Leto II. Tedenska priloga ..Slovenca" z dne 23. maja 1926. štev. 118. Stev. 21. Motlv^ z Martuljka pri Kranjski ^orl v ozadju Ponce, Spik in »Ferdamane Police«. (Fot. prof. J. Ravnik.) 162 Farinacci doslej vsemogočni generalni tajnik italijanskih fašistov, katerega je pa moral Mussolini zaradi njegovega sovražnega nastopanja proti Angliji in Nemčiji odstraniti. Farinacci je začel zaradi tega voditi opozicijo proti samemu Mussoliniju in se je postavil na čelo najradikalnej-šega dela fašistov. Seje s reparacijskega odbora mednarodno gospodarske konference, ki se je vršila pred kratkim u Ženevi. Obravnavala je vprašanje nadomestitve sedanjega mednarodnega sovražnega tekmovanja s sporazumi. Na naši sliki vidimo podpredsednika odbora Tlieunisa (1), zastopnika Nemfije Trendelenburga (2), zastopnika Francije Serruysa (5), zastopnika Društva narodov H. de Peyerimhotfa (6) in zastopnika Italije A. Pirellija (9). Mir v Maroku? Krvave vojne v Maroku, ki je stala Francoze in Špance toliko žrtev, bo morda zaenkrat konec, kajti že dlje časa se vrše med obema nasprotnikoma pogajanja za mir. Naša slika nam kaže kako sprejema franc. polkovnik Azan odposlance upornega Abd el Krima, ki so se prišli razgovarjat glede miru. K prevratom na Daljnem Vzhodu. Na Kitajskem divjajo že par let krvavi notranji boji, pri katerih imata svoje prste vmes Rusija in Japonska. Naša slika nam kaže javno izpostavitev glave enega najodlič-nejših Vupeifujevih generalov, ki ga je dal Vupeifu umoriti. Ponoči razsvetljuje glavo električna luč. 163 Ljuba Jovanovič, znani radikalski prvak, ki vodi sedanji boj prof i Pašičevemu samodrštvu, sredi belgrajskih časnikarjev. S seje glavnega odbora srbske radikalne stranke dne 25. p. m., na kateri je dal Pašič izključiti Jovanoviča. Naša slika nam kaže zastopnike slovenskih radikalov, in sicer dr. Ravniharja (1), dr. Sajovica (2), in dr. Tavčarja (3). Izmed Slovencev sta glasovala za Pašičevo diktaturo Tavčar in dr. Zupanič, poslednjega ni na sliki. K M. ljubljanskemu velesejmu. Kakor prejšnja leta se bo vršil tudi letos velesejem, in sicer od 26. junija do 5. julija, ki bo vnovič pokazal uspehe slovenskih gospodarskih prizadevanj. Priprave zanj so že v polnem teku in po dosedanjih znakih sodeč, bo letošnji se nadkrilil prejšnje, saj je pa tudi velesejem najprimernejša prilika pokazati domačinom in tujcem gospodarsko kapaciteto dežele. Težke ekonomske prilike, v katerih živimo, naše producente še bolj silijo, da si pribore novih odjemalcev, in za to je velesejem gotovo najuspešnejši način. Kakor prejšnjega leta, se bodo vršile tudi v teh dneh najrazličnejše druge prireditve, kongresi itd., ki bodo privabile v slovensko prestolnico mnogo odličnih gostov od blizu in daleč. Slike fc ^^Slovenskemu biografskemu leksikonu''. Costa Etbin Henrik (1832-1875), pisatelj in politik. Cankar Izidor (*1886), umetnostni zgodovinar. Copeland Fanny S. Barkworth (*1872), lektorica za angleški jezik na univerzi v Ljubljani. 164 Ob petletnici turisto^skega kluba ^^Skala^'. 165 Pregled na skupine Škrlatice z- Vršiča. (Fot. J. Skerlep.) Zmagovalci 50 km smučarske tekme na Bledu, ki se je vršila meseca februarja 1.1. (Fot. prof. J. Ravnik.) Motiv z Velike planine pozimi. (Fot. J. Skerlep.) Srbski hribolazci v Turškem žlebu, ki so jih vodili naši „Skalaši". Prof. Janko Ravnik predsednik in soustanovitelj turistovskega kluba .Skala". Faza iz plezalne tehnike v steni Gamzovca. Smučarji na Kredarici. (Fot. prof. J. Ravnik.) Dr. KI. Jug, eden prvih ustanoviteljev „Skale", ki se je smrtno ponesrečil v triglavski steni leta 1924. Smučarji-Skalaši v sedlu pod Konjskim vrhom (Fot. prof. J. Ravnik.) 106 Triglavska »Severna stena". Na sliki so naznačeae smeri, v katerih so „Skalaši" doslej preplezali steno. V + naznačenem mestu leži Topolovec, katerega doslej Se ni bilo mogoče rešiti. (Fot Planinšek.) 167 Križem Slovenije. Naš arhitekt Plefinik v Prekmurju. Cerkev v Bogojini, ki jo zidajo po nacrtili Plečnikovih. Vsekakor je v veliko cast našim Prekmurcem, da so pri prenovljenju svojih božjih hramov prosili za sodelovanje našega največjega arhitekta. Športni odsek „0rla" na Rakeku, ki j« na velikonočni ponedeljek premagal SK „Javornik* z 5 : 0. Slovenci na sirski fronti. v 17. številki naSega lista smo poroCali o zapeljevanju naših fantov v francoske tujske legije. Zgo-rajSnja slika nam kaže tri take fante, in sicer: Ivana Koželja (sedi v sredi), ki je padel 8. X. p. 1. pri Damasku, Cirila Soviča (na desni), ki se je rešil z dezertiranjem in Fr. Zeliča (na levi), čigar usoda je neznana. (Glej članek v današnjem »Slovencu"). fNaročajte SLOVENCAll Ob prv^î obletnici Skala<, ki praznuje letos svojo petletnico, postavila je peščica mladih turistov temelj organizaciji, ki se je resnejše začela baviti s pravo turistiko. Mesto praznih mestnih zabav, izbrala si je telo in dušo okrepčujočo alpinistiko za svojo pot navzgor — k cilju. Nad trideset let obstoječe Slovensko planinsko društvo se je sicer v polni meri zavedalo svoje ekonomske naloge in napravilo vse, da zadovolji še tako razvajenega planinca. V svojem delu preobremenjeno pa se ni utegnilo posvetiti važni stvari: duševni vzgoji turista. Razklane brazde, ki jih je pustila za seboj doba krvavih vojnih grozot med utrujenim človeštvom, 90 zevale osobito med mladino, ki je instinktivno začutila v povratku k naravi svoj spas. Mlad človek s svojo odvisno eneržijo išče prilike udejstvovanja — a nikjer ni prilika popolnejša kakor v divji božanski prirodi naših Alp, ki liki gigantska žaga kažejo ničnostnemu človeku svoje nabrušene iskreče zobe in zahtevajo od njega celotnosti: človeka z voljo, močjo in pogumom na pravem mestu, z zmislom za dobroto, pravičnost in dolžnost — klen značaj, ki bo dajal v f>oznejši dobi poudarka javnemu življenju. Po zgledu nemške alpinistike se je začel intenziven razvoj domače visoke turistike z ustanovitvijo T. K. >Skalai. Ideja ustanovitve tega kluba sega v leto 1919., ko je slonela na ramah šestnajstih mladih, agilnih in požrtvovalnih ljudi. Že jeseni istega leta začelo se je razpravljati o nastopu v javnosti, vendar se je vsa stvar iz raz^ ličnih razlogov zavlekla kar za dve leti, tako da se je izvršila oficielna ustanovitev dne 2. februarja 1921. leta. Klub »Skala* je moral že po svojem petmesečnem obstoju nastopiti pot zagovarjanja svojih stremljenj napram javnosti. Povod temu bila je nesreča, ki se je dogodila dne 29. junija 1921. leta v Savinjskih planinah, ko se je ponesrečil mladi plezalec Carletto Tauzher, član tega kluba. Značaj kluba, ki je bil ustanovljen na tako idealni planinski podlagi kot ravno >Skala« in ki si je dal nalogo gojiti turistiko v vseh panogah, med katero je spadalo seveda tudi plezanje, nadeli so mu po tej nesreči čudno zveneče ime >samo-morilni klub<. Danes je »Skali« lahko ovreči ta pridevek, ki je pa takrat vzbudil mnogo časopisne polemike. Zatem je razvoj klubu prinesel vedno večje dimenzije, tako da je bil primoran razdeliti pro-iwgandno delo na turističnem polju svojim novoustanovljenim odsekom: smučarskemu, foto-ama-terskemu, tehničnemu in rešilni ekspediciji. Pozimi 1921 in 1922 pričelo se je v >Skali< polagoma gojiti smučarstvo, ki je pri zimskih turah postalo za člane neprecenljive važnosti. Ta nova vrsta gojenja zimske turistike pričela je izpodrivati resno prejšnji način z krpljami. Smučarstvo je zavzemalo z ozirom na svoj pomen med Skalaiii vedno večji krog tako, da je danes skoro vsiik Skalaš poleg turista tudi smučar. Nadaljnji dve leti so gojili Skalaši predvsem plezanje ter s tem spoznavali sami sebe, svojo odločnost, voljo in samozatajevanje. Mnogo kreme-nitih značajev je dala narodu ta lastna šola, le žal bila je predraga. Dne 11. avgusta 1924. leta je zagrnila bela smrt mrtvaški prt nad dr. phil, Kle-mentom Jugom v prepadu severne triglavske stene, kjer je iskal rešitve svojih problemov.. Vse drugače bi bila sicer začrtana pot pomembnosti naše turistike v vzgojnem sjnislu od znanstvenega duha tega velikega misleca, ki se je ravno odpravljal na življensko pot. »Skala« mu je v spomin in priznanje njegovega dela otlkrila dne 9. avgusta 1925 spominsko ploščo na v-inožju triglavske stene. Predsednik >Skale« g. konserv. prof. Janko Ravnik, že štiri leta njen neumorni voditelj, je imel ob tej priliki krasen govor za preminulim tovarišem. Največji razmah zasledimo v »Skali« v letih 1924. in 1925. Že omenjeni odseki so se posvetili od ustanovitve dalje intenzivnemu delu na turi-stično-propagandnem polju — a najlepše uspehe beležita: smiiški in foto-amaterski. Smuški odsek se je osnoval kmalu po ustanovitvi kluba samega, takrat ko so bile Ljubljančanom smuči še »prekle«. V času svojega obstoja je izvedel že lepo število klubskih in medklubskih tekem, smuških kurzov, predavanj in skupnih smu-ških izletov. S 50 km smuško tekmo, prvo te vrste v naši državi, ki se je vršila dne 30, januarja v letošnji zimi na Bledu kot nekaka proslava klubove petletnice, je pokazala, da mu nobena naloga ni pretežka za povzdigo jugoslovanskega smučarstva. Ta tekma, ki je zahtevala ogronmega aparata in brezhibne organizacije, je pa tudi jasno pokazala, kakšno discipliniranost more vzdržati klub »Skala*^ med svojijni člani. Naravnost eminentnega pomena za propagando naših naravnih alpskih krasot pa je klubov foto-amaterski odsek. Njegovi člani najboljši fotoama-terji so vztrajno stikali za skritimi gorskimi čari naših gora in sten, okoli koč in med skalami, da bi tako s svojimi posnetki pokazali in dokazali, da imamo mi Slovenci kraje, na katere bi bil še preobjesten Švicar ponosen. Tudi ta odsek je priredil že celo vrsto skioptičnih predavanj v Ljubljani, Tržiču in drugje. Udeležil se je s posnetki s\'ojih Članov številnih planinskih in turistično propagandnih razstav doma in v inozemstvu. Omeniti je udeležbo v Belgradu, Pragi in Londonu, kjer je marsikateri izbirčen in mrzel Anglež z navdušenjem odkupil sliko naših alpskih krasot. Istotako važen kot fotoamateiski odsek je za >Skalo« tehnični odsek, a še bolj kot ta rešilna ekspedicija. Slovenci do nedavno nismo imeli pri nesrečah na planinah dovolj podjetnih ljudi iz vrst turis'.ov samih niti potrebnega materijala. Ne enkrat se je pripetilo, da so prišli reševalci na kraj nesreče dva, tr^ ali še več dni za tem. Danes tega ni >Skala« v Ljubljani in njena podružnica na Je- senicah naravnost tekmujeta med seboj, katera bo prva prispela na kraj nesreče. Razen tega je klub priredil za člane potrebna predavanja o prvi pomoči. S tem, da je >Skala< ustanovila podružnico na Jesenicah, pa ni storjen samo na tem polju korak naprej. Ta podružnica, ki ima danes nad 100 članov podjetnih, agilnih in dobrih turistov je še drugačne važnosti. Ustanovljena že pred leti v industrijskem centru Gorenjske je važen faktor v socialnem oziru za naše delavstvo. Vodi jo energični načelnik ing. Kosmač in je že dosegla krasne uspehe. Njej gre tudi zasluga za razvoj našega smučarstva v lepi Gorenjski. Tako T. K. >Skala« nadaljuje pot po začrtanem programu. Močna vsled svojih idej je v tej organizaciji disciplina, ki za njo jamči navdušenje za skupni ideal in tako vrši svojo nalogo v prid sebi in vsemu narodu. P.+ M.+ O. V Ljubljani, meseca aprila 1926. Prof. Janko Ravnik predsednik turistovskega kluba „Skala". Ante Gnidovec načelnik smuškega oddelka ^Skale". Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.