Otec Marko Pohlin. To so gledali Kranjci, kedar se je prikazala bila Pohlinova BKraynska Grammatika". Eni so jo bvalili ter se ž njo ponašali; eni pa so jo grajali in se je sramovali. Očitno je svojo sodbo o njej pervi spregovoril učenik Matija Čep (Matbias Cbop Sprachlehrer) na Dunaju ter je na posebnem listu do spisatelja še tisto leto 26. vinotoka dal natisniti. Malo let še le je, kar so jeli sploh nekoliko bolje čislati jezike, pravi Dunajski jezičnik, in nemščina se je povzdignila k toliki lepoti in čistoti. 0 kranjščini se tega pač nihče ni nadejal. Vi pa ste storili, česar poprej še nobeden ni; delo vaše je dobro in kolikor mogoče pravilno. Palmica in častni venec sta torej vaša. Jaz bi si storiti kaj takega ne bil derznil, nikar že kaj boljšega. Vendar dovolite, da povem očitno svoje misli o gramatiki vaši, ,,ohne ein scharffichtiger Schriftrichter, nocb ein niedertrachtiger Spotter zu beifsen." — Najprej mi ni všeč, kar pravite v predgovoru, da kranjski jezik je jlirski, in malo potem, da ilirščine bči je kranjščina! Brez sile se ne more terditi, kar pišete o Dunajskem predmestji nWieden — Videm" in ondotni kerčmi, ktera ima še dan danes v svojim znamenji sdie Kohl- krainze," ne pa Bdie Goldkrainze". Ravno tako ne velja razlagovanje imena BBuh". Koliko več bi koristili, da bi bili nemščino pisali nekoliko bolje! Morda tudi, ko bi razlaga na eni strani bila nemška, na eni kranjska. Nektere besede so mnogim celo nerazumljive, sim ter tje neresnične. Marsikaj bi bili smeli opustiti itd. Sicer pa ne zamerite, in nikar se ne dajte ostrašiti. Le pogumno naprej! Vaša gramatika se na Dunaju kaj rada (mit Entziicken) bere. Le skoraj na dan s popolnim slovarjem, prej kot z biblijo, da se ne vkrade vanjo kaj pomot. Ne bodi vam žal, da se trudite iz ljubezni do domovine, v povzdigo njenega jezika. Deželi bote koristili, sebi pa pridobili čast in slavo, k čemur vam kaj rad srečo voščim. Nato pride 1. 1783 pater Markova BKraynska Grammatika" popravljena drugič na svetlo v malo čednejši obliki, z geslom iz sv. Avguština (De Civ. Dei 19, 7) o različni besedi, češ, človek rajši biva s psom svojim kot s človekom tujim, s kterim si — enaka po naravi, različna po jeziku — dopovedovati ne moreta tega, kar čutita. — Ta gramatika je zdaj drugič in popravljena prišla na dan, otec Marko pripoveduje v kratkera predgovoru, ker je perva bila pošla in so le tolikanj po njej popraševali, in jaz sem brez pomišljevanja to, kar sem v pervi še učenec v svojem matemem jeziku pregrešil, prezerl ali kakor si bodi premalo prav povedal, sedaj kot bolje izurjen in izkušen učenik popravil in brez prikrivanja priobčil drugim, da se hitreje in lože naučijo jezika. Nikakor v sramoto, v čast si štejem očitno popravljati sam sebe na splošnjo korist. Vsaj perva poskušnja nobena ni brez pomanjkljivosti; vaja delo doveršuje. Prijatli in znanci vidite, ktere reči sem zboljšal, kterih pa prenarediti nisem mogel. — V še krajši vpeljavi bvalo daje slovnici sami, češ, da njena veda je prava v podlago vsem drugim v vseh jezikih po pesnikovi hvalnici: Frustra Doctores sine me coluere sorores. Gramatiko pervo je ločil Marko Poblin v tri dele, drugo pa že v pet, in ti so: I. Berozhnoft (Recbtsprechung, Orthopie); II. Savyanje te,h besedy (Tonmeffung, Prosodie); III. Besedna fazhgtnoft (Wortforschung, Etymologie); IV. Skupskladanje teh besedy (Wortfiigung, Syntaxis);in V. Dobropisnoft (Rechtfchreibung, Orthographie). V I. delu pripoveduje o nekdanjih čerkah ilirskih, in ve, da Metud se pravi Strahota, Ciril pa Zbarha; da tega abeceda je Chyruleza, sv. Hieronima Stridonskega pa Glagolza (t. j. die berufene o. der Gelehrten Schrift), in da je v Vatikanski knjižnici, kakor spričuje Cikarella v življenji Siksta V., pod enim stebrom brati: SlientHierolym sokup slavenskeh zherk; pod enim pa: Shent Chyrull sokup drugeli slavenskeh zherk. — Čerke so mu samoglasnčki iu skup- glasneki, ločne in naločne in po posebej zaznamnjanih določuje se pomen. Tako razločuje na pr. e, e, e (ftrgsheza Diichel - oder Kiippelakcent), § (Schwanzel o. Cedil); 6, 6, 6, o; i, y; v, w; s, sh (s, š) in f, fh (z, ž), vendar malo dosledno, in po teh čerkah se lahko spozna pisava Markova. — Imenska beseda je ali lastna ali množna, samasvoja (Hauptwort) ali perstavna (Beywort). — V prestavnosti I. so mu sklanjala 1. Ta Krayl, 2. Fant, 3. Rog-ii-ova; v II. 1. Krayliza, 2. Perpovift, 3. Klop; v III. 1. Serze, 2. Snaniene. — Perstavna beseda: Brumn-a-u ima v drugi stopnji — perglibavnek — Brumnejshe — v vseb treh spolih. — Številske besede so poglavitne (jefar, tisuzh, tisec), zaporedne (rajmno ftu, jefar, tisuzhe, tifhezhn), rezdejlivne in množitne. — časna beseda loči čas nprizbn, pretezhene, prihodn". — V prekladnosti I. služi mu spregalo: Sgkam — Bom sekan; v II. 1. Stavem — Hvalem, 2. Berem — Potrebujem; in v III. Dejlim — Stojim. — Deležnik mu je beseda posrgdna (Mittehvort), predlog sprgdna, prislov pol§gbesgda, medmet v' mejs postavlena, veznik skupzvezliva. Na te osmere besedne razpole mora paziti, kdor hoče prav govoriti in pisariti, sicer poreko vedno o kranjskih pisateljih: »Per Aufonii flnes fine lege vagantur« —- da vsak ima svoje pravopisje in svojo slovnico, in da se, kakor njib očaki, s kterimi se tolikanj ponašajo, terdovratno nočejo ravnati po nobenih slovničnih in dobropisnih pravilih, marveč le po svoji lastni šegi in termi! Tudi je kaj dolgočasna in neprava pot, jezika učiti se po rabi, navadi ali izreki ljudski. V pristavku razlaguje potem besede ,,koreninske, odrasene in skupftakndne" po končnicab in njihovib pomenih. Vmes našteva imena, ki se celoma ali deloma ločijo po spolu na pr.: Oče, mate; syn, hčy; brat, sestra; pubeč, punca, mladgnc, deklič; stric, tetta; nemc, nemškuta; merjasc, svina; petelin, kokuš; dgdc, baba itd. — Na koncu III. dela ima iz pervega svojega predgovora ponatisnjeno razlaganje besede BBuh"; tolikanj pomenljivo se mu je zdelo. — V dopropisnosti prav iivo ponavlja, da se pisatelj ne sme ravnati po ljudstvu in ne po nekdanjih pisalcih, temuč po pravilib, ktere vse na tanko določujejo. Brez teb se ne more prav pisati, kar dokazuje po reku (Mat. 16, 26.) iz nekterih kranjskih pisarjev, ter opoininja: »Aber! waren den diefe Schriftfteller keine geltudirten, keine gelehrten Leute? Sie waren vielleicht wackere Theologen, wackere Philosoplien, nur Grammatiker, nur Orthographen waren sie einmal nicht. Wer hat alfo aus allen obangezogenen recht? Keiner: nur die Eegeln allein: •vvelche ich ohngeacht so vieller Unrichtigkeiten doch aus eben diefen, und andern kraynerifch. Autboren, wie die Grammatik, und Ortographie geftudiret, und erlernet habe: dafs envehnter Text grammatikalortograpliifcli alfo foll geschrieben feyn: Kaj pomaga zhlovgku, aku be us voln svejt dobil, na svoji dushi pak be shkodo terpel? So fchreibe ich, und kann mich fiir jeden Buchftaben reclitfertigen... Oder follte man fiir die Krakauer eiue, und fiir die Tyniauer wieder eine andere befondera Grammatik, und Ortographie niederfchreiben, weil, obfchon fie kaum einen Biichsenschufs von einander in der Vorftadt von Laybach wohnen, eine befondere Ausfprache und Mundart haben? Ift nicht da die Grammatik nothwendig: die Lehrmeifterinn recht zu reden und zu fchreiben?« — Naznanivši vire, iz kterih naj zajema dobropisnost (Derivation, Analogie, Anomalie, Orthopie itd.), kaže več besedi, ktere različnega pomena se skoro enako izrekujejo, vendar naj se v pisavi po lastnih čerkah dobro razločujejo na pr. dejli die Tbeile, dejly er theilet; gafim ich wade, gasim ich lofche; goderna baba goderna, brummet; je" er ift, jg er ifst; kraj End, Ranft, kray Staat, Land; p§ta die fiinfte, peta die Ferfe, pgjta gefungen, pejdta gebt ihr 2; pyli getruncken, wyli gefchlagen, bili gewefen, pili feile du; svgt heilig, svejt die Welt, svjet ein Ratb, svit Tagesanbruch, fvyt itd. — 0 preponah kaže rfnamene t§ga perkrajsbanja, te lozhitve; dolge potefaj Komma, potdfaj is fgorno piko Strichpunkt, kluke ali serpi Einfchliefsungszeichen, fnamene tgga odftavka Paragraph, tega noterupeluvanja Anflibrungszeicben, fa kaj spremisleti Gedankenftrich, zhčrknya ali wglish Anmerkungszeicben. V spevorečnosti mu je pgsmeska mira Reimmaafs, stih, rajfha, raja Reim, Verfe; odsgknoft Apokoppe, svishatnoft Hyperbole, smajshatnoft Miofe itd. BNatur, Genie, und Uibung machen auch in Krayn den gefchickteften Poeten, was fonft Miihe, und Kopfbrechen nicht zuwegenbringen". Naposled ima imena nekterih malikov itd., ktere se nahajajo v pesništvu, nKaton6v Navk od zhlovgshkega faderfhanja" spet po nemški in slovenski, »Isokratov Govor k' Demonikusu, od dolfhnuft" po slovenski, Plinijev list do Pavlina po nemški, in nektere navadne pogovore v treh jezikih, kakor v I. Grammatiki Kraynski 1. 1768. —