Izenačite nam leta! V zadnjem času pogosto čitamo o natiiestitvah novih učiteljev in učiteljic. Kako jih blagrujemo! Pri tem se mlajše učiteljstvo nehote spomni na svojo namestitcv in na ona dolga, dolga duhomorna lcta čakanja na službo. Po dve, po tri, po pet let smo sedeli doma v brezdelju, da smo končno vendarle dočakali toliko zaželeno namestitev. Normalno, po dveh sluibenih letih smo povsem pravilno polagali izpit, t. j. po pctih ali še več letih mature. Vso snov smo morali predelati od kraja, toda vse težave z izpitom smo premagali, samo da pridemo čimprej v IX. skupino. A dočakali smo ponovno razočaranje! Tudi na IX. skupino smo čakali leta in leta. In kakšen je končni rezultat? Ta, da bomo mi, ki smo maturirali recimo leta 1932., še istočasno v IX. skupini z onimi, ki so maturirali letos — devet let za nami!! Ko smo mi že maturirali, so sedanji novonastavljenci komaj dovršili 5. razred Ijudske šolc in so v jeseni vstopili v 1. razred meščanske ali srednjc šole. Kdo bi ob tem dejstvu le skomignil z rameni, češ: »Je že tako! Razmere so krive!« Kaj smo pa zakrivili mi prizadeti, da smo tako prikrajšani? Morda le to, da smo bili devet let prezgodaj rojeni!... Umcstno bi bilo, da bi na odločujočih mestih po posredovanju društev oziroma sekcije uvideli, da nam jc bila povzročena velika krivica, in nam izposlovali, da sc nam leta neprostovoljne brezposelnosti in čakanja na IX. skupino vštejejo v rang ali vsaj v penzijo. Prizadeti upamo, da ne prosimo zaman, saj se borimo le za pravico!! -ša.