Ptuj, petek, 30. decembra 2005
letnik LVIII • št. 95 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Po mestni občini	Po naših občinah	Po naših občinah	Po naših občinah	Reportaže
Ptuj • Trgovski	Videm •	Žetaie • Namesto	Gruškovje • Kdo	Strejaci • Nič več
center na Ormoški	"Markovčani so kot	podrtije nova	plačuje vzdrževanje	nalog in večerov pri
pospešeno raste	Hrvati!"	zadružna trgovina?	mejnega prehoda?	svečah
Stran 2	Stran 3	Stran 4	Stran 7	Stran 24
NAJ BO OČARLJIVO/: ISKRIVO, IGRIVO .jř^ ^ MINLJIVO IN VEČNO,">'i! NAJBOSREČNO!
.oo^gk^SÎlVESTROVANJE PO PTUJSKO
NAJBOUSPEŠN^,.^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^_- .v rč,:- -	21,00- Mehanskaglasba
AJBOoČARLJlvo^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ft ■ II.""	22.00 Skuter,BabyTwins
lin ^ ^^^^^^^^ ^^^^ ^ ^^llL ilUn" 7 '"'""23.00 Veselislavčki
^ . t-
21^00-	Mehanska glasba
22.00	Skuter,BabyTwins Veselislavčki
t"-- ,^2^.00	Nagovor župana MO Ptuj, dr. Štefana Čelana
■^^00.20	VELIČASTENOGNJEMET
00.30	Skuter
01,30	Veselislavčki	Doživitenaidališo r
9770040197060
Ptuj • Trgovski center na Ormoški cesti pospešeno raste
Nekdanja avtopralnica za zdaj ostaja
Eden najpomembnejših dogodkov v iztekajočem se letu 2005 je prav gotovo začetek gradnje novega trgovskega centra na Ormoški cesti na Ptuju, na območju nekdanjega sejmišča.
Temeljni kamen, s katerim so simbolično obeležili začetek gradnje, sta 10. oktobra položila generalni direktor skupine Hypo Leasing Anton Romih in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Nosilec projekta izgradnje je podjetje Hypo-Paam, d. o. o., član skupine Hypo Leasing, gradnjo pa izvaja podjetje Vegrad. Največji trgovski center v Podravju bo imel 12 tisoč m2 neto prodajnih površin in 570 zunanjih parkirnih mest, v dveh etažah bo več kot 30 lokalov z najrazličnejšimi dejavnostmi, največji delež pa bo imela trgovina z živili Interspar v pritličju objekta, z več kot 5200 m2 površine. Novi ptujski trgovski center na Ormoški naj bi zgradili do avgusta 2006, ko naj bi ga
Uvodnik
predvidoma tudi odprli.
Gradnja poteka pospešeno, vse dosedanje objekte na lokaciji, potrebni za gradnjo, so odstranili, nazadnje montažni gostinski objekt. Še vedno pa stoji nekdanja avtopralnica, za katero poteka postopek dedovanja; v tem trenutku formal-no-pravno še nima lastnika. Dokler postopek ni končan, se tudi ni mogoče pogovarjati o morebitnem nakupu, če bo ponudba ugodna za investitorje, oziroma rušitvi. V tej fazi izgradnje ne deluje moteče, tudi po končani gradnji ne bo, čeprav bi videz celotne lokacije bil zagotovo drugačen, če tega objekta ne bi bilo, ampak o tem investitorji v tem trenutku ne razmišljajo, ker tudi ni sestavni del projekta.
MG
Luna je nepredvidljiva
Izteka se leto, ki je bilo v mnogočem prelomno, morda celo usodno. Med svetovnimi dogodki so ga zaznamovali predvsem smrt papeža Janeza Pavla II. ter posledično imenovanje novega svetega očeta, katastrofalen potres v Pakistanu, divjanje orkana Katrina, novi teroristični napadi, prenapihnjena grožnja s pandemijo ptičje gripe ter letalske
in
nesreče.
Tudi Evropski uniji ni bilo leto 2005 najbolj naklonjeno, saj je sta se zgodila kar dva odklonilna referenduma do evropske ustave, zaznamovala pa so ga tudi neskončna pogajanja o finančni perspektivi unije, nemiri priseljencev v Franciji ter projekt Galileo, s katerim se Evropa postavlja ob bok Zda tudi v vesoljski tekmi.
Dokaj pestro pa je bilo tudi na domačem prizorišču, saj smo krepko začutili uresničevanje trdega programa nove vlade, kije dregnila v osje gnezdo z menjavo vodstev nekaterih večjih gospodarskih družb po sistemu "kdor ni naš ne more biti z nami", poskrbela za to, da bodo notarji zaslužili manj, da bodo nekateri podjetniki plačevali davke šele, ko bodo prejeli plačilo, da bodo državne milijarde nadzorovali zasebniki. Vlada se je spravila celo nad protikorupcijsko komisijo, sprožila pravcato zavarovalniško vojno, ukinila avtomobilske nalepke, pri reševanju odnosov s Hrvaško je vendarle malce vzdignila glavo ter jo sklonila pri odnosih z rimskokatoliško cerkvijo, ki krepi svojo moč, saj sepojav-lja že tudi kot močan lastnik nekaterih deležev v podjetjih ter celo z lastnimi korporacijami. Ob vseh teh dogodkih pa se opozicija, predvsem zaradi nekaterih razhajanj, v svoji vlogi očitno ni najbolje znašla, še manj odrezala.
In kaj nam prinaša leto 2006? Zelo negotova neznanka; ne le zaradi tega, ker bo v astrološkem znamenju lune in ker nekateri zaradi luninih sprememb napovedujejo tudi veliko nepredvidljivih dogodkov, čustvenih izlivov in celo revolucionarnih sprememb. Gotovo je, da bo to leto velikih sprememb, saj jih vlada obljublja cel kup. Čakajo nas davčna reforma, enotna davčna stopnja, ki naj bi vplivala razbremenitev gospodarstva, verjetno pa bo to le nov udarec po žepu povprečnežev. Čaka nas evro... Bog ve, kaj vse naš še čaka in kaj se bo še zgodilo. Kajti astrologi dopuščajo marsikaj, nekateri napovedujejo celo predčasne volitve in novo vlado. Bomo videli, luna je nepredvidljiva in polna sprememb.
Dejstvo pa je, da se vse spremembe v ljudeh zgodijo zaradi čustev, takšnih ali drugačnih. Če so ta poteptana in brezizhodna, je odraz človekovih dejanj nebrzdan in ^ v boju za preživetje lahko prerase okvirje samokontrole. Čeprav bi vam raje natrosil nekaj sladkih prazničnih besed, je dejstvo, da nikoli več ne bo, kot je bilo in, da nam tudi v prihodnjem letu ne bo lahko. In tako se z novim letom začenja novi tek na 365 dni z ovirami. Želim vam, da bi jih uspeli preskočiti čimveč. Če pa se vendarle pripeti drugače, je pomembno, da po vsakem padcu ponovno vstanete!
Martin Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Na Ormoški cesti na Ptuju, na območju nekdanjega sejmišča, pospešeno raste največji trgovski center v Podravju. Vse objekte na območju gradnje so že odstranili, nazadnje montažni gostinski obrat, medtem ko je za nekdanjo avtopralnico v teku postopek dedovanja, zato objekta še niso porušili.
Sedem (ne)pomembnih dni
Kaj se (ne) sme
m
Ameriška zunanja ministrica Condollezza Rice se je na svoji nedavni turneji po Evropi še posebej trudila, da bi Evropo poučila (in prepričala), da so v vojni proti terorizmu neizbežne tudi »nedemokratične« metode, kar naj bi pomenilo, da za (domnevne) teroriste ne veljajo vselej vzvišena pravila o človekovih pravicah. »To, da ste demokracija, še ne pomeni, da ste popolni«, je poskušala opravičiti in utemeljiti takšno svoje stališče.
Seveda Ricova ni kakšna posebna ameriška izjema. V ZDA je nasploh na široko razširjeno mnenje, da v boju proti terorizmu ni mogoče (in ni treba) izbirati sredstev. V Beli hiši so že v letih 2003 in 2004 ustrezno utemeljili pravico ameriškega predsednika, da ukaže mučenje zapornikov, ne glede na to, da to prepovedujejo mednarodni sporazumi in ameriški zakoni. Posebej vznemirljivo je ameriško odzivanje na kritike v zvezi s tem. Odgovarjajo samozavestno, približno tako, kot da drugi sploh ne bi razumeli, za kaj pri vsem skupaj gre. Značilno je tudi njihovo »tajno« delovanje, se pravi ukrepanje brez kakršnegakoli posvetovanja oziroma informiranja zaveznikov. Zato ni naključje, da so se njihova letala z »ujetniki« sprehajala od
enega do drugega evropskega letališča, ne da bi o tem karkoli vedele pristojne evropske vlade. Nasploh je v zvezi s tem značilno mlačno odzivanje Evrope, ki je od Američanov v glavnem zahtevala zgolj »pojasnila« in se s tistim, kar so ti povedali, v glavnem strinjala. Slovenija, ki se kar naprej (upravičeno) ukvarja s posameznimi svojimi travmami iz druge svetovne vojne in časov neposredno po njej, tudi v zvezi s takratnimi ujetniki in nehumanimi in neregularnimi postopki z njimi, se je v glavnem zadovoljila z ugotovitvami, da sama v zvezi s tem ni neposredno prizadeta in da s problematiko ameriškega ravnanja z ujetniki ni bila neposredno povezana _ Ali to že tudi avtomatično pomeni, da Slovenija zaradi tega ne bi smela imeti svojega mnenja in svojega stališča?
V ameriškem prepletanju problematičnega ravnanja z ujetniki (ali potencialnimi in resničnimi teroristi) gre za kombinacijo uradne politike in osebne (ali kolektivne) samovolje. Pravzaprav se ne kaže pretirano čuditi, če v razmerah, ko najvišji funkcionarji ameriške administracije vključno s predsednikom zagovarjajo in opravičujejo vsakršno ravnanje s potencialnimi »sovražniki«, prihaja do najrazličnejših (tudi skrajno krutih) potez z zaporniki s strani posameznikov ali skupin v ameriških uniformah. Tisto, kar se dogaja,
pa ni niti malo naivno in nikakor ne zasluži nemega pritrjevanja. Pred časom je tako Delov dopisnik z Bližnjega vzhoda pisal, da mu je egiptovski odvetnik v Kairu pripovedoval, kako izgleda obisk zapornika, ki so ga zaprli zaradi suma, da je član oborožene islamske organizacije. »V prostor za obiske je prišel gol in po vseh štirih. Za njim je prišel paznik in ga pretepal z bičem Pred časom je prišla na dan zgodba o nemškem državljanu Kaledu el Masrju, ki so ga ameriški agenti pred dvema letoma ugrabili v Makedoniji in ga imeli pet mesecev zaprtega v Afganistanu. Bil naj bi visoki funkcionar Al Kaide, mučili so ga, pozneje pa se je izkazalo, da so ga zamenjali z nekom, ki je imel isto ime _
V Sloveniji se še zdaj na veliko ukvarjamo z vprašanjem odnosov v vojnem in povojnem času in prepričujemo, kaj naj bi bilo prav in kaj narobe. V glavnem načelno in z različnimi ideološkimi predznaki in pretenzijami. Ni prave volje, da bi se res poglobili v tisti čas in da bi zaznali, kaj se je dejansko dogajalo in s kakšnimi dejanskimi ozadji so bili motivirani posamezni dogodki. S tega vidika je zato po svoje posebej zanimiva pripoved partizanskega komisarja in poznejšega generala in predsednika slovenske borčevske organizacije Ivana Dolničarja v knjigi Generalov let, ki bo izšla v začetku prihodnjega leta.
Že uvod v to knjigo posebej opozarja na tenkočuten odnos Ivana Dolničarja do vojnih ujetnikov: »Pravzaprav je vsa Dolni-
čarjeva medvojna pot en sam dokaz visoke, lahko bi rekli prirojene načelnosti, ki je enako veljala v odnosu do partizanov kot tudi v stikih s sovražnikom, še posebej tedaj, ko je bil za ta kratek čas zajet in nemočen. Številni njegovi sodobniki so pogosto pripovedovali zgodbe o njegovi izjemni etični drži, o svojevrstni pravičnosti, ki se je kazala na najrazličnejše načine. Svoje najboljše borce je nekega dne sredi maja 1945 na Koroškem postrojil in posebej ostro opozoril, da jih bo dal zapreti, če z ujetniki ne bodo ravnali po vseh pravilih, ki so veljala zanje _ Na vlaku, ki je v dolgi koloni vagonov v Slovenijo vračal hrvaške ustaše in domobrance ter druge jugoslovanske kvizilinge, zajete na Koroškem, je dal aretirati borca po rodu iz Bosne, ki je s skupino svojih soborcev kar sem krvavo obračunaval z ujetniki. Tako se je hotel maščevati za smrt svoje celotne družine - očeta in matere, bratov in sester, ki so padli kot žrtve domačih okupatorjevih pomagačev.
Seveda pa Dolničarjev značaj odkrivajo tudi drugačne zgodbe. Ko je 9. maja 1945 pripeljal v štab 4. operativne cone slovitega generala Aleksandra Lohra, komandanta polmilijonskih evropskih jugovzhodnih nemških armad, med drugimi ni pozabil na opozorilo, naj mu (ker je bil ravno čas kosila) vendarle ponudijo kakšno hrano. In še danes mu je nerodno, ko se spominja, da so mu prinesli košček jabolčnega zavitka kar na časopisnem papirju _
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm • Zadnja letošnja očinska seja
»
Markovčani so kot Hrvati!
«
Čeprav je temperaturno povprečje tako kot za ta zimski čas mora biti, pa bi se vsi lahko sprehajali v kopalkah, če bi na dnevne temperature kaj vplivalo razgreto dogajanje in besede markovskih in videmskih »tabloborcev«. Tudi videmska zadnja seja, tako kot markovska, namreč ni mogla mimo te zadeve.
»Vemo, da je markovska tabla spet pritrjena, o tem me je obvestil tudi župan Kekec. Menim, da je najbolje, če jo pustimo tam, kjer je, dokler ne bo znana razsodba sodišča. Poslali smo že vlogo za prednostno obravnavo in upam, da bo vsa stvar jasna že naslednje leto,« je točko dnevnega reda začel župan Friderik Bračič, pri čemer pa ni pozabil povedati, da na morebitne akcije zasebnih iniciativ ne more vplivati. Njegovo »miroljubno« stališče pa se ni niti malo dotaknilo svetnikov.
»S strani Markovcev se mi ne zdi prav, kar delajo. To je izzivanje. Predlagam, da tudi naša občina postavi takšno
obvestilno tablo. In če gre res za zgolj informativno tablo, potem ne vidim razloga, zakaj je ne bi postavili na drugo stran jezu. Saj gre vendar le za informacijo, da bo mimoidoči vstopil na področje občine Videm,« se je prvi odzval svetnik Andrej Prelog. Potem pa se je plaz mnenj, ki so obsojala markovsko obnašanje, kar vsul.
»Markovčani se obnašajo kot Hrvati na slovensko-hr-vaški meji! Niti malo niso konstruktivni, sicer pa jim bomo z argumenti dokazali, da imamo prav,« je bil tokrat oster Boris Novak. Župan je še poskušal: »Nima smisla, da se gremo vojno, to pa ne
Videm - nepremičninski Monako
Na zadnjih sejah so vsi občinski sveti določali tudi novo vrednost točke za t.i. NUSZ (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča). Večinoma je povsod šlo za večja ali manjša povišanja cene, ki jo bodo za svoje pozidane ali nepozidane stavbne parcele plačevali občani. Med najvišja povišanja gre gotovo šteti podlehniško, kjer se je vrednost točke povečala kar za 50 odstotkov, znaša pa 0,75 tolarja. Tudi v Žetalah cena ni posebno nizka, saj nova vrednost znaša 0,60 tolarja. V tem kontekstu je občina Videm postala pravi »nepremičninski Monako«, saj vrednost točke na zahtevo svetnikov ostaja na isti ravni kot lani in to je borih 0,30 tolarja!

pomeni, da smo pokleknili.« Oglasil se je seveda tudi Andrej Rožman: »Me veseli, da vsi svetniki delimo enako mnenje. Markovčani so v tem sporu zase najeli odvetniško pisarno Čeferin, eno najbolj razvpitih in dragih. To ni težko ob njihovih prilivih iz koncesnine. Tudi mi bi lahko razmetavali denar, če bi dobivali takšne milijarde iz tega naslova! S tem nas nikakor ne morejo prestrašiti, ker bomo mi dokazali svoj prav! Poleg tega se ve, da za markovskimi akcijami stoji le kakih 10 odstotkov občanov, pravzaprav samo 'liderji', ki se hočejo dokazovati, velika večina občanov pa tega početja ne odobrava!«
Svoje je dodal tudi Janez Merc: »Sedanja meja je krivica iz preteklosti, naša občina je zaradi tega oškodovana že leta. Pa ne gre le za samo mejo, gre tudi za splošno degradacijo okolja, Šturmovca, ki je bila povzročena z ureditvijo umetnega jezera! Vse to območje je poplavno najbolj izpostavljeno, če se zgodi naravna ujma, bo Šturmovec poplavljen, ljudje pa v smrtni nevarnosti. V takem primeru bodo Markovčani res poslu-
V'.. A
Obema.
■ H	l^i'.
Ï.... ' »
m
«K
ř" f. > i
4 f i ^n
I	»

^ r
šali šumenje vode, mi bomo pa reševali življenja naših občanov!«
Merca je dopolnil še Janez Kozel: »Ja, tablo znajo postavljati, če se zgodi naravna nesreča, pa me prav zanima, ali bodo pripravljeni pomagati ali pa bodo rekli: 'Šturmovec je v vaši občini!'«
Na vse skupaj je padlo še nekaj vročih na račun najetja odvetnika Čeferina, češ da to marsikaj pove; pod ta 'marsikaj' pa je bilo razumeti veliko - tudi to, da znano odvetniško ime rešuje praktično izgubljene primere _ »Le zakaj potrebujejo odvetnika s takšnim slovesom, če so prepričani, da imajo itak prav?« je dvoumno spraševal Novak in hkrati odgovarjal: »Razen če želijo dokazati še to, da Drava teče proti Avstriji, če bo to potrebno za njihov prav?!«
Od tu naprej je, po še nekaj
umirjenih županovih besedah, vse ostalo zavito v skrivnost. Svetniki niso rekli nič več, vsaj pred mediji ne ^
Videm v prihodnjem mandatu z 18 svetniki?
Seja pa je bila sicer nadvse uspešna. Osnutek proračuna, ta znaša za naslednje leto dobrih 880 milijonov tolarjev, je bil sprejet v manj kot desetih minutah! Da se je kaj takega lahko zgodilo po tem, ko je prejšnja seja »padla« zaradi negodovanja praktično vseh svetnikov nad proračunom, je vzrok iskati v kolegiju svetnikov, ki je za strogo zaprtimi vrati trajal debele ure. Na njem so bolj ali manj lepo razčistili vse postavke, da je bilo res vse jasno, pa je poskrbela direktorica občinske uprave
Niti eden od videmskih svetnikov se ni strinjal s ponovno postavitvijo informativne table »Dobrodošli v Markovcih«. Boris Novak je markovsko stališče do rešitve mejnega spora označil kot enako, kot ga imajo Hrvati do slovensko-hrvaške meje.
Darinka Ratajc, ki jim je ves osnutek z vsemi postavkami narisala na prosojnice! Tako nejasnosti ni bilo več in potrditev osnutka na seji je bila le gola formalnost. Vseeno pa so k osnutku proračuna sprejeli še dva sklepa, in sicer da se naslednje leto med investicije vključi modernizacija cestnih odsekov v Leskovcu, Lancovi vasi in Tržec-Pobrežje ter da se postavi cestna ovira pred OŠ Sela.
Nadalje je bilo slišati hudo veliko pljuvanja nad letošnjim prvim pluženjem, ki da ni bilo podobno ničemur, in da bo treba to spremeniti, potem so svetniki potrdili sistematizacijo vrtca ter višino najemnin dvoran ter vežic in cen različnih soglasij, ki večinoma ostaja enaka kot lani, ter podebatirali ob novem predlogu sprememb za volitve svetnikov v treh volilnih okrajih. Po tem predlogu naj bi Videm v prihodnje dobil 18 svetnikov (po zakonu jih glede na velikost občine lahko ima od 15 do 20), in sicer iz prve volilne enote osem, iz obeh ostalih pa po pet.
Na koncu pa je padla še krepka kritika čez podjetje Telemah, ki naj bi vzpostavilo sodoben kabelski sistem, a dalje od prvih obljub in besed ne kaže, da bo šlo. In če se v kratkem res ne bo nič premaknilo, so se Videmčani odločili, da pogodbo zaradi neizpolnjevanja obveznosti prekinejo, pa četudi bodo to morali storiti preko sodne poti.
SM
Ormož • S seje občinskega sveta
■•'.vK líRř.--? -v'
Očitno tako kot svetnik Novak misli še kdo v Vidmu - vsaj tako je razbrati z informativne table, ki sicer res še vedno stoji, daje pa kaj čudno informacijo ^
Neumnost in tragedija?
Minuli petek so se člani ormoškega občinskega sveta sestali na 32. redni seji.
Največ razprave se je razvilo ob odločanju o razpisu referendumov za izločitev naselja Gornji Ključarovci iz KS Sveti Tomaž ter naselja Obrež iz KS Središče ob Dravi ter priključitvi teh dveh krajev KS Ormož. Alojz Sok iz vrst Nove Slovenije je v razpravi dejal, da na podlagi zbranih podpisov takšnemu sklepu sicer ne bodo nasprotovali, je pa aktivnosti označil za »neumnost in tragedijo, saj na takšen način kot v Ormožu ne delajo nikjer v Sloveniji, saj odločajo o izločitvi naselij iz občin, ki jih sploh še ni,« in dodal, da pobudniki teh referendumov povzročajo razdor v krajevnih skupnostih. Na to se je odzval Slavko Kosi iz vrst Liberalne demokracije in dejal, da bi potemtakem razdor lahko očitali tudi pobudnikom za ustanovitev novih občin.
Župan Vili Trofenik je dejal, da ormoški občinski svet pobudo za razpis referen-
duma mora obravnavati. Na izjavo Bogomirja Lucija, da so nekateri krajani v Obrežu pobudo za izločitev kraja iz krajevne skupnosti podpisali v prepričanju, da prispevajo podpise za ustanovitev nove občine, je dejal, da so krajani svoje podpise potrdili pred državnim organom, torej na Upravni enoti. Tako iz Gornjih Ključarovcev kot Obreža je po njegovih besedah podpise oddalo več kot pet odstotkov prebivalcev, kolikor je potrebno za razpis referenduma ( v Gornjih Ključa-rovcih dvajset odstotkov, v Obrežu pa 6,8 odstotka), in »občinskemu svetu ne preostane drugo, kot da razpiše referendum,« je pojasnil. S tem se je strinjala tudi večina ormoških občinskih svetnikov, kar pomeni, da bodo krajani Gornjih Ključarovcev in Obreža 29. januarja poleg referenduma o ustanovitvi novih občin odločali še o izključitvi teh dveh naselij iz
krajevnih skupnosti Sveti Tomaž in Središče ob Dravi.
Poleg tega so svetniki potrdili še proračun občine Ormož za leto 2006, v katerem bodo prihodki znašali 2,94 milijarde, odhodki pa 3,56 milijarde, kar pomeni, da bo občina imela za 623 milijonov tolarjev primanjkljaja. Potrdili so tudi poročilo Nadzornega odbora o rebalansu proračuna za leto 2005, pri katerem nadzorniki niso ugotovili nobenih nepravilnosti, ter opravili še nekaj imenovanj: potrdili so novo direktorico Zdravstvenega doma Ormož Vlasto Zupanič Domanjko, ki bo delo pričela najkasneje 31. januarja prihodnje leto, v svet zavoda Psihiatrična bolnišnica Ormož so imenovali Vladi-mirja Kovačiča, podali pa so tudi soglasje k imenovanju Aleša Ariha za direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Natalija Skrlec
Foto: SM
Ptuj • Kako bo pri največjem trgovcu po novem letu
Odpuščanja ne bo!
Z novim letom naj bi bilo nedeljskega nakupovanja v sedanjem obsegu nepreklicno konec. Zakon o trgovini bo različno prizadel slovenske trgovce. Zanimali smo se, kako bo po novem letu pri največjem trgovcu na Ptujskem, Mercatorju SVS, ki bo na območju severovzhodne Slovenije prevzel enajst Erinih prodajaln z market programom.
Št. tednik: Kakšno je bilo leto 2005 za Mercator SVS, kaj prinaša leto 2006, ali tudi začetek gradnje trgovskega centra Breg?
S. Gorjup: "Leto 2005 je bilo za Mercator SVS, d. d., Ptuj, zelo uspešno. Enajst-mesečni poslovni rezultati so nad pričakovanji, podobno naj bi bilo tudi ob
zaključku poslovnega leta.
Začetek gradnje TC Breg pogojuje ureditev cestnega krožišča. V urejanje problematike se je aktivno vključila država (DRSC), ki zagotavlja ureditev idejne zasnove in prostorsko umestitev do konca marca leta 2006."
MG
O tem in o začetku gradnje trgovskega centra Breg smo se pogovarjali s predsednikom uprave Mercatorja SVS, d. d., Ptuj, Samom Gorjupom.
Št. tednik: Kakšne posledice prinaša zakon o trgovini v organizacijo dela v Mercatorju, na zaposlenost in v ekonomskem pogledu?
S. Gorjup: "Zakon, kot veste, omejuje obratovanje naših prodajaln na 10 nedelj
v letu. Temu primerno se bomo organizirali, da bomo regionalno določili nedeljska dežurstva. Za obveščanje kupcev o nedeljskem dežurstvu bomo poskrbeli tako, da bodo vse naše prodajalne na vhodih vidno označene s podatki o nedeljskem dežurstvu, prav tako bomo obvestila objavili v lokalnih medijih. Omejitev obratovalnega časa v nedeljo ne bo vplivala na zmanjšanje števila zaposlenih, saj bomo
'presežke' lahko prerazporedili v maloprodajne enote, ki jih bomo odprli v letu 2006: novi trgovski center Pobrež-je Maribor in superkmarket v Hočah, podaljšali pa bomo tudi obratovalni čas trgovin ob sobotah."
Št. tednik: V teh dneh je bila podpisana pogodba z ERO. Kaj ta prinaša Mer-catorju, kaj Eri na Ptuju?
S. Gorjup: "V okviru podpisane pogodbe med ErO,
d. d., in PS Mercator, d. d., se Mercator zavezuje prevzeti 11 Erinih prodajaln market programa na območju, ki ga pokriva. V tem številu je tudi nekaj trgovskih centrov, in sicer v Lenartu, Ptuju in Ormožu. Mercator SVS bo s prevzemom TC ERA na Ptuju utrdil in povečal ponudbo na eni pomembnih vpadnic na Ptuj. Zavezani pa smo tudi prevzeti vse zaposlene Ere iz dejavnosti."
Foto: Črtomir Goznik
Samo Gorjup, predsednik uprave Mercatorja SVS, d.d., Ptuj
Zetale • V načrtu kmetijska in živilska trgovina
Namesto podrtije nova zadružna trgovina?
Ptujska Kmetijska zadruga v Žetalah po denacionalizacijski odločbo posluje v hiši, ki je bila vrnjena v last družini Filipič. Zadevo bo seveda potrebno lastniško razrešiti, težava pa je, kot vedno, denar.
Filipičevi se sicer strinjajo s prodajo objekta kmetijski zadrugi, kot kaže, pa ne morejo najti skupnega jezika glede odkupne cene, ki se zadrugi zdi previsoka. »Cena, ki nam jo je postavil sedanji
lastnik, znaša 23 milijonov tolarjev. To je za takšen objekt na tovrstni lokaciji absolutno preveč. Poleg tega smo mi v času dosedanjega poslovanja v to stavbo vložili že veliko sredstev. Jasno je tudi, da če
KZ ima svojo trgovino zaenkrat še v stavbi, ki je po denacionalizacijski odločbi zasebna last. Če se ne bodo uspeli pogoditi z lastnikom za primerno odkupno ceno, bodo trgovsko dejavnost preselili v novogradnjo.
Ptuj • Novi izdelki v Opte
jo odkupimo, bo potrebno še ogromna naložba v posodobitev. Iz vseh teh razlogov ta cenovna ponudba za nas ni sprejemljiva. Z lastnikom se sicer nameravamo še enkrat srečati in poskusiti dogovoriti o ceni, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. V primeru, da do dogovora tudi tokrat ne bomo prišli, pa je naša odločitev jasna: začeli bomo novogradnjo,« je odločno povedal direktor KZ Marjan Janžekovič.
Po okvirnih ocenah naj bi KZ v sedanjo Filipičevo stavbo morala po odkupu vložiti še med 10 in 15 milijoni tolarjev. Janžekovič pa je povedal tudi, da držijo informacije o tem, da ob svoji kmetijski prodajalni nameravajo urediti še franšizno živilsko trgovino. Ta bi bila za občane Žetal več kot dobrodošla, saj že več let v tej občini nimajo niti ene trgovine z življenjskimi potrebščinami.
Občina ponuja lokacijo za novogradnjo
Odločitev KZ o ohranitvi svoje prodajalne v Žetalah je torej trdna, in če se ne bodo uspeli pogoditi s Filipičem, se bodo gotovo lahko z občino. Ta je namreč lastnica sicer povsem neuporabne in dotrajane zgradbe bivše osnovne šole, ki so ji v preteklosti poskušali že večkrat najti kakšno pametno namembnost, a brez uspeha. Stavba v stanju, v kakršnem je, je danes primerna edino še za rušenje. Kot je povedal župan Anton Butolen, pa se ptujska KZ zanima prav za to lokacijo. »Trenutno še potekajo pogajanja med KZ in Filipovičem, ker pa izid ni jasen, interes zadruge za to našo lokacijo pa nam je bil že posredovan, bo občina naročila cenitev te svoje lastnine. Tako bomo v primeru ne-
Občina v primeru neuspešnih pogajanj z zasebnim lastnikom ponuja Kmetijski zadrugi lokacijo stare šole, ki je primerna le še za rušenje.
uspešnega pogajanja med KZ in zasebnim lastnikom imeli vse pripravljeno za dogovor o prodaji te nepremičnine zadrugi.«
Kot je razbrati iz županovih besed, je tudi občini v
interesu, da se končno reši vprašanje podirajočega se objekta, novogradnja kmetijske trgovine s hkratno ureditvijo živilske prodajalne pa bi bila pridobitev za vse občane.
SM
Tehnološki center za izdelke iz gline
Opekarna Opte Ptuj je podedovala razvoj izdelkov iz gline za kulturno dediščino Ptuja. Izdelujejo dekorativne izdelke iz gline. Ustanovili so tehnološki center izdelkov iz gline, ki se bo preimenoval v tehnološki center Tera Petovia. Gre za rehabilitacijski center za težje zaposljive. Izdelovali bodo uporabno, jedilno in dekorativno keramiko, razne spominke, da bi tudi navzven prikazali kulturno dediščino Ptuja.
oblike keramike: najrazličnejše luči, umetelno lončenino, vaze ... Izdelke bodo ponudili vsem večjim trgovinam, turističnim centrom, na Ptuju pa načrtujejo prodajalno spominkov na gradu ter
tudi nekje v središču mesta.
Sicer pa v Opte Ptuj poslovno leto 2005 ni uspešno. Ob koncu leta bo izkazana poslovna zguba. Nekaj problemov imajo z dovoljenji v zvezi s plinom, sicer pa dose-
O novih proizvodih v opekarni smo se pogovarjali z direktorjem Opte Ptuj Marjanom Piškom.
Pred letom je šlo v stečaj invalidsko podjetje Ars Lju-bečna v Celju, od njih so v
ptujski opekarni prevzeli dva tehnologa, saj gre pri novih izdelkih za tehnologijo, ki se razlikuje od opekarske. Predvideno je tudi sodelovanje z zavodom za zaposlovanje, ki bo ponudil nekaj težje zapo-
sljivih delavcev, ki naj bi se vključili v tehnološki center v Žabjaku. Izdelki iz gline naj bi postali sinonim dediščine Ptuja od rimskih časov naprej. V Opte izdelujejo različne uporabne in dekorativne
Marjan Pišek ob novih izdelkih Opte
gajo zastavljeni delovni plan, prodaja pa je nekoliko padla, tako bo zguba nekaj več kot deset milijonov tolarjev. Situacija v gradbeništvu je zelo zahtevna, konkurenca je velika. V Opte so začeli delati tri nove proizvode: velika polnila, prednapete vinogradniške stebričke in stebričke za ograje. Sicer je ptujska opekarna s svojimi opekarskimi izdelki na slovenskem trgu s petodstotnim deležem.
Opekarna Opte zaenkrat nima problemov s surovino, kot je to bilo pred leti, sedaj imajo zalog za približno štiri leta, iščejo pa seveda nove resurse surovin na novih lokacijah v neposredni bližini. Opekarna daje delo petdesetim delavcem, novih deset do petnajst delavcev pa bi naj zaposlil novi tehnološki center.
Franc Lačen
Foto: SM
Foto: SM
Foto: Fl
Ptuj • Radost za male in velike
Da o čarovniku in dedku Mrazu ne govorimo
Kljub obilnemu snegu je bila tudi letošnja božično-novoletna praznična prireditev Za male in velike, ki smo jo sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj pripravili v torek, 27. decembra, v športni dvorani Center, lepo obiskana.
Foto: M. Ozmec
Dedek Mraz je vsem pridnim v dvorani razdelil veliko veliko sladkih bombonov.
Za prijetno počutje majhnih in velikih otrok, ki so v dvorani z navdušenjem risali, rezali, lepili in sestavljali v ustvarjalnih delavnicah društev prijateljev Mladine Ptuj in Videm ter preizkušali igrala v ustvarjalno igralnem kotičku Pikapolonice, je tokrat skrbel priljubljeni voditeljski par- Tatjana Mo-horko in Rado Skrjanec. Da je bilo vzdušje ves čas prijetno praznično in vedro, pa so od 16. ure naprej skrbeli tudi mlade pevke, pevci in plesalci: Nina in Anja, Matej Korošec ter Liljana Mlakar; v divjem plesu je zaplesala plesna skupina Metuljčice iz Osnovne šole Gorišnica, z božičnim hip-hopom pa so presenetili mladi plesalci iz plesnega kluba Mambo. Veliko navdušenje otrok, mamic, očkov, pa tudi dedkov in babic v dvorani je s svojim nastopom požel čarovnik Augustino, ki je počel razne čiračara umetnine in čarovnije, pletel z baloni ter celo bruhal in požiral ogenj.
Na veliko veselje mladega
Foto: M. Ozmec
Malčkom je zastal dih, ko je čarovnik Augustino čaral z ognjem.
občinstva je iz daljne Karam-bije pripotoval osrednji gost praznične prireditve Spidi, ki je v praznični ihti Gogija pozabil kar doma, za prijetnejši konec pa je vse obiskal še dedek Mraz, ki je vsem pridnim otrokom (porednih bojda ni bilo v dvorani) delil sladke bombončke. Baje jih je bilo dovolj za vse.
OM
Foto: M. Ozmec
Za dobro voljo so letos pridno skrbeli Tatjana, Rado in Spidi.
Posebej se v imenu organizatorja dnjžbe Radio Tednil< Ptuj zahvaljujemo za pomoč vsem sponzorjem prireditve Za male in velike, saj brez njih ne bi bilo tako prijetno. Prireditev so omogočili:
Foto: M. Ozmec
Veselo in živahno je bilo tudi v ustvarjalnih delavnicah in na igralih Pikapolonice.
Od tod in tam
Žetale • Darilo ob upokojitvi
Nobena skrivnost ni več, da se bo s prvim januarjem upokojil že skoraj legendarni vodja Skupne občinske uprave Stanislav Napast, njegovo delo pa bo prevzela Alenka Korpar. V Zetalah so zato Napastu pripravili prav posebno presenečenje. »V imenu naše občine se vam najlepše zahvaljujem za vašo pomoč in sodelovanje ter za več kot uspešno vodenje skupne občinske uprave. V znak zahvale in spoštovanja vam poklanjamo skromno darilo,« je v prisotnosti vseh občinskih svetnikov povedal župan Anton Butolen ter Napastu izročil slikarsko platno spodobo Žetal. Stanislav Napast takšne geste očitno ni pričakoval, saj je bil vidno presenečen in je lahko le odgovoril: »Moram priznati, da set bili eden najboljših občinskih svetov, s katerim se je dalo vse konstruktivno in lepo dogovoriti ter uresničiti. Hvala za pozornost!«
SM
Ptuj • Zbrali več kot 600 igrač
Člani in članice Mlade liberalne demokracije (MLD) Slovenije so decembra izvedli projekt Mladi mlajšim ter v več kot 30 krajih po Sloveniji organizirali akcijo zbiranja igrač, ki so jih nato v sodelovanju s centri za socialno delo podarili otrokom. Igrače za otroke iz socialno ogroženih družin so člani in članice MLD-ja zbirali tudi na Ptuju, in sicer 22. in 23. decembra. ^"V MO MLD Ptuj smo zbrali več kot 600 igrač in s tem osrečili kar nekaj otrok," je povedal predsednik MO MLD Ptuj Gregor Šmigoc. Igrače so poleg občank in občanov Ptuja in okolice podarili tudi nekatere organizacije in znani Ptujčani (žena ptujskega župana Andreja Čelan, predsednica MO LDS Ptuj Lidija Majnik, predstavniki Mladinskega sveta Ptuj, člani Kluba ptujskih študentov in učenci osnovnih šol).
Mojca Zemljarič
Markovci • Otroci prespali v vrtcu
V decembrskih dneh, ko so na vrata že trkali zimski možje, so se vzgojiteljice v vrtcu Markovci odločile, da otroci v vrtcu tudi prenočijo. Otroci so v vrtec prišli popoldan. Najprej so naredili okraske za smrečico in jo kasneje okrasili. Pod njo so jih čakala skromna darila, ki so jih prinesli od doma. Darila so si med seboj razdelili z žrebom, ob tem pa so si izrekli tudi želje ob praznikih in čudežne besede, kijih imajo v skupini, to je »Rad te imam«. Otroci so si nato trebuščke napolnili s slastnimi picami, prišla pa sta tudi frizer in frizerka, ki sta jim uredila pričeske. Vsi skupaj - vzgojiteljice in otroci - so si nadeli »večerno toaleto«, nato pa je sledila zabava. Otroci so v vsem zelo uživali in ko je prišel čas za spanje, so vsi, brez izjeme trdno zaspali do jutranjih ur.
Mojca Zemljarič
Foto: SM
Foto: MZ
Foto: MZ
Ptuj • Ko se znajdemo na cesti
Nikomur ni potrebno pod ptujski most
Prazniki niso samo idilični, to je tudi čas, ko izbruhnejo številne strasti, ko se nekateri znajdejo na razpotju, ko ne vedo, kam in po kateri poti.
Kaj torej storiti, če iz kakršnegakoli razloga ostane nekdo brez strehe nad glavo? V Centru za socialno delo Ptuj
zagotavljajo, da nikomur še ni bilo potrebno spati pod ptujskim mostom, vedno so našli takšno ali drugačno rešitev.
Na Ptujskem pa so tudi vedno bolj pripravljeno na takšne primere. V izrednih primerih imajo možnost nastanitve
Foto: Črtomir Goznik
družin, žensk in otrok; za moške sicer ni vnaprej zagotovljenih primernih bivalnih enot. To je tisti minimum, ki ga je potrebno zagotoviti v takšnih primerih, vendar so še vedno našli rešitev tudi zanje, poudarja mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj. Ker se zavedajo, da je tudi vedno več moških ogroženih, so že v letu 2004 predlagali, da bi na Ptuju uredili varno hišo tudi za moške, vendar takšne rešitve nacionalni socialni program še ne predvideva, a bodo pri tem vztrajali tudi v bodoče. Brezdomcev praktično na Ptujskem ni, če pa so že, podatkov o tem v Centru za socialno delo na Ptuju nimajo. Pred leti so problem petih brezdomcev zadovoljivo rešili. V primerih, ko pa nekdo ostane nenadoma brez strehe nad
glavo, je rešilna številka varne hiše 051-368-299.
Vsak dan najmanj pet obrokov za socialno ogrožene
Začasni brezdomci pa lahko postanejo tudi vsi tisti, ki bivajo v najemnih stanovanjih, s katerimi upravlja po pogodbi z MO Ptuj Podjetje za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj, ker že dolgo niso plačali najemnin za stanovanja. Vseh tožb za večletno neplačevanje najemnin naj bi bilo v tem trenutku že okrog 40. Problem je, da se ljudje, ki so resnično socialno ogroženi in zaradi tega ne plačujejo najemnin, pravočasno ne oglasijo na Centru za socialno delo, kjer bi jim lahko pomagali pri pridobitvi subvencije za stana-
rino; od leta 2004 jih sami več ne odobravajo, po novem je to izključna pristojnost občine. Ko dolgovi narastejo na milijon in več, pa je rešitev že težje poiskati.
Tudi s toplimi obroki za socialno najbolj ogrožene prebivalce na Ptujskem je poskrbljeno. Že od leta 2000 pet ali šest socialno najbolj ogroženih ljudi dnevno prejema po en topli obrok, ki ga pripravijo v kuhinji ptujske bolnišnice, razvozijo pa negovalke na domu Centra za socialno delo Ptuj. Direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko je povedal, da so doslej v njihovi kuhinji pripravili več kot sedem tisoč toplih obrokov, za katere sestavine prispevajo Mercator SVS, d. d., Ptuj, Ptujske pekarne in slaščičarne ter Pomurske mlekarne.
MG
Ormož • Podelili občinska priznanja
Zahvala za humano, družbeno in kulturno delo
V prostorih omoškega gradu je v petek, 23. decembra, potekala podelitev priznanj občine Ormož za leto 2005.
Dobitnik bronaste plakete je Janez Kupčič iz Svetega Tomaža, ki je že desetletja aktiven v gasilskem in domačem kulturnem društvu. Leta 1945 je bil ustanovni član gasilskega društva v Savcih, več kot štiri desetletja je bil poveljnik tega društva, pet let častni poveljnik, bil pa je tudi pobudnik in vodja pri začetkih gradnje gasilskega doma v Savcih. Poleg tega je
tudi član kulturnega društva Sveti Tomaž, kjer sodeluje kot igralec in režiser.
Dobitnik srebrne plakete za leto 2005 je Ivan Hržič iz Velike Nedelje, ki je plaketo prejel za svojo družbeno in politično aktivnost, kulturno udejstvovanje in gasilsko dejavnost. Bil je aktiven v sindikatu podjetja Kombinat Jeruzalem Ormož, kjer je bil zaposlen, aktivno je deloval
na področju krajevne in občinske samouprave, velik prispevek pa je dal tudi k delovanju domačega Prosvetnega društva Simon Gregorčič ter Prostovoljnega gasilskega društva.
Zlato plaketo je prejela Marta Peršak iz Ormoža, ki že desetletja kot prostovoljka dela z bolnimi in starejšimi v občini. Občanom je pozornosti namenjala že v času, ko je bila
Ptuj • Nov spletni portal naše medijske hiše
Radio Tednik v leto 2006 z novo spletno podobo
V novem letu bo staro spletno mesto nadomestil nov spletni portal.
Na sliki od leve: Janez Kupčič, Marta Peršak in Ivan Hržič
zaposlena v Zdravstvenem domu Ormož, po upokojitvi pa je svoje delovanje razširila še na druga področja.Teden-sko dela z občani na postajah Rdečega križa, kot predavateljica z zdravim načinom življenja seznanja mlade, vključena je tudi v prostovoljno delo z oskrbovanci Centra starejših občanov. Poleg tega je tudi ustanoviteljica Društva za osteoporozo občine Ormož ter soustanoviteljica društva Čriček - SOS telefon za svetovanje in pomoč v duševni stiski.
ns
Lenart • Seja občinskega sveta
V dobi interneta že dolgo ne zadošča več, da moderne medijske hiše ostajajo samo pri medijih, ki so primarni mediji njihove dejavnosti. Tako je tudi naša medijska hiša poleg Štajerskega tednika na časopisnem področju ter Radia Ptuj na področju radijskih medijev že nekaj časa prisotna tudi na svetovnem spletu - internetu, kjer lahko uporabniki interneta dobijo informacije tako o Štajerskem tedniku ter Radiu Ptuj kot tudi o podjetju, ki obe blagovni znamki združuje, Radiu-Tedniku. Prav tako obiskovalcem nudijo sveže novice s področja Spodnjega Podravja, informacije o oglaševanju v Štajerskem tedniku ter na Radiu Ptuj, javnost pa lahko tudi vidi, kdo so ljudje, ki stojijo za obema medijema.
Ker pa se trendi svetovnega spleta spreminjajo izredno hitro, to narekuje nove pristope, nove tehnologije ter novo arhitekturo spletnih mest. Prav tako je potrebno spletne portale, kakor hitro so ''postavljeni' na splet, ves čas tudi aktivno nadgrajevati, kar je potrebno načrtovati že v sami osnovni shemi portala. Če k temu dodamo, da naj bi spletna mesta temeljito prenavljali, če že ne postavljali povsem na novo, na približno vsaki dve leti, se je odločitev za nov spletni portal Štajerskega tednika ter Radia Ptuj pokazala kot neizbežna in razumljiva poteza medijske hiše Radio-Tednik.
Nov portal, ki bo ugledal luč sveta v prvih dneh leta 2006, je plod ptujskega podjetja za spletne rešitve Intera
ter pomeni svež veter in nov pristop k spletnemu mediju. Publiki bo prinesel vse informacije, ki so jih o Štajerskem tedniku ter Radiu Ptuj na spletu dobili že sedaj, hkrati pa bo ponudil tudi veliko novih vsebin ter interaktivnih funkcij, integriranih v moderno spletno arhitekturo ter dizajn, ki v sebi uteleša najnovejše spletne trende. Z njim medijska hiša Radio Tednik postavlja nov mejnik v svojem razvoju ter potrditev usmeritve k čimbolj kvalitetnemu pokrivanju dogajanja v Spodnjem Podravju ter podajanju informacij svoji publiki.
Vabimo vas, da nas na našem novem spletnem domu v letu 2006 obiščete tudi vi.
Gregor Alič
Direktor knjižnice Avgust Zavernik
V torek, 20. decembra, so se lenarški svetniki sestali na 22. seji.
Najprej so sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o gospodarskih javnih službah. Potrdili so tudi nadomestni mandat Miroslavu Baumanu (ta je zamenjal Bredo Rakuša Slavinec, ki je zaradi selitve v drugo občino odstopila) in Frideriku Orni-ku (zamenjal je Branka Tuša, ki je odstopil zaradi protiko-rupcijskega zakona). Svetniki so imenovali tudi komisijo za poimenovanje ulic, ki jo sestavljajo predsednik Karl Vogrinčič, podpredsednik Miro Bauman in člani Romana Fekonja, Štefan Fras, Ivan Jemenšek, Franc Krivec in Vinko Lukavečki. Sprejeli so
tudi poslovnik za delo komisije.
V nadaljevanju so sprejeli več sklepov v zvezi z gradnjami v Jurovskem Dolu. Program prodaje premoženja so razširili tudi z možnostjo prodaje stanovanj v lasti občine Lenart. S sklepom so določili vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na 0,48 SIT. Svetniki so tudi potrdili mag. Avgusta Zavrnika za direktorja Knjižnice Lenart in sprejeli sklep o pričetku postopka za ustanovitev Komunalnega podjetja Lenart kot družbe z omejeno odgovornostjo v stoodstotni lasti občine Le-
nart. Prepričani so namreč, da koncesionarji komunalne dejavnosti v občini Lenart ne opravljajo kvalitetno, redno in učinkovito, kakor je določeno s pogodbami. Zato potreba po učinkoviti in racionalnejši organiziranosti komunalne dejavnosti narekuje ustanovitev komunalnega podjetja.
Svetniki so se seznanili tudi s odločitvijo Ustavnega sodišča RS o neskladnosti 28. člena Zakona o preprečevanju korupcije z ustavo RS in z informacijo o brezposelnosti, ki v občini Lenart znaša 8,9, v Sloveniji pa 9,8 odstotka.
Zmago Šalamun
Gruškovje • Mejna taksa ostaja
So obdne dolžne plačevati vzdrževanje mejnega prehoda?
Medtem ko v Podlehniku občanski svet ni niti razpravljal o tem, ali bodo po vladni odločbi prekinili pobiranje mejne takse, so v Žetalah sprejeli odločitev, da vladnega sklepa o ukinitvi zaenkrat ne bodo upoštevali, pač pa bodo počakali na ustavno sodišče. Prav tako so v tej občini zavrnili račun, ki je bil izstavljen za redno vzdrževanje mejne infrastrukture.
Po sklepu vlade RS, ki je bil poslan vsem občinam, ki so pobirale mejno ekološko takso, naj bi te v roku dveh mesecev preklicale odlok o tej dejavnosti ter prenehale pobiranje tovrstne pristojbine. Rok se je iztekel v začetku decembra, po informacijah pa naj bi večina občin sklepa vlade ne upoštevala. Med temi sta tako Podlehnik kot Žetale, ki takso pobirata na MMP Gruškovje.
Naj odloča sodišče!
»V naši občini smo pobiranje takse uvedli šele letos, po začetku delovanja novega MMP, ki leži tudi na območju naše občine. Za nas to dejavnost opravlja isto podjetje (Eko-taks, op. a.) kot za občino Podlehnik na osnovi dogovorne pogodbe, po kateri nam pripada polovičen delež zneska, zbranega na izhodnem kanalu, medtem ko Podlehniku pripada celoten delež na vhodnem in polovični na izhodnem terminalu. V oktobru letos je tako iz tega naslova v naš proračun priteklo neto 1,7 milijona tolarjev, od tega pa je že odšteto približno pol milijona tolarjev provizije pobiralcu in davek. Občina Podlehnik pa je glede na posredovane podatke dobila okrog 8 milijonov tolarjev bruto zneska,«
je o prilivih najprej povedal žetalski župan Butolen ter ob tem poudaril, da za domači občinski proračun to gotovo niso velikanski zneski. »Drugačna slika pa velja za občino Podlehnik, kjer je ekološka taksa gotovo nemajhna proračunska postavka. Hipotetični izračun lahko pove, da se iz te dajatve v njihov proračuna letno lahko zbere krepko preko 80 ali 100 milijonov tolarjev.«
Odločitev o tem, ali »ubogajo« vladni sklep o ukinitvi pobiranja takse, pa je župan Butolen prepustil svetnikom. Ti niso bili ravno navdušeni nad tem, da bi se temu viru dohodka kar takoj odrekli, sploh ne ob podatkih, da tudi Šentilj ni prenehal pobiranje takse: »Če Šentilj tega ne stori, kljub temu da je nova meja EU zdaj prestavljena k nam, potem imamo mi gotovo več razlogov, da jo lahko še naprej pobiramo!«
Poleg tega, kot je še navrgel župan, še vedno čakajo obljubo vlade, da naj bi izpad dohodka iz naslova mejne takse občinam nadomestili z drugim finančnim virom. Toda dlje od obljube zaenkrat še ni prišlo, pač pa se je zgodilo nasprotno: vzeti hočejo takso, pa ničesar dati v zamenjavo. Tako so svetniki sprejeli sklep, da dokler vlada ne sproži ustavnega spora, mejna taksa ostane.
Imetje državno, »položnice« pa občinam
Druga, nadvse zanimiva vladna poteza je izstavitev mesečnega računa za vzdrževanje celotne mejne infrastrukture, ki naj bi jo v nekih določenih razmejenih deležih poravnavale občine, na ozemlju katerih MMP leži, ter policija, špedicija itn. »S podjetja Hernaus, ki je bilo izbrano po nekem razpisu za vzdrževanje našega mejnega prehoda, so nam poslali račune za vzdrževanje mejne infrastrukture, zadnjega v vrednosti okrog 118.000 tolarjev za en mesec. Ta znesek bi morala občina po določenem razdelilniku plačati za vzdrževanje infrastrukture.
Konkretno naj bi bile Žeta-le dolžne plačevati za del razsvetljave in urejanje mejnih nabrežin. Račun smo seveda zavrnili, saj ni jasno in tudi ni nobene zakonske osnove, po kateri naj bi zdaj občina plačevala za vzdrževanje državne lastnine, kar mejni prehod je!«
Župan Butolen se je obrnil tudi na pristojno vladno direkcijo za investicije (bivši servis skupnih služb), ki je odgovorna za takšno ravnanje: »Vprašal sem, kako je do tega prišlo in zakaj bi zdaj mi
morali plačevati te stroške. Občina od tega mejnega prehoda nima nič, to je navsezadnje zaprto območje, poleg tega pa na MMP ni zaposlen niti en občan Žetal. In, konec koncev, nimamo denarja niti za lastno postavitev razsvetljave, plačevali pa naj bi jo na državnem imetju?!«
Uradnega odgovora z direkcije še ni, v telefonskem razgovoru pa je župan, kot je povedal, izvedel le, da naj bi se pripravil poseben aneks k pogodbi, ki naj bi občine zavezoval k plačilu vzdrže-valnine. Glede na znesek oktobra izdanega (in iz Žetal zavrnjenega) računa bi MMP Gruškovje občino Žetale letno stal okrog 1,5 milijona tolarjev.
»Zanima nas, kje je pravna oz. zakonska osnova za takšne poteze in tovrsten aneks! To je čisti paradoks: po eni strani nam vlada hoče vzeti pravico do mejne takse, po drugi strani pa zahteva, da plačujemo vzdrževanje kompleksa, katerega lastnica je!«
Aneks gor ali dol, občina Žetale, kot je jasno povedal župan, za nekaj, kar ni njeno in kar ji ne prinaša nobene dobrobiti, ne bo plačevala. To je tudi povsem logično in jasno. Kako se bo stvar razpletla, bomo še poročali.
SM
Za to, da bo mednarodni mejni prehod, ki je last države, vzdrževan, kot je treba, naj bi plačevale (tudi) občine. Župan Anton Butolen se sprašuje, kje in kakšna je zakonodaja, ki kaj takega omogoča.
Od tod in tam
Ptuj • Tudi letos Božičkova torta
Foto: Črtomir Goznik
Na Mestnem trgu na Ptuju so tudi letos postregli z Božičkovo torto v organizaciji LTO Ptuj. Med otroke jo je razdelil ptujski župan dr. Stefan Čelan v zahvalo za okraske, s katerimi so okrasili novoletno jelko na Mestnem trgu. Letos jim jo je zagodlo vreme, tako da so morali okraske izdelovati in jelko krasiti dvakrat. Ptujski župan je ocenil, da je Ptuj letos tako okrašen kot še nikoli, za to gre zahvala ptujskim šolam in Komunalnemu podjetju Ptuj. Božičkova torta, prireditev, ki je postala tradicionalna za Ptuj, je letos prinesla še prvo Božičko, to vlogo so zaupali gospe Idi iz Kajuhove ulice na Ptuju. Da bi na Ptuju ob Božičku imeli v bodoče tudi Božičke, sije domislil Matevž Cestnik. Bombone in čokoladice sta tako 23. decembra otrokom delila Božiček in Božička. Mednje pa se je pomešal tudi čarodej in žongler Sam Sebastian. V kulturnem programu so nastopili otroci iz OŠ Olge Meglič, Breg in Mladika.
MG
Videm • Sladko in pisano v »cuker« jami
Društvo prijateljev mladine Videm je v predpraznič-nih decembrskih dneh ponovno organiziralo že znano »cuker« jamo, namenjeno najmlajšim, vanjo pa so lahko pokukali tudi starši. Treba je reči, da se je videmska občinska dvorana sredi minulega tedna res spremenila v pravi sladki poligon pisanega dogajanja. V torek zvečer so se otroci izkazali kot pravi kuharski mojstri; na kupe pisanih, fantastičnih sladic, ki jih lahko ustvari le otroška domišljija, pa je tudi odlično teknilo. Starši so tako lahko le asistirali, malim slaščičarjem pa se je pridružila tudi čisto prava Pika Nogavička. Naslednji dan je obiskovalce v »cuker« jami pričakala lutkovna igrica Zgodba zaradi neke zgodbe, nato pa še gledališka predstava o tem, kako imajo igrače rade otroke.
SM
Kredarica • Luč miru na Triglavu
Skavti in taborniki so se tudi letos odpravili s plamenom Luči miru iz Betlehema na Kredarico, najvišjo planinsko postojanko. Odpravi, ki je štela 39 udeležencev, se je pridružilo tudi pet ptujskih skavtov. Gazenje po snegu je bil pravi užitek. Ko se je že zvečerilo, so prispeli v toplo kočo. Tam so se komaj utegnili pogreti, že so spet odhiteli na mraz, saj so imeli mašo v kapeli, oddaljeni nekaj metrov od koče. Toda maša je kljub vsemu hitro minila, tako da so se lahko šli gret v kočo. Nato pa so sledili še dolgi pogovori ob čaju. Zjutraj so se prebudili v nov, lep dan. Pogled nanj jim je dal novih moči za pot navzdol. Tako so kljub kakšnim manjšim zdrsljajem celi in zdravi prispeli v dolino in se odpeljali proti domu.
Jasna Žabota
Foto: SM
Foto: JZ
Foto: SM
Zetale • Z zadnje letošnje seje
O smeteh in »rdečem« rebalansu
Žetalski občinski svet tudi decembra ni mogel mimo težav z odvozom smeti po terenu občine, le da je bila na tokratni decembrski večer razprava nekoliko bolj umirjena kot prejšnje krati. Prav tako umirjeno pa so svetniki sprejeli že znano dejstvo, da se je oz. bo občina kar krepko zadolžila zaradi že in v bodoče še izpeljanega vodovodnega omrežja.
Na seji, ob točkah pravilnika o novem tarifnem sistemu obračunavanja odvoza smeti ter odloka o koncesiji za novega izvajalca te službe, so tokrat prisostvovali tako predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast kot komunalna inšpektorica Sabina Jupič in tudi tehnični direktor Čistega mesta Janez Merc. V zvezi s težavami pravzaprav ni bilo slišati kaj posebno novega, razen tega, da se pokritost z odvozom smeti izboljšuje, da pa veliko občanov še vedno nikakor ne razume, da je plačevanje položnic za odpadke pač zakonska nujnost, ki se ji ni možno na noben način izogniti.
Smeti bo treba plačevati!
Prav to nerazumevanje v občini povzroča sive lase tudi županu Butolenu, saj se je na odločbo komunalne inšpektorice, ki jo dobijo vsi tisti, ki odklanjajo sprejem posode,
možno pritožiti na občinsko upravo oz. županu: »Dobil sem že precej ustnih in pisnih pritožb zoper odločbe, v katerih posamezniki pač različno utemeljujejo, zakaj nočejo in ne potrebujejo kant za smeti in zato tudi ne želijo plačevati položnic. Tako med drugim pišejo, da pač določene odpadke skurijo, ostalo pa odpeljejo na deponijo v občino Rogatec. Žal pa je razumevanje oz. razmišljanje občanov, da z njihovo pritožbo jaz lahko razveljavim odločbo ali jih celo oprostim plačila za odvoz smeti, popolnoma napačno. Nič od tega ne morem narediti, kvečjemu lahko ugotovim kakšne napake v postopku, ki pa ničesar ne spremenijo. Odpadke bo treba plačevati, ker to predpisuje državna zakonodaja, z občinskim aktom smo se temu zakonu le prilagodili, zato je nesmiselno, da občani sploh zgubljajo denar za kakršnekoli pritožbe!«
Potem je bilo slišati še nekaj na temo dostopa do posamez-
nih gospodinjstev, kjer so se vsi strinjali, da do čisto vsake kmetije odvozni tovornjak res ne bo mogel, da pa je nekaj takih, ki so zdaj prisiljene voziti odpadke v skupne posode, pa bi se vendarle lahko uredil dovoz. Merc je tako povedal, da Čisto mesto že ima manjši tovornjak, da pa bo treba ponekod poskrbeti še za obračališča, če bodo hoteli odvoz odpadkov izpred hiše.
1,2 milijarde v naložbah
Druga zelo pomembna zadeva na sporedu zadnje letošnje žetalske seje je bil rebalans proračuna, na katerega se je župan Butolen zelo dobro pripravil. Tako s strani svetnikov ni bilo posebnih pripomb; večinoma je celo vladala tišina.
»Najprej moram povedati, da je naš proračun v vseh letih obstoja občine zelo variiral; od 99 do 308 milijonov na strani prihodkov. Za letošnje leto velja, da smo pridobili manj od
Svetniki so medse vzeli komunaino inšpektorico Sabino Jupič ter Janeza Merca s Čistega mesta, da jim pojasnita, do kod in kako so pripeljali dosje »žetalske smeti«.
načrtovanega iz naslova mejne ekološke takse, prav tako na razpisu nismo dobili denarja za ceste. Glede na to, da smo izvedli velik, že dalj časa načrtovan projekt izgradnje vodovodnega omrežja, ki ga bomo naslednje leto še nadaljevali, je jasno in pričakovano, da so letošnji odhodki precej višji od prihodkov. V številkah to pomeni, da imamo na prihod-kovni strani 308 milijonov, na odhodkovni pa 539 milijonov tolarjev. Od tega je bilo 344 milijonov porabljenih za vodovod, za ureditev dveh cestnih odsekov pa še 35 milijonov.«
Kot je v nadaljevanju pojasnil Butolen, bo velika negativna razlika pokrita deloma s kratkoročnim in delno z dolgoročnim kreditom, nadaljnja izgradnja vodovoda pa bo tudi v prihodnjih dveh letih vplivala na krepko zmanjšane ostale investicije, zlasti na področju modernizacije cest: »Skupno smo v času obstoja občine v različne projekte investirali kar 1,2 milijarde tolarjev, kar je ob našem proračunu ogromno. Največ, kar 520 milijonov, v vodovod, 134 milijonov v ceste, uredili smo občinsko stavbo in zdravstveni dom, zgradili šolo, mrliško vežico itd. Glede na to je jasno, da nam je letos zmanjkalo dobrih 200 milijonov, kar v primerjavi z milijardnim investiranjem ni tako veliko!«
Na dobro pripravljeno in argumentirano razlago negativnega rebalansa proračuna svetniki seveda niso imeli kaj reči, zadolževanje občine ob izgradnji vodovodnega omrežja je bilo itak načrtovano in pričakovano že v začetku mandata in je bilo le vprašanje časa izvedbe, zato so rebalans soglasno potrdili.
SM

Astra Classic II že za 2.402.000 SIT*


Astra Classic II je prostoren in zanesljiv družinski avtomobil s trajno vrednostjo in fantastično ugodno ceno. Z varnostjo, varčnostjo, udobjem in zanesljivostjo izpolnjuje pričakovanja še tako zahtevnega uporabnika. V ponudbi sta bencinska motorja 1.4 16V in 1.6 16V Ecotec® Twinport ter novi varčni dizelski motor 1.7 CDTi z 80. KM.
*Cena velja za model 1.4 TWinport s petimi vrati in z 250.000 SIT popusta. Možnost menjave S serijska. Količina vozil je omejena. Za dodatne informacije se obrnite na trgovce z vozili Opel Emisije CO2 za vse modele: od 119 do 250 g/km. General Motors Southeast Europe Ltd., 2040 Búi
jve Staro za novo po sistemu Eurotax. Slika lahko prikazuje opremo, ki ni
Opel. Povprečna . poraba goriva za vse modele: od 4,4 do 10,7 l/100 km. WWW.opel.si
10 Budaors, Szabadság u. 117, Madžarska
Od tod in tam
Ptuj • Ustanovili Društvo mode
Pred kratkim je bilo na Ptuju ustanovljeno društvo mode, stilizma, oblikovanja in vizažiranja. Ustanovili so ga Matjaž Šoštarič iz Ptuja, kije tudi predsednik (na fotografiji), Matjaž Primec in Dragana Jorgovanovič iz Ormoža ter Marija Kokot iz okolice Ormoža. Društvo se bo ukvarjalo z vsem, kar je povezano z modo, stilizmom in oblikovanjem, je povedal predsednik, ki obiskuje italijansko šolo za modo Callegari. Gre za visoko šolo s triletnim programom, ki poteka na Viču. Trenutno se intenzivno pripravljajo na modno revijo, ki bo 11. februarja 2006 v novih prostorih Tehniškefa-kultete v Mariboru. Z ustanovitvijo društva za modo želijo modo "prenesti" v najširši krog ljudi. Trenutno sicer v Sloveniji delujeta dve ali tri modna društva, ki pa so bolj ali manj zaprtega tipa. Novo modno društvo pa na široko odpira vrata vsem, zlasti še mladim, ki se zanimajo za modo in vse, kar je z njo povezano. Delo so ambiciozno zastavili, med drugim načrtujejo tudi svojo blagovno znamko. Pričakujejo, ker gre za mlade, da jih bodo podprli tudi sponzorji in donatorji, da bodo skozi društveno delovanje omogočili uveljavitev mladim umetnikom in oblikovalcem v širšem in ožjem prostoru. Mnogi modi sicer sledijo, na splošno pa v Sloveniji zaostajamo za aktualnimi modnimi trendi, ugotavlja Matjaž Šoštarič. Tudi s pomočjo novega ptujskega Društva mode naj bi stanje na tem področju preusmerili v pravo smer.
MG
Ptuj • Investitorji PSC Mlekarna nagrajevali
Mlekarna je zaživela. Center novih dimenzij je s svojim delovanjem pritegnil številne obiskovalce, z različno starostno strukturo, željami in potrebami. To je še en dokaz, da je bila odločitev marketinške agencije Altius za nakup in prenovo Mlekarne pravilna. Tukaj se srečujejo tako ljudje z veliko prakse in izkušnjami kot ljudje, ki komaj iščejo nove izzive in priložnosti, kar pomeni veliko podporo podjetništvu in s tem razvoju ptujskega okolja.
V	času otvoritve Mlekarne je na Ptuju in njegovih okoliških krajih potekala razdelitev letakov, ki so vsebovali nagradna vprašanja. Letake z odgovori so sodelujoči prinesli in jih odložili v nagradnih bobnih, ki so bili postavljeni v trgovinah in lokalih v Mlekarni. Zbiranje letakov je bilo zaključeno 20.12. 2005.
V	petek, 23. decembra, je ob I3. uri v Alibi baru v PSC Mlekarna potekalo žrebanje bogatih nagrad, ki se je nanašalo na nagradno igro ob otvoritvi PSC Mlekarna. Žrebali smo med pravilno izpolnjenimi letaki.
Nagrade so prejeli: 1. nagrada - PRENOSNI RAČUNALNIK ACER: ALES FRAS, Potrčeva c. 50/a, Ptuj. Nagrado je podarila računalniška trgovina SAT-COM, Čučkova 5, Ptuj; 2. nagrada - KOLO TREK: MATEJ MARIN, Ulica 25. maja 15, Ptuj. Nagrado je podarila trgovina EURO-BIKE, Čučkova 6, Ptuj; 3. nagrada - MOTORISTIČNA ČELADA NOLAN: JELKA TKALEC, 5. prekomorske 16, Ptuj. Nagrado je podarila trgovina MOTO CENTER, Čučkova 6, Ptuj.
PR
Foto: SM
Foto: arhiv
Ptuj • Dan samostojnosti
Enotnost kot del vsakdanjika
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bila 26. decembra osrednja slovesnost ob dnevu samotojnosti Republike Slovenije, ki je letos potekala pod geslom Za samostojno in enotno Slovenijo.
Slavnostni govornik je bil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, s slavnostnim koncertom pa sta navdušila Pihalni orkester Ptuj, ki je letos praznoval častitljivih 150 let, in ansambel Štajerskih 7, ki je letos praznoval 20 let uspešnega nastopanja v Sloveniji in na vseh štirih kontinentih. Oba Štefana, župan in dirigent Pihalnega orkestra, sta si tudi letos na štefanovo izmenjala darili.
„Prazniku dnevu samostojnosti smo letos dodali še, vsaj po mojem mnenju, pomembno besedo, enotnost. Ker z leti spomin bledi, bodo mlajše generacije besedo sa-
mostojnost verjetno drugače razumele od nas, ki smo je uporabljali predvsem zato, ker smo z njo želeli uveljaviti ustavno pravico do odcepitve iz prejšnje države," je uvodoma povedal ptujski župan.
Z vstopom v EU bo pomen besede samostojnost nekoliko izgubil na pomenu, saj vendar želimo biti narod, ki bo gradil skupen evropski gospodarski in politični prostor. „V vseh dosedanjih vladnih dokumentih in razvojnih usmeritvah je jasno zapisano, da želimo tako kot ostale države članice EU do leta 2010 postati na znanju temelječa in ekonomsko najuspešnejša
regija na svetu. Za doseganje tega cilja se bo potrebno sprijazniti s spremenjeno vlogo nacionalnih držav. Izguba samostojnosti se bo pokazala predvsem pri pristojnosti za kreiranje makroekonomske politike, ki se bo zagotovo prenašala na nadnacionalni nivo. Za nas Slovence kot zelo majhno ekonomijo je sicer pomembno, da v čim večji meri sodelujemo pri tovrstnem makroekonomskem prestrukturiranju. Kot majhen narod pa se moramo zavedati, da je ob ekonomskih vprašanjih zelo pomembna tudi socialna kohezija. Poveličevanje in malikovanje zgolj
Foto: Črtomir Goznik
Pihalni orkester Ptuj in ansambel Štajerskih 7 sta se odlično ujela.
Podlehnik • Pavla Birko in njeni plesalci
Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti ob dnevu samostojnosti v MO Ptuj je bil župan MO Ptuj dr. Štefan Celan.
kapitala in zanemarjanje medsebojnih človeških odnosov je za našo malo državo zanesljivo nespametno dejanje. Enotnost je sila, ki povezuje ljudi in je hkrati bistvo narave. Želim si, da bi vsi skupaj čim bolje dojeli in vsakodnevno udejanjali pomen besede enotnost. Prepričan sem, da bo čas pokazal, kako bistveno je, da tako posamezniki kot narodi pri reševanju človeških problemov odkrijemo smisel bivanja in naše sebične osebnosti predamo služenju v skupini," je v svojem prazničnem govoru med drugim poudaril ptujski župan dr. Štefan Čelan.
MG
Ljubezen do plesa ne mine
Turistično društvo Podlehnik je že drugo leto bogatejše za Plesno-ritmično skupino, ki jo vodi Pavla Birko. V skupino so vključeni plesalci od 3 let do 16 let. Njene ožje sodelavke so Silva Šeruga, Pavlica Krajnc in Lidija Vinko.
Skupina se sestaja dvakrat tedensko, kar je zelo naporno uskladiti z vsemi dejavnostmi, ki jih imajo otroci. Toda z dobro voljo in s pomočjo staršev se kažejo uspehi. V tem kratkem času so pripravili kar pet različnih plesov.
Pavla Birko je rojena pred 71 leti v Mariboru. Nato jo je ljubezen do plesa odpeljala na
Reko, kjer si je ustvarila družino. Ima tri hčerke: Jadranko in Melito ter je prva hrvaška mati, ki je posvojila deklico Tamaro iz doma zapuščenih otrok. Po težkih povojnih letih se je s hčerkami preselila v Nemčijo in tam preživela polnih 33 let zadovoljno, srečno, vendar delovno. V Reutlingenu je vodila manjši
Pavla Birko z možem Klausom
gostinski lokal, v katerem je polnih 30 let vodila plesno skupino. Vsako minuto je lahko zraven svojega rednega dela in družine izkoristila ter v mislih sestavljala koreografije, ki jih je nato prenašala na plesno skupino.
Ko se je preselila v Nemčijo, je izvedela za slovensko dopolnilno šolo in takoj k pouku vpisala svojo mlajšo hčerko; tam je spoznala učiteljico Dragico Nunčič. Spoznali sta, da sta predani Slovenki, in sta želeli storiti nekaj več. Leta 1973 so v znani restavraciji Ritterschenke, kjer so se zbirali Slovenci, ustanovili Slovensko kulturno društvo Triglav, ki je posebno pozornost namenjalo ohranjanju slovenske kulture in jezika in že sam obstoj društva je pripomogel, da so slovenski rojaki, ki so se odločili za bivanje na tujem, ohranili stik z domovino. Društvo je zelo dejavno in organizira veliko športnih in
Tednikova knjigarnica
Srečno 2006!
Po podkvah so najbolj kovači znani, pa tudi konji, če so podkovani. Za podkev pravijo, da srečo nosi temu, ki najde jo, ko konj se zbosi. Takrat se s podkvijo podkuje sreča, da neposlušnica ni opoteča, da peketa po zemljici veselo za dober prid in uspešno delo. Na žalost konj in podkev ni obilo, zato je sreče komajda za silo. A jaz bom našel podkev najmanj ducat, pa bomo skupaj šli za srečo fucat!
%
RIJE NEŽAK
Tako pravi v pesmi Podkev Tone Pavček (str. 57 v Starožit-ja. Ilustriral Matjaž Schmidt. Celje: Mohorjeva družba, 2004).
Podkev še vedno sodi med najpogostejše predmete, ki simbolizirajo srečo, ter je povezana s številnimi vražami. Vrednost podkve se je ohranila iz davnih časov zaradi njene oblike, materiala in povezave s simbolnostjo konja ali kopita. Kovanje v ognju preganja uroke, železo je trda, močna snov, zato ima obrambne sposobnosti. Konjska podkev velja kot varovalni amulet, talisman ali maskota. Če človek najde podkev, ga čaka sreča. Le-ta se bo podvojila, če podkev pribije na hišni prag, vrata, pročelje. Najditelj podkve bo še posebej srečen, če najde tudi žeblje, s katerimi je bila podkev pribita na konjsko kopito. Nekoč so iz takih žebljev izdelovali prstane. Seveda pa je potrebno pravilno ravnati z najdeno podkvijo. Ko jo najditelj pobira, naj pljune nanjo in si nekaj zaželi, nato pa jo odvrže čez levo ramo. Priporočljivo je nato nadaljevanje poti, a oziranje nazaj je prepovedano.
Ni vseeno, kako je podkev pribita: navzdol obrnjena krajca preganjata demone, čarovnice in druga zla bitja, za družinsko srečo pa je treba podkev obrniti. Podkev ne sme nikoli biti pritrjena znotraj hiše, ponekod jo pribijajo v obliki črke C.
Konjska podkev je pridobila na čarobni moči, če je bila povezana z lesom jesena. Tako je lahko zdravila živino in ljudi. Varuje tudi pred udari strele in pred ognjem
Ponekod so pribijali tri ali sedem podkev na steno, da je bila mera sreče in vsega dobrega še večja. (Več v Vraževerje sveta. Damjan J. Ovsec. Ljubljana: Kmečki glas, 2001.)
Naj bo leto 2006 torej dobro "podkovano"! Za snežno vzdušje pa vam zraven resnične bele idile priporočam še novo slikanico Sunčane Škrinjarić Trije snežaki, ki je te dni izšla pri založbi Karantanija. Odlične ilustracije je prispevala Andrea Petrlik Huseinović, prevod pa Ljubica Karim Rodošek. Srečno!
Liljana Klemenčič
kulturnih prireditev. V tem društvu je tudi Pavla pričela s plesom, in kjerkoli v Nemčiji so nastopili, so bili lepo sprejeti, uspešni in pohvaljeni ter nagrajeni.
V	tujini je spoznala bodočega moža Klausa, ki se ni zaljubil samo vanjo, marveč tudi v njeno domovino, kamor sta se vrnila. Uredila sta si hiško s prijetno okolico, navezala stik s sorodniki in spoznala veliko novih prijateljev. Tukaj želi Pavla preživeti svojo jesen življenja z možem. Toda spoznala je, da tudi tukaj ne more živeti brez plesa in brez otrok. Želi jim podariti svojo ljubezen in znanje.
V	Nemčiji je bila tudi dobitnica visokega priznanja in zahvale Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in narodne identitete v Nemčiji.
Zdenka Golub
Ptuj • Pravljični večer
Bralna značka
za odrasle
Prejšnji četrtek je bila v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju prireditev z naslovom Pravljični večer z razstavo čipk.
Kot pravljičarki sta se tokrat predstavili Lilijana Kle-menčič in Zdenka Gajser. Pravljični večer so popestrile članice klekljarskega krožka, ki že osem let deluje na Ptuju v okviru Animacije. Članice krožka so pod vodstvom mentorice Jane Dobnik pripravile zanimivo razstavo svojih izdelkov. Jana Dobnik je na odprtju razstave predstavila delo klekljaric, o ptujskem krožku, ki je nastal na pobudo Nade Zadravec, pa smo pisali v eni prejšnjih številk
Štajerskega tednika. Razstava je na ogled v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju.
Četrtkova prireditev pa je pomembna tudi za dobitnike bralnih značk. Včasih so se z bralnimi značkami ukvarjali zgolj učenci osnovnih šol, sedaj pa že vrsto let poteka bralna značka tudi za odrasle in med temi je za branje vedno večje zanimanje. Na četrtkovi prireditvi je prejelo bralne značke za odrasle kar 73 bralcev.
Foto: ZG
V spomin Alojzu Koželju 1925 - 2005
Rojen je bil pod Gorjanci 15. maja 1925. Potreba po šolanju otrok je njegovega očeta in mamo kar hitro pripeljala na Štajersko. Oče je bil namreč železničar in na njegovo željo so ga premestili bliže šolam - na Hajdino,
kjer je že takrat na kraju današnje železniške postaje stalo manjše postajališče. Tu je bil tudi novi dom Koželjeve družine.
Lojze je uspešno končal meščansko šolo na Ptuju in se vpisal na kovinarsko železniško šolo v Mariboru.
Vojna vihra je Koželjevi družini zadala hud udarec. Starše in brata ter sestro so poslali v koncentracijska taborišča, sam pa je moral v nemško vojsko. Lojzetu je uspelo iz nemške vojske pobegniti - preko Francije in Italije v Jugoslavijo. Vendar ne brez posledic. Pri Reki je bil hudo ranjen in svobodo je dočakal v vojaški bolnici v Ljubljani.
Ko se je vrnil na Ptuj, je do-
živel ponovni udarec, saj je izgubil, kar mu je pomenilo največ. Oče je končal v taborišču, najmlajši brat - bilo mu je komaj šestnajst let, se ni nikoli vrnil. Kljub vsemu je družina zbrala moči, si ustvarila novi dom in vsak po svoje so začeli kovati življenjska pota.
Lojze se je zaposlil v železniških delavnicah, najprej v Mariboru, nato na Ptuju. Kmalu si je ustvaril družino, uspešno končal srednjo strojno tehniško šolo in obnovil dom, ki je postal novi dom njegove družine.
Lojzetu je bil že od mladih nog izredno pri srcu šport. Veselile so ga prav vse zvrsti. Posebno rad je igral šah, največ zaslug pa je imel na
področju strelstva. Več kot trideset let je delal v Strelski organizaciji ter v Invalidski športni organizaciji. Petindvajset let je bil predsednik občinske strelske zveze na Ptuju, pred tem pa njen sekretar.
Ko se je zaposlil v železniških delavnicah v Ptuju, je takoj začel delati v sindikalni organizaciji in bil izvoljen za športnega referenta. Organiziral je prve športne delavske igre. Leta 1953 je ustanovil v železniških delavnicah Strelsko družino Železničar. Po njegovih zaslugah so se začele ustanavljati številne nove strelske družine. Povezovati se je začel tudi z mariborskimi in varaždinskimi strelci, s katerimi so organizirali
V spomin Ljubici Lacko 1924 - 2005
V sredo, 14. decembra 2005, se je iztekla življenjska pot naši dragi prijateljici in krajanki Ljubici Lacko.
Čeprav življenje Ljubici Lacko ni prizanašalo, ga je vendarle znala osmisliti. In kakšna je bila življenjska pot, ki jo je prehodila?
Rodila se je 3. oktobra 1924 kot tretja izmed desetih otrok. Starši, primorski Slovenci, doma iz slovenskih Gradišč v Italiji, so leta 1920 prebegnili pred italijanskim fašizmom na Štajersko. Delili so usodo z mnogimi Slovenci, ki so morali zaradi takratnih političnih razmer zapustiti svoje domove. V novo okolje so prenesli svoje
Prejeli smo
Mojih pet let treznosti
Moj'a zgodba se začne v psihiatrični bolnišnici, kjer sem bil na zdravljenju zaradi odvisnosti od alkohola ali kot po domačem rečemo, da vsi razumejo, bil sem pijanec.
V bolnišnico sem prišel oktobra 2000 kot zapit tri-desetletnik, ki več enostavno ni mogel funkcionirati brez alkohola. V bolnišnico me je prignalo slabo zdravstveno stanje, saj več nisem mogel prenesti nobene hrane, tresel sem se kot šiba na vodi, da ne omenjam psihičnega stanja, saj sem bil povožen na celi črti.Ko sem prišel v bolnišnico, se mi je zdelo, da sem prišel v pravi pekel. Že po tednu dni tam sem začel razmišljati, da bi odšel domov. Ob teh mislih me je postalo sram, češ kaj pa si bodo drugi mislili. Obdajali so me čudni občutki. Doma me čaka žena, ki je pripravljena sodelovati pri mojem zdravljenju. Tu sta še seveda tudi dve mali bitji, to sta seveda dva sinova. Tako je nekako v borbi s samim seboj pretehtalo mnenje, da ne bom zapustil bolnišnice. Tako seje pričelo moje zdravljenje, spreobrnjenje ali, kot
kulturne navade in značilno primorsko kuhinjo. Začasno zatočišče je družina našla v Razvanju pri Mariboru, nato pa so kupili majhno kmetijo na Pristavi. Zemlja ni dala dovolj kruha za številno družino. Oče je priložnostno še mlel žito in žagal les. Starša sta otroke že zelo zgodaj naučila skrbeti zase, saj so morali delati doma in hoditi na dnino k premožnejšim kmetom.
Osnovno šolo je obiskovala na Selih pri Vidmu. Ko je dopolnila 14 let, se je družina preselila v Podvince, kjer so s pomočjo materinega strica, ki je bil odvetnik v Trsu, kupili večjo kmetijo.
Polnih šest let je bilo trdo delo na kmetiji njena zaposlitev. Lotila se je vsakega dela, rada je tudi kuhala in pekla pecivo. Ta njena spretnost ji je pomagala, da se je za 2 leti zaposlila kot kuharica v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem. Svoje znanje je prenašala tudi na mlajše gospodinje v svojem okolju. V Krajevni skupnosti Ro-goznica je ustanovila aktiv kmečkih žena in bila njegova prva predsednica. Z aktivom je pripravila več uspelih razstav kmečkih jedi.
Leta 1953 se je poročila z Milanom Lackom. V Novi vasi pri Ptuju sta si ustvarila topel dom, kjer so preživ-
rečejo, pranje mozga. V začetku sem se počutil grozno. Spraševal sem se, kaj sploh počnem v tej bolnišnici? Alije moje mesto res tu? Imel sem občutek, kot da nisem eden izmed njih. Tako sem se spri-jaznilz dejstvom, da pač sem tu, kjer sem.
Začel sem razmišljati o taktiki, kako se bom po liniji najmanjšega odpora prebil skozi potek zdravljenja. Od začetka moram reči, da mije kar uspevalo, vendar se je to končalo po dobrem mesecu, ko so odkril moje manipulacije. Moram priznati, da so dobro usposobljeni, saj se ne dajo žejni peljati preko vode. Tako sem se vključil v program, ki je pač predpisan po hišnem redu in poteku zdravljenja. Najprej smo se seznanili z literaturo, ki se tiče predvsem problematike odvisnosti ter posledic, ki so nastale na vseh področjih, kot so družinsko, zdravstveno, službeno. Ker mi poznavanje literature ni delalopro-blemov, se je začelo zatikati na psihoterapijah. Največje probleme sem imel predvsem s seboj. Moje videnje situacije, v kateri sem bil, je bilo nemogoče, kot se je vedno izrazil moj terapevt. Težko sem se vključil v pogovor predvsem, ko sva z ženo obiskovala individualne terapije. Moje stališče do problema je bilo
vedno tako, kot sem ga sam videl. Terapevt se je večkrat izrazil, da sem kot fijakerski konj, poleg tega pa, da sem še tako trmast, kot že več let ni bil noben pacient. Še vedno se čudim, da je z mano vztrajal tri mesece. Njegova vztrajnost se je obrestovala. Zato se mu iskreno zahvaljujem za njegovo delo, ki ga je dobro opravil. Po končanem trimesečnem bolnišničnem zdravljenju sem si mislil, to je to. Vendar se pravo tedaj šele začne. Nič drugega se ni spremenilo kot to, da si trezen. Ostali so isti problemi, ki so bili že prej, vendar imaš občutek, kot da so se problemi le še potencirali. Največji problemi so bila nasprotja med ženo in mano, tako da nama je prej uspelo zgraditi hišo kot pa nek zdrav družinski odnos, za katerega je potrebna družinska rehabilitacija. Na tem področju je zagotovo potrebno vložiti največ energije. To velja seveda za oba zakonca. Na obeh straneh je potrebno dosti kompromisov, razumevanja, strpnosti in odpuščanja za prejšnje obdobje življenja, ki je bilo vse prej kot lepo.
Tako moram priznati, da nama skupno življenje ne funkcionira, kot bi moralo. Tu se pojavlja vprašanje, kakšno pa naj bi bilo. Mislim, da takšno, da bi bila
redna strelska srečanja, na katera je imel vedno izredno lepe spomine. Vzporedno s strelstvom je bil aktivno vključen tudi v Zvezo vojaških vojnih invalidov. Najprej je bil športni referent, nato predsednik športnega društva invalidov, kjer so imeli kegljaško, strelsko in šahovsko sekcijo. Vojni invalidi so se kasneje pridružili delovnim in skupaj ustanovili Športno društvo Borec. Lojze je v tem društvu vodil strelsko sekcijo in opravljal tajniška dela. Dolga leta pa je bil tudi športni dopisnik Ptujskega tednika.
Še posebej navdušen je bil nad mladimi strelci - bil je mentor številnim mladim, jim pomagal in jih vzpodbujal. Za strelski šport je navdušil celo svoje otroke in v zrelih letih tudi najmlajšega vnuka Nejca. Rad je poudar-
jal: »Kjer je veselje, je tudi uspeh!«
Za svoje dolgoletno in požrtvovalno delo v športnih društvih in na kulturnem področju je prejel številna priznanja in pohvale. Prejel je državni znak dela s srebrno zvezdo in znak dela z zlatim vencem. Največje priznanje za njegovo delo pa mu je pomenila plaketa Stanka Bloud-ka leta 1988.
Ljubil je tudi slovensko pesem. Z velikim veseljem je prepeval v pevskih zborih, najraje pa doma, pod njemu tako ljubimi brajdami.
Lojze je bil vesel in prijeten človek. Rad je imel ljudi, rad je potoval in rad je imel šport. Njegov »živijo« in njegov vedri, sinje modri pogled bo za vedno ostal v naših srcih! Pogrešali ga bomo!
Katja Zupanič
ljali srečno otroštvo otroci Nada, Jože in Boris. Bila jim je nadvse ljubeča in skrbna mama in svojemu možu dobra žena. Z možem sta pred dvema letoma slavila zlato poroko. Njuna ljubezen in medsebojna navezanost je z leti pridobivala na žlahtno-sti, drug drugemu sta nudila močno oporo, živela sta v miru, skromno, a v veliki slogi in razumevanju.
Ljuba je imela rada svojo družino, rada je imela ljudi. Bila ni samo vzorna in ljubeča žena ter mati, ampak tudi babica in tašča. Z veliko ljubeznijo in naklonjenostjo je pripovedovala o svojih otrocih, o snahah in zetu. Razve-
oba zadovoljna. Vendar, kot kaže, še najin odnos dolgo ne bo tak, če sploh kdaj bo.
Sedaj bi omenil samo še to, da sem si na svoji poti treznosti vzel nekaj metod od doktorja Ruglja, ki med drugimi zahteva opustitev kajenja, dvig izobrazbe vsaj za eno stopnjo, redno telesno aktivnost, preteči je potrebno maraton. Moram se malo pohvaliti, da sem prenehalkadi-ti, pretekel sem maraton, kar seveda pomeni, da se kar nekaj gibam. Tudi šolo obiskujem sedaj, ko to pišem, sem v prvi polovici četrtega letnika strojne šole. S svojo treznostjo pač poskušam narediti največ, kolikor zmorem.
Namen tega članka ni samohvala, ampak iskrena zahvala vsem, ki so mi stali ob strani na moji poti in mi še vedno stojijo.
Za napisano vsebino sem se odločil, da bi s tem sestavkom vzpodbudil še mnoge, ki so na začetku poti. Lahko rečem le eno, vredno se je potruditi, ker se obrestuje. Vsem od srca želim mnogo uspeha. Vseh pet let seveda obiskujem klub zdravljenih alkoholikov, kar bi seveda svetoval vsem odvisnikom. Prav v klubu imam največ podpore in vzpodbude na moji poti.
V. P.
seljevalo jo je 5 vnukov: Matjaž, Jernej, Boris, Igor, Rok in vnukinja Živa. Vsak od otrok ji je podaril po dva vnuka. Dočakala pa je tudi prva pravnuka: Timoteja in Aneli.
O sebi in svojih težavah, o bolezni, ni veliko govorila. Vzela jih je kot sestavni del življenja in svoj križ, ki ga pač mora nositi. V njenih najtežjih trenutkih so ji stali zvesto ob strani mož Milan, sin Boris, snaha Albina, vnuka Jernej in Matjaž, ki so bili babici najbližji, saj so živeli v isti hiši, in hčerka Nada z družino, ki je neposredna soseda. Na dom in starše je zelo navezan tudi sin Jože, čeprav živi v nekoliko bolj oddaljeni Ljubljani.
Bila je skromna, zase ni veliko potrebovala, ne zahtevala. Znala je dajati in to jo je
Krvodajalci
18. november - Ana Krajnc, Kerenčičev trg 13, Ormož; Nina Pavlin, Juršinci 2/a; Teja Potočnik, Majski Vrh 54; Tadej Serdin-šek, Kicar 32; Maja Lačen, Kun-gota 48; Mateja Pesek, Vegova ulica 22, Kidričevo; Rok Korošec, Proletarska 14, Kidričevo; Nina Slana, Belšakova ulica 16, Ptuj; Sandra Pjanić, Kraigherjeva 18, Ptuj; Darja Habjanič, Orešje 105; Matija Gojkovič, Prešernova 4, Ptuj; Ariana Prelog, Gerečja vas 98/b; Sabina Majcen, Podgorci 44; Kristjan Kokol, Volkmerjeva cesta 24, Ptuj; Simona Munda, Bratis-lavci 40/a; Andrej Slana, Zagorci 6; Leon Belšak, Vareja 28/a; Martina Hrga, Dragovič 2/a; Gregor Moleh, Juršinci 20/a; Sebastjan Holc, Slovenja vas 44/a; Alenka Valentin, Vodova 10, Ptuj.
21. november - Bojan Cimer-lajt, Sv. Tomaž 16; Miran Plejnšek, Rucmanci 30; Matevž Mohorko, Apače 3; Andrej Rožman, Sovjak 93; Anton Zelenik, Vintarovci 36; Franc Mertuk, Trnovec 20; Tomaž Jagarinec, Mala Varnica 4/b; Viktor Lesjak, Mestni Vrh 75; An-drejka Emeršič, Trdobojci 3; Franc Horvat, Kungota 25; Branko Spolenak, Mejna c. 2, Ptuj; Maks Petrovič, Zg. Pristava 25/a; Jožef Hentak, Dornava 119; Marjan Pet-eršič, Dornava 85/b; Marija Šter-bal, Kukava 44; Sabina Kralj, Krčevina pri Vurbergu; Ana Vindiš, Mala Varnica 4/b; Jože Belšak, Moškanjci 7; Andrej Vindiš, Mala Varnica 4/a; Viktor Zamuda, Spo-lenakova 23, Ptuj; Janez Zavec, Zg. Leskovec 9/b; Ivan Emeršič, Dra-ženci 76/b; Anton Pintar, Župečja
osrečevalo. Ob bolezni ji je vlivalo moč spoznanje, da je bilo njeno življenje plodno in bogato, da jo imajo otroci radi, da so vnuki radi v njeni družbi, da jo ljudje cenijo in spoštujejo.
Zaspala je spokojno, z zavestjo, da je živela dejavno, koristno in polno življenje.
Draga prijateljica Ljuba!
Hvaležni smo ti za vse dobro, za vse prijazne in bodrilne besede ter za nesebično sosedsko pomoč. Radi smo te imeli in zelo te bomo pogrešali. Spomin nate pa bo vedno ostal svetal in lep. S hvaležnostjo v srcu se te bomo spominjali, ko bomo postali ob tvoji gomili, ti prižgali svečko ali poklonili cvet.
Marija Šumandl
vas 31/c; Danijel Soršak, Draženci 35/c; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Miran Ritonja, Arbajterjeva 2, Ptuj; Aleš Podgoršek, Zechnerjeva 32, Ptuj; Ludvik Skela, Dobrina 65; Ljubo Vaupotič, Formin 39/c; Marica Roškar, Pacinje 18; Bojan Merc, Soviče 12; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Tanja Pet-eršič, Dornava 85/b.
24. november - Dejvis Pahor, Bolgarska 6, Maribor; Stanislav Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18, Kidričevo; Albin Petrovič, Vareja 6; Lovrenc Šeruga, Čučkova 1, Kidričevo; Janko Moravec, Vičanci 87/a; Nada Cimerman, Zabovci 62/a; Darko Horvat, Tržec 11/b; Darinka Jernejšek, Stoperce 52; Branko Mohorko, Apače 284; Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b; Ivan Kukovič, Suha veja 7; Jože Galun, Stogovci 14; Miran Lauko, Bolgarska 6, Maribor; Janez Vertič, Ločič 1/b; Željko Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj; Janez Maroh, Sela 24; Marjan Vindiš, Dragonja vas 8/a; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Elvira Janžekovič, Draženci 33/a; Leon Turk, Gerečja vas 32; Alojz Mesarič, Zagorci 88; Danica Gon-za, Podvinci 42; Gorazd Kozoderc, Skorba 51; Feliks Hvalec, Gabrnik 48; Miran Trantura, Savinjsko 22; Rudolf Jernejšek, Stoperce 52; Jože Lončarič, Zg. Hajdina 203/b; Bojan Jelen, Stanošina 37/d; Slavko Vek, Tovarniška c. 21, Kidričevo; Roman Železnik, Nadole 4; Vilko Turk, Lovrenc na Dr. polju 6; Denis Fekonja, Mladinska 18, Gornja Radgona; Marjan Kokot, Majšperk 32; Zlatko Zadravec, So-dinci 60; Zoran Bilić, Rabelčja vas 28/b; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Franc Kump, Senčak 11.
Sport v letu 2005
Pogled skozi objektiv Črtomirja Goznika
Stran 12-13
Strelstvo
Z najboljšimi na drugačen način
Stran 14
Košarka
Tradicionalen zaključek v Cirkovcah
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Srečno 2006!
Za letom 2005 počasi pada zastor. Športniki so večinoma na zasluženem dopustu, saj je v skoraj vseh prvenstvih sedaj zimski premor. V tem času pa potekajo številne izbire najboljših športnikov in športnic leta 2005. Na svetovni ravni sta si največ glasov zaslužila švicarski tenisač Roger Federer in ruska skakalka ob palici Jelena Isinbajeva, ki sta praktično nepremagljiva na svojih področjih (Federer je sicer doživel boleč poraz v finalu Mastersa proti Argentincu Nalbandianu). V Sloveniji sta si naslov najboljših prislužila smučarka Tina Maze in telovadec na bradlji Mitja Petkovšek, blizu slednjega pa je bil tudi drugi zlati telovadec Aljaž Pegan, sicer tekmovalec na drogu. Tina Maze je z zmago startala tudi v letošnjo sezono, izredno
tednik
im na imlomm mcíu!
RADIOPTUJ
fui d^ietcc
www.radio-ptuj.si^
E-mail: sport@radio-tednik.si
Tina Maze, športnica leta 2005 v Sloveniji
pomembno pa bo januarsko in februarsko nadaljevanje (tudi tekmovanje za Zlato lisico na Mariborskem Pohorju 7. in 8.1.), ki bo vrhunec doseglo z zimskimi olimpijskimi igrami v Torinu. Na drugem in tretjem mestu sta pristali judoistki Raša Sraka in Urška Žolnir. Judo dosega v Sloveniji neverjeten razcvet, uspehov Srake, Žolnirjeve, Jereba in drugih pač ni mogoče spregledati.
Nič ne bo narobe, če tudi pregled uspehov športnikov Spodnjega Podravja začnemo z judom. V prvi vrsti sta tukaj člana ptujske Drave Klemen Ferjan in Lea Murko, za katerima je izredno uspešna sezona. Še opaznejši so uspešni nastopi Dejana Zavca, ki je letos naredil še en velik korak v družbo najboljših svetovnih boksarjev vel-terske kategorije. Med najboljšimi so spet kolesarji Perutnine Ptuj, ki večino sezone preživijo na cestah širom sveta (letos so sezono začeli izven Evrope, in sicer na Kubi); Mitja Mahorič, Gregor Gazvoda, Matej Stare, Borut Božič, Martin Hvastja, Boštjan Mervar in drugi so prepoznavni promotorji Ptuja.
V evropska klubska tekmovanja so se uvrstili nogometaši Drave in rokometaši Jeruzalema Ormoža in tako ime Ptuja in Ormoža ponesli tudi preko meja domovine. Še dolgo nam bosta v spominu ostali dve tekmi teh dveh ekip: Drava je v neposrednem obračunu za uvrstitev v slovensko ligo za prvaka na Ptuju pred polnimi tribunami premagala Maribor, jeruzalemčki pa so se z zmago v končnici proti Preventu uvrstili med štiri najboljše slovenske moške rokometne ekipe.
Na tem mestu bi moral omeniti še vsaj ducat imen, ki si s svojimi rezultati zaslužijo pozornost: nogometni reprezentant Nastja Čeh, bivši igralec Drave Sead Zilič, najboljši igralec Drave Mladen Dabanovič, rokometne repre-zentantke MT Ptuja (Derčarjeva, Strmšekova, Ciora, Po-točnjakova...), strelci SD Kidričevo, mladi strelci in strelke iz Ptuja in Juršinc (Mateja Levanič, Mojca Lazar, Simon Simonič), športna plezalka Mina Markovič, atletinji Nina Kolarič in Laura Pajtler, odbojkarice Ptuja in Benedikta (Sergeja Lorber, Ganna Kutsay), tenisači TK Ptuj (Toni Hazdovac, Blaž Rola) ... Vabim vas, da glasujete za najpopularnejše športnike našega področja na glasovnicah Štajerskega tednika in tako tudi vi prispevate kamenček v mozaiku izbora najboljših.
Štajerski tednik vas bo tudi v bodoče seznanjal z vsemi večjimi uspehi naših športnikov in glede na napoved znanega slovenskega vedeževalca, da bo leto 2006 zelo uspešno za naše športnike in športnice, nam dela ne bo manjkalo. Srečno 2006!
Rokomet • Prijateljski turnir na Ptuju
Trešnjevka premočna za Slovenke
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj je bil včeraj organizator pred-novoletnega ženskega rokometnega turnirja v ŠD Center, kjer so ob domači ekipi nastopile še slovenski prvoligaš Inna Dolgun in hrvaški prvoligaš Trešnjevka. Domači strateg Neno Potočnjak je imel kar nekaj težav že pred prvim srečanjem, ko zaradi poškodb ni mogel računati na Mihaelo Cioro in Tjašo Brumen, med srečanjem z Inno Dolgunom pa jo je skupila še Bernarda Ramšak, ki je dobila udarec v predel želodca in končala v ptujski bolnišnici.
V prvem srečanju so roko-metašice Inne Dolguna premagale domače rokometaši-ce, ki so se sicer borile in želele zmanjšati vodstvo gostij, ki je znašalo od šest do osem zadetkov, vendar jim ni uspel preobrat. Ptujčanke so bolje pričele svojo drugo srečanje proti zagrebški Trešnjevki, saj so si v 18. minuti priigrale sedem zadetkov prednosti (12:7), a vodstva niso uspele dolgo zadržati. V drugem
Prizor s tekme Mercator Tenzor Ptuj - Trešnjevka
polčasu so gostje izenačile na 14:14, potem pa sta obe ekipi pričeli igrati zelo hitro in sta čakali na zlom nasprotnic. Ob tem so igralke delale številne napake, vendar so na koncu
bile za odtenek uspešnejše gostje iz Zagreba in so slavile z zadetkom, ki so ga dosegle pet sekund pred koncem srečanja.
Rezultati: ŽRK Mercator
Tenzor Ptuj - Inna Dolgun 27:33 (10:15), Inna Dolgun - Trešnjevka 19:25 (12:9), Trešnjevka - Mercator Tenzor Ptuj 30:29 (12:14).
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Športnik leta
Kidričani prvi v Konjicah
Mladinci Aluminija iz Kidričevega so nastopili na turnirju malega nogometa v Slovenskih Konjicah, ki ga je organiziral NK Dravinja. Kidričani so nastopili z dvema ekipama. Drugi ekipi se ni uspelo uvrstiti v nadaljnje tekmovanje, zato pa so bili toliko prepričljivejši igralci iz prve ekipe. V polfinalu so z 2:1 ugnali ekipo Krškega (oba zadetka je dosegel Rok Marinič), v finalnem srečanju pa so z dvema zadetkoma
Aljoše Fruka in enim Robija Rampreta s 3: 0 opravili z domačo ekipo Dravinje ter si tako priborili prvo mesto.
NK ALUMINIJ I.: Samo Sa-gadin, Rok Marinič, Robi Ram-pre, Aljoša Fruk, Aljaž Medved, Žiga Tement, Mihi Lešnik. Trener: Bojan Špehonja NK ALUMINIJ II.: Rok Breg, Marko Jus, Ali Ljatifi, Matej Hajšek, Miha Lešnik, Klemen Jevšinek, Marjan Klemenčič. Trener: Bojan Špehonja.
Danilo Klajnšek
Vaš izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 26. januarja razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in Športnih novic.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in Športnih novic in poslušalci Radia Ptuj, izbrali najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sode-
lujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konkurencah.
Ur
Zmagovalna ekipa mladincev Aluminija
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8«98,S«I04,3
ŠPORTNIK LETA - SPODNJEGA PODRAVJA - 200S
ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_
ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _
Ime in priimek: _
Naslov: _
Poštna številka, kraj:_
IZPOLNJEN KUPON POŠUITE NA NASLOV: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ
RADlO-TEDNlK PTUJ V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI NOVICAMI. ^ŠPORTNENOVICE
Foto: OM
Foto: DK
FOTO: DK
Srečno 2005!
Sport v letu 2005 v sliki
Foto: Črtomir Goznik
Matej Miljatovič (Drava) in Matej Snofl (CMC Publikum) na nogometni tekmi v Celju
Utrinek s kolesarske dirke Krka 2005
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Dončec (Aluminij, rdeči dres) na tekmi z Dravinjo
Aleš Mesarec (Jeruzalem Ormož) visoko nad obrambo Preventa


Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
D- . ř
1
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju so junija gostovale državne vaterpolske reprezentance Ptujski navijači so s takšno gesto pospremili Seada Ziliča in Mar- Sabina Kolednik (KBV Ptuj, levo) v dvoboju za naslov državne pr-Slovenije in Francije.	ka Grižoniča iz Drave v poljsko Wislo iz Plocka.	vakinje v kickboksu
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s plavalnega mitinga na bazenih Term Ptuj
Mladen Dabanovič (Drava) je v pretekli in letošnji sezoni branil v vrhunski formi in je bil najboljši igralec ptujskih modrih.
Člani komisije na tekmovanju za najboljšega izvajalca prostih	Foto: Črtomir Goznil<
strelov: Damjan Gajser, Aleš Križan, Marko Kmetec in Tonči Žlo- Košarkarji Ptuja letos niso dosegali bleščečih rezultatov, a so se gar; prvi je štiri mesecev pozneje postal športni direktor Drave. borili po svojih najboljših močeh
Obrazi in izrazi
Foto: Črtomir Goznik
Strelstvo • Turnir samostojnosti 2005
D
Z najboljšimi na drugačen način
V praznično obarvanem ponedeljku je strelski klub Ptuj v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti organiziral tradicionalni 11. Turnir samostojnosti 2005, ki so se ga udeležili skoraj vsi najboljši posamezniki v 1. slovenski strelski ligi s pištolo. Zanimivost tekmovanja je bila v tem, da so strelci v enotni članski kategoriji namesto običajnih 60 strelov oddali zgolj 40 strelov in to v 1 uri, namesto po pravilih ISSF določenih 1 ure in 15 minut. Pod spremenjenimi pogoji se je najbolje znašel
Košarka
Aleksander Ciglarič, ŠSK
Coal Petišovci, ki je dosegel odličnih 384 krogov in zmagal pred Boštjanom Simoni-čem, SD Kidričevo-Tenzor, s 380 krogi. Bronasto medaljo je osvojil Robert Ferenčak, SK Brežice, s 378 krogi. 4. mesto so si razdelili kar trije strelci, ki so dosegli 372 krogov, in sicer Renato Šterman, SD Mrož Velenje, Miran Miholič, ŠSK Coal in Simon Simonič, SD Juršinci. Najboljša domača strelka je bila Ptujčanka Majda Raušl, ki je dosegla 369 krogov in turnir končala na 7.mestu. V
ekipnem delu je bila najboljša ekipa ŠSK Coal Petišovci s 1120 krogi, pred drugo uvrščeno ekipo iz Brežic s 1101 krogom in bronastimi strelci iz Juršincev s 1097 krogi. Ekipa iz Kidričevega je končala s 1089 krogi na 4.mestu, pred ekipo iz Velenja s 1083 krogi in domačini SK Ptuj, z enakim številom krogov, vendar s slabšimi zadnjimi serijami. Ob tej priložnosti se SK Ptuj zahvaljuje vsem donatorjem, ki so pripomogli k nemoteni in tekoči izvedbi turnirja, še posebej pa gostišču Lužnik, ki je
Tradicinalen zaključek v Cirkovcah
Foto: Simeon Gonc
Zmagovalec 11. turnirja Samostojnosti, Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci
strelce pogostilo s slavnostnim kosilom in obenem vošči vsem zadovoljno in uspehov polno novo leto 2006!
Simeon Gonc
mi najbolj zvestimi in glasnimi navijači. Prireditelje je posebej razveselil obisk podžupana občine Kidričevo Jožeta Murka, ki si je ogledal to zanimivo sre-
Cirkovce - Pivovarna Laško Veterani 64:69
CIRKOVCE - Športna dvorana v Cirkovcah, sodnika Hojak (Ptuj) in Podvršek (Kidričevo).
CIRKOVCE: B. Dobrajc 4, Gojkošek 2, M. Frangež 16, Go-ričan 23, T. Frangež 6, G. Dobrajc, Brglez, Žolek 13.
PIVOVARNA LAŠKO VETERANI: Pristovnik 7, Pinter 13, Gajšek 6, Sadar 9, Lesjak, Blago-tinšek 27, Damiš 6.
Športna tekmovanja v športni dvorani Cirkovce so za leto 2005 s svojim tradicionalnim srečanjem zaključili košarkarji Cirkovc in Veteranov Pivovarne Laško. Po prvem polčasu je bil izid izenačen 37:37, nato pa
so bili za malenkost v drugem piva in cvetja, ki so na Dravsko čanje. polčasu boljši gostje iz mesta polje pripotovali z nekaj svoji-
Danilo Klajnšek
Udeleženci tradicionalnega košarkarskega srečanja veteranov Cirkovc in Pivovarne Laško
Atletika • Atletska šola Mirka Vindiša
Božični mnogobojček za najmlajše
V predbožičnem času je črto pod letošnjo sezono potegnila tudi Atletska šola Mirka Vindi-ša. Pripravili so božični mno-gobojček za okoli šestdeset otrok, ki trenutno obiskujejo vadbo v treh po starosti razdeljenih skupinah, vodijo pa jih Barbara, Mojca in Aleš. V novi atletski dvorani pod tribunami Mestnega štadiona, ki je še najbolj primerna za izvedbo
manjših tekmovanj atletskih podmladkov, so se otroci pomerili v teku, skoku v daljino z mesta ter v teku čez nizke ovire. Predprazničnemu času primerno tokrat seveda niso bili v ospredju rezultati in tekmovalna vnema, saj sta v goste prišla Božiček in dedek Mraz. Da bi velika dobrotnika končno obračunala, kdo je glavni, sta se pomerila v sprintu. Ker
pa sta oba gospoda kar preveč razvajena z nadvse udobnim načinom transporta, nista uspela preteči kratke razdalje. V zadregi sta obljubila, da se naslednje leto vrneta v boljši formi, zato sta se raje posvetila poslu, ki ga suvereno obvladata - obdarovanju.
Uroš Esih
Mladi tekmovalci Atletske šole Mirka Vindiša s trenerji ter Božičkom in dedkom Mrazom
Rokomet
TUrnir v Škofji Loki
Nadaljevanje prvenstva v 1. slovenski ženski rokometni ligi se nezadržno bliža, zato se klubi pospešeno pripravljajo, med njim tudi ŽRK Mercator Tenzor Ptuj. Ptuj-čanke so v ponedeljek gostovale v Škofji Loki, kjer so se udeležile prijateljskega turnirja. Ob njih sta nastopili še ekipi Olimpije in domača Loka kava KSI.
Ptujske rokometašice so bile v obeh srečanjih poražene. Na srečanju z Olimpijo sta se poškodovali Ci-ora in Potočnjakova. Sicer pa je bil rezultat skorajda do konca tekme izenačen, nato pa je sledilo nekaj napak "trgovk", kar so izkoristile Ljubljančanke in slavile. V teh dveh srečanjih je trener MT Neno Potoč-njak preizkušal razne variante in dal priložnost vsem rokometašicam.
LOKA KAVA KSI - MERCATOR TENZOR PTUJ 32: 30 (17: 13)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Raišičeva, Majcenova, Šijančeva, Prapotnikova, Ciora 3, Derčarjeva
5,	Ramšakova 2, Strmškova 6, La-zareva, Kalanova 2, Gregorečeva, Potočnjakova 1, Murkova 5, Kelen-čeva, Raškovičeva 3, Jaušovčeva, Hameršakova. Trener: Neno Potoč-njak.
OLIMPIJA - MERCATOR TENZOR PTUJ 35: 29 (15: 16)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Raišičeva, Majcnova, Šijančeva, Prapotnikova, Ciora 1, Derčarjeva
6,	Ramšakova 1, Strmškova 7, La-zareva 1, Kalanova 4, Gregorečeva, Potočnjakova, Murkova 5, Raškovičeva 4. Hameršakova. Trener: Neno Potočnjak.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
PONEDELJEK, 2. 1. 2006 - 9.45 Jado - Podlehnik, 10.25 ŠD As
-	Bar Saš Buldog, 11.05 Ptujska Gora - Club 13,11.45 Majolka -Rožice, 12.25 Joeles - Bar Cheers Cyber cafe, 13.05 Mark 69 Pub Monte Cristo - Draženci, 13.45 Rim - Hobit Pub Apače, 14.25 Po-etovio Vitomarci Petlja - Klub ptujskih študentov, 15.05 Kozminci
-	Podgorci, 15.45 ZOO Trans Lancova vas - Skorba, 16.25 Gerečja vas - Jure MTS Hajdina, 17.05 Dolina Winettu - Cafe bar Furči.
Danilo Klajnšek
5. TOYOTA TURNIR
Športno društvo CENTER Ptuj je ustanovila Mestna četrt Center z namenom popularizacije in širitve športno rekreativne dejavnosti med občani. Društvo ima več sekcij: mali nogomet, rafting, balinanje, kolesarjenje, pohodništvo in se povezuje z društvi s podobnimi dejavnostmi doma in v tujini. Društvo je posebej uspešno pri organizaciji in izvedbi turnirjev v balinanju v okviru programa športnih prireditev ob prazniku Mestne občine Ptuj. S tem veliko prispeva k širitvi te rekreativne športne panoge, ki je primerna za vse starostne kategorije prebivalstva.
Društvo organizira v soboto, 7. januarja 2006, v športni dvorani Center v Ptuju, s pričetkom ob 9.uri, 5. turnir Toyota v malem nogometu. Prijavnina znaša 15.000 Sil, žreb pa bo potekal v četrtek, 5. 1. 2005, ob 18.uri v gostišču Maraton (Cankarjeva 11). Dodatne informacije: 041 578 980 ali 041 677 243.
Jože MAUČEC
SILVESTRSKI TEK
Športno društvo Kidričevo organizira vsakoletni tradicionalni Silves-trski tek po ulicah Kidričevega. Tekmovanje se bo pričelo ob 16.30 v parku pred vrtcem, v soboto, 31. decembra.
Tekmovalci bodo lahko tekmovali v naslednjih kategorijah:
-	otroci, start ob 16.30, proga je dolga 800 m
-	ženske, start ob 16.45, proga je dolga 1500 m
-	moški, start ob 17.00, proga je dolga 2400 m.
Prvi trije v vsaki kategoriji bodo dobili pokal in darilo. Poskrbljeno bo za topli napitek.
Šolski šport
Mali nogomet / MEDOBČINSKO TEKMOVANJE ZA UČENKE 8./9. razreda (roj. 1991 in mlajše)
PREDTEKMOVANJE
SKUPINA A (organizator OŠ Destrnik): Ljudski vrt - Juršinci 0:5, Destr-nik Trnovska vas - Ljudski vrt 10:0, Juršinci - Destrnik Trnovska vas 1:9
SKUPINA B (organizator OŠ Gorišnica): Gorišnica - Cirkovce 1:3, Grajena - Olge Meglič 0:0, Olge Meglič - Cirkovce 0:0, Grajena - Gorišnica 0:1, Grajena - Cirkovce 0:1, Olge Meglič - Gorišnica 1:1.
V finale sta se uvrstili dve prvouvrščeni ekipi iz predtekmovalnih skupin.
FINALE (organizator OŠ Juršinci): Destrnik Trnovska vas - Gorišnica 4:0, Cirkovce - Juršinci 1:1, Gorišnica - Juršinci 2:1, Destrnik Trnovska vas -Cirkovce 7:0, Cirkovce - Gorišnica 1:0, Juršinci - Destrnik Trnovska vas 2:5.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Destrnik Trnovska vas, 2. Cirkovce, 3. Gorišnica, 4. Juršinci, 5. Grajena, 6. Olge Meglič, 7. Ljudski vrt.
Foto: arhiv Športni zavod Ptuj
Zmagovalke finalnega turnirja v malem nogometu: učenke OŠ Destrnik-Trnovska vas
Šahovski kotiček
Viktor Napast zmagovalec turnirja v Spuhlji
Šahovska sekcija Spuhlja, ki dvakrat letno prireja tradicionalna hitropotezna šahovska tekmovanja že od leta 1975, je tudi letos priredila božično-novoletni šahovski turnir. Tekmovanje je bilo sočasno tudi sedmi spominski turnir Milana Šeruge in Ferdinanda Zupančiča.
Na turnirju v gostilni "Pri Majdi" v Spuhlji je na štefanovo tokrat sodelovalo 40 igralcev, ki so odigrali devet kol s tempom igre 10 minut za partijo. Zasluženo je zmagal Viktor Napast, ki je ob enem porazu in enem remiju dosegel kar sedem zmag ter za pol točke prehitel drugouvrščenega veterana Janka Bohaka, ki je sicer ostal neporažen, vendar je prevečkrat remiziral. Tretje mesto je osvojil Dušan Majcenovič. Zmagovalci so prejeli spominske pokale, prav tako tudi najuspešnejši krajan Spuhlje Mirko Kuhar.
Končni vrstni red: Viktor Napast 7,5, Janko Bohak 7, Dušan Majcenovič, Jože Korban in Karel Žajdela 6,5, Srečko Letonja 6, Igor Iljaž, Denis Šoštarič, Mitja Stol, Ivan Krajnc, Janez Verbančič, Martin Majcenovič in Matej Ličina 5,5 itd.
Janko Bohak
Foto: UE
Nagradno turistično vprašanje
V	pričakovanju 120-letnice
V	Turističnem društvu Ptuj, kjer se že nekaj časa pripravljajo na 120-letnico uspešnega delovanja, osrednje prireditve bodo potekale junija 2006, ko naj bi na Ptuju podelili tudi prvo Šobrovo priznanje za dosežke v turističnem novinarstvu, so z doseženim v letu 2005 zadovoljni, čeprav bi lahko, če bi imeli več denarja, naredili še več.
Zadovoljstvo je toliko večje, ker so trije njegovi dolgoletni člani prejeli priznanja na državni ravni za prostovoljno delo v turizmu. Državni svet je priznanje podelil Albinu Pišku, Turistična zveza Slovenije pa Emilu Tomašiču in Valentinu Zamudi. Albin Pišek je član TD Ptuj od leta 1960, predsednikuje pa mu že enajsto leto, Tomašič in Zamuda sta člana 15 let. Pišek, Tomašič in Zamuda so nosilni stebri delovanja
TD Ptuj, ki so po podelitvi priznanj povedali, da so zadovoljni, da so njihovo delo opazili tudi drugi. Prejemajo jih kot spodbudo in navdih za delo v bodoče.
Za slovensko kulturo in turizem pa je pomemben podpis dogovora o glavnem pokroviteljstvu Save, d. d., Kranj, nad rojstno hišo dr. Franceta Prešerna v Vrbi, ki je bil 19. decembra. Od julija letos jo upravlja Gorenjski muzej. Odločitev Poslov-
Foto: Črtomir Goznik
Za prostovoljno delo v turizmu so letos priznanja prejeli Albin Plšek (desno), ki ga je za dolgoletno prostovoljno delo v turizmu nagradil državni svet Republike Slovenije, Emilu Tomašiču (prvi z leve) in Valentinu Zamudi pa je priznanji za prostovoljstvo v turizmu podelila Turistična zveza Slovenija.
ne skupine Sava, da v okviru traj-nostno naravnanega razvoja Save podpre skrb Gorenjskega muzeja za ohranitev in kulturno oživitev rojstne hiše velikana slovenske kulture, je Savino novoletno darilo slovenski kulturi in Gorenjski. "V Savi razumemo, da sta poslovnost in kultura v sozvočju, s katerim lahko dosegamo odlične rezultate," je po podpisu dogovora z Gorenjskim muzejem povedal Janez Bohorič, predsednik uprave Save, d. d.
Slovo od turističnega leta 2005 na Ptujskem pa bi bilo še slajše, če bi uspeli že decembra položiti temeljni kamen za gradnjo prvega topliškega hotela v vrednosti štirih milijard tolarjev. Dogodek so preložili na januar 2006. Še prej pa se bo zgodilo javno silvestrovanje na Mestnem trgu in s tem tudi javno slovo od leta 2005 v MO Ptuj, ki ga pripravlja LTO Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj. Za veselo razpoloženje bodo skrbeli ansambli Skuter, Baby Tweens in Veseli slavčki.
Februarja 2006 bo na Ptuju potekalo že 46. tradicionalno kurentova-nje. Nagrado bo prejela Sonja Šavo-ra, Šinkova ulica 4, 2277 Središče ob Dravi. Danes sprašujemo, koliko postelj bo imel prvi ptujski topliški hotel, odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 30. decembra. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Podpis pogodbe med predsednikom uprave Save, d. d., Janezom Bohoričem in ravnateljico Gorenjskega muzeja mag. Barbaro Ravnik Toman
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko postelj bo imel prvi ptujski topliški hotel?____
Imeinpriimek:_ Naslov:
Davčna številka:
Kuharski nasveti
Praznična pojedina
Jedi, ki jih pripravljamo za praznično večerjo - božično ali novoletno - so ostale vse do danes tradicionalne. Le z različnimi načini priprave in dodatkov smo jih nekoliko spremenili. Tako še danes najpogosteje pripravljamo od mesa perutnino, najpogosteje kokoš, purana in piščanca, od toplotnih postopkov pa uporabimo pečenje in dušenje. Zraven mesnih jedi je kar nekaj prilog, ki pa niso tako tradicionalne kot mesne jedi.
Še več dela in priprave zahtevajo potice, ki jih ob teh praznikih prav tako ne manjka. Zraven dišečih potic mizo bogatijo še različni sadni kruhi in šarklji.
Povprečna slovenska družina ni tako velika, da bi pekla celega purana, zato pri nas pogosto posegamo po delih purana in piščanca, ki ga pečemo in pred peko pogosto nadevamo. Z nadevom ne izboljšamo samo okusa, temveč dobijo jedi tudi lepšo obliko in videz. Piščanec, ki ima veliko belega mesa in malo maščobe, je primerno meso z nadevanje, saj drugače lahko maščoba prepoji nadev med pečenjem. Kot osnovo za nadev največkrat uporabimo živilo, bogato z ogljikovimi hidrati, kot so žita, drobtine, kruh in riž. Nadev pogosto odišavimo s konjakom ali drugo aromatično žgano pijačo.
Če damo v nadev malo orehov, izboljšamo okus, dajejo pa mu tudi trdnost. Orehe danes vedno pogosteje kombiniramo pri mesnih slanih
jedeh, sploh perutnini. Tako je priljubljena omaka s sladko smetano, ki jo začinimo z mletimi orehi. Pazimo, da nadeva ni preveč: na pol kilograma perutnine uporabimo le 15 dekagramov pripravljenega nadeva. Piščanca ali purana napolnimo vedno tako, da se med peko lahko napne.
Če pečemo nadevanega piščanca ali purana, se čas pečenja podaljša vsaj za pol ure, pri velikih puranih pa za eno uro. Piščanca ali purana ne nadevamo prehitro. Lahko ga nadevamo največ tri ure pred peko, če pa smo uporabili še topel nadev, moramo jed pripraviti do konca. Piščanca ali purana lahko nadevamo na dva načina: nadev napolnimo v trebušno votlino, še bolje pa je pod kožo na vratu. Če nadevamo perutnino pod kožo ob vratu, odstranimo tanko kost, kožo potegnemo nazaj in nadevamo nadev v odprtino. Nato na prsni strani kožo potegnemo čez nadev in dobro pritrdimo z lesenimi nabodalci ali zašijemo s kuhinjsko nitko.
Pri popolnoma svetlem mesu je dobro, da nadev popestrimo z dodatkom mletega mesa, ki je temnejše, lahko
Mokri smrček
Odgovor: Bližajoče se praznike in prehod v novo leto spremlja tudi obilica streljanja raket in pokanja petard. Kdaj, kje, kdo in kako lahko uporablja omenjena pirotehnična sredstva, je bilo že veliko napisanega, zato o tem ne
Pomirjevalo za psa
Vprašanje bralca Nina iz Ptuja: Doma imamo psa mešančka, ki se močno boji pokanja. Ker ne poje tabletk za pomiritev, me zanima, ali obstaja še kakšna druga oblika pomirjevala, ki bi ga kuža lahko zaužil. Hvala za odgovor.
bi izgubljali besed. Ker se nekateri hišni ljubljenci močno bojijo pokanja, je smiselno, da pred bližajočimi se prazniki živalim zagotovimo ustrezna sredstva za pomiritev. Pomirjevala so večinoma v obliki tabletk, ki se dajejo v skladu z
k nadevu dodamo fino zmleta jetra, lahko pa za nadev uporabimo tudi riž, ki mu prav tako dodamo temno suho sadje. Najenostavneje si pripravimo kruhov nadev. Tega pripravimo tako, da rezine suhega belega kruha namočimo v mleko. Posebej fino sesekljano čebulo na manjši količini maščobe svetlo rjavo prepražimo. Kruh ožmemo, mu dodamo prepraženo čebulo, rumenjake, sol, poper, po želji muškatni oreh in na majhne kocke narezane suhe slive. Če je nadev premehak, dodamo drobtine. Za boljši okus lahko nadev izboljšamo s koščki grobo narezanih orehov ali z majhnimi kockami slanine.
Nadevamo in pripravimo lahko le posamezne kose piščanca ali posamezne kose purana. Tako pripravimo različne puranje rulade, ki jih naredimo iz prsnega dela purana
navodili. Na Slovenskem tržišču se je letos pojavila novost, ki bo razveselila tiste lastnike psov, ki tablet ne marajo. To je gel, ki vsebuje nevroleptik fenotiazin-acepromazin. Ta učinkuje tako, da žival pomiri - zmanjša se vzdražljivost. Žival po zaužitju gela preide v stanje brezbrižnosti do okolja. Agresivnost, anksioznost, razdražljivost in obrambne reakcije so bistveno zmanjšanje. Uporaba omenjenega gela je zato priporočena v najrazličnejših stresnih situacijah. Za lastnika je razveseljivo predvsem to, da je način dajanja omenjenega pomirjevala zelo enostaven. S prstom
in nadevamo z različnimi nadevi. Od nadevov lahko uporabimo samo kuhano mešano zelenjavo, lahko zelenjavi dodamo še mešanico jajc in kisle smetane, za nadev lahko uporabimo tudi nariban sir in eno vrsto mehke zelenjave ali drugo vrsto mletega mesa. Da bo meso čim bolj okusno po peki, ga zavijemo v mrežico in začinimo z različnimi začimbami, kot so sol, poper, limona, lovor, timijan, kumina, česen in podobno.
Od prilog si pripravimo štruklje (skutne, iz vlečenega testa), lahko samo skuhamo poljubno zelenjavo in jo pred serviranjem prelijemo s pre-praženimi drobtinicami, lahko pa pripravimo tudi priloge z dodatkom kaš z zelenjavo, zelenjavne in druge narastke, če pa imate raje standardne priloge, si pripravite poljubne testenine.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
se vtre kapljica ali več na dle-sen in stvar je končana. Žival ne more pomirjevala izpljuniti, ker se le-to takoj raztopi v ustni votlini in preko krvo-žilnega sistema ustne votline takoj preide v kri. Pomiritev traja približno 4 do 6 ur in se lahko brez večjih težav tudi ponovi. Za dodatne informacije o omenjenem preparatu se obrnite na vašega veterinarja ali farmacevta.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
s 02/771 00 82
V vrtu
Pogledi na minulo vrtnarjevo leto
Čeprav se je vrtnarjevo leto izteklo že v jeseni s spravilom vrtnih pridelkov in zaključevanjem vegetacije, z jesenskimi setvami in posaditvami pa pričelo novo, mu merimo še en mejnik, ko se sklene koledarsko leto in prične novo. Ob izteku starega leta se vrtnar še ozre nazaj, oceni letino, s koristnimi izkušnjami pa že prične načrtovati novo.
V minulem letu so vrtno naravo spremljale mnoge vremenske spremembe, ki ji pri rasti in razvoju niso bile naklonjene. Vrtno rastje je v začetku lanske zime, ki je bila nenormalno suha in topla, slabo pričelo zimsko mirovanje, nizke februarske temperature in zapoznela marčevska zima s precej snega pa so močno zakasnili njegovo prebujanje iz zimskega mirovanja in začetek vegetacije. Brstenje in čas cvetenja sadnega drevja je spremljalo spomladansko deževje in hladno vreme, ki je oviralo opraševanje cvetov, s čimer je bila že usojena sadna letina. Hladno in deževno poletje so spremljale številne bolezni in škodljivci sadnega drevja: beskova kodravost, cvetna monilija, hruškova rja, sadni škrlup, plesen in sadna gniloba, razne sadne pršice, uši, kaparji in črvivost so sadno drevje močno izčrpali, da je bilo slabše formiranje cvetnega nastavka v avgustu in zapozneli zaključek vegetacije, kar je slaba popotnica sadni letini v naslednjem letu. Spomladanske setve in posaditve vrtnin so vsled zapoznele, deževne in hladne pomladi močno kasnile; podobno kot v sadjarstvu in pri okrasnem rastlinju so med letom predčasno zaključevale vegetacijo, ker jih je pri razvoju in rasti oviralo neugodno vreme in razne uničevale bolezni vrtnin: plesni, rja, pepelovka in škodljivci: listne uši, vrtni polži in raznovrstni talni škodljivci.
Vse pa v vrtni naravi v minulem letu le ni bilo tako slabo, kot mu to zaradi slabe sadne letine, slabših pridelkov zelenjave in skromnejšega cvetja pripisujemo. Obilica padavin je ugodno vplivala na rast vrtnih trav, vrtne trate so skozi vso poletje odlično doraščale in gostile v bujno zelenilo, ki je zahtevalo najmanj dvajset košenj.
Na vreme ne moremo vplivati, sušnim letom sledijo deževna, brezsnežnim zimam snežne z obilico snega; dve letini si po vremenu nista enaki, preostane nam le, da se pri vrtnih opravilih in vrtnarjenju, vremenu in vremenskim spremembam prilagajamo. Vrtnarjevo leto, ko je bilo minulo, je za vrtnarja pridobitev na veliko izkušnjah, ki bodo koristile pri nadaljnjem vrtnarjenju in urejanju zelenega okolja. V sadnem vrtu za nove posaditve izbiramo sadne vrste in sorte, ki najbolje ustrezajo danim talnim in vremenskim razmeram, da so dovolj odporne na različne bolezni sadnega drevja in prilagodljive rastišču. Pri negi in vzgoji smo pozorni na gnojenje, takšno rez in vzgojo, ki omogoča osvetlitev s sončnimi žarki do vsakega lista in plodu, ter ekološko obvladljivo varstvo pred boleznimi in škodljivci.
Pri pridelovanju vrtnin sta kolobar in razvrstitev posevkov ter stalna skrb za vzdrževanje rodovitnosti vrtnih tal osnova za njihovo zdravo rast in razvoj.
Ko se ob izteku leta oziramo na opravljeno delo v vrtu in ocenjujemo njegovo uspešnost, se pridružimo misli, zapisani v knjigi češkega pisca Karla Čapka Vrtičkarjevo leto: »Tako torej, zdaj je vse končano. Vse do tega časa je vrtič-kar kopal, ogrebal, rahljal zemljo, gnojil, potresal z apnom, razstiljal šoto in pepel, sadil in presajal, vtikal v zemljo če-bulčke, škropil, zalival in še in še, vse to je neumorno delal od februarja do decembra. Toda šele zdaj, ko je sneg pokril njegov vrtiček, se je spomnil, da je nekaj pozabil. Pozabil je pogledati nanj. Saj pač veste, da za to ni bilo časa. Zdaj je, hvala bogu, vse opravljeno. Sicer bi bilo treba še marsikaj urediti, pa naj bo za letos dovolj. Sedaj pa, dragi vrtičkar, le pojdi pogledat svoj vrtiček.«
Naj nam bo tudi v prihajajočem novem letu zelena narava vir zadovoljstva, vedrine in zdravja!
Miran Glušič, ing. agr.

30-Petek	31-Sobota	1-Nedelja #	2-Ponedeljek
3-Torek	4-Sreda	5-Četrtek	
Ali vaše naložbe še vedno ustrezajo novim razmeram na trgu?
v zadnjem času smo na kapitalskih trgih priče velikim spremembam. Vsakdo mora pregledati svoje naložbe ter ugotoviti, ali ustrezajo razmeram na trgu.
Pri tem pregledu bi se najprej ustavil pri naložbah v obveznice. Zaradi dvigovanja obrestnih mer ameriške in evropske centralne banke se pričakuje upad vrednosti obveznic. To pomeni, da bi dosegali negativne kapitalske donose. V prihodnosti se bo po vsej verjetnosti kapital iz obvezniških in nepremičninskih naložb selil na delniške trge, kar bo pomenilo postopno rast globalnih delniških trgov.
In kako naj se ravna preudaren investitor? Treba je spremljati dogajanje na kapitalskih trgih in svojo naložbeno politiko prilagajati razmeram na trgu. V tem trenutku bi bilo pametno del sredstev v obvezniških naložbah prodati. Seveda se nam poraja vprašanje, kam trenutno investirati. Gotovo bi bil najprimernejši odgovor, da je nastopil čas investiranja na globalne delniške trge. To lahko utemeljimo z dejstvom, da praktično vsa svetovna gospodarstva dosegajo lepo rast.
Še posebno preseneča visoka rast ZDA, ki so gonilna sila celotnega svetovnega gospodarstva. Podatek, da je rast ameriškega BDP-ja 4,3-odstotna na letni ravni, pove vse. Z rastjo ZDA si je zelo opomogla tudi Južna Amerika, kamor je pametno nameniti kakšen del investicije. Tudi evropska gospodarstva počasi rastejo, v veliko pomoč jim je vedno močnejši ameriški dolar. Azijo pa vsi poznamo kot hitro rastoče gospodarstvo z veliko naložbenimi priložnostmi. Pri tem je treba omeniti Japonsko, ki se na krilih celotne Azije počasi postavlja na noge.
Seveda se ni ravno pametno brezglavo zaleteti, razprodati vse obvezniške naložbe ter hiteti na delniške trge s prepričanjem, da bomo tam gotovo dosegli lepe dobičke. Del sredstev je še vedno pametno obdržati v obvez-niških naložbah, najbolje kar v vzajemnih skladih, ki so aktivno upravljani, saj je tudi med raznimi obveznicami možno najti zelo donosne. Na delniške trge pa je pametno vstopati z več vložki v določenem razdobju.
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnje. Ali ste vedeli, da se s pravim finančnim načrtom lahko avto kupi tudi do 80 % ceneje?
Mitja Petrič,
neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321
E-mail: mitjapetric@yahoo.com
POSLUŠAJTE MS MimilNETIJ!
RADIOPTUJ
(Mriùte
32k îh Tune In!
www.radio-ptuj .si
Astrolog svetuje
Zapisano v zvezdah
Leto 2006 prinaša ^
Oven
Leta 2006 boste dosegli svoje cilje. V prvi polovici leta se boste veliko učili in delovali iz ozadja, potem sledi prilaganje in konec leta uspeh. Na ljubezenskem obzorju bosta zaznamovana mesec januar in oktober. Na splošno pa bolj zaupajte sebi.
Bik
Na začetku leta boste uvedli novosti, kar je nadvse spodbudno. Največji uspehi bodo v začetku leta, čeprav pa bo nujna sprostitev. V drugi polovici leta so vam planetne energije naklonjene v ljubezni. Skozi celo leto pa boste obdani s pozitivnimi ljudmi.
Dvojčka
Začetek leta bo v znamenju prilaganja in nujnega učenja. Na delovnem mestu boste uspešni v marcu in aprilu in konec leta bo več obveznosti. Poleti boste precej čustveni
in nežni. Konec leta pričakujte pomoč partnerja. Narediti pa morate kaj za svojo dušo.
Rak
Začetek leta bo prinesel nekaj več skrbi in vendarle tudi čustveno varnost. V prvi polovici leta boste delali več na sebi in komunikaciji. Druga polovica pa bo namenjena razdajanju. Služba vam bo povzročala nekaj skrbi, mir pa boste našli v kreativnem izražanju in ljubezni.
Lev
Januarja pričakujete uspehe in dobili boste priznanje. V ljubezni se boste vrnili v preteklost in sprejeli neko nujno odločitev. Ravnovesje vam bo v pomoč in tako bodo cilji doseženi. Delovali pa boste iz ozadja in zavedati se boste morali, da se počasi daleč pride.
Devica
Na začetku leta se boste posvetili domu in družinskemu življenju. V ljubezni se bo potrebno prilagajati in vendarle vas od sredine čaka več čustvenega ravnovesja. Na delovnem mestu pa se boste dokazali v marcu in aprilu. Poskrbeti pa boste morali za sprostitev.
Srečno 2006!
Na pragu novega leta 2006mi dovolite, da vam zaželim, da bi bilo to leto uspešno, polno radosti, spoštovanja in ljubezni. Štejejo pa že majhne pozornosti. Imejte radi sebi in se od časa do časa obdarujte, le tako boste lahko širili plamen brezpogojne ljubezni.
Tehtnica
Leto boste začeli v znamenju izvirnih idej, seveda pa ne bodo takoj sprejete. Toda pomembni bodo jasni cilji. Sreča v ljubezni vas čaka v aprilu in maju. Delavni in ambiciozni boste na poletje, na jesen in zimo pa vam bo pomembna družba in uživali boste v majhnih radostih.
Škorpijon
Leto 2006 bo prineslo vsaj na začetku prilaganje in nova poznanstva. Na pomlad in poletje se boste začeli zanimati za svet duhovnosti in s tem boste pridobili nova znanja. V ljubezni boste mirni in strastni. Največ energije v službi boste pokazali na poletje in od novembra dalje.
Strelec
V letu 2006 boste zelo napredovali in obdani boste z modrostnim uvidom. Zavedli se boste, da se le počasi daleč pride. Največji uspeh na delovnem mestu pride z avgustom in septembrom. Julija boste uživali, poletje bo čas ljubezenskih romanc in poglobljenega odnosa.
Kozorog
Prihaja leto, v katerem boste svoja načela in življenjske poglede še nadgradili in se odločili, kako naprej. Če ne bo druge možnosti, pa se boste strateško umaknili. Julija in avgusta bo čas ljubezenske pravljice. V septembru in oktobru pa boste poslovno uspešni.
Vodnar
Na začetku leta bo potrebno sprejeti neko odločitev in se je tudi držati. Nekaj nemira prinaša začetek leta. To bo čas, ko boste menili, da vas nihče ne razume. Čas ljubezni bo za vas avgust in september. Na delovnem mestu pa vas bo zaznamovala odločnost in trma.
Duševno zdravje
Dolgoletna želja po poroki
Irena že dolgo živi v partnerski zvezi s Silvom, imata tudi že dva otroka. Po več kot dvajsetletnem skupnem življenju, si je zaželela, da bi zvezo tudi uzakonila, ne ve pa, kako bi to svojo željo predstavila partnerju, ki se je vsa leta spretno izogibal pogovoru o poroki.
Irenaje, kot kaže, sprejela odločitev, da skupaj spart-nerjem in otrokoma tudi formalno uzakoni partnerstvo in družino in s tem izpolni dolgoletne želje tudi po poroki, kar ji očitno mnogo pomeni. Kljub temu da se je njen partner desetletja izogibal pogovorom o poroki, je sedaj nujno, da Irena brez dlake na jeziku pove partnerju, kaj si želi in vztraja pri svoji želji.
Partnerja naj postavi pred dejstvo in naj zahteva od njega tudi, da skupaj določita datum poroke ter vse, kar je povezano s tem obredom.
Ne bom se spuščal v razglabljanje, zakaj je Irena tako dolgo odlašala, ali zaradi lastne nemoči, strahu pred partnerjem ali česa drugega, saj je pomembno le-to, da se je sedaj odločila in bo svojo odločitev, vsaj upam, tudi uresničila. Vseeno pa bi jo rad spomnil, da nobena poroka ne spremeni ničesar, da je temelj zakonske zveze predvsem ljubezen, medsebojno spoštovanje in zaupanje med partnerjema. Če to obstaja med njo in partnerjem, potem se nima kaj bati za svojo in skupno bodočnost in tudi ne za družino.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Ribi
Skozi celo leto vas bo zaznamovalo delo in sprejeti boste morali dejstvo, da vas le to osrečuje. Sprva vas bo to bremenilo in kasneje se boste sprostili. Ljubezen bo za vas harmonija in septembra boste to tudi dokazali. Prihaja tudi čas učenja in spoznanje novega in drugačnega.
Šifra: Sonček
Vprašanje: Bom kdaj spoznala svoj idealen par?
Postavili ste zanimivo in hkrati težavno vprašanje. Prav gotovo veste, da idealnih parov ni in da obstajajo zgolj
v domišljiji. Ko ste pisali pismo, ste bili v fazi neke razdvojenosti in neodločnosti. Sami točno veste, da morate narediti še en pomemben korak in sprejeti neko odločitev, ki vas bremeni in vam istočasno prinaša rešitev. Ko se soočite s svojim problemom in si ne zatiskate več oči, bo sreča na vaši strani in bo življenje kot neka posebna harmonija in romantika. Ne bojte se sebe, včasih pretirana navezanost prej škodi kot koristi. Tako je že čas, da sprejmete odločitev. Srečno!
Tadej Šink,
horarni astrolog
Podgorci • Srečanje vinskih kraljic
Lepota in kakovost na enem mestu
V Vinskem ambientu Bombek v Podgorcih je v minulih dneh potekalo srečanje bivših in^ sedanjih vinskih kraljic iz Svečine in Maribora ter Ljutomera in Male Nedelje, ki sta se jim pridružila tudi priznani vinar s Koga Stanko Čurin ter enolog Slavko Žalar.
Kot je pojasnila gostiteljica Marta Bombek, so srečanje, na katerem je vsaka vinska kraljica predstavila svoje vino, organizirali, da bi promovirali vino in kulturo pitja, saj so si že dalj časa želeli druženja ljudi, katerih naloga je promovirati vino - in prav vinske kraljice so bile izbrane s tem namenom. Tudi kraljice same so si zaželele srečanj s somme-lierji, s katerimi bi bilo mogoče izmenjati mnenja. »Tokrat nam je uspelo k nam privabiti vinske kraljice z dveh različnih vinskih območij. Skupaj skušamo vino prikazati kot pijačo, ki naj bi jo uživali za zdravje in vedno po pameti - da ne bo vino postalo škodljivo in tista stvar, ki bi Slovence sramotila,« je pojasnila. Kot dodaja, smo Slovenci izredno ponosni na svoja vina, in prav zato meni, da jih je treba na pravi način tako ponujati kot tudi promovirati.
Tovrstno obliko druženja je kot izjemno koristno označil tudi priznani vinogradnik s Koga Stanko Čurin, ki je dejal,
da je ob takšnih priložnostih mogoče dobiti realno sliko o tem, kaj se v vinogradništvu in vinarstvu dogaja, še posebej pa so tovrstna srečanja koristna za vinogradnike z nekoliko manj prakse. Kot izjemno dobrodošla je ocenil tudi društvena ocenjevanja vin, ki po njegovih besedah pripomorejo k dvigu kulture pitja v našem okolju, veliko pa je treba še narediti pri promociji kulture pitja med mladimi.
Kljub temu da imajo v Ljutomeru in Svečini različne kriterije glede tega, kdo lahko postane vinska kraljica (ljutomerska kraljica mora biti samska, svečinska pa poročena in jo izvolijo možje bivših kraljic), pa so vinske kraljice z obeh območij takoj našle skupen jezik, saj so ljutomerske predstavnice kolegice z mariborskega konca povabile k nadaljnjemu sodelovanju in včlanitvi v Klub vinskih kraljic, v okviru katerega se družijo.
ns
Vinski ambient
Foto: arhiv
Info Glasbene novice
Top 100 za leto 2005!
1.	WE BELONG TOGETHER - Mariah Carey
2.	YOU'RE BEAUTIFUL - James Blunt
3.	LET ME LOVE YOU - Mario
4.	PUSH THE BUTTON - Sugababes
5.	DON'T CHA - The Pussycat Dolls & Busta Rhymes
6.	BAD DAY - Daniel Powter
7.	LONELY - Akon
8.	HUNG UP - Madonna
9.	CANDY SHOP - 50 Cent & Olivia
10.	LA CAMISA NEGRA - Juanes
11.	SINCE U BEEN GONE - Kelly Clakson,
12.	LA TORTURA - Shakira & Alejandro Sanz,
13.	HOLLABACK GIRL- Gwen Stefani,
14.	BOULEVARD OF BROKEN DREAMS - Green Day,
15.	TRIPPING - Robbie Williams,
16.	YOU RAISE ME UP - Westlife,
17.	SPEED OF SOUND - Coldplay,
18.	DON'T LIE - Black Eyed Peas,
19.	PON DE REPLAY - Rihanna,
20.	SWITCH - Will Smith,
21. LONELY NO MORE - Rob Thomas, 22. INCOMPLETE - Backstreet Boys, 23. GHETTO GOSPEL - 2 Pac & Elton John, 24. GET RIGHT - Jennifer Lopez, 25. WAKE ME UP WHEN SEPTEMBER ENDS - Green Day, 26. SIGNS - Snoop Dogg & Uncle Charlie Wilson & Justin Timberlake, 27. RICH GIRL - Gwen Stefani & Eve, 28. GET DOWN ON IT - Blue & Kool & The Gang & Lil Kim ,29. SHIVER - Natalie Imbruglia , 30. GOLD DIGGER - Kanye West & Jamie Fox, 31.COOL
-	Gwen Stefani, 32. IS THIS THE WAY TO AMARILO 2005 - Tony Christie & Peter Kay, 33. DON' T PHUNK WITH MY HEART - Black Eyed Peas, 34. OVER AND OVER - Nelly & Tim McGraw, 35. FIRST DAY OF MY LIFE - Melaine C., 36. FROM ZERO TO HERO - Sarah Connor, 37. NUMB / ENCORE - Linkin Park & Jay - Z, 38. SOMETIMES YOU CAN MAKE IT ON YOUR OWN
-	U2, 39. I BELIEVE IN YOU - Kylie Minogue, 40. AXEL F - Crazy Frog, 41.NINE MILLION BICYCLES - Katie Melua, 42. ALL THE WAY - Craig David, 43. FIX YOU
-	Coldplay, 44. UNWRITTEN - Natasha Bedingfield, 45. LIKE TOY SOLIDERS - Eminem, 46. THESE BOOTS ARE MADE FOR WALKING - Jessica Simpson, 47. GET YOUR NUMBER / SHAKE IT OFF - Mariah Carey & Jermaine Dupri, 48. 1 THING - Amerie, 49. ARMY OF LOVERS - Lee Ryan, 50. HAVE A NICE DAY - Bon Jovi, 51. CITY OF BLINDING LIGHTS - U2, 52. MARIA - US 5, 53. PRECIOUS - Depeche Mode, 54. KISS AND SAY GOODBYE - UB40, 55. THE IMPORTANCE OF BEING IDLE - Oasis, 56. GIVING YOU UP - Kylie Minogue, 57. FEEL GOOD INC - Gorillaz, 58. ITS LIKE THAT
-	Mariah Carey, 59. HIGH - James Blunt, 60. CAUGHT UP - Usher, 61. CRAZY CHICK - Charlotte Church, 62. ALL ABOUT US - Tatu, 63. GOODIES - Ciara, 64. HOME
-	Michael Buble, 65. N DEY SAY - Nelly, 66. LIFT ME UP - Moby, 67. OUT OF TOUCH - Unting Nations, 68. LYLA - Oasis, 69. DO SOMETHIN' - Britney Spears, 70. WE BE BURNING - Sean Paul, 71. ALL ABOUT YOU / YOUVE GOT A FRIEND - McFly, 72. LOVE GENERATION - Bob Sinclair 73. SLOW DOWN - Bobby Valentino, 74. MISUNDERSTOOD - Robbie Williams, 75. BEHIND THESE HAZEL EYES - Kelly Clarkson 76. COUNTING DOWN THE DAYS - Natalie Imbruglia, 77. DARE - Gorillaz, 78. SOLIDER - Destiny's Child & T.I., 79. WHAT YOURE WAITING FOR - Gwen Stefani, 80. STICKWITU - The Pussycat Dolls, 81. PHOTOGRAPH
-	Nickleback, 82. FATHER & SON - Ronan Keating & Yusuf, 83. GIVE A LITTLE BIT - Goo Goo Dolls, 84. I BELIEVE - Joana Zimmer, 85. LAY YOUR HANDS - Simon Webbe, 86. GETAWAY - Texas, 87. STREETS OF LOVE / ROUGH JUSTICE - Rolling Stones, 88. DON'T LOVE YOU NO MORE (I'M SORRY) - Craig David, 89. HOLD YOU DOWN - Jennifer Lopez & Fat Joe, 90. CALIFORNIA - Phantom Planet, 91. LOSE CONTROL
-	Missy Elliott & Ciara & Fatman Scoop, 92. DAKOTA
-	Stereophonics, 93. GALVANIZE - Chemical Brothers, 94. GASOLINA - Daddy Yankee, 95. I'VE GOT A LIFE -Eurythmics, 96. BEVERLY HILLS - Weezer, 97. DON'T BOTHER - Shakira , 98. MY HUMPS - Black Eyed Peas, 99. BEST OF YOU - Foo Fighters, 100. THEY - Jem
David Breznik
Kakšen je naslov zadnjega filma režiserja Jana Cvitkoviča Odgovor:_
Ki
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Vesna Letonja, Dolena 48,2323 Ptujska Gora. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do srede, 4. Januarja, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Injb).
Glasbeni kotiček
To so bili hiti (1)
Slovenska glasbena scena je imela v letu 2005 kar precej pozitivnih prebliskov. Osnovni namen sestavka je, da vas spomnim kako so se kronološko izoblikovali hiti in kaj se je dogajalo na naši vedno aktivnejši sceni.
JANUAR: Navadno se v januarju ne dogaja kaj pretresljivega v glasbi in tako je ta mesec poudarjal še hite z oznako leta 2004. Najbolj vroč hit je bil nedvomno Vse, kar si želiš; ta ''naspidiran'' ter ''cool'' rock komad je med zvezde upravičeno izstrelil Omarja Naberja. Njegov kolega iz oddaje Spet doma Anžej Dežan je ubral drugačno pot. Njegov šolani glas je prišel do uveljavitve v soul in pop baladi C'est la vie. Hojladri hojladra glasba ima zmeraj dovolj privržencev, in če kakšen turbo poskočen komad zapoje divja Natalija Verboten, potem je uspeh zagotovljen. Zabavno in hkrati butasto besedilo pesmi Dva policaja je Slovence spet dvignilo, da so plesali na poskok. Slovenski celovečerni filmi so v zadnjih letih kar napredovali in počasi postaja kultni Tu pa tam, za katerega je v rap slengu naredil nosilni komad Kocka. Med mediji zapostavljeni Yogurt so pripravili carsko balado Trenutek iz sanj, ki je enak najboljšim dejanjem skupine Tabu. V januarju pa sem zasledil še ena povratnika. To sta kitarist Gušti (ta je dolga
leta zorel pri skupini Big Foot Mama) in njegova ljubica Polona Kasal, s katero se dobro ujameta tudi v glasbi, saj sta naredila manj komercialno, a izvrstno elektro rock pesem D Dan.
FEBRUAR: Kdor zna, ta zna je naslov hita skupine Kingston, vendar omenjeno reklo velja za Jana Plestenjaka. Očaral je pevko Evo (le ta je začela kariero v skupini Express), skupaj pa sta očarala Slovenijo s hitom leta Iz pekla do raja. Februar je mesec, ko se Slovenci radi razburjamo zaradi evrovizijskega izbora. Mladenič Omar Naber je zmagal s sila zahtevno rock balado Stop, ki jo poslušalec vzljubi šele z nekaj predvajanji. Sicer pa so bile na tem festivalu v ospredju še pesmi Metulj v izvedbi Saše Lendero, Pojdi z menoj, pevke Rebeke Dremelj, Tako lepo si zlomila mi srce skupine Nude in Daleč od oči v izvedbi zasedbe Victory. Daleč od te "bliskajoče" scene je Primorka Tinkara Kovač, ki je ponudila čudovito balado Spez-zacouri. Ko sem že pri baladah, ne morem mimo valujoče soul mojstrovine Povej mi, ki jo izvaja skupina Leelojamais. Nedaleč od čisto osnovne soul črte je tudi skladba Mojca, ki ima bizarno, vendar smešno besedilo in jo izvajajo Make Up 2.
MAREC: Zoran Predin je pravi provokator. Ta moja ugotovitev ne velja samo za njego-
Filmski kotiček
Filmska inventura 2005 - Slovenija
Iztekajoče se leto so na filmskem področju v Sloveniji zaznamovali naslednji dogodki: praznovanje stote obletnice slovenskega filma oziroma prvega slovenskega filmskega zapisa, zapleti okrog imenovanja direktorja Slovenske kinoteke, kopja so se lomila okrog vprašanja mednarodnih koproduk-cij in vloge Filmskega sklada Slovenije, začel se je prodor gverilskega načina filmske produkcije, utrjuje pa se položaj velikih kinocentrov, zaradi katerih se zapirajo manjše kino-dvorane. Ker je bilo o prvem že mnogo povedanega, bom nekoliko osvetlil ostale.
Nenadna smrt ustanovitelja in direktorja Slovenske kinoteke (ustanovljena 1994) Sil-vana Furlana, cinefila in ci-
vo glasbo, ampak tudi zaradi sporov in 'predalčkanja' glasbenikov. Zoki je ponudil nezanimiv komad Ne mine niti dan. Njegov kolega iz Prekmurja Vlado Kreslin je pripravil uspavanko Odhaja dan, v kateri igra na kitaro sam gospod Vlatko Stefanovski. Popoln bum so naredili Šank Rock, saj so prav ' zažagali ' v ostrem komadu Hočeš nočeš in v njem je svojo rockersko dušico pokazala tudi Natalija Verboten.
APRIL: Rockerji so se umirili in nam ponudili naslednje pesmi: Le naprej - Dan D, On = Jaz -Bohem, Libero - Naio Ssaion & Rožmarinke in Y veter - Day Out (čista kopija Siddharte). Svojo popularnost je dvignila mala strupena Alya, ki je nadaljevala svoj silni pohod z neposredno rock zadevo Zvezda večera. Velike zvezde naše scene so bili še naprej Atomik harmonik, ki so nas vabili Na senik. Njihov album Brizgaaaj je še drugo leto najbolje prodajani album v Sloveniji. Žalostno, vendar resnično! Raz-
igranim Game Over se izgleda počasi končuje rok delovanja, vendar je producent Raay poskrbel še za eno lahkotno pop plesno pesem Kratek stik.
MAJ: Mesec ljubezni je prinesel v slovenski glasbi kar nekaj plesno obarvanih hitov. Na regi sceni so absolutni prvaki Kingston, ki so pripravili še en komad za žur z naslovom Kocka je padla nate. Kombinacija popa in rapa je v svetu zelo uveljavljena stvar in takšen 'mash-up' sta si privoščila 6 Pack Čukur in Jan Plestenjak. Joj Lolita je za bila za 'zategnje-no' slovensko sceno prava poživitev in drzna poteza, ki pa je bila uspešna. Omar Naber je še enkrat dokazal svoj talent, ko je vžgal s poskočnim štiklom Krasen dan. Po tempu malo počasnejša je skladba Ti od zgoraj, vendar tekstovno in glasbeno Posodi mi jurja spadajo v sam vrh slovenske rock scene, ki ji dodajajo v svojo glasbo tudi elemente etna.
(Se nadaljuje) David Breznik
neasta - mnogi so njegovo delo po tihem primerjali s Henri-jem Langloisom, legendarnim direktorjem Francoske kinoteke - je sprožila oster boj za njegovo zapuščino. Za direktorski stolček sta se v končnem izboru potegovala Stojan Pelko, filmski publicist in predavatelj filmske teorije, ter Staš Ravter, filmskemu svetu neznani dramaturg. Z ministrovo podporo je zmagal slednji, argumentacija pa je šla v smeri, da se mora Slovenska kinoteka vsebinsko odpreti, saj naj bi do sedaj delovala s preveliko mero fanatičnega pravoverstva, preveč prepričanega v svoj prav. Poleg tega je izbrani kandidat pokazal večje poslovno-vodstvene spretnosti, ki naj bi hitreje, po letu in pol, pripeljale do
ponovnega odprtja kinotečne dvorane. Naj še dodamo le to, da ni jasno, ali je vodstvo tako pomembne filmske institucije politična, ekonomska ali strokovna funkcija.
Protest Društva slovenskih režiserjev je pripeljal do umika koprodukcijskega filma Dobro urejeni mrtveci iz glavnega programa 8. festivala slovenskega filma, ki se je letos decembra ponovno vrnil na obalo. S tem se je odprlo pomembno vprašanje, na kakšen način in za katere projekte trošiti omejena proračunska sredstva za film, skratka, pod drobnogled je bila vzeta politika Filmskega sklada RS. Slovenski režiserji, ki nekako v povprečju na pet let sedejo na režiserski stolček, a priori niso proti mednarodnim koprodukcijam, trdijo pa, da so do sedaj realizirane koprodukcije razsipavanje davkoplače-valskega denarja. Kar je še bolj boleče, če pogledamo, kako malo denarja je namenjenega mladim režiserjem za njihove prvence in za povečavo na 35-milimetrski filmski trak. Omenjene razmere in entuziazem so pripeljale do v slovenskem filmu nepoznanega fenomena, gverilskega filma po načinu produkcije, ko predvsem mladi režiserji posnamejo film brez ali z minimalnimi sredstvi. Na drugi strani pa slovenski producenti v koprodukcijah zavračajo očitke, saj je koprodukcija vedno bolj prevladujoč način zapiranja finančne konstrukcije filma v vse tesneje povezani Evropi s številnimi pozitivnimi učinki na nacionalno kinematografijo.
Kljub mednarodnim festivalskim nagradam, na prvem mestu je potrebno izpostaviti s strani kritikov zelo lepo sprejet Cvitkovičev film od Groba do groba, pa slovenski film pušča slovenskega gledalca hladnega.
S kančkom ironije bi lahko rekli, da sta se slovenski film in slovenski gledalec po dolgih letih težavnega odnosa dokončno razšla. Vsi slovenski filmi, ki so se letos predvajali v slovenskih kinematografih, niso skupaj zbrali toliko gledalcev, da bi se lahko uvrstili na lestvico desetih najbolj gledanih filmov v Sloveniji.
Filmska kultura v Sloveniji nezadržno pada, saj so filmske vsebine že zdavnaj izginile iz učnih programov osnovnih in srednjih šol, da ne govorimo o tem, da ne premoremo študija filmske teorije in zgodovine. Kako kritične so razmere, pokaže ustaljena praksa osnovnih in srednjih šol, ki svoje učence in dijake ob kulturnih dnevih ali celo ob kulturnih praznikih vozijo v kinocentre, kjer jih pitajo s poneumljajočimi nebulozami iz tovarne sanj in kokicami. Šola kot ideološki aparat kapitala krepi pozicijo skorajšnjega monopolista na področju prikazovanja filmov, posledica tega pa je, med drugim, zapiranje manjših kino-dvoran.
Ptuj, ki se srečuje prav s slednjim problemom, hkrati pa stoji na razvojnem razpotju, ima na kinematografskem področju dve možnosti. Prva je, da prepusti področje tržnim razmeram in mogoče se bo katero od prikazovalnih podjetij odločilo postaviti kupni moči okolja prilagojen »minipleks«. Druga, glede na smernice mestne kulturne politike manj verjetna, pa je s pomočjo lokalnega, državnega in evropskega financiranja podprt mestni kino kot eden izmed temeljev celostnega kulturnega življenja mesta, še posebej tistega, ki si prizadeva kandidirati za kulturno prestolnico Evrope.
Uroš Esih
PLESEN
PISAN ZGODOVINSKI VIR
SVEDSKA PISATELJICA LINDGREN
ZDRAVKO TURK
MAJDA ARH
BODEČ PLEVEL
TELESNI DEL
čeŠki da
PEVEC PESTNER
PTUJSKA REVIJA
IZ
BESEDE ATOS
VELIKA REVŠČINA
PRALNI PRAŠEK
PLOD
ALKOHOLNA PIJAČA
STIL
MOŠKI PEVSKI GLAS
NAŠ ČASTNIK
PETER SVET
OLGA LOGAR
ADAM IN ...
PRINCESA V RISANKAH
NOVINAR ČADEŽ
ZRAČNI DIFUZOR
STEBRIŠČE GRŠKEGA TEMPLJA
EDI
ULAGA
SVILENA PREJA
CENE RESNIK
TRAVA DRUGE KOŠNJE
VULKAN NA SICILIJI
RADO NAKRST
BABICA
PRVI RIMSKI ZALOŽNIK
100M2
GL. MESTO NORVEŠKE
SREDIŠČE VRTENJA
GREGOR ŠEGULA
SL. TISK. AGENCIJA
LAKOTA
GORLJIVA SNOV Z BARJA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Store, Trsat, rutka, jama, kompleks, AS, proslava, ikričavost, reklama, IN, Spoletta, stremen, Santifaller, Tonč, Lojk, sin, Daire, ari, nevera, teka, Čot, nitka, IZ, rje, AR, Ani, Ekert, Ćinkulov, Knin, Cavio, kraljič, zima.
Ugankarski slovarček: ATIK = prvi rimski založnik, MANIOK = tropska kulturna rastlina, OBREZA = slovenski častnik, od 2001 polkovnik (Milan, 1959-), PARASTADA = stebrišče grškega templja, preddverje, REINA = španski nogometni vratar (Jose Manuel, 1982-), RIV = znamka krogličnih ležajev, ŠAP = svilena preja.
Zanimivosti
Jack in Jessica najbolj priljubljeni imeni v Angliji in Walesu
London (STA/AP) - Jessica in Jack sta bili letos najbolj priljubljeni imeni, ki so ju starši dali svojim novorojenčkom v Angliji in Walesu, so sporočili iz nacionalnega statističnega urada. Po Jessici je drugo najbolj priljubljeno ime za deklice Emily, sledi pa ji Sophie. Olivia je na četrtem mestu, sledijo ji Chloe, Ellie, Grace, Lucy, Charlotte in Katie. Jack je najbolj priljubljeno moško ime že enajsto leto zapored. Tako kot zadnja tri leta mu tudi letos sledijo imena Joshua, Thomas in James, Oliver, Daniel, Samuel, William, Harry in Joseph.
Slaba vest mu ni dala miru
Los Angeles (STA/AFP) - Neka kalifornijska šola je prejela anonimno donacijo v višini 2500 dolarjev s sporočilom, da gre za odškodnino za uničeno šolsko lastnino pred 32 leti, piše lokalni tisk. »Pred 32 leti sem s skupino fantov vdrl v nek razred, ki smo ga uničili. Že predolgo se počutim krivega,« piše v sporočilu s čekom, naslovljenim na osnovno šolo Shull v San Dimasu, 50 kilometrov vzhodno od Los Angelesa. »Šoli želim vrniti, kar sem vzel. Opravičujem se za težave, ki sem jih povzročil,« je še zapisal anonimni nekdanji učenec.
Najprej jih je opil, nato pa snemal porno filme
Sofija (STA/Tanjug) - Bolgarska policija je prijela 42-letnika iz Sofije v trenutku, ko je v
svojem stanovanju snemal porno filme in fotografije. Sofijski mediji poročajo, da je osumljeni za glavne vloge v stanovanju, spremenjenem v filmski studio, angažiral mlade ženske iz bolgarske prestolnice in dekleta iz^ podeželja, ki jih je pred snemanjem opijanil. Čeprav po poročanju obstajajo dokazi, da je sodeloval tudi v mafijski mreži trgovine z belim blagom, ga je sodnik izpustil ob plačilu varščine v višini 500 evrov.
V britanskem parlamentu dnevno spijejo 450 litrov alkohola
London (STA/AFP) - Med zasedanji spodnjega doma britanskega parlamenta poslanci in drugi spijejo dnevno 450 litrov piva, vina ter drugih alkoholnih pijač, je v odgovoru na poslansko vprašanje priznal spodnji dom. Restavracijo oziroma bife parlamenta med zasedanji sicer ob 641 poslancih obiskujejo tudi njihovi pomočniki, novinarji ter policisti. Kljub temu so uživanje alkoholnih pijač v obdobju 2004/2005 v primerjavi z obdobjem pred tem zmanjšali za 4000 litrov.
Zaradi kajenja izgubila službo
London (STA/AFP) - Neka Britanka je 45 minut zatem, koje nastopila službo, to tudi izgubila, ker je priznala, da je kadilka. 21-letno Sophie Blinman je podjetje Datflow Communications Ltd. v Wellsu na jugu Anglije odpustilo takoj, ko je povedala, da je kadilka, čeprav je zagotovila, da med službenim časom ne bo kadila. Podjetje, ki jo je zaposlilo kot administratorko informacijskega sistema, je pojasnilo, da kadilcev ne zaposlujejo.
Lujzek • Dober den vsoki den
Zodjič v totem leti, ki se 365 dni kloti po sveti, vam pišem toto luj-zekovščino, ki neje žaba in neje ftič,
bojše pa je, da je nekaj kak čista nič. Kaj bi rekli za leto, ki se poslovla in novemi leti na-zdrovla? Bilo je in ga več nede, saj pajek že nove cajte prede, vsi smo zapleteni v pajčevino, ko sta na mizi meso in vino, poleg pa še dobra volja, zadosti vinogrodniškega kolja, najbolj pomembno pa je zdrovje za lidi in živino, pa se bomo tudi v novem leti meli fino ^
Vlodi Janeza Janša in jego-vim ministrom priporočam v novem leti, da se morajo malo boj v roke vzeti, ne gu-čati samo bla, bla, bla, naj se nekaj tudi v gospodarstvi pozna. Nove in store občine naj še boj zaživijo, da bomo tudi na deželi priredli debelo svijo, poleg pa še plodnega bika brez političnega štrika. Gospod Bog in vsi tisti, ki vlodajo tam gori visoko nad nami in meglami, naj nas rešijo pozebe, toče,
suše in poplov pa tudi tistih norih glov, ki vničuvlejo delovna mesta, zapirajo fabrike in redijo dvonožne držovne bike. Naj se odpirajo nova delovna mesta na deželi in mesti, drgačik bomo tak pomalem itak vsi na cesti. To glih ne bi bilo dobro, zato se naj vlodni gospodje in dame malo zamislijo, še prej kak jih razočorani državloni za grlo stisnejo
V novem leti naj se izkožejo tudi vsi tisti, ki so še sposobni deco delati, roditi in tudi skrbeti za mlodi rod, pa magari brez tangic in moških got. Slovencov nas je itak že tako malo, ke se bomo mogli začeti kopirati, računalniško množiti, manj kregati in več ljubiti.
Če glih v totem cajti muhe spijo, vam naj povem, kak je Janezek muhe lovija in se hvo-la: »Buja sem dve muhi in dvo muhjaka »Ko so ga vproša-li, kak je loča muhi od muhja-kov, se je znajša in odgovora, da sta bli muhi na špegli, muhjaka pa na vinski flaši .
Vse dobro, srečno, zdravo in nasploh veselo vam želim!
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz SOBOTA, 31. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
NEDELJA, 1. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Skrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trglav, Jesenice).
PONEDELJEK, 2. januarja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žu-
nec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
TOREK, 3. januarja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Skrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kum, Trbovlje).
SREDA, 4. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
ČETRTEK, 5. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost.
17.30 POROČILA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
PETEK, 6. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www. radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je prijeten teden, predvsem kar se ljubezni in družine tiče. Veliko razvedrilnih trenutkov in zabave vas pričakuje v njihovi družbi. Dobili boste posebno sporočilo in naročilo glede posla in pri tem ugotovili, da se v vas skriva ustvarjalna žilica. V nedeljo boste srečni.
BIK
Srečen in prijeten teden je pred vami. V petek in soboto boste sicer še malo negotovi in ustrezalo vam bo, da vas drugi pustijo pri miru, toda v ponedeljek se boste že prebudili in to bo za vas zelo čustven dan, poln ljubezni. Ta dan se bo nadaljeval do konca tega tedna.
DVOJČKA
V	tem tednu boste navezovali poslovne stike s tujino. Povečalo se bo vaše zanimanje za
nova znanja, nove načrte. Veliko zanimivega boste izvedeli. V ljubezni boste imeli manj sreče še zlasti v petek in soboto, ko bosta oba zelo žalostna in prizadeta.
RAK
Na delovnem mestu se boste počutili nemočne ali pa boste vsaj tako tesno povezani z drugimi, da preprosto ne boste mogli uveljaviti svoje volje. Prilagodite se. To velja predvsem za dneve po ponedeljku. Ključen dan bo sreda. Proti koncu tedna se bo vse uredilo.
LEV
Ne bo vaš najboljši teden, saj boste utrujeni in brez volje.
V	skrajnem primeru lahko celo zbolite. Pazite nase, počivajte in raje ne pričakujte nemogočega, prihranite energijo a preostanek leta. Prijatelji vam bodo naklonjeni v soboto in sredo.
DEVICA
V	bližnji preteklosti ste imeli priložnost, da sklenete konkreten poslovni dogovor, a ga
niste. Priložnost se bo zopet ponudila v tem tednu. Izkoristite jo. Ljubezensko življenje bo v teh dneh v prednosti. Izkoristite predvsem petek in soboto, četrtek pa bo dan za nakupovanje.
TEHTNICA
V	sebi boste začutili nemir in negotovost. Ugotovili boste, da le ne boste zmogli sami postoriti vse, zato se boste naslonili na sodelavce. V petek bo še nekaj majhnih težavic v službi, ki jih boste odpravili. Ponedeljkov večer pa boste preživeli v prijetni prijateljski družbi.
ŠKORPIJON
Dokaj srečen teden, predvsem glede ljubezni in družinske sreče. Samski boste imeli veliko priložnosti za nova spoznanja. Dobra volja vas ne bo zapustila, in to z razlogom. Sreča namreč vztrajno išče pot do vas. Najlepše se boste imeli v ponedeljek.
STRELEC
Zbegan in nemiren teden glede poslovnih zadev je pred vami. Če boste preveč drezali tja, kjer nimate kaj iskati, jih lahko dobite »po nosu«. Kljub temu bodo dnevi ugodni za vse poslovne stike s tujino. Vaše družabno življenje bo I težavam v službi pestro in živahno.
KOZOROG
Odličen teden! Uspeh in sreča sta vam zagotovljena, v sebi boste čutili nesluteno moč, s pomočjo katere boste dosegali konkretne rezultate in dosežke. vaši cilji bodo doseženi in trud bo poplačan. Po ponedeljku pričakujte še več ljubezenskih izlivov.
VODNAR
Vaša energija se povečuje, zato boste v tem tednu zelo pridni in delavni. Počasi in gotovo boste prišli še daleč, zato naj se vam ne mudi. Posebno skrb posvetite skupnim financam. Najlepše in romantično se boste imeli v soboto in četrtek.
RIBI
Ljubezenske tegobe vas lahko izčrpajo, pa tudi v domačem okolju lahko naletite na skrbi in težave. Le zakaj bi se obremenjevali, ko pa ne morete trenutno ničesar spremeniti. Kljub temu se boste imeli zelo prijetno in sproščeno v nedeljo in četrtek.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
O
O
VELIKA NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA - TERME PTUJ
1.	nagrada: 7 x vstopnica za kopanje v Termalnem parku Term Ptuj (vrednost nagrade: 15.400 SIT)
2.	nagrada: 5 x vstopnica za kopanje v Termalnem parku Term Ptuj (vrednost nagrade: 11.000 SIT)
3.	nagrada: 2 x vstopnica za kopanje v Termalnem parku Term Ptuj in 1 x otroška vstopnica za kopanje v Termalnem parku Term Ptuj (vrednost nagrade: 5.900 SIT)
Nagrade prispevajo TERME PTUJ d.o.o., Pot v toplice 9, 2251 Ptuj.
Nagrade niso prenosljive na druge osebe in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številke od 1 do 32). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran!), ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. Raičeva 6, Ptuj, do petka, 6. januarja 2006. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku ki izide 13. januarja 2006. Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dvignili v tajništvu družbe Radio Tednik.
1	2	3	4	5	6	7
8	9	10	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23	24	25	26	2!	28
29	30	31	32	Termalni Park IkimPtN		
Imein priimek: Naslov:
Davčna št.:
Tel.:

iZDGPLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva uiica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ali po elektronski pošti justina.lah@radio-tednik.si.
^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45,041 677 507.
NUDIM SKUPINSKE in individualne in{trukcije iz matematike. Aksiom, Tea Stefanovi}, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371 187.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
RAČUNOVODSTVO za s.p., d.o.o. in dru{tva. Nata{a Mernik s.p. , Štuki 23,2250 Ptuj . Tel. 031 873-769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.

Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3,
Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finančno svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomoč pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finančni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
sinus ne
v 02 7777 777
LUNAi
VZAMEM v najem kmetijska zemljišča - njive. Tel. 041 561 893.
PRODAM odojke. Tel. 753 36 41.
PRODAM svinjo, težko 250 kg. za zakol, domače reje. Tel. 02 719 80 82
KUPIM kravo ali telico. Tel. 041 941 878.
PRODAM 200 kg bikca simentalca in seno v okroglih balah. Telefon 041 645 875.
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www. pleskarstvo -bezjak. si. Vsem strankam želimo srečno, uspeha polno novo leto 2006.
NEPREMIČNINE
PRODAJA SE: STANOVANJE -dvosobno, Hajdina, ID 657, površina 68,31 m2, novogradnja; cena 16,36 mio. HIŠA, Ptuj, ID 665, površina 107 m2 - etaža, K+P+M, l. 1968, zemlj. 800 m2; cena 24 mio. PARCELA - zazidljiva, Ptuj, ID 646, površina 1326 m2 cena 9,7 mio. Informacije na 7777 777, SIRIUS NEP d.d., Trste-njakova 5, Ptuj.
PTUJ, center, ulični lokal, 50 m2, dam v najem ali prodam. Tel. 051 336 307.
3,5-SOBNO stanovanje, 85 m2, prodam, Ptuj, Rabelčja vas, 81 tisoč EUR. Tel 040 213 156
PRODAM parceli Jablovec, Pod-lehnik (9,80 ara - voda, elektrika na parceli) ob cesti. Tel. 0043 3182 52051, popoldan.
V PTUJU-desni breg prodam zemljišče za industrijsko gradnjo. Tel. 041 561-893.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM unikatno masivno hrastovo mizo, odlično ohranjeno, cena po dog., tel. 031-585-220,051603-027.
MIZARSKO kotno brusilko, dolžine 1,5 m prodam. Tel. 746 04 21.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
3h ^Ê §vetovanje in ^M ttiTprerokovanje
"tÍSKÍ ^^ : PRIHODNOST V^^GELSKIH KARTAH t^ PRIHODNOSV CIGANSKIHKARTAH ^^ PRIHODNOSTVIGRALNIHKARTAH
www.tednik.si
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in kune!
Ptuj: 02 777 S 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
DELO
V PRODAJALNI z belo tehniko, akustiko in ostalim tehničnim blagom - PC Kondor na Ptuju, zaposlimo trgovca. Pisne prošnje pošljite na naslov: Segra, d. o. o., Ljubljanska cesta 69, 2310 Slovenska Bistrica.
FOTO STUDIO LANGERHOLC vabi novega sodelavca. Informacije na sedežu Prešernova 2, Ptuj.
DOM-STANOVANJE
ODDAM v najem garsonjeno na Ptuju. Tel. 041 676-994._
V NAJEM DAM garsonjero v vrstni hiši Volkmerjeva cesta na Ptuju. Inf. na tel. 041 273-940.
KMETIJSTVO
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
Ptujska C. 68, Mildavž (IVIaribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@eniail.si
www.avtomiklavz.si
ZNAiVIKA	LETNIK	CENA	BARVA
BMW318DLIMUZ.M0DIF.	20D1	3.45D.9D9	K0V.M88RA
BMW 525 TDS	2DD1	3.45D.BDB	KOV. SIVI
CHRAYSLER FT CRUISER 2.D	2DBD	1.9EB.BDB	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA 1.6! SX KARAV.	2DD1	1.B5B.BDB	KOV. SIVA
CITROEN C31.1	2BD4	1.9GB.BDD	KOV. SV. MODRA
DAEWOO L£GANZA2.D	1998	B3B.BDB	KOVZELfNA
FIAT DUCATO 2,80	2B8B	1.98B.BDB	DELA
FIAT MAREA 1,8 i16V	1998	998.BDB	KOV SIVA
FORD FOCUS 1.61 KARAV.	2BB2	1.898.898	SREBRN
FORD MONDE01.81BVLIMUZ.	2BD1	1.98D.DDD	KOV. ZLATA
RYUNDAI ACCENT 1.5 GLS	1997	858.888	KOVZELfNA
SEATT0L£001.B	1998	1.138.888	SREBRN
VW GOLF IV 1.4	2DBD	1.598.888	KOVMDDRA
VW PASSAT 1.9 TDILIMUZ.	1999	1.898.888	DELA
VW PASSAT 1.9 TDIKARAV.	2DB2	2.778.888	KOVMDDRA
Na zalogi preko 40 vozil.
jC Kdor pťi »as
NAROČILA PO TELEFONU:	^
MADIOnO	^^^^^
MARIBOR	i	^
(02) 300 32 22 | KURILNO	^„„^
W L\J C Iz VSAKIM LITROM OLJA DO TOLARJA
PLAČILO DO 24 OBROKOV
Z VSAKIM LITROM OLJA DO TOLARJA
BCO
Ptuj • Radioamaterji in mladi
Tečaj v
Šolskem centru
Radioklub Ptuj S59DJK je pričel v sodelovanju s Šolskim centrom Ptuj radioamaterski tečaj. Skupni projekt poteka v okviru programa PHARE 2003.
Radioamaterstvo je lahko prijetno in zabavno.
Tečaj je razdeljen na tri dele. Prvi del je konstruktorstvo, drugi del bo zajemal predpise in teorijo, tretji del pa telegrafijo.
Te~aj obiskuje skupno18 slu-{ateljev, ki prihajajo iz vrst osnovno{olcev, srednje{olcev in {tudentov, pa tudi kak prekaljen »ma~ek« se najde v predavalnici. Predavanja potekajo v prostorih [olskega centra Ptuj, vodijo pa jih trije profesorji [olskega centra Ptuj: Bruno
Lubec S51M, Slavko Murko S5-6WSM in Franc Vrban~i~. Vsi trije predavatelji prihajajo iz Radiokluba Ptuj.
Trenutno se zaključuje tečaj konstruktorstva, v januarju se tečaj nadaljuje s predpisi in teorijo, nato sledi {e tečaj telegrafije. Te~aj se bo zaklju~il predvidoma v marcu z zaključnim izpitom pred komisijo ZRS.
Mitja Pintarič SS7PM
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Tmrrrm
BOLJŠE KAKOVOSTI V SLOVENIJI NI MOGOČE KUPITI
Arion Itd
Pomagali smo mnogim, zal<ai ne bi tudi vam?
ASTROLOGIJA -VEDEŽEVANJE
090 43 61
ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PEPTUJ,Tretenjakova5i.
?ErS^erKA:080 18 17
IzberLsl - Vseslovenski portal i
I ogla
iZDePLSi
Odslej lahl<o na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovensl<ih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
ÍMMli
I S^VESTNIK
»jMMSJiSiaifti
LAS
nvTOsoin
^RELAX'
1 MOTO URA
BREZPLAČNO
Posamezni kandidat lahko korlsU en nagradni kupon.
RELAX AVTO ÍOLA PTUJ, tel.! 031 269 861
RELAX TRANS d.o.o., Ob polju 7, Mirta
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Treionon 1, Ptui (ob Moribonld cesti), tel.: 02 780 67 10
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplačila_
UGODNA POSOJILA^
S0llSd...a 1
Razlagova 24, Maribor]
[C02/2280n0
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letník	Cena	
VOLKSWAGEN SHARAN 1,8 T	1998	1.560.000	KOV SREBRNA
DAEWOO MAHZ	2000	590.000	RDEČA
SEAT IBIZA 1,4	2003	1.630.000	RDEČA
SEAT miZA 1,0	2000	1.220.000	KOV MODRA
HONDA aVICl,4 SEDAN	1996	980.000	KOVVUOLA
CITROEN SAXO 1,0	1999	760.000	RDEČA
fORD FOCUS 1,616V	2003	2.280.000	KOV SREBRNA
FORD FOCUS 1,416V	2001	1.530.000	KOV m,ENA
MAZDA 323 C 1,51	1996	780.000	KOV ČRNA
RENAUrr CUO 1,416V DYNAMIQUE	2001	1.440.000	KOV SREBRNA
ROVER 216 SI	1999	1.080.000	KOV m,ENA
RENAUI1UGUNA1,616V	2000	1.670.000	KOV SV MODRA
PEUGEOT 206 1,1 XR	2000	1.320.000	KOV SIVA
RENAUH MEGANE SCENIC 1,9 RXE	2000	2.250.000	KOV SREBRNA
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	2000	1.400.000	KOVVÈNJA
PEUGEOT 306 1,6 BREAK	2001	1.620.000	KOV SV MODRA
FIATPUNTO 1,2 SX	2001	1.150.000	RDEČA
SEAr LEON 1,4 SIGNO	2001	1.970.000	RDEČA
FL«rMAREAl,6l6VS(	1997	780.000	KOV SREBRNA
FLVrPUNT0 55S	1999	770.000	KOVmENA
SEAT CORDOBA 1,4 SE	1996	620.000	MODRA
RENAULT SCENIC KALEIDO 1,616V	1999	1.680.000	KOV MODRA
DAEWOO LANOS 1,5 SX	1997	690.000	KOVZEIENA
RENAULT MEGANE 1,9 DQ BREAK EXP 2001		1.650.000	BEIA
AUDI A41,9 TDI	1998	1.890.000	ČRNA
CTTROEN BERLINGO BREAK 1,4 SX	1998	980.000	ZELENA
RENAULT MEGANE COUPE 1,616V	2000	1.580.000	KOV MODRA
BMW 316	1999	2.490.000	KOV SREBRNA
RENAULT MEGANE COUPE 1,6 e	1996	790.000	KOV MODRA
FL«rPUlNT01,2 16VACTIV	2002	1.350.000	KOV SREBRNA
RENAULT THALIA 1,4 EXPRESSION	2002	1.250.000	RDEČA
H0NDACIVICl,4i	2001	1.990.000	KOV SREBRNA
VIDEOTEKA
n
d.o.o., Potrčeva 2,1 tuj l.&faks: 02 775-09-61 Tovarniška 7, Kidričevo, teiefon: 031 709 432 Odpiralni čas:
Ptii|: od 9. do 20. ui», nedeija od 17. do 20. ui« Kldrlievo:od15.do19ure, sobota od 9. do 12. uiB
NAJNOVEJŠI FILMI NA DVD-JIH
NAJUGODNEJŠI POGOJI IZPOSOJE
(brez članarine, cene izposoje že od 250 sit na dan)
N O VO I RAZPRODAJE FILMOV NA DVD IN VHS
že od 500 sit dalje
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
V
Smenki
WNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
do Četrtka zjurnu do s. urb
ZA TORKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do s. uf
Rabljena vozila
TIP	LETNIK	NA MESEC SAMO
CLIO 1.2/3V FIDJI	1998	19.272 SIT
CLIO 1,5/65 KM 5V DINAMIQUE	2004	30.168 SIT
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000	45.023 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
MERCEDES 200 CDI	2002	66.921 SIT
R LAGUNA GT 1,9 DCI ICQ EXP.	2002	51.914 SIT
SEAT CORDOBA VARIO 1,4	1999	20.374 SIT
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004	60.946 SIT
VOLSWAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 SIT
VW POLO VARIANT 1,6	1998	22.205 SIT
VW GOLF 1,6 HIGHUNE	1998	28.024 SIT
Tovorna vozila		
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 SIT
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.845 SIT
R MASTER 2.5d iVITR
1999
28.331 SIT
ViSina mesečnega obroka Je Izračunana na podlagi kredita dm mb NOM 7,45 na dobo 84 mesecev.
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobik
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________sS_________
NAKOCLNICAZA	TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:, Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj io.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
erobike.
ABR<l)ĐIKe
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po -a. 0038549 372-605
r d.=
www.smigoc.sl
SALON
POHliTVA
SPUHLJA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05

PETROVIČ STANISLAV, s. p.
PARKETARSTVO PODEKS
Ob Rogoznici 12, 2250 Ptuj
tel.: 02/ 748 16 00
fax.: 02/ 748 16 01
GSM.: 041 656-155
e-mail: petrovic.stanislav@siol.net
Vsem dosedanjim in ''omočim ^^^^^ strankam sporočamo, t da smo namesto čestitk ^ in poslovnih daril	v ^
darovali v humanitarne	X
namene.	.... '^v
Leto 2006 naj bo za vsakega izmed vas srečno, zdravo, zadovoljno in uspešno! '

k ^ V

Štedilnik na trdo gorivo CENTRAL ^ PPllOO,ievi^ 179.990- 10% POPUST
plošča kuhinjska, vgradna 3+1 KMS63W.bela 38.990.- 20% POPUST
pečica kuhinjska, pod pultom * B 2400 W, bela 61.900,- 20% POPUST
Izredna ponudba pomivalnih vsadnih korit INOX s 50 % POPUSTOM ^ ¥ ^ Nudimo program bekte^ike;
pO konkurenčnih	•
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, ^	tel: 02/749 18 00
nnmiKit iRCOvim
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
teden prejme brezplac obiskoVcgli^ aerobike:
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1
ime in priimek:
Milan Kurbos
Osojnikova c. 8,8880 Ptip
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Petek, 30. december
16.00 do 18.00 Središče ob Dravi, v Čebelarskem domu Grabe, Božič-no-novoletna razstava, pripravilo Turistično društvo Središče ob Dravi, na ogled do 31. decembra
Ormož, Kerenčičev trg, Silvestrovanje za otroke s pevcem Omar-jem Naberjem in prihodom dedka Mraza v izvedbi KD Simon Gregorčič Velika Nedelja Maribor, SNG, Labodje jezero, VelDvo, za izven Ptuj, Mestno gledališče, Pavlek, za izven Ptuj, Dom upokojencev, Silvestrovanje za stanovalce Ptuj, Božično-novoletni sejem na ulicah
17.00
19.00 19.30
Sobota, 31. december
17.00 Maribor, SNG, Labodje jezero - silvestrska predstava, VelDdvo, za izven
17.30 Maribor, SNG, Opera za tri groše, StaDvo, za izven 19.00 Ormož, gostišče Prosnik, Silvestrovanje 19.00 Jeruzalem, Vinski hram, Silvestrovanje 20.00 Ormož, hotel, Silvestrovanje
22.00 Ptuj, Mestni trg, Silvestrovanje, pripravljata LTO Ptuj in MO Ptuj 22.00 Ormož, Silvestrovanje na prostem, zabaval vas bo narodnozabav-
ni ansambel Vandrovci 22.00 Lenart, Trg osvoboditve, Silvestrovanje z ognjemetom, za glasbo bo poskrbel ansambel Ajda
-	Sveta Trojica, Silvestrovanje
-	Cerkvenjak, Silvestrovanje na prostem s Slovenskogoriškim kvintetom
-	Slovenska Bistrica, Trg svobode, Silvestrovanje na prostem z ansamblom in velikim ognjemetom
Nedelja, 1. januar
19.00 Grajena, v vaški dvorani, Novoletni koncert, prireja TD Krčevina pri Vurbergu
19.00 Ormož, Gostišče Prosnik, Novoletni ples 19.00 Jeruzalem, Vinski hram, Novoletni ples 20.00 Ormož, hotel, Novoletni ples
Ponedeljek, 2. januar
9.00 Ormož, Tradicionalni novoletni pohod - primeren za vse starostne
skupine in traja 6 ur, dodatne informacije na telefon 041 698 741 18.30 do 20.00 Ormož, prostori gimnazije, dvoranski hokej
Torek, 3. januar
18.30 do 20.00 Ormož, prostori gimnazije, badminton 19.30 Maribor, SNG, Opera za tri groše, StaDvo, za abonmaje Drama torek 1, 2, 3, 4, 5 in izven
Sreda, 4. januar
11.00 Maribor, SNG, Labodje jezero, VelDvo, matineja, za šole in izven 17.00 Kidričevo, restavracija Pan, tedenski tematski pogovori 19.30 Maribor, SNG Opera za tri groše, StaDvo, za abonmaje Drama 1, 2, 3, 4, 5 in izven
Četrtek, 5. januar
19.00
Maribor, SNG, Labodje jezero, VelDvo, za abonmaje Dijaški 1, 2, 3 in izven
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja 10.00: Osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti Slovenije. Novoletni sprejem Ptujskega župana na ptujskem gradu. Slovesnost ob 15-letnici Manevrske strukture narodne zaščite Slovenije. Srečanje starejših občanov iz Mestne četrti Breg. Predstavitev monografije kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča. Priprave na 46. Kurentovanje na Ptuju. Božiček je obiskal otroke v Bolnišnici Ptuj. Otroci v vrtcu Marjetica pričakujejo dedka Mraza. Božiček je plesal v plesnem centru Mambo. Koncert mandolinske skupine Amos. Želje Ptujčanov ob vstopu v novo leto. Torta za sladkosnede otroke. Novoletna poslanica župana. Z glasbo stopimo v novo leto.
Kino Ptuj
30. december, 1. in 2. januar, ob 18.00 Deuce Bigalow - Evropski žigolo, ob 20.00 Amityville - Hiša groze.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
V
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTUAU E>0 9. UR
ZA TORKOVO IZDAUO
Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	830,00	8,30
z okvirjem	1.320,00	8,30
z okvirjem in simbolom	1.820,00	8,30
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.100,00	11,00
z okvirjem	1.760,00	11,00
z okvirjem in simbolom	2.420,00	11,00
z okvirjem in logotipom	3.080,00	11,00
Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popast na mate oglase. Vse cene so v Str brez DDV
Jože Voglar s. p.
Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/226-204
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30, 031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh -žlehovi in kleparski izdelki
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske in stropne obloge
-	laminati, lesene stopnice
V 71. letu starosti je po kratki in hudi bolezni umrl
Janez Kostanjevec
upokojeni delavec Gradisa
IZ PTUJA, FRASOVA 3
Od njega smo se poslovili v sredo, 28. decembra, na pokopa-li{~u v [entlovrencu pri Trebnjem na Dolenjskem. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Prazen dom je in dvorišče, nase oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi brata in strica
Jakoba Majcenovica
IZ CIRKULAN 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se za darovane sve~e, cvetje in sv. ma{e. Hvala g. dekanu za opravljen obred, pevcem in pogrebnemu podjetju MIR, govorniku za poslovilne besede ter nosa~em križev in zastave. Vsem {e enkrat hvala.
Vsi njegovi
Odila si tja,
ker ni trpljenja ne gorja, kjer ti le rože novi dom krasijo in sveče v spomin gorijo.
SPOMIN
Bole~ je spomin na 28. december, ko si nas za vedno zapustila, draga žena, mama, babica, prababica in sestra
Nežika Potočnik
IZ BELSKEGA VRHA 55
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete sve~e.
Tvoji najdražji
Ti v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni,
ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
Jutri, 31. decembra, bo minilo 10 let
žalosti, odkar te ni ve~ med nami, dragi mož, o~e, dedek in
pradedek
Franc Murko
IZ DOLIČA 14 PRI DESTRNIKU
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi najdražji
Duša tvoje je odšla, vendar si del našega srca! Kako naj ti podamo roko, odšla si daleč tja v neznano ... brez slovesa - kar tako.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi dragega moža, o~eta, brata, strica, dedka in pradedka
Alojza Vuiaka
roj. 13. 8. 1931 f 18. 12. 2005 IZ BRATISLAVCEV 55
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, podjetju Asfalti Ptuj, sodelavcem Merca-torja Ptuj in sodelavcem Prosignala, za vse darovano cvetje, sv. ma{e ter izraze pisnih in ustnih sožalj. Posebej se zahvaljujemo ge. Angeli za molitve, g. Jožetu Hojniku za besede slovesa, govornici ge. Slavici iz DU Polen{ak, gospodoma zastavono{ema, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju MIR in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu {e enkrat iskrena hvala.
@alujo~i: vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še vedno živiš.
ZAHVALA
Ob bole~i iz nenadomestljivi izgubi naše žene, mamice, babice, h~erke, sestre, tete .
Anice Gril
IZ BODKOVCEV
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem od blizu in daleč, sodelavcem, znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, za darovane sveče, cvetje, sv. maše ter za izraze sožalja in sočustvovanje.
Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, g. Zvonku za molitev in poslovilni govor, pevcem za odpete žalostinke, Frančiki Kokol za molitve na njenem domu in v vežici, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu MIR za opravljene storitve.
Hvala osebju internega in hemodializnega oddelka, Zdravstvenemu domu dr. Jožeta Potrča Ptuj, Društvu ledvičnih bolnikov.
Hvala kolektivu in sodelavcem podjetja Boxmark, občini Juršinci, Supermarketu Zreče, Terme [port Zreče, Frizerskemu salonu Ježek, vsem našim sošolcem in Brankovim prijateljem. Vsem in vsakemu, ki nam je kakorkoli stal ob strani in se bo lepo spominjal naše zlate mamice, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
Z bole~ino v srcu: vsi, ki te imajo radi
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Mak^rovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija
Antona Koiariča
IZ MALE VASI 1 B, GORISNICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, za darovane sveče, cvetje, sv. maše, dar cerkvi in za izraze sožalja ter sočutja. Hvala Ribiškemu klubu Tunf, ŠRD Gorišnica, DU Zagojiči - ribiči, sodelavcem in sindikatu Perutnine Ptuj, Društvu gospodinj Gorišnica, PD Ruda Sever Gorišnica, sodelavcem OŠ Gorišnica, učencem 3. c in Metuljčicam O[ Gorišnica ter njihovim staršem.
Posebna hvala duhovnikoma g. Ivu Holobarju in p. Mirku Vršiču za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter izrečene besede tolažbe, govornikom ge. Angeli Hameršak, g. Slavku Vogrincu, g. Jožetu Horvatu za poslovilne besede in bratu Jožetu Muhiču za pomoč ter zahvalo.
Hvala ZeGPZ GZ Gorišnica, cerkvenemu zboru in MePz PD Ruda Sever Gorišnica za odpete žalostinke, g. Janku Kelencu za odigrano Tišino, podjetju Mir, zastavonošem, praporščakom, PGD Mala vas, PGD Muretnci in PGD Gajevci-Placerovci.
Vsem, ki nam kakorkoli stojite ob strani in se boste spominjali našega dragega očeta, še enkrat ISKRENA HVALA.
Njegovi najdražji
Strejaci • Luč je vendarle zasvetila
Nlc vec nalog in večerov pri svečah
Če so sveče za večino nekaj, kar v stanovanjih v 21. stoletju »potrebujemo« za ustvarjanje romantičnega vzdušja, preganjanje katerega od vonjev, je bila še do včeraj za KrajnCICeve v Strejacih edina luč, ki so jo vrsto let prižgali ob večerih.
Krajnčičeva otroka sta verjetno še ena izmed redkih, če že ne edina v Sloveniji, ki sta se še učila ob svečah. Dedek Mraz pa je letos razveselil tudi njih tako kot še nikoli nihče: v delu hiše, ki je bila zgrajena na črno (te dni je bilo izdano gradbeno dovoljenje za legalizacijo stanovanjske hiše), je zasvetila luč! Da se le ne bi zgodilo kaj nepredvidenega, kar bi bilo po vseh letih prizadevanj različnih ljudi, da bi Krajnčičevi le zaživeli človeka vredno življenje, nov udarec zanje.
Letos so izgubili očeta in moža Srečka, ki je že leta 1998 zaprosil za gradbeno dovoljenje, a ga ni dobil, ker je gradil na črno na II. območju kmetijskih zemljišč, na katerem ni dovoljeno graditi. Že takrat so si Krajnčičevi prizadevali pridobiti pravico priklopa na električno omrežje, tudi vsa pomoč oziroma pisanje na Elektro Maribor, PE Elektro Ptuj takratnega župana Dornave mag. Toneta Velikonje ni pomagala. Hiša, v kateri živijo, je bila prvotno mišljena za shrambo, potem pa so si iz že uporabljenih materialov naredili sobo in kuhinjo. Hiša je dobila streho pred šestimi leti; stanovali so v njej že prej, ampak pod enokapnico, da jim je zama-
kalo. Srečko Krajnčič je hišo kmalu pripravil na priklop elektrike, kabel, omarica napeljava - vse je bilo v njej samo števec je manjkal. Zdaj ko je elektrika v resnici pri šla, tudi več ne bodo potre bovali avtomobilskih akumu latorjev, ki so jih polnili pri babici, da so lahko poslušali vsaj radio.
Dekanijska Karitas Ptuj-Zavrč se je odločila, da bo Krajnčičevim pomagala napeljati elektriko, poseben odbor akcije »Luč v hiši vsakega otroka« je objavil tudi TR sv. Ožbalta Ptuj, s pripisom za Karitas - Krajnčič, pri Krekovi banki 24101 - 9004430778, na katerega lahko prispevke nakažejo vsi, ki to želijo.
Slavko Mar, eden izmed članov, ki na terenu popisuje števce, vsak dan v živo doživlja takšne ali drugačne življenjske zgodbe; človeka boli, kar se dogaja. Tudi sam je ostal brez službe, nihče se ni zanimal zanj, če ima kaj za jesti, zato je za stistke ljudi še toliko bolj občutljiv. V 21. stoletju pa ja nihče ne sme biti brez elektrike, še posebej zaradi mladih, ki danes ne morejo biti brez računalnikov, brez internetne povezave. Svet je postal ena sama velika globalizacijska vas.
Pri napeljavi elektrike bo pomagal tudi Center za socialno delo, je povedal direktor mag. Miran Kerin, ki se je tudi že povezal z Gradbeno sekcijo pri Območni obrtni zbornici Ptuj oziroma predsednikom Brankom Go-ričanom, ki je pomagala že mnogim v stiski, zdaj bodo pomagali hiško Krajnčičevih urediti za kvalitetno življenje. Elektrika je samo začetek.
Tudi v OŠ Dr. Franja Žgeča Dornava bodo pomagali po najboljših močeh. Že doslej so pomagali v okviru svojih možnosti. Suzana je preko ministrstva za šolstvo dobila dodatnega učitelja za individualno delo tri ure tedensko, vključili so jo v oddelek podaljšanega bivanja, kjer ima brezplačno kosilo in tudi naredi nalogo. Tudi malico ima v celoti brezplačno. Šola pa je skupaj z županom občine Dornava Francem Šegulo omogočila nadaljnje poklicno izobraževanje v okviru dualnega sistema bratu Zvonku.
»Priklop elektrike v njihov dom se že rešuje preko socialne službe in dekanijske Karitas Ptuj - Zavrč. Pri priklopu se je veliko stvari zataknilo. Prosimo vas, da pomagate po svojih možnostih, da bodo vsi naši otroci, ne
Kolikor tednov po božiču prvič zagrmi, -j^ toliko tednov pred Jurijem ozeleni.
Foto: Črtomir Goznik
Krajnčičevi trije: mama Marica, hči Suzana, osnovnošoika, in sin Zvonko, ki se uči za monterja.
Foto: Črtomir Goznik
Siavko Mar in Janez Rožmarin, predstavnika Karitasa ptujsko-završke dekanije, ki skupaj s Centrom za socialno deio Ptuj rešuje priklop elektrike.
Krajnčičeva hiša v Strejacih še zdaieč ne potrebuje samo iuči. Ze kmaiu naj bi biia znova na deiu Gradbena sekcija pri Območni obrtni zbornici Ptuj, ki bo s svojimi čiani pomagaia, da bo hiška dobiia pravi izgied od znotraj in zunaj, da bo tudi mraz pregnan za vedno, da bo hiša, ki je izgrajena do IV. gradbene faze, dobiia tudi sanitarije - zdaj jih nima.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo na Primorskem deloma jasno, prehodno bo zapihala šibka do zmerna burja. Drugod bo pretežno oblačno, še bo snežilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -4, na Primorskem okoli 0, dnevne od -5 do 0 stopinj C.
V soboto se bo zjasnilo, popoldne se bo od zahoda spet pooblačilo, ponekod bo zapihal jugozahodnik. V noči na nedeljo se bodo padavine od zahoda postopno širile v notranjost, po nižinah deloma kot dež. V nedeljo bo oblačno s padavinami.
le nekateri, zaživeli človeka dostojno življenje. Mi se trudimo, da polepšamo vsakdan našim učencem, jim stojimo vsakodnevno ob strani ob velikih in malih stiskah, a vedno nam to ne uspe. Včasih rešitev ni odvisna le od naše dobre volje in naših možnostih,« je med drugim v prošnjo za pomoč pri priklopu električne energije družini Krajnčič med drugim napisala ravnateljica OŠ Dr. Franja Žgeča Marta Tuš.
Ker mama Marica ni zaposlena, družina Krajnčič živi od socialne pomoči in otroških dodatkov, Zvonko prejema štipendijo v višini 38 tisoč tolarjev, polovico je porabi za prevoz do šole in nazaj.
V Krajnčičevo družino je te dni prišla nova luč, novo upanje, da v stiski niso ostali sami, da so med nami ljudje,
ki lahko in zmorejo pomagati vselej, ko je to potrebno. Na njihovo praznično mizo smo položili darila Ptujskih pekarn in slaščičarn ter Mer-catorja SVS, podjetnik iz Maribora, ki ima na Ptuju trgovino in ki je družini pomagal z oblačili in paketom sladkega, pa ni želel biti imenovan. Le
svojo številko je posredoval preko Območnega združenja RK Ptuj.
Dobrota je v teh prazničnih dneh zasijala v polnem siju. Ko bi tako znala živeti tudi druge dni v letu, da bi nekaterih zgodb sploh ne bilo!
MG
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
IREZPLAČNA ŠTEVILKA
1 401
ABA
PT
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊKI, GARAŽNA VRATA
átUld26a ISmerGraJeníy Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišína vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
STE BILI POŠKODOVANI
P^RAVna^ V PROMET^^
—v	NEZGODI?
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 1 4