DELOVNI CAS V USTANOVAH INSTITUCIONALNEGA VARSTVA STAREJŠIH OSEB WORKING HOURS IN THE INSTITUTIONS OF INSTITUTIONAL CARE FOR THE ELDERLY Klavdija Kobal Straus, Mirijam Kalan KLJUČNE BESEDE: delovni čas; zdravstvena nega; osebje zdravstvene nege; starostnik Izvleček - Namen članka je predstaviti delovni čas, kakor ga opredeljuje zakonodaja, in dejansko ureditev časa v ustanovah institucionalnega varstva s področja starejših oseb. Avtorici z analizo demografske strukture stanovalcev Doma upokojencev Jožeta Primožiča Miklavža in obstoječih kadrovskih normativov v zdravstveni negi želita prikazati neprimernost le-teh in obenem nezmožnost ugoditi zaposlenim v želji po prehodu na 8-urni delovni čas. KEY WORDS: working hours; nursing care; nursing personnel; elderly people Abstract - The aim of the article is to present working hours as defined by the legislation, and the actual working hours in the institutions of institutional care for the elderly. On the basis of the analysis of the demographic structure of the residents of the Old people's home Jože Primožič Miklavž and the existing human resources norms in nursing care, the authors try to show the unsuitability of the latter and the impossibility to introduce 8-hours working day for the staff. Uvod Zdravstvena nega je sestavni del širokega sistema zdravstvenega varstva. Prek zdravstvenega varstva družba uresničuje svojo etiko skrbi za posameznika v primeru bolezni ali zaščite zdravja (Šmitek, 2001). Definicija zdravstvene nege1 po Virginii Henderson (1998) iz leta 1957 je aktualna še danes in jasno (v prvem delu) definira, da je zdravstvena nega pomoč zdravemu ali bolnemu posamezniku v tistih aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih le ta opravil samostojno, če bi imel za to voljo, moč in znanje. Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci opravljajo zdravstveno dejavnost v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in kodeksom medicinske deontologije oziroma drugimi strokovnimi in etičnimi kodeksi. Pri opravljanju svojega dela morajo obravnavati vse ljudi pod enakimi pogoji, na enak način in spoštovati njihove ustavne in zakonske pravice. Edino merilo prednosti je nujnost zdravstvenega posega (Zakon o zdravstveni dejavnosti, 1992 in nadalj). Zagotavljanje kontinuitete zdravstvene nege je eden osnovnih predpogojev učinkovitosti le-te. Marsikdaj je dobro počutje, zdravstveno stanje in nemalokrat tudi življenje odvisno od kontinuitete zdravstvene nege, katero lahko zagotovimo le s stalno prisotnostjo strokovnega zdravstveno negovalnega osebja na delovnem mestu. To pomeni 365 dni v letu, 24 ur na dan. Delovni čas Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, 2002) v svojem 141. členu opredeljuje delovni čas kot efektivni delovni čas, čas odmora,2 po zakonu upravičene odsotnosti z dela3 v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Kljub prizadevanjem delodajalcev na državni ravni, da bi se čas odmora med delom izključil iz delovnega časa, se to zaenkrat še ni zgodilo. Cilj delodajalcev je z zmanjše- Klavdija Kobal Straus, dipl. m. s. in Mirijam Kalan dipl. m. s., Dom upokojencev J. P. M. Idrija, Arkova 4, Idrija 1 Nosilka stroke je medicinska sestra z najmanj višjo strokovno, univerzitetno ali akademsko izobrazbo. Bistvo sodobne zdravstvene nege je usmerjenost k pacientu kot celoviti osebnosti. Pacient je v središču dogajanja, njegova vloga je enakovredna in po svojih zmožnostih in sposobnostih pri zdravstveni negi sodeluje (Hajdinjak in Meglič, 2006). 2 Zakon o delovnih razmerjih v svojem 154. členu opredeljuje pojem odmor med delovnim časom. 3 Izraba letnega dopusta, plačana odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin, odsotnost zaradi praznovanja, odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov in darovanja krvi, ... vanjem delovnopravnih pravic delavcev znižati stroške dela, enako pa na strani socialne varnosti čim več zadev prevaliti na državo oziroma tudi na zaposlene (Novak, 2005). Vpeljava pojma efektivni delovni čas omogoča osnovo za izračun produktivnosti dela. Kot polni delovni čas (ZDR, 2002) je opredeljen delovni čas 40 ur tedensko4. Evropska unija je s sprejetjem direktive Sveta o določenih vidikih organizacije delovnega časa (1993) opredelila, da sme trajati maksimalni delovni čas, vključno z nadurami, 48 ur na teden, s čimer skrajšuje polni delovni čas na 40 ur na teden5. Temeljni cilj te direktive je zagotavljanje zdravja in varnosti na delovnem mestu. Bistvena za nastanek delovnega razmerja je pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, saj so z njo podrobneje urejene njune medsebojne pravice in obveznosti, med drugim tudi delovni čas. Zakon o delovnem razmerju (2002) v svojem 29. členu delovni čas opredeljuje kot obvezno sestavino pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati tako določilo, ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom, kakor tudi določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in razporeditvi delovnega časa. Opredelitev polnega delovnega časa je pomembna tudi z vidika uveljavljanja pravic zaposlenih iz socialnega zavarovanja, kot so starševsko varstvo, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in pokojninsko ter invalidsko zavarovanje (Belopavlovič in sod, 2003). Dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije in ureditev delovnega časa Zaradi posebnosti posameznih dejavnosti in problemov, ki se kažejo v praksi, ZDR dopušča podrobnejšo opredelitev delovnega časa dogovorom med socialnimi partnerji, zato se ureditev in razporejanje delovnega časa razlikuje od ustanove do ustanove. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1996) upošteva zakonsko omejitev in določa, da delovni čas v zavodih in pri delodajalcih s področja zdravstva in socialnega varstva traja 40 ur tedensko6. Kolektivna pogodba upošteva potrebo po zagotovitvi kontinuitete dela. V skladu s tem opredeljuje, da se v zavodih, kjer je potrebno zaradi narave dela na posameznih delovnih mestih za- gotavljati nepretrgano zdravstveno ali drugo varstvo oziroma opravljanje storitev, to zagotovi z: razporeditvijo letnega delovnega časa, delom v izmenah in delom v dežurstvu in stalni pripravljenosti7. Da bi zaščitila delavce, kolektivna pogodba tudi določa, da mora biti delovni čas delavca razporejen tako, da je delavec najmanj enkrat mesečno prost v soboto in nedeljo skupaj8. Ob zakonsko določenih nizkih kadrovskih normativnih se kaj hitro zgodi, da zaradi nepredvidenih (neplaniranih) odsotnosti z dela, ki nastopijo po objavljenem razporedu dela, delavcu ni mogoče zagotoviti te pravice9. Kolektivna pogodba10 to možnost predvideva vnaprej in določa, da se, vkolikor pravica delavcu ni bila zagotovljena, le-ta prenese v enega od naslednjih dveh mesecev. Prav tako kolektivna pogodba določa, da mora biti razpored dela objavljen najkasneje do 20. v mesecu za naslednji mesec. S tem se zaposlenim omogoči lažje planiranje družinskih in osebnih obveznosti in omogoča morebitno dodatno predhodno usklajevanje. Turnusno delo, delo ob vikendih in praznikih, preobremenjenost z delom in hiter delovni ritem negativno vplivajo tako na kakovost dela, kakor tudi na odnose na delovnem mestu. Eden izmed poklicev, kjer pride do kombinacij številnih stresov, je prav gotovo poklic medicinske sestre (zahtevno, odgovorno delo, delo z zelo prizadetimi in čustveno labilnimi ljudmi, slabo nagrajevano delo, velike časovne obremenitve, delo v turnusih), kar ima nemalokrat za posledico velik pritisk lastne družine in občutek krivde (Ihan, 2004). Tudi Mednarodna organizacija dela11 s sprejemom Nursing Personnel Convention (Konvencije o zaposlovanju ter delovnih pogojih in življenjskih razmerah izvajalcev zdravstvene nege) (Novak in sod., 2006) prepoznava življenjsko pomembno vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri varovanju, izboljšanju zdravja in blaginje prebivalstva ter izpostavlja, da je izvajalcem zdravstvene nege ob vseh obstoječih delovnih obremenitvah in nemalokrat minimalni kadrovski zasedbi treba omogočiti vsaj enake razmere, kot jih imajo drugi delavci v državi, med drugim tudi na področju delovnega časa. Z Zakonom o ratifikaciji konvencije o zaposlovanju ter delovnih pogojih in življenjskih razmerah izvajalcev zdravstvene nege (2001) se je tudi Slovenija zavezala k izpolnjevanju teh določil, kar pa v praksi ni vedno enostavno. 4 Zakon dopušča, da se s kolektivno pogodbo lahko določi kot polni delovni čas čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur - predvsem za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare. 5 Predhodno je poln delovni čas tedensko obsegal 42 ur. 6 29. člen. 7 32. člen. 8 32.a člen. 9 Izpad zaposlenega zaradi npr. bolniškega staleža lahko posledično povzroči spremembo razporeda dela večim zaposlenim. 10 Vseskozi je govora o kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije. 11 International labout organization (ILO)ang = Mednarodna organizacija dela (MOD) Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1996) določa, da direktor spremlja izkoriščenost delovnega časa, ocenjuje podatke o njegovi izkoriščenosti. Na osnovi ocene nalog, ki jih je potrebno opraviti in glede na izkoriščenost delovnega časa odredi tudi uvedbo dela v izmenah, dežurstvu, stalni pripravljenosti in dela prek polnega delovnega časa v skladu z zakonom. Na podlagi ugotovitev skladno z ZDR (2002) in Kolektivno pogodbo direktor ustanove sprejme sklep o razporeditvi delovnega časa za posamezno koledarsko leto. ZDR (2002) jasno definira polni delovni čas tedensko, ne opredeli pa se glede razporeditve delovnega časa. Že v Nacionalnem programu Socialnega varstva do leta 2005 (2002), kakor kasneje tudi v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za leto 2006-2010 (2006) je zapisano, da se bodo kadrovski normativi prilagajali razvoju stroke in potrebam uporabnikov, pa se v tej smeri zadeve še niso nič premaknile na bolje. Posledica povečevanja starosti, vedno večja zahtevnost zdravstvene nege in medicinsko tehničnih postopkov, ki se izvajajo v domovih je, da je potrebno vedno večje število zaposlenih, da zmorejo opravljati tekoče delo. S strani države postavljen in posledično financiran obseg kadra je nezadosten. Organizacija delovnega časa v ustanovah institucionalnega varstva s področja starejših oseb je doživela že več poskusov prehoda na osemurni delovni čas, vendar praksa kaže, da se taka ureditev ni obnesla. Namen raziskave Z raziskavo smo želeli ugotoviti in prikazati demografske značilnosti stanovalcev v Domu upokojencev Idrija (DUI), njihovo potrebo po zdravstveni negi, kakor tudi kadrovsko strukturo. Cilj raziskave je pokazati na neprimernost kadrovskih normativov na področju institucionalnega varstva starejših oseb, kakor tudi pojasniti s strani zaposlenih večkrat kritizirano 7-urno ureditev delovnega časa zaposlenih. Metoda dela Pri raziskovanju je bila uporabljena opisna metoda raziskovanja. V okviru raziskave so bili s pomočjo informacijske tehnologije z retrospektivno analizo zbrani in obdelani podatki s področja zdravstvene nege in oskrbe. Podatki se tekoče vodijo za potrebe kontinuitete delovnega procesa, s čimer se ustvarja obsežna podatkovna zbirka. Na podlagi računalniških izpisov za obdobje 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006 smo analizirali podatke o demografski strukturi stanovalcev, kadrovski strukturi zaposlenih in kategorijah zdravstvene nege. Podatki so bili zbrani, grupirani in analizirani na ravni deskriptivne statistike s pomočjo programov ProBit in Ravnatelj ter prikazani s pomočjo programa Excel. Kadrovski normativi, struktura stanovalcev in s tem povezane obremenitve zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi v Domu upokojencev Idrija Struktura stanovalcev DUI je ustanova institucionalnega varstva starejših, katere 24 % stanovalcev je starejših od 90 let. Najstarejša stanovalka ima 104 leta, najmlajši stanovalec pa 49 let. 24 % 43 % Manj kot 60 let I 60 do 69 let 70 do 79 let 80 do 90 let Sl. 1. Starostna struktura stanovalcev DUI. 60 Leta Sl. 2. Najvišja in najnižja starost stanovalcev. V celotni populaciji stanovalcev DUI predstavljajo 77 % ženske in 23 % moški. Povprečna starost žensk je 85 let, moških pa 78 let. Tab. 1. Struktura stanovalcev glede na spol. Število Odstotek Ženski spol 95 77 % Moški spol 28 23 % Skupaj 123 100 % Statistika zdravstvene nege na dan 31. 12. 2006 V DUI 104. stanovalci potrebujejo zdravstveno nego III. kategorije in 14 stanovalcev zdravstveno nego I. kategorije. Tab. 2. Kategorija zdravstvene nege. Kategorija zdravstvene nege Število stanovalcev Brez zdravstvene nege 5 stanovalcev Zdravstvena nega I 14 stanovalcev Zdravstvena nega II 0 stanovalcev Zdravstvena nega III 104 stanovalci Skupaj 123 stanovalcev Struktura zaposlenih v DUI, ki izvajajo ali se vključujejo v zdravstveno nego in oskrbo V DUI je zaposlenih 14 oseb, ki so kompetentne za izvajanje zdravstvene nege. Tab. 4. Število zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi v DUI. Zaposleni v zdravstveni negi Medicinska sestra 3 Tehnik zdravstvene nege 11 Bolničar (uvrščen v ZN po določilih ZZZS) 13 Strežnica (uvrščena v ZN po določilih ZZZS) 2 Zaposleni v oskrbi 7 V zdravstveni negi in oskrbi DUI je zaposlenih 38 oseb, od tega le 11 tehnikov zdravstvene nege in 3 medicinske sestre. Večino zaposlenega kadra predstavljajo bolničarji - negovalci. Tab. 3. Struktura zaposlenih v DUI, ki izvajajo ali se vključujejo v zdravstveno nego in oskrbo. Stopnja izobrazbe Delovno mesto Število VI. ali VII. stopnja Medicinska sestra 3 izobrazbe Fizioterapevt 1 Delovni terapevt 1 V. stopnja Tehnik zdravstvene nege 11 izobrazbe IV. stopnja Bolničar negovalec 13 izobrazbe Osnovno ali Cistilka 2 poklicno Strežnica 7 izobraževanje Skupaj 38 Strežnica Medicinska Fizioterapevt Sl. 3. Delež zaposlenih glede na delovno mesto. Osnovno Višja ali poklicno -\ I--- ali visoka izobraževanja ^ ] ^—izobrazba 22 l L V^^ ^^ 3 ^ '-------^^---"~"*>