¦¦' Št. 60. V Gorici, dne 28. julija 1899. Irimja dvakrat na teden t Štirih issdanjlh, in sicer: vsaktorek in petek, zjutranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. tiri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in h kako drago uredniško izredno' prilogo vred po p o 51 i prejemana ali v Oorici na dom posiljana: Vse leto ....... .gld. «•— :* poHeia . . r.".* :'*.—. . -•*•—%'—, četrt leta.......» 1-50 Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v ^Goriški Tiskarni*' A. G&brSček vsakdan od 8. ure zjutraj do C. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlnne naročnino se ne oziramo. , t »PRIMOREC" izhaja'neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1*20. «Soča» in »Primorec se prodajate v Gorici v to-bakarni Scluvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. S O Č A Uredni&tr« se nahaja v Gosposki uL. feadej. — Urednik sprejel do 12. ure Vsak dan ou 11. (Večerno izdanje). Dopisi nuj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se nošiliaio- le upravuiStvu. ' " Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo nfr upravnStvo. ___l^ Oglasi in poslanica -se računijo po petit-vratah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krafc 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica. »Goriška Tiskarna« A. Oabriček tiska in zalaga razen €Soče» in «Primorca» Se -Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. G. kr, imsMk v Mih in na Vipavskem. Zopet je bil na Goriškem tržaški namestnik grof Goess! Lani je potoval po Soški dolini, letos na spomlad iti je ogledal Fur-lanijo, pretekli leden pa je krenil v Brda, odkoder se je vrnil čez Vipavsko v Trst. Kakor lani, tako tudi letos je kazal namestnik svojo nenaklonjenost nasproti slovenskemu ljudstvu, preganjajo župane in druge uplivne može, naj delajo z vso silo, da se-ženojo svoje poslance v deželni zbor, ter odrekajo sleherno podpore- slovenskim občinam, dokler ne pride dan, na kateri vstopijo slovenski poslanci zopet v deželni zbor, da ondi hlapčujejo le nadalje kruto vladajoči italijanski kliki ter sprejemajo malo po malem radodarne doneske iz milostnih italijanskih rok! V Dombergu in drugodi so mu povedali Cisto jasno, da treba uplivati na italijanski strani, katera naj odneha toliko, da bo mogoče delati Slovencem v deželnem zboru tako, kakor jim pritiče, ravno« pravno z italijanskimi poslanci. Toda grof (joftts je dejal samo, da naj le gredo v deželni zbor, o kaki ravnopravnosti ni zinil besedice, o poravnanju krivic, katere prizadevajo Slovencem Italijani, niti Črhnil ni, pa kako tudi, saj je v Brdih dosti jasno povedal, da jednakopravnosti ne bo nikoli! Ko je g. župan pl. H e j a odgovoril namestniku, da zaupajo svoji deželno-zborski delegaciji ter da bi jej dali nezaupnico, ako bi postopala drugače, in to Um bolj, ker Slovenci zahtevajo le r r v n o -pravnosl, Italijani pa primat, je *'ejal namestnik: Tega ne bo nikoli! Hvala lepa za odkritost 1 Cesarski i a-mestnik je nam s tem dosti jasno povedal, kaka usoda je doloCena goriškim Slovencem v konstilucijonelni avstrijski državi, katera ima zakone o ravnopravnosti na papirju za vse, v dejanju le za nekatere. In nam se ta v zakonih utemeljena ravnopravnost naravnost odreka, kakor se nam odrekajo razni prispevki za deželo, ki sicer nam pritičejo, ali katerih ne dobimo, dokler ne uklonimo svoje glave brezpogojno italijanski samovolji. Namestnik je vse prošnje za razne podpore, katere so mu bile izročene, hitro rešil: Nič ne dobite, dokler ne pojdejo vaši poslanci v deželni zbor — in te prošnje so najbrže v namestniški palači v Trstu že vložili a d aeta! — Ostre besede nam silijo v pero, besede, ki bi prav označile tako postopanje tržaškega namestnika, toda ne smemo jih zapisali, ker čital bi jih le sam strogi g. državni pravdnik! Zadovoljujemo pa se, da jo nam raeuniti z dejstvom, da ljudstvo se čedalje bolj zaveda,. kako dela z nami visoka tržaška gospoda. Ljudstvo je videlo na svoje oči in slišalo na svoja ušesa, kaj je počel namestnik, — in ljudstvo je bilo ogorčeno! Sprejemi po-vsodi so bili oficijclno-hladni, in naši župani po Brdih in po Vipavskem so stali nevstra-šeno pred namestnikom ter mu povedali, kako mislijo in kaj treba storili, da se razmere v deželi obrnejo tako, da bomo vsi zadovoljni. Ta okolnost nas navdaja v. upom na boljšo prihodnjoat, čeprav nam v istem hipu nemški grof odreka ravnopravnosti Grof Goess ne bo trobil sodnemu dnevu v Trstu, on pojde, narod pa ostane, in ta narod stoji trdno kakor skala ter ne odneha v boju za svoje pravice toliko časa, da jih dobi. Tako je pod Gocssom, in tako bo pod njegovim naslednikom, ako isti ne krene na druga pola! Te naj si zapišejo gospodje za ušesa, da goriški Slovenci ne odnehamo niti za las od svojih zahtev, pa naj nam pošiljajo v deželo z največjih mest priganjate in politiške agitatorje, kakoršno hočejo..... še so vihrale zveste slovensko zastave in še so bili napravljeni,slavoloki namestniku v pozdrav, ker je še vedno mislilo ljudstvo, da prihaja med - nje v znamenju dobrohotnosti in pomirljivosli. Toda le misli 30 izginile, in ni jih več! Kdo je kriv?! Utegnejo nastati časi, ko bodo sprejemali može, ki se nam kažejo odločne nasprotnike, tako, kakor jim priliče. S predsodki prihajajo v naše kraje; ako se jim še tako vklanjamo, nam nič ne pomaga. Skoda časa, denarja in besed! Čemu hiapCevanje ? »Trd bodi, neizprosen, mož jeklen", tako pravi oporoka Jurčičevega Tugomera, ki je prepozno spoznal »dobrohotnost* plujcev! Kavnajmo se po njej in držimo tilnik po konci. III a p č e v c a vsakdo le izkorišča, moža mora vsakdo spoštovati. Dvoje je nam na izbero : zasmehovanje ali spoštovanje, izberati ni težko l MARCO VISCONTI Zgodovinski roman italijanski napisal Lommaso Grossl (Dalje) Tedaj se je on postavil pred grofa, in mrzlo, kakor tisti, ki izgovarja pro-poved, izučenona pamet, je začel: »Ako-ravno Lupo... Dasi tisti izgubljeni moj brat...* Toda ode ga je prijel za ramo in potegnil v stran rekoč: «Pusti, naj gre v božjem imenu*!» Takd rešen od sitneža, je gospodar Šel naprej, a Bernard je ostal ondi na svojem mestu kakor kol, nepremičen in grozno dolg, z rokama, visečima ob bokih, ter z odprtimi ustmi. ŠTIRNAJSTO POGLAVJE. Med tem je bila v Markovem 'dvorcu že zabela veselica. Neštete sveče so razsvetljevale dvoran 3; obilno svetlobo so še pomnoževala velika stenska zrcala v zlatih okvirjih. V tem morju umetne svetlobe so se čarobno lesketale ovratne verižico, venci in pasovi krasnih ple- salk. Sredi veselega šuma, med prijetnim odmevom godbe je Marka mučila neka tajna skrb, njegov duh je bil poln nemira in srda, na skrivnem je preklinjal tisto veselje, ki se je njemu dozdevalo tako" prazno, ker se nikakor ni zlagalo ž njegovimi občutki; preklinjal ga je in vendar je moral kazati, da se ga tudi on udeležuje. Sedaj pa sedaj je zapustil plesno dvorano in šel v neko drugo sobo, kjer je pogledal z okna doli na dvorišče, ali bi ne bil morda prišel grof Del Balzo; in ko ni mogel nič videti, je z največjo pozornostjo poslušal, ali se ne razlega po ulici kak topčt konjskih kopit; a vse zaman, zunaj se je slišal neprenehoma le odmev vo-seličnega šuma in nič drugega. Torej se je vrnil na svoje prejšnje mesto,, kjer je gledal ples, govoril o bojnih igrah, ki so se imele pričeti drugi dan, ter vsprejemal voščila prijateljev k svojemu odhodu v Toskano; ali njegove misli so bile vedno le drugod. Sit tega dolgega čakanja jo šel v svoje najoddaljenejše sobe in se zaprl; delal si je silo in stal tam kolikor je mogel dlje časa v upanju, da, ko se I vrne, najde že v dvornni zaželjcno osebo; DOPISI. Komen, 25. julija. (Odhodnica g. dav-karju Josipu Kavčiču). »Tedaj nazaj, Nazaj v planinski raji* S. Gregorčič. Dne 24-. t. m. je napravilo tukajšnje »Bralno društvo" svojemu — v Tolmin odhajajočemu udu — g. davkarju Jos. Kavčiču umestno odhodnico. G. davkar Jos. Kavčič, rodom Tolmiuec, je vsled svoje lastne prošnje premeščen v svoj rojstni kraj — v Tolmin. Prišel je g. davkar k nam pred šestimi letemi iz Gerkna kot kontrolor in je kmalu potem, po odhodu g. davkarja Ž., ostal pri nas kot'davkar. Kot zvestemu udu našega »Bralnega društva* so mu društveniki napravili — va-Ieto. — Zvečer ob 8. uri so se zbrali vsi udje »Bralnega društva" na dvorišču gostilne g. Krpana, kjer je bila okusna večerja. Ob tej priliki je imel predsednik društva, g. Anton Lebdi), umesten govor —• ali na-pitnico. S lavil je g. odhodnika kot dobrega Slovenca in uradnika, kateri si je v teku 6 let pridobil ljubezni in štovanje občinarjev in naklonjcncev v vsem okraju. Vsled družinskih razmer pa želi »nazaj v planinski raj" — v naSo divno Švico, kjer mu je zibelj tekla. In temu se ni čuditi, saj še ptica rada izleti tja, kjer se je izvalila. -- Zeli mu sreče in vsega dobrega tam gori »v planinskem raju" ter ga zahvalja zaradi njegovega uspešnega in solidaričnega delovanja v nas, kajti kot objektiven uradnik ni poznal stran-karstva, in je, kakor se spodobi, z vsemi enako postopal; zato si je tudi pridobil splošno naklonjenost. — Želeč mu zdravja in uspešnega delovanja v svojem rojstvenem kraju, mu napija g. govornik: »Tedaj na/a j, Nazaj v planinski raj !* in tam Vam Bog §e mnogo let doživet* daj!" G. davkar se je v jedernatih besedah zahvalil za napitnico in za skazano mu prijateljstvo za časa G letnega tukajšnjega službovanja. V veselem družbinskem krogu smo se potem s petjem in prijateljskimi pogovori kratkočasili do polnoči. Ločili smo se z iskrenimi željami v srcih, da se enkrat srečni in zdravi zopet vidimo. nazadnje se je vmešaval v najživahnejo kroge, da bi ubijal čas, ki se mu je zdel tako len, večen. Prebil je kaki dve uri v teh mukah, ko jo nazadnje vendarle prišel grof s hčerjo in sestro. Marko je bil ravno na nasprotnem koncu dvorane, ko je vstopila deklica bleda in zdelana; ko jo je zagledal, ga je spreletela taka milina in ljubezen a zajedno tudi jeza- da so je stresel ves. V kratkih trenotkih, ko jej jo čez dvorano stopal naproti, se mu je dozdevalo sedaj, da se bliža an-golju, sedaj pa da gre proti svojemu sovražniku; pokleknil bi bil pred njo, a h kratu bi jo bil hotel tudi napasti z grenkimi besedami. Vendar ni dal spoznati tega notranjega boja. Po navadnem vsprojemu jo teta prijela Biče za roko ter jo odvedla v neki krog gospa in deklet. Nekatere teh so se divile, druge pa so bile zavidne devojčini lepoti, neki naravni čistosti, katero je bila prinesla s svojih gor, njenemu pripro-stemu a vendarle razumnemu vedenju ter neprisiljeni ljubeznjivosti njene osebe in obraza, po katerem je takrat skrb za življenje nekega človeka razlivala še poseben žarek preredke krasote. Odhajajočemu g.davkarju J. Kavčiču pa kličem: V Tolminu naj blagor Ti rosi, In mnoga leta Bog Te naj živil »Šior profeS6r*. Iz Zalosč. (Konec.) V dornbersko cerkev nihče ne brani, pač pa celo večkrat je videti, kako naši ljudje klopi posedajo, farani pa poleg stoje. Kdo bode oporekal, da niso Dorn-beržani krotke ovčice, akoravno poznajo v klopi sedečega nasprotnika za združenje fare, oni pa poleg stoje l Dvomim, da v lastni fari v Prvačini bi ne bili tako postreženi, gotovo ne bi ostalo brez besedičenja, in ako bi tudi ostalo brez besed, bi mrmral gotovo marsikdo, ker polovica faranov bi motala zunaj cerkve ostati zarad pomanjkanja prostora. Cerkev v Dornbcrgu pa jo prostorna, in ako ni bila danes pretesna, ne bo tudi kmalu po združenju. Ako bi pozneje sčasoma postala pretesna, bi se z malimi stroški dalo pomagati. Zakristija bi se povie.u;, in cerkev bi bila prostornejša za 200 Of h in šo več. Tudi teh stroškov ne bode se treba, dokler no pridemo z novimi nasadi ameriških trt do boljšega blagostanja, ker prcdpoldne pri sv. mašah, ko se ljudstvo vrsti, ni pomanjkanja prostorov v cerkvi, pač pa popoldne, ko vse ljudstvo pride ob enem k blagoslovu, je cerkev nallatena. Temu bi se dalo pitna ta način pripomoči, čujte 1 Dotični č, g. kaplan v Dombergu, (ki bi gotovo za slučaj združenja nastopil službo v Dornbergu) v sporazumljenju s preč. g. župnikom, bi pri nas v cerkvi sv. Lovrencija odpravljal nedeljski popoldanski blagoslov, in tako bi cerkev v Dornbergu ostala lahko s temi prostori še celih 10 let. Tako je moje in trezno mislečih občinarjev mnenje, ali bolje rečeno, tak je naš račun brez krčmarja, ker brez edinosti najhitreje ne pridemo do nobenega zaželjenega cilja. Dornberžani bi mogoče še privolili v združenje, ako bi mi bili složni in ne prepirljive stranko. Rajši na križ nego priti pod Dornberg, tako se je izjavil nekdo v navzočnosti Eminence kardinala od strani nasprotnikov! Ta izjava, ki je ostala gotovo marsikateremu v spominu, utegne biti za nas pogubonosna. Kar smo mi in naši predniki zidali nad 20 let, je sedaj v nevarnosti, da se poruši. Zarad nesloge utegne naš- up splavati po vodi, in najhitreje da nam bo