<L.>¦¦'
Št. 60.
V Gorici, dne 28. julija 1899.
Irimja dvakrat na teden t Štirih issdanjlh, in sicer: vsaktorek in petek, zjutranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. tiri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in h kako drago uredniško izredno' prilogo vred po p o 51 i prejemana ali v Oorici na dom posiljana:
Vse leto   .......  .gld. «•—
:*            poHeia .  .  r.".* :'*.—.  . -•*•—%'—,
četrt leta.......»    1-50
Posamične številke stanejo 6 kr.
Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v ^Goriški Tiskarni*' A. G&brSček vsakdan od 8. ure zjutraj do C. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlnne naročnino se ne oziramo.       ,      t
»PRIMOREC" izhaja'neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1*20.
«Soča» in »Primorec se prodajate v Gorici v to-bakarni Scluvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
S O Č A
Uredni&tr«
se nahaja v Gosposki uL. feadej. — Urednik sprejel do 12. ure
Vsak dan ou 11.
(Večerno izdanje).
Dopisi nuj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se nošiliaio- le upravuiStvu.                                              '    "
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo nfr
upravnStvo.                   ___l^
Oglasi in poslanica -se računijo po petit-vratah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krafc 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica.
»Goriška Tiskarna« A. Oabriček tiska in zalaga razen €Soče» in «Primorca» Se -Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
G. kr, imsMk v Mih in na Vipavskem.
Zopet je bil na Goriškem tržaški namestnik grof Goess! Lani je potoval po Soški dolini, letos na spomlad iti je ogledal Fur-lanijo, pretekli leden pa je krenil v Brda, odkoder se je vrnil čez Vipavsko v Trst. Kakor lani, tako tudi letos je kazal namestnik svojo nenaklonjenost nasproti slovenskemu ljudstvu, preganjajo župane in druge uplivne može, naj delajo z vso silo, da se-ženojo svoje poslance v deželni zbor, ter odrekajo sleherno podpore- slovenskim občinam, dokler ne pride dan, na kateri vstopijo slovenski poslanci zopet v deželni zbor, da ondi hlapčujejo le nadalje kruto vladajoči italijanski kliki ter sprejemajo malo po malem radodarne doneske iz milostnih italijanskih rok!
V Dombergu in drugodi so mu povedali Cisto jasno, da treba uplivati na italijanski strani, katera naj odneha toliko, da bo mogoče delati Slovencem v deželnem zboru tako, kakor jim pritiče, ravno« pravno z italijanskimi poslanci. Toda grof (joftts je dejal samo, da naj le gredo v deželni zbor, o kaki ravnopravnosti ni zinil besedice, o poravnanju krivic, katere prizadevajo Slovencem Italijani, niti Črhnil ni, pa kako tudi, saj je v Brdih dosti jasno povedal, da jednakopravnosti ne bo nikoli! Ko je g. župan pl. H e j a odgovoril namestniku, da zaupajo svoji deželno-zborski delegaciji ter da bi jej dali nezaupnico, ako bi postopala drugače, in to Um bolj, ker Slovenci zahtevajo le r r v n o -pravnosl, Italijani pa primat, je *'ejal namestnik: Tega ne bo nikoli!
Hvala lepa za odkritost 1 Cesarski i a-mestnik je nam s tem dosti jasno povedal, kaka usoda je doloCena goriškim Slovencem v konstilucijonelni avstrijski državi, katera ima zakone o ravnopravnosti na papirju za vse, v dejanju le za nekatere. In nam se ta v zakonih utemeljena ravnopravnost naravnost odreka, kakor se nam odrekajo razni prispevki za deželo, ki sicer nam pritičejo, ali katerih ne dobimo, dokler ne uklonimo svoje glave brezpogojno italijanski samovolji. Namestnik je vse prošnje za razne podpore, katere so mu bile izročene, hitro rešil: Nič ne dobite, dokler ne pojdejo vaši poslanci v
deželni zbor — in te prošnje so najbrže v namestniški palači v Trstu že vložili a d aeta! —
Ostre besede nam silijo v pero, besede, ki bi prav označile tako postopanje tržaškega namestnika, toda ne smemo jih zapisali, ker čital bi jih le sam strogi g. državni pravdnik! Zadovoljujemo pa se, da jo nam raeuniti z dejstvom, da ljudstvo se čedalje bolj zaveda,. kako dela z nami visoka tržaška gospoda. Ljudstvo je videlo na svoje oči in slišalo na svoja ušesa, kaj je počel namestnik, — in ljudstvo je bilo ogorčeno! Sprejemi po-vsodi so bili oficijclno-hladni, in naši župani po Brdih in po Vipavskem so stali nevstra-šeno pred namestnikom ter mu povedali, kako mislijo in kaj treba storili, da se razmere v deželi obrnejo tako, da bomo vsi zadovoljni. Ta okolnost nas navdaja v. upom na boljšo prihodnjoat, čeprav nam v istem hipu nemški grof odreka ravnopravnosti Grof Goess ne bo trobil sodnemu dnevu v Trstu, on pojde, narod pa ostane, in ta narod stoji trdno kakor skala ter ne odneha v boju za svoje pravice toliko časa, da jih dobi. Tako je pod Gocssom, in tako bo pod njegovim naslednikom, ako isti ne krene na druga pola! Te naj si zapišejo gospodje za ušesa, da goriški Slovenci ne odnehamo niti za las od svojih zahtev, pa naj nam pošiljajo v deželo z največjih mest priganjate in politiške agitatorje, kakoršno hočejo.....
še so vihrale zveste slovensko zastave in še so bili napravljeni,slavoloki namestniku v pozdrav, ker je še vedno mislilo ljudstvo, da prihaja med - nje v znamenju dobrohotnosti in pomirljivosli. Toda le misli 30 izginile, in ni jih več! Kdo je kriv?! Utegnejo nastati časi, ko bodo sprejemali može, ki se nam kažejo odločne nasprotnike, tako, kakor jim priliče. S predsodki prihajajo v naše kraje; ako se jim še tako vklanjamo, nam nič ne pomaga. Skoda časa, denarja in besed! Čemu hiapCevanje ? »Trd bodi, neizprosen, mož jeklen", tako pravi oporoka Jurčičevega Tugomera, ki je prepozno spoznal »dobrohotnost* plujcev! Kavnajmo se po njej in držimo tilnik po konci. III a p č e v c a vsakdo le izkorišča, moža mora vsakdo spoštovati. Dvoje je nam na izbero : zasmehovanje ali spoštovanje, izberati ni težko l
MARCO  VISCONTI
Zgodovinski roman italijanski napisal Lommaso Grossl
(Dalje)
Tedaj se je on postavil pred grofa, in mrzlo, kakor tisti, ki izgovarja pro-poved, izučenona pamet, je začel: »Ako-ravno Lupo... Dasi tisti izgubljeni moj brat...* Toda ode ga je prijel za ramo in potegnil v stran rekoč: «Pusti, naj gre v božjem imenu*!»
Takd rešen od sitneža, je gospodar Šel naprej, a Bernard je ostal ondi na svojem mestu kakor kol, nepremičen in grozno dolg, z rokama, visečima ob bokih, ter z odprtimi ustmi.
ŠTIRNAJSTO POGLAVJE. Med tem je bila v Markovem 'dvorcu že zabela veselica. Neštete sveče so razsvetljevale dvoran 3; obilno svetlobo so še pomnoževala velika stenska zrcala v zlatih okvirjih. V tem morju umetne svetlobe so se čarobno lesketale ovratne verižico, venci  in pasovi  krasnih ple-
salk. Sredi veselega šuma, med prijetnim odmevom godbe je Marka mučila neka tajna skrb, njegov duh je bil poln nemira in srda, na skrivnem je preklinjal tisto veselje, ki se je njemu dozdevalo tako" prazno, ker se nikakor ni zlagalo ž njegovimi občutki; preklinjal ga je in vendar je moral kazati, da se ga tudi on udeležuje. Sedaj pa sedaj je zapustil plesno dvorano in šel v neko drugo sobo, kjer je pogledal z okna doli na dvorišče, ali bi ne bil morda prišel grof Del Balzo; in ko ni mogel nič videti, je z največjo pozornostjo poslušal, ali se ne razlega po ulici kak topčt konjskih kopit; a vse zaman, zunaj se je slišal neprenehoma le odmev vo-seličnega šuma in nič drugega. Torej se je vrnil na svoje prejšnje mesto,, kjer je gledal ples, govoril o bojnih igrah, ki so se imele pričeti drugi dan, ter vsprejemal voščila prijateljev k svojemu odhodu v Toskano; ali njegove misli so bile vedno le drugod.
Sit tega dolgega čakanja jo šel v
svoje najoddaljenejše sobe in se zaprl;
delal si je silo in stal tam kolikor je
mogel  dlje časa v  upanju, da,  ko se
I vrne, najde že v dvornni zaželjcno osebo;
DOPISI.
Komen, 25. julija. (Odhodnica g. dav-karju Josipu Kavčiču).
»Tedaj nazaj, Nazaj v planinski raji*
S. Gregorčič.
Dne 24-. t. m. je napravilo tukajšnje »Bralno društvo" svojemu — v Tolmin odhajajočemu udu — g. davkarju Jos. Kavčiču umestno odhodnico.
G. davkar Jos. Kavčič, rodom Tolmiuec, je vsled svoje lastne prošnje premeščen v svoj rojstni kraj — v Tolmin.
Prišel je g. davkar k nam pred šestimi letemi iz Gerkna kot kontrolor in je kmalu potem, po odhodu g. davkarja Ž., ostal pri nas kot'davkar.
Kot zvestemu udu našega »Bralnega društva* so mu društveniki napravili — va-Ieto. — Zvečer ob 8. uri so se zbrali vsi udje »Bralnega društva" na dvorišču gostilne g. Krpana, kjer je bila okusna večerja.
Ob tej priliki je imel predsednik društva, g. Anton Lebdi), umesten govor —• ali na-pitnico. S lavil je g. odhodnika kot dobrega Slovenca in uradnika, kateri si je v teku 6 let pridobil ljubezni in štovanje občinarjev in naklonjcncev v vsem okraju. Vsled družinskih razmer pa želi »nazaj v planinski raj" — v naSo divno Švico, kjer mu je zibelj tekla. In temu se ni čuditi, saj še ptica rada izleti tja, kjer se je izvalila. -- Zeli mu sreče in vsega dobrega tam gori »v planinskem raju" ter ga zahvalja zaradi njegovega uspešnega in solidaričnega delovanja v nas, kajti kot objektiven uradnik ni poznal stran-karstva, in je, kakor se spodobi, z vsemi enako postopal; zato si je tudi pridobil splošno naklonjenost. — Želeč mu zdravja in uspešnega delovanja v svojem rojstvenem kraju, mu napija g. govornik: »Tedaj na/a j,
Nazaj v planinski raj !* in tam Vam Bog §e mnogo let doživet* daj!"
G. davkar se je v jedernatih besedah zahvalil za napitnico in za skazano mu prijateljstvo za časa G letnega tukajšnjega službovanja.
V veselem družbinskem krogu smo se potem s petjem in prijateljskimi pogovori kratkočasili do polnoči.
Ločili smo se z iskrenimi željami v srcih, da se enkrat srečni in zdravi  zopet vidimo.
nazadnje se je vmešaval v najživahnejo kroge, da bi ubijal čas, ki se mu je zdel tako len, večen.
Prebil je kaki dve uri v teh mukah, ko jo nazadnje vendarle prišel grof s hčerjo in sestro. Marko je bil ravno na nasprotnem koncu dvorane, ko je vstopila deklica bleda in zdelana; ko jo je zagledal, ga je spreletela taka milina in ljubezen a zajedno tudi jeza- da so je stresel ves. V kratkih trenotkih, ko jej jo čez dvorano stopal naproti, se mu je dozdevalo sedaj, da se bliža an-golju, sedaj pa da gre proti svojemu sovražniku; pokleknil bi bil pred njo, a h kratu bi jo bil hotel tudi napasti z grenkimi besedami. Vendar ni dal spoznati tega notranjega boja. Po navadnem vsprojemu jo teta prijela Biče za roko ter jo odvedla v neki krog gospa in deklet. Nekatere teh so se divile, druge pa so bile zavidne devojčini lepoti, neki naravni čistosti, katero je bila prinesla s svojih gor, njenemu pripro-stemu a vendarle razumnemu vedenju ter neprisiljeni ljubeznjivosti njene osebe in obraza, po katerem je takrat skrb za življenje nekega človeka razlivala še poseben žarek preredke krasote.
Odhajajočemu g.davkarju J. Kavčiču pa kličem:
V Tolminu naj blagor Ti rosi, In mnoga leta Bog Te naj živil
»Šior profeS6r*.
Iz Zalosč. (Konec.) V dornbersko cerkev nihče ne brani, pač pa celo večkrat je videti, kako naši ljudje klopi posedajo, farani pa poleg stoje. Kdo bode oporekal, da niso Dorn-beržani krotke ovčice, akoravno poznajo v klopi sedečega nasprotnika za združenje fare, oni pa poleg stoje l Dvomim, da v lastni fari v Prvačini bi ne bili tako postreženi, gotovo ne bi ostalo brez besedičenja, in ako bi tudi ostalo brez besed, bi mrmral gotovo marsikdo, ker polovica faranov bi motala zunaj cerkve ostati zarad pomanjkanja prostora. Cerkev v Dornbcrgu pa jo prostorna, in ako ni bila danes pretesna, ne bo tudi kmalu po združenju. Ako bi pozneje sčasoma postala pretesna, bi se z malimi stroški dalo pomagati. Zakristija bi se povie.u;, in cerkev bi bila prostornejša za 200 Of h in šo več. Tudi teh stroškov ne bode se treba, dokler no pridemo z novimi nasadi ameriških trt do boljšega blagostanja, ker prcdpoldne pri sv. mašah, ko se ljudstvo vrsti, ni pomanjkanja prostorov v cerkvi, pač pa popoldne, ko vse ljudstvo pride ob enem k blagoslovu, je cerkev nallatena. Temu bi se dalo pitna ta način pripomoči, čujte 1 Dotični č, g. kaplan v Dombergu, (ki bi gotovo za slučaj združenja nastopil službo v Dornbergu) v sporazumljenju s preč. g. župnikom, bi pri nas v cerkvi sv. Lovrencija odpravljal nedeljski popoldanski blagoslov, in tako bi cerkev v Dornbergu ostala lahko s temi prostori še celih 10 let. Tako je moje in trezno mislečih občinarjev mnenje, ali bolje rečeno, tak je naš račun brez krčmarja, ker brez edinosti najhitreje ne pridemo do nobenega zaželjenega cilja. Dornberžani bi mogoče še privolili v združenje, ako bi mi bili složni in ne prepirljive stranko. Rajši na križ nego priti pod Dornberg, tako se je izjavil nekdo v navzočnosti Eminence kardinala od strani nasprotnikov! Ta izjava, ki je ostala gotovo marsikateremu v spominu, utegne biti za nas pogubonosna. Kar smo mi in naši predniki zidali nad 20 let, je sedaj v nevarnosti, da se poruši. Zarad nesloge utegne naš- up splavati po vodi, in najhitreje da nam bo
<Jrof Del Balzo je bil ostal sam z Markom. ^OM sta prej želela, oba sta sedaj hotela, da bi se med, njima vnel razgovor, po katerem sta se jeden in drugi nadejala dospeti do določenega namena. Toda nikdo njiju ni govoril, upajoč, da drugi prvi prebije led in poreče, kaj bi moglo dati povod, k razdevanju svojih m i sli j.
Marko se je začel sprehajati, uni pa je hodil za njim, ne vede^ kak6 bi sprožil govor; pripravljal je v svoji glavi sto uvodov, pa jih zopet zamotal; vsak hip je hotel odpreti usta, a vendar ni mogel nikdar priti do tega. Nazadnje se je osrčil, in je nekaj omenil o veselici. Toda njegov spremljevalec se ni oprijel govora. Tak6 je grof, nazadnje uvidel, da mu ne preostaja drugega, nego lotiti se stvari kar naravnost. Torej se je velikodušno odločil za to in začel:
«Slišite, Marko, morda se vam bo zdelo, da si preveč svobode jemljem, no vaša uljudnost me osrčuje; jaz.., bi vas hotel prositi neke usluge*.
«Uslugo prosite? od.mene?* je-odgovoril Marko idoč k nekemu oknu, kamor mu je grof sledil. Te besede je izgovoril z jako hladnim glasom, v kate^-
ostat^pfi starem, dokler so trdovratni na- I spgjfekh ne:^|»reobmejo in dokler ne posta- t D^ior^i^i4dnileiqe v Dornbergom. Tam v $ornb$^Č1fc redne službe Božje in večkratne, neg&jske pridige, tam je naša mladina všoiana, tam smo, y političnem obziru ena kat. občina, tam nT dvoma, da za slučaj združenja ostane Dornberg brez č. g. kaplana, tam se bo lahko vsak čas in v vsakem vremenu krstilo, da ne bo treba, otroke več nositi tudi v Ludenv mrazu v oddaljeno Prvačino, tam nam bodo Cč. gg. duhovniki ložje skrbeli za dušne koristi, ker bodo bližje in ker posebno ob času kužnih boleznij, pre-denj pride posel v Prvačino, na smrt bolna oseba brez previdenja s sv. zakramenti in | brez zadnjega dušnega tolažila lahko umrje, tam v Dornbergu dobimo podpore za zidanje zvonika, za napravo slavolokov itd. itd. Glede na vse te in druge okolnosti, katere bi lahko še navedel in očitno dokazal, da nam v vsakem obziru bolje kaže, biti združenim z Dornbergom, sklenjem svoje pojasnilo v odgovor gosp. »Razlagovalcu* in zahtevam, da ako mu to ne zadostuje, naj pove še on tisko, kar je zamolčal, namreč zakaj se tako s silo dela za združenje!
Za sedaj naj torej zadostuje, drugikrat bodem imel še kaj več povedati, danes rečem le toliko, da odločno nasprotujem proti ustanovi vikarijata v Zaloščeh na podlagi sledečih raziogov:
I.  ako bo samostalna duhovnija dovoljena, ne bomo mogli preskrbeli potrebnih naprav;
II.  ako tudi bode na kak način mogoče za vikarijat vse pripraviti, ne bomo mogli potem uzdržavati dotičnega duhovnika ;
Ilf. ako bodemo tudi toliko imeli 600-800 gld. za vzdrževanje, ne bo lukaj stalnega duhovnika, ampak počasi in počasi bo izprazneno mesto vikarja, ker v drugih krajih so bolje plačani in ker drugod se kažejo nuj-nejše take nove ustanove vikarijatov za potrebe ljudstva v hribih, koder morajo hoditi več ur do cerkve; tukaj pa imamo tako rekoč cerkev pred pragom. Tako je. Punctum! Capito?
Za. • lani - Saksidovci zedinimo se, ne zaupajte onim, ki Vam gradove obetajo, sami pa skoro bajte nimajo!
Dobroželjni Zaloščan.'
Opomba uredništva. Dopis pri-občujemo, ker smo bili za to opetovano naprošeni, in ker g. dopisnik trdi, da se gre le za »dobro stvar*.
Domače in razne novice.
Osebne Testi. — C. kr. višje deželno sodišče v Trstu je imenovalo pisarniškega vežbenika, gospoda Artura C o t a r j a, kan-celistom v Podgradu.
Blagajnik na civilno-sodnem depozifiv-nem uradu v Trstu, F. Korenčan, je imenovan predstojnikom; asistent Evg. Sutter pa blagajnikom pri istem uradu.
Nove maše. — V nedeljo dne 30. t. m. bode daroval prvo sv. mašo č. g. Jožef Abram v Štanjelu, č. g. Karol Oblak dne 1. avgusta pri sv. Antonu v Gorici, č. g. Ciril V u g a pa drugo nedeljo dne 6. avgusta v Solkanu.
rem jebilo zajedno izraženo neko tako ponosno začudenje, da je revež, ko j emu so bile namenjene, moral nazaj požreti vse, kar je imel že na jeziku.
Ko je Marko nekoliko pomolčal, kakor da bi čakal odgovor na svoje vprašanje — katerega odgovora pa nikoli ni bilo — je dejill z grenkim in strupenim nasmehom: «Kaj bi ne mogli izprositi te usluge od Ruscona; on, ki vam mora biti toliko hvaležen, bi vam jo menda utegnil rajše storiti*.
Grofu je kri prezebla po žilah, in ves zmeden je jecljal:
«Kak6? kaj pravite? jaz ne morem vedeti, da bi bjl koga razžalil, še najmanj pa Bus<»r% katerega jedva poznam«.
«Oh, za to pa le bodite brez skrbi*, je zopet poprijel Marko, «on se vam že da spoznati. Rusconi ni tak mož, da bi hotel komu kaj dolžan ostati, da bi ne povrnil uslug, tudi če so storjene od njemu neznane osebe b To rekši se je obrnil, da bi odšel.
Toda uni, bližajoč se mu vedno bolj: «Vas prosim*, ga je rotil, razložite mi bolje, povejte mi, o čem se gre... kajti jaz prav za prav ne vem... če bi ne bilo morda radi tistega mladeniča... radi Ottorina...
Smrtna kosa, — V torek je umri po 1 dolgi bolezni v sb.rostr 70let na Gorjan- I skem g.  Josip Štrekeij, tamošnji posestnik. Pokojnik, dober gospodar in skrben oče svojim otrokom, ima 6 sinov:  Karol j je znani slovenski pisatelj in vseučiliščni docent, Franc je  višji  kontrolor pri financi (imenovan pretekli teden), Alojzij gospodari doma, A d o l f je uslužben pri goriškem deželnem odboru, Anton študira na visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju in Andrej je semenišnik. Pogreb je bil včeraj. Blagemu pokojniku večni  mir in pokoj, ostalim njegovim pa naše sožalje!
Kako skušajo tajiti Slovenec — Na zadnjem svojem potovanju je obiskal tržaški namestnik tudi Ločnik. Učitelju slovenske šole županstvo nit; povedalo ni, da pride namestnik, | in sploh ni bil obveščen o njegovem prihodu. V i zadnjem hipu skoro še le je to izvedel, na kar je hitro nabral svoje učence in učenke v šolskem poslopju, ali vseh le ni mogel dobiti. Pol ure pred dohodom  namestnika pa je poslal lju-| beznivi ločniški župan  Gociancig učitelju v | šolo redarja ter mu  zaukazal,  da  slovenski j otroci ne smejo pozdraviti namestnika in nihče ne sme zaklicati »živio* !  Odkod ima župan tako oblast ?!
Namestnik je obiskal tudi slovensko šolo. Predsednik okrajnega šolskega sveta je I hitel pripovedovali., da so navzoči tndi otroci izpod* 6 let (neko dekletce je bilo prišlo s svojo sestro v šolo) ter mnogo takih, ki nili besede slovenski ne znajo. Učitelj je reago-val, padlo je nekaj besed, na kar je namestnik rekel, da takih rečij ne gre razprav- | ljati pred otroki ter odšel. — Tu se je zopet pokazalo vse sovraštvo ločniških poitalijan-čevcev proti ondotni slovenski šoli, in iz tega je zopet razvidno, kako trd je boj, kateri bijejo obmejni Slovenci s svojimi zagrizenimi sovražniki.
Nezaslišano.   —  Med   tem,  ko  grof Thun obljublja slovenskim poslancem ravno-pravnost, da ga podpirajo, preplavlja njegova vlada slovensko  Primorje z uradniki, ki ne j znajo slovenščine.  Kakor čujemo, je izmed j novo imenovanih davčnih uradnikov določe-I nih nekaj  za Kanal, Boleč, Cerkno in j Komen. In sicer pride v Kanal davkar, ki ne zna slovenski, v Bovec istotako, v Cerkno I postavijo kontrolorja, ki ne zna slovenski in I tudi nemški  ne, in v Komen  pride davkar, I ki tudi ne zna slovenski. Tako bosta v Komnu J in v Cerknem oba višja davčna uradnika nevešča jezika ljudstva!  —  Potrpežljivost slo-| venskega ljudstva se stavlja na vedno večjo I skušnjo. — Kako bodo ti možje uradovali ? J — Že dlje časa opazujemo,  da  vlada če le I more usili Italijana za uradnika, pa zapostslv-I Ija — Slovenca. In taki možje po navadi ni-I majo srca za ljudstvo; se je-li potem čuditi, J če ljudstvo dobiva vedno  čudnejše pojme o J raznih  c. kr.  uradih?  O  tej reči bomo še I govorili.
Kako se obnašajo sinovi »avite col-I ture* na tnjein. — Nedavno temu smo čt-j tali v ljubljanskih časnikih, kako se obnašajo italijanski delavci na V i č u pri Ljubljani. I Predrzni so, kar se da, in celo napadajo j ljudi z navadnim »narodnim orožjem", s kar J menjem ali pa z nožem, ker vsak ima vedno I nož v žepu. Domačinom kradejo kruh izpred [ust, zato pa jih Še napadajo. J          V Pragi   živi   laški  trgovec z južnim
J sadjem Jos. Peltrani po imenu. Ta mož se je j predrzni!  te  dni  s  svojega   okna   zmerjati J češke pasante s »češko  sodrgo"  itd. Ljudje j so zahtevali, naj miruje, pa glej, ta sin »avite eolture"    je  potegnil   revolver   ter   parkrat ustrelil   med   zbrane  ljudi.  Redarji so šli v hišo, odkoder so nesramneža odpeljali v zapor. Ljudstvo je bilo tako razdraženo, da je hotelo redarjem Italijana iztrgati iz rok, in so ti le komaj to preprečili. K sreči ni bilo no-I bene nezgode.
Darovi za loterijo „Šolskega doma". — G.čna Josipi na Stibiij: Svilen stenski okrasek z angeljem. Pree. g. župnik v Ajdovščini: J »Zlatorog", prel. Funtek, krasno vezan, j           Opomba: Radi odsotnosti načelniee
J ženske podružnice naj blagovolijo  radodarni I pospešitelji  loterije  svoje  darove za naprej i oddajati pri drugomestnici gospej Iv. DeHeva v Gosposki ulici štev. 9. I. nadatr. na de: no. Sram j?h bilo! — V nedeljo so »7.i-I vedni* Solkanci plesali na lašk; tikt! Kakor lani, tako letos! Dočimsenaši ok-.. 'čani Are-sajo italijanskih piskačev ter na,).; . jjejo slovenske godce ali  pa vojaško godbo, vidimo Solkance, čuvarje trobojnice iz 1.1848.. kako plešejo na takt iz tistih inštrumentov, iz katerih najrajše prihaja   »Marameo", V Gorici pode bolkance ..ritorne pur a Salcan", Solkanci  pa  vabijo  goriške  godce k sebi,   da plešejo  po   njihovem   laktu  ter jim   dado mastnega zaslužka. No, italijanski piskači iz Gorice se  ne branijo nič slovenskih grošev, temveč pohite  radi  med Slovence, polnit si prazne žepe. Obnašajo se pa, kakor jim kaže. Zadnjič so bili v Cerovem v Brdih. Za »ruskimi" zastavami so zapiskali: Naprej, zastava j Slave!, takoj za njo pa: Marameo, čari bur-loni! — In take predrzne izzivače najemljejo slovenski  fantje za  plese! Ali ni to narobe svet?
Slišimo, da dne 6. avgusta nameravajo
plesati tudi fantje v Š k r b i n i na dvorišču
j g. Adamiča. Najeli so tudi goriške godce, ki
bodo  godli  pod   »rusko*   zastavo  na laške
I inštrumente.
Škrbinci in okoličani bodo plesali tačas I prvikrat na laški takt! Dopisnik pravi: »Vso
tiste, ki so provzročili to sramotno narodno I pregreho, bodi jih sram!*
Ali se ne da še to popraviti? Fantje, zavedite se!
Razglas. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu v K o j s k e in proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld.
Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
C. kr. namestnik v Ajdovščini. — Naprošeni smo priobčiti nastopno pojasnilo, kar storimo drage volje:
.Gosp. dopisnik iz Ajdovščine je, govoreč o sprejemu Nj. E. gospoda c. kr. namestnika, med drugim sporočal: »Ekscelenca si je ogledal šolo in šolski vrtec, opozoril g. nadučitelja na neke nedo.-oljene slike v šoli"...
S povedanim je g. dopisnik nevede in nehote storil krivico tukajšnjemu nadučitelju, ker je v tej zadevi pomanjkljivo poročal ter dal povod napačni sodbi; zato je slavno ( uredništvo naprošeno, da blagovoli objaviti v prihodnji števiki cenjene .Soče" sledeče pojasnilo:
V  šoli so bile razobešene med drugimi učnimi pripomočki tudi tri anatomične table, ki so se rabile pri pouku, kako naj si človek varuje zdravje. — N. E. gospod c. kr. namestnik je opomnil: »Zastran anato-mičnih tabel je ob svojem času izšel nek odlok, naj se v Soli ne razobešajo". Tukajšnji nadučitelj je odgovoril: »Da, Ekscelenca, a odlok se nanaša na dve tabli (II. in IV.), ki v šoli niste razobešeni in se v šoli ne rabite, ampak ste shranjeni v šolskem arhivu".
»Popravki". — France Špacapan pravi: »Ni res, da sem  podpisani dobil vabilo od si. odbora društva »Sloga", tudi ne po posredovanju kake  osebe,  ampak  je   osebno I brez kakšnega namena dal svoje vabilo ud j društva »Sloge* g. Janez Špacapan iz Ozeljana, \ ker imenovani ni utegnil se udeležiti občnega ! zbora. Sicer pa podpisani sem že bil več let i ud drušlv? »Sloga", pa za zadnji občni zbor I nisem dobil vabila. Sicer sem pa volil izmed i drugih  tudi g. Gabrščeka". Dalje  pravi, da razmerje med njim  in med č. g. župnikom je ostalo še tako kakor poprej.
Mož torej priznava, da ni ud »Sloge*, I pa je vse jedno volil s pooblastilom. Lep red I pri volitvah!
Hlapec g. pl. Monarija Jos. Dovžak tudi : popravlja. Pravi, da ni res, da je došel on volit za se in z dvema pooblastiloma, temveč da je res, da on je prišel v čitalniško dvorano le klicat svojega gospodarja. — Nam se je pripovedovalo, da ta mož je imel v rokah šop volilnih listkov. No, kontrole ni bilo nobene prave, in vsakdo, kdor je bil navzoč, je lahko razvidel, da je mogoče oddati glasovnic, kolikor kdo hoče.
Toliko o zboru v mesecu maju. O zadnjem izrednem občnem zboru pa je nam poslal g.Tom. Jug tak-le popravek;
V  zadnji številki »Soče" stoji v spisu »Agitacija za včerajšnji zbor". — »Pred občnim zborom so imeli v Šolskem domu" daljše posvetovanje duhovniki v družbi z uči-teljstvom, kjer je bil  napravljen menda ves
[ načrt, da se prepreči debata ter se vrše le volitve, na katere so bili s pooblastili dobro pripravljeni".
Na podlagi § 19. tiskovnega zakona tirjarn od slavnega uredništva »Soče", da priobči pod istim naslovom in na istem mestu sledeči popravek:
1.  Res je, da podpisano je zborovalo dne 20. t. m. v »Šol. domu* brez obzira na »Slogin" občni zbor, ter je imelo na dnevnem redu v svoje področje spadajoče točke.
2.   Ni res pa, da se je udeležil tega j zborovanja kak duhoven ter se posvetovalo j v zgornjem zmislu.
Učiteljsko društvo za goriški okraj. TOMAŽ JUG, J                        predsednik.
Da je nam g. Jug povedal, da je zbo-I rovalo učiteljsko društvo za goriški okraj v »Šol. d." pred občnim zborom, za to smo mu le hvaležni, vemo pa tudi da v »Š. d." so istodobno zborovali duhovniki, menda tudi »brez obzira na »Slogin" občni zbor?!*
K sedanjim našim politiškini razmeram. — Razsoden učitelj nam piše:
»Posestnikom, spU/h slovenskemu raz-umništvu, se gotovo ne zdi prav, da so j naši voditelji vzeli one v' naročje, kateri so i jih še pred par dnevi po javnih časopisih vlačili in nategovali, ter se ž njimi brali jo in hočejo sedanjemu položaju skupno narekovati osodo, — niti da menijo prihodnost vodili nekateri nezadovoljni učitelji na Goriškem!
D al j ene sme biti prav šolski m o bi a stn i j a m in ne sme se dovolili, da znani »velikigovornik" poleg 3-mesečnega dopusta se peča z uredovanjem novega razdor neg a lista »Gorica*, — in da je kaj na tem, se vidi, ker stanuje od 17. t. m. v mestu in redno zahaja v uredništvo. Kdor je bolan, naj počiva, a ne draži dalje svojih živcev in jih strasti! T u-di ni pravilno in je protivno določilom šolskih o b 1 a s ti j, da se nekateri učitelji mešajo toliko v politične zadeve, dopisujejo o politiki listom, da na javnih shodih' kriče in se prepirajo, ter zmerjajo poštene ljudi s »švindlerji« (Sre-brnifil), »Ličen je kradel vitrijol«, — ali pa kakor je nekdo rekel ob volitvi  20. I.  m.:
»Jetzt sollen sio brutten oder trillen . . .", da javno hujskajo ljudstvo in netijo spor, ko so že pred kratkim javno kričali, da so lačni! Niti učiteljstvu ne sme biti prav, da se ne-katerniki vedno širokoustijo in povsod govore v imenu goriškega učitelj-stva, ko vendar nimajo zato po-oblaščenjainnikakega patenta.
Ogorčenost do onih mladih učiteljev, ki hočejo nositi zvonec in se silijo biti zastopniki, ni ravno mala med razumništvom, in to počenjanje je dobilo odpor tudi med sovrstniki* ...
Tako! Tisti del učiteljstva, ki se brati z našimi nasprotniki, se prav pridno poslužujejo laži j o Gabrščeku in dr. Turni, kakor smo zadnjič povedali. Da se ne pa morejo drugi razsodni učitelji .baš veseliti takih svojih koleg, kakor je Srebrnič, Tomažič in tisti lepi učitelj z Vipavskega, to menda je pa tudi umevno samo ob sebi. Na lažeh sloni vsa gonja proti dr. Turni, na lažeh, katere so prav pridno raztrosili po celi deželi v ta edini namen, strmoglaviti vse obstoječe ter ustvariti vse na novo! •— In kdor tak6 dela, kdor hoče razdreti, kar so postavili drugi z velikim naporom, ta vendar ne more biti rodoljub, in še manj narodni voditelj! Razcepljen je na Goriškem so je pričelo, ustvarili so isto tisti, ki pridigu-jejo slogo, sejejo pa n «• s 1 o g o ter so tako grozno boje resnice in pravice, kakor se je to pokazalo na zadnjem izrednem občnem zboru, ko so ljudje prihiteli od vseh stranij dežele, da bi poizvedeli, kaj prav za prav pomeni novi nastali "izpor, da bi dobili potrebnih pojasnil o položaju. Toda pojasnil ni bilo, je t e m a vlada in v znamenju teme hočejo delati. — Toda pride čas spoznanja, in ljudstvo uvidi, kako pogubo-nosen je bil razpor, kateri so naredili oni, ki hočejo voditi usodo slovenskega naroda na Goriškem, pride čas, ko se odprč oči tistim, ki so še oslepljeni, zlasti kadar ob tem novem razporu začn6 žeti — Italijani! —
O zaupnici kobarltlskegu županstva dr. Turni. — Od strani županstva se nam piše: V 3. štev. lista »Gorica" od 21. julija je bila doslovno natisnjena brzojavka, ka^ tsro je poslalo tukajšnje starašinstvo kot zaupnico dr. Turni, in zdolej je bil doslavek »v krčmi". Resnica je ta, da je starašinstvo na predlog g. Franca M i k I a v i Ca po končani volit vi županstva v volilni sobi in ne v g o s t i 1 n i sklenilo g. dr. H. T u m i poslati brzojavno zaupnico.
Tombola v Št. Petru. — Katoliško bralno in pevsko društvo »Slov. Zveza* v Št. Petru pri Gorici priredi v nedeljo 30. julija javno tombolo točno ob 6. uri zvečer na travniku za cerkvijo v korist slovenskih narodnih zavodov v Gorici »Šolskega doma" in »Alojzijevišča". Ob 5. uri začne koncert cele godbe c. in kr. pešp. št. 47. iz Gorice pod osebnim vodstvom kapelnika preblag. g. Rud. pl. Benczurja. Točno ob G. uri prične srečkanje. Srečke po 20 kr. Prvi dobitek 200, drugi 400 kron. Po tomboli se nadaljuje v prostorih »Kmetijske zadruge" koncert z zabavo z vojaškim orkestrom in domačim pevskim zborom. Vstopnina za osebo 20 kr. Zvečer čarobna razsvetljava in krasni umetni ognji. Preskrbljeno je za dobro pijačo med koncertom in zabavo. Ker je namen veselice dobrodelen, nadeja se obilne udeležbe                                             odbor.
s Današnja »Gorica* je v dveh tretjinah posvečena »Soči«. Na nekaterih krajih je kar v vsaki vrsti »Soča", katero obdelujejo na vse načine tako, da so morali dati listu prilogo. Vse v znamenju »sloge!"
Taoiburaški zbor »Narod* z Nabre-žiiie priredi dne 13. avgusta (in ne 12., kakor prvotno povedano) izlet v Sežano, združen s koncertom. Vspored o priliki.
Boj proti slovenski šoli v Ločniku.
— Italijani delajo na vse kriplje, da Ločnik čim prej poitalijančijo. Poseben trn v peti jim je slovenska šola, katero bi najrajši kar čez noč odpravili. Župan in pa predsednik okrajnega šolskega sveta sta se zarotila, da s prihodnjim šolskim letom ne sme biti več slovenske ljudske šole v Ločniku; v to svrho nameravata nabirati podpise slovenskih sta-rišev, da žele pošiljati svoje otroke v italijansko šolo, vsled česar bi se število slovenskih učencev skrčilo pod postavno določilo — in slovenske šole bi ne bilo več. Pod raznim pritiskom, z grožnjami in terorizmom bi se jim utegnilo posrečiti, dobiti kake podpise. Zato kličemo: Stariši, varujte svoje otroke pred poitalijančevanjem, ker ako jih puščate v italijanske šole, si samim sebi o d t u j u j e t e otroke, kateri Vas. ne bodo nikoli spoštovali, pač pa zaničevali. Ako hočete imeti otroke, ki bodo Vam delali čast, vzgajajte jih v slovenskem duhu. — Rodoljube, ki imajo v tem pogledu upliv na Ločnik, pa prosimo, da zastavijo svoje moči proti laški predrznosti. Gonja proti slovenski ljudski šoli ne spada v področje delovanja župana in predsednika okrajnega šolskega sveta, je torej protizakonito, nedopustno postopanje, in zategadel opozarjamo že danes šolske oblasti na to gonjo, da jej store konec, takoj že sedaj, da ne bodo imele potem še posla z raznimi prisilno skovanimi poslanicami v prilog italijanski in v neprilog slovenski ljudski šoli v Ločniku. Pristojne višje šolske oblasti ne smejo nikdar dopu-1 stili, da bi se Italijanom na ljubo zaprla slo-
venska Šola v Ločniku, za' katero je vedno dovolj otrok. Zato pozor na vse strani!
»Bralni* društro" t Skrbluf. — Dobili smo dopis, katerega ne moremo priobčiti iz raznih razlogov. V istem je govora o bralnem društvu v škrbini, o katerem neimenovani dopisnik trdi, da propada, da. v bralnici ni skoro nobenega časnika več, česar .bi bila pred vsem*/kriva le^ji a .oseba,, O taki stvari se pač ne da pisati v javnosti, treba je, poravnati jo lepo doma, zahtevati izredni občni zbor društva ter si urediti razmere tako, da bo prav, — če je res vse tako, kakor trdi dopisnik!
Gospinska podporna 4i»užba rudečega križa za soriško in Oradiško je nam do-
poslala poročilo o delovanji za XX. družbeno 1. 1898. Kratkemu predgovoru v poročila sledi računski sklep za preteklo leto. Iz istega posnemamo, da je bilo dohodkov 1075 gld. 25 kr.,troškov pa 1037 gld. 64 kr., ostalo je torej 37 gld. 61 kr. Imovinski stan v prosti in vezani imovini izkazuje skupnega premoženja 14237 gld. 18 kr. Družba ima 3 podružnice, in sicer v Sežani, v Gradišču in v Tolminu, Podružnica v Sežani izkazuje dohodkov 115 gld. 74 kr„ troškov 111 gld. 291/* kr., imovinski stan 2503 gld. 54»/» kr. Podružnica v Gradišču: dohodkov 214 gld. 717« kr., troškov 214 gid. 08 kr., imovinski stan 4160 gld. 3078 kr. Podružnica v Tolminu ima imovinskega stana 350 gld, 237* kr. Podružnica- v Sežani je bila ustanovljena 1. 1879., v Gradišču 1886. in v Tolminu 1887. Predsednica društva je gospa Selma grofica Goronini-Gronberg; v podružnicah v Sežani gospa Albina Laharnar, v Gradišču gospa grofica Attems, v Tolminu gospa Julija Gazafura,
O ponesrečencu  Iz Deskle se nam
javlja od županstva v Kanalu tako»le: »Kar se tiče izginolega kovača Jož. Križnica iz Deskle, kakor je bilo objavljeno v zadnji štev. »Soče«, naznanjamo si. uredništvu, da se o tem nič pozitivnega ne ve. Križnic je bil v Kanalu zvečer 9. t. m. (nedelja), in od lega časa se ne ve o njem ničesa. Izrazil pa se je tega dne — kakor govore priče — da pojde, da ga nikdo več ne bo videl! Vse govorice o tem in o najdenju trupla pokojnikovega — ki je bil pri herkulovej moči jako mirnega značaja — so izmišljotine.
Pravilnik m streljanje proti todl.
—   V »Kmetovalcu" čitarno tak-le pravilnik: Za vsako strelno postajo so nastavi za čas strelne dobe strelec, ki se mora natančno držati določil tega pravilnika. — Strelec dobi ključ od strelne ute. Uta se mora po vsakokratnem streljanju skrbno zapreti. Strelec mora ključ doma pri sebi hraniti na določenem mestu. -— Strelec mora skrbeti, da je uta in nje okolica snažna. — Ko se pr., bližuje nevihta podnevi ali ponoči, se mora strelec takoj podati na strelišče. — S streljanjem se mora pričeti, še predno je nevihta nad streliščem. Oh pričelku nevihte se mora streljati kar najhitreje mogoče. — Strelja se dotlej, da je nevihta ali minula ali pa razpadla v tak dež, da se po dosedanjih izkušnjah ni več bati toče. — Smodnik se hrani na varnem kraju pri strelčevem domu. Strelec je odgovoren za pravilno porabo smodnika, kakor strelne priprave sploh.
—  Kajenje v uli, kakor tudi v nje bližini, je brez izjeme prepovedano. Kakor hitro je zaloga smodnika premajhna, mora strelec takoj iti po novo zalogo. — Strelec dobi knjižico, kamor zapiše, kolikokrat se je streljalo, dan, pot nevihte in število oddanih strelov. — Topiče, katere ima postaja, mora strelec po vsakem streljanju osnažiti in jih hraniti na varnem kraju. — Topiei se morajo basali po dodanem navodilu in zažigati le z zažigalnico. — Ako bi bil strelec začasno nujno zadržan, imenuje namestnika, ki se mora tudi natančno držali strelnega pravilnika. — Strelec, kateremu se izroči eden odtisk takega strelnega pravilnika, mora gospodu županu priseči, da se bode natančno ravnal po njem. — Strelec prejme, ako je ves čas strelne dobe svoje dolžnosti natančno izpolnoval, nagrado. Pravico do nje pa strelec izgubi, ako je bil zelo nemaren ali je kaj poneveril. V takem slučaju ima župan pravico, mu vsak čas takoj službo odvzeti. —
Toda v Brdih. — K zadnjemu poročilu smo dobili dodatek, ki pravi, da toča v nedeljo je zadela Slanče, Višnjevik, Veder-jan, Krasno, deloma St. Lovrenc. Po teh krajih niso nič streljali proti toči, ker nimajo še nikake postaje. Streljanje pa se je dobro obneslo v Medani, Biljani, Flejani, Kozani, kjer so imeli dober vspeh v nedeljo kakor tudi večkrat poprej. V Smartnem bi bilo potreba postaviti 2 postaji.
Strela. — Danes proti jutru je zopet divjala nevihta. Okoli 6. ure je bilo Čuti mo- i gočen pok, treščilo je, in sicer v neko hišo j v ulici Formica. Strela je Šla skozi dimnik v j kuhinjo ter skozi okno v zemljo. Škode ni i napravila velike. K sreči ni bilo nikakega človeka blizu.                                                   |
Proti „Kranjcem*. — V .Edinosti" I čitamo: Cujemo, da je med goriškimi Slovenci nekaj takih Ijrdij, ki slučajno nimajo j prav nobenega drugega primernejega posla, I nego da se razgrevajo proti — .Kranjcem", | češ: prihajajo sem in hočejo gospodariti tu! I Pa tudi v tržaški okolici je čuti včasih takega zbfldanjn proti onim tu sem priseljonim I
rojakom, ki se udeležujejo  tu javnega  življenja in — delajo.
Proti temu moramo nastopiti kar najodločneje. Takovo krivo umevano lokalno samoljubje je krivično, pogubno in nerodo-ljubno.
^ Krivično  zato, ker  zadevlje  ljudij,  ki
delajo, ne da  bi  niti  mislili  na  to,  da  bi
uveljavljali kakč   »kranjstvo«,  ampak  so se
I^~akliniatiaa*a4i tu in delajo  iz prave  lju-
• bežni do trpečih sorojakov v pokrajini.
Nerodoljudno pa je tako početje, ker naše menenje je, da Slovenec ne sme biti nikjer tujec na slovenski zemlji, ampak, mora biti povsod i doma,-kjer z veni naš jezik. Nesrečni zgodovinski dogodki so itak že tako skrčili naše ozemlje, da moreš bivali lu ali t«m in ti ne treba nego nekoliko ur potovanja, pa si v svojem rojstnem kraju. Mesto da bi ob vsaki priliki utrjali čut ukupnosti, pa širimo nezaupanje in odtujemo rojaka od rojaka. Majhni smo in še to malo narodne lasti, ki smo si jo ohranili, bi nekaterniki hoteli deliti na predalčke in vsaki predalček herme-tično zapirati proti drugim predalom. Ne, to ni rodoljubno.
In kako pogubno je to I Kdor ni slep, mora videti, kako je zlasti na Primorskem potreben pritok dobrih narodnih delavcev iz drugih slovenskih krajev. A to ni nikaka nečast za primorske Slovane. Razmeri* so take. Dosedaj smo morali živeti ob duševnem stradanju. Šol nam ne dajo. Odrekajo nam vsako sredstvo za izobraževanje. Od kje naj bi vzeli zadostno domačega razum* ništva za vodileljstvo v teh hudih bojih ? 1 In tudi če bi razmere ne bile tako žalostne, vendar bi bilo naravno, da bi mi popolnje-vali svoje vrste z bojevniki iz drugih slovenskih krajev. Narod je vsikdar krepkeji v središču, kjer živi zdržema in se upravlja sam in skrbi za svoje kulturne potrebe. Naravno torej, da tam producirajo več razum-ništva nego ob periferiji. Načelo racionalnega in umnega razvrščevanja narodnih močij — in tega treba absolutno — hoče že tako, da središče oddaja periferiji nekov odstotek svojega razumništva. Mi obžaljujemo celo, da ta procent ni večji.
Ako bi hoteli tajiti ono delo, ki so ga na Primorskem Neprimorci izvršili za Primorce, bi bilo toliko, kakor da bi hoteli tajiti, da ni solnca na nebu. Socijalno, narodno in poliliško življenje ter gospodarska organizacija v Trstu bi se ne bili razvili tako, kakor so se, da niso sodelovali oni rojaki, ki so se priselili semkaj, sedaj ali že pred dolgim časom.
In kaj še le v Istri?! Gospdda, roko na srce: med prvimi buditelji naroda so bili ravno — Kranjci! Le-ti so se udomačili tako, da jih je iskrena srčna vez popolnoma spajala z ljudstvom. Od kje naj bi bili v prejšnjih časih narodu v Istri vstali oznanjevalci bolje bodočnosti, ko je krut sovražnih z železno roko tiščal domačina ob tla P!
Pa glejte Italijane, zlasti v Trstu, koliko najboljih bojevnikov dobivajo od zunaj?! Ali ste pa že čitali kedaj, da bi bil kdo vzbujal nezaupanje do njih, da bi delal razliko med avlohtonnim prebivalcem in rojakom iz drugih krajev? Le nekateri Slovenci so taki, da zahtevajo od vsakogar spričevalo domačega rojstva.
Ne tako, ne tako! Marveč dobro došel nam bodi sleherni rojak, ako hoče — pošteno delati!
Prav iz srca nam je spregovorila tržaška sobojovnica te besede. Zares, kam pridemo, če se bodemo tako ločevali. Tako mal narod smo že, na vseh obmejnih straneh nam jemljejo ljudi iz naših vrst ter jih polujču-jejo, in mi naj si bomo še ptujci sami med seboj? Kakošno vzajemnost med Slovenci naj bo ta, ako je Kranjec že tujec na Primorskem med Slovenci ? — Kranjci žive na Primorskem in drugodi po Slovenskem, kakor tudi Primorci žive na Kranjskem in drugodi. Ali se bomo radi tega preganjali drug drugega iz dežele, v kateri kdo živi ali ni bil tam rojen? Za Boga, kam pridemo na ta način ? In žalibog, tega protikranjskega gibanja je med goriškimi Slovenci dosti! Pisec teh vrstic je Cul nedavno, kako so se mkdi inteligentni možje (Primorci) v neki goriški gostilni pogovarjali o našem sporu. Sodili so različno. Nekdo se je ogreval za g. dr. Tril-lerja, ali le toliko časa, dokler ni izvedel, da je — Kranjec. Ko rnu je to povedal tovariš, je dejal: A, Kranjec je dr. Triller — in konec je bilo zanimanja! — Zadnji čas bi pač bil, da se otresemo takili predsodkov, ker vsakdo, ki more sploh misliti, menda razvidi, da tako slrankarstvo pač ni nikomur na čast, in da je za nas škodljivo.
Poglejmo, kako delajo Italijani! Še nikoli niso očitali Blažu z Razdrtega, da je Kranjec. Zadošča jim, da je Italijan, pa je prav! Ali se nimamo ničesa naučili iz tega izgleda?!
Radodarni donoskl.
Za »Šolski dom":
Prejelo je naše upravništvo: G. g. o. Hijacint Šalamun v Sv. Križu vipavskem nabral gld. 5*10 v veseli družbi v Škriljah z geslom: »Sloga jači, nesloga tlači!* z opombo, da ravno te manjka pri nas goriških Slovencih, kateri bi se' morali :j združenimi močmi upreti poitalijančevanju naših lepih pokrajin. — Gosp. Ant. Berginec, nadučitelj
v Povirju daruje gld. 2. — Gosp. M. K. v S. daruje 2 gld. — Vesela družba v narodni gostilni v Kobaridu nabrala gld. 1*05 7». — V živahni družbi slov. učiteljic po dokončanih duhovnih vajah na Sv. Gori nabrala g.na Dragica Pavšsčeva gld. 4*30; tej svoti dodal preč. g. Al. Bratina 2 gld.,. skupaj gld. 6*30.
—  G. Miha »Vila« daroval gld. 5. — Zamorec   »Goriške  Tiskarne"   požrl gld. 1*27.
— Nabrato Se~je* T veseli družbi na Knezi v krčmi g. Iv. Kenda, podžupana gld. 4*85 za »Šolski dom" in gid. 4*85 za »Alojzijevišče«.
—  Darovali so: vesela družba gld. 4 20, J. Bizjak 50 kr., Iv. Kenda 1 gld., Fr- Šorli 50 kr.. Iv. Leban 30 kr., Miha Šorli 20 kr., Ant. Kenda 50 kr., Luka Brelih 20 kr., Jak. Lapanja 50 kr., Josip Kogoj 20 kr., Miha Kenda 1 gld., Ant. Hvala, Iv. Rejc, Jožefa Gvek 60 kr., skupaj 970. — Vsega skupaj gld. 32-40.
Razgled po svetu.
Slaščičarji pri finančnem ministru.
— V torek se sprejel finančni minister odposlance zadruge avstrijskih slaščičarjev. Govoril jim je podrobno o novem davku na sladkor ter rekel, da glede na pogodbo z Ogersko ne more dali nikake olajšave, in toliko manj odpraviti davek.
Kuga t AleksandrlJI. — Kakor trde zadnja poročila od dno 19. t. m. dalje 5 dnij ni bilo nobenega slučaja kuge ; potem je bilo zopet več slučajev, dva bolnika sta umrla. Vsega vkupe je bilo doslej 74 slučajev kuge; 31 bolnikov je umrlo, 31 jih je ozdravelo,-12 pa se jih še zdravi,
Crnagora. — V torek je prestopila me-klenburška princesinja Juta v pravoslavje ter dobila ime Milica. Princesinja je bila oblečena v divno črnogorsko nošo. Boter je bil veliki knez Konstantin kot zastopnik ruskega carja. Prestop se je izvršil v Baru, odkoder je odpotovala Milica na Getinje, katero je bilo slavnostno okrašeno.
Mirovna konferenca je sklenila predložiti pooblaščencem v podpis, oziroma vladam v odobrenjs, konvencije, ki se tičejo: mirnega poravnavanja narodnih prepirov; določil in navad v vojnah na kopnem; uporabljanja načel konvencije iz Ženove za vojno po morju. Potem tri izjave, s katerimi se prepovedujejo: metanje streljiva z balonov, potem krogelj, ki imajo jedini namen razširjati dušek, in raba krogelj, ki eksplodirajo v človeškem telesu.
Zaključni zapisnik obsega leh-le 5 želj:
Omejevanje vojaških bremen; pravice in dolžnosti nevtralnih naj se urede na prihodnji konferenci; proučuje naj se vprašanje o vrsti in kalibru pušek in mornarskega streljiva v omogočenje eventuvalnega jednotnega rešenja: skliče naj se posebna konferenca za revizijo konvencije iz Ženove; uvede naj se postopanje s privatno lastjo v vojni na morju in obstreljevanje pristanišč itd.
Nagla sodba v Belemgradu že deluje. Pričela je 26. t. m. Obsojeni so Milan Dra-gubljak, ministerski uradnik, radi žaljenja veličanstva in tatvine aktov na 10 let v ječo, matroz StankoviV, radi upora pri aretovanju na 1 leto v ječo, trgovec Cvetkovic" radi žaljenja veličanstva na poldrugo leto v ječo, in še drugi.
Proti § 14. in proti novim davkom sn oglašajo kar po vrsti. Na Dunaju, v Gradcu, Solnogradu, Trstu, na Češkem itd. sklepajo občinski zastopi izjave, s katerimi protestu-jejo proti novim davkom, (azne sklepe je vlada razveljavila.
Protesti proti nagodbi se množe, vlada pa jih sproti razveljavlja. Oglasili so se med drugimi občinskimi zastopi tudi v Lincu, v Mariboru, Dunajskem Novem mestu itd. Na mnogih krajih se vrše protestni shodi.
Skupno glasilo obmejnih Slovencev.
—  V »Edinosti" od 27. t. m. čitamo dopis iz Štajerske, v katerem dopisnik nasvetuje, naj bi si Slovenci izven Kranjske * izvolili jedno skupno glasilo, v katerem bi branili svojo narodnost in pravice. Priporoča že sproženo misel o shodu obmejnih Slovenaev. Uredništvo „Ed." pravi, da Ljubljana je naše središče, in Če bi prišlo res do kakega glasila izven kranjskih Slovencev, bi se moralo izvršiti to le v Ljubljani, s čemer se tudi mi strinjamo.
Nemški poslanec Stcf Richter s Češkega se je predrzni! v Niedenvaldu pri spomeniku Gormanije ob navzočnosti dunajskega »Mannergesangsvereina« pozvati Nemčijo, naj čuje avstrijske Nemce ter naj posreduje   njim   v   prilog,   ker  s   tem   dela
—  za-se.
Slovensko akademično ferijalno društvo »Sava« priredi v ponedeljek dne 7. tvgusta t. 1. ob 878 uri zjutraj v mali dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Gitanjc zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo revizorjev, 5. Volitev rotorjev % Slučajnosti. Kakor je odbor že poroča! v »Slov. Narodu«, pridejo 6. avgusta v Ljubljano češki visokošolci. Češki gostje ostanejo v orestolici Slovenije 6., 7. in deloma 8. avgusta. Odbor je tedaj uverjen, da se goriško okrožje »Save« gotovo udeleži slavnostij in občnega zbora. Odbor sprejema oznanila z naslovom Janko Krsnik, predsednik »Save«, Ljubljana, Kclizej vr. 24.
Slovensko umetniško društvo v Idub-ljani je imelo v nedeljo svoj prvi redni občni zbor, na katerem so izvolili odbor. Predsednik je ces. svetnik prof. Frankd. Sprejeli so predlog,  sklicati izredni  občni  zbor,
na katerem se odobri proračun. Društvo priredi jeseni Puškinov večer. Na društvenih večerih bodo primerna predavanja na dnevnem redu.
Novoizvoljeni odbor »glasbene Matice",se je v svoji prvi seji sestavil tak o-le: Predsednik dr. Andrej F e r j a n č i č, podpredsednik drž. zbora; podpredsednik Anton S v e t e k, rač. svetnik; šolski nadzornik Matej V o duše k, gimn. profesor: namesti Fran K o b 1 e r, sodni tajnik; tajnik Anton"Š v i g e 1 j, odvetn. kon-cipijent; namestnik Engelbert Gangl, mestni učitelj; blagajnik Pavel L o z ar, pro-kurist; namestnik Anton PetrovčiC, rač. revident; knjižničar Anton Raziriger, mestni učitelj; namestnik Lav. S c h w e n t n eš\ knjigar; gospodar dr, Josip Kušar, odvetnik; namestnik drVPavel Drachsler, fin. prokurature koncipist; preglednik po-verjeništva Josip Juh, rač. asistenc; namestnik Fran Gerbič, glasbeni profesor. Odbor je sklenil izdati tiskano izvestje o vsem letošnjem društvenem delovanju. Vzlic temu se obrača do vseh tistih poverjenikov, ki dosedaj še niso ustregli pismenemu pozivu in še ne poslali poročila, da to store* čim najhitrejše.
Narodno gospodarstvo.
Špargova muha.
Znatnemu številu škodljivcev, — iz Živalstva kakor tudi iz kraljestva rastlin — kateri nadaljujejo leto za letom svoje uničujoče delo in ki pokončajo s tem kmetovalcu česlokrat velik del njegovega imetja, ali pa mu 7?tro marsikako opravičeno nado, moremo priklopiti novega, izredno nevarnega sovražnika, zloglasnega škodljivca Spar-gov: šparrfovo muho.
Ta divnobojni mrčes, ki živi meseca aprila in v začetku maja, je sicer primeroma le majhna živalica iz vrste muh, toda tem večja je pa škoda, kojo provzročuje na prej omenjenih rastlinah. Izmed raznih krajev, kjer se je pojavila letos spargova muha v primeroma precejšnej množini, omenjam, ker za nas najvažneje, le St. Andrež pri Gorici in njega okolico, ki letos prav posebno trpe pod škodljivim uplivom tega zlobnega mrčesa. — Ge pomislimo, da je bas gojitev špargov, ki donosa sleherno leto omenjenim krajem znatne dohodke, kajti kupčija s to loli priljubljeno užitno rastlino je prav živahna, zamoremo z lahka videti, koliko škode zatnore prouzročiti tak škodljivec.
Na nekaterih krajih so, o čemur smo se sami na licu mesta prepričali, Špargovi nasadi že znatno poškodovani in slehernik občuti trpko bol, gledaje divje gospodstvo pogubonosnega mrčesa. Toda še veliko hujše pride, ako se ne ukrene pravočasno kar je potrebno. Obširni nasadi -— kar najskrbneje urejeni — ki so našemu očesu' res radostna, prijetna prikazen, nudijo po uničujočem delu špargove muhe več ali manj žalosten pogled in lepa doba preteče, dokler se zopet zaceli globoko usekana rana.
Da je torej za'uničujoče špargove muhe neobhodno potreba energičnega postopanja z združenimi močmi, je pač lahko umevno, vsaj dosežemo popolno ugonobljenje nasad-nih škodljivcev sploh s tem, da uporabimo v to svrho vse svoje sile. Današnja naša naloga bodi seznaniti prizadele. kroge in slehernika, ki se bavi z nasadom špargov, s telesnim ustrojem, kakor tudi z načinom življenja tega prešernega mrčesa. Slednjič pa hočemo še navesti najvažnejše pripomočke, kako se ubranimo posetev tega škodljivega gosta. —
Majhni, jedva 6—8 mm. veliki, bujno pisani mrčes, je na posameznih delih trupla, kakor na glavi, na prsih in na nogah svetle rujavo-rudeč, medtem ko so drugi deli njegovega života, zlasti tipalnice in usta rudeč-kasto-rumene barve. Na hrbtu zamoremo opaziti več ali manj krepke, podolgaste proge, zadnji del trupla pa je rujavkasto-črn in sivo pasast. Krila špargove muhe so črno-rujava in imajo bele lise, ki so svetle kot steklo in prozorne. Kot značilno za samico pa je še omeniti nje dolgo bodaJce, koje porablja za to, da napravi ž njim v rastlino — v tem slučaju, kakor bodemo pozneje slišali, v glavice špargov — luknjico, v kojo polaga posamezna jajčica. S tem bodi dovršen opis razvitega mrčesa špargove muhe.
Kolikor se pa dostaje razvojnih dob tega škodljivca, bi bilo nastopno povedati: Ličinka špargove muhe, kojo je opazili meseca maja in nekodi tudi še junija, je ble • steče se ruraeno-bele barve. Nje truplo je gladko, valjaste oblike, ter na prvem in zadnjem členu črno barvano. Buba pa, ki živi od meseca julija tja v spomlad,' je svetle rumenkasto-rujave barve in le na skrajnih koncih črnikasta. Ker je 7—8 mm. dolga, jslahkOv opazimo v nje skrivnem bivališču. (Konec prihodnjič.)        Dr. P.
Resna ženitovanjska ponudba.
Mladenič v najl^ših letih, ki ima dobro službo na deželi v lepem trgu ter okoli 3500 gld. premoženja, želi
poročiti dekl&,
ki ima vsaj 1000 gld. premoženja. Prednost ima ona, ki je zmožna kake obrti. Le resne ponudbe naj se dopoštjejo na upravništvo tega lista pod naslovom »Tajnost«,
Seideti-Damaste 75 Sr.
bts fl. 1*65 ?. Ket — sowie šcfiv/arzfe, wsfese TOd farbige Hannebarg-Snidn von 45 kr. bis fl. 14-65 p Met. — ia den modernsten Geweben, Parben und Dessros. In Prfv»teperto- und steaerflrfli ins Haus. Master amgebend. G. Henncberg's 8eMen.Fauriken [k u. k. Hofl.] ZtJRICH.                            <P)
Mia m bU. "esECaa g*l?SSJ K
vsoh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in m nikaka nevarnost — Ponudbe pod Ludwia Oster-reIcfe*r,vlIII)eutschegasse8Budapest.           MM
Hišo z vrtom ter 5 do 8 sob v 6arici, Stikam ali skelici
Žali vkupili ali vzeti v najem
J. Okič,
urednik  Časopisa   »Kneipp-Blalter"   v  Wo-rrshofeuu (Bavern).
I Anton Pucelj a|
•ŠH                   brivec                   jj|
H     na Travniku št. 21.     g
15 Priporoča se si. občinstvu v mestu «5, 1j* in na deželi za dobro in hitro po- *j[ •SR strežbo. Prodaja tudi različne pro- SJ* •$i fumerije za dame in gospode po s§* .JSg                        najnižji ceni.                        {§•
iir gHf-Na Travniku štev. 21. -**fl| &•
OGLAS.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-lolnem praktičnem svojem delovanju v prvih |ro-riških izdelovnlnicah utež olvoril
v Semeniški ulici štev. 8
lastno zalogo z Izdelovalnimi tehtnic raznovrstnih sistemov In višino, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dati slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uleže, kolesa, šivalne stroje in slične reci.
Imam glavno zalogo kolos prvih amori-kanakih sistemov, katera so prlpoznana najboljša. — Vedno pripravljen na izvršilev se helež udani
KAKOL KOMEL,
02—6                               v Semeniški ulici Številka S
Na dež. jubil. razstavi odlikovan a srebr. drž. svetinjo Na lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo
Tavam umih telovadnih priprav JOS. YIMBYŠ-A,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju
sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripožnanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoiočn-očih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo orezplačno in poštnim? prosto.   <                                                            —3 -
Poprave izvrSnje po najnižjih cenah.
Razglednice
krasno dovršene od 20—25 gld. 1000. Naročila sprejema Anton Jerkič, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se iluslruje celi svet na razglednicah.
Prave in edine želodčne kapljice,
(Varctvena znam*a). Zdravilna mod teh
kapljic je nepre-kosljiva. — Te ka-
pljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan
po  jedno  žlicičo
_              popije. Okrepe po-
Sv. Anton Padov. kvarjeni želodec,
storč, da zgine v kratkem času
omotica in životea lenosf (mrtvost).
. Te kapljice tudi storč, da človek
raji je.                    —9
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za narocitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23.
Pi .poroča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej.
l^arol PraščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Krmu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Fgjgggjfjjf^g^kava družne sv. Cirila in Metoda! CffgXSS3EŽg5
Cenjena gospodinja
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ngajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družba sv. Cirila in Metoda".
gpajr*  Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu v Ljubljani.
IKKHHKB    Sladna kavaTdgogbe sv. Cirila in Metoda!    KCff X3nEr
F*.
Dibi    H
povsod
pripoznano najbolje sredstvo za čiščenje zob.
Odlikovana tovarna j
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan DoUak
Oar« n cIJ a   5
M. ŠUL1GOJ,
urar v Kanalu.
Velika zaloga Šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Ringschiffchen in Rundschiff-chen .Afrana* s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 šivov v minuti), šiva naprej in n a z a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. — Stroji za šivilje od 30 gW., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred.
Ob enem se priporoča 7;a točno popravo vsakovrstnih ur in strojev po zmerni ceni.
Garancija  5  let.
SUntHUri
V Gorici -
Nunska ulica 14-16 — V Gorici
Prodajalnica
edina mehanična popravijalnlca
^šivalnih strojev
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese.


v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč).
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali stru-garski stroki od priprostega do najličnejšega izdelka.
Izdeluje točno ii  po najnižjih cenah,
da se ne boji nikake konkurenca.
BOGATO        ^    '    —   ¦ <Jt—~-d-~^        ZALOGA
preskrbljena Zaloga      ^lantna postrežba,      vseh, X mizarski
obkladkov <reroeša)

Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tordka
!. Iliessner, y Nnn^ci ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo laslno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — NaroČila za deželo izvrSuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)              tiskarno 2rk na perilo.               (P. d.)
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
y Stolni ulici št. 2. t Gorici priporoča se p. n. slovenskemu  občinstvu v 64                Gorici in z dežele.
Prodaja kavlno prlmeso Iz  tovarne
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga iveplenk družbe sv. Cirilu In
Tiskarna ustanovljena leta 1893., je oskrbljena z najmodernejšimi črtami.
»Salonska knjižnica"
„5loYanska Knjižnica".        knjižnica za mladino*.
..primorec".           ,S0ČA".             kažipot".
Goriška Tiskarna
A. GABRŠCEK, zaloga vsakovrstnih izgotovljenih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in druge urade
v Gosposki ulici štev. g. v Gorici,
sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin,
kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in lisfov-ni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne  vizitnice s prisiiernimi zavivH in elegantnimi škatljicami.
Ci5koYir\e po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd.
izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sledeče tiskovine ima tiskarna izgotovljene v zalogi:
Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, doniovnica, uboaii list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom irt brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd.
Za cerkvene urade: Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status anim., Testim. mortis, Testira, matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Ficjes Nativit. et Bapt., Testim. status liberi. krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd.
Za šote so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in Hal. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd.
Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd.
Vsako naročilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgotovi v teku 29 ur.
Domača slovenska gostilna
^rtan 15ateUl
v Trstu v ulici Solltario št. 12
toči dobro, črno in belo vipavsko, istrsko hi okolieansko vino. Daja se tudi vino na debelo krč m ar-jem in družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna, Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran' Valetld, fcrChiar.
i zalogi „ioFišRe liskarae" #. iabršček so izšle knjige
»Materino delo za Bogu in domovino". Za Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr.
„Zgodov. črtice iz poknežene grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Rutar. Cena s poštnino 55 kr.
„Uenee slovanskih povesti". Črtice iz ruskega, poljskega, slu vaškega in hrvaškega življenja. I. Cena s poštnino 55 kr.
Simon Gregorčičeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji 30 kr. {
jfnt. jFuntka izbrane pesmi.   Cena lieni izdaji 50 kr.
PagliaruzzifKrilanove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 60 kr.
tfnton Klodičev „7Uaterin blagoslov". Cena s pošth. 18 kr.
»čpizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušie. Cena s poštnino 12 kr^
»Slovanska knjižnim". Izhaja 15. dan v mesecu. Do konca leta 1898. je izšlo 81 snoplčev. Celoletna naročnina gld. 1*80.
»Knjižnica za mladino". Izšlo je 24- snopičev. — Cena vsakemu snopiču je 25 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. — •
»Salonska knjižnica", za odrasle,  začela izhajati začetkom 1.  1897. I. zvezek „0 te ženske I" stane broširan gld. 1*10, vezan- gld. 1-60. V kratkem izide II. in III. knjiga zanimive vsebine.
»Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevania.   350 strani velike osmine. Spisal Anton Eudež. Znižana cena gld. 1-30. »Bele noči". Sentimentalen roman. Cena 25 kr.
„Ben-Xur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spiral L. Wallaee, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-65, mehkovezan gld. t 30.
»Kako je ravnati Z mlekom i" Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu, 1 iztis 15 kr., 10 iztisov gld. 1.
Trdo vezan gia. 1-90.
Praiofi
Mehko vezan gld. 1*60.
PtCCKO-ClOBHHCKlft  CjIOBAPL
(Ročni Rusko - Slovenski Slovar)
IN
Kratica slovnica ruskega jezika
(KpaTKnn rpaMMaTHKa P^ceicaro HsMica) I    V kratkem izide ..Slovensko-ruski slovar" in „rti8ko-slovenska slovnica".