Natisov 15.000. ravf, dvcu. I razni :ai či, izjem izhaja vsaki [ petek, dniran z dnevom naslednje nedelje. [Naroinina velja za Av-za celo leto za pol in četrt 1 razmerno; za Ogr- _sko 4 K 50 vin. za celo Nemčijo stane Qacelo Ido a kron, za bicrikc pa 6 kron; ^dtugo inozemstvo se _ tfiini naročnino z ozi-Kcm na visokost pošt-ičnino je pla-j. Posamezne )dajajopo6v. [fttdnišivo in nprav-[sištvo se nahajata v »ju. gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se m vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/, strani K 16, za '/s strani K 8, za '/>• strani K 4, za '/si strani K 2, za Ve« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. «"1 Štev. 17 tala o ti'! V Ptuju v nedeljo dne 23. aprila 1911. XII. letnik. Kmetje! Volilci in somišljeniki! &» rospoJ ira ki ianej Naš položaj je obupen ; kmetsko, obrtniško Ja delavsko ljudstvo hira pod vedno večjimi 7gg bremeni X nesrečno politiko so zakrivili ~ki poslanci, da so gospodarje razmere v naših pokrajinah z rsaki m dnevom slabše. Tega ni mogoče Jni prinašati! Izseljevanje v Ameriko, sodnijske razprodaje posestev, pomanjkanje poslov, preobili toki. velikanske občinske, okrajne, deželne do-— vse to imajo tisti „voditelji ljudstva" vesti, katerim je politika več nego gospodo blagostanje. Za bosanske kmete, za fratske seljake, za srbsko ljudstvo so se slo-poslanci navduševali, — štajersko IdBUo pa so pustili stradati... Kmetje! Dne 13. junija 1911 bodete na volišče poklicani, da pošljete svoje like na cesarski Dunaj. Kajti slovenski lin češki poslanci so razbili državno zbornico, iskor bo razbili deželni zbor štajerski. Vkljub [team, da je sam avstrijski cesarFranc |jož e f I. z ojstrimi besedami obsodil sloven-•prvaško brezvestno politiko, so jo slovenski vendar-le nadaljevali in hočejo to tudi t bodoče storiti. Zato pa je treba, da ljudstvo samo odloči. Somišljeniki in volilci! Vedno smo pošiljali take poslance v državni sbor, ki so proti našemu interesu delali. Skrajni &s je torej, da se enkrat ojunačimo in da na ljudski podlagi prave svoje poslance izvolimo. Preteklo nedeljo vršila se je v Mariboru naša zaupna konferenca, katere so se udeležili kmetBki zastopniki iz vseh okrajev spodnje Štajerske. Na tej konferenci so zbrani kmetje edno-glasno sklenili, da ob sedanjih državnozborskih volitvah postavijo za sedaj sledeče k m e t s k e, ljudske kandidate: 1. Za v o 1 i 1 n i okraj št. 24, kateri ob-__sega sodnijske okraje M a r i b o r (severni del, *toje na levem bregu Drave), sv. Lenart, igornja Radgona in Ljutomer: ;ljan h_ 05 15 59 S3 18 31 Franc Girstmayr veleposestnik, Leitersberg. * 2. Za v o 1 i 1 n i okraj št. 25, kateri obsega sednijske okraje Maribor (južni del, to je na desnem bregu Drave), Slovenska B i-itrica in Konjice: Ludovik Kresnik posestnik v Črešnjevcah. # 3. Za v o 1 i 1 n i okraj št. 26, ki obsega sodnijska okraja Ptuj in Ormož: Josef Ornig okraj ni načelnik v Ptuju. Somišljeniki! Možje, katere vam kot I kandidate priporočamo, stoje kot čisti značaji, I vrli gospodarji in poštenjaki pred vami. Odvisni niso od nobene stranke in vlade. Njih program je: skupno gospodarsko delo vsega ljudstva! Dovolj dolgo je, da se nas ja mesto z gospodarskim delom le s političnimi frazami nadlegovalo. Zato pa ne moremo več Pišeke in Roškarje in ednake od klerikalcev odvisne možice voliti. Mi hočemo svoje zastopnike imeti, kateri bodejo naše in le naše interese zastopali. Girstmayer, Kresnik in Ornig so možje, ki so celo svoje življenje za kmetsko stvar žrtvovali. Niso ne dohtarji ne kaplani ne profesorji ; ampak možje so, ki vejo, kaj pomeni delo na domači grudi! Zato jih hočemo izvoliti v državni zbor! Prepričani smo, da bodejo pametni in trezno misleči volilci vseh omenjenih okrajev naše kandidate z veseljem pozdravljali. Kajti imena teh kandidatov so nam dokaz, da nam ne gre za politično gonjo, marveč edino za zboljšanje gospodart k e bodočnosti v naši deželi! Somišljeniki! Vsi na delo za nase kmetske kandidate! Zmaga mora biti naša! Volilci, kmetje, pozor! „Stajerčeva" kmetska stranka priredi W^h y nedeljo, 23. aprila 1911 volilna shoda in sicer ob 1. uri popoldne v gostilni Hoinig v p^* Pesnici **%gR^ in ob 4. uri popoldne v gostilni, Siidmarkhof- v ur* st. iijn. <&m Na teh volilnih shodih govorita gg. kandidat veleposestnik Franc Girstmayr in redakter Kari Linhart. Volilci! Treba je, da se natanko, stvarno in pošteno pomenimo o volitvah in o gospodarskih potrebščinah našega okraja. Zato pa: pridite Tsi! Slovenske posojilnice — in mi! Ravnokar zapričeti volilni boj dal je pr-vaškim listom priložnost, da so pričeli — mol- čati o svojih polomih. Verujemo, da bi bilo slovenskemu prvaštvu to prijetno, ako bi se zaradi politične borbe njih gospodarski ban-kerot s plaščem krščanske ljubezni pokril. Tako bi potem zopet lahko nadaljevali s svojim brezvestnim »gospodarstvom", — posojilništvo bi jim bilo tudi zanaprej molzna krava in ljudske denarje bi zopet zapravljali, kakor so jih Hudniki, Vošnjaki in Geršaki zapravljali . . . Ali mi ne p u s t i m o, da bi se gospodarske zločine prvaštva zamolčalo in pozabilo! V vsem tem velikanskem prvaškem bankerotu namreč je videti nekaki zistem ; ne posamezne posojilnice, marveč vse slovensko-prvaško gospodarstvo je bolan o. Pomanjkanje oblastvene kontrole in izrabljanje gospodarskih organizacij v politične namene, — to je bolezen! In tu ne pomaga skrivanje, pač pa odkrivanje! Tu ne pomagajo lepe besede, marveč le krepka dejanja! Čimbolj se vbogemu in nezavednemu ljudstva resnično stanje prvaškega gospodarstva zakriva, tembolj se ljudstvu škoduje. Kajti splošni polom prvaštva ne zabrani nobena sila več in v kratkem bode ta naša trditev na grozoviti način pred sodnijo dokazana ... Pa tudi iz političnih vzrokov je treba resnico povedati! Kajti ravno tisti prvaki, ki so s svojim posojilnicam slovenskemu ljudstvu milijone kron zapravili, hočejo zopet — kot „voditelji*" in „poslanci" svoje črne frake po dunajskih cestah nositi! Zato pa — v u n z resnico! . . . Mesece sem že dokazujemo javnosti, da je vse prvaško gospodarstvo vpolo-m u. Da bi nas prestrašili, grozili so prvaški listi z ječo in državnim pravdnikom ; mi pa smo se jim smejali. Prosili so oblast, da naj »hudobnega" »Štajerca" konfiscira; pa ni Šlo, ker »Štajerc" ne laza in postav ne prezira. Psovali in proklinjali so; vse zamanj ! Resnico ne more nikdo premagati! In tudi prvaki jo z vso svojo ligoorijansko prebrisanostjo niso premagali. Danes — to pač lahko pred vsemi poštenimi ljudmi trdimo — je v javnosti dokazano, da je ..Štajerc" glede slovenskega poso-jilništva in prvaškega gospodarstva sploh samo in golo resnico pisal. Najboljši dokaz v tem ozira so nam sicer — slovenski prvaki sami dali! Evo slučaj : Pred tremi tedni napisal je prvaško klerikalni list »Slovenski gospodar" ponosni članek, v katerem je bahato »Štajercu" lažnjivost očital. Rekel je pa tudi ta „katoliški" list, da naj urednik „Štajerca" na javnem shodu vse tisto ponavlja, kar je glede slovenskih posojilnic pisal, češ da ga bodejo potem gotovo tožili in mu dali priliko, svoje trditve pred sodnijo dokazati. Temu povabilu se je urednik »Štajerca" Kari Linhart takoj odzval. Izjavil je s svojim podpisom javno in očitno, da hoče vse ustmeno na shodu ponavljati, kar je glede slovenskih posojilnic napisal. S tem je dal urednik Linhart prvakom lepo priložnost, da se pred sodnijo resnico o slovenskem posojil-ništvu dožene. Linhart je hotel — in hoče še danes! — prede. k. sodnijo dokazati, da je vse do pičice res, kar je „§tajerc" glede slovenskih posojilnic pisal! Vsakdo ve, da je urednik Linhart a tem mnogo riskiral; kajti ako bi se ma pred sodnijo dokaz ne posrečil, moral bi gotovo več mesecev v ječo. Na drugi strani pa je vsa javnost pričakovala, da bodejo slovenski posojilničarji od urednika Linharta tako prijazno podano priložnost porabili. Pa se je javnost zmotila ! Tedni so minuli in slovenski listi — držijo jezik za zobmi! „Slov. Gospodar" je postal figa-mož in je sne del svojo be8edo!Vsimolčijo in se skrivajo.. . Gospod dr. Anton Korošec, Vi ste šef-re-dakter „Slov. Gospodarja" in načelnik sloven-sko-klerikalne stranke na Štajerskem. Vprašamo Vas torej javno : zakaj ste besedo sne-dli? . . . Ako so slovenske posojilnice res tako krasno urejene in vzorne in se v njih ni treba bati izgube, — zakaj se te posojilnice bojijo sodnije? Gospod dr. Korošec, zakaj ne pokličete urednika Linharta pred sodnijo ? . . . Mi vemo zakaj . . . Pač zato, k er j e vse do zadnje pičice res, kar je naš „Štajerca o slovenskih posojilnicah objavil! Laž ima kratke noge, — resnica pa se ne boji niti sodnije! Slovensko po-sojilništvo je grozovito zanemarjeno in zagospo-darjeno, — in to v6 danes tudi že slovensko ljudstvo, ki po lastnih izjavah slovenskih listov svoj denar iz slovenskih posojil-nic jemlje . . • Prvaki imajo zdaj le še eno pot: potrkati na prša, potresiti svoje glave s pepelom in moliti „mea culpa, mea maxima culpa", — potem pa se poboljšati. Naženejo naj enkrat svoje Hadnike in Jošte in Geršake in Vošnjake in ednake „poštenjake" v deveto deželo, — zaklenijo naj svoje kaše pred svojimi ,načelniki", — skozi vrata vržejo naj svoje brezvestne »revizorje", — oblastvenemu nadzorstvu se naj podvržejo in kmetom naj ne zapravljajo več krvavo prisluženega denarja . . . Sicer pa še nekaj: gospodarski bankero-terji tudi v političnem oziru ne morejo mnogo veljati. Kdor je v posojilnici brezvesten, ta tudi v političnem življenja ne more imeti srca za ljudstvo. In zato naj slovenski kmetje devetkrat premislijo, komu bodejo dali v teh d r ža vn o zborsk ih volitvah svoj glas. Pri prvaških posojilnicah so slovenski kmetje svoj denar, dostikrat svoje premoženje, ja tudi premoženje svojih otrok, vso svojo gospodarsko bodočnost izgubili. Naj ne napravijo iste napake pri volitvah ! Izsesalci in zapravljivci ljudskega denarja morajo iz naše javnosti izginiti! Očistimo našo domovino od prvaškega močvirja I Dopisi. Ormož. (Prvaško dopisovanje). Ljubljanski „Slov. narod" prinesel je dne 3. t. — 2 — m. poročilo o izletu takajšnega nemškega „Turn-vereina" v LavrenčiČovo gostilno v Veliki nedelji. Vsak pametni človek mora priznati, da taki izleti niso nikomur v škodo. Kajti prijateljsko razmerje med meščani in kmeti bi bilo le obema koristno. Prvaški hujskači pa lažejo, da so nemški telovadci „tulili". Res pa je, da so prišli popolnoma mirno. Nadalje hujska prvaški dopisun, češ da si Velikonedeljčani takih izletov ne bodejo dopasti pustili itd. Po našem mnenju se zna zopet enkrat (kakor že svoj čas!) zgoditi, da bodejo kmetje prvaške hujskače nagnali. Kajti kmetje vedo dobro, da od kranjske huskarije ničesar nimajo, pač pa od prijateljskega razmerja z nemškimi sosedi. Sicer je pa to-le zanimivo: Izlet se je vršil 2. aprila. Dne 3. aprila pa stoji že ves članek v ljubljanskem listu. To je dokaz, da je bil hujskajoči članek že preje spisau, preduo se je izlet izvršil. Škoda, da ni bilo slabega vremena; potem bi prišlo poročilo o izletu, brez da bi se bil izlet sploh izvršil. Sicer je pa „Slov. narodu" itak vse eno, ako se enkrat več ali manj blamira. Opozarjamo ormožkega dopisuna, da ga dobro poznamo in da bodemo temu pr-vaškemu lažniku kmalu krinko raz obraza potegnili ! Kranichsfeld. Pri nas se namerava ustanoviti podružnico nemškega „Schulvereina". Baje se bode to tudi kmalu uresničilo. Mi imamo namreč vsi vročo željo, da bi se tukaj čimpreje nemško šolo napravilo. Kajti pri nas ni dosti takih neumnežev, ki bi se bali nemške kulture. Mi vemo čisto dobro, da brez znanja nemščine ni napredka. Saj bi tudi prvaški voditelji nič ne bili, ko bi ne znali nemškega. Mi hočemo naprej in ne nazaj. Dobro vemo, da bodejo gotovi ljudje z neverjetnimi lažmi zopet želi sovraštvo in nasprotovanje. Ali uspeha ne bodejo imeli. Naši deci mora boljša bodočnost zasejati, kakor je naša sedajnost. Zato se učimo nemščine ! Občani. Ljutomer. Tukajšnji vsestransko znani „kontrolor" Kovačič, ki je sicer že celo „einemar", drzne se kritikovati v! urada davkoplačevalce in sicer v njih odsotnosti na način, kojega bodemo pojasnili pristojni oblasti. — Njegovo vedenje oziroma postopanje v nradu in v zasebnem življenju pa pride v pretres v obsegu, kateri mu bode zvel veselje in pogum do vseh daljnih enakih in sličnih korakov in kar zamore biti nekako njemu še v korist. Davkoplačevalec. Kmetje! (Dopis kmeta iz ptujske okolice.) Sedaj, ko so državne volitve razpisane, nam je čas in priložnost dana, da se vendar enkrat iz spanja izdramimo in da začnemo premišljevati in presojevati, kdo je naš kmetski prijatelj. Kdo zamore za nas kaj storiti ? Kdo najbolje pozna kmejske žulje in kdo v potu s obraza kruh za vse stane prideluje? Nihče d kakor edino le kmet! Ali ni to resnica? Zatoraj, premislimo to za nas tako stvar in se zedinimo in vestno pomislimo, j bodemo storili in kako bodemo volili. Vsi stanovi se brigajo za svoje stanje, za se pa tudi mi ne bi? Saj je to tudi naša d nost; ako pa tega ne storimo, smo si le in sami krivi in se mora odkritosrčno reči/ smo nemarneži, da si nočemo pomagati; je čas in priložnost, da to storimo. Premislimo: zakaj se nam priailjujejo slanci le samo od dragega stana? Zakaj pa od kmetskega ? Že edino to se ja mora človeka, ako! ima količkaj zdrave pameti, razjasniti, da j(j dejstvo ne kmetskem stanu prijazno, ampak] protivno. To je gola resnica! Ali tudi ni; večkrat bilo videti in slišati, kako je bil k zasramovan in že si svojega zdravja ni r bil, katerega bi kmet voliti moral. Ali ji bilo spoštovanje kmetskega stanu? Le samo tedaj, ko je čas volitve, se k priliznje in se ran Bog ve kaj vse obeta, pa se mu kaže figo — to je gola istina! Gospoda drži le s gospodo in nikdar s kmetom in na sebe gotovo ne pozabi. V še jih je v kmetskem stanu, koji še so v ter verujejo sladkim besedam in se dajo p voriti in oslepiti ne le samo na svojo, am tudi v veliko škodo celega kmetijstva. Za pa tukaj naj velja geslo: Kmet za km in le samo za kmeta! Vsaki stan se, Bog pa za vse! Odkritosrčno moram reči, da je večna božja resnica, da, dokler ne bode km za k meta. ,go voril in kmet kme zagovarjal, ta čas bode kmet ubogem! Že nekatere krati bilo je tudi slišati, v kmetskem stanu ni takšnega človeka, k bi bil za poslanca izobražen; ali ni tudi sramotenje in sleparjenje in metavanje kmetskega stanu? se to pravi: kmetu pomagati ? ? Zadosti s in zabiti je takšni človek, kateri takšne slep veruje. Zatoraj, skrajni čas je, da si za nas važno reč dobro premislimo, ako si hočemo zamoremo pomagati, drugače je vse in vso j ranje zastonj. Dosedanji poslanci nam kme le samo velika plačila pripravljajo in vb nasprotujejo kar bi nam v korist bilo; še ljube nemščine, da bi eden ali drug naučil, se dosti in dostikrat potrebuje) so nam proti. Saj ni res, da bi moral vsak, nemški zna, biti n Nemec" ali pa celo ,ne tar" ; ne vem, ako bi se med sto ali še kmetom le eden, ali dva oglasila, (katera p že morala posebno zabita in okužena biti,) bi se prašalo, Bče bi se otroci v šoli tudi nemškega jezika učili, nasprotovati." — Do daj se je zmiraj le na to gledalo, da bi moral zabit ostati, zatoraj pa pokažimo našo rajžo, postavimo se na noge in storimo sveto dolžnost; ne poslušajmo nikogar, d bodemo spet zapeljani in prosimo „štaj Čevo stranko", da nam naj izbere n razmeram primerne može, ki jih bodemo za slance volili (To se je že zgodilo; kand" so posestnik Ludvik K r e s n i k, velepos Franc Girstmayr in okrajni načelnik O r n i g ! Op. uredn.) Zatoraj kmetje! ne žite teh nesrečnih besed! Zedinimo se in rimo enkrat po naši prosti volji; saj je v edinosti naša korist! Glejmo le samo za in pa ne za druge! — „Eden dobromisleči kmet za \ Volilni boj. Naša konferenca. Na Velikonočni pondelek dopoldne zb se v Wiessthalerjevi gostilni v M a r i b zastopniki naprednih kmetov iz vseh merod okrajev spodnje Štajerske. Vršila se je zaupna konferenca naše stranke, imela sprejeti odločilne sklepe glede bo državnozborskih volitev. Lahko rečemo, I bila ta konferenca veselo znamenje našega premagljivega napredovanja. Zaupniki so Yisoki gosti na Dunaju. Nemški prestolonaslednik in njegova žena sta bila več mesecev na potovanju. Zdaj sta prišla zopet nazaj. Pri temu sta se pa pripeljala tudi čez Dunaj, kjer sta našega cesarja obiskala. Naša slika kaže sprejem prestolonaslednika in soproge na južnem kolodvoru na Dunaja. V ozadja vidimo bodočo nemško cesarico našega cesarja. Spredaj pa stojijo avstrijski nadvojvode v pogovora z nemškim prestolonaslednikom, kareri je v huzarski uniformi. ^zp> Ankunrides deutedienKrot-tprinzeripaares t" Wi'en. 0jegS I Pri hladneiŠeillU VrCmenU Be Pr»P<*"&i Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno trnplo in prepreči preniajenje. ^ažno sami j po-: a ne to le je to ik le ni že kmet faren je to metu zadi ateri! ii to za-| Ali slepi arije tako io in jam-etom !emu e te (kar nas-ateri išku-več ta bi ako naj > se-imet 3 ko-našo a ne je* ašim i po-3atje stnik Jos, zavreto-jamo itako obilem številu, da je bila prostorna dvorana skoraj premajhna. Žal da nam primanjkuje prostora, da bi natanko o konferenci poročali Hočemo le glavne sklepe podati, kateri »jasnosti namenjeni. Udeležili so se konference, kakor rečeno, astopniki vseh sodnijskih okrajev, ki pridejo za nas v poštev. Nadalje so bile skoraj vse občine mariborskega okraja zastopane in to večidel po občinskih predstojnikih. V imena vodstva „Šta-!jerčevea napredne stranke je vodil konferenco in predsedoval urednik Kari Linhart. Le-ta je v daljšem govora razjasnil položaj v posameznih volilnih okrajih. Z velikim zanimanjem ki mo sledili poslušalci in govoru odobravali. jotem se je sprejel ednoglasno sledeči sklep: »Stajerčevat napredna stranka po-jstavi pri letošnjih državnozborskih volitvah za sedaj v volilnih okrajih 24, 25 in 26 lastne kanili-date. Z ozirom na dos'ej nepojasnjeni politični položaj pa pooblašča konferenca zaupnikov strankarsko vodstvo v Piuju, pod ugodnimi pogoji in po resnem po-Itičrem razmoirivanju tudi še v drugih volilni h okra jih • Stajerčeve« kandidate postaviti. Isto tako pripušča volilno parolo za ožje volitve popolnoma strankarskemu vodstvu. Ta sklep je bil z velikim navdušenjem reje: in se je potem pričel razgovor o kandi-itih Kakor omenjamo že zgoraj, bili so za sedaj sledeči kmetski kandidatje po-Ijeni: Franc Girstmayr, veleposest-vLeitersbergu za 24. okraj (Maribor breg Drave, Zgornja Radgona, Sv. Lenart, Ljutomer); Ludvik Kresni k, posestnik v rešnjevcu za 25. okraj (Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice); Josef Orni g, rajni načelnik v Ptuju za 26. volilni okraj ij in Ormož). Z neverjetnim navdušenjem so iivolili zaupniki te kandidate, katerih imena pač jamčijo, da bodejo v slučaju izvolitve ljudstvo nastopal i. Konferenca je izvolila potent za posamezue [okraje volilne odbore in za posamezne občine zaupnike. Govorilo se je tudi še o drugih agi-^toih zadevati. Slovenski klerikalci so bili tako nesramni, [da so poslali na zaupno konferenco par špijo-poT, ki so hoteli vohuniti; gotovo so bili v ta tamen plačani. Ali te vohune smo pravočasno asacili in na zrak postavili. Sram naj bode klerikalce, ki hočejo že zdaj s takimi sleparsko-falotoTskimi sredstvi nastopati ... Konferenca je bila jasni dokaz, d a j e vse ljudstvo z nesrečno politiko slovenskih poslancev nezadovoljno. In z veseljem gremo zdaj na delo, da si boljše kmetske poslance izberemo! Roblek v Žalcu hoče torej tudi zanaprej savinjsko ljudstvo v državni zbornici »zastopati". Mi sicer hmeljarju Robleku to privoščimo. Skoda je le Robleka, da hoče biti i zanaprej nekak .paradeštik" Spindlcrja. in vse „narodne stranke'. . . Kar se naše stranke tiče, ni izključeno, da postavimo proti Robleka lastnega naprednega kandidata. Kajti mi in vsi štajerski kmetje sploh z Roblekom kot poslancem ne morejo biti za- j dovoljni. Mož je skrbel za prvaške uradnike in za narodno gonjo. To pa ni dovolj ! Zato bode i „Štajerčeva" kmetska stranka glede Roblekovega i volilnega okraja šele odločilne sklepe sprejela ! Volilni okraj število 24 Maribor (levi breg). Sv. Lenart, Zgornja Radgona. Ljutomer voli: Franc Girstmayr veleposestnik Leitersberg. Shod v sv. Kungoti. Na velikonočni pondelek vršil se je v gostilni Mayer v Zgornji Kungoti prvi naš volilni shod. Vkljub temu, da je bilo le par dni za agitacijo prostih, prišlo je jako veliko volilcev. Najbolj zanimivo je bilo to, da so došli kmetje iz najrazličnejših občih v okolici. Kandidat Girstmayr žalibog ni imel prostega časa, da bi se shoda udeležil; zadržan je bil z drugimi opravki. Na shodu samem se je izvolilo za predsednika vrlega voditelja kmetov tamošnjih krajev, g. R e p p n i k a. Glavni govor pa je imel urednik »Štajerca" g. Kari Linhart. V več kot enournem govoru je ta na jedrnati in poljudni način raztolmačil vse slabosti in napake zločinske prvaške politike, ki je v občinah, društvih, posojilnicah, okrajnih zastopih, v deželnem in državnem zastopu edino ljudstvu škodovala. Govornik je označil tudi delovanje prvaka Roškarja in pojasnil potem program našega kandidata,vrlega posestnika Girstmayr iz Leitersberga. Med Linhartovim govorom se je poljubilo nekemu zagrižeACu . neumne medklice delati. Zborovalci bi tega rogovileža kmalu nagnali. Ali ko mu je (Linhart z nepobitnimi dokazi vso oholost in brezvestnost prvakov razjasnil, obmolknil je sam in se celo pozneje ni npal govoriti ter proti našemu kandidatu glasovati. Zborovalci so Linhartovemu govoru živahno odobravali in mu ploskali. Z velikim navdušenjem je bila potem ednoglasno kandidatura g. Franca Girstmayr sprejeta. Vsi zbrani možje so izjavili, da bodejo z vsemi močmi nato delovali, da izgine Roškar iz površja in da pride v državni zbor pravi kmetski zastopnik Girstmayr. Na shodu se je potem zaupnike za posamezne občine izvolilo. Le naprej vkljub gonji naših besnih nasprotnikov ! Kmet za kmeta ! Na dan volitve ne sme nikdo izostati. Vsak resni mož oddal bode svoj glas za kmetskega kandidata Girstmayr! Avstrija na morju. li so o m | »jnih tam J ci je ločih a jej ne- došli 1 Dne H. junija izpnstili bodejo I Trstu naj-tečjoavstrijsko vojno barko v morje. Tudi cesar Franc Jožef I. sam se bode te 8lavno8ti udeležil. Novi .dreadnought" katerega sliko prinašamo, je velikanska barka z imenom Jiribns uni-tis". Parnik ima 26.000 konjskih moči j [inizrine21.000 ton vode. Kanom so večinoma 30-5 cm lin 7 cm veliki. „Viribus Unitis" der ersre" bsterreichische Dreadnought. Sapravljeni so kanoni v „turmih". Barka je ednaka velikanski in nepremagljivi trdnja Volilni okraj število 25 Maribor (desni breg), Slovenska Bistrica, Konjice voli: Ludvik Kresnik posestnik Črešnjevec. Volilni okra] število 26 Ptuj-Ormož voli: Josef Ornig okrajni načelnik Ptuj. Dr. M. Ploj je torej oficielno izjavil, da ne bode vod kandidiral. S tem se je nekaj zgodilo, kar je vsa politična zrela javnost že davno pričakovala. Neposredni vzroki tega Plojevega odstopa sicer še niso pojasnjeni, ali gotovo je sam uvidel, da bi mu v volilnem boju tudi vse delovanje njegovih pravih in navideznih prijateljev nič več ne pomagalo. Gasi za Ploja in za „plojaško" politiko so pač minuli . . . Morda bode hofrat Ploj poskusil, v kakšnem drugem volilnem okraju na površje priti. Morda ima še vedno upanje, da se spočije v ministerskem'&itelju Za nas je njegov odstop v tem hipu glavna stvar. Ploja kot poslanca ni več, to je danes važno dejstvo! In vprašanje je, kdo mu hoče biti naslednik. Najbritkeje bi bilo za Ploja, ako postane njegov naslednik en Brenčič. Pa tudi to ni izključeno. Ob pravi priliki izpregovorimo jasno besedo o Ploju in njegovi dobi. Za danes smo hoteli vo-lilcem ptujsko-ormožkega okraja le naznaniti, d a dr. Ploj ne kandidira več za poslanca. „Ga že imajo"! Dolgo so ga iskali, pobožni slovenski klerikalci, ki doslej na noben način niso mogli pravega vpliva v ptujskem okraju dobiti. Iskali so in iskali. V deželni zbor so bili poslali Ozmeca in Meškota, ki sta gotovo obadva Božjega usmiljenja vredna. Ali za državni zbor niso mogli pravega kandidata dobiti. L. 1907 so klerikalci kandidirali hofrata Ploja in ta je tudi s pomočjo njih procesij postal državni poslanec. Ali Ploj ni hotel poljubovati dr. Koroščevo peto in zato so ga pričeli ravno tisti proklinjati, kateri so ga pred 4 leti v deveta nebesa dvigovali. So pač čudna pota Božje previdnosti. Sicer pa hočejo zdaj prvaški klerikalci ptujsko-ormoakemu volilnemu okraju lastnega, do kosti črnega poslanca vsiliti. In pričeli so iskati. Crnuhi dobro vedo, da naši kmetje političnega duhovnika ne marajo; ravno tako pa ne političnega „poštenjaka" a la ah' pa advokata a la dr. zato so si izbrali izmed naj-neumnejšimi prvaki — Miho Brenčiča iz Spuhlja. Tega Brenčiča, ki je doslej poslušal, kako trava raste in planke žvižgajo, hočejo klerikalci ptujsko-ormožkim kmetom za poslanca vsiliti. Pravzaprav je to velikanska predrznost. Kajti kdo in kaj je ta Brenčič? Vsa ta Brenči-čeva družina je kmetom znana kot družina bahačev. Bogata je postala ta Brenčičeva družina pri okrajnih računih za lesene mostove in vbogi kmetje so ji s svojimi krvavimi davki bogastvo skupaj znosili. Prinesli bodemo v kratkem natančne račune, kaj in koliko so Brenčiči pri okrajnemu zastopu začasa prvaškega gospodarstva zaslužili. In tega Brenčiča naj bi kmetje izvolili ? Ovca naj bi mesarja za poslanca izvolila ? Nikdar ne! Brenčič naj bode vsaj toliko pameten, da odstopi sam. predno se osmeši . . . Hgjsj Dr. Korošec straši po dravskem polju. Ta vsiljivi kaplan, ki je že davno na svoj duhovniški posel pozabil, hoče vsled Plojevega odstopa v kalnem ribe loviti. Te dni enkrat priromal je ta črnosuknež v Sv. M a r k o in obdržal tam shod, na katerem se mu je pa slabo godilo. marajo kakega dr. Verstovšek Ben kovica. In v tako obilem števila, da je bila prostorna dvorana skoraj premajhna. Zal da nam primanjkuje prostora, da bi natanko o konferenci poročali. Hočemo le glavne sklepe podati, kateri so javnosti namenjeni. Udeležili so se konference, kakor rečeno, zastopniki vseh sodnijskih okrajev, ki pridejo za nas v poštev. Nadalje so bile skoraj vse občine mariborskega okraja zastopane in to večidel po občinskih predstojnikih. V imenu vodstva „Sta-jerčeve" napredne stranke je vodil konferenco in predsedoval urednik Kari Linhart. Le-ta je v daljšem govoru razjasnil položaj v posameznih volilnih okrajih. Z velikim zanimanjem so mu sledili poslušalci in govoru odobravali. Potem se je sprejel ednoglasno sledeči sklep: •Štajerčevat napredna stranka postavi pri letošnjih državnozborskih volitvah za sedaj v volilnih okrajih 24, 25 in 26 lastne kandidate./. ozirom na doslej nepojasnjeni politični položaj pa pooblašča konferenca zaupnikov strankarsko vodstvo v Ptuju, pod godnimi pogoji in po resnem političnem razmotrivanju tudi še v drugih volilnih okrajih »Štajerčeve« kandidate postaviti. Isto-tako pripušča volilno parolo za ožje volitve popolnoma strankarskemu vodstvu. Ta sklep je bil z velikim navdušenjem sprejet in se je potem pričel razgovor o kandidatih. Kakor omenjamo že zgoraj, bili so za sedaj sledeči kmetski kandidatje postavljeni : Franc Girstmayr, veleposestnik v Leitersbergu za 24. okraj (Maribor levi breg Drave, Zgornja Radgona, Sv. Lenart, Ljutomer); Ludvik Kresni k, posestnik v Črešnjevcu za 25. okraj (Maribor desni ljanska cunjica BSloga", ,, vesele" članke, češ da so urednika Linharta naznanili državnemu pravdniku, ker je „ poštene" slovenske posojilnice po „Štajercu" napadal. BSloga" je navdušeno prorokovala, da bode Linhart že par mesecev zaprt itd . . . Mi smo se tem prvaškim prerokom iz srca smejali. Kajti hvala Bogu, na sodniji ne odločujejo še slamnati „redakterji" prvaških listov. Sicer pa smo čakali, kaj da bode. Čakali smo teden za tednom. Zdaj je pa naše krščanske potrpežljivosti vendar konec. Naš urednik Linhart ni dobil od sodnije nobenega poziva ali povabila, nobene obtožbe; niti enkrat ni bil zaslišan, — sploh nič, prav nič ni prišlo . . . Z vso kolegijalno prijaznostjo vprašamo torej prvaške Časopise: Kaj je s to zadevo? Kedaj bodejo Linharta zaprli ali obesili, ker je pisal o slovenskih posojilnicah? Prosimo odgovora! Prvaško gospodarstvo. Duhovnik dr. E. Lampe rekel je zadnjič na nekem shodu o mestni (prvaški) hranilnici v Ljubljani: „— nimajo (prvaki) razloga, da bi se bahali. 26 let je že, kar so „Mestno hranilnico" ustanovili, pa še niti enega vinarja niso mogli dati v dobrodelne namene. In kakor zdaj kaže, bo preteklo še 26 let, predno bo mogla „Mestna hranilnica" izpolnjevati svoj namen, ker so danes razmere njenega rezervnega sklada take, da je naložena šele polovica tiste svote, ki je po razmerju s hranilnimi vlogami potrebna" — Z drugimi be- Gotovo govejo juho j najboljšega okusa dajo ? IMGGr kocke 5 h Pazite natanko na ime MAGGI in varstveno znamko križeva zvezda. Druge kocke niso od firme MAGGI. 8edami povedano: ta prvaški največji zavod ima šele polovico svote, ki bi jamčila za hranilne vloge. Ako bi torej prišlo do p o 1 o m a, bi najmanje p o-lovica hranilnih vlog splavalo po vodi . . . To je slovensko-prvaško „gospodarstvo", to je „delo za narod"! ..Zdrava pamet." Ljubljanskemu „Slovencu" piše nekdo m. dr.: „Zdravo pamet so ti liberalni (prvaški) veljaki vedno imeli, — a samo za-se in za svojo korist. Spominjamo. se še onega časa, ko se je ustanovila sedaj fa-lirana „Glavna posojilnica." Takrat so švigali letaki, ki so nas vabili k pristopu in imena prvih prvakov so se blestela na teh oklicih. A vseh teh, ki so nas takrat zvabili v t a polom, ne najdeš danes med žrtvami. Se-li to ne pravi „zdravo pamet" imeti, ako se pravočasno umakneš ter pripustiš, d a z a-dene nesreča le druge? Ti prvaki, ki jim je moralo pri »Glavni posojilnici" že od nje početka smrdeti, so pač skrbeli zato, da sami ne bodo škode trpeli, niso pa smatrali po njih zapeljane žrtve za vredne, da bi jih opozorili na čudno gospodarstvo pri „G lavni posojilnici." In še danes si upajo ti ljudje po svojem časopisju se norce vati iz po njih žrtvovanih članov" ... Kmetje na Štajerskem in Koroškem! Ali zdaj vidite, kakšni poštenjaki so prvaški voditelji? Sami so prepisali svoj denar ženam ali pa odpotovali v Ameriko, — vboge reveže pa, ki so jim verjeli, so izdali in prodali! Klerikalno-prvaško gospodarstvo. „Podružnica (prvaške) „Gospedarske zveze" v Trstu je ponehala, ko je poprej razprodala vso svojo brkljarijo. Po razprodaji so napravili račun, k i izkazuje za (prvaško .Gospodarsko zvezo" čiste izgube 260.000 kron. (»Slov. narod", 15. aprila 1911) Iz Spodnje-Stajerskega. Napredna zmaga. Pri občinskih volitvah v občini Kanila pri Pesnici, ki so se pred kratkim vršile, zmagali so vrli naši somišljeniki na celi črti. Le naprej za kmetsko stvar! Sejem v Ptuju. Letošnji Jurjev sejem v Ptuju se vrši v pondelek, 24. aprila. Gotovo bode zopet prav dobro obiskan, čeprav žalibog živinski sejmi še vedno niso dovoljeni. Prvaška zagriženca najhujše vrste sta žni-darja Jaka Volk in Jože Skoberne v Šoštanju; ker imata precej dolga jezička, razžalila sta nekega c. k. uradnika javno, ko je ta službo upravljal. Zato bodeta morala Jakec in Jožek bržkone kašo pihati. Pri temu si bosta pač tudi svojo vročo prvaško kri ohladila. O izida proti njima naperjene tožbe bodemo še poročali. V Bukovcih pri Ptuju priredi tamošnja požarna bramba dne 23. aprila ob V« 3. uri pri farni cerkvi sv. Marka blagoslovljenje nove požarne brambe. Slavnosi se bode gotovo mnogo ljudi udeležilo. Sleparski „birmovec". V Trbovljah so zaprli makedonskega „birmovca" Kipriana zaradi sleparije. Neumno streljanje. Pri neki poroki v Pod-vinu pri Sevnici je ustrelil fant Miha Koželj iz stare pištole, da bi „delal novoporočencoma čast". Pištola pa se je razpočila in je bil Koželj pri temu smrtnonevarno ranjen. Roko mu bo dejo bržkone odrezali. Da bi ljudstvo vendar to neumno streljanje že enkrat opustilo! Napadli so delavci v sv. Duhu „platzmeistra" Essicha. Grozili so mu s smrtjo, ker jim ni hotel I Grozi .. Imen na -sejmi razni Lašk sestr zaka brez' časti več izplačati, nego so zaslužili. Orožniki so ailneže zaprli. Berač OSleparil je v Lenovcu pri Celju sestnika Franca Beijer. Goljufivi berač se j Janez Rpgiui. Lisjak je kočarski sin Janez Stamo Žalcu. Prišel je namreč k tamošnjemu žnpni| in mu rekel, da mu je oče umrl; na ta je izvabil 40 K posojila. Sleparja so nazna sodniji. Tatvina. Delavec Janez Voglar pri trgu je ukradel posestniku Joh. Blahata 200 K mesa in špeha. Hotel 6i je dobre pražil napraviti. Ali vtaknili so ga v luknjo k rite" razva Gozdni požar je nastal na Mestinjski g( podil Posestnikoma Kajmek in Strašek napravil ogenj veliko škode. Patrone kradel je v Trbovljah rudar Ji Pozebal. Naznanili so ga sodniji. Tatvine. Pri Ljutomerju so poskusili tad v Cvenu pri pošti, v Krapingu in v Luka« vlomiti. Pa so jih pregnali. V Ježovcih pa i niku nekemu posestniku za 100 K svinjskega mi celjsl pokradli. — Pri Ograjenšeku v bližini Zala ukradli neznani tatovi sod z vinom (70 \1 mnogo mesa ter masti. Tako so se tatovi velikonočne praznike pripravljali Nepoboljšljiva tatica je dekla Liza Mil Te dni šele ie prišla v Mariboru iz ječe. Koi L je bila na prostem, ko je že zopet kradla. f| Duhc skrbeli so ji zopet prosto stanovanje. Berač — dohtar. V Konjicah so zaprli i tome raca Janeza Deželaka. Mož je neumne ljudi Preif tem sleparil, da se je delal za zdravnika in j zade je ,zdravil". Oj ti neumnost, kdaj bodeš« umrla! kraji Izginil je iz Ptuja 15 letni sin Hana želi Vzro ničarja Zimmerleit. Fant je že mnogo neumna) strel, naredil ki j« Moteni „urlaub". V Konjicah so orožniki s kilor prli nekega vojaka, ki je bil na nurlaubu",£zažg je po gostilnah razgragal. Divjaka. Iz puške streljala sta rudarja P in Janez Flia v Hrastniku. Pri temn bi ki nekega železničarja zadela. Lepi bratci. V Skofijivasi pri Vojnikn zaprli brata Jožeta in Franca Dremel za« tatvine. Tretji brat je sodniji naznanjen, ker pri temu orožnike ozmerjal. Sleparija. Posestnik Jože Pilih v sv. Ji naročil je na ime Jožeta Piliha v Grobeli puško, katere ni plačal Na ta sleparski pa je prišel — v zapor. Pazite na deco! V Lomici je 5 letna h posestnika Prevolnika zažgala gnoj; pri tema. 8trel dobila smrtnoneverne opekline. Zahvala. Občinski zastop na Brega Ptuju izrazil je deželnemu odborniku dr. 1 mann-Welenhofu najtoplejšo zahvalo za njej pomoč pri uresničenju tamošnje nove ne Šole. Streljal je Podpečan v Doberni na Johana Verdenca. K sreči ga ni zadel. Konj Udaril je trgovko Rožo Pitschel v Bistrici in jo na nogi precej hudo ranil. Odlikovana je bila gospa Leopoldina Rab v Celju od cesarja z zlatim zaslužnim kri:' Čestitamo! Umrl je v Št. Vidu pri Ptuju g. Kari Nesrečnež je bil že 81 let star. Šel je toku, kjer je hotel neko zaklano kokos iz< Pri temu je bržkone v vodo padel, kajti jutro so ga našli mrtvega v vodi. Nesrečne! je vedno vrlega naprednega mišljenja. Lahka žemljica! ker Irgl. Od cesarske družine. Naša slika kaže dva člana cesarske družine i. s. na levi strani nadvojvodo Jožefa, na desni pa nadvojvodo Petra Ferdinanda. Prvega je cesar ravnokar imenoval za komandanta 31. infanterijske divizije, drugega pa za komandanta 49. infanterijske brigade. Obadva sta tudi pri prebivalstvu zelo priljubljena. %#sšw Erzherzog Josef 't erzberzogČelerFerdin .1 SO M- Celju j se pij imol pi /.upniku :a način ihata a k ričefi, iki gori. jravil m lar Joie Surovi fantje. V Jerakovo hišo v Kozjem lomili fantje Potočnik, Antlej in Romik. in hoteli hčerko onečastiti. Razbili so predmetov. Soroveže bodejo pri iokiji odgovor dajali. [ Hrvatska roparija so zaprli v Laškem trgu. tmeniijeia se Juraj Sprem in Valentin Sveč. Na |ijnh v Konjicah in Polčanih sta pokradla pim karelom 300 K. Tadi v Rogatcu iD Jokem trga sta kradla, ropala in vlomila. Kadar jih je zasačilo, grozila sta z revolverji. Zdaj la nevarna lopovo v ječi. Velikonočno Streljanje, ta grda in brezvestna |faiiida. povzročila je tadi letos zopet celo vrsto niih nesreč. O požarih govorimo posebej. Tu Ijomenimo le nekaj slučajev: V ljutomerski (lici sta bila pri streljanju iz starih pištol ma Franc Kukovec iz Veličana in Franc Toajiič iz Kuraa na rokah hudo ranjena. — je hotel V. Kertornik z možnarjem i; en možnar seje razpočil in je Kerter-nogo odtrgal. Nesrečneža so odpeljali v bolnišnico, ali tam je kmalu nato umrl. rečnež zapušča vdovo z 8 nepreskrbljenimi ni; poleg tega bi imel skrbeti za bolano to in 80 letno mati ! In zdaj vprašamo : Bij ne nastopajo duhovniki proti temu genestnemu streljanju ? Ali se pravi to »Boga iti', ako se izroča nedolžno deco lakoti ? Špiki, manj politike in več poduka! V silobranu ustrelil je lovec Kosi pri Lju-erju Johana Gačnik. Ta ga je baje napadel. ikava bode dognala, kaj je na tej žalostni (h, ki je stala Gačniku življenje. Veliki požari so se vršili te dni v naših jih. V Kicerju pri Ptuju je pogorela hiša. ^rak požara je bržkone neumvo Velikonočno umnos toljanje. — V Saukendorfu pa je nastal ogenj, bil naravnost grozovit. Mesto Ptuj je 15 žniki za fikrnetrov od te vasi in vendar je nosil veter oigano slamo sredi v mesto. V najkrajšem isu pogorelo je v tej nesrečni občini 13 hiš. ja Frat ije so otroci pri igri zažgali. Grozno je, daje idi neki 5 letni otrok v plamenih svojo smrt lie!. Vse pohištvo in tudi mnogo živine je zgo-niku mBo. Vbogi prebivalci so na beraški palici. — zarai |ltlo*ako je divjal velikanski požar v občini Stara pri Ljutomerju. Pogorelo je 12 hiš z. fepodarskimi poslopji. Neka stara ženica je do-Jnrjt kila težke opekline. Živina je kar sama zbegana obelnen 'plimena letela. Vsa krma, vso pohištvo je načii pogorelo. Cela vrsta požarnih bramb je delala Sala pomagati. Tudi ta velikanski ogenj je baje vsled zločinskega Velikonočnega streljanja. Škoda je seveda velikanska. Prst odtrgalo je v Trbovljah rudarju pn Smergut. Zaprli so v Rogatcu delavca Franca Bele, ker je za 100 K smodnika ukradel. Ustrelil se je v Trbovljah inženir Ernest gl. Nesrečnež je trpel na nevzdravljivi bolezni. Iz Koroškega Iz Globasnice se nam poroča: V soboto, 8. t a. popivali so v prvaškem „narodnem domu" znani Blovenski rogovileži. Med njimi bil je tudi a Meot Komaj 31a. Pri- iprli b^ ljudi i ;a in ji odeš iz-is žel( ubu" kmal ker temu j. «-go . Ir. Hot njegovo nemške a fanta v Slot. lakasck trižcem tri Mag, i k po-izprati] drugo xxxx>xxxxxxxxx Priporočljiva domača sredstva.105 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrrpčanje krvi proti slabosti in bUdičnosti (Bleichsuht) iid.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1"20 K proii kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krti a 80 vin. — Čaj pioti gihtu a 80 vin. — Balzam za gib:, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od-stiani bolečine. — Bleiburski živinski praštk a 120 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1"60. — Izvrstni stmp za podgane, miši, ščurke a K l-—. Ra«-pošiljatev L. HBrbSt, apoteka, Bleiburg na Koroškem. Mesto 40 K samo 6 K Priložnostni nakup Gamsova brada pod. jelenovi bradi, aova. zelo lepa, 15 cm dolga, dlaka, z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim kritem, skupaj samo 6 K. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad Feilichel, Dunaj H, AltmiittergasBe 3,123 Mnogo priznalnib pisem. 347 Najbolj*« pemska razprodaja! Ceno perje z» postelj! 1 kg. livik slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih 4 K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 kg. najfinejših, sneieno-belih, slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg. flauma (Dau-nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 5 K. potem franku. ■ar Botove postelje ~m iz krepkega, rdečega, plavega, belega aLi rumenega nankinga, 1 tnhent. 180 cm. dolf, 116 cm. širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm. dolga, 68 cm. široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in ilavmairim perjem la po-telje 16 K; nol-duane 20 K; danne 24 K; poiame •ni taheiti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; glavne blazine 8 K, fi K 60, 4 K. Se posije po povzetju od 12 K naprej franka. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar ne dopada danar nazaj. B. Benisch, Deschenitz Nr. 716, Bb k in »aid. Cenik gratis in franko. .-v! Varstvena marka „Anker" ! /^\v^ Liaiment Capsici comp. nadomestilo za HSm anker-pain-expeller -*•■ je znano kot odpeliajooe, Izvrstne In bolečine odstranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1*40 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne, steklenice v škat-ljah z našo varstveno znamko .jAnker1', potem se dobi pristno to sredstvo. Di. ftlc&ter-jeva apoteka ..zlati lev" v Pragi, Elisabctatr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 687| [. urar y Ptuju pripor««« »Tojo bogato in dobro sortirajo zalogo v pod garancijo v najiavrstnejši izpeljavi. Vse v mojo stroko spadajoče Mage dobi se pri meni po istih cenah, kakor jih razglašajo veflki razpošiljrvalci v svojih teuj-Wh; pri meni se dobi vse po lastni izberi in prej šnjemu ogledala, obenem pa v Ixtljsi izpeljavi in k»k«T«eti. 410 V življenju nikdar več! Mesto 16 kron samo 6 kron. Vsled cenena nakupa v veji liki fabriki ur, prodam mojo j kovinsko ,,Gloria''-sre._ brno posn< manje re- montoar uro dvojni mantelj, 86 urno izvrstni rem. kolesje, teče v kamenjal krasno ohišje, graviranje z h>| njem, jelenom, levom ali vapnonj dokler izda zalega zi mulenkosu»| ceno z= 6 kron za en kos = Primerna „Gloria" verižica 1 krono 3 leta garancije. — Pošilja po povzetju Eksportna Dunaj IV., Margaretenstr. 27"25. • • • v 1 V0Z1C za 12,14,16,18, in tudi finejše sorti velikem izbiro se biva v veliki trguj Johann Ko CELJE na kolodvorskem proi (Zahtevajte cenik).j k Alois Heu, Maribt Burggasse 4, trgovina s kolesi in orodjem, cenejši nakupni vir za vse dele kolel „Uberdecken" od 5 K naprej. »Lnftšlan 3'50 K naprej. Zvonci, svetilke, orodje, ščine za repa rata ro itd. Vse vrste orožji ceneje. 6 cevni revolverji od 6 K ==^= Zahtevajte cenik zastonj! [se iti, h iprejm. celi 964 �222 — 7 — n i 1 1 I 3 1 do 2 vinarja ^'5:^'° 51 motorji za surovo olje z visokim pritiskom j (Rohiil-Hochdruck-Motoren od 16 HP naprej. 4 iln K irlnflriov P" m°J'h petrolin-motorjih in petrolin UU O VIII«*]JCV lokomobilih, ter 2-10 HP in tudi sto- ječih motorjih. i Dnnaj III. Paulusgasse 1. Tisoči irotorjcv v prometu. Ceniki zastonj. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni pretrclin motorji. Dobro idoča gostiln (prava „Goldgrube") z iztočom vina, pive in žganja ter tobak-trafiko se proda. Trafika nosi na leto 800 K, vina se iztoči 80 polovnjakov, pive 200 hektolitrov na leto, 7 svinj, krava, konj, ledenica. Ves inventar, kakor leži in stoji 3', ure od Maribora, nedeljski izlet meščanov. 8 oralov zemlje. Hiša ima 1 soba za goste, salon, ekstra-soba, acetilinska razsvetljava v hiši in vrta. Cena 34.000 K. 21.000 K ostane lahko. Nadalje Jijrji z grajzlerijo in flašenšankom, na ena lil JU dobrem kraja v Studencih, 1 oral zemlje. Cena 8.000 K; 3.000 K lahko ostane. Proda se zaradi bolezni. — Več se izve pri g. r šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte le v naših prodajalnah ali skozi — : naše agente. — jSioger Co, akc. dr. za šivalne stroje Ptuj, Hanptplatz 1. Swflo pred posnetki: Vse od drugih prodajalen Šivalnih strojev yyt imenom »Singer« ponujani stroji so izdelani po imenu naših |ntf,ih zislemov, ki zaostaja v tajnosti. delazmoZnosti in konstrukciji daleč za našimi novejšimi zistcmi. Ni pr. vprašanja vsakokrat zaželjeno pojasnilo! Toni vezenja, šivanja in štopfanja zastonj in franko. — Repa-rature vsaka vrste se napravijo hitro in obračunajo najceneje. J^* Po zelo znižanih cenah! "H Iran Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 svcjo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in «Bko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev last-»ri in tujega izdelka. Gani za pete, vrvice, zaponke, vedno v naj-ntij iiberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske in lovske ftifjt. Izdeluj' se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi Hjmila. Pottražb* točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. 617 Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kapnjte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve ažigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju. i za oneko v lat pri Mariboru n. D. priporoča od svojih izkuSenih. kobranih (gekollert), proti vremena trdnih iedelkov iz llovičnega m»Wrijala mašinako, stensko, dimniško opeko, udslje rekontra Zackenziegel, Presafalz-, (izde- do po originalu Wienerbe'g), Strangfalz- (z'stem Stadler in SteinbrUck) in Biberschwanzziegel. 15 kosov moje »Doppel-PreBfalz« in »Strangfalz« opeke I krijejo en kvadratni meter strešne plošče. — V 10 ton- |skem» vagonu se naloži 6000 kosov Biber, 5000 kosov Strangfalz in 4000 kosov PreBfalz. Razpošilja se na ne- |mnost spremljevalca. Zastopstvo je v Mariboru pri gg. iRomanu Pachner, Edmund — Schmidgaese, Alojzu Hatschek, Triesterstrasse in Han->u Andraschitz, trgovec, Karntnerstrasse. — Hranišče v lastni hiši v Mariboru, Reiserstrasse št. 26. stavbinuki mojster in fabrični posest- , nik. Telefon it. 18. mi Kieko jlahl jmejc Dobri 868 kravji majerski ljudje i kot taki znajo z dobrimi spričevali izka-lahko tudi z družino, obstoječo iz 4 oseb, ,(mejo se proti dobrem plačilu za prevzetje celega hleva pri Marie Lininger, Maribor. Rabljeno staro blagajnico se kupi. VeČ pove uprava „Štajerca". 108 Jos. Stamzar, Maribor c. k. konc. zavod za realitetm in hipotečni promet. 271 Posestvo v občinah Stopno in Pečke se proda. Hiša z 2 sobama, 1 zidana klet, 1 velika preša. Stavbeno stanje ni posebno; treba bi bilo zidati. Kamenje v ta namen dal bi vinograd. Nadalje: vinograd 407Oklafter (manje); sadonosnik 399Dkl. (jako lep); visoki gozd 2769Dkl. (jako lep); njive 278Dkl. (dobre). — Zadnja cena 3200 K. Več pove lastnik g. Koloman Martinetz, adjunkt južne železnice, Miirzzuschlag. Jos. Kasimir, Ptuj trgovina s špecerijo, barvami in mešanim blagom priporoča svojo bogato zalogo blaga pod naj- boljšjo in najcenejšo postrežbo. = Novo došla = najboljše gnojilo, v vrečah po 100 kil. Najboljše semena asa Trt, polje in travnik. Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne iivalne Stroje (Nahmaschinen) po sledtči ceni: 70 K 90 — h Singer A Singer Medium Singer Titania 120 „ - - -» Ringschiflchen 140 B — » Rtngscbiffchen za krojače .... 180 „ — „ Minerva A.......... 100 „ — „ Minerva C za krojače in čevljarje 160 „ — „ Howe C za krojače in čevljarje . 90 ., — » Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 „ —■ „ Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se pO pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 6 "V življenju nikdar več ! ===== Veliko presenečenje! ===== 600 k. za le K 4'—. Ena krasna pozlač. 36 urna prec. anker-ura z verižico, gre natanko, se garantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 najf. žepni robci, 1 prstan za gospode z imit. dragocenim kamenjem. 1 Spic za cigare z bernsteinom, 1 eleg. brosa za dame (novost), 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 denarnica iz usnja, 1 žepni nož, 1 par gumbov za mansete, 3 prsne gumbe, vse double-zlato s patent-zatvorom, 1 nežni album za slike, obsega 86 najlepših slik iveta, 6 jux-predmetov, veliko veselja za mlade in stare, 1 koristni „BriefsteUeru, 20 predmetov za korespondenco in se 500 k, div. predmetov. V bisi neobhodno potrebni. Vse skupaj t uro, ki je že sama denar vredna, košta samo K 4'—. Naslov: Dunajska hiša blaga F. Windiseh, Krakava N». P/VUI. Nfi. Kar ne dopade, denar nazaj. 371 z mojim 1S5 en dolgim velikanskem Liiri-lfi iiisrm. dobila sem te lase po 1+ mesečni rabi moje pomade, ki sem jo sama iznajdla. Ta je edino sredstvo proti ispa-ilanjn las, ea pospeševanje rasti las, za okreučanje las«' podlage, ona pospeši pri pispodit polno in krepko rast brade in daje že po kratki rabi ravno tako glavnim lasem kakor onim brade naravni svit ter polnost; obrani lasem, da ne postanejo prehitra sivi do najvišje starosti. Cena 1 piskerta K 2.4 K. S K is 10 L .'ošin-i raxpo*iljat«v vsaki dan pri naprej-plafiilu svotc aH potom poštnega povzetja po vsem svetu iz fabrike Ana Csillag, Dunaj I. Kohlmarkt it. 11/64 kaaar je pošiljati naročila. Edina mašiaa m geteraije plate, ki igra bra igle. kdolek svetova« firme Pathfe Freres. To je na vsak način HT* najboljše. *^P| 'rekosi vse draga zieteme. Plate se ne obrabijo, -■ ne praskajo ; čeje se resnično muzike. Cenike zastonj in franke. Predstavi brez da bi siH k nakupu. bss C. ACKERMANN orar v Ptuju (teater.) Apno in cement v malem in velikem, po najnižjih cenah (apno K 2 60 za 100 kg, cement K 9— za sod) oddaja goBpa 342 Aloisia Zelan,Pragerhof št.48. ^k. i a. Die gefertigte Bank gevvahrt zu den vorteilhaftesteo Bedingungcn: Burgschafts-Darlehen gegen Schuldschein, Rdckzahlung in Monatsralen naca Vcreinbarung. Wechsel Eskomte. VVechsel-Kredit. Wertpapier-Belchnung. Hypothekar-Darlehen. Geld-Eialagen bei der Anstalt ii drax »mittelbar werden bestens verzinst. AuswSrtige Einleger erhalten PoBtsparkassc ErtagBchcine. Aateils Eialagea der Mil-glieder genieten seit 1903 einen Gewinnanteil von Sudmarkische Volksbank, Graz Badetzkystrasse i, i. eigenen Gebaude Ik Anton Starkel, Ptuj, prevzame gozdne Cenitve po izkušenem zistemn, kupuje gozdove vsake vrste lesa in proda dvojni „Vemcianergatter" s „Supportom", da se postavi natančno debelost dile, kateri se da rabiti tndi za rezanje fornirjev. 37$ „Za 10 vinarjev liter" najboljšega jabolčnika, skoraj jednako pristnemu lahkemu vinu se napravi samo iz najnovejše iznajdbe -■■■ „Jablus". === Iz „Jablu8a" pripravljena pijača vre, kakor naravni mošt, je zdrava in krepičina. 1 zavoj „ Jablus" z navodilom vred stane samo 5 K 30v in. po poštnem povzetju. Prekupci odstotek; zastopniki se iščejo. Glavno zastopstvo „Jsblus" Podplat, Štajersko. 3$g 6832 55 BHW mm la bolnike! la tpel la idiavel Proti Se tako zastarelim in trdovratnim slučajem revme, gihla, živčne bolezni, glavo-in zobobola, bolečinah na hrbtu in muskelj-nih, bodenja v strani, trganja v udih, otekline, hvali se splošno na mnogih klinikah praktično izkušeni, od 1000 zdravnikov priporočeni Iclitiotsientoi, ki je patentiran v vseh državah, mnogokrat prcmiiran. Na zdravilni moči nedosežen! Uspeh presenečljiv! Čez 15.000 zahvalnih pisem. Edina razpoSiljatev in fabrika kem. laboratorij ces. svetn. in apotekarja S Edelman, Saiiiliur. RiriKplatz 39. Franko-pošiljatev po povzetju 5 steklenic K 6*—, 10 steklenic K 10*— 25 steklenic K 23-. 851 faloqa šivalnih str*jev in koles bio Najboljše kolo cele monarhije. Maribor,Viktringkofgas8. št. 22, glavna zaloga I nadstropje. Največja in najbolje urejena delavnica za reparature z obratom moji. Reparature vseh vrat na kolesih, motorjevih kolesih, avtomobilih, Bivalnih in pisalnih strojih, izvršijo se najnatančncje in strokov- njasko. Prvi galvanism zavod za zanik-lanje, za prevlačenje z bakrom ali mesingom z dinamo-obrabom. Bogato zalogo vseh delov, ki sli-fcjo k temu in nadomestnih delov ter potrebn'h predmetov. NajsolidnejSa postrežba Nizke cene. D^OODOaOnDD DB D O D O D O D O D O D O D Š noaoorjorjODOO □ o o o D O Štajersko dobro deželno vino K 52-— Štajersko namizno in iztočno vino K 54'— Štajersko krepko vino iz gore K 56 — Terra no rdeče krvno vino, veleflno K 00-— Silvanec, beli, lino namizno vino K 60 — Rizling, beli, fino namizno vino K 64-— pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet v velikem poslopju Sparkase Otto Kuster, Celje na Štajerskem. onODODOnonon o dodododododod Izdeluje vsakovrstne 360 kaleše, vozove in gešire, ima stare dobre kaleše, landauerje in stare dobro ohranjene gešire; kapi in proda vsa tota po dogovorjeni reni, postrežba reelna in točna. Anton Sternad sutler v Poljcanah (okraj Slov. Bi str i ;o). Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto ! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Lepo posestvo prav po ceni na prodaj. Vse na ravnem! Hiše, stale, vse zidano z ciglom pokrito, petero glav živine, 26 johov grunta, hosta, njive, travniki, lepa ciglarna, vse skup za 25.000 kron. Posestvo leži v Št. Miklavžu pri Lubečni '/« ure od trga Vojnika (Hocbenegg). Na to posestvo je privolila hranilnica 8.000 K na prvo mesto in prodajalec Čaka po 5°/o obresti pet let za 6.000 K. Vpraša se pri gosp. Kari Teppey-u v Celju. -m Strogo izkušnjo časa prestalo je gotovo sredstvo, ki se je že polnih 50 \ e t splošno rabo priborilo. Rabi naj se torej pravočasno sredstvo, ki uredi prebavo. Dela se, kakor da bi ne bil tako važen, kakor drugi organi. Ako želodec ne prebavi, je vse truplo za delo nezmožno. Priznano domače sredstvo, ki se napravi iz izbranih zdravilnih zelenjav, ki pospeši apelit in prebavo ter milo odvaja, ki zniža znane posledice nezmernosti, slabe diete, prehlajenja, sedenja, bolečine v želodcu, napenjanje, preveliko kisline, krčevite bolečine, je dr. Rosa balzam za želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi. Vsi deli embalaže nosijo postavno varstveno znamko! Glavna zaloga: Apoteka S. Pragnei, c. in kr. dvorni liferanti, „k črnemu orlu" Praga, Kleinseile 203 kot Nerudagasse. Postna razposljatev vsak dan. 1 cela steklenica 2 K pol steklenice 1 K. Po poŠti proti naprej-plačilu K 1*50 so posl,e 1 malo, K 2-80 1 veliko steklenico, K. 470 dve veliki, K 8*— štiri velike steklenice, K 22— pa 14 velikih steklenic franko na vse postaje Avstro-Ogr- ske. — Depoli v. avstro-ogrskih apotekah. 9H9 ■lil, Piv lih ilrtit le! na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnateya blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pietarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami Oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za 60 do K l"20. m^M^