G-ospodarske stvari. Razsadniki ali raznmoževalni vinogradi. (Dalje.) Kot osnova za njegove računenaj mu pa služi skušnja, da zaniore poprečno od trte po 10 do 20 kljueev dobivati. Ako ima toraj n. pr. dva orala vinograda, zakaterega potrebuje okolo 10.000 trt in katero zemljiščehočp v kakih petib let z amerikankami obsaditi, potrebuje toraj vsako leto okolo 2000—2500 ključev, katere zamore na 100 do 200 trtab pridelovati. Prvo toraj, kar stori, je to, da si kupi okolo 200 ključev in teh ne porabi za sajenje takoj v vinograd in cepljenje, ampak edino le za čisti nasad, s kalerim je potem popolnoina oskrbljen. Ker pri tacih razmnoževalnih vinogradih ne greza to, da se dobro vino prideluje, inarveč saino ključi, celo od trt, katere same od sebe že itak kaj redko rodijo, ni treba za to izbirati prisolnčne lege, temuč niore se vsak kotiček, kateri ima dovolj dobro, močno in globoko zemljo, za to porabiti. Posebno se dajo s tem plotovi, stene poslopij, sploh kraji izkoristiti, kateri sicer nikaeega dobička na donašajo. Pred vsem je treba zemljo po 60 do 80 cm. globoko prekopati, rigolati. Ako hočemo za to celi kos zemljišča porabiti, prekopamo vse čez. Ako pa bočemo samo ob poslopjili ali plotovib pojedine vrste obsaditi, potem moramo pa sanio najmenj 1 m. širok jarek rigolati. Prekopavati je najbolje na jesen, da niore mraz še vse grude razdrobiti, da si nabere zemlja več vlage in pa da do časa sajenja že dovolje sede. Na vsak način napačno pa je rigolati v času, ko je gornja plast zemlje zinrznjena. Pri rigolanji pride ona potem doli, ter potrebuje, ker je z debelo plastjo zeinlje pokrita, jako dolgo časa, dokler se otaja in tolikanj zagreje, kolikor vsaj nekini trtain prija. Tako prekopano zemljiS<";e je treba pravilno ra^deliti. Najpravilnpja razdelitev je seveda v četverokote, toraj v vrste, v katerili so vse lite enako oddaljene ena od drugp. Kako daleč da naj eno od druge sadimo, to je odvisno od izgo.jp. katpro liočemo vpeljati. Vrsta od vrate ne sine biti nikdar nianj od 1 m. oddaljena. Ako bočeino trlani samo navadne kole dati, ta oddaljenost. tudi zado.stuje. Ako pa damo trtain visoke kole, ob kalerih iinajo mladike priliko visoko se penjati, potem se ve, da tudi mnogo močneje rastejo in jih moramo vsaj po 1*50 ni. narazen saditi, sicer se preveč obsenčujejo, vsled česar posebno v dalnjih delib les dovolj lepo ne izzori. Ako sadimo samo v pojedine vrste, potem je oddaljenost po 1 m. med trtami popolnoina dovoljna, bodi pri ko.jikoli izgoji, kajti tu dobijo trtp od zadi in predi dovolje svitlobe. Ko vemo, kako oddaljenost inorajo imeti trte med seboj, potem je razdelitpv iacega, posebno manjpga zemljišča kaj priprosta. Najprvo si zaznamljamo s koli dve vstrični črti, v katerih potem oddaljenost pojpdinih vrst s količi zaznamljamo. Vsakokrat dvema količema, ki sta si nasprotna, potegnemo polem vrvico, ob kateri zopet zaznamljamo daljavo trte od trte. Saditi zamoremo ključe, katere je dobro prej kacih 24 ur v vodo postaviti, da so svežeji, ali neposredno na ta jim odmenjena mesta ali jih pa poprej še pripravimo, to je: jih v primerno globoke jame narobe postavimo z vlažnim mahoni in peskom od zgoraj zakrijemo, ter jih tu tako dolgo pustimo ležati, da počno že tako imenovani kalus delati. Ako tako postopamo, potem nam jih bode ninogo več prirastlo. Sadimo ali tako, da vsakemu ključu s kolom v zeinljo luknjo zabodemo, ali pa eelo jamico izkopamo. Kolikor navpičneje jih stavimo, toliko bolje bodo rastli. Paziti moramo tudi, da vse votline med ključem in zemljo popolnoma izpolnimo; pri tem je kaj pamptno med sajenjem drobno zemljo pritresati in vode prilivati. Najbolje je takoj'visoke kole postaviti. Kjer so pa koli dragi, moremo na okoli vsacih pet ali več metrov po eden močen 4 m. visok stolp vsakokrat med dvema vrstama postaviti. Na vrhu teh stolpov napnemo močno žieo. Od vsake trte desne in leve vrste potem na to v srpdi napeto napneino slabeje žice, katere so doli na ob trtah zabitih kolcih privezane. Taka"podpora nas včasi primeroma mnogo manje stane, kakor pa koli. (Konec prih.) Sejmovi. Dne 22. aprila pri Sv. Juriji v slov. gor. Dne 23. aprila v Dobji, v Ivniku, pri Sv. .luriji na Pesnici, na Ptuji in Hočab. Dne 25. aprila v Dolu, pri Sv. Juriji na j. ž., pri Sv. Juriji na Tabru, v Kostrivniei, pri Sv. Lenartu v slov. gor., v Mozirji, v Vojniku in v Vuzenici. Dne 27. aprila na Vranskem. Dne 28. aprila pri Sv. Antonu in Sv. Lenartu v slov. gor.