec«. 27183 Učenca za trgovino mešanega blaga sprejme veletrgovina Ludovik Kuharic. Ormož. — Pogoji: zdrav, močan in ki ima naimanje 2 razreda srednje Sole. 27179 Pleskar eventuelno potujoč, se išče za dobo 2 mesecev, na deželo. Istotam se sprejme kovaški pomočnik ki se hoče izučiti za kurjača pri lokomobili. Naslov ▼ oglasnem oddel. »Jutra«. 27176 Rudarje mdarske pomočnike in proste delavce sprejme in dobro plača rudnik premoga .Terma A. D. Sukovo pri Pirotu. V rudniku se nahaja skladišče življenskih potrebščin po nizkih cenah, kantina in dovolj stnovani. 27173 Kopače začetne kopače in proste delavce sprejme in dobro plača premogovnik Jerma A. D. Sukovo pri PirotuL_V rndriku se nahaja skladišče življenskih potrebščin po nizkih cenah, kantina in dovoli stanovanj. 27172 Dva natakarja izvrstna, ki sta izurjena v kavarniškem kakor tudi re-Stavrantskem poslu sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja ie rosiati na »Hotel Bosna«, Banjahtka. 27170 Kuhinjsko blagajnlčarko z letnimi spričevali sprejme takoi hotel »Orel« v Mariboru. 27165 Pekov, vajenca sprejmem v moderno pekarno. Preskrbim mu obleko. Josio Stojan, umet. pekarna, Pišece. 26836 Učenko in učenca išče večja mešana trgovina aai debeli. Prednost imajo z boljšo šolsko izobrazbo Ponudbe pod »Marljivost« sa oglasni oddelek »Jutra« 26360 Starejšo damo dobro računarico sprejme v hmeljski seziji Martin Marovt. hmeljski trgovec v Žalcu. 27002 Knjigovodinjo z večletno prakso sprejme trgovsko podjetje v Ljubljani. ki je vešča popolnoma samostojnega dvostav-nega knjigovodstva ter slovenske. srbohrv. in nemške korespondence. V po-štev pridejo le resne in zmožne moči. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Samostojna knji-govodinja«. 27280 Iščemo poslovodjo za tovarno čevljev, ti izdeluje dnevno do sto parov. Biti mora energičen, trezen in marljiv, dober organizator. poznavalec strojev in sposoben v izdelovanju zgornjih delov. Samo gospodje z večletno prakso v takem podjetju pridejo v noštev. Iščemo tudi perfekt-nega čistilca (Ausputzer). ki dela na stroju za glaje-nje rezi in na talnem čistilnem stroju (Bodenaus-putzmaschine). Gornje ponudbe z zahtevo plače dostaviti na naslov. I. Zagorska tvornica cipela, Adolf Rath, Krapina. 27291 Devojko za vse posle, pošteno, močno in zdravo ter ne premlado, z znanjem nekaj nemščine,, ki bi prevzela tudi hotelske sobe. sprejme takoi hotel Paar, Jesenice. Gorenjsko. 27259 Mlad ličar perfekten strokovnjak dobi takoj službo pri Jugo-Sterr. Frankopanska 21. 27264 Pisarniško moč z daljšo prakso v lesni stroki in znanjem knjigovodstva. sprejme lesna tvrdka na deželi. Ponudbe pod »Stalno mesto na deželi« na oglasni oddelek »Jutra«. 27328 Hotelsko perico - likarico zdravo in močno sprejmem v stalno službo. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Perica 333«. 27343 Dekle staro 16—18 let. ki ima veselje do kuhinje in vseh hišnih del. pridno in močno sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27279 Brivskega pomočnika dobrega in poštenega, ki zna po mogočnosti tudi on-dulirati. sprejme takoi Jerca Tavčar, brivčeva vdova. Tržič 148 . 27265 Učenko pošteno in pridno, iz boljše hiše sprejme takoj modna trgovina Albin Turk Prešernova ulica 48. 27330 Pisarniško moč prvovrstno, s trg. spričevali in kavcijo rabi večje podjetje. Soudeležba ni izključena. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Rentabilnost in delo«. 27331 Strojnega tehnika dobrega risarja, zmožnega nemščine sprejme takoi inženier Gustav Zemanek, Knafljeva 10. 27261 Čevljar, pomočnika za fino in močno delo, v stalno službo sprejme takoi Franc Zupane, čevljar, Zalilog-Železniki. 27269 Vestnega uradnika z znanjem slov., italijanščine in nemščine v govoru ter pisavi in knjigovodstva, za lesno stroko sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe na 20. t. m. na ogl. oddelek »Jutra« pod »Lesna stroka 1«. 27247 Mlade delavke dobijo takoj lahko urno delo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27315 Začetnika (co) za pisarno spreimem. kakor tudi železn. vpokoi. uradnika ali pouradnika za Kranj. — Ponudbe z navedbo plače in izobrazbe pod »Začetnik ozir. upokojenec« na ogl. oddelek »Jutra«. 27311 Vajenko za frizersko obrt sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27302 Učenko s primerno šolsko izobrazbo sprejmem v modno trgovino. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27321 Mesar, pomočnika poštenega sprejme takoj Josi" Musar. mesar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 61. 27318 Pek. vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme pekarna Wilfan. Tržič. 27326 Pek. pomočnika dobrega in treznega pred-pečnika sprejme takoi Ivan Dime. Kamnica. Maribor. 27342 6. Th. Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa 112. Na županov poziv je nat® vsa zbrana množica gromko zapela marsovsko narodno himno. Didel - dudel - do... Sledil je koncert Oh, kako endni instrumenti! Kak ropot! Zanimivo sicer, toda za ušesa navadnih Zemljanov vse preveč moderno in oglušujoče ... Potniku z avtom se nudi prilika zmanjšanja stroškov. — Vzame naj na skupno potovanje potnika — samovozača (poklicnega). Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zastopnik — samovozač«. 27194 Prevzamem zastopstvo če mogoče neka! novega. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Novost«. 27019 Izum velike važnosti za sedanji avtopromet in elektroaku-st-ike pa zaradi denarnih reea pa zaradi denarnih težkoč in pomanjkanja orodja ne morem izvesti — zato želim dobiti elektrotehnično naobraženega interesenta - finanserja. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 268T7 Starinarja zaradi nakupa imenitne starine iščem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26842 Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank v Sloveniji. V pošte v pridejo v prvi vrsti vpokoienj železničarji. Dnevni zaslužek 200—300 Din. — Mramorna industrija. Rog. Slatina 26733 Fiksum m provizijo nudimo potnikom manufak-turne stroke, za obisk privatnih »tratit v Ljubljani ln okoTiei Gospodje, kateri so v tem svo jstvu t® delali, naj se javijo. Naslov ocve oglašuj oddelek »Jntrac. 86060 I. oblastv. soncesljonlrana šoferska šola Camerniik, Ljubljana Uunajsk« cest« Štev. Sb JJugoavto). Tei 2236. Pouk in praktične vožnje. S51 Resen akademik instruira francoščino ter druge predmete. Naslovitj: E. M.. Univerza. 27335 Izprašan strojnik izučen ključavničar, železo-strugar z 181etno prakso pri raznih parnih strojih in kotlih enako zmožen pri elek- Brivski pomočnik star 18 let. ki zna dobro bubi striči, kakor tudi bri ti, išče službo za takoi. Naslov pove osi. oddelek »Jutra«. 27307 Čevljar, pomočnik sposoben vseh del in vojaščine prost, išče dela Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv čevljar«. 27301 Žagovodja samski, popolnoma samostojen. z večletno prakso, perfekten v vodstvu večje parne žage, v r.eodpoveda-ni službi, želi premeniti svoje sedanje mesto. Refe renče najboljše. Dopise z navedbo pogojev pod šifro »Mariborčan« na podružnico »Jutra« v Celju. 27344 Mladenič išče službo h konjem ali za poljska dela, pri dobrem gospodarju blizu mesta ali trga. Nastopi lahko takoi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27347 Livar vajen dela na metalo in sidolitinu. išče službo. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 27258 Kuharica srednjih let, dobra gospodinja. išče mesto k samostojnemu gospodu — ali manjši obitelji. — Ponudbe prosim na oglasni oddelek Jutja« pod značko »Samostojna 550«. 27270 Brivski pomočnik dober delavec, vojaščine prost, želi službo. Reflek-tira samo na stalno mesto Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »4. avgust«. 27282 Kuh. blagajničarka z večletno prakso, išče službo — event. tudi kot plačilna natakarica. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutr?« pod »Zmožna«. 27292 Trgovski pomočnik mešane stroke, agilen prodajalec, želi premeni-t i službo. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dober manufakturist« 27274 Kontoristinja zmožna slovenske stenografije. strojepisja, srbohrvaščine. delno nemščine, ki pa si jo želi perfektno naučiti ter vseh pisarniških del. želi službo v Mariboru. — Ponudbe pod »Dobra organizatorna moč« na ogl. odd. »Jutra«. 26885 Pufiasto perje kg p* 88 Din razpošiljam pO povsetju najmanj 6 kg Potem tisto belo gos)* kg 130 Dim tn čisti pob po 250 Din. L. Brezo '4. Zagreb. EKca 82, Ke-misks Čistilnica perja 342 2 izložbeni okni kompletni in 1 vrata zelo ugodno prodam. Ponudbe na Karla Prelog. Ljubljana. Gosposka ul. 3. 27230 Nov zapravljenček pisalni stroj in pisalno mizo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26902 Razglednice šolske in pisarniške potrebščine kupite najceneje pri tvrdki Ivan Bahovec, Ljubljana, Stari trg it. 20 165 Obrtni Ust trgovino z mešanim blagem oddam solidnim damam ali gospodom pod zelo ugodnimi pogoji. — Cenj po-nudibe je poslati na podružnico »Jutra« RadU Radioaparat dvocevni, prvovrsten in detektor s slušalkami, kakor tudi več potrebščin za amaterje prodam. Istotam tudi naprodaj črna obleka za gospoda (Gehrock) in več rabljenih ur. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 27313 Motor »Arlel« 550 cm*. 2"00 km vozen za 12.500 Din proda Flei-scher. Jarše 7, p. Domžale 27320 Wanderer avto trisedežni s plačano takso za 1930. z električno Boscbnapravo se poceni proda. Vprašati v garaži »Lojze« na Miklošičevi cesti. 27056 Harley Davidson 28 model. 1200 ccm. s prikolico. malo vožen, zelo ugodno naprodaj v mehanični delavnici na Miklošičevi cesti št. 17. 27288 Motorno kolo znamke BSA, d-cbro ohranjeno. ee radi nakupa avtomobila ugodno proda. Naslov t oglasnem oddel ku »Jutra«. 26534 Avto limuzino petsedežno. s plačano takso za leto 1930, v zelo dobrem stanju prodam. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27337 Otroški voziček lep peresni kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju tra« pod »Dobro ohranjan«. 27234 Smrekovo lubje vsaki količini kupole stalno tvrdka Škerbec Bar-tolj. LJubljana. Miklošičeva C. 6. telefon 2595. 26888 Ježice vsako množino kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ježice«. 26835 •'L Uvidevno osebo prosi akademik za manjše posojilo v svrho dokončevanja študij. Ceniene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Boj za obstanek«. 27242 m 321 Dve parceli v Zeleni iami, po 14.000 Din prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27202 Hišo z večjim kompleksom njiv in travnikov, vzamem v najem ali kupim. Ponudbe in pojasnila poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hitro ali pozneje«. 26895 triki in akumulatorjih za Celju ped š:£ro »Malo po- I centrale, zmožen samostojno izvršiti vsakovrstne montaže in popravila išče službo za takoi ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 27218. Gradbeni tehnik dober teoretik in praktik, z 10 letno prakso, izvrsten risar, kalkulant. statik in organizator iščem takojšnjo nameščenje. Grem tudi na deželo, event. kot stavbovodja. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra«, Trbovlje pod »Gradbeni tehnik«. 27054 Mesto gospodinje išče inteligentna, solidna, neod-visna ženska k gospodarici ali saimoefojni osebi. Razume popolnoma vse vrste gospodinjstva. Cenjene ponudbe na Schmollja oglasni zavod Ncrviead pod »Domačioa«. 96359 Deček star 16 let. ki se }e že učil 14 mesecev v trgovini mešan, blaga, želi nadaljevati učenje v taki trgovini, kjer bi imel tudi vso oskrbo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 27324 sojilo«. 268301 Gonilna iermena prima in vse mlinsko-tebničpp potrebščine vedno t zalogi pri tvrdki Cadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvorski uliea. 62 Štedilnik »Triumph«, masiven, iz litega železa, zelo dober poceni naprodaj v Švabi-čevi ulici 12 — Trnovo. 27290 Žnidaršičeve panje 3 s čebelami in satjem, 1 prazen, proda L. Fiirsager — Radovljica. 27266 3 oleandri lepo cvetoči, ugodno naprodaj v Rožni ulicj 27 — pritličje, desno. 27308 Moško kolo za dečka od 10—14 let — skoraj novo za 900 Din naprodaj v Zg. Šiški št. 4. 27276 Usodna prilika za letoviščarje Prodam za Din 300.000— ca 12.600 m> veliko jezero z lastnim ribolovom vseh pritokov, poleg vili podobno n®o, obstoječo iz B sob, kuhinje in kleti, io malega gospodarskega poslovja in e* 4000 m» velike vrt zasajen g starim drevjem, kakor tudi vse pohištvo in ribarsko orodje (mreže in 2 čolna). Lepa mi rna lega, 14 km od Ljubljane, poleg avto-buepostaje. V bližini je tudi žele*, postaja Po-izve ae pri opravi »Jutra«. 36680 Nasvete za nove gradbe načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in arhitek-toničma inieojereka pisarna Tehnični biro »Tebna« t Ljubljani, Mestni trg 25/1. 156 Trinadstropno hišo v sredini mesta pod zelo ugodnimi pogoji prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 27293 Hišo, ozir. posestvo vzamem v najem v ljubljanski okolici. Event. nakup ni izključen. Ponudbe pod »Hiša« na oglasni oddelek »Jutra«. 27295 Enonadstropno hišo novo, zelo pripravno za gostilno, ki bi gotovo dobro uspevala vsled razvi-Jania industrije, takoj prodam blizu kolodvora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Dvostanovan]. hiša po 2 sobi in kuhinja, naprodaj v Rožni dolini — cesta VIII št. 1. 27310 Pekarna v Zagrebu radi odpotovanja v Ameriko naprodaj. Dober prostor in izborno vpeljana. Milan Vdovic. Vlaška ulica št. 129. 27327 Parcelo v krasni legi. na snhem prostoru, z materiialom zemlji prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27338 Novo hišo z vrtom in studencem proda Kmetič Miha. Tezno pri Mariboru. Cena po dogovoru. 27341 Hišo z lokali in delavnicami — pripravno za vsakega obrtnika. sredi LJubljane pro dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27262 JLt * Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — luvelfr LJubljana, WoUova ulica 1 88 Ugodna pHHka Prodam vsled pomanjkanja prostora dve dobro ohranjeni postelji, nočne omarice, umivalnik, omaro za obleko, lep divan, 6 stolov in dr. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 26887 OMatiUi Več damskih oblek naprodaj v Trnovski ulici št. 25. Ogledati med 5. in 6. nro popoldne. 27317 2 moški obleki dobro ohranjeni poceni prodam. Naslov v oglas, oddelka »Jutra*. _27422 Lokal katerem Je od nekdaj trgovina z mešanim blagom, oddam s 1. septembrom. Ogrinc Jakob, Grahovo pri Cerknici. 27277 Trgovske lokale oddam r najem z novim letom 1931. Radi ugodnih avto zvez z Ljubljano in Kranjem, so prostori primerni tudi za filijalko večjega podjetja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Gorenjec«. 27294 Velik lokal ali 2 manjša s skladiščem, na Miklošičevi cesti oddam s 1. avgustom. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točka«. 27281 Stanovanje 2 sob in kohinje takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27296 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin išče za avgust mirna stranka brez otrok. Ronudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje 1. avgust«. 27312 Gostilno oddam takoj v najem v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27217 Gostilno iščem v najem ali na račun — event. pristopim tudi kot družabnica. Imam svojo točilno pravico. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjska stran«. 27168 Vinotoč in delikateso na Gorenjskem oddam na račun samo pridni natakarici. proti 3000 Din kavcije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27260 Mesarijo na prometnem kraju blizn Celja oddam takoj v najem. Natančneje v gostilni Juteršek. Ljubečno. poŠta Celie. 27345 Mesnico na zelo prometnem krajn v Ptuju oddam v najem s 1. avgustom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27340 Sobo novo opremljeno, ob Ta Tabora oddam. Elektrika, parket, souporaba kopalni ce. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 26921 Sobo a poM/bnim vhodem, dvema posteljama, takoj oddam. Rožoa dolina, <-e sta n št. 7. 36806 Opremljeno sobo s strogo separiranim vho dom išče gospod s 1. avgu stom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Separirana«. 27263 Prazno sobo strogo separirano. z vho dom iz stopnjišča. išče starejši gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cel dan odsoten«. 27286 Soinčno sobo v bližini glavne pošte od dam gospodični. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 27285 _• Čisto sobico oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 27303 Prazno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 26767 Lepo sobo oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27323 Elegantno sobo separirano oddam na Erjavčevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27333 Opremljeno sobo bliža glavnega kolodvora oddam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 27336 Sobo za pisarno na Miklošičevi cesti, v pritličju. vhod iz veže, oddam 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 27304 Lokal 3.8 x 5.8 in skladišče 4.00 X 3.0 veliko, na zelo prometni cesti takoi oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27325 Lokal na zelo prometnem Glavnem trgu v Kraniu oddam. Podrobne ponudbe na -gl. oddelek »Jutra« pod šifro Kranj«. 27320 Dvpifi Starejša gospa posestnica želi znanja starejšim inteligentnim gospodom od 63 let naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jesen«. 27237 frfiiillfri Sobo in kuhinjo iščeta mati in sin za takoj ali pozneje, v trnovskem ali Šentjakobskem okraju. Naslov na oglaspi oddelek »Jutra« pod šifro »Tiha«. 16306 Stanovanje majhno, suho, 1—2 sob. kuhinje in pritiklin, pritlično ali prvo nadstropje v mestu iščem. Naselitev takoi ali avgusta 1930. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Periferija izključena«. 27211 Stanovanje s 3 sobami, pritiklinami in vrtom, pri kolodvora - na Brezovici pri LJubljani oddam s 1. septembrom. Naslov pove oglasni oddelek V Mostah aH Vodmatu iščem 1—2sobno, parketi-rano stanovanie za avgust. Naslov v oglasnem oddelku 27275 »Jutra«. 27305 1922 Sestanek mogoč 1. avgusta v LJubljani. Piši. Poljub Tvoj M. 27283 Gospod 39 let star, nudi prijateljstvo dobro situirani boljši dami — ločenki ali vdovi, brez ozira na starost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomlad«. 27297 Samostojen krojač želi resnega znanja s tr. govsko naobraženo gospodično. staro 30—35 let. _ Izključena ni vdova z enim otrokom. Ponudbe s sliko pod šifro »Resna ženitev« na oglasni oddelek Jutra. 27273 Neznanec — Muzej Pismo prepozno. Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Iskreno za-upp-je 100«. Paula. 27314 1826 Pridem v četrtek. Radi seje prenočujem. — Čakaj prosim ob 9. uri pred Emono. Veselim se svidenja. Pozdravljam in poljubljam Te. 27348 Pavinjo (samico) 1—2 leti staro kupim. Ponudbe z navedbo cene sa naslov: Mihael Domiter. Maribor-Melie — Trstenjakova ulica štev. 4. 27346 "iifiTi ALL Klavir po izredno nizki ceni na prodaj v Gosposvetski ulici št. 4-1 levo. 27316 Parno lokomobllo od 50—70 HP kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Parna iokomobita«. 27203 Šivalni stroj malo rabljen kupi takoi f. Seljak. Gradišče lo/l. 27278 Pletilni stroj ročni (Handflachmaschine) št. 7. širina 60. zajamčeno v dobrem stanju zelo poceni proda R. Valentič, Zagreb. Vlaška ulica 15. 27339 Izjava Podpisani preklicuiem in obžalujem vse. kar sem govoril dne 13. junija 1930 v gostilni ge. Hermine Kvas o g. Francu Novaku, mizar, mojstru v Vo.iniku žaljivega in se mu obenem zahvaljujem, da ie odstopil proti meni od sodnega postopanja. Podpečan Franc, kolarski mojster. Vojnik. 27334 Prostovoljna iavna dražba danes ob 9. uri v Kapiteljski ulici 3. 27332 Telefon 2059 4ft% Premog suha drva Pogačnik. Bohoričeva 5 Preklicujem svojo izjavo, izrečeno napram g. Mudrovčiču o g. Viktoriu Brezovniku. kiparju v Ljubljani, da Brezov-nik dela povsod grozno po nizki ceni prevzame in če ne izhaja, da jih kar nciz-vršena pusti. — Ljubliana. Alojz Kos. 27299 T. SOKLIČ A\ A RIB OR __2 Kurja očesa Kajboljif sredstvo proti kurjim očesom »CLAVEN« je mact Dobite ▼ lekarnah, ' droge-tijab ali naravnost i» tvor-Bice in glavnega skladišča M. Hrnjak lekarnar — Sisak kvanreona tulomi Železna »lužinska pateni postelja zložljiva, s ta« pecir&Aom vadracom, zelo praktična za vsako hiio, hotele, nočne slut-be in potujoče * o »ob« stane samo Din 396.—, Razpošiljam po poiine* nom povzetja. tako IZGLEOA SLOŽEN 0TVOPEN Lesena pateat ptatelja, zložljiva, s tapeciranim madracom. zelo praktična. stane samo d 29$. Ležalka za soočanje —• (Liegcstuhl) nainovije