leto XXIV.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), zal/« leta 00 din, za V. leta 46 din, mesečno 15 din. Tedenska
TRGOVSKI LIST
številka 54.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tol 25-62. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-8L Rokopisov ne vračamo.—
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, Industrllo, obrt In denarništvo nlci v LJuMJanTsuS!««!
Llubliana. ponedeljek 19. maia 1941
CeitaCEn TSO
Ni. Vel. Krati in
Cesar v Črni gori
V	petek je prižel italijanski Kralj in Cesar iz Albanije v Črno goro, kjer ga je vse ljudstvo pozdravilo z naj večji m veseljem in navdušenjem.
Kralj in Cesar se je pripeljal v avtomobilu iz Skadra v Podgorico, nakar je po pregledu 93. pehotnega polka nadaljeval pot v Cetinje.
Pred mestom so pričakovali in pozdravili Vladarja Civ. komisar Mazzolini, zastopniki vojske ter civilnih oblasti ter črnogorski dostojanstveniki, med njimi tudi nekaj bivših pribočnikovkraljaNikite.
Kralj in Cesar se je ustavil, se z mnogimi raagovarjal ter se spominjal cetinjskih obiskov l. 1896., ko so je zaročil s tedanjo črnogorsko princezinjo Jeleno.' Civilni komisar je nato predstavil Vladarju razne dostojanstvenike, bivši minister Popovič pa je nato izrodil Vladarju posebno spomenico o vdanosti in zvestobi Črnogorskega ljudstva Kralju in Cesarju.
Nj. VeL Kralj in Cesar se je nato odpeljal po mestu in si ogledal nekdanji Petrovičev dvor, ki je bil spremenjen v muzej. Tu si je ogledal Vladar razne zgodovinske znamenitosti, med drugimi predmeti so vzbudile posebno njegovo pozornost veliki oljnati sliki kralja Umberta in Kraljice Mar-gherite ter barvna slika vsega italijanskega Kraljevskega doma.
Po ofcledu muz« fja se je Vladarju pred pravoslavno katedralo poklonila pravoslavna duhovščina.
Z obiskom Nj. Vel. Kralja in Cesarja v Črni gori se odpira Črni gori nov pogled v bodočnost. Vsa Črna gora je zato pozdravljala Italijanskega Vladarja kot svojega osvoboditelja.
Ureditev rabe državne zastave
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino,
smatrajoč potrebno, da se uredi raba državne zastave, od reja:
Člen 1..
V	Ljubljanski pokrajini razobešajo državno zastavo državna oblastva in javni uradi kakor tudi zasebniki ob državnih praznikih in pomembnejših javnih svečanostih, katere dovoli visoki komisariat.
Razobešan j e zastav po zasebni pobudi je zato prepovedano.
Čleii 2.
Italijanska državna zastava je edina, ki se praviloma sme razobešati; izjema velja samo za konzularne urade tujih držav.
Kadar izjemoma dovoli visoki komisariat Tajzobešenje zastav ali praporov tujih držav, se mora poleg njih vselej razobesiti državna zastava, ki jo je treba postaviti na častno mesto.
Člen 3.
Raba državne zastave s savojskim grbom in krono nad njim je pridržana državnim oblastvom. Druga oblast va in zasebniki razobešajo italijansko trobojnico z grbom ali brez njega.
Prepovedano je razobešanje obledelih ali zamazanih zastav.
Člen 4.
Ob praznikih in svečanostih, navedenih v čl. 1. in ob drugih dovoljenih priložnostih morpi biti državna zastava razobešena zore do sončnega zahoda*
Člen 5.
fJ^fnareSCKa,,'	v
od
ve-
Vojvoda Spoletski — Krati Hrvatske
Meie med Italiio in Hrvatsko doloiene Pogodbe o sodelovaniu med Hrvatsko in Italiio
V	Rim je odpotovala pod vodstvom poglavnika dr. Paveliča posebna hrvatska delegacija, ki bo v imenu Hrvatske ponudila Savojski dinastiji hrvatsko krono in zaprosila Nj. Vel. Kralja in Cesarja Viktorja Emanuela, da določi princa Savojske dinastije, ki bo kronan s krono kralja Zvonimira.
Posebni vlak s hrvatskimi delegati je prišel v Rim v soboto dopoldne, kjer so delegacijo sprejeli odposlanci dvora, Duce, zun. minister Ciano, guverner Rima ter cela vrsta odličnih predstavnikov Italije. Po pregledu častne čete se je delegacija odpeljala v vilo «Ma-dama». Ves Rim je bil v zastavah in pred Beneško palačo se je zbrala stotisočglava množica, ki je pozdravljala hrvatsko delegacijo.
Ob 11.30 je sprejel hrvatsko delegacijo na Kvirinalu načelnik dvornega ceremoniala. Nekaj trenutkov kasneje so se zbrali v prestolni dvorani Kralj in Cesar, princ Piemontski, vojvoda Spoletski ter drugi člani dvora, Duce in zun. minister Ciano ter drugi.
Takoj nato je vstopila hrvatska delegacija v dvorano. Dr. Pavelič se je globoko priklonil pred Vladarjem ter ga prosil, da blagovoli določiti princa Savojske bigo, ki naj postane hrvatski vladar in no-sitelj tisočletne Zvonimirove krone.
Kralj in Cesar je nato določil za hrvatskcga kralja vojvodo Spolot-skega.
Hrvatska delegacija se je nato odpeljala v Panteon, kjer je položila velike vence na grobove italijanskih vladarjev. Med navdušenimi ovacijami množice se je na‘o odpeljala v Beneško palačo, kjer
je sprejel delegacijo v svoji delovni sobi Duce v navzočnosti zun. ministra Ciana.
Po kratkem razgovoru sta na-
to podpisala Duce in poglavnik dr. Pavelič vrsto pogodb, ki določajo meje in nove odnošaje med Italijo in Hrvatsko.
Meie med Kraljevino Italiio in Hrvatsko
Italiji pripadajo kraji: Kastav, Sušak, Čabar, del okraja Delnice do črte, ki gre s kote 710 pri Devinu preko Starčevega vrha in vrhov Tomac, Ostrac, Rogožno ter Borlož, od koder doseže mejo su-šaškega okraja na vrhu Jelenci in steče proti morju pri Bakarcu, od tam po višinah Gorice, Meje ter po kotah 623, 424 in 252 tako, da ostanejo Hrvatski občine Hrljen, Dol-Bakarac in Bakar. Dalje pripadajo Italiji K ral j e vica-Sm rika z njeno luko in cestami, ki so proti njej speljane, otok Sv. Marka, Krk, Rab in vsi manjši otoki do višine Jablanca, vse otočje pred Zadrom, ozemlje, ki meji na črto od rta Prevlačkega do Morlačkega kanala in po njem do Novogradskega mora, od koder se povzpne na njegovo severno obalo in zajame Bur kovico, doseže tok Krke pod vasjo, Podjeno, teče ob reki in se loči od nje tako, da objame ozemlje Šibenika, Trogira in mesta Splita skupno s predmestji, pri čemer ostaneta izločena otoka Brač in Hvar. Dalje pripadajo Italiji otoki Ščedro, Sulet, Vis, Biševo in ostali manjši otoki, otoka Korčula in Mljet, področje, ki obsega vso Boko Kotorsko in meji na črto, ki gre od obale med krajema Cavtat in Vitaljino proti severovzhodu tako, da objame vas Grudo in ves Orjenski masiv ter gre dalje do črnogorske meje.
Sestavljena bo posebna komisija, ki bo razpravljala o upravni ureditvi mesta Splita s predmestji, ter otoka Korčule. Posebna komisija bo tudi na terenu določila meje med Kraljevino Italijo skupaj z Ljubljansko pokrajino in kraljevino Hrvatsko.
Del pogodbe, ki govori o vojaških vprašanjih na obalnem ozemlju, določa, da ne bo hrvatska vlada vzdrževala na otokih in na področju med morjem in prej označeno črto nobenega Objekta |ali naprave za mornarico in letalstvo, marveč da bo imela samo specializirane edinice, potrebne za carinsko in policijsko službo.
Obe vladi bosta s posebnim sporazumom določili pravice italijanske vlade za prevoz njenih Oboroženih Sil po hrvalskem ozemlju, po obalni cesti od Reke do Kotora ter po železnici Reka—Ogulin— Split in v primeru rejenega podaljšanja do Kotora.
Nadalje je bila podpisana pogodba o jamstvih in sodelovanju Italije in Hrvatske. Podpisan je bil tudi protokol o veljavnosti pogodb, sklenjenih med Italijo in bivšo kr. Jugoslavijo. Končno je bilo objavljeno pismo dr. Paveliča o postopanju s hrvatskimi manjšinami na ozemlju, ki je pripadlo Italiji.
Zvečer ob 22. je hrvatska delegacija zapustila Rim.
Spremembe v nemški aprovizatiii
Volkischer Beobaohter z dne 16. maja (dunajska izdaja) poroča o novi uredbi glede izvajanja sistema živil na karte za čas od 2. do 20. junija. Nespremenjene ostanejo določene količine, ki se dobe na karte za kruh, moko, svinjsko mast, sir, žitarice, testenine, izdelke iz krompirjevega škroba, kavine su-rogate, cikorijo, mleko, sladkor, marmelado, umetni med in kakav-ni prašek. Vsak upravičenec pa dobi posebno dodelitev 125 gramov umetnega meda.
Ker je pričakovati, da bo v poletnih mesecih več surovega masla, dobe otroci in mladeniči za 62,5 g več surovega masla, zato pa se za isto količino zmanjša dodelitev margarine.
Znižajo pa se mesni obroki, in sicer se ti znižajo za težke delavce za čas poletnih mesecev za 100 gramov tedensko, za živinorejce pa za 200 gramov na teden. Mesni obroki bodo znašali od 2. junija dalje: za normalne potrošnike 400' gramov tedensko, za težke delavce 800 gramov in za delavce najtežjih del 1000 gramov tedensko. Mesni obroki ;za otroke In nočne delavce so ostali nespremenjeni.
Ker je bil. pridelek slbdkome repe zelo dober, bo mogoče dodeliti nekaj več. sladkorja za vku-
hanje sadja. Vse od 5. maja naprej veljavne krušne karte se morejo zamenjati za karte na sladkor.
»Volkischer Beobachter« obširno komentira novo naredbo ter pravi med drugim: če bi kdo vprašal, zakaj se morajo znižati mesni obroki navzlic sijajnim zmagam in zasedbi dežel, (ki so meso izvažale, je treba naglasiti, da mora imeti Nemčija zaradi vedno večje pripravljenosti vedno večjo vojsko. Poleg tega pa mora spraviti tudi svojo oboroževalno industrijo na višek, kar zahteva povečanje števila delavstva. Vse to seveda bremeni na celotni potrošnji naroda in zato se mora normalni potrošnji odvzeti ona količina, ki
je potrebna za povečano število vojske in delavcev.
Poleg tega pa se je sedaj število vojnih ujetnikov tudi znatno zvišalo in tem ujetnikom je treba dati kruh in meso, ker opravljajo koristno delo za Nemčijo. Končno pa je treba zagotoviti mesne obroke tudi za približno en milijon tujih delavcev, ki so zaposleni v Nemčiji in ki mnogo prispevajo k dvigu nemške Oborožitvene industrije.
Čim več ima Nemčija vojakov in delavcev težkega dela, tem večja bo tudi njih potrošnja mesa in čim bolj se veča potreba mesa za vojake in delavce, tem bolj se mora za druge omejiti potrošnja mesa. Drugega izhoda ni!
Obvestilo Pokojninskega zavoda
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani opozarja, da so ostali v veljavi vsi dosedanji predpisi o pokojninskem zavarovanju nameiščencev. Službodajalci naj vedno sporočajo Pokojninskemu zavodu-vse službene spremembe svojih nameščencev v Ljubljanski pokrajini (nastop in konec službe, spremembe prejemkov in službene lastnosti). Službodajalci naj pravil-
no in točno vplačujejo zavarovalne prispevke, da bo mogel zavod v redu izplačevati pokojnine in kriti vse izdatke.
Oni službodajalci s sedežem v Ljubljanski pokrajini, ki zaposlujejo svoje nameščence v krajih, ki so zasedeni od nemške vojske, pa so pozvani, naj takoj sporoče Pokojninskemu zavodu v Ljubljani ime in priimek dotičnih nameščencev ter kraj njihove službene zaposlitve.
Duce za napredek Liublianske po kraiine
V	soboto je v Rimu Duce sprejel Ek9c. G razi o lija, Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, ki mu je predložil poročilo o položaju v pokrajini.
Duce je odredil, da se takoj izvede in dovrši več javnih del, ki se tičejo univerze, cestnega omrežja in nove ljubljanske bolnišnice. Sosvet, ki je določen z ustavnim aktom o Ljubljanski pokrajini, bo sestavljen v nekaj dneh.
Vest o velikodušni odločitvi Du-ceja v korist Ljubljanske pokrajine je sprejelo vse prebivalstvo pokrajine z največjo hvaležnostjo in radostjo. V tej plemeniti odredbi Duceja vidi vse prebivalstvo trdno jamstvo, da je Ljubljanski pokrajini zagotovljen njen gospodarski, kulturni in socialni dvig.
Pri-tej priliki pa izreka prebivalstvo Ljubljanske pokrajine svojo toplo zahvalo tudi Vis. Komisarju Eksc. Grazioliju, ki je od vsega početka pokazal vse razumevanje za potrebe pokrajine in ki je z vso odločnostjo skrbel za njene najbistvenejše potrebe.
Italijansko vojno poročilo št. 347
V severni Afriki je dosegel naš odpor na sovražne napade na odseku pri Sol umu popoln uspeh. Sovražnik je bil prisiljen k umiku. V naše roke je prišlo mnogo ujetnikov in vojnih potrebščin. Skupine naših letal so bombardirale oporišče Tobruk ter obrambne naprave, zbirajoče se čete in motorizirane oddelke vzhodno od Soluma. V letalskih spopadih so bili sestreljeni en bombnik in dva sovražna lovoa.
Na Egejskem morju so sovražna letala napadla otok Rodos, povzročila pa le majhno škodo.
V Vzhodni Afriki se na Amba Alagiju nadaljuje vztrajen odpor preživelih branilcev, ki so pod neposrednim vodstvom Nj, Kr. Vis. Aostskega vojvode dovršili junaška dela v razmerah, ki postajajo od ure do ure težje zaradi pomanjkanja sredstev, izgub in zaradi tega, ker ni mogoče spraviti in zdraviti ranjencev. V Gala Sidaniu je bil odbit neki sovražni napad. Na drugih odsekih bojišča se položaj ni spremenil.
Preskrba črne gore zagotovljena
Civilni Komisar v Črni gori je dal že takoj prve dnf po zasedbi Črne gore po italijanskih četah razdeliti žito in najbolj potrebna živila med prebivalstvo. Sedaj pa je zagotovljen tudi redni dovoz živil. V Zeleniko je prišel velik in polno natovorjen parnik z raznimi živili. Na ta način je s pomočjo italijanskih oblasti preskrba Črne gore z živili popolnoma zagotovljena.
Velike investicije za italijanske elektrarne
Investicijski program italijanske električne industrije se bo zaradi znatnih potreb izvedel v pospešenem tempu. Skupno je določenih za investicije v električni industriji 7 milijard lir. Potrebna sredstva bodo dala deloma podjetja sama, deloma pa se bodo najela posojila pri raznih zavodih in na kapitalnem trgu.
Minister za javna dela v Ljubljani
V Ljubljano je prispel minister j za javna dela ing. G orla, da bo na sestankih s strokovnjaki Kr. Komi-1 sariata proučil vsa vprašanja, ki se
Kreditiranje	ital
industrije
»Mesečni gospodarski pregled
tičejo javnih del v Ljubljanski po- Banke di Napolk je, objavil ta me.
krajini.
Nov sekvester Zanatski banki
sec s tem naslovom daljši članek, v katerem ugotavlja, da mala industrija ne samo ni propadla ali izginila, temveč da prihaja pri vseh izdelkih, kjer je potrebno
Visoki Komisar za Ljubljansko Kj. ročn ,dela 7,nova do ve. pokrajino1 je imenoval namesto1
komendatorja Angela Nikole Don-ninija za sekvestra Zanatski banki
I P W k J 4 * W 111U AA A W 14* XX1* v V/ VA XX V W \A V' X *
kr. Jugoslavije glede njenega po- ,avitne mis]i ter podatke. slovanja v Ljubljanski pokrajini1 icav. ulf. dr. Karla Scalo.
ljave. Ker je to vprašanje zelo važno za naše sedanje razmere, posnemamo iz navedenega članka
Občni zbor Ljubljanske
Stroj je v nekih odtenkih proizvodnje celo poživil malo industrijo, čeprav se je zdelo, da jo bo ubil; in novi izumi ji odpirajo
,	,	,	,	,	I	razna	jrolja	delavnosti,
borze za blago in vrednote y jtaliji je mala industrija zelo bo 30. maja olb 16. v borznih pro- važna: podjetij z manj ko 50 usluž-
storih (Trgovski dom).
benci je 138.205 od vseh 150.278,
Dnevni red: 1. Pozdrav predsed- kolikor jih ima vpisanih Fašistič-nika in določitev zapisnikarjev in na industrijska konfederacija; to-
overovateljev.
rej 92 odstotkov. To nam pojas-
2. Poslovno poročilo borznega njuje, zakaj je fašistična vlada posveta.	stavila v sedanjih časih na dnevni
3. Poročilo finančnega odbora, red vprašanje kredita za to indu-
4. Odobritev bilance in podelitev strijo in da ji predvsem hoče po-■razrešnice.	magati preko težav začetnega krit-
5. Volitve petih članov borzne- ja stroškov. Brezposelnost bi se v ga sveta, petih članov finančnega pokrajinah z močno plodovitostjo
■odbora in 14 razsodnikov.
Ce bi bil občni zbor nesklepčen,
ljudstva nevarno povečala, če bi se preveč pospešila koncentracija
je drug občni zbor 5. junija ob	industrije, ki je	v	nekaterih	stro-
istem času ih z istim dnevnim re-	kali zelo močna,
dom ter je ta občni zbor sklepčen	Z uredbo od	13. avgusta	1926
brez ozira na število zborovalcev,	jo vlada ustanovila	v ta namen po-
seben zavod »Istituto nazionale di credito per le piccole industrie e Na ljubljanskem živilskem 1’artigianato«, ki je bil 29. marca
trgu
leta 1928. spremenjen v samostojni oddelek znanega zavoda »Entc na-Po daljšem presledku je pri- zlomile per le piccole industrie«. spela na ljubljanski trg v petek Njegova naloga je pospeševanje spet večja količina morskih rib iz maje industrije in obrta doma in Tibarnice na Sušaku. Sardelice so v kolonijah. Podpira ustanavljanje prodajali po 28, morske postrvi podjetij, proizvodnjo, prodajo in po 44, zobatce pa po 48 din za kg. kv0,z izdelkov. Država je dala na Ribe so bile kmalu razprodane, uporabo za glavnico 4,800.000 lir Ribiči iz Okolice so prinesli na trg I jn benečanski zavod »Istituto ve-
tudi mrene in kline, ki so jih pro-1 dajali po 22 in 24 din kg.
V soboto je bil živilski trg žel zgodaj, čeprav je deževalo, precej živahen. Mesa je bilo nekoliko več Na ameriških borzah se je zvišal ko prejšnje dneve. Branjevci so tečaj za terminirane poznejše dobili dobro založeni z razno zele- bave bombaža: v New Orleansu od njavo iz Italije in Dalmacije. Gori- 78 na 92 točk, v Newyorku za 9 ško glavnato solato so prodajali po na 89, in za takoj od 80 na 81. 18 do 20 din kg, iz Splita pa je Ob tem špekulativnem dvigu je prispela večja pošiljatev glavnate značilen opomin, ki ga v meseč solate in kolerabic. Solato so pro- niku »The Cotton Situation« objav-dajali po 14 do 16, kolerabice pa lja kmetijska državna uprava. Po po 12 din kilogram. Domače zele- njenih podatkih je v Nemčiji že njave je bilo tudi precej in pro- tako napredovala proizvodnja sta-dajali so jo po ceniku tržnega nad- ničevine in umetnih vlaken, da iz-»orstva. Z jajci je bil trg slabo za- voz bombaža tudi po sklenitvi mi lažen, najbolj občutno pa je bilo ru ne bo imel nekdanje konjunk-pomanjkanje masla.	ture. Prav tako pa se je povečala
Trzni urad je dobil 13 novih tudi pridelava lanu in konoplje.
neto« 4,198.000 lir. Dati bi morale še »Banca di Sicilia« 15 in »Banca di Napolk 10 milijonov lir, ki sta dale dejansko 3 oz. 5 milijonov, in mnogim hranilnicam in denarnim zavodom je bila odrejena soudeležba oz. oddaja kreditov v ta namen ali za podpiranje obrtniških zadrug. Od leta 1930. dalje je zavod podpiral mala podjetja tudi v Tripoli tani ji. Toda večinoma so dobili ta posojila Obrtniki in še ti pretežno v Furlaniji, v Laciju in na Benečanskem. Za malo industrijo je storila največ »Banca di Napoli«.
Dosti zasluge za zboljšanje v tem vprašanju pa gre tudi zadevni korporativni ustanovi. V februarju 1937 je postavila najboljše predloge, med temi zahtevo, da se uporablja v ta namen tudi kmetijski kredit. Res so bile z uredbo 26. VIII. 1937 te hranilnice pre-osnovane v »kmetijske in obrtne hranilnice«.
Za malo industrijo pa s tem vprašanje finansiranja še ni bilo rešena. »Korporacija za kredit« se je bavila s tem vprašanjem jeseni leta 1938. ob razpravi o finansiranju avtarkijskih načrtov in je uredila podpiranje malih in srednjih podjetij po »I. M. I.« (Istituto Mobil, iare Italiano). Ta zavod je pa šele julija 1939 dobil v ta namen zagotovljeno pomoč posojilnih zavodov in tem potrebna jamstva. Zavod je sklenil nato sledeče:
1. kreditnim zavodom se omogoči to pospeševanje malih podjetij s priznanjem pravice vknjižbe, z omejitvijo dobe, višiine posojil, kar bi naj določil inšpektorat za obrambo štednje in za posojilni-štvo po zaslišanju zadevne korporacije;
2. za večje zneske naj se uporabi in poveča ipomoč že Obstoječih
zavodov;
3. poseben odbor naj sestavi uredbo o posojilih za malo industrijo z uvedbo vknjižbene pred pravice in tudi predpravice odkupa;
4. prouči naj se tudi v praksi primerna Oblika zadrug oz. organizacij.
Ministrski odbor je sprejel te jrredloge in odredil kreditnim zavodom, da uporabijo do 2-Vo vseh vinkuliranih vlog za subvencije malim industrijskim podjetjem ob določenih posebnih pogojih in za določeni Čas. Z natančnejšimi predpisi je bilo nato prepuščeno zadevno poslovanje vsem kreditnim zavodom, z izjemo kmetijskih in obrtnih hranilnic ter zastavljalnic 2. kategorije. Za takšne zavode 1. kategorije so pa določene omejitve glede na višino njih srednjeročnih naložb.
Posojila malim industrijam se smejo dajati za dobo do' 5 let in vsaki ne več ko 80.000 lir, a to samo podjetjem, ki imajo manj ko 50 uslužbencev in manj ko 100.000 lir obdačenega dohodka. Te podatke za »mala industrijska podjetja« dajejo s posebnim potrdilom zveze industrijcev oz. glede davkov še davčne uprave. Vsako podjetje sme dobiti samo eno takšno posojilo. Glede na to mora podati izjavo, ki se natanko preskusi. V primeru lažne izjave se mora posojilo takoj odvzeti.
Postopek za dajanje jmsojil se je kasneje ublažil s pristankom zadevne konfederacije denarnih zavodov in tudi skrajšal. V odbore za (posojila pri teh zavodih so bili sprejeti tudi predstavniki malih industrij, in sicer z utemeljitvijo, da morejo sami najbolje presoditi stanje teh podjetij.
(Dalje prihodnjič)
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
Rogaško mineralno vodo
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
Doma in po sveti
Bombažni
organov, kar je omogočilo uspešnejše nadzorstvo tržišč.
Občni zbori
Doslej pa se ameriški trg se
malo zmeni za konkurenco. Tedensko se je prodalo že nad 7080 milijonov jardov bombažnega blaga.
Iz Argentine poročajo, da sta
Prometna banka d. d. v Ljub-.^,, in mrčes znatno poškodovala Ijani ima svoj 18. redni o čm z or bombažno zetev in jo zakasnila, dne 28. maja ob 16. v sejni so i yeBke mnozjne bombaža pa je zavoda, Stritarjeva ulica.Delnice I sklenila kupiti v Argentiniji Špa-
se morajo položiti šest dni pred občnim zborom pri Prometni ban ki. Vsakih 10 delnic daje na obč nem zboru po en glas
Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani ima svoj 21. redni občni zbor :3L maja o poli 18, v družbeni pisarni, Dalmatinova ulica. Delnice se morajo položiti osem dni pred občnim zborom.
nija, baje za 18 milijonov pezosov. Ta nakup spada k sklepu po tr govinski pogodbi, ki je obsegal tudi žito' (380.000 ton) in zmrznjeno
meso (3000 ton) v znesku 35 milijonov pezosov. Govori se; da bo Španija svoje nabave v Argentiniji še zvišala do 160 milijonov pfezosov.
Španski nakupi bodo bombažni trg okrepili, prav tako pa tudi angleški trg, medtem ko Zedinjene države še omejujejo poseve.
Anglija hiti prodajati svoje zaloge tkanin, svile in bombaža. Zadnje čase je prispelo dosti angleških agentov za te izdelke tudi v Argentino. S tem v zvezi si obetajo tudi veliko uspeha od velesejma v Buenosu Airesu. Angleški listi upajo, da bo mogoče zvišati izvoz tja za 20%.
Hkrati se poroča iz Bolgarije, da so bile razdeljene tekstilnim podjetjem vse razpoložljive množine bombaža. Pomanjkanje surovin se je posrečilo premagati ta mesec z rastočim uvozom. Ni izključeno, da je dobila Bolgarska tudi precej sovjetskega in turškega bombaža, ki je zaradi zadnjih vojnih dogodkov obtičal v donavskih pristaniščih, a bil namenjen v druge države.
»Službeni list
za Ljubljansko pokrajino«
Obširen seznam izsledenih konj in volov
je sestavil ljubljanski mestni vojaški urad ter ga dal na razpolago vsem dnevnikom in ga razposlal tudi vsem občinam Ljubljanske pokrajine. V seznamu so predvsem navedeni ter opisani konji a dne 14. maja je objavil: Naredbol in voli, ki jih je mestni vojaški Visokega Komisarja o ureditvi urad našel v ljubljanski občini, rabe državne zastave — Odredbo nato jih pa oddal zanesljivim go-Visokega Komisarja o omejitvi sjmdarjem v oskrbo. V seznamu plačilnega odloga bankam in za- je pri vsakem konju in volu tudi vasrovalnieam — Maksimalni cenik natanko napisano, kje je sedaj v ■za prodajo na debelo in na drobno, oskrbi. Ce torej kateri lastnik v ki velja od 12. maja dalje — Po- seznamu ugotovi svojega konja ali slavitev novega sekvestra Zanatski vola, naj ga gre najprej pogledat hanki a. d.	|k gospodarju, ki ga ima sedaj v
oskrbi. Ko se prepriča, da je konj ali vol res njegov, šele potem naj pride lastnik s skrbnikom ter z vsemi listinami v Ljubljano na mestno pristavo v Povšetovi ulici št. 12, kjer bo po pregledu listin in konja ali vola lastnik dobil svojo žival vrnjeno. Razen tega seznama je pa mestni vojaški urad ljubljanski razposlal tudi sezname, ki so jih napravile druge občine o tamkaj najdenih konjih in volih. Tudi v takih primerih naj lastnik gre najprej tja, kjer se sedaj konj nahaja ter uredi vse tako, kakor je treba urediti v ljubljanski občini, seveda ne v Ljubljani, temveč v tisti občini, kjer je sedaj konj ali vol.
Parlate 1’italiano? — Govorite italijansko?
Tako se imenuje brošura, ki je izšla pri Jugoslovanski knjigarni in katero je sestavil prof. Niko Kuret.
Brošura ima 48 strani ter je zelo praktično sestavljena. Objavlja pogovore iz vsakdanjega življenja, urejene po strokah. Vsebina pogovorov je najprej navedena v slovenščini, nato v italijanščini, v tretjem stolpcu p$ se navaja izgovorjava. V teh pogovorih je navedeno skoraj vse, kar jtotrebuje človek italijanščine v praktičnem življenju. Brošura navaja tudi najbolj običajne napise, svarila, denar, mere, uteži itd.
Posebno vrednost daje brošuri kratek pregled italijanske slovnice, ki je jx>dana res pregledno in jasno.
Brošura velja samo 15 din in jo toplo priporočamo vsem, posebno onim, ki so se začeli učiti italijansko.
Cene jajc v Trstu
Fašistična zveza trgovcev v Trstu sporoča, da veljajo v Trstu naslednje cene za jajca in maslo:
Na debelo: sveža italijanska izbrana jajca 980 din za 1000 jajc, srednjevrstna po 920 din.
Na drobno: sveža izbrana italijanska jajca po 1,05, srednjevrstna po 1 liro jajce.
Cena maslu na debelo je 24,50 na drobno pa 26,50 lire za kg Te cene veljajo od 13. maja dalje
V _ _	,	barva,	plasira	in
7p v 21 uran
LG ? *■*» ui mi obleke klobIIke
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suSi, munga in Uka domale perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. Telefon it. 22-72.
Italijanski uradni Usti objavljajo razglas Duceja Fašizma, prvega Maršala Imperija ter poveljnika vseh čet na vseh bojiščih, da je ozemlje albanske kraljevine prenehalo biti operacijsko ozemlje. Razglas nadalje odpravlja vojna sodišča v tem ozemlju.
Kljub vojni se v vsej ItaUji nadaljujejo javna dela za zgradnjo delavskih stanovanj. Za delavska stanovanja v Rimu je določenih 12 milijonov lir, za ona delavcev v premogovnikih v Sardiniji in Istri pa 50 milijonov lir. Hiše bodo male vile, ki bodo obdane z vrtovi.
Rim ima po najnovejših podatkih 1,384.000 prebivalcev.
Predsednik turške republike je
sprejel iraškega vojnega ministra.
Pogajanja admirala Darlana so se končala uspešno ter je bila dosežena že podlaga za sodelovanje Francije pri novi ureditvi Evrope. Podrobnosti o doseženem sporazumu sicer_še niso znane, zatrjuje se pa, da se doseženi sporazum tiče tako gospodarskih ko tudi političnih vprašanj. Prva posledica sporazuma je, da se je moglo 50.000 francoskih vojnih ujetnikov že vrniti v Francijo.
V berUnskih pristojnih krogih zatrjujejo, da ni nemška vlada v Madridu zahtevala, da bi smele nemške čete prekoračiti špansko mejo. Vse te vesti imajo samo ta namen, da bi v kalnem ribarile.
Razstava »Slovenskega lika« je bila v sredo popoldne v navzočnosti zastopnikov italijanskih oblasti slovesno otvorjena. Razstavljajo: France Kralj, Lojze Perko, Milena Dolganova, Vladimir Jaklič in Ivan štrekelj. Priporočamo obisk razstave.
Vlagatelji Poštne hranilnice, ki
stalno bivajo v Ljubljanski pokra-ini naj do 31. maja prijavijo svoje vloge na posebni tiskovini, ki jo dobe na vsaki pošti ali pa pri blagajni Poštne hranilnice v Ljubljani.
Suverenost neodvisne hrvatske države predstavlja v bodoče po posebnem zakonu, ki je bil objavljen v Zagrebu, krona kralja Zvonimira. Zakon tudi navaja natančen opis krone. Zagrebški list »Novi list« piše po objavi zakona, da ima samo tisti, v čigar rokah je krona kralja Zvonimira, pravico izdajati zakone, napovedovati vojno in sklepati mir v imenu hrvatskega naroda in hrvatske države.
»Hrvatsko gospodarstvo« je naslov zagrebškega gospodarskega dnevnika, ki je začel izhajati namesto ustavljenega »Jugoslo venskega Lloyda«.
Nakupovalne knjižice je uvedla madžarska vlada. Vsak državljan mora imeti takšno knjižico in v njo morajo trgovci vpisati vsak nakup mila, konserv, riža, obleke, čevljev in tekstilnih izdelkov. Z nakupovalnimi knjižicami se hoče preprečiti vsako prekupčevanje in kupičenje blaga.
Francoska vlada je prepovedala uvoz švicarskih listov.
V Tokio je prišel poseben odposlanec bolgarskega gospodarskega ministrstva, da sklene trgovinsko pogodbo med Bolgarsko in Japonsko. Z njo naj se gospodarski od-nošaji med obema državama po-globe.
Francosko notranje posojilo v
višini 2,5 milijarde frankov, ki ga je za državo razpisala banka Cre-dit National, je bilo prvi dan podpisovanja v polnem obsegu podpisano.
Njujorška vlada je zvišala izvozno premijo za moko za 30 centov na 1-35 dolarja, in sicer za izvoz v ibersko-ameriške države.
Vsaka prodaja in naaup svinjskega mesa sta v Švici prepovedana v času od 10. do 31. maja.
Narolafte in širite .trgovski list"!
Isdajatelj »Konzorcij Trgovskega liata«, njen predstavnik dr. Ivan Pleas, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.