_GospodarshoJ Poseitnikom, ki so prizadeti po suši. PotJlan«o dr. Hohnjeo je v interh pelaciji zahtevai Qi finančnega mini&tra, da se vsi posestniki, ka so pri' zadea po suši opro&tijo davkov« Namesinik Iinanfinega ministra |e oxigo\oril gospodu poslancu, da naj vsak posameznik, ki mu jo suša c ipravila škodo na ozemlju Slov, Stajerja, M&i'iške doline in Prekmurja, prijavi pristojni davčni oblasti prizadieto Skodo^ Vsak za se mora navesti natan5n6 podatk^e, koliko j« ftnel na poe^lnih parcelali in Ljlik ba bil dobodck, ako no bi nastopila suša. Delegat minigtrstva Iinano v LJubiJani je odredilj da s» oblasti uaj ue drže z zakouom odrejenega osem dnevnoga roka za prijavo gkode, marveč morajc; te prijave sprejemati tudi nadalje. — Pozivamo vse prizadete po suSi, da takoj prijavija pristojni darčni obiasti: 1. na katerth parcolaji jim je su8a napravila gkoxlo; .. - "lw 2. koliko znaša Skodit in *'i 3, koliko bi znašai dobadek, aka ce bi r.astopila suša^ Kdor nima sam zemljiSke pol«g naj gre k občinskomu uradu in si t.im propišo iz parcebie-a zapisniku. soruam paroel, ki so prizadete po suši. Vzorec zj, naznanilo napravile tako!a: Okrajno davčno oblasivc v . - Sihia suša mi je v letu 1921 na eemljižkih parcelah St .... (tu naVedi vse prizadete parcele) nnifiila skoraj ves lotošnji pridelek. Sena, otavo in dotolje eem pridelal samo eno eetrtino (ali eno polovico, ali ena tretino) obif (*&»»Ł•, pridelkai \. J. približno , . . . meiarstiL stotov manj. Ako ne bi bilo suže, pridelal bi teh pridelkov .... met. stotov. Koruza sem pridelal samc ftu liavtedi približno koliko) običajnega pridelka. Aka n« bi bilo suSe, bij bil pridelal . . , , met. stotov, Fižola soiii pridelai samo . . . (nav*idi koliko) met. stotov običajnega, pridielka., Ako ; sušo nu bi bilo, Li bil pridelal .... i met. »totov tega prMellra. Krompirja | sera priclelal .... {jiiavedi koltko) 0j bifiajuega pridelka. Ako suše ne bi | biio, pridelal bi tega pridelka . . . . j met, stotov. Repe seia pridtelal samo1 ., * « »• (navedi koliko) obiiajnega prir delka. Ako bi ne bilo Suše, bd bil pri* deiaj , . ^ . met. stotov itga pridelka. Kocenja sem pridelal .... (navodi koliko običajnegu. pridelka. Ako bi stižo no bilo bi bil pridelal tega pridelka , , . , met. stotov. Itd. ltd. Z ozirona na nevzdržljiv in slab gospodarski položaj, v katerem se naliajam iprosim, da se mi vsled Škode» prizar detu po suSi, odpiše zemljiški da^k, z vseini pritiklinami. Datum, Podpid*!" iTo vlogo naj poirdi občinski vrad. KoJekovati jq morate s koikom 8 K. i'o slarih zakonih so bilo take vloge koleka proste, a sedanja vlada jo izdala naredbo, po kateri se mora od t. soplembra naprej tudi vsaka prijava kako škode Jtolckovati. Ako prijave a8 kolkujote, davčai obiudti ni treb4 upoštevati ra?,o prošnje. ^* Zupane prosimo, da gredo prizadetira občanom na roko, in da odpo&ljejo vse prošiije skupno na davčno oblastvo, da &j pnb.rani požtriiaa, Sevecia .laliko vsak tudi sam tako prijavo poSljo na da.včuo obla^tvo. Naše zaupidko in krajevno odbore Kmetske zveze pa po^ivamo, da pomagajo pri zadeiim sestavljati ta naznaaiia. Najboljo je, dadate p.i oerkvah to iavno raz^lasjti, .Tajništvo Kmetske zvoze y. Mariboru. Škoda, po unšL leta 1921 s« bo »•> poštevala pri odmori dohodnine leta 5922. Naznanite torej iSkodo, kot vara priporočamo v notici ^Posestnikom, ki sd prizadeti po suši"s takoi davčneiiau oblastvu (ne davčnemu uradu). ,Ysak posamezuik si aaj shraoi natauctn prepis le vloge, da laoko številke 0 škodi u^orabi leta 1922 za, napoved q dobodkili in izdatkih, Je zalo važaoi Povejte to tudi syo]im griiateJiemi — Tajnižtvo KZ y Mariboru, Trošarina na vtno. Po »Pravibaiku" o trošarini iz i»ia 1920 je oprošCeno trošarine vae vfe« no in ves vinski mošt lastnega pridelka, ki ga vinogjadnik (produo»atj porabi za-se in za svojO gospodarst\o. Ta svoboščinu je ne samo sleikotl.rej y polni veljavi, marveč se ie s ^PravUnikom" iz leta 1920 nikakoraat)i3tveno razširila tudi ua vinograd nike, ki se pefcajo z gostiluiGarsko obrtjo ali obrtoma B prodajo vina n» debelo in ki doslej niso uživali nobeiie prostosti, Razllka je le ta, da ie pri tisftb, ki so samo produoentie, — trošarine prost vos v lastnem gospo tiarsivu porabijeni lastni prodokt, pA jinograduikibi ki so tudi gostiiuifcarii dli prodajalci na debelo, pa lo množiLa, ki jo določi tinanona uprara. yse po uekaterib kraiib razSiri«ns vestij kakor da je trošeriaska svoLoScina producenfov uJŠtinjeaa, so lo roj popolnoma neosnovane ia imajo iMr vor najbrž samo v tem, da se trcšarinska obvoznost, t. J. obveznost plaCilaj zamenja s trošrririskn kontrolo , ki je žo po prvotnih dolofibab ^Pravilnika" zadevala tudi Yinogradnikaa ki je samo producent, in ga zadeva še danes. Tej pa je že zadošSeno, ako vinogradniki svoj pridelek tako] pri(avijo pristojnemu oddelku linančne Lontrole in da prav tako <prijavijo tudi vsako odprodajo ali splob oddajo \ina ali vinskcga mošta. S temše ni združena nikaka nevarnost, da bi s« l ritegnili tudi k placilu trošarine za vino, kolikor jo po zgoraj obrazlože nib dolocoali davka propto, ker prodanih množin niso zavezaoi zatrošariniti prodn;jaloi, marvefi preiemniJri . \inogradnik, ki se ne peŁa z gostilnif.arskim obrtoin ali pa z obrtno prodajo na debelo, torej sploK n© prid« v l oložaj, da bi moraJ vino zatrošariniii. Ce morda ne zatroSarini prostovoljiiO prodanih množin mesto kupca. Pa4 ; a jo vinogradnik-gostilnicar zavezaa iatroSariciti tudi od sroiega p_ridolk» one množine vina, ki iiK spravi v sva* jo točilno kJet, ali pa ki jili porabi za svojo gospodarstvo preko dovoljena množine. Zadnji primer vel^a seveda tudi za vinogradnike, ki obrtoma prt^ dajajo vino na debolo. Trošarino prr> sto vino mora biti pri gostilni6ar]ib va obrtnib prodajaloib na debeto ločend Od drugega vina. (ilede napovedi vinskega pridelkii jo iposredoval poslane^ dr. Hohnj^e* pri zastopniku, odeotnega lin^ainčnegjB miuistra, ministru Krizmanu* Dr^ Holinjec je opozoril ministra na wpr»« v?6cuo novoljo, katero vzbuja ta napovcd vinskega pridelia med slov n3k^ nii vinogradniki. Minister Krizmaa j* uvidel, da je nevolja in razburienost iiatuga ljudstva radi te napovedi upr«, vičena, ker postopajo linančn'© obla&ll v tsiu oztru po Sloveniji diu-^čo, jka» kor v drugili krajib in delib držav»* Konečuo je obljubii mJDister poslanoa dr. Rohnjec pomoč gieda napovedl vfuskefja pridelka, da se poleže ljud»i ka nevolja., Za. ublažitev naŁ.ovedi vinsicega pridelka se zopet ni zavzal nobeden samostoiofiž^ ampak, poslanaa Kmečko zveze! Carineprostoga iavcza žUino se- danja vlada noče dovoliti, Slov, kmefe* ska zveza se je po poslancu dc. Hob.* njecu obrnila na ministrstvo 5inanoa uej dovoli carine popolnoma prost iz« voz goveje živine in konj, ker je radl pomanjkaoja krnio živinorejcem nouio« go*e 6ez zimo prorediti vso živino, Qoh ma pa se toliko živine ne more spra* vitl v denar. In veste, živinorejci u kaj ]6 odgovorilo iinan6no ministrst^ vo, oziroma sedanji vodja toga mini* stratva, zaveznik samostojnežev libtM raleo dr. Krizman: nNemogoče mi jg dopuščati carino prosti izvoz živinej** Kdor od zapeljanih samostojnežev te* ga ne verjame. naj si pride v TajniSt. vo SLS v Mariboru ogledat dr» Kriz* manov odgovor, ki nosi št. 6567 z da» 14. okt. 1921, Mari^orsko sejmslko poročflo. Na ¦svinjski sejin dne 21, oktobra 1921 s» ,jo prjpeljaio 432 svinj, 2 kozi iu 10 Oyac. Gene so biLe sledeč^: Prašiči Sj— <i tednov stari, komad 80—160 K, T--8 tedriov stari 200—360 K, Stiri ineeec© stari 000—680 K, Sest mesecev stadl tiOO—1200 K, sedem mesecov; staik 1300--1500 K, devet mesooev staift im-im K, eno leto start 1800— 2000 K, €?iiq in pol leta stari 3000-. SM00 K, Plemenske svinj« 28—32 kro^ 1 kg žive teže, Pul pitaue 26-28 kro» 1 k^ živo fceže, Koze komad 280—80JI kron komad, Ovoa 180 K komad» Prodaja drž. konj. N. > vojaimiOi j-DJvode Putnika v. Mariboru (topničarska vojašnicaj so bo vršila dna 13, novembra t. L ob 9, uri predpol* dno prodaja 15 držaynili kouj. Pd ^rodaji se bo v prvi Krsti ozlralo h» kmetske kupovalce, ŽivlnozdraTnik Fr. Pirnat prlr^. di v nedeljo, dne 30« oktobra, popolUae ob 3. uri v šoli v Razvanju grt Hočab predavanje 0 perutninoreji., — Gospodarji, posebno fiOi gospoduiia —• pridife! Cene poljsklin pridelkoia. NaSitnih tržiščih naše države vlada naj -* seCje zanimanje aa jjšenico in koruzo« ki se prodajata po eelo visoki ceui. Fženieo prodajajo po 1100 K meterski htot, staro koružo pa po 860—880 K< novo kocuzo po 820—830 K. Ovsa ]tt na trgu precej. Srbski in bosmskioyes S6 prodaja po 755—780 K metera* fcj stot, slavonski ]e za 20 K flražiiu PopraSevanfo po fižolu ]e precej živa»« bno, beli fižol plafiujejo po 1100—USft K metersfci stot, moko nularc^i po 16 -16.80 K 1 kg. fimelj. JNa hmeljskem trgu v 2at«u je bilo v preteklem tednu precej oiirno, pokupile oziroma poprodaio so se le majhne množine hmelja. Cena zs. hmelj srednje kakovosti so se jibalJ med 6200—6600 Cehoslovaškib kroa at 50 kg, bmelj prvovrstne kakovosa s* prodajali po 6800 čeboslovaških kro« za 50 kg. Iz Poljske in iz JugosJavija &e je v mescu avgustu uvozilo v Z*. teo 6550 stotov po 50 kg. Kot vzrcfc m slabe bmeljske trgoviue se navaja ..*• danje nemSke marke in 8ehoslova»*-«< krone. Vred«ost denaria. AmenSki nolan stane 282—286 naSih kron. Za 100 avstrijskib kron se plača 11, za l®* nenižkib mark 180, za 100 čehoslovafi. kili kron 295, «a 100 laških lir 1100— 1113, za 100 napoleondoajv 960 iugtt* slOMHnsldh krojau , ,i