ŠT. 1 1933/34   V R T E C    LETNIK 64
I aclao Beneš Tfebizsky — Oroien Janko:
Iz rodne kočice.
Zakaj so postavili cerkvico na Libušinu.
(S Slanskega.)
e izza daviiili dni hotlijo o svetem Juriju na Libušin na boŽjo pot. Nekoč — bilo je tik preti ronianjein — so pekli spodaj v vasi koluče, dečki pa so igrali za gumbe, igrali so ves dau, dobivali so in izgubljali, ali naj-slabše se je godilo Cečovičevemu Jurčku. S srajce je porezal že vse guinbe in jih za-ijfral do zadiijega, i\u\i na hlačah je imel Šo samo tiste na katerih so bile zapete na-rumnice.
V-si deČki so se mu smejali in so reveža Še strašili, da ga bo doina oče natepel. A Jurček se je zdaj smejal in zdaj jokal: toda poslednjih dveh gumbov mu je [e bilo žal. Hlače l>i si bil moral držati v rokah, a tako vendar ui mogel tuamici in očetu pred oci. Dva tedna se je že veseli! na topel sirov štrukulj, a mamica mu je veduo grozila, da dobi, kadar bo ])t*kla širuklje, češpljevega in kislega in Črnega, Čisto nazaduje pečenega, ako naprari  kaj  slabega.
In  zgrud'il  se je  Jurček  na  kolena  pred kapelico,  v kateri  je sedel sveti Jutjj na konju ier s kopjem prebadal glavo strupenega zinaja, zgrudil ac je na kolena, sklenil roke in molil: »Ljubi sveti Jurij, samo dva gumba šf iinam, zastavim ju in ako igro dobim, si bom prvi štrukelj, ki ga ina-jiiica vzame iz peči. odtrgal od ust in ga prinesei k tebi v kapelico.« — Iu zopet so igrali dečki z Jurčkom, toda niso dolgo igrali. Zgodilo se je, da       M je vsc gumbe dobil Jureek: od vcsclja je poskočil seženj risoko, stekel je      -I ifomov. držeč v eni roki hlače, v drugi pa priigrane gumbe.                           ¦
Doraa jih je dal očetu. Jurček je potem čakal, da je mamica vzela iz pcci prvi štrukelj. Komaj ga je zagledal, ji ga je vzel in kakor da bi mu I>ilo gorelo nad glavo, je tekel gor h kapelici in v kapelici položil Štrukelj k nogam svetega Jurija: nato pa je, kar so ga nesle noge, lekel nazaj.
1
Ko je pritekel v sobo, jitt je bila inainica ravno vzela iz peči. Naj-večjega je dobil Jurček. Hiastno je jedel JurČek in se je veselil, da ostanejo češpljevi štruklji za berače.
Pa prideta mimo kapelice dva živinska kupca. Celo čredo prasicev sta bila prodala in imela sta pasova s srebrnjaki čisto nabita.
?SlišiŠ ii, ali ne obcutiš, da nekaj dz kapelice diši?« je rekel tisti, ki je šel prvi miino.
sObČutiin, uioj dragi, občutim. Poglej, kaj je!< je rekel dmgl. sPasja dlaka, štrukelj je iu, čisto topel je še, kadi se še iz njega. Kakor da bi ga bil nama kdo nalašč nastavilt< se je začudil kupec, ko je pogledal v kapelico; vzel je štrukelj in ga prelomil; res se je še kadilo iz ujega.
Z veliko slastjo sfa kupca pojedla štrukelj. AU ko sta ga pojedla in hotela iti dalje, se nista mogia niti ganiti z mesta: bilo je, kakor da bi bila prikovana.
P*i kaj se je zgotiilo z nama, nazadnje še tu poffineva,« sta vzdihovala kupca ali vzdihovanje jima ni pomogio.
Kdkor primrzla sta slala pri kapelici jn nista mogla rtiti za korafc dalje.
^Bog naju je kaziioval, ker sva pojedla kolač. Nekcio ga je daroval svetemu Juriju in on naju je za to tatvino kaznoval,< je vzdilioval tisti, ki je bil kolafi vzel in ga pielomil.
»Ti si tega kriv.<
»Tudi ti si jedel,« sta si očilala tlmg drugemu. Ali nič ni pomagalo, noge so jima bile kakor odrevenele.
»Sveti Jurij, pomagaj naina! Ako naiua pomoreš, ti za ves denar, ki ga iraava s se-boj, poatariva cerkvico in bolje ti bo pod , streho nego za pJaukaini,< sta govorila pre«"l strašena kupca. Komaj da sta le besede iz-J rekla, so bile njune uoge zopet zdrave ,in lahko sta šla dalje.
Svojo obljubo sta držala. Takoj sta stopila v vas ter povedala Županu, I kaj sta doživela. Kmalu so zidali na LibuŠinu cerkvico ter so jo tudi | dozidali.
A Jurček se je še kot siv starček hvalil, da so radi njegovega Štruklja , sezidaii na Libusinu cerkev svetega Jurija, in njegovi otroci se s tem še ] danes ponasajo. Jaz sam sem jih sliŠal.