NAD 30 LET ZVESTOBE »SVOJI TOVARNI«
Boljši kos kruha da le trdo delo
Gizela Hribar je v črnuško Elmo prišla leta 1951.
Pred kratkkn so delavci OO Elma orgamzirali srečanje delavcev, upokO|encev in njihovth družinskih članov in tako počasttli tudi 16. september. ko je pred 32 leti tovar-na bila predana v upravt janje delav-cem Za dolgotetno delo so številm delava dobili pnznanja; med njimi ni bilo maio takih, ki že več kot trideset lel delajo v tej tovarni.
Kaj čtovefca pritegne, zadrži, spodbuja, da tafco dolgo ostane v delovni sredmi, me je zanimalo, ko sem gtedaia te/ub<lante. Gizela Hri-bar je tudi ena od njiti in kratek razgovor z njo mi fekmalu razkril to -skrivnost-.
>Pred enaintndesetiiTH leti sern kol devetnafstletno dekle prišla iz Lendave na Čmuče in se zaposlila v Ekni- Pnej sem nekaj časa delala pri Nafti v leodavi. za sabo pa sem imela ludi Iri mesece dela na mla-dinsfci deioimi akaji na progi Ša-mac-Sarafevo. Trdega deia sem bi-la vajena in Se itanr-j rrnsiirn, da je to edini pravi način. da si človek zasluži «eč|i in boljši kos kruha.
-  Kako ste začeli v EW? •Najprej sem dobila delo v vrtal-
nici. ki pa sem ga kmalu zamenjala z detom v skJadiLču pri kontroli proizvodov Potem sem se zaposli-la v montaži. kjer sem še danes. vendar sem v tem času opravila te-6aj za preddcfavko To izobraževa-nje je zaMevak) seveda precej na-porov in 6asa. saj sem skupaj z ostalimi btla po dvanajst ur kar šest mesecev v tovami«.
-  Tako dolgo ste že v tovarni te-mu že tatifco rečeroo zvestoba, ki ima prav gotovo nefco osnovo.
»Za vsako delo smo poprijeli v tistih povojnih letih, ne samo roke, tudi srce in predvsem dobro voljo smo vložili vanj. Prosti čas smo si zapolnili ponavadi s popoldanskim udarniškim delom, kar ni imelo za posledico samo vedje količine pro-izvodov, ampak je prispevalo tudi k dobrim odnosom med delavci.
Veselilo me je tudi delo predde-lavke v montaži, saj to ni samo ruti-na, je delo z Ijudmi. med Ijudmi. Novega je od vsega začetka do da-nes toliko, da kar težko verjamem svojim očem. Delovni pogoji so ve-liko lažji. boljši, vendar se mi zdi, ' da je odnos do dela manj resen, manj zagrizen. Lahko rečem, da je med mlajšimi delavkami premalo zasidrana zavest. da mora človek svojo plačo zaslužiti, da brez dela ni jela. Tudi tisto pristno vključe-nost v delovno okolje, v delovni ko-lekliv pogrešam in vendar bi se mi zdela povezanost s tovarno. zdaj ko delavec razpravl(a in odloča o mnngn več stvareh kot pred tride-setimi teti. bolj razumljiva«.
Svojo voljo do dela in svojo pre-pričanost, da je tako prav. skuša Gizela prenašati na mlajše sodelav-ke \n ni tako samo v tovarni, saj ima tudi družiroo, ki ji je hoteta olepšati življenje in ni nikoli obmila hrbta dela, ko so zidali hišo. Tudi če bi hotela zmanjšati pomen nje-nim lastnim besedam, bi me rezul-tati njenega dela prepričevali o nji-hovi resnici. Torej volja do dela, delo in občutek pripadnosti tovar-ni, so Gizelo Hribar tako dolgo za-držali v Elmi.
STANKA RITONJA