ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII 23. AVGUSTA 1931 34
LJUBLJANA DEVETNAJSTEGA STOLETJA:]
POGLED NA MAGISTRAT IN MESTNI TRG. KJER JE BIL ŠE .
V VSEM XIX. STOL. TUDI ŽIVILSKI TRG \
470
Odkritje nagrobnega spomenika dr. Milor. Draškovića
biviemu lutSemu iiatranjemu ministru, na kotcrcga je bil i/vršen dne 2i. juHjtt 1931. atentat v Delnicuh. Ob desetletnici su mu odkrili pri-jfltelji na grobu lep nagrobni spomenik.
Vladislav SchwaTzbnrg-Gunter, novi poslanik na našem dvoru.
Na desni: Abaolveati nai^ tehniške sred. iole BA Jadranu. Absolventi elektrotehn. in stavbn, oddelka naie TSg so priredili letos velezaninuv izlet no naSem divnem Jadranu, Dne 3. p. m. so se odpeljali iz Ljubljane v Baiko. najeli tam za TOOO Din motorno Jadrnico (glej sliko na desni) in odpluli nato mimo Jadra v Biograd na morju, otok Vis. otok Hvar in Korčulo v Boka Kotorsko. Od tu so napravili iifiet na Cetinje in na Lovčen, nato so se pa vrnili preko Dubrovnika, Makarske Splita in »benika na otok Krk, kjer so jadrnico vrnili. Kuliali tn stanovali so kar na jadrnici, zato so za vso to obširno pot porabili komaj po TSO Din na osebo.
Termalno kopališče Medija-Izlake hvali že Valvasor v svojem znamenitem delu, izgrajeno je pa bilo šele 1. 1877. po vojni je pa bilo razširjeno in dopolnjeno. Kopališče služi najbolj Dobrni in Laškem ter je zlasti priporočljivo za očesne, želodčne in ženske bolezni, posebno pa za celjenje odprtih ran. Zgornja slika nam kaže pogled na kopališče, slika zgoraj na levi pa nekdanji Valvasorjev grad, ki se nahaja v bližini.
Na levi:   Deklice počitniike kolonije Slov. kri6. ženske zveze na Homcu pri kopanju.
271
XIX.       ^ STOLETJA
K razstavi slovenskih mest, ki se otvori prihodnjo soboto na Ljubljanskem velesejmu. 
V št. 15. iz 1928 smo objavili "Predkongresno Ljubljano", to je Ljubljano, kakršna je bila do začetka 19. stoletja. Tedanja številka je vzbudila povsod silno pozornost, saj je odkrila našo slovensko prestolnico zlasti mlajšemu rodu od le malo znane strani. Prepričani smo da bo prav tako pozornost vzbudila naša današnja številka, saj nam odkriva ono Ljubljano,k je deloma še že izginila, deloma pa ravno zadnja leta z veliko naglico izginja izpred naših oči in iz našega spomina. 
Vrh stopinjišča Virantove hiše na St. Jakobskem trgu v Ljubljani iz konca 18. stol.
Tipična stara ljubljanska ulica.
Na levi: Pogled na Ljubljano v
početku 19. stoletja
Spodaj : Zvezda sredi 19. stoletja ob priliki slavnostne
razsvetljavo
Spodaj: Kongresni trg sredi 9. stoletja.
Pogled na Ljubljano s Sišonskega hriba 1. 1936.
272
273
PREDPOTRESA LJUBIJANA
(K razstavi slovenskih mest, ki se ^ prihodu jo nedeljo na velesejmu,)
Predkongresna Ljubljana, ki smo jo predstavili čitateljem Ilustriranega Slovenca poleti 1. 1928, je pravzaprav že popolnoma prestopila prag novega časn. Krila je v sebi sicer ie baročno jedro, toda enega osnovnih elementov svoje preteklosti je izgubila že koncem XVIII. stol., mestno ozid^e. Z njegovo odstranitvijo se je princip, na katerem je slonel mestni organizem Ljubljane, popolnoma preobrnil. Doslej v trden, neprekinjen okvir vklenjeno mesto, ki so 5a od njegovih predmestij razen zida očili tudi obzidni jarki, kolikor jih ni nadomeščala reka, ki je naenkrat široko dihnila v svojo okolico. S tem je bil že postavljen problem velike, nove, v njeni rasti neomejene Ljubljane. Doba francoske Ilirije, ki nam te že sifcer dala važnih, naravnost sekularnih pobud, je tudi glede Ljubljane prva uradno ugotovila ta njen novi položaj. Priključila je mestu Ljubljani z njegovimii predmestji Se enajst vasi bližnje okolice (J. Rus, Geogratsld vestnik, IIL, 106) in v pravem pomenu besede spoznala in širo-kopotezno postavila problem tiste velike Ljubljane, ki ga celo sodobnost le s težavo rešuje. Položaj med to prvo dobo zavesti, da se naše mesto mora razmahniti preko podedovanih ozki'h mej med drugo, to pot dobo resnično zavestnega in smotrenega prodiranja v okolico po potresu 1. 18?e je značilen za pred-potresno Ljubljano, ki bi jo lahko tudi imenovali »Ljubljana XIX. stol« Je to izrazita prehodna doba v ljubljanski zgodovini, kljub temu pa ji vsaj v prvi polovici te dobe ne manjka neke samo-zadovoljujoče zaokroženosti, ki bi jo mogoče naiboljše označili kot izraz idiličnega malomeščanskega ugodja, katero je tako značilno za ves življenjski okvir naših prednikov pred tremi, štirimi generacijami. Ta značai odločno veie iz mnogih slikanih pogledov na Ljubljano, ki so nastali tako zač. XIX. stol. kakor ob času kongresa ali tudi pozneje, posebno sredi XIX. stol. kar slike nove Ljubljane pred vsem razlikuje od starih, je v prvi vrsti to, da jo nove slike kažejo z ogrožajočo jo pokrajino vred.
Vse kaže, da je res »nov dlih stopil v Slovence«. Mesto ni več arhitektonsko od svoje okolice ločen organizem, ki te tako očit  na  Valvasorjevi sliki Ljub-
Ijnnc, umpuk je samo l>ojišću na vse strani vezan člen večjega organizma, — iz arhitektonske predstavnice vladajoče moči postaja Ljubljana vzporedno temu divjemu razvoju središče naroda.
Socialna stran pa ;e šele ena stran novega položaja Ljubljane, ž njo v zvezi je še več drugih. Soc alno samozavestni človek si stavi tudi nove estetske in zdravstvene ideale in prav te je krepko podpiral novi položaj aristokratskih ozi-dij oproščenega mesta, trvo te želja po zraku, po solncu, drugo je želja po svobodi, po kretanju v široki naravi, sožitje vseh z njeno lepoto. Posebno proti Šišenskemu hribu gre razvoj nove Ljubljane, v kolikor ga narekuje želja po naravi in svežem, krepčajočem zraku. Veliko zasnovani drevoredi zvežejo na tej strani mesto z najčistejšo naravo gozdov, travnikov in prijetnih gričkov.
Novo stoletje, stoletje higienskega napredka, stoletje osvežitve narave, stoletje zmage demokratskega načela pa je z novimi iznajdbami odprlo človeštvu tudi poprej neslutene možnosti za medsebojno občevaine in povečanje življen-ske udobnosti. Razmeroma prav zgodaj je sredi stoletja »železna cesta« zvezala Ljubljano z novim svetovnim prometom. Kolotfvor, sedanji glavni, je postal kot središče prometa v široki svet drugo najvažnejše oporišče in urejevališče razvoja nove Ljubljane. Sem je bil naravnan velik del prometa iz mesta. Ureditvi prometnih zvez med obema pa je nujno morala slediti osredotočitev izgradnje nove Ljubljane v ta del nek-daiijih predmestij.
Kljub temu pa je predpotresna Ljubljana še prava pravcato »dolga vas«, o kateri vedo toliko mikavnega povedati naši očetje in dedje in jo je v svojih spominih poskusil označiti starosta ljubljanskih politikov Fr. Šuklje: Pod Gradom dremlje staro mesto, ki je še vedno estetsko enotno vsestransko izgrajeno in samo zadovoljno v svoji notranji in zunanji zaokroženosti. Med' njimi in predmestji, ki so res pravo vasi, pa še vedno stoje sence nekdanjih ozidi^, kakor bi čakale morebitnega vstajenja v krčevitem porajanju novega časa koncem XVIII. in zač. XIX. stol. zatoiiulega življenja, ki je imelo drugačno notranjo in
(Nadaljevanje Llanka na naslednji itranl.)
Spodaj: Čevljarski most in hile« ki so zapirale Turjaški trg in estetsko zaključevale Breg.
I'dgliil s sovt'ro/.apndn nn kongresno Ljubljano (1. 1S21.)
Marijin trgi s pogledom j na stolnico, ¦ nekdanji ipttal in   ; grad v sredi \ 19. stoletja, i
Spodaj: Nekdanji ientpeterski _____»Mt. _^
Stari ipital
z vhodom v .^pitalsko (sedanjo
Stritarjevo) ulico ob potresu.
PogUd na Ljubljano od severozapnda v In-tji ('•tlrtini IM. stol.
Pogled z Grada na Kongresni trg (na levi spredaj staro gledališče), v ozadju Tivoli in Rožnik.
Spodaj : Poljansko nabrežje s cukrarno.
Špitalska
(sedanja Stritarjeva) ulica, v sredini na desni najbogatejša baročna fasada   pred-
potresne Ljubljane.

Spodaj: Naglasova hiša, zaključek Turjaškega trga napram Ljubljanici.
274
zunanjo ofsaoimijo. CHiajoče senCe preteklosti, pa t«di V fdativoem uddv ju svoj dan pofWljaJoie neManstvo ni slutilo, kako ta uspMia LJnbljaiaa raste kot duhovni lik. oklM katerega ae zbirajo upi in ideali iiiUi)eBa Ijttdlk v katerega so uprte oCl tw^a probojajo-čega se Slovanstta. Tonila sta ka obsorte slovenstva Celoret !¦ Maribor, tonila naša sredi stc^etja take cavedno bojevita severna in severiKntbodna narodna meja, obenem pa je iinad Ljubljane vstajala zarja lepiefa dne. Preden se Je Ljubljana zavedela, da je srce slov«!* stvu, je ona ie svetila »eitetiiii slovatl* skim srcem kot Meka aJihoTih skriv* uih romanj in sanj.
Proti koncu stoletja je pfabkm Bove Ljubljane že prav jase&i Pad Gradom dremlje staro metto, pod Tivolijem je človeška roka raepredk buja« mreio umetnih nasadov, ki vefela mesto s gozdno naravo, na severu klMe ll^^id kolodvor po organKni BV«ci z srMfičem mesta in cel narod je »ostavfl pred ne-prodirne sence nekdanjih DRstnik osidij m vrat vojsko v eno voljo aglaienih src in čakal, da si postav! svej prestol v nji.
Duhovno je LJubljana padla mnogo pred usodnim septembrom leta t9MI tetnu narodu v last. Tudi zunanje bi bila morala priznati svojo pripadnost in ji pri* lagoditi svoje lice ker nemirni revolu* cionarni duh fin de slecle-a — amirajo> čega devetnajsteffa stoletja — na nobenem področju ni trpel upornosti in ea-^anosU ter bi se bil uveljavil tudi sam. Toda prišla mu je nepričakovano na pomoč še druga s la, s katero naravni potek   zgodovine ne računi — potresna katastrofa 1. 1895. Pred njim se je stara ; Ljubljana v eni noči zrušila v pran. Kakor ; je že takrat Ljubljana notranje dozorela ; slovenstvu, tako je s katastrofo dozorela ; tudi svojemu sodobnemu gradbenemu raz-> voju. Fr. Stele.
Pogled na j Ljubljano 1 od vzhoda, ! iz srede 19. stol., na Gra-, du je videti se staro basti jo,  desno Št. Peter
Na levi: Pogled s sedanjega Kre- ! kovega trga
na Mahrovo iiiSo, glavno.
stražnico,  i staro gimnazijo in stolnico, ob pri liki slavnost-j ne okrasitve;
Spodaj:
KolizeJ, največje poslopje predpotresne Ljubljane.
Pogled na novi [rnnčiškahski most. Bučarjevo hišo (na levi), stolnico in na vhod v Spitalsko ulico sredi 19. stol.
Na levi:
Pogled s Gradu na LJubljano proti severu sredi 19. stol.. Spredaj je videti stolnico »I tedaj novo kupolo, za njo| Kolodvorsko ulico s tedaj no-, vim kolodvorom, na levi frančiškanska cerkev, za njo cer-, kev na Ajdovščini (sedal J Kmečka posojilnica), Kolizejj in Cekinov grad.
275
Politična vožnja z motornim čolnom po Havelskem jezeru.
Ob priliki zadnjega obiska Macdonalda in Ilendersona v Berlinu je bila obema gostoma na čast prirejena tudi idilična večerna vožnja po Havelskem jezeru, kjer so uemSki in angleški ministri nadaljevali svojo konferenco. Na sliki vidimo od 1. na d.: Curtiusa, Hendersona, Brllninga, Treviranusa, Macdonalda in pruskega min. preds. Brauna.
Stalin.
diktator  sovjetske Rusije. ki je uvedel zopet nove metode v svrhoo Izvedbe petletke.
Na desni: Parada indij-skill čet v Honkongu na čast angleškega kralja. Na levi je videti pol-kovno godbo, sestoječo
iz bobna in dud. Spodaj: Pogled na tradicionalno vrtno slovesnost, ki jo priredi vsako poletie angleški kralj v palači Buckingham. Letos se je je udeležilo 10.000 gostov, med njimi tudi nemški kancler Briinin^ in zun. min. Curtius,
Spodaj: Japonska se posvetuje o razorožitvi. "Na veliko razorožitveno konferenco, ki se sestane v začetku prihodnjega leta, se zlasti velesile pripravljajo že jako intenzivno. Tudi vooilni možje , a-ponske imajo poslovna posvetovanja. Na naši sliki vidimo od 1. na d.: mornariškega poveljnika Taniguhija, vojnega ministra Minamija, mornar, min. Shideharo
in poveljnika armade Kanajo. Spodaj na levi: General Carlos Ibanez del Campo, diktator republike Čile, tudi »Mussolini   Južne   Amerikec   imenovan, ki je bil pred kratkim strmoglavljen.
276
Na desni:
Pogled na Ljubljano sredi 19. stol.
od jugovzhoda. Spredaj je videti Poljane s cukrarno in Sv. Peter, na levi v ozadju pa trnovsko cerkev.
Spodaj: Nekdanja švicarija, ki je stala na  mestu sedanjega hotela Tivoli.
Nekdanje vojaiko oskrbovaliSče, ki je stalo na mestu sedanje palače »Ljublj. kreditne banke«.
Na levi:
Pogled na Ljubljano od severozapada sredi 19. stol. Spredaj na desni Cekinov grad in tivoliiki drevoredi.
Športni vestnik
Zadnje nedelje so bile v znamenju plaval nib tekem. Vte prireditve to pokazale, da za
niman je za plavalni sport raste, kar seveda ni čuda.— V treh letih smo
dohiteli klube, ki so imeli primat v plavanju. In ni več daleč čas, ko jih bomo tudi prehiteli. Dnevi plavalnih tekem morajo postati narodni prazniki! Zgoraj in na levi: Ob priliki državnega plavalnega prvenstva so se vršile tudi waterpolo tekme. Presenetili 80 igralci Ilirije, kateri niso imeli proti drugim klubom prav nobenih izgledov. Toda dosegli so prav častno tretje mesto. Na« sliki prikazujeta momente iz glavne tekme Ilirija: Jug, ki je koiir cala s 7:0 v Korist Juga, ki je že več let državni prvak. Zmag» Juga pa ni bila tako prepričevalna kakor to pove rezultat.      :
V krogu zgoraj: Nai najboljSi dirkač Janko Slika pri tekmi na Podkorenskem sedlu. Na tej dirki so sodelovali najboljši inoz. dirkači Zmagal je v skupini mot. 390 cm* in postavil nov rekord.
Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - ponatis posameznih slik dovojen le s privoljenjem uredništva