1919 — 1979 — POMEMBNE OBLETNICE 60 LET ZKJ — 60 LET SKOJ
SE DELO
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LiKO VRHNIKA
LETO XIV.
JUNIJ 1979
ŠTEVILKA 2
v I. tromesečju 1979
Poslovanje
Skušali bomo podati čim bolj strnjeno poročilo o poslovanju, ki pa naj bi obsegalo najvažnejše postavke, na podlagi katerih lahko ocenjujemo poslovanje. Podatke bomo primerjali s preteklim obdobjem in s plansko postavljenimi cilji. Vzeli smo jih iz rednih mesečnih poročil in iz obračuna poslovanja za I. tromesečje.
I.	PROIZVODNJA IN PRODAJA
Proizvodnjo zasledujemo v norma urah in vrednostno v planskih cenah. V primerjavi s planirano proizvodnjo v I. tromesečju ne smemo biti preveč zadovoljni. Proizvodnja v norma urah zaostaja za planom 5,4 %, vrednostna proizvodnja pa je bila nižja od planirane za 2,6 %. Pri tem izkazuje naj slabše doseganje TOZD Tovarna stolov, ki dosega plan le z 91 %. TOZD Primarna predelava je plan proizvodnje v N/h dosegla 97,7% vrednostno 99% TOZD Tovarna vrat v N/h 96,2%, vrednostno pa je plan presegla za 1%.
Vzrokov za tako doseganje planirane proizvodnje je več. Naj jih na kratko naštejemo: problemi v zvezi z nabavo hlodovine, žaganega lesa; z nabavo bukovih decimiranih elementov, občasne težave pri dobavi vezanih plošč, pomanjkanje surovin oziroma slabe kvalitete surovin (pomanjkanje suhega lesa) in problemi pri nabavi satovja, pri nabavi re-promaterialov, zlasti lepil, želatine, ključavnic, cilinder vložkov, rezil, elektromaterialov, rezervnih delov, brusil, raznih lužil ipd. Pojavljali so se tehnično-tehnološki problemi na nekaterih delovnih mestih, predvsem v TOZD Tovarna vrat so bili prisotni tudi organizacijski problemi, ki so nastali z odhodom vodje in tehnološkega vodje TOZD, še vedno so prisotni kadrovski problemi (fluktuacija), problemi nado-
v\
JU*,’-:/.?}
meščan j a, problemi v zvezi z izvajanjem discipline, ozka grla v proizvodnji in pa ne nazadnje slabo koriščenje delovnega časa. V I. tromesečju smo v DO kot celoti dejansko opravili le 80,7% vseh razpoložljivih ur, med izostanki pa so na prvem mestu boleznine in to do 30 dni 6,3% in nad 30 dni 5,3% vseh ur. Tudi neplačanih izostankov je precej, 1760 ur. Naj slabše koriščenje je bilo v TOZD Tovarna stolov (78,1 % dejansko opravljenih ur), najboljše pa v TOZD Servisi energetika (87,3% dejansko opravljenih ur).
Ravno tako ima TOZD Tovarna stolov največ izostankov zaradi bolezni in sicer do 30 dni 8%, nad 30 dni 6,3% vseh ur (1/3 porodniški dopust). Najmanj boleznin do 30 dni imata TOZD Servisi energetika in delovna skupnost. Ostala dva TOZD imata »bolniških« približno enako, do 30 dni cca 6%, nad 30 dni cca 5 odstotkov.
Če sedaj pogledamo še prodajo, lahko rečemo, da je bila zadovoljiva. Na domačem trgu smo prodali za 63.747,028 din, to pa je za 76,1% več kot v enakem obdobju lani (del-
Dva milijona stolov
Svečana seja delavskega sveta
no vpliv višjih cen) in 31,2% nad planiramo prodajo. Pri tem naj povemo, da je prodaja na domačem trgu najmočneje zastopana pri TOZD Tovarna vrat katere realizacija je bila 54.751.542 din, kar je 80,5% več kot v I. kvartalu 1978 in 26% nad planirano prodajo. Ob tem pa naj omenimo težave glede prodajnih cen z ozirom na podražitve surovin, repromaterialov in podbojev kooperantov, medtem ko so bili že zaključeni posli z raznimi kupci — GP in zmrznjene cene stavbnega pohištva za prodajo TP po ceniku. Na tržišču se srečujemo tudi s konkurenčnimi cenami ostalih proizvajalcev, ki imajo znatno nižje cene.
Razlike v cenah so predvsem pri sobnih vratih in vratnih krilih. V zvezi s kvaliteto moramo povedati, da zlasti kvaliteta podbojev ni vedno zadovoljiva, kritično je tudi okovje, nasadila, ki so slabo montirana itd. V zvezi s prodajo žaganega lesa, lesnih odpadkov in ostalega ni bilo večjih problemov, razen problemi s prevozi.
Tudi za izvoz lahko rečemo, da je bil zadovoljiv in večjih problemov ni bilo. V februarju so se cene dvignile za 5% in nasploh se stanje izboljšuje. Dosegli smo 35.270.376 din oizroma 1.780.313 $ izvoza, kar je 2% odstotka več kot lani v I. kvartalu in 9% več kot smo planirali. Od tega smo izvozili preko posrednikov 69,2% in 30,8% neposredno (leta 1978 17,5% neposrednega izvoza). V izvozu je najmočneje zastopana TOZD Tovarna stolov s 33.749.521 din, to je 6% več kot lani v enakem obdobju (delno vpliv višjih cen), in 13,8% nad planiranimi. Prve uspehe v izvozu kaže tudi TOZD Tovarna vrat s 1.066.509 din izvoza, kar je sicer le 63,5% planiranega, vendar pa skoraj polovica celoletnega lanskega izvoza. Izvoz je v pretežni meri usmerjen na ameriško tržišče (85,8% vsega izvoza, v letu 1978 88,8%), precej večji delež kot v letu 1978 zavzema Evropa 13,8% (v letu 1978 10%).
II.	ZAPOSLENI
IN OSEBNI DOHODEK
Poprečno število zaposlenih v I. tromesečju je bilo 1041 delavcev, konec marca pa 1040. Še vedno je prisotna precejšnja fluktuacija, samo v marcu je prišlo 47 delavcev in odšlo 44 delavcev, v to številko pa so vključene tudi premestitve iz ene TOZD v drugo oziroma iz delovne skupnosti v temeljne organizacije, kljub temu lahko rečemo, da se še vedno zamenja preveliko število delavcev, kar med drugim vpliva tudi na produktivnost.
V I. kvartalu je bil poprečni izplačani neto OD na delavca 5.725 din, kar je 16% višji kot v letu 1978, pa je še vedno pod slovenskim poprečjem v letu 1978, ki je bilo 5.903
din. Posamezne TOZD so dosegle naslednji poprečni izplačani neto OD na delavca:
Če pogledamo še delitveno razmerje celotne DO, smo na OD razporedili 72,% čistega dohodka, ostalo na
sklade, od tega na poslovni sklad 14%. Tako smo za celotno akumulacijo namenili 13,6% dohodka.
Povprečni OD na delavca	1978	I-III/79	Indeks
TOZD Primarna predelava	4.698	5.740	122,2
TOZD Tovarna stolov	4.188	4.883	116,6
TOZD Tovarna vrat	4.968	5.515	111,0
TOZD Servisi energetika	6.034	6.705	111,1
DSODSP	5.941	7.192	121,1
LIKO	4.925	5.725	116,2
Na kratko poglejmo še delovno skupnost, ki celotni prihodek ustvar-varja s svobodno menjavo dela in je le-ta za 8% višji od planiranega, dohodek 2%, čisti dohodek pa 8% nad planiranim. Čisti dohodek delovna skupnost razporeja v skladu z zakonom le na osebne dohodke in skupno porabo, in sicer je za OD razporedila za 2% manj sredstev od planiranih, več pa za sklad skupne porabe in za štipendije.
MARGARETA PREBIL
Komercialna politika
III.	CELOTNI PRIHODEK IN NJEGOVA DELITEV
Če pogledamo podatke v primer-jajavi s planiranimi, lahko rečemo, da so sicer pozitivni, saj smo dosegli dohodka 43.832.401 din oziroma 6,7% več od planiranega, čistega dohodka 8% nad planiranim, razdelili pa smo ga tako, da smo pokrili izplačane OD, ki so 1% pod planiranimi, za skupno porabo smo namenili 49% več od planirane razporeditve, na poslovni sklad ravno tako 49% več in 6,6% več glede na plan na rezervni sklad.
Najboljši finančni rezultat izkazuje TOZD Primarna predelava, ki je dosegla 56% več dohodka od planiranega, 75% več, kot je planirala, čistega dohodka, ki ga je razporedila 50% na OD in 50% na sklade, in sicer kar 31% na poslovni sklad. Tako, da je za celotno akumulacijo namenila 24,8% dohodka.
Slabši, vendar še vedno zadovoljiv finančni uspeh glede na planiranega je dosegla TOZD Tovarna stolov, ki je dosegla 6% več dohodka oziroma 7% več čistega dohodka od planiranega, tega pa je razporedila 77,8% na OD, 22,5% pa na sklade, od tega skoraj polovico na poslovni sklad. Za celotno akumulacijo pa je namenila 13,5% dohodka.
Od proizvodnih TOZD je naj slabši finančni rezultat dosegla TOZD Tovarna vrat, in sicer je dosegla planiran dohodek le z 81%, čisti dohodek le 73%, tega je kar 86,4% razporedila na OD, ostalo pa je razporedila na sklad skupne porabe in rezervni slkad, medtem, ko za poslovni sklad ni namenila nobenih sredstev. Za celotno akumulacijo je bilo razporejeno le 5.2%, planirano pa je bilo 13,8%. Pri tem omenimo, da je bilo precej neplačane realizacije.
Podobne rezultate izkazuje TOZD Servisi-energetika, ki sicer izkazuje pozitivne indekse glede na plan pri dohodku (114) in čistem dohodku (100), vendar pa je ustvarjeni čisti dohodek zadoščal le za kritje osebnih dohodkov (90,6% čistega dohodka) in za rezervni sklad ter sklad skupne porabe.
Dejavnost v komerciali je v osnovi prodaje izdelkov vseh naših TOZD lin zagotovitev vseh potrebnih materialov za nemoteno delovanje celotne organizacije. Prodajni program s katerim nastopamo na trgu je ozek, saj poenostavljeno lahko trdimo, da smo se razvili v enega naj večjih proizvajalcev tako vrat za domači trg, kot stolov za izvoz. Čeprav smo na obeh področjih izredno pomembni smo obenem tudi šibki, kajti preveč smo odvisni od konj ukture prodaje vrat doma in stolov na trgu ZDA, kamor usmerjamo preko 80 % našega izvoza.
V zadnjem času smo predvsem na področju izvoznega programa pričeli z uvajanjem novih artiklov in lahko rečemo, da je že precej storjenega, ter da imamo začrtano jasno smer. Uspelo nam je razviti program miz, modernih stolov, ter skupno z Meblom — Čepovan na bazi hrastovega lamelnega parketa. Nadaljevati moramo z dokončnim oblikovanejm ter širjenjem teh programov in doseči njihovo uveljavi, tev. Tako bo nujno na področju propagande intenzivizirati našo dejavnost, saj bo potrebno za bogatejši program tudi drugačen način informiranja tržišča z našidi izdelki, ker bo potrebno širiti predvsem krog kupcev in to tudi na trgih, kjer doslej sploh nismo bili prisotni. Začrtali smo si tudi izdelavo sedežne garniture za dnevne sobe, kar je logičen korak v širjenju asortimana, ko imamo že razvito proizvonjo klubskih mizic in modernih stolov. Tako bomo lahko nastopali z celotnimi ambienti za jedilnice in kasneje za dnevne sobe. Takšen sortiman nam pa seveda narekuje tudi drugačno prodajno usmeritev: kot prvo je potrebno osvajanje domačega trga, katerega smo doslej zanemarjali, v izvozu, pa širjenje naše udeležbe predvsem na evropskem tržišču. Prepričani smo,
da nam bo ta z kadrovsko krepitvijo oddelka za ZT tudi uspelo.
Verjetno bo mnogo več dela in naporov potrebno vložiti v aktivira n ju prodajne dejavnosti in programsko krepitev na področju vrat.
Imamo novo vratarno z izredno kapaciteto, pripomniti pa je potrebno, da ni dovolj strnjena tako na programu kot tudi v prodajni politiki.
Drugi so v zadnjih letih širili svoja prodajna skladišča, ter razvijali dodaten soroden program (okna in podobno) mi smo pa čeprav nekoč prvi proizvajalci vrat tako v industrijski proizvodnji kot tudi v asor-timanu v zadnjih letih precej zaostali. Zato moramo prav na tem področju storiti ogromno, če hočemo, da se ponovno prebijemo na vrh.
V okviru novoustanovljene komisije za razvoj programa vratame moramo bogatiti naš program, da bi lahko na področju vrat res lahko nudili kupcem čimveč (vhodna vrata za stanovanje, ognjevarna vrata, harmonika vrata itd.).
Če hočemo zagotoviti prodajo takšne proizvodnje moramo poleg že razvite klasične povezanosti s trgovskimi podjetji razvijati nove oblike prodaje.
Ker smo z otvoritvijo lastnih prodajnih skladišč že krepko v zamudi, prav tako pa tudi nimamo potrebnih sredstev je najbolj logična in smiselna pot v povezovanju z drugimi podjetji. Takšno združevanje ima osnovo v ZZD in vodimo že konkretne pogovore z nekaterimi OZD izven Slovenije. Koncept je sledeč: potrebujemo dodaten asorti-man, kateri se doplnjuje z našim programom vrat prav tako potrebujemo prodajna skladišča na vseh interesantnih področjih Jugoslavije. Zato iščemo ter navezujemo stike s posameznimi organizacijami, katere bi nam to omogočile, seveda v
kolikor imajo itudi same podoben interes in pa potrebno proizvodno naravnanost. Tako bi lahko pokrivali posamezna področja za gradbenike, za katere bi bila možna tudi skupna montaža in pa prodaja v skupnih prodajnih skladiščih kjer bi imel vpliv kot da so naša lastna. Trudili se bomo, da bo takšen sistem povezovanja čimprej zaživel in da bo temeljil na enakovrednih in poštenih odnosih ter na dolgoročni usmeritvi. Za realizacijo teh ciljev bo potrebno nekoliko korigirati našo miselnost v komerciali, se otresti neazupanja in širiti poglede o vlogi prodajne službe. Še posebno aktivnost bodo morali pokazati naši predstavniki saj bi brez njihove pomoči takšen načrt težko uspel.
Tudi na področju nabave moramo navezati tesnejše stike s solidnimi dobavitelji, razvijati odnose na novih osnovah tako dohodkovnih kot na osnovi trajnega sodelovanja in skupnih planov. Dejavnost na področju nabave je že sedaj zelo obširna, še bolj jo bo potrebno popestriti saj načrtujemo razne oblike kooperacij katere moramo čimprej realizirati. Razviti moramo od-
nose z zanesljivimi dobavitelji na novih osnovah v obojestransko korist, predvsem na področju polizdelkov in pa tudi gotovih izdelkov s katerimi bomo kompletirali lasten program.
Za nadaljnje nemotene poslovanje mizarne, bo potrebno zgraditi trdne odnose z dobavitelji za stružne elemente, naslonjala ter tudi sedeže. Možnosti so pa tudi v povezovanju s proizvodnjo, kjer bi delili in dopolnjevali tudi program z gotovimi izdelki. Prav tako na področje vrat kjer moramo razvijati ter iskati nadaljnje rešitve pri podbojih, še posebno pozornost posvetiti vsem tistim organizacijam s pomočjo katerih dopolnjujemo naš program, ter bogatimo ponudbo. Vsekakor moramo pa še nadalje posvetiti vso skrb tudi odnosom dobaviteljev tako osnovnih surovin kot repromateri-alov. Poskušali smo navesti nekatere poglavitne značilnosti komercialne problematike, zavedajoč se, da je celoto nemogoče zajeti, vendar nameravamo tudi v prihodnje osvetliti droge teme iz komercialnega področja.
OLOMIR PUNGERČIČ
Sejem pohištva
Na kratko si oglejmo to skandinavsko deželo z uradnim imenom Danmark. Njena izmera je 43.033 kvadratnih kilometrov in šteje 4,95 milijona prebivalcev. Gostota naseljenosti je 115 ljudi na kv. km. Prestolnica je Kobenhaven z 1 mil. prebivalci z predmestji pa 1,5 mil. kar predstavlja skoraj eno tretjino vsega prebivalstva. Državo sestavljajo pollotok Jylland in otoki Ljaelland, Fyn, Lalland, Falster, Bomholm in blizu 200 manjših otokov. Je industrijsko agrarna država z 28 % zaposlenimi v industriji, 21 % v kmetijstvu, 13 % v trgovini, 8 % v gradbeništvu, 7% v prometu itd. Kmetijstvo razpolaga z 180 tisoč traktorji in preko 40 tisoč kombajni, hektarski donosi so zelo visoki. Enako je zelo razvita in specializirana
živinoreja saj imajo preko 3,5 mil. govedi, zlasti krav mlekaric in nad 8 mil. prašičev. Zelo je razvita tudi industrija kot so kemična (poljedelska gnojila) živilska, ladjedelni-ška, usnjarska, pohištvena. Ker je to ravninska dežela dajejo električno energijo termoelektrarne okoli 9 milijard kWh. Prometno omrežje je lepo urejeno in imajo preko 12 tisoč kilometrov cest I. reda in železniških prog 4300 km.
Razstavo pohištva, katero smo obi skali, organizirajo vsako leto in to na razstavnem prostoru z 119 tisoč kvadratnih metrov. Razstavljale! so večinoma iz evropskih držav z razumljivo veliko udeležbo iz skandinavskih dežel, katere nudijo obiskovalcem od preproste postelje do fantastično oblikovanega pohištva.
Prevladal je tudi skandinavski okus po svetlejšem pohištvu. Izredno veliko je bilo tudi miz z debelimi masivnimi ploščami med katerimi sta bili tudi naši dve, ki sta doživeli dobre in manj dobre ocene, zlasti v površinski obdelavi je velika razlika v naše slabo. Imeli smo tudi razstavljene nove stole za katere bi tudi lahko dejali, da še niso dokončni in jim še manjka nekaj manjših dopolnitev, so pa zelo blizu okusom in zahtevam tega trga, ki je estetsko zelo zahteven. Zelo zanimi-
ve so bile tudi klubske garniture z sedežnimi in naslon j alnimi tapeciranimi vložki. Splošen vtis je bil, da bi mi morali mnogo hitreje naprej z drugim programom, da bi še pravočasno ujeli sedanjo in bližnjo aktualnost na tem tržišču. Malo dolgoročnejše gledano si moramo čimprej razširiti svoje tršižče z modernejšimi izdelki v pohištvu, da ne bomo sčasoma zaostali s prodajo pri tolikšni pestri ponudbi drugih proizvajalcev. Videli smo tudi stole podobne našim, vendar so
3. proizvajalna sredstva.
Produkcijske faktorje razni ekonomisti različno opredeljujejo, in v ekonomski teoriji pravzaprav ne najdemo enotne opredelitve produkcijskih faktorjev. Naš namen ni, da bi se spustili v te diskusije, ampak bomo posvetili pozornost človeku, kot poglavitnemu subjektivnemu elementu v gospodarstvu in proizvajalnim sredstvom, kot objektivnemu (materialnemu) dejavniku gospodarstva.
Ko govorimo o človeku kot subjektivnemu faktorju gospodarjenja, mislimo na delavca oziroma proizvajalca. Pri tem pa govorimo o neposrednih proizvajalcih, to so tisti, ki neposredno predelujejo, izdelujejo proizvode, ter o posrednih (režijskih) delavcih, ki so posredno potrebni za nenehno in organizirano proizvajanje, ki izvajajo vsa potrebna administrativna dela, prodajajo ali nakupujejo blago, obračunavajo dohodek itd.
V	zvezi s tem naj omenimo sam pojem produktivnega in neproduk tivnega dela.
Produktivno delo lahko ločimo na:
a)	produktivno delo v širšem pomenu besede in
b)	produktivno delo v ožjem pomenu besede.
V	čem je razlika? Produktivno delo v širšem pomenu besede bo vsako delo, ki je vključeno v tako dejavnost, ki se ukvarja s preskrbo materialnih dobrin (proizvodov), ne glede na to ali se ukvarja z evidenco, transportom ipd. to se pravi delo v gospodarski dejavnosti.
V	ožjem pomenu besede pa razumemo kot produktivno delo samo tisto delo, ki je neposredno zaposleno pri pripravi, predelavi, izdelavi proizvodov (v tem primeru npr. vratarjevo delo v tovarni ne pojmujemo kot produktivno delo).
O pojmovanju produktivnega dela bi lahko še razpravljali, lahko bi posegli v zgodovino ekonomije, ko se je ta pojem dokaj menjal. Za nas je dejansko pomembno pojmovanje produktivnega dela v ožjem srni slu. Ko govorimo o produktivnem (proizvodnem) delavcu, mislimo pravzaprav na delavca pri stroju (neposrednega proizvajalca) ko pa govorimo o posredno produktivnem delavcu (»režij cu«) pa mislimo na izmenovodje, organizatorje proizvodnje, na administracijo ipd.
Če sedaj spregovorimo še o proizvajalnih sredstvih kot objektivnem (materialnem) dejavniku v gospodarstvu, naj omenimo, da jih lahko delimo:
a) z vidika funkcije v proizvodnem procesu:
:— v delovna sredstva (delovne priprave) in — predmete dela;
Kako gospodarimo
Zadnjič smo se na kratko seznanili s samim pojmom gospodarjenja. Danes bi povedali nekaj o faktorjih (elementih), brez katerih se nobena gospodarska dejavnost ne more odvijati.
Glavni faktorji so:
1.	narava (v širšem pomenu besede),
2.	ljudje z določenim znanjem, organizacijskimi sposobnostmi, delovnimi navadami itd.,
Detajli s sejma pohištva
čem s smerjo in zahtevami tržišča za kar mora tudi naše podjetje dati v bodoče še več poudarka in z takih sejmov povzeti čim več koristnega v okviru možnosti.
STANE KNAPIČ
imeli namesto struženih, ploskovne elemente kot npr. tip 22, ki ga vidite na sliki.
Sejem je bil izredno obiskan, kar mu poudari veliko pomembnost, tako za kupce, kot za proizvajalce, kateri morajo biti vedno na teko-
b) z vidika hitrosti obračanja sredstev in prenašanja vrednosti sredstev pa
— v osnovna in obratna sredstva.
Najprej opredelimo »delovna sredstva«. To so priprave ali pripomočki, s katerimi delavec deluje na predmet dela, jih obdeluje, ne postanejo pa fizično sestavni del končnega proizvoda. To so npr. stroji, orodje, prevozna sredstva ipd. Čim več delovnih sredstev pride na enega delavca, čim bolj je proizvod rezultat strojnega dela, čim večje je znanje delavcev, ki znajo moderna tehnična sredstva izkoriščati tem višje je razvita tehnika v posamezni delovni organizaciji ali v celotnem gospodarstvu. Govorimo o tim »tehnični opremljenosti dela«, to je razmerje med nabavno vrednostjo delovnih sredstev in številom delavcev (koliko delovnih sredstev odpade na enega delavca), za določene gospodarske dejavnosti je značilno, da imajo visoko stopnjo tehnične opremljenosti dela (npr. elektrarne), za nekatere pa, da imajo nizko) npr. tekstilna industrija, lesarstvo).
Drugi dejavniki proizvodnega procesa so »predmeti dela«. To so tisti predmeti, ki so v tekočem proizvodnem procesu predmet delavčeve obdelave z delovnimi sredstvi. To so npr. surovine, polizdelki, ki so glavna substanca (vsebina) proizvoda, raznovrstni pomožni material (mazila, barve, goriva, pa tudi energija). Vse predmete, ki so neogibni za obnavljanje proizvodnje, imenujemo tudi »reprodukcijski materi-a1« (reprodukcijska sredstva). Kakovost predmetov dela je zelo velikega pomena za večje ali manjše rezultate dela.
Z vidika hitrosti obračanja sredstev in prenašanja vrednosti sredstev smo proizvajalna sredstva delili v osnovna in obratna sredstva.
»Osnovna sredstva« so v vrednosti izražena fizična delovna sredstva, o katerih smo že govorili. Njihova glavna značilnost je, da fizično ne vstopajo v končni proizvod, da se postopoma obrabljajo, njihovo vrednost postopoma odpisujemo (v obliki amortizacije). Osnovna sredstva lahko razdelimo v osnovna sredstva v gradnji, osnovna sredstva v uporabi in osnovna sredstva v likvidaciji. Lahko jih še naprej razčlenjujemo, kot npr. osnovna sredstva v uporabi v: zemljišča, gradbeni objekti, rudarska dela, delovne priprave itd. Lahko trdimo, da delovne priprave najbolj vplivajo na uspešnost poslovanja, zato poglejmo, kako jih lahko še naprej razčlenimo: transportna sredstva, naprave in instalacije, stroji, velika orodja. V osnovna sredstva štejemo tudi denarna sredstva, izločena za nabavo novih fizičnih osnovnih sredstev.
»Obratna sredstva«, kot nam že sama beseda pove, so tista sredstva,
izkazana vrednostno, ki v proizvodnem procesu preidejo osnovo v končni proizvod, se za njegovo proizvodnjo porabijo, s tem pa tudi prenesejo svojo vrednost na vrednost končnega proizvoda. Med obratna sredstva štejemo zagole surovin, nedovršeno proizvodnjo, zaloge gotovih proizvodov, terjatve do kupcev, ostala obratna sredstva — denarna (aktivne časovne razmejitve — vnaprej plačane storitve. Pri obratnih sredstvih je zelo pomembno, kako hitro se obračajo oziroma koliko dni so vezana v podjetju. V ta namen računamo koeficient obračanja obratnih sredstev po posameznih vrstah obratnih sredstev (surovine, gotovi proizvodi itd.). Na primer pekarne imajo zelo velik koeficient obračanja).
Čim manjši je ta koeficient tem dalj časa so obratna sredstva vezana in lahko podjetju povzročajo težave, ker mu manjka denarnih sredstev za pokrivanje obratnih sredstev. Prizadevati bi si bilo treba koeficient obračanja povečati, vendar pri tem ne mislimo na zmanjšanje optimalnih zalog.
Toliko na kratko o faktorjih, brez katerih se proizvodnja ne more odvijati. Skušali smo jih razložiti na razumljiv način in zajeti njihovo bistvo.
MARGARETA PREBIL
Delavci TOZD tovarna stolov smo 24. marca letos obiskali našega kupca stolov — firmo FANTONI. Z dvema avtobusoma smo se na vse zgo-
40.000
stolov na dan
Obljubili smo vam, da vas bomo seznanjali s posameznimi novicami iz naše dejavnosti. Danes vam po sredujemo zanimiv članek o proizvodnji stolov v Furlaniji.
Proizvodnja stolov v tako imenovanem »trikotniku« z oglišči v furlanskih mestih Manzano, Como di Rosazzo in Sv. Ivan ob Nadiži se danes giblje okoli 40.000 kosov na dan.
Okrog 12.000 delavcev pri tem »potroši« po 1000 kubičnih metrov lesa in ustvarja letni dohodek 180 do 200 milijard lir. Okrog 60 % celotne proizvodnje gre v izvoz, in sicer predvsem v Zahodno Nemčijo in Francijo. Prav z namenom, da bi še povečal dobave tema dvema tržiščema, je konzorcij »Conseg«, ki združuje večje število proizvajalcev stolov s tega območja, pred kratkim ustanovil na Bavarskem posebno družbo »Top Star Conseg« ter se zdaj pripravlja, da prevzame po dobno pobudo v Franciji.
(Iz Gospodarskega vestnika)
daj zjutraj odpeljali proti mejnemu prehodu v Novi Gorici, kjer smo opravili formalnosti na meji. Tu sta nas morala zapustiti dva sode-
Tako je izgledala tovarna Fantoni ob potresu v Furlaniji
Obiskali smo firmo FIHTOM v Italiji
lavca, ker nista bila pravilno opremljena za tako potovanje. Pot smo nadaljevali po furlanski pokrajini skozi Udine, kraja Osapo, kjer stoji ta tovarniški objekt. Na tem področju so še vidne posledice katastrofalnega potresa leta 1976, kjer iznad starih zidov rastejo nove hiše.
Sprejem v tovarni je bil nad vse prisrčen. Lastnik tovarne, g. Marco Fantoni in njegovi sodelavci so nas toplo pozdravili in nas popeljali v proizvodne oddelke. Za prevajanje jezika smo naprosili tov. Žigmana, našega upokojenca, ki je nalogo dobro opravil, le razlage nismo vsi dojeli, ker je bila velika skupina. Z občudovanjem smo zrli na moderne objekte in moderno opremljeno proizvodne prostore, skozi katere smo hodili. Okolica in notranjost sta dajala videz, da je to moderno urejena tovarna. Red in čistočo smo dojeli, kot da to ni lesna tovarna za proizvodnjo pohištva. Fantonije-va .tovarna za proizvodnjo ploskovnega pohištva je ena najmodernejših tovrstnih tovarn na svetu, katero si ogledujejo delegacije iz vsega sveta, spada pa med šest največjib tovarn v Italiji. S streho pokrite površine znašajo 75.000 m2. Za primerjavo to znese toliko, kot imamo zemljišča na Verdu in v Borovnici skupaj. Proizvodni program s katerim kompletira svoje izdelke so tudi naši stoli — tip 3112, pa 3114 in 9001, katere za njega proizvajamo že trinajsto leto. V tem smo izdelali približno 80.000 kosov stolov, kar je zelo lepa količina, če vemo, da so ravno naši sosedje tudi vodilni proizvajalci tovrstnega pohištva. Cenovno spadajo naši stoli med lažje izdelke, katere izdobavljamo v surovem stanju. Skupaj z izdelki omenjene tovarne se naši stoli prodajajo ne samo po Italiji, temveč tudi v vseh državah Zahod. Evrope.
Po ogledu tovarne so nas pospremili v delavsko restavracijo, kjer so nas pogostili s kosilom. Prijetno smo se počutili v ambientu moderno urejene restavracije, kjer je lastnik Fantomi s svojimi sodelavci izrazil zadovoljstvo, da smo ga obiskali, ter želel, da ga še obiščemo, kadar hočemo, ter da je pripravljen vedno sodelovati na ekonomsko teh ničnem sodelovanju. Pred odhodom smo izrazili željo, da tudi on obišče našo delovno organizacijo s svojimi delavci, da s tem sklenemo že tako trdne vezi, ter da si nadalje zagotovimo še večje sodelovanje. Ko smo zapuščali našega gostitelja smo bili enotnega mišljenja, da smo resnično videli moderno tovarno, katera je po potresu pred štirimi leti še modernejša. Človek dobi občutek spoštovanja in prijetnosti ter navdiha, da smo tudi mi sposobni z lastnim delom si pridobili kodobne vrednote. Med povratkom v domovino smo si ogledali od potresa porušeno Gemono. Pretreseni smo lahko
Posnetek pred vhodom v Tovarno
Varujmo pred požarom
Vse več je toplejših — vročih sončnih dni in z vsakim dnem narašča tudi dnevna temperatura — s tem pa se žal veča tudi nevarnost za nastanek požarov.
Zato je nujno, da se spomnimo nekaterih naših osnovnih obvezno-
sti do požarno-vamostne preventive pri delu.
Žal bo marsikateri v mislih zaključil: »Kaj nas že spet s tem mori!« in bo delal po starem.
K sreči pa se večina delavcev zaveda, da nam je, kakršnakoli že
videli ljudi, ki so si iz ruševin zgradili nove domove. Strahotno razdejanje so povzročile tudi skalne gmote, ki so se valile z gora na mesto.
Med potjo smo se ustavili tudi v zelo obiskanem Trbižu, kjer je lahko vsakdo kupoval tudi za dinarje. Za-
dovoljni s praznimi žepi m polnimi malhami smo se pri Ratečah vrnili v domovino. Prijetno počutje smo sklenili tik pred domačim pragom. Veselo razpoloženi smo se razšli v deževni noči na svoje domove.
FRANC DRAŠLER
je delovna organizacija, bila je in bo kruh za vse nas in naše družine pa tudi za širšo skupnost in zato nam ni vseeno in ne more biti vseeno ali to danes oziroma jutri še bo ali ne — zato sem prepričan, da bo večina delavcev resneje zlasti pa dosledneje izvajala naslednje osnovne požamo-varnostne ukrepe:
—	vsak delavec naj pogleda kje ima, glede na svoje delovno mesto postavljene ročne gasilske aparate in hidrante. Naj si aparate pogleda in v mislih obnovi, kako se tak aparat ali hidrant uporabi. Če ste to morebiti pozabili poiščite pojasnilo pri vodji dela, gasilcu, varnostnemu ali pri sodelavcu;
—	vsak je odgovoren, da so gasilski aparati, hidranti in drugo vedno dostopni. Zato, kjerkoli je postavljen gasilski aparat, hidrant ali druga oprema —• Ne odlagaj materiala. To isto velja za elektro razdelilne omarice, zasilne izhode, prehodne poti in pod.
—	čimvečja je količina materiala v oddelku, ki je ponavadi še podlaga za zbiranje finega lesnega prahu, večja je nevarnost tako za nastanek kot za hitro razširitev morebitnega začetnega požara. Zato je poskrbeti, da iz proizvodnih oddelkov sproti odstranjujemo material, ki tam morebiti ne spada ali je izločen iz proizvodnje za daljši čas, škarta in podobno;
—	večji red in čistoča v odedlku ne zagotavlja samo lažjega dela in boljšega počutja, temveč zmanjšuje možnost tako nastanka kot razširitve požara. Zato naj vsak na svojem delovnem mestu poskrbi za red in večjo čistočo. Prah in olje s povečano temperaturo sta nevarna za nastanek požara;
—še večje nevarnosti glede požara so v lakirnicah oziroma povsod tam, kjer se dela z vnetljivimi tekočinami. Zato je tam še dosledneje upoštevati že navedeno in še sledeče:
Vsako razlivanje vnetljivejše teko-čne povečuje nevarnost — tudi v smislu eksplozije, ker s tem večamo koncentracijo hlapov v prostoru. Zato je pri delu z vnetljivimi tekočinami, ravnati previdno.
Vse posode z razredčili ali lakom je imeti stalno pokrite. Količine vnetljivih snovi pri delu naj bodo le tolikšne, da delo teče nemoteno. Ne polivajte se z vnetljivo tekočino. Odpadne krpe namočene z razredčilom, lakom ali oljem (posebej nevarna za samovžig je čistilna krpa namočena v laneno olje), lahko odmetavamo le v posode z vodo ali pa jih sproti odnašati na določeno odlagališče izven prostorov.
—	ekshavstorske naprave so tudi zelo nevarne za nastanek in razširitev požara. Zavedati se moramo, da vsaka krpa, brusni trak, papir, kovinski drobec in podobno v eks-havstorski napravi lahko povzroči požar. Zato nikdar ne odmetavajte
navedenih predmetov v ekshavstorske cevi,
—	vedno bodite pozrni na vonj tleče žagovine, dima. Obvestite vodjo dela ali gasilca o takšnih pojavih, da se razišče od kje tak vonj prihaja,
—	kadilci predno prižgete cigareto ali odvržete cigaretni ogorek — poglejte kje ste — nikdar tega ne delajte izven mest dovoljenih za ka-
Svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu republiške konference RK SZDL Slovenije je sklenil, da v okviru nadaljnje ■ krepitve obrambno varnostne pripravljenosti v SR Sloveniji, poglabljanja podružbljenih odnosov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, ter široke aktivnosti vseh delovnih ljudi in občanov. Organizira vsesplošno družbeno akcijo v krepitvi, usposablja nju in preverjanju obrambno-vamo-stne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov ter vseh družbenih dejavnikov pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti«.
Akcija preverjanja obrambno-var-nostne pripravljenosti pod geslom »NNNP—79« ima zlasti politično — mobilizacijski pomen. Letos mora priti v akciji še bolj do veljave usposabljanje delavcev in delovnih ljudi na: področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Skratka v tem letu si bomo prizadevali za take oblike usposabljanja, ki bodo krepile učinkovito zaščito in obrambo ter lastno pobudo delavcev tudi v izrednih in morebiti najtežjih vojnih razmerah.
jenje, da se vam in nam to ne ma ščuje,
— delavci bodite pozorni na vse tiste, ki bi kršili požarno varnostne ukrepe. Ne bodite neprizadeti ob tem — tak kršitelj se igra ne samo s svojim kruhom, temveč s tvojim, najin oziroma našim. Zato ukrepajte — prijavite kršitelje vodji dela, gasilcu ali varnostni službi, dokler še ni prepozno.
RADO OGRIN
Tudi v naši delovni organizaciji »LIKO« Vrhnika se obsežno pripravljamo na akcijo »NNNP—79. V zvezi s tem se bodo morali vsi delavci, ki so neposredno vključeni v obrambne priprave temeljito seznaniti z nalogami, ki jih čakajo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
V naši DO smo se že lotili uresničevanja konkretnih nalog in aktivnosti, kar se kaže v ažuriranju obrambnih načrtov, preverjali doslej planirano kurirsko službo, ažurirali sezname ljudi, ki so razporejeni na delovne dolžnosti v enoti CZ in NZ. Do sedaj sta bile izvedene dve gasilski vaji na lokaciji Verd in Borovnica po učnem programu za gasilske enote. Do konca akcije »Nič nas ne sme presenetiti« bomo morali še opraviti obsežne naloge in jih skupaj rešiti, kajti naloge so zelo obširne. Doseženi rezultati se bodo preverili v dvodnevni vaji, dne 29. in 30. septembra 1979. Glede tega je izdelan načrt dejanskih akcij za 29. in 30. septembra, ko bomo v naši DO oziroma po lokacijah Verd in Borovnica s praktičnim vajami preverili rezultate akcije »NNNP—79«.
Nič nas ne sme presenetiti
Aktualne naloge mladih
Prav tako je izdelan načrt aktivnosti, ki so že delno tu opisane, kdo je njihov izvajalec, kdo se uklju-čuje in rok izvršitve tega načrta.
Načrt aktivnosti v dneh 29. in 30. septembra in pa program akcij v zvezi z usposabljanjem in pripravami sta morala biti izdelana do 30. 4. 1979 ter posredovana na OK SZDL Vrhnika. Naloge, ki so določene v načrtu aktivnosti pa bodo morale biti realizirane oziroma usklajene z novo metodologijo izdelave obrambnih načrtov do 31. 10. 1979. Ne glede na to, da smo šele začeli uresničevati naloge iz akcijskih programov in z usposabljanjem za izvedbo programskih aktivnosti bo vsebina akcijskih programov in njihova izvedba zagotovila uresničitev temeljnih izhodišč in ciljev v akciji »NNNP-79«.
6. maj 1979 praznik SO Vrhnika
V počastitev tega praznika je bila v krajevni skupnosti Borovnica izvršena vaja enot CZ, NZ in enote teritorialne obrambe. Na tej vaji so sodelovale med drugimi tudi naše enote CZ — to je ekipa za gašenje požara, ekipa za prvo medicinsko pomoč in ekipa za narodno zaščito.
Gasilska ekipa je imela nalogo, da z bloka Borovnica 264 (Mavčeva hiša) izvede reševanje ponesrečencev iz gorečega stanovanja in pri tem reševanju je uporabljala trodelno lestev. Ta panoga reševanja je zahtevala od požrtvovalnih gasilcev, ki so razporejeni v enote CZ mnogo truda in naporov. Kajti kot vemo so v gasilskih ekipah člani, ki nimajo ustreznih vaj oziroma prakse. Vendar jim je ta vaja reševanja povsem uspela.
Ponesrečence, ki so jih gasilci transportirali iz maskiranega, gorečega stanovanja, pa je na tleh prevzela ekipa CZ za prvo medicinsko pomoč. Prva ekipa je ponesrečence z nosili transportirala na določeno mesto in jim tam nudila prvo medicinsko pomoč z ustreznimi pripomočki.
Ekipa članov narodne zaščite pa je sodelovala na tej prireditvi oziroma na tej vaji kot ekipa, ki je vzdrževala red.
Teritorialna enota, kot so jo imenovali Borovniška četa, pa je uprizorila med drugim tudi napad v katerem so sodelovali rdeči—plavi. Med celotno vajo pa je udeležence kakor gledalce motilo predvsem muhasto vreme saj je med vajo deževalo tako, da so bili udeleženci vaje mokri vendar so vajo vzeli resno in kljub temu vzdržali do konca.
Tudi ta vaja gasilske enote in enote za prvo medicinsko pomoč in enote narodne zaščite sovpada k programu vaj v akciji »NNNP—79«.
BORIS BRATAŠEVEC
Ugotavljamo, da smo po 10. kongresu ZSMS v Novi Gorici v naši DO aktivneje zastavili delo. Poročila o delu bodo dale 00 ZSMS, zato naj omenim le dve akciji v zadnjem mesecu. Aktivno smo se udeležili sprejema in prenosa Titove štafete saj je pri prenosu sodelovalo več kot 10 mladih iz Lika. V velikem številu (preko 20 od skupno 105 mladih) pa smo se udeležili lokalne delovne akcije Pokojščine 79. Pri tem lahko ugotovimo, da nas je bilo ravno iz DO Liko največ.
V	sledečem obdobju moramo biti še bolj aktivni, še zlasti pa na področju LO in DSZ, MDA, informiranja, kulture, športa, izvajanja ZZD, samoupravljanja in drugih družbenoekonomskih odnosov.
LO in DSZ
V	teku je akcija Nič nas ne sme presenetiti, kot akcija najširšega preverjanja naših obrambnih sposobnostih. Akcija NNNP ne smemo smatrati kot nekaj izven dejavnosti ZSMS in njenega programa, zato tudi akcije s področja podružablja-nja LO in DSZ in sodelovanja z ostalimi dejavniki LO ostanejo v teku in prikazujejo vsestransko pripravljenost mladih organiziranih v ZSMS, da se aktivneje vključijo v obrambo domovine.
Mladi v Liku se bomo aktivneje udeleževali akcij OK ZSMS Vrhnika na vseh področjih, še posebno pa na področju LO in DSZ. Naloge s področja LO, ki nas čakajo v tem trenutku, so predvsem:
—	pohod MPE 27. aprila na Poko-jišče,
—	3-dnevni pohod po poteh 1. tankovske brigade od 25. do 27. maja,
—	evidentiranje mladincev prostovoljcev v enote TO,
—	udeležba na seminarju 21. aprila,
—	ustanovitev lastne pohodne čete,
—	vključiti se v akcije tekmovalnega značaja s področja sodelovanja z JLA (odličje 22. december, mladost v pesmi, besedi in spretnosti),
—	aktivneje se moramo povezati z eno od konferenc ZSMJ v kasarni Ivan Cankar in skupaj načrtovati akcije,
—	nadaljevati moramo z negovanjem revolucionarnih tradicij.
MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO
Ko govorimo o mladinskem prostovoljnem delu oziroma o mladinskih delovnih akcijah, pri tem ne smemo imeti pred očmi le delo, ki se ga opravlja v dopoldanskem času na trasi in na kar nas ponavadi spominjajo tudi reportaže o brigadirskem življenju. O MDA govorimo predvsem kot o šolah samoupravljanja, saj se tu mnogi prvič aktivno srečujejo z različnimi samoupravnimi organi od skupščine akcije pa do brigadne konference. Na MDA redno potekajo v popoldanskem času seminarji, tako da se mladi seznanijo z aktualnimi problemi današnje družbe. Velik pomen se daje na MDA tudi družabnemu življenju — športu, kulturi, informiranju, plesu. Brigadir, ki se aktivno vključuje v delo na MDA v vseh področjih, je usposobljen, da v domačem okolju v mladinski organizaciji prevzema najodgovornejše naloge.
Pred nami so letos dve mladinski akciji — ena je zvezna — v Črni gori od 15. 7. do 13. 8. 79 druga pa je lokalna od 24. 6. do 1. 7. 1979 v Blatni Brezovici (oz. v Bevkah). V obe moramo kadrovati po 6 briga-
dir jev (po dogovoru OK ZSMS in OS ZSS) in sicer po dva brigadirja TOZD Tovarna stolov in TOZD Tovarna vrat, ter po enega iz TOZD Servis energetika in TOZD Primarna — predelava.
V Vrhniški občini bo letos še več enodnevnih delovnih akcij, ki jih bo izvedla stalna brigada Antonija Kucler.
ZTKO Vrhnika. Lahko rečemo da je MŠO ena redkih oblik množičnega športnega udejstvovanja v naši občini, zato se moramo za to tekmovanje vključiti čim bolj množič-
no. Ker se vsako leto udeležujemo tudi letne lesariade, je MŠO dobra predpriprava za izbiro tekmovalcev za lesariado.
SELAN MILAN
ŠPORT — REKREACIJA
INFORMIRANJE
V prihodnjem obdobju je potrebno posvetiti veliko pozornosti ravno informiranju. Tekoče je potrebno obveščati o uspelih akcijah, o problematiki in o načrtovani aktivnosti. Le tako bomo lahko širili tudi krog mladincev, ki sedaj še niso pripravljeni delati v 00 ZSMS. Z dobrim in pravočasnim informiranjem tudi izobražujemo članstvo, to pa nam pomaga pri načrtovanju in izvedbi zahtevnejših akcij. O našem delu je potrebno informirati OK ZSMS, prav tako pa je potrebno informirati 00 ZSMS o delu OK ZSMS.
ŠPORT
Kot vsako leto bo tudi letos v počastitev meseca mladosti organizirana mladinska športna olimpiada (MŠO). Boji bodo potekali na različnih področjih — v nogometu, košarki, v rokometu, šahu, namiznem tenisu, tekmovalnem pohodu in teku. Tekmovanje bo potekalo v organizaciji OK ZSMS Vrhnika in
Čedalje več Vrhničanov se ukvarja s smučarskim tekom. Polovica od njih se je podala tudi na tek iz Kranjske gore na Vršič.
Letos je bila proslava občinskega praznika v Borovnici. Ob tej priložnosti je bil položen tudi temeljni kamen za prizidek k osnovni šoli v Borovnici. Na sliki — zbrani na svečanosti ob tej priložnosti.
Hvala za pomoč
Starost olepšal spomin bo na čas. ko je mladost gostovala pri nas. Zato pa izpijmo kupo do dna, mladosti užijmo do skrajnih meja.
Štiri leta študija so hitro minila in letos smo imeli dijaki gozdarskega šolskega centra v Postojni svoj 20., jubilejni maturantski ples. Slednji je v celoti uspel, posebno še, ker so nam pri organizaciji pomagali delovni kolektivi širom Slovenije, med njimi tudi delovni kolektiv »LIKO«. Vsi maturantje se vam iskreno zahvaljujemo za vašo pomoč, ki ste jo izkazali s svojimi izdelki.
Pred plesom smo s skromnimi besedami orisali razvoj vašega podjetja, ki ni samo največji izvoznik stolov pri nas, ampak posreduje kupcem tudi kvalitetne izdelke. To še posebno izpričujejo srečni dobitniki vaših izdelkov, saj so izrazili željo po celem kompletu stolov. Za poklonjene izdelke zaslužite iskreno zahvalo, še posebno pa se zahvaljujemo delovnim ljudem, ki so zopet izkazali solidarnost, ki je vredna pohvale.
Vašemu kolektivu želimo še na-daljne plodno delo in veliko uspehov tako na domačem kot svetovnem trgu, prisrčno pa se zahvaljujemo vsem delovnim rokam, saj se zavedamo, da je za vsak stol potrebno veliko truda, zato želimo, da bo vaša prizadevnost zmeraj obilno poplačna, kajti vaš delovni kolektiv si to resnično zasluži.
Dijaki GTŠ, Postojna
HUMOR
Miha sprašuje: Kako opaziš, če je bil nekdo na morju Tone odgovarja: Prvič: umazan je, ker se je kopal v morju, drugič: je finančno bled, tretjič: v oštarijo bo šel samo takrat, če ga boš ti povabil. Miha sprašuje: Kaj bi želel ti biti, če bi se še enkrat rodil:
Tone odgovarja: Miodrag Perunovič, da bi sunil na gobec tistega, ki bi rekel, da bom plačan po delu!
Miha — Prebral sem, da bodo začeli v Ameriki izdelovati avtomobile na alkohl! Kaj praviš na to?
Tone — Če je to res, se bojim, da bodo morali plačati registracijo, tehnični pregled in cestnino tudi mnogi — pešči.
Koncem marca se je sestal delavski svet TOZD Tovarne stolov na slavnostni seji in s tem proslavil pomembno 10. obletnico sodelovanja z ameriškim kupcem Friedma-nom preko posrednika Lesnine. Do-sedaj je bilo samo njemu odprem-ljeno 2 miliona stolov v vrednosti blizu 20 milijonov dolarjev, kar so častitljive številke, ki jih malokdo ali pa nihče ne dosega na tem področju. Zelo pomembno je tudi ome-
niti številko 600.000 lansko leto izdelanih stolov, kar je gotovo vodilno v tej zvrsti proizvodnje verjetno v državnem merilu. Pri tem moramo tudi upoštevati, da je v tej masi stolov kar 5 novih, težjih tipov narejenih v lanskem letu. In z tako pestro in masovno proizvodnjo upamo da bomo še nadalje kar najuspešneje sodelovali z Friedmanom kakor tudi z Lesnino.
K. S.
UREDNIŠKI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, ureja uredniški odbor: Jakob Susman (odgovorni urednik), Miroslav Hanžel, Stane Knapič, Rado Ogrin, Petrič Stane, Martinčič Franko, Stane Urh — Naslov uredništva: Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, Cankarjev trg 4, Vrhnika — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani