ZELENO JE DOBRO NA ČRTOVANJE URBANIH ZELENIH POVRŠIN Z LJUDMI, NE ZA LJUDI Martin Poga čar Jasna Fakin Bajec Petra Kolenc Jernej Tiran Katarina Polajnar Horvat Aleš Smrekar Ljubljana 2019 UGB ovitek 5k19.indd 2 UGB ovitek 5k19.indd 2 6.5.2019 9:36:25 6.5.2019 9:36:25 ZELENO JE DOBRO NA ČRTOVANJE URBANIH ZELENIH POVRŠIN Z LJUDMI, NE ZA LJUDI Martin Poga čar Jasna Fakin Bajec Petra Kolenc Jernej Tiran Katarina Polajnar Horvat Aleš Smrekar Ljubljana 2019 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 711.4 712.25 ZELENO je dobro : na črtovanje urbanih zelenih površin z ljudmi, ne za ljudi / Martin Poga čar ... [et al.] ; [prevod Tadej Turnšek]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019 ISBN 978-961-05-0192-3 1. Pogačar, Martin COBISS.SI-ID 299758848 ZELENO JE DOBRO NA ČRTOVANJE URBANIH ZELENIH POVRŠIN Z LJUDMI, NE ZA LJUDI Avtorji: Martin Poga čar, Jasna Fakin Bajec, Petra Kolenc, Jernej Tiran, Katarina Polajnar Horvat, Aleš Smrekar Recenzenti: Maja Simoneti, Silvia Gonzalez in Csaba Bende Prevod: Tadej Turnšek Slikovno gradivo: www.shutterstock.com oziroma kot navedeno Grafi čno oblikovanje: Darko Turk Izdajatelj: Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU Zanj: Tanja Petrović Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU Zanj: Oto Luthar Glavni in odgovorni urednik: Aleš Pogačnik Tisk: Birografi ka Bori Naklada: 200 Prva izdaja, prvi natis. Ljubljana, 2019 Digitalna različica je pod pogoji licence Creative Commons CC BY 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610501923 Tiskovina je rezultat projekta UGB (Urbane zelene površine – Pametni integrirani modeli trajnostnega upravljanja mestnih zelenih površin za bolj zdravo in bivanju prijazno mestno okolje). Delo raziskovalcev in strokovnega osebja ZRC SAZU, ki so bili vklju čeni v projekt UGB, je delno sofi nancirala še Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Vodilni partner: Municipality of 12th District of Budapest (Hegyvidék) Partnerji: Regionalni okoljski center za Srednjo in Vzhodno Evropo • Raziskovalni studiji Avstrija – Studio iSPACE • Mariborska razvojna agencija • Ma łopolska regija • Mesto Padova • Mestna četrt Praga 6 • Razvojna agencija Zadarske županije ZADRA NOVA • Mesto Krakov ZELENO JE DOBRO Kazalo 1 UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4 2 SCENARIJI, UKREPI, REŠITVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 2.1 Trije scenariji: splošni okvir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 2.2 Tri aktivnosti: splošni okvir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 3 METODE IN ORODJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 3.1 OCENA STANJA: Zemljevid deležnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 3.1.1 Analiza SWOT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 3.1.2 Vprašalnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 3.1.3 Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 3.2 DELO NA TERENU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 3.2.1 Družabni dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 3.2.2 Tekmovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 3.3 GRADITEV SKUPNOSTI IN TRAJNOST. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 3.3.1 Participatorni prora čun . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 3.3.2 Skrbništvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 3.3.3 U čilnica v gozdu/parku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 3.3.4 Etnografske delavnice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 3.3.5 Svetovna kavarna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 3.3.6 Drevo problemov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 3.3.7 Parlament v parku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 3.3.8 Skupnostna posvetovalna skupš čina . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 3.4 KREATIVNO NA ČRTOVANJE: VKLJU ČEVANJE SKUPNOSTI . . . . . . . . 41 3.4.1 Delavnica prihodnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 3.4.2 Stilski kolaž . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 3.5 TAKTIKE ZA SPODBUJANJE POVEZANOSTI SKUPNOSTI . . . . . . . . . 44 3.5.1 Spremembe formata, teme in prizoriš ča . . . . . . . . . . . . . . . . 44 3.5.2 Delovna skupina za reševanje problemov s predsednikom iz premalo zastopane skupine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 3.5.3 Ustvarjanje medgeneracijskih vezi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 3.5.4 Razorožitev ve čnega nasprotnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 3.6 KOMUNIKACIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 4 IZVEDENE METODE NA PILOTNIH OBMO ČJIH UGB PROJEKTA . . . . . . 52 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 PROGRAM AKTIVNOSTI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 ZELENO JE DOBRO 4 1 UVOD ZELENO JE DOBRO 5 KAJ POMENI »ZELENO JE DOBRO«? Slogan »Zeleno je dobro« ima razli čne pomene, ki so odvisni od vrste okolja (pode- želje, mesta) in posameznih naselij (majhna in velika), pa tudi od razli čnih zgodo- vinskih obdobij in politi čnih sistemov ter specifi čnih regionalnih in lokalnih okoliš čin. V zadnjem času so v lu či velikih podnebnih sprememb, onesnaženja, naraš čajo čega prebivalstva ter vse ve čje revščine in neenakosti zelene površine v vse ve čji meri prepoznane kot posebej pomembni prostori. V splošnem je precej dobro znano, da lahko zelene površine pozitivno vplivajo na zdravje ljudi, izboljšajo družbeno inte- rakcijo ter zagotovijo prostor za prosto časne ali rekreativne dejavnosti. V ve čjih in gosteje naseljenih obmo čjih lahko urbane zelene površine (UZP) zmanjšajo onesnaže- nost zraka in izboljšajo podnebje, pripomorejo k ohranjanju ekološkega ravnovesja, spodbujajo biotsko raznovrstnost, zmanjšajo hrup ter izboljšajo urbano gospodarstvo. UZP lahko spodbujajo povezanost med mestom in podeželjem ter krepijo teritorialno kohezijo. Če UZP niso v dobrem stanju, se lahko hitro spremenijo v breme in stalno »bitko« med prebivalci in odgovornimi organi. Ker se lahko s pomo čjo zelenih površin ter njihovega skrbnega razvoja in upravljanja spopadamo z razli čnimi škodljivimi okoljskimi vplivi in tveganji, povezanimi s podneb- nimi spremembami, je potrebno boljše delovanje operativnih modelov za upravljanje urbanih zelenih površin. Zaradi tega so bili posledi čno potrebni novi procesi na čr- tovanja, ki so za čeli vklju čevati vidike in mnenja razli čnih sektorjev in akterjev, ki sodelujejo pri na črtovanju in vzdrževanju UZP: lokalnih organov odlo čanja, strokov- njakov (urbanistov, arhitektov, geografov, antropologov), podjetij in civilne družbe. Do nedavnega je bila civilna družba (npr . prebivalci mesta) pogosto premalo vklju čena v upravljanje UZP , kar je privedlo do neuravnoteženega razvoja mest, pomanjkljivega dolo čanja relevantnih deležnikov ter izklju čevanja marginalnih skupin, pa do nerav- novesja mo či v odnosih med vlagatelji, javnimi organi, strokovnjaki in državljani. KAKŠEN JE NAMEN TEGA PRIRO ČNIKA? Glavni namen priro čnika je pomo č uporabnikom pri oblikovanju pristopov in stra- tegij za razvoj in implementacijo integrativnih pristopov k trajnostnemu vklju čeva- nju skupnosti in drugih deležnikov v na črtovanje, upravljanje in vzdrževanje urbanih zelenih površin. Priro čnik vsebuje nabor mehkih orodij in metod za spodbujanje, na črtovanje in podporo vklju čevanja skupnosti tako znotraj posameznih ob čin kot tudi med ob činami (npr. funkcionalno urbano obmo čje, FUO). KOMU JE NAMENJEN PRIROČNIK? Priro čnik lahko na primer uporabljajo ob čine za zagotavljanje kanalov in možnosti za vklju čevanje skupnosti na razli čnih stopnjah posegov v prostor, od na črtovanja in ZELENO JE DOBRO 6 razvoja (regeneracija – obnova, vklju čno z na črtovanjem in reprogramiranjem) do upravljanja in vzdrževanja (pravila uporabe, vrednotenje). Poleg tega lahko priro čnik pomaga ob činam pri izboljševanju njihovih kapacitet za poslušanje in vklju čevanje skupnosti v razmislek, odločanje, načrtovanje, oblikova- nje in aktivno vlogo pri razvoju zelenih površin. Pomembno je, da se proces vklju- čevanja skupnosti v na črtovanje in upravljanje zelenih površin za čne v čim zgodnejši fazi.Klju čno je, da priro čnik poudarja tudi pomen tega, da državljani in skupnosti uveljavljajo svoje pravice, vloge, funkcije in odgovornosti v odlo čevalskih procesih, ter zagotavlja metode in orodja za to, da uradni predstavniki (npr. ob čine) razvijajo postopke in prakse za omogo čanje in spodbujanje participatornega na črtovanja in upravljanja. O PROJEKTU URBANI ZELENI PASOVI (UGB): Ta priro čnik je bil izdelan med izvajanjem projekta Urbani zeleni pasovi (UGB) v okvi- ru programa Interreg, Srednja Evropa, 2016–2019, katerega glavni cilj je bil izboljša- ti zmogljivosti javnega sektorja na podro čju na črtovanja, upravljanja in odlo čanja, povezanega z urbanimi zelenimi površinami (UZP), ter na ta na čin ustvariti celostne trajnostne sisteme za na črtovanje in upravljanje UZP . Posebna pozornost je bila namenjena funkcionalnim urbanim obmo čjem (FUO), funk- cionalnim ekonomskim enotam, za katere so zna čilna gosto poseljena »urbana jedra« in »zaledja«, v katerih je trg dela mo čno povezan z jedri. Na podlagi primerjalne analize stanja so projektni partnerji skupaj zasnovali inova- tivne metode in orodja za spodbujanje trajnostnega upravljanja UZP. Pri tem so se osredoto čili na: zeleno infrastrukturo kot pametno orodje za zagotavljanje ekoloških, go- spodarskih in družbenih koristi, vklju čevanje skupnosti v procese na črtovanja in izvajanja, upravljanje, ki vklju čuje ve č deležnikov. Rešitve, metode in orodja so bila združena v tri pametne modele UZPa, ki so bili preizkušeni s pilotnimi ukrepi med projektom. Predstavljeni priro čnik je bil razvit predvsem kot model za vklju čevanje skupnosti. Predstavljene metode in orodja za graditev skupnosti so bile preizkušene v treh pilotnih študijah, opravljenih v Maribo- ru, poljskem Krakovu in madžarski Budimpešti (gl. 4. poglavje). NEKAJ POMEMBNIH KONCEPTOV: Skupnost: skupina lokalnih ali nelokalnih prebivalcev, dnevni migranti iz FUO, otroci ali starejši lastniki nepremi čnin ali investitorji, ki imajo dolgoro čen interes za dolo čeno pro- blematiko. ZELENO JE DOBRO 7 Civilna iniciativa: raznolika, dinami čna in ad hoc skupina z ljudmi s skupnimi interesi, ki se za krajše ali daljše časovno obdobje združi okoli dolo čenega problema. Trajnost/vzdržljivost: Pomembno je spodbujati pogoje za trajnost skupnosti v daljših ča- sovnih obdobjih. Ko se dolo čen ukrep oz. projekt kon ča, se lahko interes za to podro čje zmanjša, z njim pa tudi vir svežih idej in živahnost širše družbe. Inkluzivnost/pravi čnost: Pomemben element vsake participatorne dejavnosti je pravi č- nost: pravi čnost pomeni zagotoviti, da so zastopane vse skupine glede na njihove specifi čne potrebe, zahteve in pri čakovanja, ne glede na lastnosti, kot so spol, starost, etni čna pri- padnost ali invalidnost. Zapiski s terena: Ekipa UGB iz Krakova poro ča: Na žalost je bila stopnja angažiranosti v ob čini Zielonki (najbližjem in najpomembnejšem deležniku) zelo nizka. Ta primer kaže na težave pri vklju čevanju lokalnih skupnosti kot deležnikov v okviru funkcionalnega urbanega obmo čja. Vendar pa je bila v ob čini Krakov prepoznana vrednost gozdu Witkowice, in v krovnem na črtu za naslednjih 5 let je bilo odlo čeno, da se bo to gozdno obmo čje pove čalo s 15 na 120 hektarjev, kar je med drugim verjetno tudi deloma zasluga de- javnosti v okviru projekta UGB. ZAKAJ JE POMEMBNA VKLJU ČUJO ČA UDELEŽBA? Predstavljene metode in orodja so bila razvita na na čelih par cipatorne demokracije, za katero je potrebno vklju čevanje razli čnih deležnikov. V skladu z na čeli par cipa- torne demokracije, ki je temelj za trajnostno in vklju čujo čo rast (Europe 2020), ima javnost pravico vedeti in odlo čati o tem, kaj, zakaj in na kakšen na čin se dogaja na njihovih zelenih obmo čjih. Zato je pomembno ustvarjati okolje, ki skupnosti spodbuja in jim omogo ča, da prevzamejo aktivno vlogo pri dejavnostih, ki vplivajo na kraje, kjer živijo in delajo (Bahrajn Shuib idr. 2015: 315). Najboljši na čin za uspešen participatorni proces je kombinacija pristopov od zgoraj navzdol ter od spodaj navzgor. Na ta na čin participatorni procesi upoštevajo potrebe tako tistih, ki so na oblasti, kot tudi tistih, na katerih vplivajo odlo čitve uradnih organov. Zapiski s terena: Ekipa UGB iz Maribora poro ča: »Soo čili smo se z izzivom dolo čitve ustreznega termi- na, s katerim bi zagotovili, da bi se [delavnice, sestanka] udeležili vsi deležniki: /…/ Če dolo čen dogodek organiziramo zjutraj, so ljudje v službah in je zelo težko dobiti kogar koli, ki ni prisoten v okviru svojih delovnih obveznosti. Popoldan se dogodkov ne udeležujejo ljudje, ki bi sicer prišli v okviru svojih delovnih obveznosti, saj imajo takrat zasebne obveznosti. Poleg tega ima zelo raznolike obveznosti tudi zaintere- sirana javnost, zato je težko najti primeren termin. Ker je bil [eden izmed njihovih dogodkov] organiziran v soboto dopoldan, so se ga udeležili predstavniki splošne in zainteresirane javnosti, ni pa bilo javnih uradnikov.« ZELENO JE DOBRO 8 ZAKAJ SO PRI PARTICIPATIVNEM NA ČRTOVANJU UZP POMEMBNI DRŽAVLJANI? Državljani kot osrednji deležniki so obravnavani kot akterji, ki lahko odlo čilno vpli- vajo na uspeh pobud in ukrepov. Naloga ob čine je, da izve, kakšne so potrebe in pri- čakovanja državljanov, in omogo či dialog med deležniki, ter tako zagotovi enakost deležnikov z razlo čnimi vlogami mo či (na primer investitorjev in posameznih skupin v skupnosti). Takšno vklju čujo če okolje je nujen predpogoj za vzpostavitev dialoga o razli čnih pogledih, težavah in rešitvah (Bahrain Shuib idr. 2015: 312). Zato priro čnik poudarja aktivno participacijo kot proces: »sprejemanja odlo čitev in reševanja problemov , ki vklju čujejo posameznike in sku- pine, ki predstavljajo razli čne interese, strokovna znanja in stališ ča, in ki delujejo v dobro vseh tistih, na katere vplivajo odlo čitve in ukrepi, ki jih sprejemajo« (Fi- scher, 2001: 15). Do nedavnega so bili državljani in nevladne organizacije, civilne iniciative, pa tudi ranljive ali marginalizirane skupine le ob časno vklju čeni v na črtovanje in upravljanje urbanih zelenih površin. Posledica tega so bile prakse urbanega razvoja, ki pogosto niso upoštevale potreb državljanov in niso izkoristile priložnosti za pridobivanje novih idej. Danes so prednosti sodelovanja med razli čnimi sektorji in akterji jasne. Integrativni pristop vklju čuje: lokalne organe odlo čanja, strokovnjake (urbaniste, arhitekte, geografe, antropologe, sociologe itd.), podjetja in državljane. KAJ POMENI PARTICIPACIJA? Par cipacija je skupek načel in ne ideologija, etika in ne model … V bistvu gre pri par- ticipaciji za u čenje spoštovanja in poslušanja mnenj, ob čutkov in znanja tistih, ki so bili v preteklosti naše »tar če«; za transparentnost glede naših namenov poseganja v njihova življenja … Za to, da poskrbimo za decentralizacijo in delegiranje ter na ta na čin omogo čimo šibkejšim, da upravljajo z ve č viri in prevzamejo ve č odgovornosti; za deljenje naših znanj in strokovnih informacij … Skratka, gre za odpiranje, za prev- zemanje odgovornosti, tudi za tveganje in zlasti za zaupanje (cf. Fischer 2001: 9). Formalna participacija je formaliziran na čin sodelovanja javnosti, dolo čen z zakoni in predpisi, nacionalnimi ali evropskimi dokumenti. Drugi izrazi za to vrsto sodelovanja javno- sti so participacija od zgoraj navzdol, obvezna participacija ipd. Bistvo je, da pravni okvir dolo ča minimalne zahteve in javnim organom nalaga obveznost izvajanja vseh potrebnih aktivnosti. Neformalna participacija je bolj neformalna, in v njenem okviru ljudje lažje izražajo svoja mnenja. Vendar pa ta vrsta participacije obi čajno ne vklju čuje institucij, ki imajo neposreden vpliv na dolo čeno podro čje. Neformalna participacija se lahko s časoma razvije v formalno participacijo. To se zgodi, ko se sre čata interes javnosti in interes formalnih organov odlo čanja, zaradi česar se premosti razkorak med pristopom od spodaj navzgor ter pristopom od zgoraj navzdol. Slednji je klju čna sestavina vsakega uspešnega primera ZELENO JE DOBRO 9 sodelovanja javnosti pri na črtovanju in vzdrževanju urbanih zelenih površin (prilagojeno po IPoP 2017, 10–11). KAJ DOSEŽEMO Z UVAJANJEM PARTICIPATORNIH PRISTOPOV V NA ČRTOVANJE IN UPRAVLJANJE ZELENIH POVRŠIN? Omogo čimo državljanom, da izrazijo svoje ideje, pomisleke ali zahteve. Spodbujamo vklju čevanje državljanov v zaznavanje težav in oblikovanje rešitev. Olajšamo oblikovanje, razvijanje in izvajanje rešitev z vklju čevanjem idej. Omogo čamo participacijo pri na črtovanju in upravljanju aktivnosti ter omogo čamo sodelovanje med razli čnimi deležniki. Zagotavljamo trajnost pri vklju čevanju skupnosti v na črtovanje in upravljanje zelenih površin. OPOMBA! Z aktivnim vklju čevanjem skupnosti se zmanjšuje skepticizem do vlade, razvija se druž- beno zaupanje in krepijo administrativni procesi odlo čanja. Participacija vzpostavlja ka- nale za izražanje percepcij in stališ č ljudi ter za vzpostavljanje pravi čnosti v dialogu med deležniki, saj jih spodbuja k odkrivanju vrednot, pomenov in smislov prostorov. ZELENO JE DOBRO 10 2 SCENARIJI, UKREPI, REŠITVE ZELENO JE DOBRO 11 Z željo, da bi uporabniki kar najbolje izkoristili ta priro čnik, je nujno, da se opra- vi pripravljalno delo in pridobi temeljito razumevanje posameznega obmo čja in problema, pa tudi stanja na podro čju urbanizacije, ekonomskih dejavnikov itd. Klju čnega pomena je, da se dolo čijo deležniki, njihove ambicije, motivi, razmerja mo či. Najpomembneje je, da je jasno, kakšna so stališ ča skupnosti, med drugim pre- bivalcev, prebivalcev FUO in voza čev, mladih ali starejših. Priro čnik predvideva 3 splošne scenarije, ki zagotavljajo idealnotipski okvir za možne ukrepe, ki jih lahko sprejme ob čina pri na črtovanju zelenih površin: razvoj novih ze- lenih površin, zaš čita zelenih površin ter obnova zelenih površin. 2.1 Trije scenariji: splošni okvir OZELENJEVANJE MEST: Razvoj novih zelenih površin Prednosti razvoja novih zelenih površin so jasne, in položaj je precej enostaven, kadar je »skupnost zraven« in se strinja z na črtovanim posegom. Vendar pa se lahko izkaže, da dolo čene skupine nasprotujejo na črtovanim ukrepom (kar je lahko tudi priložnost za oblikovanje skupnosti) ali pa nimajo interesa za oblikovanje novih zelenih površin. Za odlo čanje o nadaljnjih ukrepih so potrebni naslednji koraki: opredeliti trenutno uporabo in status zadevnega obmo čja, opredeliti nezaupanje, strah ali morebitne skrite na črte skupnosti, urba- nistov, vlagateljev in/ali lastnikov (nujna je transparentnost), oceniti prednosti in slabosti z vidika upoštevanja širših interesov skupnos- ti, vklju čno z ranljivimi in premalo zastopanimi skupinami. Razvojni scenariji: RAZVOJNI SCENARIJ S1: Uporabniki in lastniki dolo čenega obmo čja na črtujejo razvoj novih zelenih površin, in predstavnik te skupnosti prosi lokalne oblasti in/ali zasebne akterje za podporo, za fi nan čno pomo č ipd. Skupnost je enotna glede koncepta razvoja in novih vsebin UZP (igriš čem, skupni vrtovi, prostor za tržnico, rekreativne površine). RAZVOJNI SCENARIJ S2: Člani lokalne skupnosti so povabljeni k sodelovanju v procesu za- snove, a nimajo enotnih interesov. V nekaterih primerih si lokalne oblasti (in urbanisti) želijo, da bi bila skupnost vklju čena v podrobno na črtovanje UZP , a je zelo težko opredeliti skupni interes, saj je ta šibak ali pa mu dolo čeni posamezniki oz. skupine nasprotujejo. RAZVOJNI SCENARIJ S3: Skupnost ne obstaja ali pa se izkaže, da predlagana intervencija ni zadosten motivacijski dejavnik. Na primer, voza či, ki so dolo čeno obmo čje uporabljali za vsakodnevno parkiranje, se lahko nagibajo k nasprotovanju razvojnemu na črtu, ki bi omejil njihove možnosti za parkiranje. ZELENO JE DOBRO 12 V praksi: Rezervat Bagry, Krakov Leta 2017 je bila izvedena mednarodna študentska delavnica z namenom zasnove razvojnega koncepta za razvoj vzhodnega dela mestnega parka Bagry Wielkie s te- matskim podro čjem »Mala Hrvaška«. Delavnico so organizirali Urad predsednika kra- kovske mestne hiše, Urad za upravljanje mestnega zelenja v Krakovu in Inštitut za krajinsko arhitekturo na Tehniški univerzi v Krakovu. V okviru delavnice so študentje krajinske arhitekture, arhitekture in podobnih predmetov iz Splita, Zagreba in Kra- kova v mednarodnih in interdisciplinarnih skupinah delali na konceptualnih idejah za vzhodni del parka. Zasnova je zaobjemala komunikacijski sistem, sestavo zelenja, plažo, elemente majhne arhitekture ter u čno pot o temah, povezanih s Hrvaško. Bi- stveni del tega primera je vklju čenost javnosti v fi nanciranje nalog ter sodelovanje mednarodne skupnosti. Praksa predstavlja dober primer združevanja in dopolnjeva- nja razli čnih nalog zelenega razvoja mest. Soseska Azory, Krakov Cilj je bil ustvariti prostor za rekreacijo in izobraževanje ter izboljšati estetiko in kakovost življenja med stanovanjskimi bloki v krakovskem predelu Azory, enem najte- žavnejših sosesk v tem mestu (raznoliko prebivalstvo, vklju čno s starejšimi, družine iz razli čnih okolij itd.). V ta namen so oblasti želele vklju čiti lokalno skupnost, okrepiti vklju čenost državljanov ter pove čati obseg zelenih površin v Krakovu. Skupina lokal- nih prebivalcev, ki so pokazali interes za zasnovo skupnostnega vrta v svoji soseski, je bila vklju čena v proces na črtovanja projekta in skrb za sosesko. Ustvarili so Skupno- stni vrt Azory ter oblikovali skupnost okoli 20 ljudi. V projekt so bili vklju čeni tudi strokovnjaki, zaposleni na ob čini ter iz Lokalne akcijske to čke »Azory« in krakovskega ob činskega centra za socialno varstvo. Pri tem so bile uporabljene razli čne meto- de participacije: sre čanja skupnosti (predstavitev problemov, razprava), delavnice z inovativnimi interaktivnimi metodami (besedna kavarna, drevo problemov, brain- storming, delo v parih ipd.) ter razli čni družabni dogodki (razstave, kulturni dogodki, tržnice itd.). 2) OHRANIMO ZELENJE: Zaš čita zelenih površin Kadar urbanim zelenim površinam grozi uni čenje (s strani lokalnih oblasti, investi- torjev oz. lastnikov), je klju čnega pomena, da se vklju či skupnost (prebivalci, drugi uporabniki). Ne glede na to, ali se strinjajo z na črtovanimi ukrepi, bi morali imeti enako vlogo pri predlaganih na črtovalnih ukrepih in v procesu odlo čanja. Prav tako je za dosego rešitev potrebno predstaviti nasprotujo ča si mnenja vklju čenih deležnikov. V zvezi s tem si oglejte Aktivnosti 1–3 in izberite ustrezne metode in orodja (gl. 3. poglavje). ZELENO JE DOBRO 13 Scenariji zaš čite: SCENARIJ ZAŠ ČITE S1: Investitor želi odpraviti UZP ter na njihovem mestu zgraditi poslovno stavbo. Skupnost je enotna in pripravljena nasprotovati odlo čitvi ter predlaga alternativno rešitev, toda ostali deležniki skupnosti no čejo sprejeti kot enakopravnega partnerja. V tem primeru bi morala ob čina posredovati in zagotoviti pogoje za enakopravno razpravo. SCENARIJ ZAŠ ČITE S2: Skupnost se je pripravljena upreti investitorju oz. pobudniku odpra- ve zelene površine, a si ne more domisliti konsistentne oz. trajnostne rešitve. Ob čina bi morala uporabiti eno ali ve č metod za pomo č skupnosti pri izkoriš čanju njenih virov (npr. skupnostno posvetovalno skupš čino – SPS). V praksi: Hoteli za žuželke, Krakov Hoteli za žuželke so nastali kot pobuda za opozarjanje na pomembnost najmanjših prebivalcev mest. V okviru projekta so bili zgrajeni štirje sklopi hotelskih modulov v obliki satovja s plasti čnimi »zaplatami«, posebej pripravljenimi tramovi, votlimi opekami ali lesom. Vsak izmed modulov je bil napolnjen z druga čnim materialom, ki je odgovarjal potrebam posameznih vrst žuželk – npr. s storži ali bambusovimi palica- mi – in s katerim je hotel postal primeren kraj za bivanje. 3) PONOVNI ZELENI ZAGON: Obnova zelenih površin Obnova (ki se ob nekaterih primerih prekriva z razvojem in zaš čito) lahko pomeni renovacijo ali prestrukturiranje zelenih površin. To lahko povzro či razli čne odzive lokalnih prebivalcev, uporabnikov in širše zainteresirane mestne skupnosti, vklju čno z nezaupanjem in strahom pred spremembami. Slednje je lahko posledica pomanjka- nja informacij, dezinformacij ali slabo opredeljenih in komuniciranih na črtovalskih dejavnosti (transparentnost). S pomo čjo orodij in metod, ki jih je mogo če prilagoditi vašim specifi čnim okoliš činam, je nujno identifi cirati stališ ča in scenarije za prihodnje aktivnosti. Scenariji obnove: SCENARIJ OBNOVE S1: Obstoje ča rešitev je dale č od koncepta »zeleno je dobro« ali pa ni ve č skladna z okoljskimi standardi. Z obnovo bi rešili ta problem, vendar skupnost ne zaupa našim namenom, motivom oz. interesom. SCENARIJ OBNOVE S2: Obstoje čo rešitev skupnost vidi kot neustrezno, predlagane aktivno- sti pa bi posegli v uveljavljene na čine življenja. Kako uskladiti potrebe skupnosti in koncept »zeleno je dobro«? V praksi: Skupnostno na črtovanje trga Teleki v Budimpešti T a zgodba je primer najslabše in hkrati najboljše prakse: ob čina se je odlo čila preobli- kovati tržnico na enem izmed vogalov trga v nakupovalno središ če, ne da bi se s komer koli posvetovala. Zgradili so tudi parkirna mesta in s tem še dodatno skr čili javni prostor. Zaradi ostrih kritik tako s strani strokovnih organizacij kot državljanov je ZELENO JE DOBRO 14 ob čina najela zunanjega posrednika, ki je drug del trga (neurejeno zeleno površino) preoblikoval s pomo čjo participatornih na črtovalskih procesov. Gre za morda najbolj znan primer participatornega na črtovanja na Madžarskem. Krakov, cvetli čni travniki 2017 Leta 2017 je bilo po Krakovu skupaj posajenih 10 hektarov cvetli čnih travnikov, ki ab- sorbirajo prah. Krakovska ob čina je organizirala sre čanja, ki so vklju čevala predstavi- tve, razlage strokovnjakov , razprave in posvetovanja glede umestitve travnikov . Poleg tega so komunicirali prek družbenih omrežij, pa tudi organizirali piknike in avtobus do parka itd. V okviru kampanje »Posadi se za zeleno« je mestni svet organiziral sajenje dreves, rož in cvetli čnih travnikov po vsem obmo čju Krakova. Vse kampanje Green Initiative se odvijajo med marcem in koncem maja. Skupaj s prebivalci mesta so zasadili na tiso če dreves, grmovnic in rož. Predstavitev pilotne akcije in njenih na črtov za prihodnost iz Krakova na projektnem sre čanju v Novi Gorici (Foto: Petra Kolenc). ZELENO JE DOBRO 15 2.2 Tri aktivnosti: splošni okvir Svoje nadaljnje aktivnosti, usmerjene v skupnost, prilagodite glede na scenarij, ki se odvija (ali katero koli njegovo razli čico). Ko sodelujete pri aktivnostih za pomo č pri zaznavanju, oblikovanju in vzdrževanju skupnosti, morate karseda podrobno poznati vse okoliš čine. Pri dolo čanju dimenzij dolo čenega problema in razmerij mo či vam bo pomagal zemljevid deležnikov. Ta mora vsebovati: deležnike, njihove družbene, politi čne in/ali ekonomske statuse in ozadja, njihove motive ter interese. S pomo čjo zemljevida deležnikov boste lahko spoznali stališ ča posameznih deležnikov v zvezi z na črtovano aktivnostjo, poudarili na čelo pravi čnosti, pa tudi lažje predvideli in reševali morebitne probleme. Tako boste lahko zasnovali konsistenten in uravnote- žen proces na črtovanja in upravljanja. Zemljevid deležnikov vam bo pomagal pri odgovorih na 3 scenarije (gl. predhodni razdelek). Priporo čamo, da v procesu podrobnejšega opisovanja vklju čenosti skup- nosti vašim specifi čnim okoliš činam prilagodite katero koli kombinacijo naslednjih 3 aktivnosti: 1. AKTIVNOST: Skupnostna praksa (odkrivanje/identifi ciranje) Pred za četkom dela s skupnostjo morate natan čno razumeti motive vseh deležnikov in upoštevati lokalne specifi ke, zgodovinsko ozadje, razmerja mo či, motive investitorja ter dolgoro čno na črtovanje ob čine. V tej fazi je potrebno narediti zemljevid delež- nikov. Za čnite s seznamom podpornih vprašanj. Kakšna intervencija je na črtovana oz. predlagana (uvajanje, odstranje- vanje, preoblikovanje)? Kdo je pobudnik (skupnost, investitor, lastnik, ob činske oblasti)? Kakšni so motivi pobudnika (opredelitev potreb in želja)? Kdo je lastnik oz. investitor? Kakšni so njegovi motivi? Kdo je kon čni uporabnik? Kdo je skupnost? Kakšno je stališ če skupnosti? Na koga bo intervencija vplivala? Kdo bo imel lahko od nje koristi? ZELENO JE DOBRO 16 Katere so potencialne koristi za skupnost? Katere so potencialne koristi oz. tveganja za okolje? Zemljevid vam bo v pomo č pri vizualizaciji in oceni razmer ter pri identifi kaciji pro- blema, deležnikov, skupnosti (pa tudi drugih potencialnih kon čnih uporabnikov) in pri dolo čanju razmerij med deležniki. Metode in orodja, ki jih lahko uporabite (gl. 3. poglavje): analiza SWOT; anketa z vpra- šalnikom; intervju; vprašalnik. 2. AKTIVNOST: Razvoj skupnosti (mobilizacija) Ta aktivnost vklju čuje metode in orodja za mobilizacijo oz. v nekaterih primerih za pomo č pri izkoriščanju potenciala skupnosti (prebivalcev, voza čev, starejših, otrok, obiskovalcev itd.; morda bo prišlo do delnega prekrivanja s 1. aktivnostjo). 2. aktiv- nost v bistvu nadgrajuje (rezultate 1. aktivnosti) in izboljšuje razumevanje skupnosti in njenega odnosa do drugih deležnikov, pa tudi stališ ča v zvezi s konceptom »zeleno je dobro«. Še ve č, z nadgradnjo zemljevida deležnikov je mogo če izbrati ustrezne metode in orodja ter jih prilagoditi za obravnavo vprašanj, povezanih z ozaveš ča- njem, zbiranjem predlogov in vzpostavljanje zaupanja. identifi kacija upravljanje trajnost mobilizacija SKUPNOST Štiri aktivnosti za vklju čevanje skupnosti. Metode in orodja, ki jih lahko uporabite (gl. 3. poglavje): Javni oz. družabni dogodki; družabni dogodki (npr. predavanja, tržnice, športni dogodki); javne intervencije; umetni- ške intervencije; tekmovanja (fotografska, slikarska, risarska, modelarska, literarna); pi- knik; lokalni časopis; družbeni mediji; participatorni prora čun; ustvarjanje medgeneracij- skih vezi. ZELENO JE DOBRO 17 Zapiski s terena: Ekipa UGB iz Budimpešte poro ča: grajenje skupnosti je po časen proces: kar zadeva 1. fazo, smo za čeli graditi skupnost z analiziranjem lokalnih razmer (spraševanjem skrb- nikov o njihovih motivih, spraševanjem sodelujo čih v razli čnih programih o njihovih željah), opredelili smo deležnike ter s pomo čjo dogodkov in komuniciranja mobilizi- rali širšo skupnost. Mali krtek opozarja, da se bo neurejena zelena površina v Okrožju Hegyvidék v Budimpešti kmalu spremenila (fotografi ja: Bendegúz Kovács) ZELENO JE DOBRO 18 3. AKTIVNOST: PODPORA SKUPNOSTI (upravljanje in trajnost) Skupnost lahko po doseženem cilju razpade, kar je odvisno od posebnosti posamezne- ga primera (bolj verjetno je, kadar sodelujejo civilne iniciative). Vendar pa je v časih pomembno, da skupnost s svojimi prizadevanji nadaljuje skozi daljše obdobje. Da oh- ranite funkcionalno skupnost, bodite pozorni na potencialno pomanjkanje interesa ali manjšo motivacijo. V tem primeru je pomembno spodbujati skupnost k vzpostavljanju zaupanja, vzajemnih odnosov in mreženju, k dodeljevanju nalog in odgovornosti na na čin, ki vklju čuje ljudi, in k temu, da bodo njihovi prispevki prepoznani. Poudarjajte odgovornost in ustrezno razdelitev nalog, pohvalite udeležence za njihove prispev- ke ter omejite hierarhi čne strukture na minimalno potrebne. Izogibajte se pokrovi- teljskim odnosom in izjavam in imejte vedno v mislih razmerja mo či med deležniki: prispevajte k okolju, kjer bo vpliv hierarhij mo či čim manjši, tako da bodo slišane in prepoznane tudi neinstitucionalne skupnosti, vklju čno z marginaliziranimi skupinami. Metode in orodja, ki jih lahko uporabite (gl. 3. poglavje): Skupnostna posvetovalna skup- š čina (SPS), ustvarjanje mednarodnih vezi, participatorni prora čun, pogodbe, skrbništvo, sprememba formata, razorožitev ve čnega nasprotnika OPOMBA! Glede na specifi čen kontekst, pa tudi na posebnosti skupnosti (prebivalci, voza či itd.) lahko nekatere izmed aktivnosti izpustite oz. jih prilagodite ali pa izvedete katero koli kombina- cijo aktivnosti. ZELENO JE DOBRO 19 Vaš primer A3 Diagram v pomo č pri oblikovanju scenarijev, aktivnosti in pristopov ZELENO JE DOBRO 20 3 METODE IN ORODJA ZELENO JE DOBRO 21 T o poglavje vsebuje seznam metod in orodij, v grobem razdeljenih na tematske sklope (med katerimi se lahko nekateri prekrivajo): ocenjevanje stanja, delo na terenu, gra- ditev skupnosti in trajnost, kreativno na črtovanje: vklju čevanje skupnosti, taktike za spodbujanje povezanosti ter komunikacija. Metode in orodja lahko prilagodite vašim specifi čnim potrebam in zahtevam. Metode in orodja, predstavljene v priro čniku, se nanašajo na razli čne situacije in po- nujajo smernice za razli čne aktivnosti (1–3) za vklju čevanje skupnosti v na črtovanje in upravljanje urbanih zelenih površin. Priro čnik poudarja pomen stalnega dela s skupnostjo (identifi ciranje) in obravnava si- tuacije, kjer skupnosti ni mogo če oblikovati (mobilizacija) ali pa ima skupnost težave z notranjo komunikacijo (upravljanje), in kjer je ogrožena prihodnost skupnosti (traj- nost). OPOMBA! SPLOŠNI NASVETI ZA USPEŠNO IZVAJANJE AKTIVNOSTI Pri organizaciji sestankov, intervjujev ali javnih dogodkov/razstav upoštevajte na- slednja na čela. Umestite dogodek v kontekst Kraj, kjer se bo odvil dolo čen sestanek oz. dogodek, je pomemben dejavnik pri zago- tavljanju uravnotežene participacije razli čnih skupin. Če boste okolje naredili manj formalno, tako da ne upoštevate formalnih struktur in dodate elemente, kot je npr. svetovna kavarna (World cafè), lahko prispevate k prijetnejšemu vzdušju in na ta na čin pripomorete k sproš čenemu okolju za razpravo. Poleg tega boste s skrbnim na črtovanjem zagotovili, da bodo pozornosti deležni tudi predstavniki premalo za- stopanih skupin. Pri na črtovanju dogodka imejte v mislih lokalna, dobro znana prizorišča oz. kraje, prostor strukturirajte s pomo čjo miz in osvetlitve, ponudite tudi prigrizke in pija čo. Ustvarite prijetno atmosfero Pomembno je ustvariti gostoljuben, varen in prijeten prostor. Ko se udeleženci po- čutijo udobno, bodo najbolj kreativni v svojih razmišljanjih, besedah in poslušanju. Posebej bodite pozorni na to, kako vaše vabilo in prizoriš če prispevata k ustvarjanju prijaznega vzdušja. Posvetite se pomembnim temam Odkrijte, kaj so pomembna vprašanja, ki odražajo resni čne prakti čne težave skupine. Z mo čnimi vprašanji boste vzbudili kolektivno energijo, informacije in ukrepe. Glede na razpoložljivi časovni okvir se lahko posvetite enemu vprašanju ali pa postopoma raziskujete globlje. Spodbujajte k sodelovanju vsakogar Ljudje si pogosto ne želijo le sodelovati, ampak tudi aktivno prispevati in vplivati na stvari. Pomembno je, da vsakogar na vašem dogodku spodbujate k temu, da prispeva svoje zamisli in poglede, obenem pa tudi vsem omogo čiti, da sodelujejo zgolj s po- slušanjem. ZELENO JE DOBRO 22 Povežite razli čne poglede Dogodek predstavlja priložnost, da se selite med posameznimi omizji, spoznate nove ljudi, aktivno prispevate k razpravi in bistvo novih dognanj priklju čite k stalno rasto- čemu miselnemu krogu. S tem, ko sodelujo či prenašajo klju čne ideje oz. tematike k novim omizjem, si izmenjujejo poglede in tako precej pove čate možnosti za prese- netljiva nova odkritja. Skupaj poslušajte, da odkrijete nova spoznanja in vzorce Morda najpomembnejši dejavnik pri vsaki javni ali zasebni razpravi je kakovost poslu- šanja. S prakticiranjem skupnega poslušanja in s posve čanjem pozornosti temam, vzorcem in spoznanjem bomo za čutili povezanost s širšo celoto. Ljudi spodbujajte k pozornemu poslušanju povedanega in k posve čanju pozornosti neverbalni komunika- ciji. Izmenjujte si skupna odkritja S pogovori za razli čnimi omizji boste prišli do komplementarnih, nasprotujo čih si idej ali rešitev, ki odražajo vzorec celote, povezane s pogovori na drugih omizjih, sre ča- njih ali dogodkih. Neprecenljive vrednosti je, da vsem tudi dolgoro čno omogo čite vpogled v skupne dosežke. Predstavitev pilotne akcije in njenih na črtov za prihodnost iz Okrožja Hegyvidék (Budimpešta) na projektnem sestanku v Novi Gorici (Foto: Petra Kolenc). ZELENO JE DOBRO 23 3.1 OCENA STANJA: Zemljevid deležnikov 3.1.1 Analiza SWOT Analiza SWOT vam bo omogo čila, da vstopite na neznano obmo čje in analizirate raz- li čne izzive, s katerimi se soo čajo skupnosti in njihove zelene površine. Gre za metodo dolo čanja osnovnih zna čilnosti posameznih situacij. Uporabite jo za oceno prednosti (angl. strengths – S), slabosti (angl. weaknesses – W), priložnosti (angl. opportunities – O) ter nevarnosti (angl. threats – T) rešitve za dolo čen problem (na lokalni, FUO, nacionalni ali celo mednarodni ravni). Analiza SWOT zaobjema dolo čitev cilja projekta ter opredelitev ugodnih oz. neugodnih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki lahko vplivajo na proces na črtovanja in upravlja- nja. Na podro čju sodelovanja skupnosti pri na črtovanju in upravljanju zelenih povr- šin je mogo če analizo SWOT prilagoditi in uporabiti za širši vpogled v situacijo: za oblikovanje zemljevida deležnikov ali za opredelitev potencialnih nadaljnjih korakov. Možnosti uporabe Analiza SWOT se uporablja za identifi ciranje notranjih izzivov v skup- nosti in UZP (prednosti in slabosti) ter položaja skupnosti v odnosu do zunanjih izzivov (npr . nacionalnih, mednarodnih). Analizo SWOT je mogo če uporabiti tudi kot orodje za struk- turiranje brainstorminga (metoda nevihta možganov) ali za zbiranje idej o posameznem vprašanju oz. problematiki. Posledi čno je mogoče tudi o samem problemu oz. procesu, ki se mu posvetimo z analizo SWOT, razmišljati v smislu ukrepov. Nenazadnje je na ta na čin mogo če konceptualizirati, izvesti in ovrednotiti aktivnosti. ZELENO JE DOBRO 24 3.1.2 Vprašalnik Vprašalnik, bodisi strukturiran ali polstrukturiran, omogo ča vpogled v mnenja in ob- čutke širšega vzorca ljudi. Vprašanja morajo biti skrbno izbrana, jasna in konkretna. Prilagodite jih posameznim okoliš činam. Vprašalnik s samostojnim odgovarjanjem: anketiranci odgovarjajo na vprašanja brez sodelovanja anketarja. To je priro čen na čin za pridobi- vanje velikega števila podatkov za statisti čno analizo. Če je oblikovan in izveden pravilno, je dobra priložnost za pridobitev osnovnih informacij o mnenjih splošne populacije ali specifi čnih ciljnih skupin. Tovrsten vpra- šalnik mora biti preprost in kratek, zaradi česar zahteva veliko truda pri zasnovi. Takšen na čin raziskovanja lahko vpliva tudi na kakovost rezulta- tov, saj ljudi ne moremo vprašati vsega, kar bi želeli. Spletna anketa: uporabite eno izmed razpoložljivih orodij (npr. Survey- Monkey ali SurveyGizmo) za oblikovanje in distribucijo vašega vprašalni- ka ter zberite povratne informacije. Tovrsten pristop je lahko zelo u čin- kovit in na ta na čin lahko pridobite veliko podatkov, vendar je potrebno paziti na generacijsko vrzel. Polstrukturiran oz. strukturiran vprašalnik: vprašalnik prilagodite tako, da bo ustrezal vašim potrebam glede na specifi čen kontekst in situacijo, npr. v smislu bolj fluidnega, odprtega zbiranja idej in mnenj ali pa zbira- nja bolj ciljnih odgovorov na konkretno temo. ZELENO JE DOBRO 25 Izogibajte se zaprtim vprašanjem; postavite samo eno vprašanje naenkrat; ne postav- ljajte zapletenih vprašanj, ampak raje ve č enostavnejših; izogibajte se vprašanjem, ki implicirajo odgovore. Vedno bodite pozorni na to, da poznate svojo tematiko in svoj cilj, vprašanja skrbno pripravite, uporabite testnega respondenta. Možnosti uporabe Ko morate pridobiti informacije o stališ čih državljanov glede zelenih površin v njihovi skupnosti, kdo, zakaj in na kakšen na čin jih uporablja, kakšne na čine pre- voza uporabljajo, ali so zadovoljni z obstoje čimi zelenimi površinami, kaj bi radi izboljšali, kakšni so njihovi motivi za uporabo zelenih površin ipd. Vprašalnik vam omogo ča zbiranje in analizo rezultatov po demografskih in družbenoeko- nomskih zna čilnostih. S pomo čjo rezultatov boste lahko oblikovali urbanisti čne politike in pri tem upoštevali mnenja in potrebe prebivalcev. Na primer, ob čina si želi preveriti javno mnenje glede na črtovane odstranitve zelenih po- vršin: vprašalnik jim lahko pomaga oceniti, kakšno je stališ če ljudi to tega in dolo čiti raven interesa za to temo pri prebivalcih oz. državljanih. ZELENO JE DOBRO 26 Intervju je (pol)formalno srečanje med dvema ali ve č osebami (anketarjem in inter- vjuvancem oz. intervjuvanci), kjer je cilj anketarja zbrati informacije, stališ ča, želje in idejo. Intervju je priložnost, da slišimo razli čne glasove in se bolje seznanimo z njihovimi težavami, potrebami in pri čakovanji. Prav tako predstavlja priložnost za zbiranje zamisli o tem, kako se spoprijeti z izzivi. S pomo čjo intervjuja boste lahko informirali in ozaveš čali posameznike oz. skupnost o pere čih vprašanjih. Z razmi- šljanjem in pogovorom o »vro čih temah« lahko poglobite svoje znanje in oblikujete pristop s pomo čjo druga čnih, inovativnih perspektiv in pogledov. Intervju je še pose- bej koristen, ko želimo pridobiti poglobljene informacije, saj omogo ča postavljanje dodatnih vprašanj. Intervju lahko prilagodite specifi kam posamezne situacije. Usmerjevalni pristop pri splošnem intervjuju: usmerjevalni pristop je na- menjen temu, da od vsakega intervjuvanca pridobimo enak splošni na- bor informacij (z namenom zagotavljanja primerljivosti); na ta na čin je intervju bolj fokusiran, še vedno pa omogo ča določeno mero svobode in prilagodljivosti pri pridobivanju informacij od intervjuvanca. Neformalni, pogovorni intervju: slednji je koristen, kadar zbiramo osnov- ne informacije o dolo čeni temi; izogibajte se postavljanju vnaprej do- lo čenih vprašanj, da ostanete čim bolj odprti in prilagodljivi glede na zna čilnosti in prioritete intervjuvanca (»prepustite se toku«). 3.1.3 Intervju ZELENO JE DOBRO 27 Standardiziran, odprti intervju: pri tem tipu intervjuja vsem intervju- vancem zastavimo enaka odprta vprašanja (zaradi primerljivosti); s to- vrstnim pristopom lahko opravljamo hitre intervjuje, ki jih je mogo če enostavno analizirati in primerjati. Zaprti intervju s fiksnimi odgovori: pri tej vrsti intervjuja vsem intervju- vancem zastavimo enaka vprašanja, na katere odgovarjajo z izbiro ene izmed možnosti iz enakega nabora možnih odgovorov; ta tip intervjuja je primeren za tiste, ki niso veš či intervjuvanja. Intervju s fokusno skupino: pri tem intervjuju sprašujemo ve č intervju- vancev naenkrat. Možnosti uporabe Intervju uporabite, kadar želite pridobiti (in primerjati) mnenja prebi- valcev (doma činov). Na ta na čin se lahko veliko bolje seznanite z dolo čenimi potrebami, težavami oz. željami skupnosti. Vprašanja naj bodo jasna, po možnosti odprtega tipa, da se lahko pojavijo tudi potencialne nove oz. nepri čakovane teme. Ljudi povprašajte po njihovih mnenjih; raje kot o tem, kaj mislijo, jih vprašajte o njihovih ob čutkih; vseeno pa poskusite pridobiti dejstva o dolo čeni tematiki. Pri zaklju čnih vprašanjih lahko date ljudem možnost, da posredujejo še kakršne koli dodatne informacije, ki se jim zdijo pomembne. V mislih imejte tudi okolje, kjer poteka intervju; intervju po možnosti posnemite, če se intervjuvanec s tem strinja. OPOMBA! Nasveti za izvedbo intervjuja: Za uspešno izvedbo intervjuja upoštevajte naslednje napotke: Intervjuvancu razložite namen intervjuja. Pojasnite pogoje zaupnosti pridobljenih podatkov. Pojasnite format intervjuja. Povejte, kako dolgo obi čajno traja intervju. Omogo čite intervjuvancu, da si razjasni morebitna vprašanja oz. dvome glede interv- juja. Pripravite si na čin za beleženje podatkov, npr. delajte si zapiske ter preverite, če magnetofon deluje. Bodite strpni, ob čutljivi in potrpežljivi glede morebitnih provokativnih oz. nekonven- cionalnih mnenj (bodite čim bolj nevtralni). Nadzorujte potek intervjuja, da se izognete odstopanjem od glavne teme. Preverite zanesljivost in pravilnost informacij, ki jih pridobite od intervjuvanca. Postavljajte eno vprašanje naenkrat. Po opravljenem intervjuju: Če uporabljate magnetofon, preverite, če je deloval ves čas pogovora. Vaše pisne zapiske dopolnite z morebitnimi opombami. Zapišite si morebitna opažanja, do katerih ste prišli med intervjujem. Gradivo, pridobljeno z intervjujem, pripravite za analizo. Preverite to čnost ugotovitev, pridobljenih z intervjujem. Skomunicirajte ugotovitve iz intervjuja. ZELENO JE DOBRO 28 3.2 DELO NA TERENU Razli čne vrste javnih intervencij, ki so osrednja ideja v ozadju pristopa dela na tere- nu, so v pomo č pri odpiranju prostora za javno komuniciranje. S pomo čjo družabnih dogodkov, kot so tekmovanja in umetniške intervencije, lahko ustvarimo »pozitivne motnje v javnem prostoru« (piknik, razstava, pogovor, knjižnica pod krošnjami ipd.). S tovrstnimi dogodki je mogo če prikazati alternative ustaljenim konfi guracijam urba- nega javnega prostora in javnih razmerij: ljudi pripravijo do tega, da se ustavijo in razmislijo, da se aktivno in neformalno vklju čijo v dolo čeno temo ter se pogovarjajo z drugimi ljudmi. Pri javnih intervencijah gre za to, da ljudi spravite izven njihovih con ugodja, in predstavljajo dobro priložnost za ozaveš čanje ter za pridobivanje, razšir- janje in zbiranje novih idej. ZELENO JE DOBRO 29 3.2.1 Družabni dogodki Družabni dogodek v Okrožju Hegyvidék (Budimpešta) (fotografi ja: Tamara Tarnoki). Družabni dogodki (npr. predavanja, pikniki, tržnice, športni dogodki) so koristni, ka- dar morate širši krog prebivalstva (ali posebno ciljno skupnost) privabiti k temu, da se sre čajo v javnem prostoru. Takšen dogodek je lahko neformalno sre čanje z namenom mreženja, s pomo čjo katerega lahko stopite v stik z drugimi v okolju, ki spodbuja razpravo. Družabni dogodki so lahko krovni dogodki za druge vrste aktivnosti (v okviru piknika lahko npr. organizirate javno razpravo). Ko se pripravljate na dogodek, raz- mislite o zna čilnostih dolo čenega problema, o ciljih, ki jih želite dose či, in o tem, katere skupine želite privabiti. Po potrebi pripravite vprašalnik; priskrbite si magne- tofon in kamero (pri tem upoštevajte predpise o varstvu podatkov). Dogodke lahko organizirate na javnem kraju, v parku, v botani čnem vrtu, na tržnici, na trgu itd. Dogodek prilagodite glede na specifi čno situacijo. Športni dogodki so zelo primerni za kombinacijo druženja in pogovora s hrano in pija čo, z dodanim tekmovalnim elementom. Predstavljajo pri- ložnost za neformalen pogovor in dialog z ljudmi z razli čnih podro čij in okolij. To je obenem tudi priložnost, da preverite razpoloženje in promo- virate predvidene aktivnosti v zvezi z na črtovanjem UZP . Senzori čni ogled: organizirajte ogled po obmo čju, kjer so predvidene ak- tivnosti v zvezi z UZP. Udeležence povabite, naj aktivno sodelujejo pri vizualnem doživljanju okolice: ob čutite, dotikajte se, vohajte, hodite bosi, opazujte, prisluhnite. Tovrsten dogodek je še posebej primeren za otroke. ZELENO JE DOBRO 30 Piknik predstavlja priložnost za druženje in neformalen pogovor. Da zmanjšate napetost in stres, lahko vklju čite hrano in pija čo. Povabite udeležence, naj sodelujejo pri pripravi: dajte jim prijetne naloge (nakup sestavin, priprava prizoriš ča, sodelovanje pri pripravi hrane, čiš čenje) ter uživajte v sadovih skupnega dela (ples). U čilnica na prostem: takšen dogodek je priložnost za to, da ljudi pova- bimo na kraj na črtovane intervencije, da se povežejo s prostorom oz. da ugotovimo, če takšna povezava obstaja. V idealnem primeru bo u čilnica na prostem ljudi spodbudila k sodelovanju v polstrukturiranem okolju, kjer moderator predstavi idejo, o kateri potem poteka razprava. V tem procesu lahko dejstva in statisti čne podatke o dolo čeni problematiki, pa tudi primere dobrih praks, primerjamo z mnenji oz. stališ či ljudi. Osnov- na ideja tovrstnega dogodka je vzpostavitev dialoga med skupnostjo in ostalimi deležniki. Umetniška intervencija: tovrsten dogodek izkoristite za ozaveš čanje o zelenih površinah in pridobivanje novih idej o tem, kako izkoristiti javne zelene površine v mestu (»kaj bi storili, če bi vi odlo čali o tem?«). Na osrednji to čki v javnem prostoru lahko postavite interaktivni zemljevid (z zelenimi površinami, na katere želite opozoriti), kjer lahko vsak mi- moido či izrazi svoje mnenje o tem, kaj storiti z dolo čeno zeleno površino v mestu (ponudite nekaj razli čnih možnosti, da bodo lahko prebivalci izbirali med njimi ali pa ponudili nove zamisli). Možnosti uporabe Dogodke na terenu uporabite, kadar želite od ljudi pridobiti informaci- je – ne pa tudi še konkretne rešitve – glede dolo čene zelene površine v mestu (in ne dela soseske ali mestne četrti), kako pomembna je za njih ipd. Tovrstne dogodke lahko organi- zirate na zeleni površini, ki »ne pripada nikomur«. Udeleženci lahko v procesu sodelujejo aktivno, a obenem anonimno. Koristen pristop pri vzbujanju interesa pri ljudeh je lahko, da povabite lokalne gasilce, da predstavijo svoje veš čine in prikažejo svojo opremo. To velja za kraje, kjer obstajajo prostovoljni gasilci. Na ta na čin boste prispevali k pozitivnem vzdušju in obenem lažje vzpostavili stik s prebivalci in obiskovalci. ZELENO JE DOBRO 31 3.2.2 Tekmovanje Organizirajte tekmovanje (npr. fotografsko, slikarsko, modelarsko, literarno) ter po- vabite udeležence, da ustvarijo in prijavijo svoje delo. Organizirajte npr. fotografsko tekmovanje o dolo čenih zelenih površinah ali pere čem vprašanju v zvezi z na črtova- njem. Sodelujo če spodbudite k razmisleku o svojih stališ čih in pri čakovanjih, pa tudi o možnih vplivih obstoje čih in spremenjenih zelenih površin na ljudi ter o tem, kako je sodobno družbo in/ali tehnologijo mogo če na pozitiven ali negativen na čin uporabiti za razvoj na tem podro čju. Tekmovanje zaobjema: razpis teme nate čaja, tekmovanje fotografov, izbiro zmago- valca oz. zmagovalcev, slovesno podelitev nagrad in razstavo fotografi j. Možnosti uporabe Tekmovanja so koristna, kadar želite vklju čiti v sodelovanje mlajšo ge- neracijo ali kadar želite nagovoriti ljudi iz razli čnih kulturnih okolij (marginalne skupine, novi prebivalci dolo čenega obmo čja …). Umetniško tekmovanje je mogo če zasnovati tako, da z njim nagovarjate širše ciljno ob činstvo. V dobi družbenih medijev je še posebej pri- merno fotografsko tekmovanje. ZELENO JE DOBRO 32 3.3 GRADITEV SKUPNOSTI IN TRAJNOST Zaradi pogosto zelo nestabilne narave in potencialno nizke ravni interakcije v ohla- pnih, nestabilnih, ad hoc skupnostih (ali iniciativah) je to ve čkrat težko zaznati in mobilizirati, zlasti če ljudje pokažejo le malo neposrednega (osebnega) interesa ali ga sploh ne pokažejo, ali pa če takšnega interesa ne morejo ali no čejo prepoznati oblasti. Nerazumno je pri čakovati, da bodo ljudje vklju čeni v številne sodelovalne aktivnosti, če jih ne pripravimo do tega oz. ustrezno mobiliziramo oziroma če ne prepoznajo neposrednega interesa. Oblasti bi morale prepoznati interes za aktivno vklju čevanje skupnosti ter razumeti, da lahko dolgoro čnejša vklju čenost skupnosti in sodelovanje pri na črtovanju in upravljanju pripomore k celovitim in trajnim rešitvam. ZELENO JE DOBRO 33 3.3.1 Participatorni prora čun Participatorno na črtovanje prora čuna je oblika neposredne demokracije, kjer se ljudje skupaj odlo čajo o porabi javnih sredstev, kar državljanom omogo ča sodelova- nje pri dodeljevanju sredstev iz ob činskega prora čuna. V postopku participatornega na črtovanja prora čuna je preglednost porabe javnih sredstev ve čja, do izraza pa pride tudi aktivno sodelovanje skupnosti. Participatorno na črtovanje prora čuna je v splošnem sestavljeno iz štirih osnovnih ko- rakov. Člani skupnosti dolo čijo prednostne naloge na podro čju porabe sredstev in dolo čijo prora čunske zastopnike (delež prora čuna, ki je namenjen par- ticipatornemu na črtovanju). Prora čunski pooblaš čenci s pomo čjo strokovnjakov pripravijo specifi čne predloge porabe. Predlogi morajo biti realisti čni in morajo prispevati k uresni čevanju javnega interesa v skupnosti (mestno obmo čje, enota); predlogi je potrebno izvesti na obmo čjih v lasti ob čine (javni prostor). Člani skupnosti glasujejo o predlogih za financiranje. Občina izvede izbrane predloge. Možnosti uporabe Participatorno na črtovanje prora čuna državljanom omogo ča, da opre- delijo in razpravljajo o prora čunskih projektih ter dolo čijo prednostne naloge na tem po- dro čju, ter jim tako daje mo č, da resni čno odlo čajo o javni porabi. Uporablja se na lokalni ravni (ob čine), kjer se prebivalci na osebni ravni zavedajo potreb v njihovi skupnosti in mo- rajo biti zato aktivno vklju čeni v skupno odlo čanje o javni porabi. Vsak ob čan ima možnost, da sodeluje pri odlo čanju o tem, katere projekte izvesti v njegovi neposredni okolici, kjer živi, pa tudi možnost da predlaga projekte, ki bodo izboljšali njegovo življenjsko okolje. ZELENO JE DOBRO 34 3.3.2 Skrbništvo Sajenje rastlin v Okrožju Hegyvidék v Budimpešti (fotografi ja: Bendegúz Kovács) Defi nicija skrbništva še zdale č ni enozna čna. Dolgo uveljavljeni pomen tega pojma v smislu »upravljanja« je nedavno zamenjal bolj pozitiven pomen: »skrbno in od- govorno upravljanje«. Ta pomen se danes pogosto pojavlja v kontekstih, kot je npr. »skrbništvo okolja«. Kljub dvoumnosti je koncept skrbništva širok in se uporablja v številnih okoljih in aktivnostih. Za razumevanje tega koncepta je potrebno na prakso skrbništva pogledati iz prakti čnega vidika: čeprav je skrbništvo pogosto razumljeno kot lastništvo dolo čenega prostora, se uporablja tudi za stvari, ki jih ni mogo če imeti v lasti oziroma so celo nedvoumno skupnostne. Drug protisloven niz predpostavk je, da je skrbniško delo namenjeno koristim drugih ali skupnosti kot celote, ne pa osebnim koristim. Ti primeri kažejo, da o skrbništvu obstaja širok spekter stališ č oz. domnev, pričajo pa tudi o pomembnosti tega koncepta za skupnost. Eden izmed klju čnih vidikov skrbništva, ki ga je potrebno upoštevati tudi pri zasnovi programov skrbništva, je to, da se skrbništvo za čne na individualni ravni (prostovolj- nost, odgovornost, predanost), se razraš ča v skupnost in kon čno postane bolj skupno- stni konstrukt (odnosi, interaktivnost, zavedanje o tem, da smo del okolja, gojenje zdravih odnosov). Možnosti uporabe Skrbništvo je koristna metoda za vklju čevanje ljudi v prevzemanje od- govornosti za ohranjanje zelenih površin v njihovih soseskah. Gre za fl eksibilno metodo, ki jo je mogo če izvajati v sodelovanju z lokalnimi prebivalci, šolarji, starejšimi, lahko pa se jo na nek na čin formalizira v sodelovanju z nevladnimi organizacijami. Zaradi svojega oseb- nega pristopa lahko skrbništvo pripomore tudi pri navezovanju stikov: skrbniki lahko prek vsakodnevnih interakcij promovirajo posamezne projekte, pa tudi na splošno prispevajo k ozaveš čanju o pomenu zelenih površin. Nenazadnje pa ima lahko skrbništvo tudi izobra- ževalno vlogo, saj se morajo ljudje, ki sodelujejo v takšnih iniciativah, pou čiti o zelenih površinah (cikli, ritmi narave, posebnosti rastlin itd.). ZELENO JE DOBRO 35 3.3.3 U čilnica v gozdu/parku U čilnica v parku (fotografi ja: Agata Wesolowska) Navdih za to metodo so bili vrtci v gozdu. Gre za reinterpretacijo parka (ali katere koli druge urbane zelene površine) kot u čilnice in mesta za sre čevanje in razvijanje idej. Organizatorje vabi k premisleku o razli čnih didakti čnih pristopih, k oblikovanju in uporabi u čnih metod v naravi in z naravo, in pozitivno vpliva na blaginjo in razvoj skupnosti in skupnostnih vrednot. Pri u čilnici v gozdu/parku ne gre le za izobraže- vanje o naravi, temve č tudi za to, da udeleženci na najboljši na čin razvijajo svoje individualne sposobnosti, da se celotni »razred« (skupnost) razvija kot skupina in da se krepi socialna mreža. V naravi bosta ustvarjalni navdih in sodelovanje prevladala nad nemirom, stresom, tekmovanjem in pomanjkanjem samozavesti, ki so neprijetni spremljevalci naših vsakdanjih življenj. Gre za enega od na činov »graditve skupnos- ti«, ki je posebej primeren za mlade. Možnosti uporabe To metodo uporabite, ko se pojavi vprašanje ozaveš čanja in zbiranja podatkov. Park (ali katera koli druga urbana zelena infrastruktura) kot u čilnica je lahko vir idej za vse cilje oziroma podro čja u čnega na črta in spodbuja udeležence k razmisleku o razli čnih didakti čnih pristopih. Prepri čajte se, da imate jasno predstavo o tem, kaj želite dose či. Svoje cilje promovirajte s poudarjanjem pomena izobraževanja o naravi, o drevesih v parku, o zgodovini nekega prostora v parku oz. gozdu (pogovarjajte se o tem, zakaj je zeleno dobro). Pri na črtovanju u čilnice se osredoto čite na konkreten problem na terenu – na kraju samem – tako da bodo rešitve konkretne. ZELENO JE DOBRO 36 3.3.4 Etnografske delavnice Etnografska delavnica je izobraževalni, družabni in kulturni dogodek, kjer udele- ženci – skupaj z mentorjem, ki je lahko strokovnjak ali pa član skupnosti s posebnimi znanji – raziskujejo, nastopajo, predstavljajo ali nadgrajujejo etnografske oz. ljudske materialne in nematerialne elemente, ki jih je mogo če opredeliti kot lokalno kulturno dediš čino. Namen takšnega dogodka ni zgolj pridobivanje novih znanj in prispevanje k ohranjanju in uporabi lokalne kulturne dediš čine, temve č lahko takšne delavnice sodelujo čim tudi omogo čijo, da se spoznajo z drugimi težavami in izzivi. Če udeležen- ci prihajajo iz razli čnih družbenih in poklicnih okolij ali če delajo v razli čnih javnih ali zasebnih organizacijah, se lahko razvije sodelovanje med razli čnimi sektorji, kar lahko spodbudi oblikovanje ve č strokovnih mrež. Delavnice lahko organizirate za otroke, študente ali starejše ob čane, z namenom prou čitve skupnosti. Lahko organizirate tudi delavnico za promocijo lokalne dediš čine ali preteklih izkušenj z upravljanjem zelenih površin, u čenje tradicionalnih veš čin ali spodbujanje kreativnih rešitev za prilagajanje tradicionalnih znanj sodobnim potre- bam, tehnologijam in pristopom. Možnosti uporabe: V okviru izzivov, povezanih z graditvijo skupnosti in zelenimi povr- šinami, lahko etnografske delavnice uporabite za neformalne priložnosti za razvijanje plodnih družbenih odnosov med člani skupnosti in krepitev družbene povezanosti. Poleg tega etnografske delavnice, organizirane na zelenih površinah, omogo čajo tudi ozaveš ča- nje o pomenu trajnostnih vsebin in pristopov pri oživljanju zelenih površin. T o lahko pomeni dodatno motivacijo za lokalne uporabnike zelenih površin, pa tudi za investitorje. Etnografska delavnica, lon čarska delavnica na prostem za otroke v okviru ljudskega festivala (fotografi ja: Dimitrina Lavchieva, shutterstock.com) ZELENO JE DOBRO 37 3.3.5 Svetovna kavarna Okrogla miza ali svetovna kavarna (fotografi ja: Bendegúz Kovács) Svetovna kavarna je ena izmed novejših participatornih metod, s katerimi poskuša- mo dose či kolektivne spremembe z združevanjem vseh članov oz. deležnikov nekega sistema na enem mestu: gre za visoko strukturiran proces prizadevanja za ustvarjanje fl eksibilnih in skupaj razvijajo čih se mrež pogovorov. Priprave na to metodo vklju ču- jejo izbor in motivacijo udeležencev, pa tudi konceptualno pripravo. Vklju čite široko paleto udeležencev, ki so povezani z obravnavano tematiko; ustvarite ozra čje nefor- malnega sre čanja, sproš čeno in udobno okolje, kjer bo lahko uspevala zaupna komu- nikacija. Zato je prizoriš če takšnega sre čanja organizirano v obliki kavarne. Pogovore razdelite na manjše dele in omogo čite udeležencem, da se selijo od mize do mize in sodelujejo v razli čnih pogovorih. Na koncu naj udeleženci predstavijo svoje zaklju čke – to je zelo koristno pri pogovorih o življenjskih situacijah, ki zadevajo posameznike in družbo. Takšni dogodki spodbujajo konstruktiven dialog, omogo čajo dostop do ko- lektivnega znanja in ustvarjajo inovativne možnosti ukrepanja, zlasti v skupinah, ki so ve čje od tistih, za katere je primerna ve čina tradicionalnih pristopov k pogovorom. Ko se ljudje premikajo med skupinami, se povezujejo in nadgrajujejo drobni, intimni pogovori, prepletajo se ideje in odkrivajo nova spoznanja o vprašanjih oz. tematikah, ki so resni čno pomembne za življenje in delo ljudi ali za skupnost. Možnosti uporabe Lokalna skupnost se je odlo čila, da parkiriš če spremeni v zelene povr- šine, a bi se rada o tem pogovorila s prebivalci: kakšne zelene površine bi bile najprimer- nejše, ali bi morali prebivalci sodelovati pri njihovem vzdrževanju in v kakšnem obsegu. Na dogodku svetovne kavarne je potrebno ozaveš čati tudi o pomembnosti zelenih površin v primerjavi z drugimi rabami zemljiš č. Gostitelji okrogle mize skupnosti predstavijo ideje, nato pa udeleženci predstavijo svoja mnenja, da poskušajo izboljšati za četno idejo. ZELENO JE DOBRO 38 3.3.6 Drevo problemov Drevo problemov je metoda, ki jo je mogo če uporabiti za identifi ciranje vzrokov (korenin) in posledic (vej), kjer so potencialne rešitve pripete kot sadeži na drevo. Za čnite tako, da na velik kos papirja na listni tabli na steni narišete deblo drevesa (najboljši na čin je, da skupaj zlepite 2–4 liste, da dobite dovolj veliko površino za risanje). Na deblo napišite in obrazložite problem, ki ga želite rešiti s projektom in začnite tako, da predstavite svoje zamisli in skupini pokažete, kako vaja poteka. Na spodnji del debla narišite korenine (vzrok za problem), nato pa iz vrha debla nariši- te vejo (posledico problema). Nato z modrim risalnim žeblji čkom na narisano vejo pripnite sadež (krog, izrezan iz rde čega papirja oz. kartona), na katerem je idealna politi čna rešitev problema. Možnosti uporabe: To metodo uporabite, kadar želite identifi cirati vzroke in posledice in se želite pogovoriti o potencialnih rešitvah problema, še posebej v primeru, ko razli čni deležniki oziroma udeleženci podajo vzroke in rešitve za isti problem. ZELENO JE DOBRO 39 3.3.7 Parlament v parku Parlament v parku (fotografi ja: Tamara Tarnoki) Navdih za parlament v parku je grška agora. Ta metoda nudi priložnost za spodbuja- nje in opolnomo čenje ljudi za zasedbo javnega prostora, obenem pa omogo ča reševa- nje konkretnih problemov na konkretnih javnih zelenih površinah. Parlament v parku je priložnost, da preverite interes skupnosti in obenem zberete ideje, ovrednotite pridobljene predloge, glasujete o predlogih itd. Oddane predloge lahko predstavite kot del rešitve za uporabo zelenih površin in jih uporabite kot podlago za pogajanja z odlo čevalci. Možnosti uporabe: Ljudi iz manjših mestnih četrti lahko povabite k sodelovanju pri odlo ča- nju o dolo čenih zelenih javnih površinah v njihovi soseski. Parlament poteka na konkretnih zelenih površinah, kjer želite priti do ustrezne rešitve. Prisotnost zainteresiranih ljudi vam bo pokazala, kdo je zares zainteresiran za spremembe oz. razvoj dolo čenih zelenih površin. Gre za skupnostni parlament, kjer ima vsakdo pravico do glasovanja. ZELENO JE DOBRO 40 3.3.8 Skupnostna posvetovalna skupš čina Na čini organizacije (fotografi ja: Supanut piyakanon, Shutterstock. com) Skupnostna posvetovalna skupš čina (SPS) je polformalen organ, sestavljen iz pred- stavnikov skupnosti, ki imajo potrebno znanje in sposobnosti za dialog z drugimi de- ležniki, še posebej z odlo čevalci, na črtovalci ali drugimi uradniki, ali pa so dovolj motivirani, da je zagotovljeno stalno sodelovanje. V določenih situacijah se bo izkazalo, da so potrebne dolgoro čne aktivnosti s strani skupnosti (npr. upravljanje zelenih površin), vklju čno s sodelovanjem v razpravah ali pogajanjih z drugimi deležniki. V takšnih primerih je priporo čljivo, da podprete meh- ko formalizacijo skupnosti. SPS je zasnovana kot mehko orodje za »neformalno formalizacijo« skupnosti za zago- tavljanje mehke hierarhije pri internih (znotraj skupnosti) in eksternih razpravah (z drugimi deležniki). Skupš čina mora biti prilagodljiva in se mora odzivati na potrebe skupnosti. SPS bo skupnosti omogo čila, da izbere osebo (ali ve č oseb) za razli čne na- loge, kar je še posebej primerno pri oblikovanju SPS ali izbiranju delegatov, ki bodo sodelovali v pogovorih z deležniki. Naloge se dodeljujejo z izbiranjem kandidatov in volilnim postopkom na ravni celotne skupnosti. Možnosti uporabe: To metodo uporabite, ko skupnost pri pogovorih z drugimi deležniki potrebuje predstavnika (partnerja), da se v imenu skupnosti pogovarja z drugimi deležniki. Tako boste spodbudili vklju čevanje, skupno razdelitev in dodelitev nalog ter prispevali k aktivnemu vklju čevanju znanj in sposobnosti razli čnih članov skupnosti. ZELENO JE DOBRO 41 3.4 KREATIVNO NA ČRTOVANJE: VKLJU ČEVANJE SKUPNOSTI 3.4.1 Delavnica prihodnosti Metoda delavnice prihodnosti je bila sprva zasnovana za skupine državljanov, ki že- lijo vplivati na odlo čanje, a nimajo veliko virov (možnosti), ki bi jim bili pri tem v pomo č. Delavnica prihodnosti je sestavljena iz štirih faz: priprave, kritike, fantazijske oz. vizionarske faze ter, na koncu, faze izvedbe. Cilj metode delavnice prihodnosti je pomagati skupnosti pri oblikovanju svoje želene prihodnosti, torej spremembah lokalnih zelenih površin, tako da se izognejo omejitvam, ki jim jih nalagajo strokov- njaki oziroma organizacije. Metoda je osredoto čena na zbiranje in razvijanje idej izven oblikovalske ekipe ter omogo ča, da spoznamo, kako lahko izgleda intervencija v zelene površine. Možnosti uporabe: Lokalna skupnost organizira delavnico prihodnosti o urbanih zelenih površinah ter nanjo povabi razli čne deležnike, na primer strokovnjake, predstavnike ob čine in prebivalce. Med delavnico deležniki razvijajo scenarije za razvoj mesta v prihodnosti, ki upošteva potrebo po zelenih površinah. V Berlinu je bil npr. rezultat delavnice prihodno- sti o urbanih zelenih površinah izra čun in vizualizacija posledic zgoš čevanja stanovanjskih zgradb na urbanih zelenih površinah. Vaje vizualizacije, v katerih so sodelovali razli čni deležniki, so bile koristne pri informiranju deležnikov in za nadaljnje razprave o tej temi (IUCN 2015). ZELENO JE DOBRO 42 2.3.2 Lotosov cvet Lotosov cvet je vaja v ustvarjalnosti, ki jo lahko uporabite za pridobivanje idej na podlagi predhodno dolo čene osrednje teme. Iz osrednje teme se razraš čajo števil- ne konceptualne teme, izmed katerih se lahko vsaka uporabi kot osrednja tema za ustvarjanje novih tem. Gre za enega najboljših na činov raziskovanja. Še posebej je ta metoda koristna, kadar je treba v kratkem času priti do velikega števila idej. S pomo čjo prvega niza idej kot podlage lahko naprej širite ideje, ali pa prek povratne zanke ustvarjate nove ideje iz dolo čenih primernih elementov. Možnosti uporabe Moderator dela s skupino, da identifi cira in zabeleži osrednjo idejo, ki jo je potrebno prou čiti, na primer upravljanje dolo čenih urbanih zelenih površin. Skupina nato s pomo čjo nevihte možganov (brainstorminga) ustvari dodatne ideje (podideje), pove- zane z osrednjim konceptom. Prvotni diagram se imenuje »lotosov cvet«, medtem ko po- dideje predstavljajo »semena« za dodatno cvetenje – vsaka takšna podideja postane sama zase osrednji koncept, ki je razdeljen v nove podideje. Na koncu dobimo kvadrat velikosti 3 x 3, kjer je na sredini prvotni diagram (osrednja ideja), okoli pa so razporejene podideje. Takšne diagrame je mogo če uporabiti za dodatne razprave ali analize. ZELENO JE DOBRO 43 3.4.2 Stilski kolaž Stilski kolaž je lepljenka besed in/ali vzorcev materialov, ki jih je mogo če uporabi- ti, ko mora biti skupnost bolj vklju čena v na črtovanje. Ta metoda skupnosti pomaga oblikovati čustveno sliko in splošen »pridih« na črtovanega dizajna. Koristno je mogo če uporabiti ugotovitve iz delavnice prihodnosti. Stilski kolaže je koristen za izražanje »pridiha« na črta (v smislu splošnih emocij, estetike, izkušenj itd.). Možnosti uporabe Stilski kolaž lahko na primer uporabite, da pridobite vpogled v to, kako si prebivalci vizualno predstavljajo pomen zelenih površin in onesnaženja v njihovi sose- ski. Udeležence razdelimo v manjše delovne skupine (4–5 ljudi na skupino). Moderator iz skupine zagovornikov razloži namen aktivnosti. Nato ima vsaka skupina omejen čas (60 minut), da vizualizira razli čne teme, ki jih predlaga moderator – na primer ekologija in onesnaženje. Med razpravo moderator sprašuje razli čna vprašanja: kako težko je bilo te- matiko grafi čno prikazati, kakšna sredstva so pogrešali za to nalogo ipd. Med ocenjevanjem udeležence povabimo, da izrazijo svoja mnenja o tej metodi in povedo, ali jo vidijo kot relevantno za tematiko urbanih zelenih površin in onesnaženja v njihovih soseskah. ZELENO JE DOBRO 44 3.5 TAKTIKE ZA SPODBUJANJE POVEZANOSTI SKUPNOSTI Da prispevate k trajnosti in povezanosti skupnosti, pa tudi za bolj gladek potek skupnostnega sestanka (npr . SPS, gl. zgoraj), razmislite o prilagoditvi in uporabi taktik za spodbujanje povezanosti skupnosti, ki so navedene v nadaljevanju. S temi takti- kami boste dobili orodje za predvidevanje in prepre čevanje oz. pomo č pri reševanju potencialnih konfl iktov znotraj skupnosti. 3.5.1 Spremembe formata, teme in prizoriš ča Ko (so)organizirate sestanek skupnosti, je bistvenega pomena, da pripravite prizori- š če na tak na čin, da omogo ča prijetno in udobno okolje. To lahko dosežete s spre- membami formata, teme in prizoriš ča sestanka. Prilagodljivi, vklju čujo či in odprti sestanki bodo vedno manj formalni, bolj primerni za razprave in bodo prepre čili kre- pitev neformalnih hierarhij. Uporabite metodo menjavanja predsednika, da bodo na razli čnih strukturiranih položajih (predsednik, zapisnikar ipd.) sodelovali razli čni ljudje. Skupnost lahko imenuje ve č ljudi, da skrbijo za razli čne naloge, povezane s posebnimi znanji ali osebnostmi (odnosi z javnostmi, pogajanja z drugimi deležniki), toda z menjavanjem funkcije predsednika sestanka boste pri ljudeh vzbudili ob čutek odgovornosti ter pove čali ob čutek sodelovanja in vklju čenosti. Da prispevate h kre- pitvi odgovornosti in zaupanja, ljudi spodbujajte oz. jim dajte nalogo, da pripravijo kratko predstavitev problema, potreb skupnosti in idej za prihodnji razvoj. Vklju čite jih v predstavitev problema/predavanje, ki bo v pomo č pri krepitvi odgovornosti, pa tudi ob čutka pripadnosti in vpliva posameznika na proces. ZELENO JE DOBRO 45 3.5.2 Delovna skupina za reševanje problemov s predsednikom iz premalo zastopane skupine Uporaba metode predsednika iz premalo zastopane skupine je razli čica menjavanja predsednika in predstavlja dobro priložnost za spodbujanje širše družbene poveza- nosti, pa tudi za izboljšanje družbene in kulturne ob čutljivosti vklju čenih deležnikov oz. udeležencev . Pomembno je, da pripravite prijetno in varno okolje, kjer je mogo če svobodno povedati svoje mnenje. Dogodek po možnosti organizirajte tako, da okrepi- te glas in položaj premalo zastopanih udeležencev oz. skupin ter omogo čite moderi- ranje razprave. Da bo dogodek vklju čujo č, k predsedovanju sestanka povabite nekoga iz premalo zastopane skupine. Z dodelitvijo odgovornosti in dajanjem možnosti, da izrazijo svoj potencial, veš čine in sposobnosti, ne boste zgolj omogo čili opolnomo če- nja premalo zastopanih skupin, temve č je to lahko koristno za celotno skupino. ZELENO JE DOBRO 46 3.5.3 Ustvarjanje medgeneracijskih vezi Medgeneracijske vezi (fotografi ja: Tamara Tarnoki) Z razvijanjem povezav med starimi in mladimi ljudem omogo ča, da se nau čijo novih veš čin in pridobijo skupno rešitev za ustrezen razvoj urbanih zelenih površin. Obe generaciji sta zmožni razumeti generacijsko pogojene strahove, izkušnje in pri čako- vanja, in z dialogom o njih boste spodbudili boljše medsebojno razumevanje, pa tudi pridobili skupne ideje o tem, katere na črte uresni čiti in na kakšen na čin. Otroci lahko razumejo težave, povezane s staranjem, in jih kasneje tudi sprejmejo, zato bodo na zelenih površinah bolj spoštljivi do starejših. S pogovori z otroki bodo starejši zmanj- šali verjetnost za depresijo in osamljenost. Eden izmed na činov za krepitev med- generacijskih vezi je uporaba intervjuja, kjer otroci sprašujejo starejše o njihovih preteklih izkušnjah in pogledih na svet. Poleg tega intervju predstavlja priložnost, da se stkejo osebne vezi in da pridobite mnenja in ideje o dolo čeni tematiki. To je tudi priložnost za to, da vklju čimo razli čne segmente prebivalstva in premostimo genera- cijske, družbene in kulturne vrzeli. Po analizi zbranih podatkov naj otroci pripravijo javno predstavitev rezultatov in predlogov . Pomembno je, da moderator usmerja kon- struktivno razpravo. ZELENO JE DOBRO 47 3.5.4 Razorožitev ve čnega nasprotnika Lahko se zgodi, da je eden izmed članov skupnosti tako imenovani »ve čni nasprot- nik«, ki ni nikoli z ni čemer zadovoljen in vedno nasprotuje vsakršni rešitvi. To lahko negativno vpliva na u činkovitost oblikovanja in vodenja skupnosti (ali SPS), pa tudi na vzpostavljanje zaupanja. Nenazadnje lahko tudi pomembno ovira razpravo, pa tudi proces na črtovanja in izvedbe. Zato je pomembno, da zaznamo potencialne člane skupnosti, ki bi bili lahko nagnjeni k takemu vedenju, pa tudi ljudi z mo čnimi druž- benimi, motivacijskimi kompetencami. Vnaprej pomislite na to, komu boste dodelili kakšno nalogo glede na njihove osebnostne lastnosti. Ve čnega sovražnika razorožite, tako da mu naložite nalogo predstavitve problema in ga povabite, naj poda natan čno, neformalno in utemeljeno razlago svojega mnenja, ali pa dolo čite, da mora vsakdo, ki želi govoriti, ponuditi rešitev in predstaviti svoj prispevek k njeni uresni čitvi. Nasveti za organizacijo sestanka skupnosti Priprava in vabila: dolo čite cilj sestanka in želene rezultate, uporabite sredstva, ki so dosegljiva v skupnosti, nato pošljite vabila in spremljajte odzive, pripravite gradivo za uporabo pred in med sestankom, dolo čite pri čakovanja udeležencev. Dolo čitev vlog in pravil za vodenje sestanka: dolo čite osebo, ki bo moderirala sestanek, osebo, ki bo zadolžena za zapisnik, kar se lahko izkaže koristno pri odlo čanju o tem, katere povratne informacije deležnikov boste vklju čili v poro čilo, posnemite sestanek (to je lahko koristno za povzetke razprav na sestanku). Pregled ciljev sestanka: Ocenite u činke in na črtovane aktivnosti ali druge informacije, povezane z vsebino, razmislite o pregledu klju čnih informacij (vklju čno s prihodnjimi cilji) s kratko predstavitvijo, udeležence informirajte o pomembnosti sestanka, pustite dovolj časa za vprašanja in odgovore. ZELENO JE DOBRO 48 Zaklju ček sestanka: Razmislite, ali je sestanek dosegel želeni namen, pogovorite se o tem, kako bodo pregledane in uporabljene povratne informacije, preverite naslednje ko- rake, vklju čno s procesom poro čanja in časovnico, pozovite udeležence k dodatnim povra- tnim informacijam. OPOMBA! Ocenite sestanek Za oceno sestanka odgovorite na naslednja vprašanja: Kdo je sodeloval na sestanku? Kaj je bil glavni namen sestanka? Kako ste organizirali sestanek? Kaj ste predstavili in katere so bile glavne teme sestanka? Katere metode in orodja ste uporabili? Ste uporabili tudi druge oblike skupinske raz- prave za spodbujanje medosebnega u čenja in razprave? Katere teme/problemi/rešitve so bile najbolj priljubljene in o katerih se je najve č razpravljalo? Na kratko jih predstavite. Ste imeli kakšne težave pri na črtovanju in izvedbi sestanka? Na kakšne izzive in omejitve ste naleteli pri na črtovanju in izvedbi sestanka? Kako ste jih premostili ( če ste jih)? Kaj ste se nau čili iz na črtovanja in izvedbe sestanka? Kakšne povratne informacije ste pridobili od udeležencev? (Pripravite evalvacijski dokument za udeležence.) Kakšne so bile posebnosti konteksta, ki bi se lahko izkazale kot koristne pri prihod- njih? Kaj so glavne ugotovitve? ZELENO JE DOBRO 49 3.6 KOMUNIKACIJA Pomemben del priprave na delo ter izbire in prilagoditve orodij in metod je tudi ko- munikacijski na črt. Glede na posebnosti vaše situacije se boste morali odlo čiti o tem, katero vsebino želite sporo čiti in komu. Zemljevid deležnikov vam bo pomagal pri identifi ciranju in razkrivanju odnosov ter pripomogel k pripravi dobrega komunikacij- skega na črta. Za pripravo na črta najprej identifi cirajte ciljno skupino (dnevni migranti FUO, prebi- valci, obiskovalci, mladina, starejši itd.), pripravite vsebino (vaša sporo čila naj bodo kratka, neposredna in jasna) ter razširite sporo čilo (izberite najustreznejše komuni- kacijske kanale glede na vaše ciljno ob činstvo in pri čakovani komunikacijski cilj). Ko pripravljate vsebino, je pomembno upoštevati tudi vrsto posega v zelene površine – ali je najbolj primeren za 1., 2. ali 3. aktivnost (gl. zgoraj) – saj bo to vplivalo na vsebino, v časih pa tudi na komunikacijski kanal. Pri izbiranju najprimernejšega komu- nikacijskega kanala razmislite o tem, koga želite nasloviti in dose či. OPOMBA! Različne medijske kanale lahko uporabljate na ve č na činov, da: - ljudi obveš čate o na črtovanih in/ali teko čih dejavnostih; - povabite ljudi k udeležbi na delavnicah ali na drugih dogodkih, povezanih z vklju čevanjem skupnosti (gl. 3. poglavje); - izzovite reakcije – ozaveš čajte o pomenu zelene infrastrukture in k tematiki pritegnite ve č prebivalcev; - navdihnite ljudi za sodelovanje pri vzdrževanju zelenih površin. Uporabite pošto za to, da npr . distribuirate letake z osnovnimi informacijami o na črto- vanih aktivnostih, vabili na družabne dogodke ali tekmovanja. Pošta je primeren kanal za za četek, saj boste z njo dosegli prebivalce ne glede na njihovo starostno skupino ali družbeni položaj. Poskrbite za to, da bo vsebina kakovostno oblikovana, dostopna in komunikativna. V smislu dosega sta podobno koristna medija za doseganje širše javno- sti tudi televizija in radio, čeprav se lahko izkažeta kot dražja, nenazadnje tudi za to, ker je sporo čilo, ki ga želite podati, odvisno tudi od zvoka in/ali slike. Na drugi strani je to kanal, ki omogo ča u činkovitejše komunikacijske kampanje, uporabo posnetkov v živo, posnetega glasu, slikovnega gradiva itd. Poleg tega igra pomembno vlogo pri informiranju lokalnih prebivalcev o tem, kaj se dogaja v njihovem kraju, delu mes- ta ( četrti), centru mesta ipd., lokalni časopis. Ko organizirate tiskovno konferenco za predstavitev svoje ideje ali za predstavitev namena širši skupnosti, priporo čamo, da svojo idejo predstavite na jasen in osredoto čen na čin in predstavitev podprete z nazornimi primeri. Če želite dose či predvsem mlajše, mobilne generacije, uporabite enega ali ve č družbenih medijev, ki omogo čajo virtualno širjenje besedilnih, zvo č- nih in vizualnih sporo čil, vklju čno s kratkimi objavami, podprtimi z videoposnetki, in kratkimi novicami o teko čih aktivnostih. Na ta na čin boste lahko uporabnike dosegli preko ra čunalnikov in mobilnih tehnologij, ki omogo čajo deljenje in soustvarjanje, pa tudi prostor in priložnost za razpravo. ZELENO JE DOBRO 50 OPOMBA! Vzpostavite svoj profi l na Facebooku/Twitterju/Instagramu in delite fotografi je in videoposnetke; vzpodbudite razpravo in vedno poskrbite za to, da boste svoje aktiv- nosti na družbenih medijih dopolnili tudi z aktivnostmi v drugih medijih, pa tudi na terenu. Izogibajte se kvantifi kaciji in poudarjajte vsebino; uporabljajte angažiran, oseben jezik, a sporo čila ohranjajte kratka in jedrnata. Dodajte povezave na druge relevantne aktivnosti; vklju čite prispevke skupnosti. Ekipa UGB projekta na projektnem sre čanju v Novi Gorici (fotografi ja: Petra Kolenc). ZELENO JE DOBRO 51 ZELENO JE DOBRO 52 4 IZVEDENE METODE NA PILOTNIH OBMO ČJIH UGB PROJEKTA ZELENO JE DOBRO 53 PILOTNA AKTIVNOST V MARIBORU – PROJEKT REHABILITACIJE MAJHNEGA OBSEGA Situacija Maribor je regionalna prestolnica, kamor se stekajo obsežne dnevne migracije iz FUO Podravje. V ob čini, pa tudi po celotni FUO Podravje, je veliko degradiranih zelenih površin. Oblasti na obeh ravneh vidijo velik potencial v uporabi participatornih pris- topov k prenovi teh površin in njihovem preoblikovanju v ve čfunkcionalne odprte po- vršine. Skupen izziv je mešano lastništvo (javno, zasebno) ter razli čni pogledi in ideje o mogo čih uporabah zelenih površin, tako formaliziranih (prostorsko planiranje) kot neformalnih (civilne iniciative, skupnosti). Mariborska razvojna agencija (MRA) je za čela s projektom obnove podro čja okoli objekta »Karantena«, bivšega Zapora Maribor – KPD Maribor, ki je bil zgrajen pred letom 1900 kot zna čilna petokraka zgradba, nekdanja moška kaznilnica, ena najso- dobnejših v tedanji avstro-ogrski državi. Pilotno obmo čje, vklju čno z objektom in njegovo neposredno okolico, spada pod spomenik kulturne dediš čine. Obmo čje je raz- deljeno na ve č zemljiš č z razli čnimi lastniki oz. solastniki – tako zasebnimi (podjetja) kot javnimi (npr. Mariborska razvojna agencija, Mestna ob čina Maribor). Vrsto let je bilo obmo čje okoli stavbe uporabljano kot »divje« parkiriš če. Pilotno obmo čje sestavljajo 3 lo čene prostorske enote: (1) neuporabljeno dvoriš če, (2) skupno parkiriš če v lasti Mestne ob čine Maribor in (3) celotno pilotno območje ZELENO JE DOBRO 54 Izziv Glavni izziv je bilo oblikovanje skupnosti: obmo čje ima veliko razli čnih uporabnikov, a nima stanovalcev. Zato so se morali o sanaciji degradiranega obmo čja dogovoriti lastniki, uporabniki (najemniki, zaposleni in zainteresirani obiskovalci) ter uporabniki lokalnih storitev. Cilj MRA je bila vzpostavitev izvedljivega in prenosljivega koncepta na črtovanja pod vodstvom skupnosti, vklju čno z lastniki in ob čani, za obnovitev degradiranih urbanih zelenih površin, ki so imele razli čne lastnike in nizko stopnjo sodelovanja posameznih zasebnih lastnikov. V svoji pilotni aktivnosti je Mariborska razvojna agencija za čela iskati rešitev za na čin sanacije napol zapuš čenega parka za stavbo Karantene, ki je takrat gostila številna mala podjetja, kulturne dejavnosti, pa tudi samo MRA. Trenutno obmo čje uporabljajo predvsem dnevni migranti FUO za parkiranje. Pristop Cilj pilotnih aktivnosti je bil dose či dogovor o sanaciji pilotnega obmo čja (ca. 30.000 m 2 ) z deležniki (ob čino, lastniki in uporabniki) ter pripraviti idejno zasnovo (v okviru gradbenih na črtov) za sanacijo obmo čja, ki bi bila sestavni del kasnejše razpisne do- kumentacije za dela. V ta namen je Mariborska razvojna agencija v okviru pilotne aktivnosti preizkusila šte- vilne participatorne metode na projektu sanacije manjšega obsega, katerega cilj je bil podpora na črtovanju sanacije mariborskih zelenih površin pod vodstvom skupnosti. Projekt je bil izveden v centru Maribora. Pilotna aktivnost je temeljila na treh aktivnostih (krogih aktivnosti), katerih cilj so bili razli čni deležniki oz. skupnosti: 1) organizacije s sedežem v stavbi pisarne MRA, katerih zaposleni uporabljajo parkiriš če v lasti Mestne ob čine Maribor; 2) zaposleni v stavbi Karantene: neuporabljenega dvoriš ča v lasti MRA; 3) celotno pilotno obmo čje: javni in zasebni lastniki ter vsi subjekti, ki uporabljajo prostore (vklju čno z vpraša- nji parkiranja, divjih rastlin, cestne in železniške infrastrukture, hidrantov, dovoznih poti, zelenih površin itd.). Naloge MRA so bile: pripraviti metodologijo oz. zasnovo participatornega procesa, opredeliti deležnike, organizirati participatorne procese (npr. delavnice, fokusne skupine, javna posvetovanja) za lastnike in deležnike, pa tudi za uporabnike (za vsako skupino posebej in nato za vse skupine skupaj), povabiti študente arhitekture k oblikovanju možnih rešitev ter vklju čiti strokovnjake, predstaviti dogovor o sanaciji obmo čja zainteresirani javnosti na javnem dogodku. ZELENO JE DOBRO 55 Orodja in metode Pilotna aktivnost MRA je preizkusila dve vrsti participacije: posvetovalno participacijo in samoangažirano participacijo. Na ta na čin so lahko preizkusili vse tri aktivnosti: spodbujanje skupnostne prakse (odkrivanje/identifi ciranje), razvoj skupnosti (mobi- lizacija) in podpora skupnosti (trajnost). Ozaveš čanje je potekalo s participacijo na družabnih in kulturnih dogodkih, namenjenih promociji zelenih površin, s čimer so opozarjali na pilotno obmo čje. Pri pilotnih aktivnostih sanacije manjšega obsega je MRA izbrala naslednje metode (gl. 3. poglavje) in pristope (gl. Program aktivnosti) iz priro čnika. Spodbujanje skupnostne prakse (identificiranje deležnikov); povabilo vseh deležnikov v na črtovanje zelene površine; ena izmed ugotovljenih težav na tem obmo čju je bilo nezadostno vklju čevanje uporabnikov pros- tora, saj jih ve čina ta prostor uporablja zgolj v času službe. Bili so manj motivirani, da bi namenili dodaten čas za planiranje in urejanje zelenih površin. Zato je bil poudarek na dvigu kakovosti delovnega okolja, s či- mer so povezali njihove aktivnosti z njihovim delom. Razvoj skupnosti (mobilizacija); strukturiranje prostora in brainstorming: MRA je sodelovala na tematskih družabnih dogodkih, namenjenim zele- nim temam, kjer se lahko oblikujejo razli čne ideje o najboljši izrabi in zasnovi zelenih površin. Upravljanje skupnosti (trajnost); Ustanovitev skupnostne posvetovalne skupš čine (SPS): Pri soo čenju s potencialnimi »ve čnimi nasprotniki« in »troli« so le tem bile dodeljene naloge, da čim natan čneje predstavijo problem. Na ta na čin so dobili nove informacije o možnih na činih za reši- tev situacije in dali tej osebi oz. osebam možnost, da razmislijo o svojih kritikah in jih kontekstualizirajo. Podpora skupnosti (trajnost); Krepitev odgovornosti: Za zagotovitev traj- nosti obnovljenega obmo čja manjšega obsega je bil vzpostavljen enosta- ven protokol odgovornosti med uporabniki. ZELENO JE DOBRO 56 Pilotna aktivnost v Krakovu – Živi zeleni laboratorij Witkowice Situacija Urad za upravljanje mestnega zelenja je želel v gozdu Witkowice izvesti pilotni pro- jekt WITKOWICE GLL. Projekt je vklju čeval revitalizacijo in preoblikovanje obstoje če turisti čne ponudbe in rekreacijske infrastrukture ter uvedbo inovativnih praks izo- braževanja o naravi. Cilj te aktivnosti je bila vklju čitev lokalne skupnosti v postopek na črtovanja. Živi zeleni laboratorij Witkowice (Witkowice GLL) se nahaja v severozahodnem delu Krakova – v okrožju IV Pr ądnik Bia ły. Obmo čje obsega 2.341,87 hektarjev in ima 68.385 prebivalcev (gostota 29 ljudi na km 2 ). Povpre čna indeksa VV2BV in UVI v okrožju za udobje življenja v smislu zelene participacije sta 2,99 in 6,07 (ti vrednosti za celotno mesto sta 0,64–15,64 za VV2BV in 0,73–94,33 za UVI). Izziv Osnovno vprašanje je bilo: kako u činkovito upravljati to obmo čje? Da bi to izvedeli, so se v pilotnih aktivnostih osredoto čili na to, kar želijo dose či, in na to, kako bodo to do- segli, pri tem pa so preizkusili številne metode, vklju čno z vklju čevanjem skupnosti, da bi spodbudili njeno sodelovanje. Poleg tega sta bila klju čna vidika še sodelovanje med ob činskimi uradi in institucijami ter sodelovanje med ob činami in institucijami na regionalni ravni (FUO). Zemljevid pilotnega študijskega obmo čja v Krakovu. ZELENO JE DOBRO 57 V pilotni študiji je bilo ugotovljeno, da je pomembno: vklju čiti številne deležnike, vzpostaviti dialog z lokalnim prebivalstvom ter prisluhniti njihovim po- trebam in predlogom, prepri čati ljudi, da podprejo dolo čene pobude, kot sta npr . participatorni prora čun in pobuda Zeleni inkubator, uporabiti dobre prakse – zelo pomembna sta vzajemno u čenje in uporaba že izdelanih rešitev; u čiti se in pridobivati znanje od drugih, preverjati rešitve in izzive, obveš čanje prebivalcev o tem, da je mogo če obstoje če zelene površine dodatno razvijati, vklju čevanje podjetij (kako in kdaj), spodbujanje pobud od spodaj navzgor. Pilotne aktivnosti so bile zasnovane tako, da so poudarile, da se gozd razprostira čez dve ob čini. V ta namen je krakovski urad za upravljanje mestnega zelenja želel pokazati pomembnost sodelovanja in vklju čevanja skupnosti – vklju čno z ukrepi za spodbujanje ljudi, da izražajo svoja mnenja in postanejo del procesa odlo čanja. Zato je sodelovanje potekalo na ve č ravneh in ve čstransko. Prvi izziv je bil povezan z lastniško strukturo obmo čja, ki je bila mozaik ob činskih zemljiš č, državne zakladnice in zasebnega lastništva. Drugi izziv je bil povezan s participacijo. Koga vse je potrebno vklju čiti? Kako k sodelovanju pritegniti prebivalce in institucije, vklju čno s tistimi iz tako imenovanih zahtevnih obmo čij (obmo čij, ki so nerazvita in s šolami z mladimi, ki se soo čajo s težavnimi socialnimi razmerami)? Katere rešitve so u činkovite? Lesena brv v gozdu Witkowice (Krakov) ZELENO JE DOBRO 58 Tretji izziv je bil povezan z upravljanjem zelenih površin: Kako naj bi izgledal u čin- kovit in trajnosten sistem upravljanja UZP? Kako okrepiti potencial mesta na tem podro čju? Pristop Cilj pilotne aktivnosti Urada za mestno zelenje v Krakovu je bil revitalizacija obsto- je če turisti čne ponudbe in rekreacijske infrastrukture ter implementacija inovativnih praks izobraževanja o naravi z mobilno aplikacijo. Aktivnost je vklju čevala preobliko- vanje zelenih površin in razvoj obstoje čega zelenega obmo čja. V ta namen so bile na črtovane naslednje aktivnosti: postavitev naprav na terenu, izdelanih iz lokalnih naravnih materialov, kot sta kamen in les, namestitev informacijskih tabel za u čne poti za izvajanje izobraževalne- ga in rekreacijskega programa, brv čez potok Bibiczanka za kolesarje in pešce, zavarovanje obstoje čih poti, uvedba parkiriš č za kolesarje in vozila za invalide, umestitev elementov drobne arhitekture iz okroglega lesa, namestitev elementov na terenu, potrebnih za izvedbo mobilne aplika- cije. Ugotovitve pilotne študije so bile naslednje: upravljanje zelenih površin poteka v ve č delih in na ve č ravneh, izziv predstavlja lastništvo zemljiš č, upravljanje je dinami čen proces, zato je potrebno razmišljati dolgoro čno in se odzivati na trenutne spremembe: spremembe zakonodaje, družbe- ne spremembe itd., obstaja potreba po vklju čitvi zelenih površin v regionalno na črtovanje, ne obstaja veliko razvojnih na črtov, obstaja potreba po preoblikovanju in razvoju obstoje čih zelenih površin. ZELENO JE DOBRO 59 Glavni cilj je bil združiti želje ob čanov v zvezi z živim zelenim laboratorijem Witkowi- ce z obstoje čo infrastrukturo ter pokazati, da je sodelovanje možno. Glavni izziv v procesu posvetovanja je bilo to, kako v aktivnosti vklju čiti ljudi. Orodja in metode Pilotna aktivnost Witkowice GLL je vklju čevala kombinacijo aktivnosti: 1) razvoj ze- lenih površin: pomemben izziv je v zvezi s tem predstavljalo dejstvo, da pri obmo čju ne gre za nove zelene površine, temve č za že obstoje če; 2) preoblikovanje zelenih površin: uvedba drobne infrastrukture. V okviru pilotnih aktivnosti so bile preizkušene metode vklju čevanja skupnosti, ki temeljijo na posvetovalnem procesu in na interak- tivni participaciji, cilj pa je bil prikazati, da je mogo če sodelovanje na ravni FUO. Glavni izziv pri postopku sodelovanja je bilo to, kako ljudi spodbuditi k aktivnemu sodelovanju. Ob upoštevanju treh modelskih aktivnosti – spodbujanje skupnostne pra- kse (odkrivanje/identifi ciranje), razvoj skupnosti (mobilizacija) in podpora skupnosti (trajnost) – so bile organizirane razli čne aktivnosti: posvetovanje, ki temelji na potrebah, piknik – pristop z ljudmi, raziskava v obliki intervjuja, ki je bila opravljena v šoli. Prejeli so od- govore približno 100 sodelujo čih in na ta na čin so uspeli zbrati nekaj informacij o živem zelenem laboratoriju Witkowice. Intervju je bil zelo preprost in je bil namenjen predvsem u čencem, pa tudi vklju čevanju staršev, umetniško tekmovanje »Moj gozd Witkowice«, u čna pot za ljudi, namenjena spoznavanju obmo čja: profesionalno vo- denje s strani strokovnjaka za naravo in izobraževanje; priložnost, da so ljudje stopili v stik z naravo: vonjali gozd, se u čili o drevesih, gobah, pti čih in ostalih živalih itd. Poleg tega je krakovski Urad za mestno zelenje organiziral dodatne aktivnosti za vklju čevanje prebivalcev Krakova: »Praksa sredi zelenja« – predavanja v 4 parkih. »Parkobus sredi zelenja« – prevozi Parkobusa od julija do septembra (trikrat na mesec potujejo s prebivalci z ene strani mesta na drugo in jim kažejo zelene površine po vsem mestu). »Piknik sredi zelenja« (okoli 2.000 obiskovalcev dnevno). ZELENO JE DOBRO 60 PILOTNA AKTIVNOST V BUDIMPEŠTI – OKOLJSKO SKRBNIŠTVO Situacija Budimpešta je ob čutljiva, kar zadeva okoljsko na črtovanje in glede izzivov reševanja podnebnih sprememb. Čeprav ima v primerjavi z ostalimi podobnimi mesti relativno malo zelenih površin, je v 12. okrožju Hegyvidéku precej urbanih zelenih površin, ki so ve činoma povezane z ve čjimi zelenimi obmo čji FUO. Za u činkovito upravljanje zelenih površin je zato potrebno sodelovanje med razli čnimi deležniki. Vendar pa je vklju čenost skupnosti na Madžarskem relativno šibka in metode za vklju čevanje skupnosti še niso del uveljavljenih mestnih politik. Za ob čino Hegyvidék – ki ceni svoje zelene površine kot izjemno bogastvo in jih namerava izkoristiti za spodbujanje ekološkega vedenja in okoljske ozaveš čenosti med svojimi prebivalci – to predstavlja precejšen izziv, zlasti v kontekstu lokalnih skupnosti in njihovih visokih pri čakovanj glede ob činskega upravljanja zelenih površin. Zasajevanje v Okrožju Hegyvidék (fotografi ja: Bendegúz Kovács) Izziv Osrednji izziv je predstavljalo vprašanje, kako uporabiti zelene površine kot orod- je za spremembo na čina razmišljanja prebivalcev glede pomena zelenih površin, pa tudi glede klju čnega prispevka, ki ga lahko dajo ob čine pri njihovem na črtovanju in vzdrževanju. Zato je bila pilotna aktivnost namenjena ustvarjanju skupnosti prosto- voljcev prek na novo uvedenega programa skrbništva, s čimer so promovirali tudi okoljevarstvena stališ ča. Glavni deležniki so bili skrbniki in njihova širša skupnost. Skrbniki so izpopolnjevali in delno uvajali pilotne aktivnosti, da bi zgradili zaupanje in skupnostni duh, pa tudi ob- čutek lastništva. Poleg tega bodo lahko skrbniki ob čini zagotovili povratne informacije glede pilotnega projekta in posredovali ideje v zvezi z na črtovanimi aktivnostmi. Ta neformalna skupina skrbnikov in drugih aktivnih državljanov bo pozneje imela klju čno vlogo v okrožju kot zagovorniki »zelenih tem«. ZELENO JE DOBRO 61 Pristop Najpomembnejši cilj je bil ustvariti resni čno skupnost prebivalcev – skrbnikov – ki bodo skrbeli za zemljiš če. Namen je bil ustvariti mo čno, okoljsko ozaveš čeno skup- nost, ki bo imela redne sestanke in razprave. To bo v prihodnosti pripomoglo k višji »zeleni ozaveš čenosti« med skrbnimi in spodbujalo okoljevarstveno vedenje v javno- sti. Dolgoro čno si prizadevajo za nagrajevanje prebivalcev za njihovo okoljevarstveno vedenje s fi nan čnimi ali drugimi nagradami, na primer s popusti, krediti ali darili. Pilotne aktivnosti so bile razdeljene na pet glavnih podro čij. Programi za prostovoljce, ki sodelujejo v programih skrbništva: 1. v okvi- ru prvega so na črtovali delavnice (notranje in na prostem) za skrbnike: teambuilding, predavanja in pogovore o vrtnarjenju na terenu ter soor- ganiziranje festivalskega programa skrbnikov. Programi za prebivalce: 2. Kar zadeva širšo skupnost (tj. prebivalce), so na črtovali razli čne interaktivne dogodke: 1. pet tematskih poti, poveza- nih z lokalnimi UZP; 2. dva dogodka Iger okrožja Hegyvidék; 3. preobliko- vanje najve čjega lokalnega festivala v Zeleni festival, s čimer so promo- virali koncept »zeleno je dobro« in v to vklju čili tudi festival skrbnikov; 4. tematske instalacije, povezane z zelenimi površinami; 5.100 odej za piknike – zaklju čni skupnostni piknik. Zeleni klub v Zeleni pisarni: 3. Na črtovali so redne tematske dogodke kot odprto univerzo za krepitev okoljevarstvenih kapacitet, za čenši s te- mami, povezanimi s kompostiranjem. Te dogodke so poimenovali Zeleni klub, namenjen pa so bili tudi manjšim skupinam. Soustvarjanje koncepta mobilne zelene informacijske to čke v okviru Ze- lenega kluba: 4. to čka je bila ustanovljena v okviru Zelenega kluba, a ker tlakuje pot za dolgoro čno vzdržnost pilotske aktivnosti, so jo poudarili kot lo čeno aktivnost. Komunikacijske aktivnosti: te aktivnosti so izboljšali s prilagojeno komu- nikacijsko kampanjo. Glavni cilji so bili: združiti prebivalce v podpori, krepitvi in vklju čitvi novih na činov vedenja v sprejete norme (pospeševanje programa skrbništva), zagotoviti prebivalcem podatke in povratne informacije o posledicah nji- hovega vedenja, izvajanje kampanj za informiranje in ozaveš čanje (prek mobilne informacijske to čke), razvijati okoljsko ob čutljivost z neposrednim izkušanjem dragocenosti naravnih sistemov (kampanje za javnost). ZELENO JE DOBRO 62 Orodja in metode V okviru pilotne aktivnosti v Hegyvidéku so preizkusili metodo sodelovalne storitve (soupravljanje manjših zelenih površin) s krepitvijo samoorganizirane skupine. 1. aktivnost: Spodbujanje skupnostne prakse (identifi ciranje) (analiza situacije, opre- delitev deležnikov, mobilizacija skupnosti): Na prvem skupnem sestanku skrbnikov, ki so izpopolnjevali nekatere izmed aktivnosti, je bila glavna tema analiza situacije. Kar zadeva 1. aktivnosti, so bile najpomembnejša orodja »instalacije« na javnih prostorih za ozaveš čanje širše javnosti (prebivalcev). 2. aktivnost: Razvoj skupnosti (mobilizacija) (opredeljevanje skupnosti in ozaveš ča- nje): najpomembnejše mobilizacijsko orodje, povezano s širšo skupnostjo, so bile Fa- cebook strani (eno so ustvarili skrbniki, druga pa je bila narejena za Zeleni klub – tam se objavljajo informacije o Zeleni pisarni in glavna Facebook stran ob čine). Vendar pa je klju čno vlogo odigral tudi lokalni časopis, ki je poro čal o tej pobudi in lokalnih »junakih«. Skupaj z lokalnim festivalom so bili leta 2018 organizirani tudi družabni dogodki (pikniki), katerih glavna tema so bile zelene površine. 3. aktivnost: Podpora skupnosti (trajnost): To je bilo najpomembnejše orodje. Osre- doto čili so se na teambuilding in družabne dogodke. Dolgoro čno bo skupnost skrbnikov in upravljavcev Zelenega kluba še naprej delovala v obliki skupnostne posvetovalne skupš čine. V okviru pilotne aktivnosti je ob čina Hegyvidék ustvarila mo čno skupnost, ki temelji na prostovoljcih v okviru programa skrbništva »malih zelenih površin«. Mobilizacija skupnosti v Okrožju Hegyvidék (fotografi ja: Bendegúz Kovács) ZELENO JE DOBRO 63 ZELENO JE DOBRO 64 ZELENO JE DOBRO 65 Viri in literatura  Bahrain Shuib, Kamarul, Habsah Hashim in Nurul Akmaniza Mohd Nasir. 2015. »Community participation strategies in planning for urban parks.« Procedia – So- cial and Behavioral Sciences 168: 311 – 320.  Bole, David in Federico Bigaran. 2013. »Introduction.« V: Bole, David, Mateja Šmid Hribar, and Jani Kozina (ur.). The synergy of culture and tourism for the development of rural areas. Ljubljana: Založba ZRC.  Fisher, Fred. 2001. »Building bridges between citizens and local governments to work more e ff ectively together through participatory planning. Part 1: concepts and strategies.« Dokument UN Habitat.  Gilbert, Paul. 2015. »Participatory Urban Planning. Planning the city with and for citizens.« Montréal Urban Ecology Centre.  Kersten, Wouter C., Marcel Crul, Daphne Geelen in Franken V. 2015. »Engaging benefi ciaries of sustainable renovation – exploration of design-led participatory approaches.« Journal of Cleaner Production 106: 690–699.  Müller, Emanuel in Rike Stotten. 2011. »Public Participation Manual.« Lucerne University of Applied Sciences and Arts.  Participatory Techniques and Tools – A WFP Guide, Booklet 1: Concepts of Partici- pation and Partnership. 2001. Strategy and policy division world food programme, Italija: Rim.  Stöger, Gabriele. 2010. »Participation as Basic Principle.« V: Stöger, Gabriele and Judith Cerwenka (ur.). weReurope: How to design Intercultural Conferences to promote dialogue and participation. Dunaj.  IUCN. 2015. »Vision for the Future: Addressing Berlin’s challenges by safeguar- ding urban green spaces.« 14. januar. https://www.iucn.org/content/vision-fu- ture-addressing-berlin%E2%80%99s-challenges-safeguarding-urban-green-spaces. Accessed 24 October 2018.  http://www.doc.govt.nz/get-involved/run-a-project/community-project-guide- lines/group-planning  IPoP . 2017. Priro čnik za boljše in lažje sodelovanje z javnostjo pri urejanju pros- tora. Ljubljana. ZELENO JE DOBRO 66 PROGRAM AKTIVNOSTI Izziv: Kako dolo čiti deležnike in identifi cirati skupnost? Pristop: delo na terenu Uporaba v: Aktivnost 1 Metode in orodja: (kvantitativna): analiza SWOT, anketa z vprašalnikom s samostojnim odgovarjanjem, intervju, vprašalnik (kvantitativni): javni/družabni dogodki, družabni do- godki (npr. predavanja, tržnice, športni dogodki), etnografske delavnice Izziv: Kako mobilizirati skupnost? Pristop: ozaveš čanje Uporaba v: Aktivnost 1/2 Metode in orodja: družabni dogodki (npr. predavanja, tržnice, športni dogodki), javne in- tervencije, umetniške intervencije, tekmovanja (fotografska, slikarska, risarska, modelar- ska, literarna), piknik, lokalni časopis, družbeni mediji, ustvarjanje medgeneracijskih vezi Izziv: Kako zbrati ideje? Pristop: strukturirajte prostor in uporabite brainstorming (metodo nevihta možganov) Uporabno pri aktivnosti 1/2/3 Metode in orodja: intervju, vprašalnik, javne intervencije, umetniške intervencije, tekmo- vanja (fotografska, slikarska, risarska, modelarska, literarna), ustvarjanje medgeneracij- skih vezi, glasovanje, delovna skupina za reševanje problemov s predsednikom iz premalo zastopane skupine, lokalni časopis, družbeni mediji Izziv: Kako vklju čiti skupnost v na črtovanje? Pristop: sodelujte pri ustvarjalnem na črtovanju Uporaba v: Aktivnost 2/3 Metode in orodja: delavnica prihodnosti, stilski kolaž, lotosov cvet, na črtovalske skupine Izziv: Kako vzpostaviti zaupanje v skupnosti? Pristop: igrivo upravljanje / vklju čite ljudi Uporaba v: Aktivnost 2/3 Metode in orodja: družabni dogodki (npr. predavanja, tržnice, športni dogodki), javne intervencije, umetniške intervencije, tekmovanja (fotografska, slikarska, risarska, mo- delarska, literarna), piknik, svetovna kavarna, drevo problemov, u čilnica v gozdu/parku (posebej primerna za mlade), parlament v parku (neposredna demokracija), etnografske delavnice; participatorno na črtovanje prora čuna, ustvarjanje medgeneracijskih vezi, voli- tve, spremembe formata, razorožitev ve čnega nasprotnika, delovna skupina za reševanje problemov s predsednikom iz premalo zastopane skupine ZELENO JE DOBRO 67 Izziv: Kako zagotoviti trajnost skupnosti? Pristop: vzpostavite zaupanje in odgovornost Uporaba v: Aktivnost 3 Metode in orodja: svetovna kavarna, drevo problemov, u čilnica v gozdu/parku (posebej primerna za mlade), parlament v parku (neposredna demokracija), etnografske delavnice, participatorno na črtovanje prora čuna, ustvarjanje medgeneracijskih vezi, volitve, spre- memba formata, razorožitev ve čnega nasprotnika, delovna skupina za reševanje proble- mov s predsednikom iz premalo zastopane skupine, lokalni časopis, družbeni mediji Izziv: Kako oblikovati SPS? Pristop: vzpostavite zaupanje in konsenz Uporaba v: Aktivnost 3 Metode in orodja: svetovna kavarna, drevo problemov, u čilnica v gozdu/parku (posebej primerna za mlade), parlament v parku (neposredna demokracija), volitve, sprememba formata, razorožitev večnega nasprotnika, delovna skupina za reševanje problemov s pred- sednikom iz premalo zastopane skupine Izziv: Kako uravnoteži »večne nasprotnike« in »trole«? Pristop: usmerite energijo Uporaba v: Ak vnost 3 Metode in orodja: svetovna kavarna, drevo problemov, učilnica v gozdu/parku (po- sebej primerna za mlade), parlament v parku (neposredna demokracija), etnograf- ske delavnice; ustvarjanje medgeneracijskih vezi, volitve, sprememba formata, razorožitev večnega nasprotnika, delovna skupina za reševanje problemov s pred- sednikom iz premalo zastopane skupine Izziv: Kako vklju čiti premalo zastopane skupine? Pristop: povabite jih zraven Uporaba v: Aktivnost 3 Metode in orodja: svetovna kavarna, u čilnica v gozdu/parku (posebej primerna za mla- de), parlament v parku (neposredna demokracija), etnografske delavnice; družabni dogod- ki (npr. predavanja, tržnica, športni dogodki), javne intervencije, umetniške intervenci- je, ustvarjanje medgeneracijskih vezi, volitve, sprememba formata, razorožitev ve čnega nasprotnika, delovna skupina za reševanje problemov s predsednikom iz premalo zastopane skupine, lokalni časopis, družbeni mediji ZELENO JE DOBRO 68 BELEŽKE ZELENO JE DOBRO 69 BELEŽKE ZELENO JE DOBRO 70 BELEŽKE ZELENO JE DOBRO 71 BELEŽKE ZELENO JE DOBRO 72 BELEŽKE ZELENO JE DOBRO NA ČRTOVANJE URBANIH ZELENIH POVRŠIN Z LJUDMI, NE ZA LJUDI Martin Poga čar Jasna Fakin Bajec Petra Kolenc Jernej Tiran Katarina Polajnar Horvat Aleš Smrekar Ljubljana 2019 UGB ovitek 5k19.indd 2 UGB ovitek 5k19.indd 2 6.5.2019 9:36:25 6.5.2019 9:36:25