Ameriška Domovi
ynt0
i
Wa
I°i9,
NO. 36
£>•'"- ffn!r//c <9 o**« SPIWT
uf8-'«*«««*
H yy v
• r- 1 j227 CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 22, 1971
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
$LCWiNIA*
Tito odšel iz Egipta
Predsednik SFRJ Tito je v soboto končal svoj (i-dnev-ni obisk v Egiptu, kamor je šel razlagat svoje poglede za dosego miru na Srednjem vzhodu.
KAIRO, ZAR. — Predsednik SFR Jugoslavije je svoj obisk v Egiptu, ki ga je začel v nedeljo, 14. februarja, in ga končal preteklo soboto, porabil za utrditev in obnovo starih vezi, ki jih je spletel z Egiptom v času predsednika Naserja. Z njim, pokoj-him Sukarnom in pokojnim Nehrujem ter ganskim Nkru-hiahom je vodil nekdaj nevtralci blok “nevezanih držav”. S smrtjo Nehruja je ta blok izgubil svojega najmočnejšega vod-cika in začel izgubljati v med-harodni politiki svoj pomen. Tito skuša rešiti, kar je možno za t° skupino držav in s tem ohra-cjati svoj lastni ugled v mednarodni politiki.
Predno je odpotoval v Egipt, je Tito izmenjal svoje poglede Ca Srednji vzhod z vladama 2DA in Velike Britanije. Tam Se je sredi tedna razgovarjal s Poslanikom ZSSR Vinogrado-vim, ki ga. je poiskal nujno, ko io bil Tito na ogledu v Aleksandriji. Kasneje je govoril s Titom tudi predstavnik ZDA v Egip-bi D. C. Bergus.
Tito se zavzema • za rešitev sPorov na Srednjem vzhodu na temelju resolucije ZN od no-vembra 1967, ki zahteva prizna-nje Izraela, pa tudi njegov umik z junija 1967 zasedenega arab-skega ozemlja. Med tem ko je ■Sgipt pripravljen sprejeti var-stvo štirih velikih sil za mir na Srednjem vzhodu, je Tito na stališču, da je boljše, da skrbe Za varnost meja Izraela in njegovih arabskih sosedov čete ZN, ^ naj bi jih dale na razpolago države članice, ki niso pripadni Ce nobenega ob obeh glavnih blokov držav. Pogajanja so se jCed tem premaknila za korak, je Egipt izjavil, da je pri-
Novi grobovi
Anton Gorenc
V četrtek je umrl v Polyclinic bolnišnici 90 let stari Anton Gorenc, 1250 Addison Rd., vdovec po 1. 1933 umrli ženi Mary, roj. Bohinc, oče pok. Mary Marsoun, Josephine Zalokar, Julie Zevnick, Olge E. Hochdorfer, Emily Mašino, 15-krat stari oče, 32-krat prastari oče. Pokojnik je bil rojen v fari Tržišče pri Mokronogu na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1906, kjer je imel brata in sestre, ki pa so že vsi umrli. Bil je član SNPJ št. 5 in The Maccabees Hive št. 1288. Pogreb je danes ob 8.30 iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo.
Andrew Zakrajšek
Po nekako 4 mesecih bolezni
Nil«) pr»piinMieii|M2 RDECi ¥ LAOSU STISNIL!
J U2N8VIETNAMSKI ODRED
ko
Pravi j en podpisati z Izraelom Tirovno pogodbo, če se ta umak-1)6 z vsega zasedenega arabske-ozemlja.
Predsednik SFRJ se boji, da .° prišlo do neposrednega mer-^ehja moči Sovjetske zveze in na Srednjem vzhodu, če T^ide do novega vojnega spopa-a med Egiptom in Izraelom, zato se prizadeva, da bi to Preprečil. Zaveda se, da bi vsako .a«o merjenje moči med ZDA ^ ZSSR lahko preskočilo tudi Balkan in s tem spravilo evarnost tudi Jugoslavijo.
umrl v St. Alexis bolnišnici let stari Andrew Zakrajšek, 14508 Tabor Avenue, Maple eights, Ohio, rojen v Pueblu, Colo., od koder je prišel v Cleveland pred 50 leti, 43 let zaposlen pri Buckeye Forging Co. Pokojnik je bil član Kluba slov. upokojencev v Newburgu in Društva Najsv. Imena pri Sv.
ovrencu. Zapustil je ženo Roso, roj. Rodič, hčer Marion Charvat, sina Andrewa, vnuke in vnukinje, pastorka Josepha Sinde-larja in pastorko Betty Steele. Pogreb je danes zjutraj ob 8.30 iz Ferfolia & Son pogreb zavoda na 9116 Union Avenue in E. 93 St., v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
Max J. Schumer Zadet od kapi je v soboto zvečer nenadno umrl 59 let stari Max J. Schumer z 26906 Chardon Rd., Richmond Hts., rojen v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA 1. 1922, zaposlen preko 30 let pri Graphite Bronze, Clevite-Gould Corp., mož Matilde, roj. Zupančič, oče Geralda, Wayna, Jamesa in Sherry, dvakrat stari oče, brat Josephine Bonfich, Berthe Due-ring in Stepanie Medvešek. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo dopoldne na All Souls pokopališče.
John Urbas Sr.
Včeraj je nenadno umrl zadet od srčne kapi 55 let stari John Urbas Sr., 21281 Ball Avenue, Euclid, O., mož Ann, roj. Pec-
Sateliti odlično vidijo
Washington, d,c. — Ame-
j^ki vohunski sateliti imajo ta^ cj° °dlicne fotografske kamere, hm na zemlji ne more skoraj s10 uiti. Tisti, ki trdijo, da so P°sobne posneti gradbene na-e na tleh tako, da je te mo-d i v^i'te’ti', naj “ne bi bili pre-a eč od resnice”.
Načelnik odbora Federalnih bank A. F. Burns sodi, da je predsednik Nixon v pogledu gospodarske rasti prevelik optimist. WASHINGTON, D.C. — Arthur F. Burns, načelnik Federal Reserve Boarda, je dejal v Kongresu pred skupnim gospodarskim odborom pretekli petek, da so gospodarske napovedi zvezne vlade za letošnje leto verjetno preveč optimistične. Razkril je, da Federal Reserve Board ne misli vbrizgati v gospodarstvo nove vsote denarja in kreditov, da bi dosegel smotre, ki jih je zvezna vlada naznačila.
Burns je dejal, da mu zvezni proračun izgleda “dober” in da je predsednikov pogled na gospodarstvo kot postavljen cilj, toda ne kot napoved, “vreden občudovanja”.
Federal Reserve System ne misli menjati svoje denarne politike v pogledu povečanja razpoložljivega denarja. Burns meni, da je denarja na razpolago dovolj, toda manjka zaupanja v gospodarsko rast in hitrejši razvoj. Podjetja morajo najprej vedeti ali vsaj videti možnosti, da bodo svoje izdelke prodala, potem se bodo šele odločila za njihovo pospešeno izdelavo.
Kot že preje se je tudi tokrat Burns izjavil za poseg zvezne vlade na področje cen in plač, ki jih je treba čim preje ustaliti, če naj gospodarstvo preide v mirno in stvarno rast. On je v načelu proti obveznemu nadzoru nad plačami in cenami, toda nekaj bo treba storiti, ko se bližamo kritičnemu razdobju.
CLEVELAND, O. — Boj proti dnevnim kopom v premogovnikih v naši državi je pred leti začel že takratni guverner F. J. Lausche. Ni mogel dosti doseči, ker se javnost ni zanimala za to vprašanje. Sedaj ga je zopet spravilo na dnevni red gibanje za varstvo prirodnih lepot v naši državi.
Ponavlja zahteve, ki jih je stavil že Lausche: Kdor hoče izkoriščati dnevne kope, naj za seboj zasuje vse površine, kjer je odkopal premog! To je sedaj postala že skromna zahteva. Naj-novejša zahteva hoče sploh prepovedati vse dnevne kope v rudarstvu. Tako zakonski predlog je že v Kongresu. Podpira ga tudi nekaj kongresnikov iz naše države, med njim je največ demokratskih.
V Ohiu so dnevni kopi za premog zelo razširjeni. Na njih dela okoli 4,000 rudarjev, letno pa nakopljejo približno 31 milijonov ton premoga. Največ ga je prišlo iz 230 odprtih rovov. Na vsakega zaposlenega rudarja odpade letno 7,000 do 8,000 ton premoga, kar priča o veliki delovni storilnosti.
ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII
iz Clevelanda in okolice
Močni, nepopustljivi rdeči napadi na postojanko južnoviet-i Sestanek—
namskega bataljona 6 milj od meje v Laosu so tega St. Clair Business Ass’n. ima tako zdelali, da je svoj položaj zapustil in se umaknil jutri, v torek, ob 8. zvečer redni v bližnji južnovietnamski položaj kaki dve milji proč, i mesečni sestanek v Hofbrau ki ga rdeči prav tako že četrti dan vztrajno in silovito napadajo. Pohod v Laos proti Hočiminhovi poti je obtičal in sc že 4 dni ni premaknil z mesta.
SAIGON, J. Viet. — Po treh rdeči dobro zakopani • in skriti, dneh močnih, neprestanih na- Slabo vreme je onemogočilo
pokojnih Victorja, Alberta in Justine. Pokojnik je bil zapo-
Nixon bo sprejel črne kongresnike
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je na tiskovni konferenci zadnjič dejal, da upa, da bo mogoče pripraviti sestanek s črnskimi kongresniki. Ti se prizadevajo za tak sestanek s predsednikom Nixonbm že eno leto brez uspeha.
Za sprejem črnskih kongresnikov, ki so bojkotirali predsednika Nixona, ko je pred Kcngre-
padov severnovietnamskih oddelkov na položaj južnoviet-namskega ranger bataljona je ta omagal, ko je imel najmanj 60 mrtvih in preko sto ranjenih. Preživeli so se umaknili in odnesli s seboj 108 ranjencev na bližnjo juižnovietnamsko postojanko dve milj proč, pa pustili za seboj mrtve in okoli 60 ranjenih. Od skupno 450 mož jih pogrešajo okoli 200. Bataljon je sicer ostal kot vojaška enota, toda' je za boj nesposoben. Kolikor je sposobnih borcev ostalo, pomagajo braniti postojanko, na katero so se umaknili, ki pa jo rdeči tudi že četrti dan neprestano napadajo z minami in raketami, pa tudi s topovi.
Celoten pohod južnovietnam-skih sil v Laos je obtičal sredi preteklega tedna največ zaradi slabega vremena, ki je onemogočil uspešno letalsko podporo v Laosu prodirajočim kolonam. Od tedaj je tudi rdeči odpor postal veliko močnejši. Sodijo, da so rdeči sedaj obrambo organizirali in da so odločeni južnovietnamski pohod proti Hočiminhovi poti ustaviti in če le mogoče Južne Vietnamce potisniti iz Laosa.
V Washingtonu opozarjajo, da so računali na trdovratnejši
dobro opazovanje in uspešno topniško podporo južnovietnam-skih oporišč, ki so le 6 milj od meje Južnega Vietnama, torej še v dosegu takmaj stoječih ameriških topov. Očitno je, da so rdeči vreme odlično izkoristili in uspeli v treh dneh z osredotočenim napadom uničiti postojanko, ki jo je branil ranger bataljon. Ti oddelki veljajo poleg marinov za najboljše v celi redni armadi Južnega Vietnama.
V petek in v soboto so ameriške sile izgubile 4 helikopterje, včeraj pa še štiri. Skupno je bilo doslej v nastopu proti Laosu izgubljenih vsaj 24 ameriških helikopterjev, od tega 15 v Laosu, ostali pa v Vietnamu v zvezi s podpiranjem nastopa v Laosu. Ameriško vo-
som podal poročilo o stanju Uni-
slen preko 30 let pri White i je, posreduje sen. E. W. Broo- °dpor rdečih v Laosu od vsega
— 'ke, republikanec iz Massachu- za^tka. Obrambni tajnik M.
settsa, edini črnec v zveznem senatu.
Motor Co. Bil je član SNPJ št. 126. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek dopoldne. Na mrtvaški oder bo položen jutri ob 7. zvečer.
Mike Repic
Včeraj je umrl po dolgi bolezni 83 let stari Mike Repic, 765 E. 156 St., mož Antonie, roj. Purkelc, oče Edwarda, 4-krat stari oče, rojen v Slovenskem Primorju, od koder je prišel v ZDA 1. 1913. Bil je član Car-
niola Tent št. 1288 T.M. Pogreb nik, oče Karen Shantery, Johna bo iz Zelotovega pogrebnega za in Michaela, stari oče Michaela 1 voda na E. 152 St. v četrtek Shantery, brat Mary Kovelan in zjutraj na Kalvarijo.
Sovjetski strokovnjaki si ogledu je io govedo v ZDA
CHICAGO, 111. — Sovjetski živinorejski strokovnjaki že nekaj časa pregledujejo živinske trge, pa tudi farme ter si ogledujejo govejo živino.
Sodijo, da imajo namen kupiti večje število prvovrstne ple-
Laird je že pretekli torek dejal, da je treba pričakovati trdih bojev. Tedaj so namreč dognali, da so rdeči poslali v Laos proti prodirajočim južnovietnamskim enotam na njihovem desnem krilu k prešnjim dvem še dva nova polka redne severnoviet-namske armade. Dva dni nato so rdeči res z vso silo udarili na izpostavljene južnovietnam-ske položaje severno od ceste št. 9, po kateri Južni Vietnamci prodirajo v Laos.
Ameriško letalstvo je skušalo
House. Večerja bo na razpolago za tiste, ki žele, ob 6.
Kosilo pripravljajo—
Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ pripravlja kosilo 21. marca letos v Baragovem domu na St. Clair Avenue, katerega čisti dohodek pojde za novo cerkev v Bistrici v Slovenski krajini (Prekmurju). Vstopnice so naprodaj v Baragovem domu in pri Stan Majer, trgovini s čevlji.
Podpora Slov. šoli—
Slov. šola pri Sv. Vidu sporoča, da je dobila v zadnjem času darove v podporo od L. Majer, trgovine s čevlji, optika g. M. Slaka, enega društva, g. M. Škrjanca in ge. P. Kovačič. Vsem se iskreno za pomoč zahvaljuje.
Na kosilo vabi— j Slov. šola pri Sv. Vidu vabi
rojake in rojakinje v nedeljo,
Južnem 28‘ februaria, na kosilo v farno dvorano pri Sv. Vidu. Od 11.30 pa do 2. popoldne bodo postregli
jaško poročilo navaja v zvezi sl* šovej° Pečenko’ Pekami in L™;	99	n domačim pecivom. Cisti doho-
temi izgubami 22 mrtvih, pogrešanih in 24 ranjenih.
Do ostrejših bojev je prišlo tudi v Kambodži, kjer jiižno-vietnamske sile čistijo obmejno področje “Papiginega kjjuna” in “Ribiškega trnka”r Rcjoči naj bi poškodovali most na glavni cesti št. 1 iz Saigona v Phnom Penh 3 milje vzhodno od Neak Luonga.
menske živine ter jo odpeljati v Sovjetsko zvezo za izboljša- rdeči napad streti z obsežnimi nje tamkajšnjih domačih vrst. napadi, pa mu ni uspelo, ker so
Predsednik Nixon hoče reformirati zdravstveno zavarovanje
Priporočajte A.D. tem,
ki jo še nimajo!
Da
Vremenski
prer&k
pravi:
tJ?e^eviTo in milo. Najvišja! >eratura okoli 46.	I
WASHINGTON, D.C. — Predsedniku ne moremo očitati, da je pred dvema letoma samo obljubljal reforme, ni jih pa Kongresu predlagal. V tem pogledu je posnemal svojega prednika Johnsona. Morda je v oziru še bolj dosleden kot Johnson, ki je imel navado, da je svoje ideje o reformah zmeraj navezal na trenutne potrebe po reformah, kot jih je življenje spravilo na dnevni red. Nixon je v tem pogledu bolj dosleden: začne z malimi reformami, skuša jih končati z velikimi.
V svoji socialni politiki se je na primer spravil najprvo na reformo federalnega socialnega zavarovanja, potem je objavil svoj načrt o podpiranju družin, sedaj pa prišel na dan z načrtom o zdravstvenem zavarovanju, ki spada gotovo med najtrše orehe v socialni politiki. To dela veli-
ke preglavice celo Angliji, ki ima v socialni politiki veliko več skušnje kot naša dežela.
Zdravstveno zavarovanje je radi tega kočljivo vprašanje, ker je pri nas tako komplicirano. V rokah ga ima še zmeraj zasebna pobuda, ki ga rada veže z bolniškim. Ta povezanost je zelo tvegana. To je skusila tudi zvezna vlada, ki je vsaj za ostarele Amerikan-ce vpeljala svojevrstno zdravstveno zavarovanje, ki pa v njem nosi levji del stroškov. Še danes nimamo pregleda, koliko nas to zavarovanje stane, vemo pa, da je od leta do leta dražje radi naraščajoče draginje.
Nixona to ni motilo. Dal je sestaviti načrt za zdravstveno zavarovanje, ki se skuša opirati na obstoječi sistem naše zasebne zdravstvene službe. Ta služba temelji na dveh načelih: bolnik naj samo nosi stroške zdravljenja ali pa naj se zavaruje, pri čemur naj
skuša stroške prevaliti na posebno zavarovanje, ki funkcionira tako kot vsa druga. Zavarovanec plačuje premije, zavarovalnica pa plačuje stroške zdravljenja. Tu se vključi tretji element, praviloma delodajalec, ki zavaruje svoje ljudi pri zasebnih zavarovalnicah in sam plačuje premije zavarovanja, včasih pa pritegne tudi uslužbence.
Na to standardno stanje se opira Nixonov načrt. Zato ne predvideva splošnega enakega zavarovanja, ampak misli na štiri načine zavarovanja, ki pa imajo skupen interes, da omogočijo zavarovancem čim boljšo zdravstveno službo ob čim manjšem njegovem prispevku, ako ga način zavarovanja sploh predvideva. V podrobnosti zavarovalnih načrtov se ne moremo spuščati, to delo bo moral opraviti Kongres, ki se bo dolgo pečal s tem zavarovanjem. Morda bo za to delo rabil tudi par
let. Vsak napačen račun navali namreč lahko na federacijo ogromne izdatke. Saj so že nekateri prejšnji, zasebno narejeni, načrti naračunali, da bi stroški utegnili znašati med $70 in 80 bilijoni na leto.
Te pripombe imajo zato le namen, da opozorijo naše bralce, kaj nam federacija pripravlja na področju zdravstvenega zavarovanja, ki naj obsega vse naše prebivalstvo.
Le eno pripombo bi si še dovolili: vsaka socialna politika, posebno bolniška in zdravstvena, zahteva stabilno kupno moč denarja. Dolar, ki izgublja vsako leto nekaj odstotkov kupne moči, je za tako zavarovanje prešibka podlaga, drugače nam bodo s svojimi zakoni o zdravstvenem zavarovanju preskrbeli tudi
__huda presenečenja, ki se
bodo izražali bodisi v davčnih bremenih ali pa v primanjkljajih v federalnih proračunih.
Demokratje Ohia se poslovili od bivšega sen. S. Younga
CLEVELAND, O. — Slovo se ni izražalo v solzah in žalostin-kah, ampak na banketu, kjer je 700 vodilnih ohajskih demokratov praznovalo spomin na predsednika Jacksona in Jeffersona. Proslava je potekala v tradicionalnem razpoloženju in temu primernih slavnostnih nagovorih. Nekaj politike pa tudi ni manjkalo.
Na proslavo ni prišel župan C. Stokes, akoravno je bil povabljen. Banket je vodil demokrat Dobrea, ki vidijo v njem politiki bodočega županskega kandidata uradne demokratske organizacije. Načelnik clevelandskih demokratov Bartunek ga je celo pozdravil kot “župana”. Morda se mu je zareklo, vendar so to hitro vsi opazili. Če je vse to
dek je namenje za vzdrževanje delovanja Slovenske šole.
Seja—
Klub slov. upokojencev za Newburg ima v sredo ob dveh popoldne sejo v SND na E. 80 St.
Jutri Pust—
Jutri je Pust, v sredo Pepelnica, začetek 40-dnevnega posta kot priprave na Veliko noč. Pust in Pepelnica sta bila nekdaj v Sloveniji važna mejnika v letu. Predpust je bil čas veselja in porok, Pepelnica je napravila tej dobi konec in kristjane opomnila na minljivost vsega tvarnega, jih usmerila na večno.
Nenadna smrt—
Robert N. Manry, ki je leta 1965 poleti preplul sam v 13.5 čevljev dolgi jadrnici Tinker-belle iz Amerike v Veliko Britanijo, je včeraj nenadno umrl zadet od srčno kapi v avtomobilu, v katerem so se vozili na obisk v Union City, Pa. Z njim je bila žena ter prijatelj zdravnik dr. G. Ledger in njegova žena. Četudi je bil zdravnik takoj pri roki, ni bilo nobene pomoči.
Petrolejski vod preko Aljaske še daleč
WASHINGTON, D.C. — Novi notranji tajnik Rogers C. B. res, potem bomo imeli najmanj [Morton je dejal kongresnemu dva županska kandidata, črnega1 odboru, da je odločitev o grad-in belega. Kako bo to vplivalo nR petrolejskega voda preko na volivno borbo in volitve sa- Aljaske še daleč. Pri njej ne bo
me, bomo zvedeli šele po volitvah.
Jumbo letala se obnesla
NEW YORK, N.Y. — Sedaj je eno leto, odkar so v prometu B-747 “Jumbo” potniška letala, ki lahko sprejmejo 360 potnikov naenkrat na krov, če treba tudi več. Trenutno je v prometu 96 letal te vrste.
Družbe, ki ta letala rabijo, se hvalijo, da so ekonomična in varnejša od B-707, da so bila prvem letu veliko uspešnejša kot pa letala B-707. Povprečno je letelo v preteklem letu 180 potnikov na vsakem letu teh letal, 50 več, kot je nujno za kritje stroškov.
gledal toliko na koristnost voda s stališča donosnosti petrolejskih družb kot s stališča “narodne potrebe”.
Potreba po olju raste in pritegnitev ležišč na severni obali Aljaske bi bila koristna, toda mora biti v skladu s splošnimi koristmi in potrebami vse dežele. Glavni ugovor proti gradnji voda je strah, da bi ta škodoval naravnemu okolju, rastlinstvu in živalstvu Aljaske ter morda široki pas zemlje, po kateri bi bil speljan, onesnažil.
še vedno veliko prometa
CHICAGO, m. — Železnice v ZDA s p r e j m ejo povprečno vsako uro dan in noč za prevoz 'okoli 4,370 vagonov blaga.
Ameriška Pomoviim

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.ftQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 36 Monday, Feb. 22, 1971

Hočiminhova pot, toda kam?
osu proti Hočiminhovim potom res “povečanje vojskovanja v Indokitajski . Je in ni. Ako ostanejo saigonske čete stalno v Laosu, je to res povečanje. Ako se umaknejo, ima pa vsa operacija le taktičen pomen in nič ne vpliva na strateške cilje.
Kateri odgovor je pravilen, se bo videlo šele ob koncu operacij ob Hočiminhovih potih. Preje je vsako ugibanje brezplodno, saj predsednik Nixon vsak trenutek preokre-ue vojne operacije, kamor se zdi potrebno njemu in njegovim svetovalcem. Ne bi bilo nepristransko, ako bi ga že sedaj sodili po dejanjih, ki jih še ni opravil.
Slaba stran sedanje operacije v Laosu je gotovo ta, da v vsakem slučaju podaljšuje vojskovanje, četudi ga končno ne bo povečalo. To je gotovo žrtev z naše strani, ki jo je treba opravičiti. Zdi se nam, da zato še ni nabranega dosti gradiva, čeprav bi ga radi imeli.
Pevski zbor Triglav
KAKO JE ŠE KAJ okrog
V vojaškem pogledu je njen pomen precej jasen. Pot, boljše pota, vodijo iz Sev. Vietnama skozi Laos v Kambodžo in Južni Vietnam. Okoli 1,500 milj dolga, nimajo ne sledu o moderni prometni žili. Šele sedanja vojna na Indo-kitajskem je iz njih naredila obsežno cestno mrežo s primitivnimi mostovi, obrambnimi nasipi, hudimi klanci in o-vinki. Zato je njihova prevozna zmogljivost močno odvisna od vremena. V dobi stalnega dežja je na marsikaterem sektorju komaj uporabna še za premikanje čet. Tako so pred leti opisovali dopisniki ta pota, ako so slučajno zašli na nje.
Do lani so v glavnem služila za zvezo med zahodnim delom Južnega Vietnama s Severnim, njihov pomen je zelo naraste!, odkar je Kambodža postala bojišče. Komunisti jih morajo rabiti tako za zvezo z Južnim Vietnamom kot z Kambodžo. Njihova zmogljivost je do skrajnosti izrabljena, kar sili severnovietnamske generale, da držijo v Kambodži in Južnem Vietnamu večje zaloge vojnih potrebščin, kot bi bilo normalno treba.
Lanski vdor ameriškh čet, potem južnovietnamskih in končno severnovietnamskih je šele odkril vso važnost teh poti. Severni Vietnam je namreč spoznal, da je za svoje vojaške operacije popolnoma odvisen od njih. Kaj to zanj pomeni, je čutil takrat, ko so ameriške čete lansko pomlad vsaj deloma uničile v Kambodži vse njegove vojaške postojanke. Severnovietnamske čete si kar"niso mogle opomoči. Niso bile kos amerikanskim, potem južnovietnam-skim in končno kambodžanskim, kar je le malokdo pričakoval. Prav radi svojega slabo organiziranega zaledja niso mogle tako spretno ofenzivno nastopati, kot so bile navajene. Omejiti so morale svoje operacije še celo od decembra naprej v dobi lepega vremena in posvetiti vse svoje napore obnovi poti, zalog, orožja, streliva itd. Večina obveščevalcev je pripisala tako stanje med komunističnimi četami transportnim težavam med Severnim Vietnamom in posameznimi frontami na jugu.
Tega mnenja so bili in so tudi ameriški strategi. Niso brez lazloga storili vse, kar so mogli, da porušijo čim več naprav na Hočiminhovih potih: mostov, opor, nasipov, poslopij, skladišč, zavetišč za slabo vreme itd. Niso dosegli vsega, kar bi radi, toda ne po lastni krivdi ali nesposobnosti. Hočiminhova pota vodijo namreč skozi, recimo, muhaste kraje: normalne doline, zato pa dobro obraščene z drevjem in kot nalašč godne za skrivališča; ozke in vijugaste soteske, kot jih nekaj poznamo tudi v Sloveniji (Bohinj, pod Zagradcem, ob Dravi itd.), kjer se poleg vode komaj prerije ozka cesta; kotli kot je na primer bohinjski itd.
Vmes pridejo še nekateri prelazi, ki niso visoki, zato pa strmi in vendar zoprni za vsak prevoz. V take terene je treba res dosti investirati, če kdo hoče dobro prometno mrežo. Tega Severni Vietnam ne utegne narediti. Morda tvori vse to pokrajinske lepote, bombniki jih pa preklinjajo, ker ne morejo zlepa doseči in bombardirati določenih ciljev. V takih slučajih pomaga to, kar so napravile ameriške čete v Kambodži: treba je zasesti kraje, tam porušiti vse sovražnikove naprave, potem pa oditi. To taktiko morejo seveda uporabljati le mehanizirane čete in gverilci, pa še mehaniziranim četam ne koristi zmeraj mehanizacija, ki jo imajo. Sovražniku delajo take čete silno škodo; se pokažejo, kot da bi prilezle iz tal, uničijo vse in zopet izginejo.
Kar so na primer gverilci ustvarili na svojih pribežališčih v Kambodži v par letih, so naše čete uničile v nekaj mesecih, pa za ta posel niso bile takrat niti dosti izvežbane.
Tako se je pokazalo, da je bila naša akcija v Kambodži z vojaškega stališča nekaj dobrega, četudi ni bila neoporečna s političnega in diplomatskega.
Uspehi v Kambodži so morali usmeriti misli naših strategov na željo, da bi nekaj takega poskusili tudi ob Hočiminhovih potih. Poskus je sedaj v teku, toda pogoji za u-speh niso tako zelo ugodni. Najprvo leži teža operacij na ramah saigonskih čet. Obstojajo močni dvomi, ali so takim nalogam dorastle. 1 o bomo videli v kratkem. Precej gotovo je namreč, da bodo komunistične čete poskusile, da za vsako ceno tako zmanejo južnovietnamske vojaške' oddelke, da njihovim generalom niti na misel ne bo prišlo, da poskus ponovijo. Čc rdeči generali ne dosežejo popolnega u-speha, tfočiminhova pota ne bodo za nje več kot prevozno pribežališče. Ako saigonske čete sedaj v redu izvršijo svoje naloge, se potem lahko umaknejo, saj Hanoi do maja ne bo mogel obnoviti škode, kar bi jo sedaj doživel. Od maja dalje vlada ob Hočiminhovih potih deževno vreme in obsežni boji v južnem delu Indokitajske niso več mogoči pred decembrom. Takrat se sedanja igra na Hočiminhovih potih začne lahko znova.
Tak je položaj z vojaškega stališča. Kaj pa pravi poli- ^JC. nucemor rum mea tikar Vse se vrti okoli odgovora, ali je sedanji nastop v La- drugimi slovanskimi narodnost-
Sv. Štefana v Chicagu? — Pred 50 in 60 leti se je okrog Sv. Stefana v predpustnih dnevih pelo in vriskalo, da se je kar zvonik majal. Peli in veseli so bili Belokranjci, Dolenjci od vsepovsod tam gori od Soteske, Žužemberka, Toplic, Straže, Vavte vasi in potem vse tja mimo in preko Novega mesta, St. Jerneja, Kostanjevice, Krške vasi in Brežic. Pomagali so krepko tudi Štajerci in Prekmurci, vsak po svoje, tako, da je bilo vse veselo in prave Židane volje. Seveda, tudi .J.renjci in Notranjci so krepko ■omagali, posebno pa še Dom-mlčani, ki slove, da znajo najlepše klobuke delati za mlada dekleta in žene. V taki družbi se je praznovalo predpustne dneve, s številnimi svatbami in kdor se jih je udeležil, jih ni nikdar po-' zabil.
Kje so tisti časi, si včasih mislim. Kje so tisti fantje, možje, dekleta in žene, ki so skrbeli, da je bila okolica Sv. Štefana res kar prava slovenska vas? Bili so med nami Auguštini, Baniči, Bički, Bobiči, Bogolini, Cerjan-ci, Čemažarji, Dulerji, Fajfarji, Fabijani, Fojsi, Glavači, Gregoriči, Jelenčiči, Jurjovci, Kavčiči, Kozjeki, Grili, Kukmani, Kre-meseci, Mladiči, Medici, Merlaki, Omerzli, Mlakarji, Potočniki, Prahi, Šenicati, Stariči, Turšiči, Veseli, Žabkarji, Zakrajški, Že-frani, Železnikarji, Zupančiči in :e dolga vrsta drugih.
V duhu jih vidim včasih, kako možato in ponosno so prihajali ob nedeljah k službam božjim in po maši, kako so napolnili ves 22nd Place. Potiskali so svoje klobuke na glave in nažigali lepe, dolge cigare kot res pravi fantje in možje od fare. Pozdravljali so se med seboj, pripovedovali drug drugemu to in ono in z obrazov jim je sijala slovenska veselost. Gotovo jih je bil vesel Bog in sv. Stefan.
Oprostite, takole se človeku, ki je nekoč to gledal in opazoval, vlečejo spomini v duhu pred očmi, kakor prikazi na televizijskih trakih.
In sedaj? Sv. Štefan še stoji. Še krepko nadaljuje in vztraja. Cast in priznanje vsem, ki to vzdržujejo! In to so zdaj večinoma novi Slovenci, ki jih je Beg poslal, da nadaljujejo in to vzgledno vzdržujejo. Cast jim!
Živi in vztraja še nekaj starih korenin. Ko sem preje omenjal imena in med temi Stariče in Mladiče, naj povem, da Starič, ki je bival na 22. cesti, je pred nekaj leti umrl. Mladič Leo, ki bo kmalu, če že ni, prestopil prag svojih 90 let, je pa še med nam in še vedno kako veselo in zabavno po žužember-sko pove. Pri njem in blizu njega so njegovi sinovi in hčere. Bog ga živi in ohrani še dolgo let!
Zadnja leta se seveda občutno praznijo vrste naših pionirjev in pionirk. Mnogi so odšli v druge predmestne kraje, nekateri na jug in daljni zapad v gorkej-še kraje. Kaj hočemo? Tudi med
mi je tako. Lepe naselbine in u-stanove vseh vrst so imeli. Am pak v razmerah in okoliščinah, v kakršnih smo, ima čas s svojimi vednimi spremembami in pa življenje odločilno besedo. In gre, kakor gre.
Zgornje vrstice so mi narekovali le spomini na nekdanje čase. Žihavnega življenja je mec nami še vedno dovolj. Da je tako, skrbijo razni klubi, društva, kakor tudi posamezniki. Ti se veda iz mlajših v At. Tudi na predpustne čase se ne le spomir-njamo, kako je bilo nekoč, am pak tudi poskrbijo, da je takega veselja in čutenja še vedno nekaj med nami. Imamo med seboj mlade in starejše fante, ki še vedno znajo po prstih hoditi, pa se tudi v predpustnem času malo okrog ozreti in pogledati za lepimi dekleti in damami. O yes, imamo take fante med nami. Le to jim je treba svetovati, da ni dovolj samo za devoj-kami se ozirati in pogledovati, ampak da je v takih zadevah treba odločitve pa korajžo in stopiti pred devojke in povedati, da poleg tega, da radi za njimi gledamo, bi tudi radi, da bi one spoznale in se nam približale. Zato bi našim fantom na slavni 22. cesti svetoval — to je fantom Antonom, Jankotom. Maj kom in vsem drugim, da naj si vzamejo k srcu navduševalno predpustno pesem, ki poje in svetuje takole:
Antončki in Tončke,
Micke, Pepce in Urške,
Jakci, Mihci in Urbani — čujte! — kaj vam povem!
Vedite, življenje je kratko, da vam povem na kratko: za visokega — če mora sam ali sama jadrati skozi...
Zato fantje in dekleta, ne glejte na leta — naj jih je sedemkrat tri — ali pa dvanajstkrat sedem.
Takole ravnajte:
Če ste pri volji in bi radi, da bi vam kdo srca grel in vam vesele ure delal, h gospodu pojdite in mu povejte:
Kako vam srce tolče, kako vam vaša glav’ca svetuje in če so “rajtenge” v redu, povejte mu, kaj bi radi.
In če bo vse v redu, bo povedal,
vas pa zvezal s srcem, s katerim želite biti zvezani — tako, da bq prav za vas in vse.
Prijazni organist pa bo s kora koračnico zaorglal, da bo vam srca privzdigovalo, v njih pa ljubezen užgalo ...
— Dosti dobre volje in vesel predpust vsem!
R.
CLEVELAND, O. — Ta mesec je pritisnil hud mraz in zima nas je vzela v svoj hladni objem z vso močjo. Ko smo se kopali
iz snega, smo mislili na pomlad |Za cerkve ni tora
m si zeleh, da bi skoro prišla Medtem ko na Hrvaškem ni
pred naša vrata.	posebnih težav za lokacije za
Na dnevnem redu so bile raz- gradnjo cer,kva ^ dušnoipastir_
ne zabave in druge prireditve. skih Centrov, je v Sloveniji to Tako smo 7. februarja videli na vse dru,gage. 2e leta 1966 je TV, kanal 5, prvič poroko. Slo-1 ljubljanski dekan na pristojnem venec Tony in žena Jeanette mestu zaprosil za dovoljenje za Stepic sta bila tovariš in tova- gradnjo ,novih cerkva (1? loka_ nšica, !4. februarja so bili na cij)> ,pa še do danes ni uradne.
V mladi 'Slovenci krozka 77- ga odgovora na njegovo prošnjo, Njihov nastop je bil dober, po- čeprav so cerkveni predstavniki sebno še, če pomislimo, da se ponovno prosili za odgovor uče šele kratek čas.	Ljubljana, ki ima trikrat več
Ce se hoče kaj doseči, je od- pre,bivalcev kot leta 1945j ima
visno od staršev. Otroke je treba U bogoslužje 3 cerkve in več
je že itak nizka, za čas pred dvema mesecema, za pred enim mesecem jim je pa obljubljenih 80% plače.
Vodilna skupina
Akademska folklorna skupina, ki se imenuje po svojem u-stanovitelju Francetu Maroltu, obhaja letos 30-letnico obstoja. Skupino sestavlja preko 100 študentov ljubljanske univerze: plesalcev in godbenikov. Za svojo nalogo ima, predstavljati slovenske ljudske plese. Skupina ostaja slej ko prej združenje ne-
voziti na vaje, saj so vsi °dda- deset|n samostanskih kapel poklicnih umetnikov. Ijeni. Zato zahvala in poklon manj; kot jih je imela leta 1945
materam, ki žrtvujejo za to svoj I Ljubl janski metropolit je znova Otroskl dodatki cas. Le tako naprej, to je šele j posredovai za gradbena dovolje-zacetek! Včeraj je imel Perry pa se urbanisti izgovarjajo,
Home Assn. svoj letni banket v da so zazidalni načrti že nareje_
ND na St. Clair Avenue. Za- ni in da za bogoslužne prostore sluzna zena, ki deluje ob vsaki mesta priliki, poznana Mrs. Mary Šuštaršič (Frank) je bila izbrana Elektrike manjka za osebo leta. Poznam jo še iz Tudi letošnjo zimo primanj mlajših let, ko sta z mojo hčerko kuje Sloveniji električnega to-Annie delovali za SDZ. Častna ka. Dnevno potrebujejo skoraj straža. Tista leta je bilo varno 16 milijonov kilovatov, proiz-hoditi z Zahodne strani na St. vodnja pa zmore dnevno le 11 Clair Avenue, zdaj ni tako. in pol milijona kilovatov. Zara-Prav zato smo lahko hvaležni di nizkih voda je padla proiz-Perry Home Ass’n., ki se trudi vodnja hidroelektrarn z 11 na 3 za ohranitev naselbine, za njeno milijone kilovatov, izboljšanje in za varnost v njej. Težava je še večja, ker je za-Mary čestitamo vsi Slovenci na | radi slabih naprav trboveljska zahodni strani mesta. Lepo je termoelektrarna skoraj vsak bilo na banketu!	drugi dan pokvarjena. V okvari
Kar naglo bo tu mesec maj, J6 tudi termoelektrarna Bresta-zato se že zdaj priporočamo za nica- Iz najhujše stiske rešuje obisk Triglavovega koncerta Sl°venh° Avstrija, ki ji proda-2. maja v SND na St. Clair Ave. Na dnevno čez 3 milijone kilova-To bo že 24. zborov pomladan- ^ov t°ka. ski koncert. Na sporedu bo tudi L ,	,	,
zabavna enodejanka, ki bo goto- Se vedno brez lastne strehe
vo vse spravila v smeh. " I 5° let 'Poteka’ odkar ie bila v c . .v T	_	,	Ljubljani ustanovljena medicin-
Sesmcna Jennie Govecker vLiL	.	.	,
T i .	T3	. ska fakulteta, pa je se vedno
Johnsiownu, Pa., vedno pravi: h D i , -u 7 vt .	...	^ brez lastnih prostorov. Student-
Kot vidim v listih, imate v Cie- •	•	,	.. ,
, i • ™ i - i • Je m profesorji se morajo stiska-velandu vedno kaj. Priložila jeL- „ „ ,	...	. .	...	.
.	, •	..	.	, p1 v poslopjih, ki za študij niso
list, kjer piše o sinu Charlesu, L	...	.
.	• L -	, v .	. ’primerni, tudi v kleteh in pod
ko je po vec letih končal V0Ja- j3trešiih
H3"’0 ’e fOPil ^ Grad"J° medicinske fakultete r	k ?UgV e™' VOJ.> *	»“ju,bili, pa je o-
Rn ta . It “ v korelsfa ">)”'• state vedno le pri obljubah.
Bil jev armadni rezervi 1. 1952, hu^ j.-,	...	.	. v
nato pa stopil v Narodno gardo	Pal“
1. 1955. Leta 1958 je postal kape- " dra*,h,!fadb' kl 50 v »f™«-tan, 1.	1967 major,	zdaj	pa	je	P<ffU mnogo manj po-
^	’	''	1 ,	'	trebne kot medicinska fakulte-
podpolkovmk. V tem času dela L „	r ...
..	a, i ta- Zato profesorji in slušatelji
za Gautier Mili in za Bethle-	.	,	, .	\
hem Steel v J»hnstownu, Pa.	““HL H '°
Zvestemu vojaku, ki je poročen i>rMde °d C>bIlub k z mojo hčerko, iskreno čestita- Izvoz Slovenije mo k napredovanju in uspe-1 Najboljša izvozna meseca v
hom.
Anna Jesenko
hnl iiinum nnovsim
slovenskem gospodarstvu sta bila julij in november. V 11 mesecih je Slovenija izvozila v vrednosti 3 milijard 309 milijonov dinarjev, kar je za V/c več <-»,1^	v, , ur. , , |kot leta 1969. Porastel je indu-
°	• ?'nf L:	Z.de aHs“iski izvoz, zaradi pomanjka-
nortjo m živahnostjo «»® U avto. j, ta*«*! bvoz V slojiih na prag novega le-Ll, w _ 1r,c/	.	.	.
ta” TO iz N Y 7 dno 19 kar za l7^’ v Primerjavi z
ianuaria 1071 d 12' letom 1969’ Celotna Jug°slavi.ia
^	je izvozila v 11 mesecih za 18
NEW YORK, N.Y. — Najprej mRijard in 597 milijonov dinar-
naj iz poštenega srca pohvalim Jev blaga, kar pomeni več kot
pisca, ki redno in obširno poro- 14 milijard dinarjev deficita.
ča dagajanja v N.Y. ali še kon- ]yi kupcev
kretneje: Savanov in “Osme”. S y ljubljanski tovarni “Vega”
c an om T.O. se v glavnosti stri- So delavci v decembru večkrat
njam, pripomnil bi le, da bi bilo ponovili večurno stavko zaradi
v bodoče koristno dobiti podrob- neurejenih razmer v podjetju.
nejse informacije, o čemer se Pri tem se niso dali ostrašiti
pac piše. Bom razložil podrob- vodjem posameznih obratov, ki
ueje, kar mislim:	so sta vkuj oče zapisovali. Konč-
V pohvali za uspešno izvede- no je odstopil generalni direktor
no novoletno prireditev je bilo podjetja Franc Lamut, ki je tu-
Pred novoletnimi počitnicami so sprejeli v Sloveniji nove zakone, ki urejujejo višino otroškega dodatka in določajo denarno pomoč ob rojstvu otroka. Otroški dodatek bo za prvega o-.roka 70 dinarjev, za vsakega naslednjega pa 95 dinarjev. Družina, ki je upravičena dobi-d otroški dodatek, bo dobila ob rojstvu 250 dinarjev za nakup otroške opreme.
V Sloveniji najdražje
Če je res, da se v Sloveniji raj več zasluži, je pa spet res, da je življenje tam naj dražje. Ljubljančan mora dati za kg fi-;ola 8.5 dinarjev; enakega je mogoče dobiti v Osijeku po 3 dinarje. Krompir je še enkrat dražji kot drugod, čebula stane v Ljubljani 3.50 dinarjev, v Bito! ju pa 1.20 dinarjev. Govedina stane v Zagrebu 12 dinarjev, teletina 15 dinarjev, v Ljubljani govedina 18 dinarjev, teletina pa kar 28 dinarjev. Svinjina stane drugod 16 dinarjev, v Sloveniji pa do 21 dinarjev.
Državni tožilci skoraj povsod voljeni
WASHINGTON, DC. — Glavni državni tožilci so z izjemo 7 držav ZDA povsod drugod voljeni.
omenjenih le par imen. Kaj pa ostali? Vsi so delali kolektivno in z izrednim navdušenjem ter požrtvovalnostjo. Ne bom sedaj našteval vseh izpuščenih imen, kajti članek bi bil predolg. 2e v začetku priprav za to prireditev smo se intuitivno — spontano domenili, da nastopamo kot celota, kar je tudi rodilo uspeh. Kot “dokaz” naj opišem le enega izmed večerov: kot mravlje, tiho in mirno so člani (in članice) čistili, pospr-avljali, žagali, rezali, zabijali, pripenjali in... pripravljali za svoje novoletne goste. Nobenega ni bilo (kot se sicer neredko zgodi), ki bi se neodgovorno šopiril in igral “go-
di podpredsednik gospodarskega zbora republiške skupščine, ker je predvsem on odgovoren za tako stanje v tovarni.
V podjetju je zaposlenih 800 delavcev. Skladišča so polna nedokončanih izdelkov, stroji delajo s polovično zmogljivostjo, delavci so dobili šele plačo, ki
Premalo sob
Vedno bolj se zanimajo tujci za zimski šport v Sloveniji, organizatorji potovanj v Slovenijo se pa pritožujejo nad pomanjkanjem turističnih sob. Hotelov ima Slovenija v zimskošportnih turističnih središčih še vedno premalo in turistični delavci trdijo, da bi lahko oddali vsaj še enkrat toliko sob, kot jih je sedaj na razpolago.
Velikim p o t o valnim agencijam se zaradi majhnega števila razpoložljivih postelj v hotelih ne splača organizirati posebnih potovanj z letali. Odgovorni u-gotavljajo, da niso v letošnji sezoni na področju zimskega turizma skoraj nič naredili.
Klinika v Ljubljani
V novem kliničnem centru, katerega gradnja bo končana predvidoma leta 1973, so že nastanili prve bolnike. V sobi, v cateri je največ po šest in najmanj po dve postelji, je mogoče že sprejeti 256 bolnikov. Na šest bolnikov pride eno stranišče in umivalnica s prho. S tem je vsaj malo zmanjšana gneča v bolnišnici, saj so doslej morali bolniki spati na hodnikih in na zasilnih ležiščih.
speda”, vsak je izredno dobro odigral svojo “vlogo”.
Namen mojega pisanja je le, da se ta navdušenost med mladimi ne bi razblinila, kajti “stara garda” brez naraščaja je Te krog prijateljev, ki kot organizacija ne pomeni mnogo.
Miklavž Martinčič
Množična moritev otrok
Kjub vsemu, p o u č e vanju ° preprečevanju spočetja je bilo v Sloveniji leta 1970 še vedno 12,400 splavov, to je 450 splavov na tisoč rojenih otrok. 94% prošenj za splav je bilo rešenih h1 med dovoljenimi splavi jih je bilo 95% zaradi slabih gmotnih razmer.
Tujke so zmagale
Športno društvo “Branik” je letos že osmič priredilo damsko smuške tekme na Pohorju. Tekme so za svetovni pokal. V slalomu je zmagala 17-letna Avstrijka Annemarie P r o e 11 *z Salzburške, v veleslalomu Pa Francozinja Francoise Mačehi-Vse tri nagrade so dobile Avstrijke in sicer Proell zlato lisi' co, Rauter srebrno, Gabi pa bronasto. Najboljša Slovenka, Žurajeva, si je pri treningu v Innsbrucku zlomila nogo in ni mogla nastopiti.
AMERIŠKA DOMOVINA
I
FRAN ERJAVEC:
IZBRANI SPISI
Huzarji na Polici
Spremembe v vodstvu Central National Banke
ma; pesmi, ki se pojo na podnožji visoke Tatre, ob bregovih Vaga in Nitre, podobne so kaj zelo tem, ki se zdaj razlegajo pod njegovim oknom. Misli ga neso na breg čumečega Vaga, zmisli se stare priljubljene pesmi, katere je tako glasno prepeval nekdaj po domačih dobravah in tiho šeptaje zapoje staro ljubeznivo pesem: “Hora, hora! biela hora!” Luna je že visoko priplavala, pevke na vrtu so že davno umolknile, ko leže
V.
Kakor sta Miško in Janoš se znala Mohorjevim prikupiti, sprijaznili so se več ali menj tudi drugi huzarji s svojimi gospodarji. Ali med vsemi je ljudem, posebno ženstvu, prijal vahtmajster, ki je pri županovih stanoval. Bil je še prav ^lad, imel je morebiti komlaj štiriindvajset let, ali ženske so takoj rekle, da je med vsemi ftajzalši. Nosil je lepšo obleko, nego drugi, in mati županja je kmalu zapazila, da ima lepo zlato uro. Tudi Matizelj, ki se je dva dni pozneje priplazil ves potuhnjen, rekel je precej, da fiiora biti iz dobre hiše, in da ne ^ivi samo o cesarjevih krajcarjih. Županu posebno je bil mladi vahtmajster prav po godu,
Ue le samo zaradi čedne postave in zaradi lepega vedenja, tem-Voč posebno zato, ker je znal slovenski, dasitudi ne prav dobro, ali vsaj toliko, da so se razumeli. To je županu neznano ugajalo; če bi prišla kaka pritožba ali kaj druzega, imel je Vsaj človeka pri rokah, kateremu je mogel bolj zaupati, kakor klatizeljnu. Tudi sam Matizelj 3e kmalu uvidel, da ga je pri županu vahtmajster izpodrinil m potem ga res dolgo ni bilo na izpregled. Najbolj se je pa vahtmajster priljubil ljudem zato, ker je bil tako prijazen. Ko se 3e na večer po navadi izprehajal Po lepem poti proti farni cerkvi,
Pozdravljal je vsakoga, ki ga je srečal, ali če je kdo delal na Polji, postal je nekoliko pri njem in ga povpraševal za to in ono stvar.
Neki lep večer je prišel na svojem izprehodu že blizu cerkve in ravno se hoče obrniti proti domu, kar hipoma obstane.
Blizu njega zapoje ženski glas tako ljubeznivo, da se mu je nehote ustavila noga. Glas mu Je bil znan. To je glas, kateremu Se je v nedeljo čudil v cerkvi.
Betje se mu približuje, ali pevke ne more videti, ker visok gost plot je rasel na jedni in drugi strani ceste. Stori nekaj korakov dalje, na jednem me-stu je bila vrzel predrta skoz Plot; tukaj obstane in se ozira po Pevki. Vedno bliže in bliže se ouje glas — in zdaj ugleda vi-s°ko, lepo vzraslo mlado dek-kco. Tudi ona ugleda moški obraz med zelenimi vejami in kakor bi se bila ustrašila,
^manjka jej glasu, zardi v lice m za trenutek obstoji, potem pa bitro kakor srna izgine za plotom. Vahtmajter jo je spremljal 2 očmi in je videl, da je stopila v krčmo poleg cerkve.
Mrak je že legel na zemljo,
je vahtmajster prišel domov.
Nocoj je ostal doma in ni šel v krčmo, kakor je bila njegova Pavada. Zdelo se mu je, da bi Ke dolgočasil nocoj v druščini ^v°jih tovarišev, torej je ni is-kM. Naslonil se je na odprto okno in gledal živo gibanje na 2l,Panovem vrtu. Vsa družina 3e večerjala pod staro hruško:
^uPan je imel danes plevice; vho jih je toliko, da so z doma-vini vred komaj vse dobile prodora pri neznano veliki mizi,
2uPan je pa gospodoval sredi P jih. Ko so se pomenili o zjutraj-Pjem delu, razšli so se kmalu Proški; nekateri so šli še po svo-j P opravkih, drugi so se pa Subili po vasi. Ženske z otroki s° obsedele na vrtu in jele prebrati, in petje se je v tihem _________	. .	.
Večernem zraku razlegalo daleč žvižgajo modrasi, kakor so pra-v Vas. Pele so največ cerkvene | vili kmetje v vasi. Predno je Posmi, zložene v slavo Matere prišel mali Šmarij in ali ‘‘mala
Narodno svetlice brezmadežne v Washinglonu
Euclid, O. — Bilo je 20. no-1 njimi tudi kapela ustanovitelja.
J. A. Gelbach E. L. Carpenter C. E. Lawrence
CLEVELAND, O. — Central National Banka, v katero se je pred leti vključila slovenska Ameriška banka s svojimi tremi uradi, je objavila, da bo v njenem vodstvu s 1. marcem 1971 nekaj sprememb.
John A. Gelbach, predsednik banke od leta 1969, bo prevzel mesto glavnega izvršnega urad-
k pokoji. Njegova zadnja misel Inika. Edward L. Carpenter, ki
je bila mlada neznana pevka, in sklenil je, da jo jutri obišče.
Drugi popoludan je vahtmajster položil pero prej iz roke, nego navadno; tudi se je skrb-neje napravljal in morebiti ni kmalu tako dolgo stal pred zrcalom, kakor danes. Sicer je navadno čakal na ritmajstra, ki je največ prpti večeru prihajal v vas, da sta šla potem skupaj na izprehod; ako pa ritmajstra ni bilo, poiskal je kacega druzega tovariša. Posebno rad je s seboj jemal Miška, ker je bil njegov naj starejši drug in prijatelj, in zaradi dobro voljnosti njegove ga je imel rajši od drugih. Miško je bil sicer poštena, ali nemirna duša; njemu ni dalo nikjer miru, vedno je imel kako burko v glavi in če je časih zamišljen lazil okoli, tedaj je vahtmajster precej vedel, da Miško kuha in snuje nove naklepe. Miško ima jedno jedino željo, ki ga pa naudaja, odkar se je zavedel svoje pameti, in ko bi se mu ta želja izpolnila, rad bi dal nekoliko let, kar mu jih je še namenjenih za življenje. Vse Miškovo dejanje in nehanje je šlo le na to, kako bi se nevidnega storil. Samo za ta dar je prosil nebesa, za drugo, reka! je, bode skrbel že sam. Že doma na Ogrskem ga v njegovi okolici ni bilo razpotja, kjer ne bi bil on stal “v risu”. Na Laškem je bil Miško največji sovražnik črnih mačkov, ker je v Benetkah zvedel od starega Juda, da ima črn maček v sebi svetlo kost, ki človeka stori nevidnega. Odslej Miško ni imel miru. Njega ni oduševljalo jasno nebo italijansko, on ni poslušal krasnega petja; on ni občudoval krasne prirode, še zalih Lahinj mu ni bilo mari — črn maček, to je bila njegova parola. In če je kakega zasledil, zalezoval ga je noč in dan in ni miroval prej, da ga je imel v pesteh. Oh, kako je Mišku tolklo srce, ko je v samoti o polunoči prvega kuhal, kako so mu šli lasje po konci, ko je prebiral kosti, oblizoval jih in metal čez glavo, kakor ga je Jud naučil — ali ni je našel. Tudi drugi, tretji maček je ni imel. Miško je bil potrt in ne bi se bil obžaloval, ko bi ga bila pogodila sovražna krogi j a.
Šele drugo leto, ko je prišel na Kranjsko, posvetilo je spet upanje v njegovo obupno dušo. Star berač, ki je prehodil devet dežela, razodel je Miški za srebrno dvajsetico skrivnost, po kateri je hlepelo cigansko njegovo srce. Če Miško “med mašami”, najbolje na sv. Ceferina dan, ujame modrasa, razpara ga, iztrga mu živo srce in še gorkega poje, ne vidi ga nobeno posvetno oko, ako si le želi, tako poučuje berač strmečega Miška.
Ako je le mogel, ukradel se je Miško popoldne iz vasi, in ko je solnce pripekalo najhuje, lazil je po žarečem pečevji, kjer
Frederick R. Eckley
CLEVELAND, G.Predsednik Ohio Bell Frederick R. Eckley je prevzel vodstvo Zveze za rast Velikega Clevelanda, orga-zacije vodilnih trgovskih in industrijskih podjetij mesta in o-kolice, ki se trudijo za njegovo
0ŽJe, na konci tudi nekoliko v°Svetnih, pa tudi te niso bile , esele. Narod naš poje rad ter a mnogo svojih pesmi, ali rav veselih narodnih je najti al°- Vahtmajstra je petje na u spominjalo njegovega do-
maša”, nosil je Miško v sebi že pet modrasjih src in jedno je pojedel celo na sv. Ceferina dan — ali berač je bil slepar, mo-drasja srca niso dala Miški svoj-stva, ki si ga je tolikanj želel.
(Dalje prihodnjič)
je bil načelnik upravnega odbora in glavni izvršni uradnik od leta 1967, bo ostal načelnik u-prave kot svetovalec predsedniku in drugim uradnikom banke.
Charles S. Lawrence III., e-den najstarejših podpredsednikov, ki je imel posebne naloge in bil kot tak dodeljen načelni-
ku uprave in predsedniku banke, je bil zdaj izvoljen za nov položaj izvršnega podpredsednika.
Kot glavni izvršni uradnik bo Gelbach sprejemal poročila načelnikov vseh oddelkov, med tem ko bo Lawrence odgovoren za to, kar banka imenuje oddelke za pridobivanje dobička ir. dohodkov.
V izjavi priključeni najavljenim spremembam je Carpenter dejal, da čeprav ne bo več porabil toliko časa za bančne posle kot v preteklosti, bo vedno na razpolago glavnemu izvršnemu uradniku in drugim, kadar bo to potrebno.
Frederick I. Eckley na čelu napora za rast mesla Oievelanda
Society National Banka najela prostore na E. 13 St. m EncSid Ave.
CLEVELAND, O. — Society National Banka je najela 100,000 kv. čevljev prostora na E. 13 St. med Euclid in Chester Ave. v Dodge -Thirteenth Building-u. Načelnik in glavni izvršni uradnik banke W. Lineberger in predsednik J. M. Struchen, ki sta objavila to novico, sta izjavila, da to pomeni zaupanje banke v razvoj in napredek središča Clevelanda.
Prostor je najet za 10 let in bo služil razširitvi operacijskega oddelka, ki se bo preselil v nove prostore iz sedanjega glavnega urada na 127 Public Square. V novih prostorih bo zaposlenih s 1. septembrom letos preko 300 ljudi.
Obsežne gradnje Ohio Bell
rast. Novi vodnik je posebno
. *	. . f v mk Ohio Bell Frederick R. Eck-
primeren za spreminjajoče se
razmere in odnose prebivalstva do mesta in njegove bodočnosti.
F. R. Eckley je rojen Cleve-landčan, star 56 let in skozi vsa leta z Bell Systemom, ki išče vedno nova pota pri delu za dosego novih ciljev in smotrov. Dvakrat je bil predsednik Ohio Bell. Leta 1964 je odšel v New York, ko je postal podpredsednik AT & T v New Yorku, pa se dve leti nato vrnil v Cleveland kot naslednik Claude Blaira, ki je bil izbran za predsednika Pacific Northwest Bell Telephone in je zdaj predsednik National City Bank v Clevelandu,
ley je objavil, da bo družba letos vložila 240 milijonov v izboljšanje, modernizacijo in povečanje svojih naprav v državi Ohio. Letošnji program je za 27 milijonov večji od lanskega.
Od celotnega programa bo porabljeno na področju Velikega Clevelanda blizu 86 milijonov, skoraj eno tretjino celotne vsote in 16 milijonov več kot lani.
Ohio Bell je lani dodal svoji mreži 116,000 novih telefonskih priključkov, katerih število je s tem preseglo 4 milijone.
Na področju Clevelanda je trenutno okoli 1,300,000 telefonskih priključkov. Število poraste približno letno za 25,000.
vembra leta 1959. V cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu v Clevelandu, Ohio, je ležalo na odru truplo rajnkega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Prav v tistih dneh je bilo blagoslovljeno narodno svetišče Marije Brezmadežnega Spočetja v Washingtonu, D.C. Ni dvoma, da bi se bil udeležil omenjene pomembne washingtonske slovesnosti tudi škof Rožman, če bi bil še pri življenju.
Ko se Slovenci v Ameriki in drugod po svetu pripravljamo, da 15. avgusta tl. vključimo tudi svojo slovensko kapelo s podobo Marije Pomagaj z Brezij v sklop ameriškega narodneza svetišča utegne mnoge med nami zanimati zgodovina tega velikega ameriškega narodnega svetišča.
Dne 28. majnika 1792. je že izbral znani ameriški škof John Carroll v Baltimoru, Maryland, božjo mater Marijo za patrono svoje škofije, katera je bila tedaj še edina katoliška župnija v tej deželi.
Dne 13. majnika 1846 je zbor ameriških katoliških škofov, zbran v Baltimoru, vsega skupaj jih je bilo navzočih 19, sklenil poslati Svetemu sedežu v Rim prošnjo, da potrdi Marijo Brezmadežno Spočeto za zavetnico Združenih držav ameriških. Sv. oče Pij IX. je leta 1847. tej ameriški škofovski prošnji ustregel.
Leta 1914. je škof Tomaž Sha-han, veliki kancler katoliške univerze v ZDA, v soglasju s sv. očetom, takrat je bil to sv. Pij X., pridobil za to ves ameriški katoliški episkopat da bi se v glavnem mestu države postavilo visoki zavetnici Združenih držav monumentalno narodno svetišče.
Vse od leta 1914. pa do leta 1918. so se vodile razprave o tem, kakšno obliko naj dobi novo ameriško narodno svetišče. Po prvotni zamisli naj bi bilo postavljeno v gotskem slogu. Osnutek za takšno zgradbo je bil potem razstavljen na razstavah v New Yorku in v San Franciscu. V juniju leta 1919. je bilo naprošeno gradbeno podjetje Maginnis & Walsh, naj napravi načrt za novo svetišče. To se je zgodilo potem, ko je bilo odločeno, da bodi svetišče zgrajeno v bizantinsko-romanskem stilu. Načrte zanj je izdelal arhitekt Friederik V. Murphy.
Z gradbenimi deli so začeli 23. majnika 1920. Ogelni kamen je bil vzidan 23. septembra 1920. Spodnja cerkev-kripta je bila dograjena leta 1926. Služba božja se je začela opravljati v spodnjem svetišču leta 1927 ter se odtlej v njej stalno opravlja.
V letih 1930-1932 je bila kripta podaljšana. Dograjena je bila med drugim Lurška kapela, vr-
Leta 1932. so bila gradbena dela ustavljena ter se niso nadaljevala skoro 25 let. Med tistimi, ki se je najbolj zavzemal, naj se z deli nadaljuje, je bil v prvi vrsti nadškof John Noll iz Fort Wayne.
Sele v Marijinem letu, tj. leta 1954., so se ameriški škofje odločili, da se izpelje splošna vsenarodna nabirka za dograditev svetišča, tj. v glavnem gornje cerkve. Arhitekt, ki je od tega časa naprej vodil stavbena dela pri svetišču, je bil Eugen F. Kennedy Jr., v tem času glavni arhitekt tvrdke Maginnis, Walsh and Kennedy.
Dne 8. junija 1957, so Kolumbovi vitezi, znana elitna organizacija katoliških mož v Ameriki, obljubili, da bodo prispevali milijon dolarjev za zgradbo zvonika, visokega 329 čevljev.
Zunanja dela pri zgradbi svetišča so bila zaključena v novembru 1959. Ves ta čas, to je od leta 1954 naprej, so ameriški škofje vodili po vsej deželi kar naprej zbirke za dograditev svetišča. Pri tem delu se je posebno odlikoval washingtonski nadškof sedanji kardinal Patrick A. O’Boyle.
Narodno svetišče Brezmadežnega Spočetja Marijinega .je največja katoliška cerkev v ZDA odnosno sedma največja katoliška cerkev na svetu. Ne-popisljivo lepa je njena zunanjost z veličastno kupolo in visokim zvonikom. Kakor večina svetovno znanih katedral na svetu tako je tudi narodno sve-tiščev Washingtonu zgrajena arez železnega omrežja, se pravi, samo iz kamna, opeke in cementa. Samo v zgornji cerkvi je porabljenih 350 vagonov (carloads) apna, okrog 60.000 kvadratnih čevljev granita, prek 10,000.000 kosov navadne opeke (zidakov), 1,000.000 kosov zunanje opeke (face brick) in čez 10.000 kvadratnih sežnjev (cubic yards) cementa.
V arhitektonskem pogledu svetišče popolnoma ustreza drugim reprezentančnim zgradbam glavnega mesta ZDA.
Svetišče ima obliko latinskega križa. Na njegovih zunanjih stenah je vzidanih vsega skupaj 137 visoko umetniških religioznih del najbolj priznanih kiparjev. Nad glavnim vhodom v gornjo cerkev stoji med drugimi umetninami Marija z angeli, delo svetovno znanega hrvaškega umetnika- kiparja mojstra rajnkega Ivana Meštroviča. Izpod njegovega dleta je tudi Kraljica vesoljstva v severni apsidi.
Uprava svetišča izda vsako četrtleje posebno poročilo z naslovom “Mary’s Shrine”. Po teh poročilih so bile dovršene v po-
- . 4
VELIKA CEV — Mogočni možnar, ki so ga vlili leta 1596, je ena večjih zanimivosti Kremlja v Moskvi. Cev je baje največjega kalibra, kar je bilo kdaj vlitih, pa ni nikdar
bila v rabi.	■ -i
sta spominskih dvoran, med šamanih letih naslednje kapele
odnosno druge pomembne stvari v svetišču:
leta 1960: kapele častitljivega dela sv. rožnega venca;
1962: kapela papeža sv. Pij a X., kapela Marije vedne pomoči in delno mramornata delno iz plemenite kovine obhajilna miza;
1963: kapele čudodelne svetinje, sv. Vincencija Pavelskega in sv. Luize de Marillac;
1964: kapele Marije kraljice vseh src, Čenstohovske Matere božje (poljska) in velike orgle; 1965: kapele Matere Marije dobrega sveta, Naše Gospe Gva-dalupske, Žhlostne Matere božje levočke (Slovaki) in Marije Pomoč kristjanov (Salezijanci);
1966: kapele Naše Gospe iz Siluva (Litvinci), Brezmadežnega Srca Marijinega in sv. Antona Padovanskega, mozaik Marije Brezmadežne (v zapadni apsidi, 3.570 kvadratnih čevljev) in mozaik sv. Jožefa (v vzhodni apsidi, 3.570 kvadratnih čevljev) ;
1967:	mozaik Zmagoslavje
(Jagnjeta (v kupoli, 3.340 kvadratnih čevljev) in kapela Kraljice misijonov;
1968: spodnja in zgornja zakristija dokončani; v enem izmed velikih oken je dobil naš slovenski svetniški kandidat škof Friderik Baraga svojo podobo;
1970: kapele Kraljica sv. Rožnega venca, sv. Dominika in svete Katarine Sijenske, Naj-svetejšega sv. Zakramenta in Marije Bistriške (Hrvati).
Skoro vsi redovi, ki obstojajo v naši Cerkvi, so doslej že tako ali drugače sodelovali pri graditvi svetišča; vsak izmed njih si namreč želi postaviti v njem svoj spomenik v čast Matere božje. Prav tako tudi posamezne narodnosti, ki žive v ZDA. Tudi mi Slovenci smo se odločili, da v letošnjem letu slovesno odpremo svojo kapelo s podobo naše Marije Pomagaj.
Za konec danes le še nekaj o veliki razsežnosti washington-skega narodnega svetišča: zunanja dolžina svetišča znaša 459 čevljev, notranja pa 399 čevljev; v križnem premeru pa je svetišče široko zunaj 240 znotraj pa 180 čevljev; zunanji premer kupole zunaj 108, znotraj pa 89 čevljev; višina kupole s križem zunaj 237, znotraj pa 159 čevljev; zvonik je 329 čevljev visok. — Celotno svetišče zavzema 77.500 kvadratnih čevljev.
Matt Tekavec
Življenjski stroški v januarju l@ OJ % višji
WASHINGTON, D.C. — Življenjski stroški so v preteklem mesecu po uradnih podatkih delavskega tajništva porastli le za eno desetinko odstotka, najmanj v zadnjih 4 letih. Vlada oznanja to kot znamenje, da inflacija popušča in da je vladin boj proti a j en uspešen.
Drugi gospodarski strokovnjaki svarijo pred prevelikim optimizmom, čeprav priznavajo, da inflacijski p r i t i s ki popuščajo. Življenjski stroški so leta 1969 porastli za 6.1%, lani za 5.5%, za letos pa napovedujejo njihov oorast od 4-4.5%.
V Clevelandu so na primer po podatkih delavskega tajništva cene živil padle v januarju v odnosu na pretekli december
1.3%. Največji je bil padec :en mesa za 1.9%. Povišali so se zdatki za druge življenjske po-rebščine, predvsem za zdravstvo, kar je celotne stroške — le pognalo kvišku, pa četudi le :a 0.1%!
HELP WANTED
Cook-manager wanted
Wanted cook-manager for cafeteria in Chagrin Falls school 5 days. Must understand English. Call during day 247-5500 or evenings. 247-8573.
(37)
Moški dobijo delo
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA G117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
(x)
MALI OGLASI
V najem
Štiri sobe za enega ali dva odrasla nasproti cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 541-8027.
(36)
Prijaters Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS st. Olair A' "* KXlh ‘	?:fi1-4ll2
Oddajo dve sobi Dve neopremljeni sobi z uporabo kuhinje, posebno kopalnico in prostorom za pranje oddajo. Kličite tel. 261-6695.
-(37)
AMERIŠKA DOMOVINA
ALEXANDRE DUMAS:
Grof Monte Cristo

“ ‘Mislila sem,’ odvrne deklica z vso odkritosrčnostjo svoje nepokvarjene duše, ‘da bi dala pol svojega življenja za kostum, ki ga je imela ona.’
“ ‘In kaj ti je rekel tvoj kavalir?”
“ ‘Rekel mi je, da je to odvisno samo od mene in da mi je treba reči samo besedico.’
“ ‘Prav je imel,’ odvrne Luigi. ‘Ali si ga želiš res tako strastno kakor praviš?’
“ ‘Da.’
“ ‘Prav, dobiš ga!’
“Deklica ga pogleda začudeno in vprašujoče, toda njegov obraz je bil tako mračen in strašen, da ji obtiči beseda v grlu.
“Sicer pa Luigi, izrekši te besede, takoj odide.
“Teresa gleda v nočni temi za
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
COOK
Full time.
FOX PUB OPENING 499-2233
(36)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — Good N.W. sub. home. Care of children, free room and board in exchange. Unwed mother welcome.
296-2330 aft. 3:30 P.M.
HELP WANTED
COLOR MATCHER
Responsible salaried position with fast growing co. Producing unique product.
CAREER QUEST Div. of Flynn Cons, Inc. Chicago 372-0896
(37)
REAL ESTATE FOR SALE
STREAMWOOD — 4 bdrm., baths, deluxe townhse., cent, air cond. Extras. Overlooking lake. Part. fin. bsmt. Brk. patio. Pkg. Call owner for appt 289-5157
(37)
MOBILE HOME
1970 TOPPER
12x60 2 bdrm.' furn. or unfurn. $10,500 furn or $9,500 unfurn. Must be moved. Call owner for appt. 389-3780
_______________________________(37)
1962 Downer — Modern has everything. 4 rm., 2 bdrms., must be moved. $3,000 or take over pymts. Owner selling due to illness. 671-4790
SOUTH SUB. LOG. — 17x54, A.C., awnings, under pinning, wash-dryer comb. 3 Ige. bdrms., 1% baths, A 1 cond. No children betw. 1% & 14 yrs. $L500. Owner	388-5183
___________________	(37)
South Sub. Location — ’69, 60x12 with 7x12 pull out. 3 bdrms. Windsor mobile home. Part furn. $7,000 or payments. Pvt. party. 339-6765
(37)
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SHOP — Modern, 2 stat., fully equipped in busy loc. Cor. North Ave. & Washtenaw. Call owner for appt.	784-9835
_________________________(37)
LAUNDROMAT — Well est. 11 yrs. in good N.W. side. 19 washers, 6 - 501b. dryers. A1 cond. $12,000 or best offer.1 By appt. Owner 436-7129
(37)
njim, dokler more zasledovati njegovo senco. Nato vstopi tiho v svoj dom.
“Še isto noč se je zgodilo skoro gotovo po neprevidnosti sluge, ki je bil nepazljiv pri ugašanju sveč, nekaj strašnega; vila grofa San-Felice je pričela goreti, in sicer je nastal ogenj čisto blizu sobe, v kateri je spala Carmela. Zbudivši se sredi noči, skoči mlada grofica iz postelje, obleče jutranjo obleko in hoče zbežati skozi vrata; todo hodnik, po katerem bi morala iti, je bil ves v plamenih. Vrne se v svojo sobo ter prične klicati na pomoč; tedaj vlomi nek do v njeno okno, ki je bilo dvajset čevljev nad zemljo, in v sobo skoči kmečki mladenič vzame deklico na svoje roke in jo odnese z nadčloveško močjo skozi okno na malo loko sredi vrta, kjer jo zapuste moči, da omedli. Ko se ji vrne zavest, je stal poleg nje oče z vsemi slugami, poskušaje ji pomagati na vse mogoče načine. Jedno celo krilo vile je pogorelo; toda kaj za to, saj je bila rešena Carmela!
“Povsodi so iskali njenega rešitelja, a nikjer ga niso našli povsodi so popraševali po njem toda nihče ga ni videl. Carmela pa je bila tako zmedena, da ga ni spoznala in ga tudi ni mogla opisati.
“Pri svojem neizmernem bogastvu se grof, ki mu je bila rešena Carmela, za nesrečo, ki ga je zadela, ni brigal mnogo, in je videl v tej čudoviti, skrivnostni rešitvi novo naklonjenost usode.
“Drugi dan sta se sešla zaljubljenca ob navadni uri kraj gozda. Luigi je bil prvi na mestu in prišel deklici zelo vesel naproti. Zdelo se je, da je pozabil dogodke sinočinega večera popolnoma. Teresa je bila videti zamišljeni, a ker je videla Luigi j a tako veselega, se je smejala in se kazala brezskrbno, kar je bilo lastno njenemu značaju, kadar ji ni razjedala srca kaka strast.
“Luigi prime Tereso za roko ter jo odpelje pred jamo, kjer obstoji. Deklica spozna, da se ima zgoditi nekaj nenavadnega, in se ostro ozre v mladeniča.
“ ‘Teresa,’ pravi Luigi, ‘ali nisi sinoči rekla, da bi dala vse za obleko, kakoršna je bila obleka mlade grofice?’
“ ‘Da,’ pravi Teresa začudeno, ‘toda bilo je nespametno, da sem izrazila tako željo.’
“In jaz sem ti odgovoril, da jo dobiš.’
“ ‘Da,’ odvrne deklica, katere začudenje postane večje pri vsaki Luigijevi besedi: ‘toda vsekakor si mi odgovoril tako le radi tega, da mi napraviš veselje.’
“ ‘Ničesar ti še nisem obljubil, da bi tega ne bil tudi izpolnil, Teresa,” pravi Luigi ponosno; ‘pojdi v jamo in se obleci!’
“Pri teh besedah odmakne kamen, ki je zapiral vhod, ter pokaže Teresi jamo, ki sta jo razsviteljevali dve voščeni sveči, goreči na obeh straneh krasnega ogleda. Na okorni mizi, ki jo je stesal Luigi sam, je ležal lišp, biseri in demanti; na stolu, stoječem poleg mize, je visela ostala obleka.
“Teresa vsklikne veselje ter plane v jamo, ne da bi vprašala, od kod ima Luigi to obleko, in ne da bi se mu zahvalila.
“Luigi zapre za njo jamo, kajti vrh majhnega griča, ki je z mesta, kjer je stal Luigi, zapiral razgled do Palestrine, je zapazil jezdeca, ki je v tem hipu obstal, kakor da ne zna pravega pota. Njegov obris se je odbijal
od nebesne modrine ostro- in natančno kakor navadno v južnih deželah.
Zapazivši Luigija, spodbode jezdec konja in pridirja k mladeniču.
“Luigi se ni motil; popotnik, ki je prihajal iz Palestrine ter bil namenjen v Tivoli, ni vedel, kod ima iti.
“Mladenič mu pokaže pot, toda ta se je cepila čez četrt ure v tri steze, in ker bi se popotnik, prišedši tja, lahko zmotil, poprosi Luigija, naj ga do tja spremi.
“Luigi vrže svoj plašč na tla, vzame puško na ramo in odide, neoviran od težkega plašča, pred tujcem s hitrim korakom ljudij, ki so rojeni v gorah.
“V desetih minutah dospeta torej do razpotja, o katerem je govoril Luigi.
“Tu iztegne Luigi svojo roko veličanstveno in mogočno kakor silen vladar in pokaže popotniku pot, po kateri ima iti.
“To je vaša pot, Ekscelenca,” pravi, zdaj več ne morete zaiti.’
“ ‘Tu imaš plačilo,’ pravi popotnik in ponudi mlademu pastirju nekaj zlatov.
“ ‘Hvala,’ pravi Luigi, ‘svoje uslužnosti ne prodajam.’
“ ‘Toda pravi popotnik, s katerega obličja je bilo sklepati, da mu razloček med suženjsko sebičnostjo meščanov in ponosnim poštenjem prebivalcev na deželi ni nič novega, ‘če odklanjaš plačilo, sprejmeš vsaj to, kar ti podarim.’
“ ‘O, da, v tem slučaju je stvar drugačna.’
“ ‘Torej,’ pravi popotnik, ‘vzemi ta, dva beneška zlata in jih podari svoji nevesti za uhane.’
“ Tn vi vzamete od mene to bodalo,’ pravi pastir. ‘Od Albana do Civita-Castellane ne dobite bodala z lepše izrezljanim ročajem.’
“ ‘Sprejmem je,’ pravi tujec, ‘toda potem sem ti še vedno na dolgu, kajti to bodalo je vredno
več kakor dva zlata.’
“ ‘Morda za trgovca, toda za me, ki sem izrezljal sam, je vredno komaj jeden piaster.’
“ ‘Kakor se imenuješ?’ vpraša popotnik.
“ ‘Luigi Vampa,’ odvrne pastir z istim naglasom, kakor če bi bil imel odgovoriti: ‘Aleksander, kralj Macedoncev.’
“ Tn vi?’ vpraša Luigi.
“‘Jaz,’ pravi popotnik, ‘se imenujem pomorščak Simbad.’ ” Franc vsklikne vsled iznena-denja.
“Pomorščak Simbad!” pravi. “Da,” odvrne pripovedovalec, “to ime je povedal popotnik Vampi kot svoje.”
“Toda kaj imaš proti temu imenu?” ju prekine Albert. “To je vendar zelo lepo ime, in priznati moram, da so me dogodbe resničnega Simbada v prejšnjih letih zelo zanimale.”
Franc ne odgovori ničesar. Ime ‘pomorščak Simbad’ je vzbudilo v njegovi duši, kakor si čitatelj lahko misli, cel svet spominov.
“Nadaljujte,” pravi pripovedovalcu.
“Vampa vtakne zlata prezirljivo v žep in se vrne počasi po svoji poti. Ko je oddaljen le še. kakih dvesto korakov od jame, se mu zazdi, da čuje krik.
(Dalje prihodnjič)
•	Skupinska potovanja
•	Potovanja posameznikov
•	Najetje avtov evropskih in ameriških
•	Vselitev ali obisk sorodnikov
Oskrbi:
M. A. Travel Service
G516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500
jencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
AVGUST
1. — Federacija KSKJ društev priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd.
14.	-15. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue.
15.	— Katoliški veterani Post
1655 priredijo piknik na prostorih ADZ v Leroyju, O.
15. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani.
22. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd.
22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ
priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju.
22. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 10-
letnico obstoja Triglav parka.
SEPTEMBER
12. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja.
19. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu.
19. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue.
OCTOBER
3. — Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
NOVEMBER
6.	— Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri.
7.	—Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na
St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
13. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
21. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
20.	in 21. — “Jesenski dnevi”
pri Sv. Vidu.
21.	— Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd-
DECEMBER
5 — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
31. — SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
i m i f ^
AMERIŠKA PODPORA JUŽNIM VIETNACEM — Ko so južnovietnamske enote prešle mejo v Laos, da presekajo Hočiminhova pota, so jih iz Južnega Vietnama podpirale a-meriške topniške baterije in letalstvo. Na sliki vidimo ameriško topniško baterijo v neposredni bližini meje Laosa v pripravljenosti na nastop, v zraku pa helikopterje, ki dovažajo južnovietnamskim enotam potrebščine, odvažajo ranjene, pa tudi podpirajo neposredno napredovanje z napadi na sovražnikove obrambne postojanke.
FEBRUAR
.qmi!i|6 mmurm
*5! 'i> T
i I
koledar
društvenih
prireditev
FEBRUAR
28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v dobrobit vzdrževanja šole.
MAREC
6 — Večerja in ples kluba
upokojencev na Waterloo Rd.
7* — Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd;
21.—Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu nudi v avditoriju od 8. dop. do 1.30 popoldne zajtrk s klobasicami in palačinkami.
21. — Federacija slovenskih narodnih domov priredi banket v počastitev “moža leta” v Slov. nar. domu na St. Clairju.
APRIL
4. — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
4. — Misijonska znamkarska akcija priredi kosilo v šolski dvorani pri. Sv. Vidu.
18 — Pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
17. — Materinski klub fare sv. Vida priredi polka plesno zabavo v Avditoriju. Začetek ob 8. zvečer. Igra Slogarjev orkester.
17.	— DSPB TABOR priredi
spomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci.”
18.	— Koncert Mladih harmonikarjev v avditoriju pri Sv. Vidu ob 3.30 popoldne. Po koncertu domača zabava. Igrajo Vandrovci.
25. — Pevski zbor Planina poda
ob 4. popoldne koncert v SND na Maple Heights.
MAJ
2.—Pevski zbor Triglav poda
svoj 24. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
9. — Materinska proslava Slovenske šole pri Sv. Vidu.
15- — Pevski zbor Korotan
praznuje 20-letnico v S.N.D. na St. Clair Ave. Pričetek koncerta ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
30.— Na Slovenski pristavi bodo
tekme v odbojki, ki se jin bodo udeležili SSK iz Clevelanda, skupina iz Toronta ter odseki SAVE v New Yorku, Chicagu, Torontu in Minnea-polisu.
30. — Društvo SPB Cleveland
pripravi spominsko svečanost za žrtve druge svetovne vojne in revolucije v Sloveniji v letih 1941-45 na Spominski dan pri Mariji Lurški na Providence Heights na Chardon Rd.
30. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spominsko svečanost sv. mašo v Triglav parku pri kapeli ob 11. dopoldne.
NAROČITE SI

AMERIŠKO DOMOVINO
SLOVENSKI
DNEVNIK
JUNIJ
. 5. — Baragov dom priredi v
farni dvorani pri Sv. Vidu SENKLERSKI VEČER z večerjo in plesom. Igrajo Vandrovci.
19.20. — Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
20. — Društvo Triglav Milwaukee, Wis., priredi svoj prvi letni piknik v parku Triglav.
27. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
JULIJ
14. — Klub slovenskih upoko-
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI