v. b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
«KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viklringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Vikfringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
izhaja vsako sreefo»
Stane četrtletno 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— celoletno : Din. lOO’— Pozamezna številka 10 grošev.
Lelo VI.
Dunaj, 25. avgusta 1926.
Šl. 34.
Dijaški sestanek v Logi vasi.
Dne 10. in 11. avgusta se je zbralo v Logi vasi, na obronku Vrbskega jezera, koroško slovensko dijaštvo z namenom, da utrdi medsebojno vez bratstva in skupnosti in se navduši za svoje ideale.
Dnevni spored sestanka, bogat in zanimiv, se je izdelal že na Dunaju in bil uvodoma sprejet. Prvo predavanje, tikajoče se narodnih manjšin, se je nanašalo tudi na koroške razmere in teoretično razmotrivanje bistva naroda, družbe in države je privedlo do razčiščenja pojmov. Govorilo se je o manjšinskih inštitucijah in prešlo na razlago kulturne avtonomije po vzgledu Estonske. Povdarjala se je različnost slovenskega plemena od nemškega v čustvovanju in izražanju, o čemer pričajo naše pesmi in ovrgla ideja enotnega koroščevstva, kakor ga umetno vstvarjajo Nemci kot prehodno dobo v nemško taborišče Narod sam je nositelj narodnosti in ne domovina in ne država je ne moreta vstvarjati. Po Winklerju je vsekakor narod ona skupina, h kateri čuvstvuje ali se prizna, in edino ta princip bi zahteval za upostavitev avtonomije narodni kataster, v katerem se mora narodnost šele priznati. V manj-šinjskem gibanju je princip represalij brezdvomno najbolj oduren, reciprociteta se da po gotovih okolščinah zagovarjati, medsebojna pomoč manjšin s soodločbo z večino bi se najbolje obnesla. Pojmovanje kulturnih avtonomij je nedvomno različno s strani Nemcev, ki so bili večinski narod, in Slovanov, zato tudi ne more veljati za vse enako. Nemci zahtevajo samoodločbo, za druge manjšinske narode pa je soodločba važnega pomena. Slovenci na Koroškem smo še vedno na umiku in na inteligenci je ležeče, da ta umik ustavi. Položaj slovenske inteligence je pa na žalost tak, da moramo skrbeti samo za naraščaj, ki postane več ali manj neodvisen od vrhovne komande, ker nočejo nastaviti nobenega Slovenca. Duhovniki, medicinci, advokati in ve-
terinerji še morejo računati na obstoj, ker jih bo slovensko ljudstvo tudi v bodoče podpiralo. Kar se tiče učiteljev, se mora najti ključ, po katerem tudi nam pripade nekaj mest.
V predavanju o akademiji slovenskih bogoslovcev v Celovcu se je naletelo na velezaslužne možde, ki so s požrtvovalnostjo vstvarili podlago slovenski omiki. S Slomškom leta 1821 se je pričelo smotreno delovanje v narodnem duhu, od leta 1873—1886 pa je nastopila doba zaspanosti, iz katere vzdramita bogoslovce Ražun in Gabron. Izdajal se je poseben list „Bratoljub“, v katerem se vadijo v jeziku in budijo k zavednosti. Petje se pridno goji in posebni tečaji vpeljejo brate Čehe v razumevanje našega jezika in naše posebnosti. Duhovniki so ostali vedno zvesti narodu, pa tudi drugi so strmeli za istim ciljem, akoravno po drugi poti.
Delovanje društva „Sloga“ je otežkočeno vsled pomanjkanja primernih prostorov, vendar se vadi slovenščina v listu «Dijaške vaje“, kjer se tudi pokažejo koroške pesniške žile. Da se razširi smisel za potovanje, se je sestavila potovalna listina, ki se bo v bodoče še izpopolnila; svetuje se, da se je dijaki bolj poslužujejo in v resnici obiskujejo naše kraje, da ostanemo v čim ožji zvezi z našim narodom.
Po ublaženfu različnih nasprotnih mnenj se je ustanovila posebna dijaška sekcija folklorev-cev z namenom, da se zbirajo in shranjujejo zgodovinski spomini našega naroda, da se opišejo običaji in navade, oziroma izpopolnijo in da se stori vse, da ohranimo spomine še poznim rodovom. Posebno pozornost je treba obračati našim krajevnim imenom in imenom posestniških parcel, ki se po nemških uradnikih tako spačijo, da izgubljajo svoja prvotna slovenska imena. Kar se tiče koroškega narečja, se ne bo posebno negoval v pisavi, vendar se ga bomo vedno posluževali in mu izkazali ono čast, ki jo zasluži v svojem tisočletnem obstoju.
Biografija Rembrandta nam je pokazala vzor duševnega velikana, kateremu je resnica vse in
ki radi tega celo zanemarja svojo telesni dobrobit. Rojen je bil leta 1853. na Holštajnskem, a njegovo pravo ime mu je Julij Langben. Po končani gimnaziji je vstopil na univerzo, ki pa mu zgolj vsled enostranske izobrazbe ni prijala. Študiral je zoologijo in arheologijo v Kieju in Mo-; nakovem, stopil v Benetkah v zavod za mozaike, i živel v Veroni kot domači učitelj in iztopil poz-j neje iz protestantovske cerkve. Vedno mu je bila morala više kot izobrazba in prej se mora ! zrušiti človek sam kot prelomiti svojo besedo.
Leta 1883. je prodajal v Hamburgu umetnostne i podobe ne dolgo, ker je bil nezmožen, prodajati za denar. Izrazil se je, da mora priti novi čas, češ, da manjka vere v nekaj boljšega, vzviše-i nega v človeku; ljudje poznajo samo svoj tre-buh-a denar je blato. Leta 1890. je izšla njegova knjiga «Rembrandt kot vzgojitelj", ki se je silno hitro razprodala. Napada se enostranska izobrazba današ 'jega časa in poveličuje naša duševnost. Krščanstvo je podloga vzgoje in kultura se gradi na veri, ali pa je ni. Bil je vstvaritelj domače umetnosti na Nemškem in pripomogel kmetu do veljave, Čistost življenja mu je bila nad vse, ljudje smo zato, da se premagujemo 1 Siromaštvo je življenje polno milosti, je vzkliknil in je živel kot duševen velikan v največji bedi ter umrl leta 1907. v Monakovem.
Pri gospodarski naobrazbi koroških Slovencev smo čuli prepričevalna, a žalostna dejstva, da zastajamo v svojem napredku radi pomanjkanja kapitala in naobrazbe. Kmetijsko bolj na-obraženo ljudstvo pridobiva tudi na zemlji in moči ter si lažje opomore. Veleposestva so za gospodarski napredek sicer koristna, ker nastavljajo izvežbane in šolane osebe, vendar bi jih lahko nadomestovalo zadružništvo, ki je pri nas na žalost še v povojih. Povdarjala se je posebno naprednost češkega i danskega kmeta ter se na-glašali uspehi selekcije pri žitu in vrednost certifikatov za mleko in potomstvo molznih krav. Za naše kraje bi bilo primerno mlekarstvo in živinoreja, ki bi nadomestovala primankljaj na
PODLISTEK
Bolševiške obljube.
(Iz knjig e„Štiri leta v ruskem ujetništvu.*1)
Boljševiki so ljudstvu obljubovali:	Mir,
zemljo in kruh. Vojakom na fronti so rekli: «Bodite pametni in nehajte z vojno. Kakor hitro zmagajo boljševiki, bo mir; kar puške vrzite stran, pa idite domov.“
Tej obljubi je sledila še druga, nič manj blesteča in mikavna. Boljševiki so ljudstvu zatrjevali, da bodo razdelili zemljo takoj, če zmagajo. To je bila pa za ruskega kmeta glavna vaba nn mreža. Zemljo bo dobil zastonj !
Tej drugi boljševiški obljubi je sledila še tretja: Kakor hitro bodo boljševiki na površju, bo vsega dovolj, zlasti kruha. Ali niso bile to zlate obljube zapeljanemu ruskemu narodu? — Mir, zemlja, kruh!
S fronte so se pričeli vračati domov vojaki, ki so prinesli s seboj puške, naboje, sablje in drogo orožje. Kako so bili veseli ti vojaki, ko so oznanjevali in mislili, da je že mir. Vojne zdaj ne bo več, ker so boljševiki zmagali. Vojaki so se hvalili, kako so zdaj svobodni. ,,Kar samokres sem vzel, pa sem šel v neko hišo v Odesi in prisilil lastnika hiše, da mi je dal denarja!" Tako se je hvalil sosedov Larka, ko je Prišel od vojakov domov. «Živela svoboda!" je kričal. „Ko sem zaigral ves denar, sem šel
pa po drugega in ga dobil na enak način. Živeli boljševiki, ki nam govorijo, da lahko okrademo premožne meščane!"
Potopov Andrej se je pa hvalil, koliko blaga je' nakradel v neki trgovini : «Kar polno vrečo sem si ga nabasal in prinesel domov; čez dva dni grem pa zopet ponj. Že vem, kje se zastonj dobi." — Tretji se je hvalil, kako je oklofutal nekega častnika. „Ej, kaj to." pristavi Gavruhov Tedozij, «jaz sem pa kar potegnil samokres in častnika ustrelil. Živela svoboda!"
Mir, zemlja, kruh! Toda mesto miru je nastala nova, še strahovitejša bratomorna vojna. Zemljo so kmetje dobili od boljševikov samo v najem in tudi ne, kolikor bi je hoteli, in mesto kruha je nastala strašna lakota.
Ko so boljševiki prevzali na Ruskem vlado v svoje roke, se je pričela velika bratomorna vojna. Poznal sem moža, soseda, ki je imel dva sina; eden je pripadal boljše vikom, drugi pa kozakom. Dasiravno brata, sta se vedno črtila in sovražila in prišlo je med njima tudi do resnega spopada. Nesrečni oče je bil ves obupan. Kaj, če lastni brat odseka glavo svojemu bratu ali mu požene kroglo v prsi? Takih slučajev je bilo med ruskim narodom silno veliko. Ko sem vse to opazoval, sem se nehote vprašal: «Kje je obljuba o miru, kakor so ga slikah boljševiki?"
Mesto toliko zaželjenega miru je nastala še hujša vojna, ki je zahtevala še več žrtev kot prva. Boj je bil tako srdit, da so na tleh le-
žečega ranjenega nasprostnika prebodli, ustrelili ah mu odsekali glavo ah jih pa še huje mučili, prav kakor pri divjakih. Tako so v najhujšem mrazu slekli ujete nasprostnike ter jih gnali v samih srajcah in spodnjih hlačah bose po snegu.
Preidimo na drugo obljubo boljševikov glede delitve zemlje ruskemu kmetu. Jeli dobil zemljo ah ne? — Nikakor ne. Rusi so v resnici mislili, da bodo lahko orali na svoji zemli, podarjeni od boljševikov. Pri delitvi je boljševi-ška vlada ravnala tako, da to prav za prav ni bil noben napredek. Kmetje so dobivali zemljo od vlade le v najem, kot so jo prej dajali bogataši, grofi in baroni. Razlika je bila le v tem, da so jo baroni dajali, kolikor je je kdo hotel, boljševiki pa samo toliko, kolikor se jim je zljubilo.
Med sebo j so boljševiki določili, da se da vsakemu v najem le gotovo število oralov zemlje. Več ko je imel kdo družine, več zemlje je dobil v najem in sicer eno leto v enem kraju, drugo leto pa kje drugje. Tako je moj zadnji gospodar Peter Mihajlovič, s petimi člani družine dobil prav malo zemlje v najem: okrog štiri desetine orala, kljub temu, da je bil precej premožen na blagu. Imel 18 glav goveje živine ter 4 konje. Prej je posejal do 60 desetin pšenice in rži, katero je potem prodal, da. je plačal najemnino, in mu je še lep del zaslužka ostal za trud; zdaj so mu pa odmerili le bore 4 desetine. Mož je začel prositi, naj mu dajo več
proizvodnji žita, ki se v naših krajih slabo obnese. Podrobno so se prerešetale posebne gospodarske panoge, pri čemur so nastopali tudi loga-veški izkušeni gospodarji, kar je dalo sestanku posebno prisrčnost. Gospodarska naobrazba je potrebna zlasti tudi dijakom, da izpopolnijo oni primankljaj, katerega nam dežela ne nudi. Resničen napredek pa bo se dosegel samo s pomočjo izkušenj in zlasti pri vpeljavanju novega semena moramo biti previdni, da ne trpimo škode.
Pri novih socijalnih vprašanjih se je govorilo tudi o kmetijski bolniški blagajni, ki je z ozirom na zgodovinski postanek in boje, ki jih je prestala, zaslužila imenovanja. Pravne stvari in dejstva, da je ustroj blagajne pri naših ljudeh še skoro ne-znan, je napravilo debato zanimivo in izrarila se je želja, da se izda za naše ljudi posebna izdaja ali pa se priobčuje v »Koroškem Si vencu". Na ta način bodo šele naši ljudje spoznali ustanovo, za katero plačujejo svoje deleže, a do katere imajo tudi svoje pravice. — Sprožila se je misel o zopetnem poživljenju planinskega društva.
V kratkih potezah je podan spored predavanj, ki je bil s pozornostjo zasledovan, za kar so najbolj živo pričale številne razprave po referatih. Hvaležni smo Logavašom, da so nas sprejeli s tako gostoljubnostjo v svojo sredo in nas pogostili, zato pa tudi ostanemo z njimi in hočemo trpeti in se boriti z njimi vred za naš narod.
j POLITIČNI PREGLED j
Avstrija. Kmalu se prične zasedanje Društva narodov v Ženevi, ali ni še jasno vprašanje dodelitve stalnega sedeža Nemčiji, ne da bi dobile istega tudi Poljska. Španska in Brazilija ki je zveze z Društvom narodov vsled tega že prekinila. Angleži hočejo dati zaenkrat stalen sedež le Nemčiji. Na zborovanje je povabljena tudi Avstrija in sicer vsled posojila Osrednji banki nemških posojilnic. Opravičiti se bo morala, zakaj je prekoračila s tem posojilom letni proračun. Kontrola je samo pogojno odpravljena in se vsak čas lahko zopet uvede, če bi bil finančni odbor naziranja, da je v nevarnosti stalnost finančnega gospodarstva. Vladi je to zelo neprijetno in se trudi, spraviti zadevo še prej nekako v red, da te postavke ne bo vseboval proračun. — Za ceste bo država rabila prihodnje leto 18,000.000 S. Od davkov se ves ta denar ne bo mogel vzeti, zato pa naj bi zopet Društvo narodov pripomoglo cjp denarja odnosno bi dovolilo porabo prebitkov posojila Društva narodov, Menda so ceste v posebno slabem stanju in se najbolj pritožujejo avtomobilisti. — Kakor so poročali listi, bo letos naša vojska prvič po vojni imela, večje vaje. Vojaki z Dunaja, Nižje Avstrije, Štajerske in Gradiščanske bodo imeli svoje manevre ob gradiščanski meji. Bojni pripomočki, ki jih avstrijska vojska ne sme in eti, kakor tanki, zrakoplovi itd, se bodo maskirali. Ostali del armade pa bo imel svoje vaje na Koroškem v glasovalni coni A. Naknadno se poroča, da se manevri ob gradiščanski meji vsled štednje ne vršijo. — Poštni uradniki pravijo, da bodo stavili
zemlje za setev, a dobil je ni. Kaj naj stori s to-likmi glavami živine? Ce ni zemlje, ni dela, ni pridelka in ni krme. Posledica je bila, da so začeli veliki kmetje polagoma propadati, ker se niso mogli več pečati s kmetijstvom. Oni pa, ki so bili siromaki z veliko družino, so dobili v resnici več zemlje, ki je pa niso mogli obdelati. Kako? S čim? Brez živine? Ostalo je vedno več neobdelane zemlje. Ljudstvo pa je menilo, da bo vseeno vsega dovolj. Saj so bolj-ševiki izdali svoje geslo:	„Malo delati, pa
dobro živeti !“ To je tudi gotovo kasneje po-vz.»»čilo velikansko lakoto na Ruskem.
Tako se je tudi tretja obljuba, da bo dosti kruha, ko zavladajo boljševiki, izjalovila. Prepričan sem, da imajo tudi na milijone nesrečnih žrtev lakote boljševiki na svoji vesti. Res, da je velika suša povzročila slabo letino. Največ krivde pa nosi nepravilen boljševiški sistem pri delitvi zemlje, katerega sem že opisal, in pa nezadovoljnost kmetov, ki niso marali delati. Poleg tega so morali ruski kmetje dajati predpisano količino žita in drugih pridelkov vladi za vzdrževanje rdeče armade. Zdaj mi lahko vsakdo pritrdi, da so bojjševiki slabi voditelji in gospodarji zapeljanih ruskih kmetov.
ultimat, ako se pogajanja kmalu ne prično in ne privedejo do uspeha. Mesečna plača mora znašati eksistenčni minimum, to je 170 S. Za ureditev uradniških prejemkov bi potrebovala država na leto 100,000.000 S več, zato bodo dosegli najbrž le nekaj. Obljubila se jim je podpora, in sicer v oktobru 20% in v decembru 30% mesečne plače — Socijaldemokrati so stavili predlog, da se uvede tudi v kmetijstvu osemurni delavnik. Tedaj bo na mah par 10.000 več brezposelnih in rodovitno polje se bo zasejalo s travo.
Trgovinska pogodba. Dne 3. septembra 1925 je bila sklenjena med Jugoslavijo in Avstrijo trgovinska pogodba. Deli pogodbe, ki se tičejo pristojbin, so stopili naredbenim potom v veljavo že 16. septembra 1925, ostali deli pogodbe pa 22. t. m. Obenem so stopile v veljavo pogodbe o postopanju pri živinskih kužnih boleznih, o gonji živine na planine preko meje, o ureditvi obmejnega prometa in o turistovskem prometu. Pogodbi o obmejnem prometu so priložene posebne dodatne pogodbe o obmejnih cestah, potih, mostovih, prevozih, plovbi in splavarstvu, o električnih napravah, regulaciji Mure, ribolovstvu in o izrabi vodnih moči. Za ureditev oziroma pravilno izvršitev teh pogodb se je mudil v Celovcu po nalogu jugoslavenskega ministrstva za trgovino dr. Žižek, ki je dobil zagotovilo, da bodo obmejne oblasti storile vse, da se izpolni želja obmejnega prebivalstva.
Na glavni letni skupščini madnarodne zveze za Ligo narodov se je obravnavalo tudi manjšinsko vprašanje. Predsednik skupščine Dchinson je predlagal, da se sprejme resolucija, po kateri so vse države obvezane skrbeti za narodne manjšine in spoštovati njih narodnost. Proti tej resoluciji so nastopili delegati Brazilije, znani Mello Franco, Romunije in seveda Italije. Zlasti ostro italijanski zastopnik minister Giannini, ki je izjavil, da so pač manjšine obsojene na smrt, da je to zakon zgodovine in da se tega ne da preprečiti. Ostala skupščina pa ni soglašala z mnenjem treh delegatov. Vendar pa je jasno, da se Italija na vse to ne bo ozirala in da se tudi ne ozira, temveč, da je njena trdna namera, da izvede popolno poitalijančenje manjšin v Italiji.
1 DOMAČE NOVICE 1
Zbirajte narodno blago ! Že v 20. številki „Kor. Slovenca" smo pisali o ljudski umetnosti in sprožili misel, da bi se zbiralo narodno gradivo in rešilo propada. Poročajte takoj uredništvu »Koroškega Slovenca" v Celovcu, Viktringerring 26, da se bo izvedelo za narodno blago, narodne noše in pohištvo, za slike, vprege živali itd., skratka vse, kar je v zvezi z narodnim življenjem koroških Slovencev. Zlasti pohištvo, izrezljano s srci, orli in nageljni, pisane kmečke skrinje in živo poslikane s šopki rož, srci in presvetimi imeni, so pristno narodno blago, ki se še skriva na zaprašenih podstrešjih. Tudi kmečke vezenine na pečah (havbah), kožuhih, modrčkih, blazinah, prtičkih, poslikani čebelni panji in table s slikami na steklu — vse to nima velike vrednosti za posameznika, bi pa služilo lepo zbrano narodu v dokaz svojega življenja in bi se ohranilo tudi potomstvu. Ljubitelji naroda, naznanite uredništvu naslov onih, ki še shranujejo narodne spomine in označite vrsto blaga, vse drugo se bo preskrbelo. Na delo I
O Carinthiacus ! Kočevsko pevsko društvo je bilo razpuščeno, ker se je pregrešilo zoper društveni zakon s tem, da je manifestiralo v tujini, menda na Koroškem. »Cillier Zeitung" vprašuje ob tej priliki, ali bi bilo razpuščeno kako slovensko društvo na Koroškem, ako bi njegovi člani obiskali svoje sorojake v Sloveniji in — bi se popolnoma drugače kot Kočevci — aktivno uddežavali tamošnjih manifestacij? — Dvomimo sicer, če najdejo Kočevci na Koroškem samo svoje sorojake in neznano nam je tudi, kakšno stališče bi zavzela v tem slučaju, ki ga navaja omenjeni list, oblast napram nam, to pa vemo, da nismo več tako mladi in neizkušeni, da bi silili skozi zid in delali dvomljive eksperimente. Zato pa tudi ne moremo ustreči štajerskim željam.
Otvoritev zračnega prometa Benetke— Celovec—Dunaj. Dne 18. t. m. je bila otvor-jena nova zračna zveza Benetke—Celovec—Dunaj in obratno, kar znači nov korak naprej v med-
narodnem zračnem prometu, ki zavzema radi f praktičnosti čim dalje večji obseg. Polet Benetke —Dunaj z enkratnim pristankom v Celovcu traja samo dve uri. Gostje, ki so se opoldne še kopali v morju, bodo za malo južino že lahko sedeli v kaki dunajski kavarni. Zračno zvezo oskrbuje italijanska zračna družba Transadriatica Navigazione Aerea. Promet se vrši s kovinastimi Junkerjevimi letali. Letalo vozi potnike in pošte trikrat v tednu na Dunaj in nazaj.
Popotnikom prijateljsko svetujem, da se v Glinjah ne sprehajajo presvobodno od cerkve po vasi proti Dravi. Tam na desni se nahaja očividno neki „abbauan“ tajni policist, ki v svojem patrijotizmu brezplačno nadaljuje svoj posel. Radovedno te poprašuje kam greš, po dokumentih, pismena slovenščina mu je „en špasnn dijalekt" i n končno pride do zaključka, da si Jugoslovan. Sem hodil že po bolj nasprotnih krajih, da me nihče ni nadlegoval ; tukai je pač še ogroženo ozemlje, kaj ne?
Župni urad Železna Kapla naznanja Pod-junčanom, da bo vozil dne 8. kakor tudi dne 12. septembra poseben vlak za romarje od Sinče vasi v Železno Kaplo, in sicer se odpelje iz Sinče vasi ob sedmih in pride ob osmih v Kaplo, tako da so romarji lahko pri pridigi dveh sv. mašah in lahko še tudi prejmejo sv. zakramente pred odhodom navadnega vlaka, ki odhaja vsak dan ob dvanajstih. Spovednikov bo kakih štiri ali pet na razpolago. Vožnja stane sedaj od Sinče vasi v Kaplo in nazaj 2 S 20 g. Prisrčno vabljeni vsi častilci Marije v Trnju!
Nesreča v gorah. Dne 16. avgusta je šele našel Solčavan Revs pod Mrzlo goro v Kamniških planinah truplo ponesrečenega medicinca Pavla Šumana, sina šefa patentnega urada v Beogradu, dra Janka Šumana. Truplo je bilo pokrito s snegom m so ga pokopali v Solčavi. Medicinec Pavle Šuman, znan po slovenski „Koroški“. se je nameraval vrniti dne 22. julija iz Železne Kaple preko Mrzle gore v Logarsko dolino k svojim starišem in so ga od takrat pogrešali. Bilo je očividno, da se je smrtno ponesrečil. S Pavlom je torej dohiteja smrt v gorah še zadnjo nado načelnika dra Šumasa. Kakor znano, se je njegov starejši sin Ivan 31. ma a pri poskusnem poletu v Novem Sadu smrtno ponesrečil,
Dobrla vas. Tukajšnja hranilnica in posojilnica, ki je imela prej svoj sedež v Sinči vasi, se je leta 1920 preselila v svoj lastni dom v Dobrlo Vas. Tam je pustila napraviti na hišo slovenski napis, kar je samo ob sebi umevno, kakor je zapisana v zadružnem registru pri trgovskem sodišču v Celovcu. To pa raznim oblastem ni bilo prav ter so začele pritiskati na načelstvo posojilnice, da napis odstrani. V svesti si, da ima načelstvo pravico do slovenskega napisa, se pozivu ni odzvalo, zato pa je odstranilo napis orožništvo! Od tega je že dve leti. Sedaj marsikateri Slovenec, ki potrebuje pomoči posojilnice in cenega kredita, ne ve, kje se nahaja posojilnica, posebnrf daljni. Zato sporočamo, da se nahaja posojilnični urad v lastni hiši v prvem nadstropju, to je v hiši, kjer sta poštni urad in trgovina Josefa Paar. Uraduje se vsako nedeljo od 8. do 10. ure dopoldne. Posojilnica ima posestva, hiše, zemljišča in gozd, da je varnost popolnoma zajamčena v nepremičnem blagu. »Slovenski denar v slovenske posojilnice" bodi naše geslo 1
Pliberk. Pliberk je prav čedno mesto. Celo nekaj letoviščarjev opaziš, ker je lega in okolica mesta res idilična, zrak čist in zdrav, miren in prijazen kraj. Manjka samo jezera v bližini, ker bi bilo to za tujce zelo privlačno. In prav bi bilo, da bi se tujski promet v Pliberku kolikor mogoče razvil, da bi tujci prinesli kaj denarja. Trgovin in gostiln je dovolj, ako da se čuti občutna medsebojna konkurenca. Odkar je odpadla Mežiška dolina in se je prestavila davkarija, gospodarsko življenje v Pliberku komai životari. Tedenski sejmi v torkih so kl?verni. Pogosto se spominja o trgovci in gostilničari in tudi drugi obrtniki na dobre minule čase, ko so prihajali ljudje iz Črne, Mežice, Prevalj i t. d. po svojih opravk h v Pliberk in so ob tej priliki pustili mnogo denarja Pliberčanom. V gos-pogarskem c žiru ie Pliberk po plebiscitu na slabem, Gostiln je v mestu ednajst. Gotovo dovolj, da se težko prisluženi denar lahko zapravi. Po plebiscitu sta se odprli dve novi gostilni, namreč pri Hiniereckerju in pred kratkim ka-
varna. Med vsemi ednajstimi gostilničarji sta samo dva zavedna Slovenca in slovenska okolica se mora tega zavedati in se držati pravila svoji k svojim. Med mnogoštevilnimi trgovinami sta le dve slovenski in se tudi ti priporočata. Tega se je treba brezpogojno držati. — Iz Pliberka je odšel lekarnar gosp. Herbst in se podal v pokoj. Bil je župan. Mesto njega je bil izvoljen za župana njegov brat, zdravnik dr. Herbst, ki je ob nastopu obljubil, da bo deloval za procvit mesta vse do tedaj, da se združimo vsi z Nemčijo. — Ob zadnjem dolgotrajnem deževju je narastel tudi libuški in bistrški potok in se razlil žez bregove, tako, da je nižje ležeči del mesta v strani proti kolodvoru bil ogrožen od vode, ki je vdrla v hiše in kleti in povzročila škodo. Povodenj in prizore na ulici je gosp. Jurc fotografiral in se dobijo razglednice pri njem. — Niedereckerjevo hišo je kupila Hranilnica i posojilnica. Zadnji čas se je izvršilo več posestnih sprememb. Gosp. Ankele, vodja filialke B. G. K. V. je kupil Sobetzovo hišo, Reichmanovo hišo je kupil in jo priredil za svojo delavnico g. VjsočniK Del hiše od Grila je kupil g. Zwick, trgovec z Železnino in se je tamkaj naselil, pa ne sam, ampak oženil se je in vzel sejboj mlado ženo Herminco rojeno Schneiderjevo. Želimo, da njima gre dobro! — Umrl je sodarski mojster Viternik. Bolehal je dalje časa. Po mišljenju je bil naš človek. N. p. v. m. — V Sobetzovo hišo pride nov brivec. Na reklamnih listih čitamo, da bo govoril tudi slovensko.
Globasnica. Ni bilo dovolj, da je uničila povodenj letos že enkrat precej poti iz Globasnice na Luže in raztrgala vodne cevi od našega vodovoda, kar se je zasilno zopet popravilo, že je vlila druga ploha in Reka je uničila to, kar se je popravilo in poleg tega je narasla voda razdrla do 300 metrov poti, kj je neobhodno potrebna za vožnjo lesa z gore. Škoda je velika. Treba bo kmetom zopet globoko seči v žep, čeprav so itak že dosti obdačeni. In poleg tega je mnogoterim kmetom zasula travnike. Omeniti moramo še, da je prva povodenj uničila tudi vse ribe, ki so se nahajale v potoku v velikem šteHlu. — Letina bo letos vsled preobiiega deževja srednja. Sadni pridelek bo zadovoljiv, najbolj obložena so jobolka za mošt.
Sele. Na Gospojnico zgodaj zjutraj je začelo goreti v škednju Voigtovega lovca Holla v Zvrh. Kotu. K sreči so mogli ogenj še pravočasno pogasiti. Sumi se, da je ogenj podtaknila zlobna roka. — V električni centrali bratov Ehrlichov luč že gori. Sedaj se napeljuje električna moč na vas in bo začetkom septembra tudi tu že gorela luč. Občudovati moramo podjetnost, vstrajnost in marljivost bratov, ki se nista strašila mnogih zaprek in pomislekov in sta večinoma^ sama tekom nekaj mesecov zgradila to podjetje. Želimo, da bi se njun trud izplačal tako, da bi se oglasilo dosti odjemalcev električnega toka in pa, da bi bili tudi ti z napravo in ceno zadovoljni.
Rinkole. Prav lepo crekveno žegnanje smo obhaiali prvo nedeljo avgusta. Poleg domačega g. župnika Vintarja smo imeli v naši sredi tudi domačina g. Vautija, župnika v Selah. Da bi le še večkrat prišli med nas. — Globaški potok je podrl pod Štebnom svoj breg in teče sedaj po našem grabnu naravnost v Dravo, po strugi, po kateri je tekel pred davnim časom, kakor kažejo še sedaj sledovi.
Št. Vid v Podjuni. (Poroke.) Poročil se je tamošnji učitelj meščanske šole, naš domačin, g. Josip Križman z gdč. učiteljico Angelo Schvvarzl istotam. — Dne 9. t. m. se je v Št, Primožu poročil g. Jernej Hobel p, d. Kolmanov na Veselah z gdč. Evo Partej. — Dne 23. t. m. pa sta si prisegla zvestobo do smrti g. Ferdo Hobel, p. d. Wasserman na Selu in gdč. Marica Polzerjeva, p. d. Lazarjeva v Spodnjih Vinarah, Bilo srečno!
Št. Hj ob Dravi. Tukaj se je poročil dne 1. avg. t. 1. Filip Režaj p. d. Šlosm na Rovah pevec šentiljskega moškega zbora z godč. Mojcijo Krušic, hčero bivšega bilčovškega cerkvenga ključarja, p, d. Tinjaka na Mali gori. Na mnoga letal
Bilčovs. (V spomin f Janezu ŠOfman). Tiho, nepričakovano je priplul angel smrti med nas, neizprosna roka njegova je zamahnila in zgrudil se je pred njim mož, katerega izgubo bomo le teško pozabili. Bil je to naš umrli Janez ŠOfman p. d. benhlab v Bilčovsu. Dne 3. avg. t. 1. se je
vlegel zdrav k počitku, proti jutru je obolel na vnetju možganov ter takoj izgubil zavest, drugi dan smo ga že položili na mrta vški oder in 7. avg. smo ga spremili k večnemu počitku. Bil je veličasten pogreb, kar znači veliko spoštovanje in ljubezen, katero je rajni vžival. Zadnjo čast mu je izkazala požarna bramba, pevci so mu zapeli prav lepo v slovo. Izgubili smo z rajnim Šnhlabom moža, ki smo ga vsi ljubili; dasi je bil rajni zaveden Slovenec, vendar so ga vsled njegove odločnosti ljubili tudi nasprotniki. Rajni je bil član raznih naših društev, kakor tudi ves čas naročnik „Kor. Slovenca". Zapušča vdovo s štirimi otroci od katerih je najstarejši 6 let. Počivaj v miru ! Zaostalim pa naše prisrčno sožalje !
Sele. (Smrt.) Dva mesca se smrt v Sele ni pokazala, sedaj nam je pa zaporedoma ugrabila dva fanta. Prvi je bil Gregor Ogris, p. d. Rupratov Gragar, ki je umrl 14. avg. Imel je dva poklica, bil je namreč zidar in krojač. Delal in preživljal se je do zadnjih let in je bil za svojo starost zelo trden. Imel je še tako dobre oči, da je brez težave vdeval nit v šivanko. Posebno so ga ljudje cenili za šivanje irhastih hlač. Zadnji dve leti je vidno pešal, a je bil dobro oskrbljen pri Užniku. Za ženitev mu ni bilo nikoli mar, ostal je samec in je umrl kot 82 let star fant. Komaj so pa 16. avg. utihnili pogrebni zvonovi, so se kmalu nanovo oglasili in oznanjali, da se je zopet nekdo preselil na oni svet. Umrl je po daljši bolezni na sušici Rok Oraže, p. d. Pušelčev. Bil je priden, blag in rniren mladenič, star še le 34 let. Vsako leto je na dan sv. Roka romal na Macnogoro, letos pa je na isti dan odšel na oni svet, da tam lepše obhaja svoj god. Obema je moški zbor na grobu zapel ganljivo žaiostinko. Bodi jima zemljica lahka!
Pliberk. V nedeljo popoldne smo spremili k zadnjemu počitku na pliberško pokopališče gdčno učiteljico Lojzko Mory, hčerko trgovca Morya. Udano je prenašala dogotrajno bolezen, z upom v srcu, da se ozdravi. In res letošnjo pomlad se ji je zdravlje nekoliko zboljšalo, da se je zdelo, da bo vendar še okrevala. Ali žal, bolezen se je povrnila in Lojzka je, stara komaj 30 let, morala umreti. Bila je tiha in pridna. Nikdar se ni sramovala svojega verskega prepričanja In slovenskega rodu. Službovala je tuni za časa jug. zasedbe. Bodi ji torej zemliica lahka, žalostnim ostalim pa naše iskreno sožalje!
DRUŠTVENI VESTNIK”
Hodiše. Dne 5. septembra, na šmiklavški semenj, se društvo „Zvezda“ poslovi od odra, na katerem je igralo Kristusovo trpljenje. Zato se priredita zadnjič na njem dve igri : „Trije tički" in „Vedež“, Po igrah pa bo srtčolov v društvene namene. Vse prijatelje poštene zabave vabimo, da nas obiščejo.
Bilčovs. (Naš izlet v Št. Jakob.) Bil je to dan, kakoršnih je bilo letos res prav malo, vreme lepo, da ga je bil človek vesel. V najboljšem razpoloženju smo krenili iz Bilčovsa proti Št. Jakobu, kajti bil je to prvi izlet, odkar obstoji naše izobraževalno društvo. In v Št. Jakobu! Nismo se nadejali takega sprejema, Res lahko rečeno, prišli smo bratje k bratom. Vsem članom, posebno pa še odbornikom društva „Kota“ za njih požrtvovalnosti in sodelovanje pri naši igri „Dekle z biseri" izrekamo prisrčno zahvalo. Tudi gospodu Cvitarju v «Narodnem domu" za lepo postrežbo iskrena hvala. Z željo, da bi doživeli še več tako lepih in veselih ur, smo se vračali domov. Šentjakobčanom pa kličemo še enkrat, hvala Vam in Bog Vas živi !
M GOSPODARSKI VESTNÌk]
Predporodno krmljenje. Po nekaterih krajih imajo živinorejci navado, da dajejo visoko brejim telicam in kravam nekaj časa pred porodom močna krmila. To delajo s tem namenom, da se vime bolj razvija in da postane bolj mlečno. Drugod se zopet tako predporodno močno krmljenje zavrača, češ, da ni umestno, ker se v tem čašu živali najbolje počutijo ob navadni krmi, namreč ob samem dobrem in zdravem senu. Kakor znano, se začne blizu dovršenega razvoja mladiča v materinem telesu obračati vsa kri zopet v vime, kar ima za posledico, da začnejo krave (telice) pripuščati. Prevelik naval krvi v
vime bi lahko v tem času več škodoval kakor koristil. Najlažje bi se pa to zgodilo, ako bi se začelo pokladati pred porodom še močna krmila, ker bi se na ta način močno pospeševal dotok krvi v vime. — Kakor smatramo za pravilno, če ne polagamo proti zadnjemu koncu brejosti močnejših krmil, tako se lahko delajo vendar tudi izjeme. V gotovih slučajih je le dobro, če po-kladamo nekaj časa pred porodom močnejšo krmo. Priporoča se to pri prvesnicah in takih kravah, ki so slabe molznice. Zlasti pa pri prvesnicah, pri katerih želimo, da se vime bolj razvije. V teh slučajih utegne močna krma ugodno vplivati na večjo delavnost vimena in dosledno tudi na boljši razvoj vimena. — Pri kravah pa, ki so dobre molznice, pa tega ne le ni treba, ampak bi nam lahko tako krmljenje škodovalo. Pri takih kravah se namreč vime že pri navadni krmi samoposebi zadostno razvije. Ravno tako napačno bi bilo močno krmljenje v tem času pri dobro rejenih in debelih kravah, ker bi se v tem slučaju prav lahko pojavila po porodu takoimenovana «poporodna vročnica"; ki je silno nevarna. — Predporodno krmljenje naj se povsem tem ravna zmeraj po posebnih lastnostih pozameznih živali. Možno krmljenje v tem času se ne da zagovarjati, ravno tako pa tudi ne pobijati, ker je to odvisno od posebnih lastnosti pozameznih živali.
Davki. Vplačevanje davkov je dežela nekoliko preuredila. Pobirala jih je prej država, a ker se je zdelo deželi, da za to pobiranje država preveč zahteva odnosno pride predrago, je dežela preračunila, de bi jih mogla pobirati ona za polovico ceneje. Zato se vplačujejo davki od začetka tekočega leta po poštnih položnicah pri deželni davkariji v Celovcu. Začetku leta je razposlala deželna davkarija davkoplačevalcem plačilne naloge, na katerih je bila razvidna višina davka, osnova odmere in vplačilni roki. Zemljiški in hišni davek se plačujeta v štirih obrokih, in sicer 15. januarja, 15. aprila, 15. julija in 15. oktobra izključno potom položnic. Kakor je slišati, so vplačila doslej zadovoljiva, posebno manjši davkoplačevalci so vestni. Seveda je veliko takih, ki so z vplačili zaostali, posebno zadnji obrok manjka še iz veliko občin. Temu se seveda ni čuditi, ker kmet v tem času ničesar ni imel prodati. Prvo, kar kmet v jeseni za davke proda, je leča. Uvaževati je tudi, da je bila letošnja žetev vled neugodnega vremena dokaj pozna. Davčne oblasti so slab gospodarski položaj poljedelcev tudi uvaževale in še niso pričele z iztirjavanjem. Jasno je seveda, da se morajo davki plačati še v teku tekočega leta odnosno z zadnjim obrokom vsi zaostali obroki. Šele po zadnjem obroku, ko davek zapade, ima oblast pravico davek tir-jati eksekutivnim potom. Kdor z davkom zaostane, mora vzeti v račun tudi druge stroške, kakor stroške za opomine, zamudne obresti (8V2 odstotka na leto) in stroške event. eksekucije. Vse to pomnoži vsoto. Zato je v interesu vsakega davkoplačevalca, da stori napram državi svojo dolžnost.
Čigavo je drevo ? Pravica do drevesa se ne sodi po korenini, ampak po deblu. Če stoji drevo na mejah več posestnikov, imajo vsi enako pravico do njega. Vsak posestnik zemlje lahko iztrga korenine tujega drevesa, ki rastejo na njegovo posest in odseka veje, ki visijo nad njegovim zračnim prostorom. Korenine in veje pripadajo onemu, ki jih je odrezal in ne lastniku drevesa. Ako sosed veje ne odreže, lahko obere sad onih vej, ki silijo na njegovo stran, lastnik drevesa pa ne sme veje pripogibati na svojo stran in jih obirati. Lastnik pa sme drevo tako vzgojevati, da rasle na lastno stran in ne pre ko meje. Če raste drevo krivo na sosedovo stran, lahko ta obere tudi krono drevesa ali jo odreže. Lastnik drevesa pa lahko da drevesu drugo lego in ga lahko poseka, čeravno je sosed obiral veje, ki so visele preko meje, več kot 30 let. Če pade drevo preko meje na sosedovo tlo, ima pravico do drevesa lastnik in ga lahko proti odškodnini na tujem svetu uporabi ali potegne preko meje. Tudi najemnik dobi iste pravice kot posestnik. Ali pa sme posestnik oklestiti gozdna drevesa, ki mejijo na njegovo posestvo, se sodi po gozdnem zakonu pri politični in ne pri sodnijski oblasti.
Lesne cene na Nižje Avstrijskem v šilingih za 1 kubični meter: Okrogel les 24—26, dolgi les 28—32, jamski les 20—23, telegr. drogi 26—28, blodi 23—25 ; bukev 28—34, hrast 65—75, jasen
70—85. Rezan izglat les: 60—66, mizarsko blago 80—85, gradbeno blago 50—54, macesnovi hlodi 80—90. Rezsn lisnat les: bukev 60—65, hrast 120—130, jasen 130—150.
Tržne cene v Celovcu. Žito : pšenica 45, riž 30, ječmen 36, oves 34, ajda 36, koruza 30, proso 40, kaša 60, grah 100, leča 100, zelen fižol 60, krompir 18 grošev za kg Deteljno seme 4 S za kg. Sladko seno 10, kislo 7, slama 6 S za 100 kg. Goveja mast 8, sirovo maslo 6 S 20 g, slanina prekajena 3 S 80 g, sirova slanina 3 S 20 g, zabela 3 S 60 g za kg. Liter mleka 44 g, smetane 4 S. Jajce 17 g. Živina : biki 90 g, voli 1 S 20 g, plemenske krave 1 S 10 g do 1 S 30 g, klavne krave 80 g do 1 S, pitani prašiči 2 S 50 g do 2 S 80 g, plemenski prašiči 2 S 80 g do 3 S 20 g za kg žive teže.
RAZNE VESTI
Drobne vesti. 83 milijonov hektolitrov vode je zdeževalo nad Zagrebom povodom zadnjega naliva. — Bivša nadvojvodinja Asunta, hčerka nadvojvode Leopolda Salvatoja, je vstopila v neki ženski samostan. — Pri Buenos Airesu je orel odnesel dveletnaga otroka. Zasledovalci so našli orlovo gnezdo z nekoliko ostanki deteta. — Kmalu po predaji kolektivne note Bolgariji so bolgarske tolpe zopet vdrle na jugoslovanske ozemlje pri Belasici. Vnel se je oster boj. 1 olpa je pobegnila in pustila dva mrliča. — V Capuro pri Bariji v Italiji je nastala velika eksplozija v tovarni umetnega ognja. Osem ljudi je mrtvih, mnogo ranjenih. — V Baltimoru je sfrčalo v zrak 15 tankov, ki so vsebovali 600.000 glonov benzina. — Na Japonskem se je o priliki slavnosti vsled preobremenitve podrl neki most. Utonilo je 60 oseb, 60 pa se jih še pogreša. —
V	Zagrebu je začel te dni poslovati manjšinski dopisni urad, ki si je stavil nalogo, da zbira in posreduje vesti o razmerah narodnih manjšin na severu, jugu in zapadu za jugoslovenski celokupni tisk. — Papež je namestil v vatikanski knjižnici gospo Ocipioni. Prva uradnica v Vatikanu. — V Italiji je več kot 20.000 rodbin, ki imajo nad deset otrok. — V Trstu je skupina mladih ljudi zaplenila mladinskemu društvu več slovenskih knjig in jih na trgu sežgala. Kakor v dobi protireformacije v Ljubljani protestantske knjige.—
V	Mehiki beležijo nove krvave spopade med vladnimi četami in katoličani. Mehiški nadškof bo radi zoperstavljanja državnim zakonom izročen sodišču. Ameriški poslanik je zapustil Mehiko. Nekateri katoliški duhovniki so priznali vladne odredbe in jih je nadškof izobčil iz cerkve. — Progo Vladivostok-Sariga na Krimu so žabe kilometer široko pokrile in je moral vlak stati toliko časa, da je prenehala žabja «selitev narodov".
V	krimskih močvirjih namreč živi ogromno število žab, ki se od časa do časa selijo iz boj suhih v mokrejše kraje. — Poplave v Bački so uničile 1203 hiše. Zgradba novih hiš bo stala 12 milijonov Dinarov. Silne in nenadoma narasle vodne mase v Koreji so odnesle na stotine hiše in ljudskih žrtev. — Na progi Berlin—Kòln se je ponesrečil D-vlak vsled poškodbe tira po neznancu. Smrtno se je ponesrečilo 21 oseb in veliko je ranjenih.
Boj Dunajčanov s komarji. V dunajski okolici so se zaplodili letos komarji v takih množinah, da so postali prava nadloga. Milijarde tega mrčesa povzročajo tudi občutno gospodarsko škodo. Prepodile so kopalce iz odprtih javnih kopališč, izletnike iz gostilniških vrtov itd. Dunajčani so se jih skušali doslej na 'razne načine ubraniti, toda zaman. Edino sredstvo, ki se je izkazalo kot uspešno obstoji v tem, da se namažeš po vsem telesu s petrolejem. Ker pa vonj ni baš prijeten ter se ž njim posebno nežni damski nosovi ne morejo sprijazniti, so napovedali Dunajčani komarjem splošen boj. Sedaj jih hočejo preganjati s plini — seveda s takimi, ki so človeškemu organizmu neškodljivi — razven tega pa bodo postavili več stolpov za netopirje (mračnike). Dokazano je namreč, da komarji nimajo hujšega sovražnika, kot je netopir. Ta živalica, ki jo nekateri ljudje prav po krivici črte, je v stanu ugonobiti v eni noči naravnost neverjetne količine komarjev. Stolp za netopirje je lesena zgradba, katere stene so podobne žaluzijam, v notranjosti so pritrjeni leseni drogovi, na ka-
tere se obešajo netopirji na znani način. Izkušnja na Nemškem je dokazala, da se vselijo v tak stolp v kratkem času vsi netopirji iz okolice. Tak stolp očisti vso okolico komarjev v okrožju 10 km popolnoma. Da bo šla stvar hitreje, bodo Dunajčani netopirje naročili tudi od drugod ter jih izpustili v bližini stolpov.
V kalifornski kaznilnici. Mesto Los Angeles v Kaliforniji si je zgradilo novo, ogromno kaznilnico, ki je stala 8 milijonov dolarjev. Kaz-ujenci ne čepe v temnih vlažnih luknjah, marveč bivajo ztlo visoko, v zadnjih nadstropjih oblako-prask, kjer često tuli veter, kjer sveti solnce v celice in poletavajo ptiči in aeroplani. Kljub temu se je že mnogo kaznjencem posrečilo, da so pobegnili, čeprav ne za dolgo, ker so se zunaj prav kmalu vlovili v policijske mreže. Navadno so si odpirali ključavnice s pomočjo vilic in žlic. Nekega dne so našli neko celico prazno, ne da bi bila poškodovana ključavnica ali stena. Ubežnik se je čez nekaj dni zopet pojavil v svoji celici. Ko ga je sodnik vprašal, kaj je počenjal, je dejal, da je imel neke majhne nakupe v mestu. Dol in gor je splezal po dimniku (zaprt je bil v 15. nadstropju). Kakor je videti, so razmere v tej kaznilnici dokaj idilične.
Otok Sumatra v nevarnosti. Veliki 438.000 kvadrat, kilometrov obsegajoči ter okrog 6 milijonov prebivalcev broječi otok Sumatra (ob Aziji) že nekaj časa skoro neprestano zibljejo potresi. Vsak dan prihajajo strašnejša poročila o delovanju tamošnjega ognjenika Merapija, ki bruha lavo s strahovitim tresenjem zemlje. Potresi in izbruhi ognjenika so zahtevali že nad 1000 smrtnih žrtev. Zaradi neprestanega premikanja zemlje obstoja nevarnost, da se ves otok ali deli otoka pogreznejo v morje.
Podzemski fižol. Neka ameriška rastlina ima na svojih koreninah sadež podoben našemu fižolu. Dakota Indijanci ta sad posebno cenijo. A pod zemljo nabirati bi bilo počasno delo, zato je prepuščajo neki vrsti miši, katere ta fižol nosijo v svoja gnezda. Indijanci iščejo ta mišja dnezda in jim jemljejo, kar so miši nabrale za zimo, kakor naš čebelar jemlje čebelam strd. A ko človek le hoče, da mu tudi še prihodnje leto kedo opravi delo brez plače, ne more pustiti miši lakote poginiti in jih zato krmi s koruzo, da prestojo zimo. (Natur u. Kultur.)
Kako je lisica koristna. V stari kroniki iz 1. 1635 se najde poročilo, kako so vojaki v 301etni vojski pojedli vse mačke in vsled tega so se hudo namnožile miši. Tedaj je oblast prepovedala ubiti kako lisico, ker so edino še lisice zatirale mišjo zalego.___________________
Preko morja v Kanado!
(Pismo znanca iz Amerike, A. M.)
(Konec.)
Ko se burja nekoliko poleže, začne Madžar, ki je govoril tudi slovensko in s katerim sem se prav dobro razumel, nategovati harmoniko; igral je skoro kakor na Koroškem, da so me glasovi harmonike spomnili na veselo družbo fantov in deklet v domovini.
Čez tri dni je burja toliko ponehala, da smo se mogli iti na krov sprehjajat. Imeli smo občutek kakor otroci, ki po pouku zapuste zatohlo šolsko sobo. Ker nismo imeli boljšega opravka, opazovali smo ljudi na ladji. Največ je bilo Madžarov, Ukrajincev in Poljakov in med temi so prevladovali Židje z družinami. Veliko pozornost so vzbujale žene in dekleta, večjidel z Angleške z različnimi nošami in „bubi fri-zuro“, dve sem videl celo v škornjih. Nismo se dosti zmenili zanje, kjer ljubše bi nam bile Slovenske z Roža, četudi z navadno ruto, s platnenim predpasnikom ter s cokljami, čeprav z gnojem pobarvanimi, govoreče v milem domačem jeziku.
Sedmi večer pa smo doživeli tudi nekaj žalostnega. Umrla je mati štirih otrok, katerih oče je bil menda zadržan v Varšavi. V srce so sc nam smilili od 6 do 12 let stari deklici in nekoliko starejša fanta, ko so z obupnim jokanjem vpiil in klicali že mrtvo mater. Prepeljana je bila v Halifax, kjer je bila pokopana. Ali so
bili otroci brez matere pozneje poslani nazaj, nisem mogel ugotoviti.
Z večjim veseljem smo stopili mi na kanadsko zemljo, ker smo se rešili vožnje na zibajoči ladji in ker smo bili že zopet zdravi in čili. Zopet so nas pregledali in preiskali, a po par urah smo se vendar vsedli v vlak in šlo je proti zapadu. Mrzli noči je sledil jasen in topel dan, da smo se hodili na postajah izprehajat.
Drugo jutro smo bili v Montrealu, glavnem mestu dežele z 1,200.000 prebivalci. Ker smo imeli 4 ure časa, smo šli v mesto, da nakupimo vse potrebno. Ker je bil občuten mraz in je poleg tega še začelo snežiti, smo se kmalu zopet vrnili v vlak. Ne tako 2 Poljaka in 2 Madžara. Nekoliko pred odhodom vlaka jih nagovori domačin; s težavo, a vendar so se zmenili, da dobe delo v tovarni z dobrim zaslužkom. Verjeli so njimi in vzeli kovčke z vlaka, a to zaupljivost so drago plačali. Naložijo prtljago na že čakajoči avto. Trem so ukazali, naj gredo peš, eden pa se je vsedel na vto. Zunaj mesta je bil vprašan, koliko ima denarja. Ko ga pokaže, mu ga iztrgajo iz rok, a njega pahnejo z avtomobila. Tako so se znebili denarja tudi drugr trije in le enemu se je posrečilo, da je prišel še pravočasno na vlak. Dvomili smo, da bo policija izsledila potepuhe in vrnila ukradeno blago in denar.
Peljal se je v istem vozu kakor mi tudi far-mer (kmet), ki se je pred 16 leti priselil s Hr-vatske v Kanado, in nam služil po potrebi za tolmača. V splošnem so bili vsi uslužbenci na železnici jako prijazni. Na neki postaji je izstopilo kakih 6 do 7 Madžarov, da si v 100 korakov oddaljeni trgovini nakupijo kruha in tobaka. Ko je čas odhoda prišel in Madžarov še ni bilo, je stekel sprevodnik v trgovino in jih poklical, da vlaka niso zamudili. Gotovo se v Evropi ne pripeti kaj sličnega. Čeprav so bili vozovi tako udobni, da tudi postelj nismo pogrešali, smo vendar nestrpno čakali na prihod na cilj, ker bil je že 18. dan, odkar smo odpotovali z doma, ter smo se že do sitega na-rajžali.
Vendar enkrat Winnipeg, kjer so bili drugi razvrščeni in odposlani že v naprej določene kraje, nam Avstrijcem pa so pustili prosto izbiro, da poiščemo sami delo pod pogojem, da stopimo v službo le na farmah. Posamezni smo prišli na kakih 3 do 15 km oddaljene farme. Jaz sem našel še dosti prijazno družino, a žal razumem le par besedi, ki sem jih vjel med potjo. Sicer pa se po večerih kratkočasim, ker igrajo na farmi na glasovir in gosli in tudi pojejo še dosti umerjeno. Seveda bi me mogle popolnoma razvedriti le naše slovenske pesmi, za katere ni nadomestila.
Pozneje zvečer, ko vse počiva, pa zlete moje misli daleč, daleč tja čez široki ocean v lepo Koroško, v ljubi domači kraj. Dal Bog zdravje, da se vrnem po par letih zopet v domovino!___________________
Za tiskovni sklad so darovali:
Svenar Anton, trgovec, Gorje, 1 S; Trampič Terezija, Celovec, 50 g; Aichholzer Valentin, Loče, 1 S; Gregorčič Josip, Malčape, 30 g; Lumpacij, Borovlje, 1 S; Flašberger Janez, Velika vas, vl S; Trampič Terezija, Celovec, 50 g; Podlesnik, Škofiče, 50 g; neimenovana 50 g; Ropač T. 1 S; S. Kompoš 1'20 S; Dobernik Josef 2 S; Zupan Ignacij 2 S; Hedenik Jakob, Žihpolje, 1 S; Dobernik Karl, Grabštanj, E50 S; Kulterer Greti, St. Peter pri Grabštanju 1'50 S; Merlič Valentin, Encelna vas, 2 S; Šentjakobska posojilnica 50 S; razni zaupniki nabrali pri članih 130 S; naročniki v Železni Kapli 3 S; Boštjančič Janez, Pliberk, 10 S. Darovalcem prisrčna hvala._______
Listnica upravništva.
Cenjeni bralci lista, ki so zaostali z naročnino in katerim so se poslali v ovitkih zadnji opomini, se naprošajo, da se čim hitreje poslužijo položnic in poravnajo račune.________________
Vesten najemnik išče	101
malo posestvo z vso gospodarsko opremo
kjer lahko redi 4 krave. — Ponudbe je poslati pod «Ugodna lega" na upravništvo lista.______
Lastnik : Pol.in gosp. društvo za Slovence na Koroškem
Tiska Lido v a tiskarna
v Celovcu. — Ant. Machàt in
Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik : Žmkovskv Josip, typograf, Dunaj, X., Etfenreichgasse 9. in družba (za tisk odgovoren Jos. ŽinkovskD, Dunaj, V., Margaretenplatz 7.