83
Prešernu.
Cul strunic vbranih sem glasove mile, Izdihljeje obupnega strunarja, Ki ptuja bila sreče mu je zarja, Ker smertne so pušice ga ranile.
Zastonj, tako se strune so glasile,
Od dneva v mrak se pevec s petjem vkvarja,
Z obupom Eumenidna moč ga vdarja,
Da rane bi se serčne ne celile.
„Dopredla je življenje kratko Parka,
Zagledal kmalu si deželo milo,
Kjer tebe čakal z Larvo je Petrarka".
„Ovija lovor Tvojo že gomilo, Nihče ne žali več te brez prevdarka, Odkar si srečno združen z Bogomilo".
Gr. Krek.