ŠE NEKAJ MOMENTOV K NOVIM RAZISKAVANJEM NA LJUBLJANSKEM BARJU Alojz Šercelj V zadnji številki Arheološkega vestnika poroča prof. Korošec o izkopavanjih kolišča pri B latni Brezovici. T u nakazuje vrsto problem ov, ki jih bo treb a še rešiti z nad aljn jim delom. A vtor om enja med drugim tudi način o b n av ljan ja kolišč, pri k aterih so koli že odgnili. Po njegovem je mogoče tu dvoje: 1. Namesto starih, preperelih, naj bi se zabijali novi, ki bi prevzeli funkcijo p re jšn jih ; kolišče bi s tem ostalo na istem m estu skozi več generacij, k u ltu rn e plasti pa bi bile vertikalno druga nad drugo. To bi bila vertikalna stratigrafija. 2. Poleg starega, propadajočega kolišča se postavi novo v neposredni bližini, tak o da se m orda še naveže n a staro. K ulturni ostanki bi bili to rej v eni sam i plasti, v višjem nivoju p a prem ak n jèn i od starega na novo kolišče. Vsako kolišče b i torej imelo eno samo kulturno plast. V takem prim eru pa bi bila to hori­ zontalna stratigrafija. Vse to se z analizo cvetnega prah u ne bi dalo dokazati, k a jti razdobje 20 do 30 let za eno kolišče (kar glede na debelino kolov ni pretirano) pom eni v razvoju gozda zelo malo. Po načrtu kolišča p ri N otranjih Goricah, k i je o bjavljen v om enjenem članku, bi sodili, da gre v navedenem prim eru vsaj za enkratno obnavljanje kolišča z zabijanjem novih kolov poleg starih, torej za vertikalno stratigrafsko razp ro stran jen o st; koli so navidezno brez reda postavljeni tako na gosto, da jih je za eno kolišče daleč preveč. Popolnom a drugačno sliko pa daje kolišče p ri B latni Brezovici.1 2 Tu je jasno vidnih več paralelnih v rst kolov v sm eri severovzhod—jugozahod. V rste so tudi n a fotografiji jasno vidne, kolov pa za eno kolišče n ik ak o r ni preveč, posebno še, če upoštevam o njih relativno m ajhno debelino. O kakem naknadnem zabi­ ja n ju kolov bi torej težko govorili (sl. 1,2). N a k a rti 2 M elikove k n jig e »M ostičarsko jezero« je zaznam ovano kolišče tik ob izobati 288 m, nekje blizu pro ti vzhodu p a naj bi bila najglobja točka 287,8 m. Izobate so verjetno vrisane le približno in niso upoštevani eventualni zalivi. D no je to rej padalo zelo položno, če je bilo do n ajv ečje globine le 2 dm. Vse­ k a k o r pa tudi to govori v p rid tezi o horizontalni stratig rafiji. Č e pogledam o n a karto, vidimo, da je izobata 289 m segala prav do podnožja grička B latna Brezovica, da je to rej do tja segala voda ozirom a vsaj m o č v irje ’ Kolišče je bilo 1 Arh. vest. V/1 sl. 5 predstavlja 3. sektor, sl. 6 pa 2. in 1. sektor. 2 Nivo vode ni padel pod 289 m tudi ob času preh o d a v barje! (Melik, Most. jez., str. 92.) potem tik ob robu globlje vode, p rec ej daleč od trdega kopnega. Dostop b kolišču pa je bil vsekakor najboljši in n a jlaž ji po vodni poti, saj se je globina večala proti vzhodu. K er se je voda um ikala ozirom a osuševala tudi v te j smeri, je k aj verjetno, da se je kolišče pom ikalo in dograjevalo za umijakočo se vodo. Proti severu je bilo nam reč samo še m očvirje ali zelo plitv a voda. T ej dom nevi popolnoma ustreza dejansko stanje kolišča: Vrste kolov so postavljene nekako paralelno z obrežjem in nadalje v novo dograjenih koliščih sledijo tem u obrežju. Glede n a gradnjo je z veliko verjetn o stjo n a jsta re jše kolišče n a zahodni strani, ker je tam porabljeni les mnogo m anj izbran in tu d i tanjši. P o rab a sorazm erno tan k ih kolov breze, jelše in vrb e poleg kostanja gotovo kaže na začetno neizkušenost graditeljev, k a te ri les je boljši, pa tudi začetne težave, da so nam reč m orali porabiti les, ki jim je bil najbliže na raz­ polago. Že v drugem sektorju pa je les, porabljen za gradnjo kolišča, izbran glede na odpornost proti vodi: kostanj in hrast. V saj kostanj, če ne tudi hrast, sta m orala biti p rip eljan a iz bližnje okolice. V tretjem se k to rju pa je poleg kostanja še nekaj bukovega lesa, ki je p rav tako m oral biti p rip e lja n od drugod. Še celo več: Kot je razvidno iz slike 5 om enjenega članka, je ležal v 3. sektor ju 35 cm debel bukov hlod, delno celo neokleščen. Za tega pa je izključeno, da bi bil sem kaj p rip eljan po suhem ali m očvirju, tem več ga je bilo mogoče privleči samo po vodi. To je gotovo precej močan argum ent, ki govori za vodno pot (sl. 2) P oraba tako različnega lesa v treh sektorjih gotovo tudi dovoljuje sklep na gradnjo v več etapah. Zahodni, n ajstarejši sektor kaže malo izbire v k v aliteti lesa: Porabljeno je predvsem to, k a r je bilo mogoče dobiti na m estu. B reza (Betula), jelša (Alnus), vrba (Salix) so barske rastline, le tisto malo k o stan ja je bilo treba p rip eljati od drugod. D rugi sektor pa vsebuje po kvaliteti in debelini lesa prvovrsten m aterial, skoraj sam kostanj, n ekaj hrasta, klanega na četrtine ali šestine, in en kol kloček (Staphylaea). T re tji sektor kaže zopet sk o raj izključno kostanj, m alo bukve (ki pa ni bila p o rab ljen a za kole, tem več nam enjena za obdelavo), jelšo in brezo kot odpadni les, vse v horizontalni legi. Iz tega m orem o postaviti sklep: N ikakor ni verjetn o , da bi p ri gradnji imeli g rad itelji ves m aterial na m estu istočasno in da bi ga m ed gradnjo sor­ tirali po sek to rjih , debelini in še po izvoru. O stane to rej druga možnost, da so kolišče gradili v nekem časovnem raz­ m aku po om enjenih sektorjih in da so p ri m lajših g rad n ja h že imeli mnogo več izkušenj z lesom kot v začetku. K oličinsko razm erje lesa p a je naslednje: kostanj (Castanea) je udeležen k a r s kakim i 80 %, h rast (Quercus) ca. 10 %, ostalo pa si delijo breza (Betula), jelša (Alnus), bukev (Fagus), v rb a (Salix), kloček (Staphylaea). Od teh zadnjih pa seveda ni bilo še zdaleč vse porabljeno za kole! Zanimivo je, da tu ni o iglavcih niti sledu! V že om enjeni knjigi zavrača M elik Firbasovo dom nevo, da n aj bi odsotnost iglavcev p ri koliščih na L jubljanskem b a rju pom enila odsotnost ali vsaj pod­ rejenost tudi v sestavu tedanjega gozda. N S * * Sl. 1. B latna Brezovica. Pogled na I. in II. sektor SI. 2. B latna Brezovica. Pogled na 3. sektor 143 Po F irb asu 3 je kostanj m editeransko-alpsko drevo, katerega severna m eja je b ila v predzgodovinski dobi n a južnih pobočjih Alp, severno od Alp so ga prinesli šele R im ljani. Zato je gotovo, da je im el kostanj pri nas (njegova prisotnost je nedvom no dokazana!) pred 3000 ali več leti še celo ugodnejše pogoje za rast, ker je bilo podnebje malo toplejše. Zato je verjetno celo bolj razširjen — na škodo iglavcev. Vendar p a moramo dobro pom niti, da je kostanju postavljena ostra pedološka meja, kljub vsem klim atskim ugodnostim: Na alkalna, apnena tla ne more! Še danes ima severni rob B arja, ki je obrnjen proti soncu in je zato toplejši, večinoma kislo podlago (karbonski, perm ski in werfenski skrilavci in peščenjaki), k ar je oboje ugodno za kostanj. Južno pobočje pa je zelo strm o nagnjeno proti severu, zato osojno in h lad ­ nejše, podlaga pa je apnena in dolomitna, k ar oboje favorizira rast in razvoj iglavcev. Gotovo je, da je bil tu d i ta k ra t dosegljiv tako les iglavcev kot listavcev. Izbira je bila verjetno zavestna! Po m nenju strokovnjakov, k a te ri les je za vlažno zem ljo najprim ernejši, je lestvica odpornosti naslednja: K ostanj, hrast, jesen, macesen, bor, smreka, jelka. Pom islek, da bi b arjan sk i prebivalci že v oni dobi ne mogli priti do po­ dobnih ugotovitev, ni utemeljen. Prim itivni ljudje, ki živijo z naravo, im ajo mnogo ostrejše čute za opazovanje kot današnji civilizirani človek. Iz povedanega smemo posneti naslednje: 1. Kolišče pri B latni Brezovici se že po načrtu raz lik u je od onega p ri No­ tranjih goricah, kjer je gostota in razvrstitev kolov znatno drugačna. 2. Če je bila tendenca, da je stalo kolišče tik ob vodi ali zaradi lažjega dostopa — v njej, se je moralo za um ikajočo se vodo pom ikati tudi kolišče. 3. Vodna pot h kolišču je bila v sm eri proti vzhodu, k ar se tudi ujem a s staro stjo posam eznih sektorjev. 4. V vseh treh sektorjih je v izbiri in kvaliteti lesa tolikšna razlika, da dovoljuje sklep o zaporednji gradnji. 5. Iz b ira4 lesa v takem razm erju , da popolnom a p rev la d u je kostanj in h rast, da pa so jelša, breza, vrba in bukev le v m alenkostni m eri porabljeni, opravičuje domnevo o nam ernem in zavestnem o d biranju odpornejšega lesa. ZUSAMMENFASSUNG Einige Momente betreffend die neuen Ausgrabungen am Moor von Ljubljana Eines der von Professor dr. Korošec im Zusam m enhänge m it den P fahlbauten bei B latna Brezovica aufgestellten Problem e b etrifft die S tratigraphie dieser P fahlbauten. Es besteht die A lternative: handelt es sich um eine horinzontale oder um eine vertikale Stratigraphie? Es scheint, dass Professor Korošec m ehr zur A nnahm e einer horizontalen S tratigraphie neigt. 3 F irbas, W aldgeschichte M itteleuropas, str. 271. 4 Zanim iva je prim erjava kolišča na Hodiškem jezeru (Keutschacher See), čigar les je an alizirala E. H offm an in to objavila v »C arinthia 1934«. Tu gre zanesljivo za čisto slučajno porabo lesa: jelk a, b u k ev in jelša so največ po­ rab ljam les, m im ogrede pa še h rast, topol, jesen in lipa. A uch der V erfasser dieses A rtikels teilt diese M einung und führt dafür folgende A rgum ente an: 1. N ach dem bisherigen Stande der G rabungen sieht man, dass die P fah l­ bau ten bei B latna Brezovica in drei dicht nebeneinander stehenden und u n ter sich parallelen Sektoren gebaut sind. 2. D ie Pfähle sind m it R ücksicht auf ihre geringe S tärke keineswegs für einen P fahlbau zu dicht gesetzt; fü r einen doppelten gibt es ab er derer e n t­ schieden zu wenig. 3. Nach M elik w urde die Tiefe in der Richtung gegen Osten im m er grösser und die P fahlbauten m ussten in der Richtung des schwindenden W assers fertig gebaut w erden. Nach den O rtsum ständen zu u rteilen w ar der Z utritt zum P fah lb au fast einzig auf dem W asserw ege möglich, da alles um her verm oort w ar. 4. E ntsprechend dem Z eitunterschiede des gegen O sten w eichenden Sees sollten die Pfahlbauten aus dem an verschiedenen Stellen gesamm elten M aterial nachgebaut werden. In dem ersten, w estlichen Teile, der als der älteste zu betrachten wäre, ist das Bauholz der Stärke und der Q ualität nach am w enigsten ausgelesen. Vor allem w urde hier G ebrauch gem acht von Birkenholz (Betula), das sich für das M oor am w enigsten eignet, etw as W eidenholz (Salix) oder Pappel (Populus) und Kastanienholz (Castanaea). D er zweite Sektor w eist eine zweckm ässige H olzauslese: da gibt es fast ausschliesslich K astanienholz (Castanea) — bis 85 Im übrigen ab er m eistens au f V iertel oder Sechstel gespaltenes Eichenholz. D as einzige Beispiel des Holzes d er gefiederten Pim pernuss (Staphylaea) w urde in diesem Sektor gefunden. Auch der dritte, östlichste und daher d er jüngste S ektor ergibt hauptsächlich K astanienholz (Castanea), etwas Erlen (Ainus) und sogar etwas Buchenholz (Fagus). Das Buchenholz zeigt sich grösstenteils in grossen zur B earbeitung bestim m ten Stücken. Eben h ie r w urde ab er auch ein B uchenstam m gefunden, d er zweifellos nicht anders als auf dem W asserw age h ieh er geschafft w erden konnte. Es w urde kein einziges Beispiel des N adelholzes (Coniferae) gefunden, was allerdings bezeichnend ist. D araus können w ir folgenden Schluss ziehen: d er erste P fahlbautenteil w urde in erster Linie aus dem an O rt und Stelle sich befindenden M aterial gebaut, n u r in sehr geringem Masse aus einem herbeigeschafften M aterial. Zu den beiden anderen S ektoren w urde das Bauholz m eistensteils zugeführt, und zw ar ganz sicher das K astanien- (Castanea) und Buchenholz (Fagus), w ah r­ scheinlich aber auch das Eichenholz (Quercus). 5. Man kann annehmen, dass die Bauholzauslese besonders im zweiten und im d ritten Sektor mit A bsicht durchgeführt wurde. D ie von der vorigen Gene­ ration gem achten E rfahrungen w urden bei den B auten von der jüngeren m it N utzen angew endet. Die W iederstandsskala des Bauholzes ist näm lich folgend: K astanie (Castanea), Eiche (Quercus), Esche (Fraxinus), Lärche (Larix), K iefer (Pinus), Fichte (Picea) und T anne (Abies).