Ptuj, četrtek, 17. februarja 2005
letnik LVIII . št. 7 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Podlehnik	Ptuj	Markovci
"Zahtevamo odstop župana!" Puhov most stoji - na papirju Občinski golaž spet Stran 4	Stran 6	zavrel
Stran 7
Kolesarstvo
Ptujčani osvojili že dve etapi Stran 16
RADIOPTUJ
KO, d/iletcc www.radio-ptuj.si
Foto: Franc Lačen
Kon~no - po dolgih letih prostorske stiske - se u~encem in delavcem na soli Ljudski vrt obetajo boljši časi, saj sta ravnateljica Tatjana Vaupotič in župan dr. Štefan Čelan prejšnji četrtek položila temeljni kamen za prizidek.
Ptuj . Na Šolskem centru še dovolj prostora
Na gimnaziji vpis omejen
V petek in soboto so na slovenskih srednjih, višjih in visokih šolah potekali informativni dnevi za tiste, ki končujejo osnovne oziroma srednje šole.
Tudi na ptujskih srednjih šolah so se za predstavitev svojih izobraževalnih programov dobro pripravili, zainteresiranim bodočim učencem pripravili nazorne predstavitve, šolski timi pa so nazorno predstavili svoje šole ter poskrbeli za dodatna pojasnila vsem, ki so to želeli. Bolj ali manj so z obiski zadovoljni na vseh ptujskih srednjih šolah.
Na Gimnaziji Ptuj je bilo na informativnem dnevu preko 250 zainteresiranih, kar pomeni, da bo na tej šoli vpis omejen, saj
lahko glede na razpis vpišejo 180 dijakov v splošno in 20 v športno gimnazijo.
Tudi na Šolskem centru na Ptuju je bilo veliko zanimanje za štiriletne programe na Ekonomski, Elektro, Strojni in Kmetijski šoli, nekoliko manj pa za poklicno izobraževanje. Posebno zanimiva sta nova programa me-hatronik na Elektro in avtokaro-serist na Strojni šoli. Informacija o teh programih je prišla morda nekoliko pozno, zato programa nista tako znana, sta pa zelo zanimiva, posebej z vidika potreb po teh kadrih v gospodarstvu, kar pomeni tudi zagotovljeno zaposlitev. Kot primer naj navedemo, da je Društvo vzdrževalcev Slovenije na posvetu na Rogli izpostavilo velike potrebe po tem kadru - v naslednjih petih letih bi Slovenija potrebovala preko 1700 mehatronikov Zaenkrat je bilo za ta poklic na informativnih dnevih za pol razreda bodočih dijakov.
Veliko interesa pa je bilo na Elektro šoli za programa elektrotehnik elektronik in elektrotehnik računalničar, saj ima šola po razpisu možnost vpisati tri razrede, glede na interes pa jih bo za
Strojno šolo so predstavili za odrom.
štiri. Šola se bo poskušala dogovoriti z Ministrstvom za šolstvo in šport za štiri oddelke.
Tudi na Poklicni in tehniški strojni šoli je bil obisk na informativnih dneh pričakovan in upajo, da bodo lahko odprli tudi oddelek z novim poklicnim programom avtokaroserist.
Na Ekonomski šoli, ki je po številu učencev največja ptujska srednja šola, bodo predvidoma vpisali devet oddelkov prvih razredov, organizirali pa bodo tudi poklicno tehniško izobraževanje
za učence, ki so končali triletni program.
Na Poklicni in tehnični kmetijski šoli je bil obisk pričakovan, vpisali bodo štiri oddelke prvih razredov.
Informativni dnevi so potekali tudi za višješolske programe in interesa je bilo toliko, da bosta v novem šolskem letu zaživela programa mehatronik za redne in izredne študente ter kmetijstvo za izredne študente.
Franc Lačen
Sp. Podravje
Občinske blagajne vse bolj
luknjaste
Stran 9
Ptuj . Trg dela in zaposlovanje
Kje ste, natakarji?
Na torkovi tiskovni konferenci Območne službe Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije na Ptuju sta Vlasta Stojak, direktorica Območne službe, in Miran Murko, vodja Urada za delo Ptuj, predstavila aktualne informacije o trgu dela in zaposlovanju na območju Območne službe, vključevanju brezposelnih oseb v programe zaposlovanja in zaposlitve.
Pozitivni trendi pri zmanjševanju zaposlenosti v Območni službi na Ptuj se nadaljujejo. Stopnja brezposelnosti se je v letu 2004 zmanjšala za 3,3 odstotka, v Sloveniji za 0,7 odstotka. V enem letu se je število brezposelnih zmanjšalo za 19,4 odstotka oziroma za 1054 oseb.
Značilna za Ptujsko je še vedno visoka strukturna brezposelnost. Med brezposelnimi je še vedno veliko žensk, prav tako je visok delež mladih in iskalcev prve zaposlitve. Delodajalci tudi ne kažejo interesa, da bi zaposlili starejše od 50 let. Tem skupinam iskalcev zaposlitve bodo v tem letu namenili posebno pozornost in jih vključevali v programe zaposlovanja. Med brezposelnimi je kar 40 odstotkov takih, ki nimajo poklicne izobrazbe. Kot je povedala Vlasta Stojak, je njihov cilj, da bi se čim več brezposelnih brez izobrazbe vključilo
v izobraževanje. Letos načrtujejo, da jim bo to uspelo pri 430 brezposelnih. Ob koncu lanskega leta je bilo na Območni službi Ptuj prijavljenih 4382 iskalcev zaposlitve, stopnja brezposelnosti je bila 11,4 odstotka.
Osnova za usmerjanje brezposelnih oseb v zaposljive poklice pa so podatki o deficitarnih poklicih. Za Območno službo Zavoda za zaposlovanje na Ptuju so zelo zanimivi. Tako so delodajalci prijavili v letu 2004 kar 532 potreb po monterjih, 401 po elektrikarjih in 284 po natakarjih. Ti podatki kažejo, da delo je, vendar kot kaže, gre za dejavnosti oziroma poklice, ki zaradi posebnih pogojev dela za mlade in tudi starejše niso privlačni. S širšo družbeno podporo oziroma promocijo teh poklicev bi bilo stanje lahko bistveno drugačno.
MG
Ptuj
Koliko stane bolnišnično zdravljenje
Vsote, ki sežejo v milijone
v	C
9770040197060
Ptuj • Pogovor z ministrom za zdravje Andrejem Bručanom
Afere odmevnejše od uspehov
Novi minister za zdravje Andrej Bručan je spoznavanje razmer v slovenskem zdravstvu začel z obiski slovenskih bolnišnic. Kot prvo je obiskal ptujsko bolnišnico, za katero je ocenil, da dela na ravni regijske bolnišnice. Nekaj vprašanj o urejevanju razmer v slovenskem zdravstvu smo novemu ministru za zdravje zastavili tudi v uredništvu Štajerskega tednika.
Št. tednik: Kateri so osrednji cilji zdravstvene politike v novem mandatnem obdobju? Kakšna je dediščina, ki ste jo prevzeli v vsebinskem in finančnem pogledu?
A. Bručan:"Te cilje lahko razdelimo na več sklopov. S področja zagotavljanja pravic je na prvem mestu sprememba prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri doplačilih. S tem bomo zaščitili javni interes in ukinili doplačila za socialno ogrožene skupine prebivalcev ter uvedli izravnalne sheme. V zakonu o zdravstveni dejavnosti bomo na novo uredili organizacijo javne zdravstvene službe, predvsem določili njeno mrežo. Zavzemali se bomo tudi za ohranitev sedanjega obsega pravic, pri tem pa bomo upoštevali primerjave in standarde razvitih držav EU.
V	to skupino lahko štejemo tudi doplačila za nekatere storitve, kar pa ne bo pomenilo krčenja temeljnih pravic zavarovancev. Skrbeli bomo tudi za promocijo zdravega načina življenja in odgovornosti za lastno zdravje.
V	drugem sklopu, ki zadeva organizacijo in delovanje zdravstvene službe, je na prvem mestu urejevanje razmerja med državnim in zasebnim delom v javnem zdravstvu, predvsem na primarni ravni. Proučili bomo pogoje za delo svobodnih zdravnikov specialistov in čakalne dobe selektivno zmanjšali na razumne roke, s pripravo primerne mreže in z določitvijo prioritet. V investicijah predvidevamo dokončanje začetih projektov, predvsem mislim tu na pediatrično kliniko in onkologijo v Ljubljani. Sicer pa bomo bolj investirali v znanje in management kot v stavbe.
Dediščina, ki smo jo prevzeli od prejšnjega ministrstva, je v finančnem pogledu negativna, predvsem v tem smislu, da denar za investicije v preteklem obdobju ni bil porabljen zaradi slabo izpeljanih razpisov in deloma tudi zaradi neprimerne zakonodaje. Res je sicer, da je ta neporabljeni denar prešel v sedanje obdobje, torej ni izgubljen, vendar bi bilo bistveno bolje, če bi bile investicije realizirane."
Št. tednik: Kako boste zagotovili transparentnost zdravstvene politike glede na to, da smo včasih imeli občutek, da zdravstveno politiko v Sloveniji vodi zavarovalnica, ne pa ministrstvo za zdravje?
A. Bručan: "Že ob nastopu mandata in tudi na samem zaslišanju pred izvolitvijo v parlamentu, sem povedal, da bo moj osnovni cilj, da ministrstvo za zdravje vodi zdravstveno politiko, zdravstvena zavarovalnica pa je tisto mesto, kjer se ta politika s finančne strani izvaja. Kakršenkoli drug sistem, tudi tak-
šen, kakršen obstaja sedaj, vodi do nejasnosti, nerazumevanja in tudi napačnih odločitev."
Bela knjiga —
pomeni
nazadovanje
Št. tednik: Kaj se dogaja z Belo knjigo, če se sploh dogaja? Koliko reforme in v kateri smeri potrebuje slovensko zdravstvo?
A. Bručan: "Bela knjiga v obliki, kakršni je, razen v svojem uvodu, kjer so postavljeni cilji, ki pa so splošni in po svetu znani, ni primerna za resnejšo podlago za nadaljevanje reforme. Slovensko zdravstvo pa reformo potrebuje, vendar ne v smeri, kot je bila začrtana v Beli knjigi, ki bistveno bolj vodi v razmere, kakršne so bile pred petnajstimi leti, kot pa v neko napredno organizacijo zdravstvenega sistema, kakršnega poznamo v Evropi. Nekatere države v Evropi so to že opravile, recimo Slovaška, ki pa se sedaj zaradi nje sooča s prevelikim številom zdravnikov. Nekatere druge države, kot npr. Češko, pa ta reforma še čaka. Pri izvedbi naše reforme ne bo prišlo do podobne situacije kot na Slovaškem. Na vsak način pa bo pripeljala do reorganizacije, predvsem na področju razmerja med zasebnim in državnim javnim zdravstvom, kjer je Slovenija v velikem zaostanku."
Delo v zdravstvenih domovih se bo moralo spremeniti
Št. tednik: Kakšni so načrti nove slovenske vlade oziroma ministrstva za zdravje napodročju zasebnega dela? Ali bodo javni zdravstveni domovi še ostali in v kakšni obliki?
A. Bručan: "Povedati je potrebno, da ne bomo z nobenim ukrepom silili ne v eno ne drugo smer. Pustili bomo, da se to oblikuje prosto, po že veljavni zakonodaji. Omogočili pa bomo, kjer bo le možno, podeljevanje koncesij, in kjer bo za to seveda želja, ker bo le tako mogoče najhitreje vsaj deloma zmanjšati primanjkljaj zdravnikov. Pri tem je potrebno poudariti, da gre v Sloveniji tudi za pomanjkanje dipl. medicinskih sester, predvsem v bolnišnicah. Zdravstveni domovi kot zgradbe bodo zagotovo ostali, delo v njih pa se bo moralo spremeniti. Res je, da bi se v tem primeru lahko pojavili zaposlitveni presežki, ki pa jih bo mogoče, tudi s socialnega vidika, urediti tako, da ob odhodu ali upokojitvi zaposlenega ne bo prišlo do novih zaposlitev. Nikakor pa pri tem ni predvideno odpuščanje. V zdravstvenih domovih je lahko organizirana zasebna zdravstvena služba s koncesijo na podlagi pogodbe, kar bo omogočilo cenejši in prijaznejši način dela."
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Bručan: "V zakonu o zdravstveni dejavnosti bomo na novo uredili organizacijo javne zdravstvene službe, predvsem pa določili njeno mrežo."
Foto: Črtomir Goznik
"Slovensko zdravstvo potrebuje reformo, Bela knjiga ne more biti podlaga za njeno izvedbo."
Št. tednik: Kaj lahko poveste o samih pogojih, pod katerimi bo v bodoče mogoče izdajati koncesije za zasebno delo?
A. Bručan: "Pogoji so že sedaj jasno zapisani in jih ne nameravamo spreminjati. Vendar je zato potrebna tudi pripravljenost tistih, ki koncesije lahko razpisujejo. Koncesionarji bodo morali v bodoče izpolnjevati vse predpisane pogoje, ki so dani s podelitvijo koncesije, občina pa jim bo morala tako delo zagotoviti. V nekaterih krajih, npr. v Ljubljani, so koncesionar-ji izrazili željo za sodelovanje pri organizaciji urgentne službe, pa jim tudi ta možnost ni bila dana."
Št. tednik: Kako boste zagotovili, da se obsegzagotov-ljenih pravic do zdravstvenih storitev ne bo zmanjšal? Kajpa dostopnost? Ali načrtujete tudi kakšne novosti v sistemu doplačil?
A. Bručan: "Obseg zagotovljenih pravic do zdravstvenih storitev bomo zagotovili z dodatnim financiranjem. Nekaj teh možnosti se kaže s strani davka na alkohol in cigarete, kjer bi lahko vsaj del tega denarja vrnili nazaj v zdravstvo. Že 10 odstotkov te vsote bi pomenil nemoten obseg zagotovljenih zdravstvenih pravic. V sistemu plačil načrtujemo spremembe, ki bodo zajete v novi sistemski zakonodaji prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj z zagotovitvijo obsega pravic po obveznem zdravstvenem zavarovanju brez doplačil in na podlagi popolne solidarnosti. Del sredstev za financiranje zdravstva pa je mogoče dobiti tudi z uvedbo večje discipline pri plačevanju prispevkov zavezancev Povečali bomo stopnjo izterjave. Nekaj denarja je mogoče dobiti tudi iz rezervacij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po sprejetju izravnalnih shem. Dostopnost bi se morala olajšati, vendar je prvi namen izenačiti dostopnost do vseh nivojev zdravstvenega varstva v Sloveni-
ji. V tem trenutku imamo opravka z različnimi in lahko rečem tudi zanimivimi stanji. Tako je v Ljubljani dostopnost do sekundarne ravni ena najslabših v Sloveniji, je pa zato terciarna dostopnost daleč najboljša. Nekateri drugi kraji kažejo prav obratno sliko. Organizacija bolnišničnega zdravstva v Ljubljani zahteva preureditev in ločitev sekundarne in terciarne ravni, ki je sedaj vsa v Kliničnem centru in prostorsko ni ločena, na ta način je tudi oteženo finančno razlikovanje."
Št. tednik: Čakalne dobe so eden izmed velikih problemov tudi slovenskega zdravstva. Kako se jih boste lotili?
A. Bručan: "Čakalne dobe bomo zmanjšali, predvsem z enotnimi organizacijskimi rešitvami, predvsem na nivoju države, z določanjem prioritet in prerazporeditvijo finančnih sredstev za povečanje programov v ambulantno specialističnih dejavnostih. Pogoj za vse to je priprava mreže, za katero bo osnova že pripravljena mreža iz leta 2000. Deloma jo bomo posodobili."
Št. tednik: Koliko sociale bo še ostalo v zdravstvu? Kako bo v bodoče z negovalnimi bolnišnicami?
A. Bručan: "Zdravstvo je zdravstvo, sociala pa sociala. Ljudem je potrebno v zdravstvenem sistemu zagotoviti možnosti, da dobijo storitve na najvišjem možnem nivoju, kakršnega omogoča način financiranja zdravstva, ki pa ga je mogoče dograditi z različnimi dopolnilnimi zavarovanji. Naše zdravstvo že iz preteklosti sicer kaže znake lažne sociale, ker za njo nikoli ni bilo dovolj realnega denarja. Prej ali slej bo potrebno na tem področju urediti stvari, tako kot so urejene v drugih državah v Evropi."
Bolnik ne sme imeti podrejene vloge
Š. tednik: Za kakšne izbolj-
šave se zavzemate v odnosu bolnik—zdravnik?
A. Bručan: "Že večkrat sem poudaril, da je v tem odnosu potrebno čim bolj zmanjšati podrejeno vlogo, ki jo ima bolnik. Predvsem menim, da je ne glede na zadolžitve in obremenitve zdravnikov osnovni način komuniciranja na relaciji bolnik—zdravnik prijaznost."
Nepravilnosti sankcionirati
Št. tednik: Kaj pa afere? Tudi v slovenskem zdravstvu se dogajajo? Kako jih doživljate, ker ste tudi sam zdravnik?
A. Bručan: "Sam nisem bil nikoli udeležen v kakšni aferi, tako da jih ne doživljam osebno. Zdi pa se mi, da zaposleni v zdravstvu v velikem odstotku delajo primerno v smislu etike in da so afere, ki jih odkrivajo, le bolj posamezni primeri, ki pa v nekaterih primerih res kažejo, kot da gre za sistem, ki je v celoti skorumpiran. To seveda ne drži, še posebej, ker se praktično ničesar ne piše o številnih vsakodnevnih uspehih na področju zdravstva. Že majhne nepravilnosti pa se še dodatno razpihujejo. Potrebno pa je vsako nepravilnost primerno sankcionirati, ker brez nekih posledic ob ugotovljenih nepravilnostih teh ne bo manj, ampak celo več. Sem pa pristaš ocenjevanja nekega problema šele takrat, ko so vse stvari jasne in raziskane, ne pa že po nekaterih govoricah in namigovanjih."
Š. tednik: S kakšnimi pričakovanji ste prevzeli vodenje ministrstva za zdravje Republike Slovenije?
A. Bručan: "Predvsem želim, da bi se porušeno sodelovanje znotraj samega zdravstva med različnimi nivoji, pa tudi v horizontalnem smislu, v posameznih nivojih izboljšalo in da bi odpravili vse tiste težave v zdravstvu, ki so posledica zamer ali sovraštva med posamezniki. Tega pa je ogromno. To je sicer najtežja naloga za reševanje, lažje se je odločiti, kako boš "prekupčkal" denar. Ampak to je eden od ciljev mojih pričakovanj, pa tudi ministrstvo za zdravje bi v očeh prebivalstva in zaposlenih v zdravstvu moralo imeti večje zaupanje, kot ga je imelo do sedaj. Odločitve na ministrstvu ne smejo biti same sebi namen oz. v korist ministrstva, temveč v korist organizacije zdravstva, bolnikov in tistih, ki delajo v zdravstvu. V ministrstvu se bomo zavzemali tudi za ustanovitev instituta varuha bolnikovih pravic, vendar je pred tem treba izkoristiti druge možnosti, ki obstajajo na tem področju".
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda je 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 14.560 tolarjev, za tujino 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Majšperk • TVI v rokah podjetja Albin Promotion
Del tekstilne
proizvodnje naj bi ohranili
Podjetje Albin Promotion iz Lovrenca na Dravskem polju, ki naj bi v torek, 15. februarja, s podpisom pogodbe postalo uradni lastnik Tovarne volnenih izdelkov Majšperk, namerava del tekstilnega dela proizvodnje obdržati, v Majšperk pa že seli proizvodnjo svetil in sesalcev.
Kot je povedal Albin Brencl, lastnik in direktor podjetja Albin Promotion, je njihov cilj obdržati predvsem tisti del tekstilne proizvodnje, po katerem je bila majšperška tovarna najbolj priznana, želijo pa obdržati tudi čim več delovnih mest, ki so za ta del Haloz še kako pomembna.
Vodja managementa firme Albin Promotion Ivan Repec, ki so mu zaupali urejanje vseh zadev v zvezi s TVI Majšperk, je pojasnil, da se v del tovarniških objektov iz avstrijskega Gradca že selita proizvodnja nemških svetil in svetilk Xenon ter proizvodnja industrijskih sesalcev znanega avstrijskega proizvajalca Famulus.
Ža ta petek, 18. februarja, naj bi pričeli z zagonom dela tekstilne proizvodnje v predilnici in tkalnici, kjer naj bi zaposlili vsaj 28 ljudi. Vse te delavce so izbrali iz vrst nekdanjih delavcev TVI in tudi v nadaljevanju zaposlovanja v preostalih proizvodnih programih bodo po zagotovilih vodstva firme Albin Promotion dajali izključno prednost nekdanjim delavcem TVI, saj je njihova želja ohraniti že obstoječo znanje in strokovnost.
"Naš cilj je ohraniti ekonomsko najbolj zdrave programe, pri čemer si bomo prizadevali proizvodnjo dvigniti na takšen nivo, da bo zadovoljevala vsem kakovostnim in okoljskim standardom, ki so potrebni v sodo-
Uvodnik
Psom konzerve, narodu kosti!
Včasih je veljalo, daje ljudstvu treba dati kruha in iger, da bo zadovoljno (in zadovoljeno) in da se bo vladar obdržal na oblasti. Ze Rimljani so izumili to slavno krilatico, ki v originalu pravi panem et circenses, potem pa so jo lepo izkoriščale vse nadaljnje vladavine-do danes
Tisti "poglavarji", ki še v tem času razmišljajo tako, pa so že ali še bodo v najkrajšem možnem času pogoreli. Novih iger, ki bi pritegnile množice, se ne spomni nihče. Tiste, ki se igrajo, so povečini izpete z vnaprej znanimi žrtvami - kot da bi diktator palec že pred borbo obrnil navzdol- ali pa so igrane v tako globokih brlogih za redke izbrance, da izgubijo ves čar, saj je na koncu znan le izbran zmagovalec, vse ostalo pa je stvar ugibanja. Kruha tako ali tako ni več, sploh v Sloveniji ne, za drobtinepa ni nobenega zanimanja.
Tisto, kar še edino dviguje, če že ne moralo, pa vsaj adrenalin naroda, so v sodobnem času - kosti! Takšne in drugačne. In prav zanimivo je opazovati, kakšne bitke v glodanju še tako drobne koščice se odvijajo na naših tleh. Zobje kar škrip-ljejo, pokajo in letijo naokrog, nihče se sploh ne vpraša ali pogleda, če ima vržena kost kakšen košček mesa na sebi; prav nasprotno: bolj kot je obgrizena inpolizana, boljša se zdi.
Hej, res je vredno razmisleka, ali se sploh še splača razmišljati o kruhu in igrah, dokler se narod tako neizmerno zabava s kostmi inje pri tem še prepričan, daje od samega lizanja in glodanja tudi dovolj sit. Da pri vsem tem ostaja vse bolj brez zob, pa je zaželen postranski učinek ali posledica tistih, ki so se sodobnega reka v stilu: ljudstvu kosti (vladarju meso) že naučili in ga s pridom izkoriščajo.
SM
P.S.: Mogoče je tudi zato pasja hrana (čisto brez kosti) tako mehka ...
Foto: M. Ozmec
Albin Brencl s tlakovcem in zidakom iz odpadne gume, ki jih že izdelujejo v Vukovarju.
Foto: M. Ozmec
Dr. Drago Dubrovski: "To je idealen zaključek agonije maj-šperške tovarne."
bni Evropi," je poudaril Albin Brencl, mi pa smo bili radovedni še naprej.
Ali ste postali lastnik celotnega kompleksa TVI Majšperk ali le dela te tovarne?
"V naši lasti je sedaj celoten kompleks TVI, torej vsi nekdanji proizvodni objekti, večnamenska dvorana, ki jo je doslej uporabljala občina v kulturne in družabne namene; prav tako mini elektrarna, s katero bomo verjetno lahko pokrili kompletno potrebo po električni energiji v novi proizvodnji. Seveda pa bo pred ponovnim zagonom vseh teh objektov potrebno vložiti precejšen del sredstev za obnovo in ponovno vzpostavitev pogojev, ki so za to potrebni," je povedal Brencl.
Ivan Repec pa je k temu dodal: "Del objektov, ki so tik ob regionalni cesti, si bomo prizadevali oddati najemnikom trgovskih in gostinskih lokalov, saj želimo doseči, da s tem Maj-šperk pridobi novo, privlačnejšo podobo."
Ali boste proizvodnjo lahko plasirali na tržišču, imate zagotovljen trg?
Ivo Repec: "Naše raziskave so pokazale, da je večji del proiz-
vodnega programa TVI Majšperk še vedno zelo priljubljen tako na domačem kot tujem trgu, zato bomo poskušali ohraniti tudi vse dosedanje kupce, s katerimi smo seveda že navezali stike in so zelo zadovoljni, da bomo ohranili pomemben del tekstilne proizvodnje. V glavnem gre za najpopularnejše produkte, kot sta volnica in gobelini."
Slišali smo, da ste pred kratkim kupili tudi tovarno v Vukovarju na Hrvaškem. Kaj nameravate početi tam?
Albin Brencl: "Tam že počnemo to, kar smo že ponudili v Sloveniji pa ni bilo pravega posluha, pravzaprav smo naleteli celo na odpor. V Vukovarju smo kupili nekdanjo tovarno odpadnih gum, kjer bomo odpadne gume mleli v različne granulate za različne potrebe ter jih skupaj z odpadnim železom iz gum in platišč prodajali na zahod. Kot veste, je surovine, torej odpadnih gum in platišč, na pretek, povpraševanje po granulatih odpadne gume pa je prav tako veliko."
Kako daleč pa so vaša prizadevanja, da bi iz mlete odpadne gume izdelovali kritino in druge uporabne
izdelke?
"Zelo daleč, kajti vse to že izdelujemo prav v Vukovarju. Tam iz mlete gume izdelujemo opeko različnih dimenzij, pa tlakovce in razne druge uporabne predmete. Zato bi tistim, ki so se v Sloveniji tega tako hudo bali in odločno nasprotovali, rad enkrat za vselej povedal, da proizvodnje iz odpadnih gum v Sloveniji mi ne bomo nikoli imeli."
Vest o prodaji oziroma nakupu TVI Majšperk je potrdil tudi stečajni upravitelj dr. Drago Dubrovski: "S firmo Albin Promotion smo dejansko podpisali pomembno pogodbo o nakupu nepremičnin in strojev Tovarne volnenih izdelkov Majšperk. Kupnina, ki je bila nekoliko nižja kot ob tretji dražbi, ko smo za TVI zahtevali 402 milijona tolarjev, mora biti poravnana v roku enega meseca in šele takrat preidejo vse lastninske pravice tega odkupa tudi na kupca. Z
vidika stečajnega dolžnika TVI Majšperk pa ocenjujem takšen zaključek kot idealen razplet večletne agonije te majšperške tovarne."
Novico o podpisu pogodbe, oziroma nakupu TVI Majšperk, je ugodno sprejela tudi županja občine Maj-šperk dr. Darinka Fakin:
"Naša ocena je vsekakor pozitivna, saj to pomeni za občino ponovno zaposlovanje ljudi z našega območja. S podjetjem Albin Promotion že nekaj časa uspešno sodelujemo in tudi v prihodnje bomo nudili vso potrebno podporo ter pomoč iz naše strani, kolikor je seveda v naši moči. Seveda pa bo za to, da bodo zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno proizvodnjo in načrte v tej tovarni, potrebno še marsikaj doreči."
Več o dosežkih in načrtih podjetja Albin promotion pa so nam obljubili na tiskovni konferenci v sredo, 23. februarja, na kateri naj bi sodelovala tudi stečajni upravitelj TVI dr. Drago Dubrovski in županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ivo Repec: "Odlična majšperška volnica bo kmalu spet na tržišču."
Trnovska vas • Seja sveta
Več kot 200 milijonov za šolo
V četrtek, 27. januarja, so se svetniki občine Trnovska vas sestali na 18. redni seji.
Po potrditvi zapisnikov prejšnjih sej so najprej obravnavali poročilo nadzornega odbora, ki ga je predstavil predsednik Alojz Benko. Odbor je pregledal del dokumentacije investicije osnovne šole, vrtca in telovadnice ter ugotovil, da na ta del nima pripomb. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali osnutek proračuna občine za letošnje leto, v katerem prihodki znašajo 300 milijonov, odhodki pa 318 milijonov tolarjev. Za gradnjo šole namenjajo 205,9 milijona tolarjev, od tega bo Ministrstvo za šolstvo in šport letos prispevalo slabih 144 milijonov tolarjev. V občini predvidevajo zadolževanje v višini 18
milijonov tolarjev.
V osnutku proračpa so predlagane nekatere prerazporeditve sredstev, največja je ukinitev postavke za tekoče vzdrževanje lokalnih cest in izgradnja pločnika v višini 2,5 milijona tolarjev. Svetniki so z manjšimi dopolnitvami proračun sprejeli. V nadaljevanju seje so obravnavali prošnjo zobozdravnice za oprostitev plačila najemnine za prostore zobne ordinacije v Trnovski vasi. Posamezni svetniki so menili, da gre za izseljevanje, in so oprostitvi plačila nasprotovali. Župan Karl Vurcer pa je menil, da so z zobozdravnico v kraju veliko pridobili in velika
škoda bi bila, če bi ordinacijo izgubili. V razpravi je bilo slišati tudi predlog, da se zobozdravnico oprosti plačevanja najemnine v enakem odstotku, kot znaša odstotek njenih pacientov iz občine Trnovska vas. Na koncu razprave so svetniki prošnjo zavrnili in ponovno sprejeli sklep, da je za dobo 18 mesecev upravičena do plačila polovične najemnine. Pri predlogu o prodaji apartmaja v Maredi pa so svetniki pa daljši razpravi pooblastili župana, da se odloči tako, kot se bo odločilo ostalih 13 občin, solastnic apartmaja.
Zmago Šalamun
Podlehnik • Letna volilna konferenca OO NSi
"Zahtevamo odstop župana!"
Čeprav je bila letna konferenca podlehniškega OO NSi namenjena v prvi vrsti pregledu dela v prejšnjem letu in predstavitvi letošnjih načrtov, se je osrednji del razprav vseh udeleženih, med katerimi je bil tudi poslanec in podpredsednik stranke Alojz Sok, vrtel predvsem okoli aktualnega občinskega političnega dogajanja oziroma razdora med županom in večino svetnikov, ki nasprotujejo njegovemu načinu vodenja občine brez upoštevanja mnenja in tudi sprejetih sklepov občinskega sveta.
Predsednik OO NSi Podlehnik Peter Feguš je v imenu vseh zbranih prebral izjavo za javnost, v kateri podlehniški občinski svet pozivajo k sprožitvi zahteve po odstopu župana.
"Ne samo, da župan sklepov občinskega sveta ne upošteva, pač pa se slednji celo ponarejajo, poleg tega pa so bili tisti, ki nasprotujejo županovi samovolji, deležni psihičnega in celo fizičnega ustrahovanja," je med drugim povedal predsednik občinskega odbora NSi Peter Feguš.
Da veliko o, milo rečno, čudnem dogajanju v tej občini zdaj ve že vesoljna Slovenija in da je z vsemi zapleti dobro seznanjen tudi sam, je priznal tudi Alojz Sok in ob tem dodal, da je lokalna samouprava sicer neodvisna od države, da pa to nikakor ne pomeni, da je pod okriljem te zakonodaje kar tako možno delovati mimo zakona ter še poudaril: "Če je vaš župan v prejšnjem
mandatu oziroma doslej imel določeno podporo, da ne rečem katere stranke in vplivih ljudi, je zdaj zagotovo, da na to podporo ne more več računati!"
Sok je še povedal, da je seznanjen s poročilom računskega sodišča in da je po osebnem vprašanju za mnenje o poslovanju občine dobil odgovor, da je delo župana in stanje v občini resnično na meji katastrofe.
Tako odločitev članov in sim-patizerjev NSi v Podlehniku o zahtevi po odstopu župana sploh ni čudna. V izjavi za javnost, ki so jo soglasno sprejeli vsi zbrani, so zapisali: "Prisotni člani letne konference od članov občinskega sveta občine Podlehnik zahtevamo, da spro-
Ukinitev mejnih ekoloških taks?!
Kot je bilo razumeti Alojza Soka, se obmejnim občinam, ki so doslej lep kos občinskega proračuna pridobivale s pobiranjem t. i. ekološke mejne takse, v prihodnje piše bolj slabo. Še posebej to velja za Podlehnik, kjer so kljub ne ravno natančnemu pobiranju te takse iz tega naslova zbrali približno polovico lastnih sredstev. "Doslej seje vsa ta zadeva okoli legalnosti oziroma odlokov o pobiranju takse med pristojnim ministrstvom in občinami peljala na način 'ping pong' igrice. Če prejšnja vlada tega vprašanja ni uspela rešiti, potem ga sedanja bo! Vedeti je treba, da so mejni prehodi državna in ne občinska zadeva, zato bodo pač vse tiste občine, ki so na proračunski postavki predvidele prihodke iz naslova mejnih ekoloških taks, morale z rebalansom ta sredstva izbrisati! Namesto tega bo vlada poiskala drugo obliko finančnih spodbud za obmejne občine!"
Kakšna bo ta spodbuda, predvsem pa, kolikšna naj bi bila, Sok ni povedal. Kako bo v Podlehniku, če ta občina ostane brez denarja iz naslova ekološke takse, pa ne upa (na)povedati nihče.
žijo zahtevo o odstopu župana občine Podlehnik. Zahtevo utemeljujemo z nepreglednim, nenamenskim, nevestnim in mimo vseh norm finančnega poslovanja upravljanjem javnih sredstev občine, kar je s poročilom potrdilo tudi računsko sodišče za leto 2003. Nihče ne more in ne sme samovoljno razpolagati s sredstvi vseh občanov. Če do tega pride, so posledice lahko nepredvidljive, saj s takšnimi dejanji posameznik
podira temelje demokratičnega delovanja lokalne skupnosti. Takšna pot pa neizbežno vodi v nezakonitosti, še posebej, če župan onemogoči delo nadzornemu odboru. Zato je zahteva po odstopu župana Vekoslava Frica več kot upravičena, saj mora občina delovati transparentno, zakonito in pošteno na vseh področjih!"
SM
Videm • Letna konferenca OO NSi
"NSi ostaja trdna!"
V Vidmu, konkretno v Sovičah, so se predzadnjo januarsko soboto zbrali člani stranke NSi na redni letni volilni konferenci občinskega odbora, medse pa so povabili tudi predstavnike strankinih odborov iz sosednjih občin ter podpredsednika stranke NSi in vodjo poslanske skupine Alojza Soka.
V skladu z dnevnim redom so zbrani naprej sprejeli letno bilanco in poročilo, izvolili pa so tudi novo vodstvo z Janezom Cafuto na čelu ter sprejeli plan dela za letošnje leto, v katerem bodo že začeli pripravo kandidatne liste
za občinske volitve v naslednjem letu.
Glavnino srečanja pa so vi-demski člani NSi in povabljeni gostje posvetili pogovoru s poslancem Alojzom Sokom o aktualnih političnih in gospodarskih
O strujah v NSi:
"Čeprav je bilo zadnje čase veliko slišati o razcepu znotraj NSi, moram povedati, da so to zgolj govorice! Stranka ostaja trdna, nobenih dveh struj ne bo. Novembra letos bomo pripravili kongres NSi, pričakovana je kandidatura Andreja Bajuka, za katerega menim, da je svoje sposobnosti in kompetentnost za vodenje stranke že dokazal. Razloga, da bi prišlo do menjave predsednika, ne vidim. Seveda pa to ne pomeni, da ne pozdravljamo tudi kakšnega morebitnega protikandidata, seveda le, če bo predstavljal pametno alternativo," je o razslojevanju znotraj stranke povedal Alojz Sok.
temah. Tako je predsednik vi-demskega OO NSi Cafuta ogorčeno, sicer le verbalno, "klofnil" po novi opoziciji, ki da novi vladi ni dopustila niti tradicionalnih 100 dni mirovanja, ampak ji že od prvega dne povzroča težave, nato pa dodobra skritiziral še korupcijo, ki ji po njegovih besedah nova vlada ne bo stopila na prste, če ne bo izvedla temeljitih kadrovskih sprememb in rošad: "Če hočemo, da bo nova vlada učinkovita, potem bo treba prerezati popkovino korupcije in zamenjati nekaj ljudi na ključnih položajih!" Cafuta se je obregnil še ob državno indiferentnost do dejanskega demografskega razvoja, ki je doslej rezultirala le v vse aktivnejšem in večplastnem izumiranju določenih področij, med katerimi so prav gotovo Ha-
loze, kjer po njegovem mnenju ne more uspeti noben podjetnik, ne glede na morebitne bolj ali manj ugodne kredite ali druge oblike financiranja, dokler ne bodo zagotovljeni vsaj osnovni življenjski pogoji, kot so cestna in vodovodna infrastruktura.
"Spremembe bodo velike!"
Alojz Sok se je na kritiko sicer znanih dejstev odzval precej bolj umirjeno: "Kot bivša opozicija se vseh teh težav še predobro zavedamo in vlada se bo tudi lotila decentralizacije. Prav tako se že oblikuje nov strateški organ, ki se bo lotil reorganizacije davčne zakonodaje. Spremembe bodo vsekakor veliko večje, kot jih pričakujemo in kot se govori v javnosti. V pripravi pa je tudi nov zakon o pospeševanju razvoja v občinah z najvišjo stopnjo brezposelnosti. O korupciji pa bi lahko rekel tole: noben zakon tu ne pomaga toliko kot menjava vladajoče strukture po določenem obdobju, ne glede na uspešnost. Res pa je, da je z menjavo potrebna zamenjava celotne garniture, kar je, recimo v ZDA, povsem naravna stvar, pri nas pa to še zmeraj povzroča strahotne travme,
Častni gost na letni konferenci OO NSi Videm Alojz Sok je zanikal govorice o dveh strujah v stranki.
pomp in napihovanja zadev."
Soka je bilo razumeti, da tako korenitih kadrovskih sprememb, kot si jih privoščijo preko luže, pri nas ni pričakovati, vsekakor pa naj bi do nadaljnjih menjav prihajalo po izteku mandatov, ko se bo ocenilo delo določenih ljudi in v primeru negativne ocene zamenjava naj ne bi bila vprašljiva.
Tudi o novem davčnem paketu je padlo precej kritičnih besed, Sok pa je v zvezi s tem pojasnil le, da je novo ministrstvo že spre-
menilo obdavčitev kapitalskega dobička s prejšnjih 50 na 20 odstotkov generalno, prav tako pa so iz dohodninske napovedi izpadle vse subvencije, ne glede na datum izplačila, torej ne glede na to, ali so jih kmetje prejeli v lanskem ali šele v letošnjem letu.
Ob tem, tako je povedal Sok, nova vlada že pripravlja tudi spremembo Zakona o lokalni samoupravi, prav tako pa ne bo zavirala ustanavljanja novih občin.
SM
Ljubljana • O prisilni mobilizaciji v nemško vojsko
Resnica je mladim neznana
V Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani je bila sredi januarja novinarska konferenca. Govorili so o prisilni mobilizaciji Slovencev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno in s tem povezano zgodovinsko resnico, ki je večina Slovencev, zlasti mlajših generacij, žal ne pozna.
Poleg Muzeja novejše zgodovine, ki ima svoje prostore v nekdanjem Cekinovem gradu, Celovška 23, so bili organizatorji konference še Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko skupaj z društvom zgodovinske resnice in Zasavskim muzejem Trbovlje.
Vodilni predstavniki navedenih ustanov in društev so predstavili svoje dosedanje delo in prizadevanja, kako se za zgodovinsko resnico in popravo kri-
vic bojevati naprej. Ne gre le za materialno odškodnino, ki naj bi jo s podporo slovenske vlade izterjali od Nemčije. Gre predvsem za zgodovinsko resnico o nemški mobilizaciji Slovencev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno. Ta resnica mora dobiti ustrezno mesto v učbenikih zgodovine naših osnovnih in srednjih šol. Glede tega so že v teku dogovori z Zavodom za šolstvo, ki naj bi še letos spomladi organiziral posebni
simpozij o nemški mobilizaciji Slovencev med drugo svetovno vojno. Še prej pa bo objavljeno ustrezno gradivo v časniku Zgodovina v šolstvu. Na simpoziju naj bi oblikovali enotna stališča zgodovinarjev, kar bi potem posebna strokovna komisija vključila v šolske učbenike. Tako bi vsa slovenska mladina spoznavala zgodovinsko resnico o celotnem dogajanju med drugo svetovno vojno na območjih slovenske Štajerske, Gorenjske
in Koroške.
K temu bo prav gotovo veliko prispevalo tudi gradivo, ki ga pripravljajo strokovnjaki Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani pod vodstvom magistre Monike Kokalj Kočevar. Med drugim je s snemalcem obiskala vsa pomembnejša območja in posnela številne izjave neposrednih udeležencev vojne, nekdanjih prisilnih mobilizirancev. Posneta so bila pričevanja štirih udeležencev
z našega, tj. ptujsko-ormoškega območja. Tako zbrano gradivo, povezano s strokovnimi ugotovitvami uglednih slovenskih zgodovinarjev in fotokopijami izvirnih dokumentov, bo v muzeju na razpolago za kulturne izmenjave, izobraževanje in za druge informativne namene, objavljeno pa bo tudi v posebnih brošurah. Pripravili naj bi tudi celovečerni dokumentarni film z izjavami neposrednih pričevalcev.
Po konferenci so si udeleženci ogledali še razstavo "Prisilna mobilizacija v nemško vojsko", ki sta jo pripravila Zasavski muzej Trbovlje in Društvo zgodovinske resnice — območni odbor Zasavje. Razstava bo v Ljubljani odprta do 4. februarja. Za tem naj bi ta razstava gostovala še v Kranju, Celju in na Bor-lu za območje severnovzhodne Slovenije.
Društvo
zgodovinske
resnice
Predvsem na pobudo mladih iz Zasavja je bilo pred enim letom ustanovljeno Društvo zgodovinske resnice mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko, ki ga vodi Andrej Zorko, ki deluje v okviru Zveze društev mobiliziranih Slovencev Celje. Na posameznih območjih pa naj bi delovali območni odbori. Po zaslugi mladih navdušencev že uspešno deluje območni odbor v Zasavju, na drugih območjih pa so še v ustanavljanju. Glavna naloga tega društva je zbiranje gradiva in vnos novih spoznanj v zgodovinske učbenike in knjige, zlasti tisto, kar je bilo doslej odrinjeno iz zgodovinskih virov.
Franc Fideršek
Foto: SM
V spomin
Na borzi
Čas pustnih šem in slovenski kulturni praznik v torek sta vplivala na medlo trgovanje na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Slovenski borzni indeks SBI 20 je po padcu v minulem tednu od petka pridobil 0,68 % in petkovo trgovanje končal pri vrednosti 5104,41 točk.
Ob splošni nizki likvidnosti vseh delnic v kotaciji so bile najprometnejše delnice minulega tedna delnice Krke (KRKG), ki so ob prometu 520 mio SIT od petka pridobile 1 % vrednosti, petkovo trgovanje pa so zaključile pri tečaju 84.444,13 SIT. Med bolj trgovanimi delnicami so bile delnice Mercatorja (MELR), s katerimi je bilo opravljenega za 176 mio SIT poslov, tečaj pa je do petka pridobil 1,1 %. Zanimivejše je bilo trgovanje z delnicami Gorenja, pri katerih je tečaj ob prometu 161 mio SIT zrasel za 1,3 %, v petek pa so bile delnice vredne 6.49-1,36SIT
Med donosnejšimi delnicami minulega tedna so bile delnice kranjske Save (SAVA), 4,4 % tedenskim donosom in ob prometu 57,1 mio SIT, četrtkovo trgovanje so delnice zaključile pri vrednosti 46.298,14 SIT. Večji padec v kotaciji so doživele delnice Pivovarne Laško (PILR), ki so ob prometu 300 mio SIT izgubile 1,1 % vrednosti.
V skupini Žito (ZTOG) poteka racionalizacija poslovanja, zato podjetje predvideva, da bo letos zmanjšalo število zaposlenih za 5 %. Podjetje namerava preseliti proizvodnjo iz ljubljanskega BTC na obrobje mesta. Tečaj ZTOG je ob objavljenih novicah padel za 1,5 %.
Delničarji mariborske Svile so zavrnili predlog uprave o dokapitalizaciji družbe, kar bo pomenilo, da bo morala nekdaj uspešna tekstilna tovarna v stečaj. Okoli 200 zaposlenih bo ob sprožitvi stečajnega postopka pristalo na zavodu za zaposlovanje.
Alpina je na Kitajskem ustanovila podjetje, v katerem naj bi stekla proizvodnja tekaške obutve, s katero ži-rovsko podjetje dosega tret-jinski svetovni tržni delež. V družbi nadaljujejo strategijo selitve proizvodnje v dežele z nižjimi proizvodnimi stroški.
Statistični urad RS je objavil prvo objavo inflacije v mesecu januarju. V prvem mesecu letošnjega leta smo zabeležili deflacijo; januarja so se namreč cene življenjskih potrebščin v primerjavi s preteklim mesecem znižale za 0,6 %. Mesečna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila prav tako negativna (-0,5 %).
Matija Lipar, itlcijski analitik
investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Franc Langerholc (1914-2005)
V torek, 15. februarja, smo se na novem ptujskem pokopališču poslovili od znanega ptujskega fotografskega mojstra Franca Langerholca, ki je v 92. letu za večno zaspal v petek, 11. februarja.
Verjetno ni Ptujčana, ki ga ne bi poznal ali pa vsaj slišal zanj. Mnogi so mu že pozirali, bodisi ko so kot otroci gulili šolske klopi ali ko so obhajali kakšen domač praznik, obhajilo, birmo ali poroko, pa tudi ko so žalovali. Povsod je že bil in na milijone jih je fotografiral. Starosta slovenskih fotografov na Ptuju Franc Langerholc je 31. januarja letos dopolnil 91 let svojega bogatega, fotografiji predanega življenja.
Bil je zaprisežen Ptujčan, saj je tukaj živel že od druge svetovne vojne. Rojen je bil v Logatcu, izučil se je na Gorenjskem,
lep del svoje mladosti pa je preživel v Ljubljani, zato se v pogovoru ni mogel otresti mešanice gorenjščine in štajerščine.
S fotografijo se je prvič srečal 1. marca leta 1928, ko se je prišel učit za fotografa k mojstru na Jesenicah. Vse od leta 1939 pa je svoje življenje zapisal Ptuju, saj je tukaj odprl svoj prvi fotografski atelje, si ustvaril družino in živel do konca svojega bogatega življenja. Še posebej v stari Jugoslaviji je precej fotografiral za razglednice, saj je skoraj vsaka vas imela svojo razglednico.
Med vojno je bil izseljen, bil je tudi v vojnem ujetništvu, ko pa se je po vojni vrnil na Ptuj, ni v ateljeju našel ničesar več, vsi arhivirani filmi in fotografije so izginili neznano kam. A kmalu si je opomogel in delo nadaljeval. V svojem ateljeju je izučil kar 12 fotografskih pomočnikov, med njimi kar nekaj znanih imen. Pri njem sta se izučila oba znana ptujska fotografa Stanko Kosi in Janko Simonič, Dragiša Modrinjak, ki je bil dolga leta fotoreporter na Večeru, Marjan Pal, sedaj znan fotograf v Ljubljani, pa Cilka Herga, ki ima sedaj svoj atelje v Gorišnici, po-
močnici Olga Tetičkovič in Kristina Polajžer, ki sta v ateljeju Langerholc delali do svoje upokojitve, ter seveda hčerka Petra, sedaj poročena Stropnik, ki je leta 1983 za njim prevzela fotografski atelje.
Starejši Ptujčani se bodo spomnili, da je bil Foto Lan-gerholc kar na štirih različnih mestih, a vsi ateljeji so bili v Prešernovi ulici zelo blizu drug drugemu: v sedanjem hotelu Mitra, potem v nekdanji prodajalni Potrošnik, v Senčarjevi hiši in tukaj, kjer je še sedaj.
Mojster Langerholc je rad fotografiral v svojem ateljeju ali na terenu, ob rojstvih, porokah, obhajilih, birmah ali drugih jubilejih in tudi na pogrebih, vendar je menil, da je najtežje fotografirati portret. Zanj je imel vsak človek dva obraza, ki nista simetrična, in najti je bilo treba tisto zlato sredino, ki ustreza. Sicer pa je zadnja leta aktivnega dela zelo pogrešal družinske fotografije. Včasih, v povojnih letih in še pozneje, je bil običaj, da so ob raznih posebnih priložnostih prišle k fotografu cele družine in se "slikale" za spomin. Znan je bil po svoje izreku: "Ljudje
Ptuj • V Termah še naprej gradijo
Zunanji del v rimskem stilu
Že od 20. decembra lani poteka obnova starega dela zunanjega kopališča v Termah Ptuj.
2 obnovo mu bodo navdihnili rimsko podobo. Dela bodo končali do 20. aprila, tri dni kasneje pa uradno pričeli s poletno kopalno sezono 2005. Preplasti-li bodo celotni stari del kopališča, dogradili velik amfiteater z gostinskim delom in uredili velik otroški bazen, s čimer bodo vodne površine povečali na 4200 m2. Gre za investicijo v vrednosti okrog 100 milijonov tolarjev.
Že septembra pa se bo pričela gradnja največje investicije v 30-letni zgodovini Term Ptuj, ki sodijo v skupino Panonskih term, od pomladi 2004 pa v Poslovno skupino Sava, novega topliškega hotela s štirimi zvezdicami.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Obnova starega dela zunanjega termalnega kopališča je v polnem teku.
Gornja Radgona • Srečanje direktorjev
Za boljši gospodarski razvoj
V prostorih družbe Pomurski sejem v Gornji Radgoni je radgonski župan Anton Kampuš pripravil srečanje z direktorji družb in podjetniki z območja občine Gornja Radgona, prisotna pa sta bila tudi direktorica Območne gospodarske zbornice za Pomurje Mateja Hauser Podlunšek in svetovalec na tej zbornici Robert Grah.
Podlunškova je zbranim predstavila primerjalne gospodarske statistične podatke za občino Gornja Radgona, ki je med višje uvrščenimi v tej regiji, Grah pa je govoril o aktualnih državnih spodbudah in subvencijah.
Na srečanju je Kampuš pred-
stavil razvoj industrijske cone Mele, ki je zaživela v prejšnjem letu, letos pa bodo na tej lokaciji oddali še zadnja zemljišča za nadaljnji gospodarski razvoj v radgonski občini. V prihodnje bodo uredili še industrijsko cono na lokaciji nekdanje opekarne. Vodstvo občine na čelu s
Kampušem se bo sedaj namreč osredotočilo na razvoj turizma, gostinstva in trgovine, kar so v preteklosti nekoliko zanemarjali, so pa prepričani, da lahko prav te dejavnosti še izboljšajo standard v tej občini ob reki Muri.
Miha Šoštarič
se spreminjajo, na fotografiji pa ostanejo vedno isti."
Fotografirati je zanj pomenilo živeti z ljudmi in njihovimi trenutki. Zanj ni bilo prostega dneva, ne proste nedelje ali praznika, kajti takrat, ko bi človek najraje počival, je običajno imel največ dela, naročenega fotografiranja pa ni nikoli nikomur odpovedal. Če ni zmogel sam, je poslal pomočnika, samo da je ustregel.
Pri izbiri fotoaparatov ni bil posebej izbirčen, a od vsega začetka in vse svoje življenje je v glavnem slikal z leico. To so sicer dragi, a zelo dobri in predvsem vzdržljivi fotoaparati, ki so bili zanj kot rolls royce med avtomobili. Zgodilo se je že, da mu je leica v rokah zamrznila, pa ni odpovedala, medtem ko moderna elektronika v mrazu zaradi odvisnosti od baterij rada odpove, zato ji ni veliko zaupal.
Kljub poklicni zasedenosti je bil dolga leta tudi aktiven v AMD Ptuj, saj je bil eden od ustanovnih članov. In to je tudi edino, s čimer se je poleg fotografije v življenju ukvarjal, ostalih konjičkov ni poznal. Čeprav je kadil od svojega 18. leta, zaradi tega razen manjših kašljev ni imel težav. Visoko starost pa je dosegel tudi po zaslugi svojega življenjskega načela: "Nikoli se ne najej do sitega in nikoli se ne odreci kozarčku dobrega vina."
Čeprav je bil vdovec dobrih 20 let, žena Fani je umrla leta 1983, je ostal ponosen na svoje tri otroke, na sinova Uroša in žal že pokojnega Mitja, še posebej pa na hčerko Petro, ki s svojo družino pridno skrbi, da fotografska tradicija družine Langerholc na Ptuju ne bo zamrla.
M. Ozmec
Premoženjski koraki -vzajemni skladi
MI IMAMO NAJBOLJŠI DELNIŠKI SKLAD ZA OBDOBJE PET LET! Infondov posebni vzajemni sklad Delniški je bil na prvi akciji ocenjevanja vzajemnih skladov v Sloveniji v izvedbi revije Kapital nagrajenec kategorije Najboljši delniški sklad preteklih petih let. Morali smo se pohvaliti. Zdaj pa k nasvetom.
Tvegani, a bolj donosni
Kaj je tveganost? To je verjetnost, da se napoved ne bo uresničila. Za najmanj tvegano naložbo velja gotovina, skrita na podstrešju - praviloma tvegate le požar in kakšno miš. Cene rastejo, vaš denar na podstrešju izgublja vrednost, ampak gotovo je tam. Pri delnicah, na primer, je prav obratno. Cena delnice se oblikuje na borzi. Poganjajo jo razumske stvari, kot je dobro poslovanje podjetja, in nerazumske, kot so strah in pohlep vlagateljev. In prav ti nerazumski dejavniki omogočajo potencialno veliko višje donose kot vaše podstrešne miške. Vzajemni skladi pa so nekje vmes. Zaradi velikega števila različnih naložb so manj občutljivi na nihanja borznih trgov, pa ven-
dar dolgoročno neskončno bolj donosni kot denar v nogavici.
Donos z ublažitvijo tveganja
Bolj kot je naložba tvegana, več znanja vlagatelja zahteva in več potrpežljivosti, da dobro unovčimo naložbo. Obenem pa je potencialno tudi veliko bolj donosna. Pri vzajemnih skladih imamo znanje in potrpežljivost upravljavci - torej lahko z nami zaplujete tudi v finančne vode, kjer se sami ne bi počutili doma.
Potrpežljivost je mati donosa
Kaj je dolgoročna naložba v vzajemne sklade? V tujini od pet pa tudi do deset let. Pri nas je bila doslej že tri leta, ko je prenehala obdavčitev doseženih donosov. Slovenski trg vrednostnih papirjev je v preteklih letih namreč dosegal izjemne donose, ki se najbrž ne bodo več ponovili. V tujini je malo drugače - kadar je trg v padanju, je včasih treba pametno izbrati trenutek, kdaj unovčiti svojo naložbo. Zato so vzajemni skladi primerni za vlagatelje, ki so ob nekoliko višjem tveganju pripravljeni na dolgoročno naložbo. Ste to vi?
Za brezplačne informacije lahko pokličete na tel.
080 22 42
V Ptuju lahko vpisna mesta za Infondove sklade najdete v podjetjih DA-MA-FIN, Peter Zajšek, s. p., ter v poslovalnicah Pošte Slovenije in Ilirike Turizma. Vsa vpisna mesta najdete na spletnem naslovu www.infond.si.
Nagradno vprašanje meseca februarja:
Infondov Delniški je prejel na letošnjem ocenjevanju vzajemnih skladov nagrado za najboljši delniški sklad:
a) leta 2004 b) preteklih petih let
Dopisnico s pravilnim odgovorom in pripisano davčno številko pošljite na naslov Infond, d. o. o., Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor najkasneje do 28. februarja. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 20 prejemnikov nagrade - mini kalku-
latorja.
Družba za upravljanje d.o.o.
Ptuj • Puhov most na papirju že stoji
Začetek gradnje v drugi polovici leta
Večkrat v tem letu je že bilo slišati o skorajšnji gradnji četrtega ptujskega mostu, Puhovega, kot tudi o tem, da začetek njegove gradnje še vedno ogrožajo nekateri mariborski lobisti, ki dajejo prednost izgradnji južne obvoznice Maribora.
Tudi zato je ptujski župan dr. Štefan Čelan na srečanju s člani lO Društva prijateljev Ptuja, v katerem delujejo Ptujčani na pomembnih položajih v Ljubljani, pozval k skupnim aktivnostim,
da se načrtovana gradnja realizira v predvidenem obsegu in terminu.
Kot je znano, je na natečaju za idejno rešitev četrtega ptujskega mostu prejel prvo
Foto: Črtomir Goznik
Takšen bo četrti ptujski most.
nagrado Ponting Maribor. Izbrani most je dolg 430 metrov, 18 metrov širok, ima dva vozna pasova ter ločena pasova za pešce in kolesarje. Zasnovan je po posebni tehnologiji. Avtorj'i idejne rešitve za novi ptujski most so Marjan Pipenbaher, Peter Gabrijelič in Viktor Markelj. Ponting Maribor je s partnerji iz Ljubljane in Novega Sada podal najboljšo idejno rešitev tudi za most preko Ade Ciganlije na Savi v Beogradu, vreden 90 milijonov evrov, ki ga bo sofinancirala tudi Evropska banka za obnovo in razvoj. Najnovejše priznanje inženirskemu biroju Ponting Maribor je potrdilo več, da so avtorji idejne rešitve za novi ptujski most priznani strokovnjaki s številnimi domačimi in tujimi referencami.
Iz prometnega vidika bo za Ptuj, ki ima sedaj samo en cestni
most, Puhov most oziroma južna mestna vpadnica z mostom čez Dravo, ki pomeni obvoz mestnega jedra ter navezavo na bodočo hitro cesto Hajdina— Ormož in na bodočo avtocesto Maribor—Gruškovje, izjemnega pomena. Jezero bo prečkal predvidoma 650 metrov pod železniškim mostom ali približno en kilometer od peš mosta med obema obstoječima daljnovodoma. Južna mestna vpadnica teče od krožišča Perutnine preko kmetijskih površin v smeri zahoda, jezero prečka v izraziti desni sredini.
Most čez Dravo na bodočem odseku dvopasovne hitre ceste Hajdina—Ptuj je sestavni del nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki ga je državni zbor sprejel februarj'a leta 2004. Za odseke cest, ki so vključeni v nacionalni
Ptuj • Položili temeljni kamen šole Ljudski vrt
Šolski pevski zbor je ob položitvi temeljnega kamna za prizidek k šoli prvič zapel šolsko himno.
Ravnateljica šole Tatjana Vau-potič je povedala, da v Sloveniji zgolj enajst oddelkov obiskuje dvoizmenski pouk, od tega na šoli v Ljudskem vrtu šest, torej več kot polovico slovenske dvo-izmenske populacije. Ravnateljica se je zahvalila vsem, ki so pripomogli k temu, da bo šola dobila dodatne učilnice, predvsem je pri tem mislila na Mestno občino Ptuj in Ministrstvo za šolstvo in šport, izvajalcem, Pre-ventu oziroma Konstruktorju iz Maribora, pa je zaželela uspešno in predvsem varno izvedbo projekta.
Spregovoril je tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je pripomnil, da s prizidkom v Ljudskem vrtu še ne bodo rešeni vsi
Ptuj • Koliko stane bolnišnično zdravljenje
V ptujski bolnišnici so povedali, da ni tako majhen odstotek tistih, ki pridejo na zdravljenje, nimajo pa dodatnega zavarovanja in morajo zato nekaj doplačati. Pri oskrbi poškodbe je doplačilo 25 odstotkov, kar že skoraj pokrije znesek, ki ga mesečno plačamo za dodatno zavarovanje, pri bolezni je doplačilo 15 odstotkov. Ta izkušnja večino strezni, da se nemudoma še dodatno zavarujejo, saj človek nikoli ne more vedeti, kdaj bo potreboval bolnišnično zdravljenje.
Podlaga za izdajo računa je 39. člen področnega dogovora za bolnišnice za pogodbeno leto
2004, ki govori o tem, da izvajalci po zaključku bolnišničnega zdravljenja izstavijo zavarovani osebi specifikacijo, iz katere je razviden minimalen nabor podatkov: storitve in cene storitve ter skupni zaračunani znesek Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije.
Pri operaciji sive mrene znašajo zaračunani stroški bolnišnične obravnave v ptujski bolnišnici skupaj skoraj 140 tisoč tolarjev, od tega jih Zavod za zdravstveno zavarovanje poravna okrog 119 tisoč tolarjev, preostanek pa pokrije Vzajemna. Devetdnevno zdravljenje na otroškem oddelku
ptujske bolnišnice je stalo 863 tisoč tolarjev, ki ga je v celoti pokrilo obvezno zdravstveno zavarovanje, ker otroci ne potrebujejo dodatnega zavarovanja. V tretjem primeru, navajamo 14-dnevno zdravljenje na kirurškem oddelku, za katerega znaša skupna vsota skoraj dva milijona 400 tisoč tolarjev, pri čemer je Vzajemna soplačnik le za 117 tisoč tolarjev.
Izdajo računov tudi za bolnišnično zdravljenje direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko jemlje kot pozitivno, saj ljudje morajo vedeti, koliko stane neka storitev, da ni zastonj, četudi so celo
program izgradnje avtocest, je DARS (Družba za avtoceste Republike Slovenije) tista, ki vodi in organizira gradnjo, izvajalci del pa so gradbena podjetja, ki dela pridobijo z javnim razpisom. Kot so pojasnili v službi za poslovno komuniciranje Darsa, je izgradnja odseka Hajdina— Ptuj vključena v osnutek letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2005, ki pa ga vlada ob soglasju državnega zbora še ni sprejela. Glede na informacije je dokument v fazi usklajevanja med posameznimi ministrstvi. Projektna dokumentacija za celoten odsek dvopa-sovne hitre ceste Hajdina—Ptuj, vključno z mostom čez Dravo, je v zaključni fazi izdelave. V tem trenutku se pripravlja investicijski program za celoten odsek, izvajajo pa se že tudi postopki javnega razpisa izbira izvajalcev
za cenitev in odkup zemljišč, potrebnih za gradnjo. S postopki javnega naročanja za oddajo cestno-gradbenih del in del na Puhovem mostu bo mogoče pričeti po sprejemu letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2005, ki ga ob soglasju državnega zbora sprejme vlada. S sprejemom bodo izpolnjeni pogoji za objavo in izvedbo javnega razpisa za izbiro izvajalcev. Z deli bodo zbrani izvajalci na osnovi javnega razpisa lahko pričeli takoj zatem, ko bodo odkupljena potrebna zemljišča, dokončani projekti, investicijski program in pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Čeprav je bilo v zadnjem času iz Mestne hiše na Ptuju večkrat slišati, da se bo gradnja na celotnem odseku hitre ceste, vključno s Puhovim mostom, pričela že aprila, se bo po navedbah Darsa to zgodilo v drugi polovici letošnjega leta, če seveda ne bo nepredvidenih zapletov pri oddaji del, bo gradnja končana v letu 2006. Vrednost del na celotnem odseku je 7,7 milijarde tolarjev. Z investicijskim programom, ki je v pripravi, bo določen tudi sofinancerski delež mestne občine Ptuj. Ta naj bi znašal okrog 650 milijonov tolarj'ev.
MG
V septembru enoizmenski pouk
Prejšnji četrtek so na Osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju položili temeljni kamen za šolski prizidek. Ob tej priložnosti so pripravili manjšo slovesnost pred šolskim poslopjem.
šolski prostorski problemi na Ptuju, da pa se občinska oblast trudi, da kljub vsemu zagotovi optimalne pogoje za delo šol. Župan in ravnateljica šole sta (kot prava zidarja) zabetonirala temeljni kamen prizidka, ki stoji pred šolo. V kulturnem programu je nastopil šolski pevski zbor, ki je tokrat prvič zapel tudi šolsko himno (napisal jo je Mitja Gobec), ki jo bodo uradno predstavili v marcu, ob dnevu šole. Za kaj več kulturnega programa ni bilo potrebe, saj se je položitev kamna dogajala v kar mrzlih razmerah, ko je živo srebro zlezlo pod 10 stopinj pod ničlo.
Kot nam je v pogovori povedala ravnateljica Tatjana Vau-
pa trideset.
S prizidkom bo šola rešila učilniški del in s tem izpolnila pogoje za prehod na enoizmenski pouk in tudi pogoje za izvajanje devetletke. Šoli pa še vedno manjka ustrezna telovadnica, jedilnica in kuhinja, kar je predvideno v naslednji gradbeni fazi. Na šoli upajo, da se bo le-ta začela že v naslednjem letu.
Sicer pa je v letošnjem šolskem letu na šoli 26 oddelkov, ki jih obiskuje 681 učencev, torej je povprečje učencev v razredu 26,4, kar je za več kot 7 otrok več od slovenskega povprečja. Letos pričakujejo, da bodo v prvi razred vpisali tri oddelke.
Franc Lačen
Vsote, ki sežejo v milijone
Računi, ki jih pri izdanih zdravilih prejmete v lekarnah, so stalnica že vrsto let, od uvedbe davka na dodano vrednost. Prejmejo jih tako tisti, ki jim za zdravila ni potrebno plačati, kot oni, ki jih morajo doplačevati. Od 1. januarja letos pa prejmejo vsi, ki so bili na zdravljenju v bolnišnici, račune za bolnišnično zdravljenje, ki jih sicer v večini ni potrebno plačati; delni plačniki so le tisti, ki nimajo dodatnega zavarovanja.
življenje plačevali za zdravstvo. Zdaj je tako, da ta račun dobijo s tridnevno zamudo, na začetku so ga dobivali v petih dneh po odpustu iz bolnišnice, trudijo pa se, da bi račun ljudje dobili hkrati z odpustnico, ker pošiljanje računov tudi nekaj stane.
Znesek, ki ga sedaj plačujemo za dodatno zavarovanje, je zanemarljiv nasproti stroškom, ki jih imamo z doplačili za bolnišnično zdravljenje, če nismo dodatno zavarovani, potrebujemo pa določeno bolnišnično zdravljenje, za katero je potrebno doplačati.
potič, pomeni prizidek za šolo veliko pridobitev, saj bo šola s tem izpolnila pogoje za prehod na enoizmenski pouk. Po sede-minštiridesetih letih bo na šoli začel potekati pouk samo v eni izmeni. V novem prizidku bodo učilnice za učence prve triade, velika sodobna knjižnica in multimedijska učilnica. Izjemno pomembno je, da bodo učenci prve triade dobili lastni vhod. Tako ne bodo več pomešani z učenci višjih razredov in ne bodo izpostavljeni gneči. V prizidku bo enajst novih učilnic, kabineti, prostor za igranje.
Investicija je ocenjena na 516 milijonov tolarjev, od tega bo Mestna občina Ptuj zagotovila sedemdeset odstotkov sredstev, Ministrstvo za šolstvo in šport
Prejeli smo
Mladika — antika in ptujska proslava kulturnega praznika
Ne gre za povezavo, primerjati želim dva dogodka v ptujskem hramu učenosti - gimnaziji.
Predstavitev projekta OŠ Mladika je presenetljivo lep primer, kako je mogoče mlademu rodu nazorno in domiselno približati vrednote antične kulture, znanosti, umetnosti, športa, vse do pomenljivih metafizičnih vprašanj človekovega bivanja.
Če velja: kulturno kulturnim, potem je proslava Prešernovega dne v dvorani ptujske gimnazije za mnoge žalitev ali pa vsaj neokusna prireditev, ki vsekakor ne paše v kontekst takšne proslave. Kot samostojna predstava bi morda bila za nekatere sprejemljiva. Težko se je znebiti občutka straniščne kulture, če se vsak drugi stavek začne s p...., k..., j.... Avtor s svojo gledališko predstavo Karusel želi naslikati praznino ljudi, naših sodobnikov, ki so že ubiti zaradi zasvojenosti, greha ("Ti si že ubit. Grešil si, zato te ni."). Toda tu se pojavi asociacija na majhen intimen prostor. Če stopimo vanj in je ves popackan, popisan, zavihamo nos. Lahko preklinjamo, zmerjamo nekulturo dvonožcev, ki so takšnega zapustili. Ali bomo še mi podobni njim?
Veliki mojster gledališča režiser Mile Korun v Delu, 5. jan. 2005, pravi: "Človek se ne more najti, če ni izgubljen. V čem je slast? Ali je slast v tem, da si izgubljen? Ne! To je muka. In če te nekaj boli, če te nekaj muči, hočeš ozdraveti. Se pravi, da se je treba poiskati. Nenavaden užitek je v tem, iskati se. Gledališče me zdravi pred bolečinami tega sveta, pred trnjem..." Zelo malo svetlega se je dalo naslutiti v bruhanju vulgarnih besedi in plehkih stavkih, ki jim je manjkalo sporočilnosti.
Ni sicer moj namen dajati oceno o tej dramski predstavi. Izražam pa mnenje mnogih, da je neokusno takšne vrste predstavo vključiti v proslavo kulturnega dneva. Kaj smo odnesli v duši, v čem je naš vsak dan požlahtnil ta "kulturni dogodek?
T. Kolenko
Foto: Fl
Markovci • Kdaj večnamenska dvorana
Občinski golaž spet zavrel
V prejšnji številki Štajerskega tednika smo objavili povzetek o pripravi projektne dokumentacije za izgradnjo večnamenske dvorane pri osnovni šoli Markovci. Podatki, ki smo jih zapisali, so bili predstavljeni na januarski seji markovskega občinskega sveta. Naknadno nas je poklical Janez Meznarič, direktor podjetja TMD, ki je pripravljalo projektno dokumentacijo za izgradnjo večnamenske dvorane v Markovcih.
Po besedah direktorja Mez-nariča je podjetje TMD pričelo pripravo projektne dokumentacije za večnamensko dvorano Markovci pred dobrima dvema letoma. Za njeno izdelavo zaračunalo sedem milijonov tolarjev. Projekt so dokončali 95-odstot-no, saj dokončne izdelave niso mogli izvesti, ker je bil del parcele, kjer naj bi nova dvorana stal, v nezazidljivem območju in je bilo potrebno počakati na potrditev sprememb prostorskega plana. Ta je bil sprejet v drugi polovici lanskega leta in v podjetju TMD so takoj pristopili k dokončanju projekta ter ga konec lanskega poletja dokončali.
Na minuli, januarski seji mar-kovskega občinskega sveta je župan Franc Kekec svetnike seznanil, da bo priprava projektne dokumentacije za večnamen-
sko dvorano v Markovcih stala dodatnih 4,5 milijona tolarjev. Krivdo za napako je v prvi vrsti prevalil na podjetje, ki pripravlja projekt.
"Delno priznavam našo napako, saj je bila projektantska ocena 470 milijonov tolarjev narejena na izkustvenih osnovah na podobnih objektih, ki smo jih projektirali. Naš projektant je na žalost izbiral predrage materiale, in ko je bil projekt izdelan, popisi narejeni in poslani v razpis, se je ugotovilo, da nekatere postavke bistveno odstopajo od podobnih postavk na nekaterih drugih objektih. To sta recimo streha in fasada. Res je, da je bil projektantski predračun glede na najnižjo ponudbeno vrednost izvajalca za več kot sto milijonov tolarjev prenizek. Takrat smo seveda doživeli kritiko. Kritiko
smo sprejeli in takoj pristopili k popravku projekta. Popravili smo materiale, katerih cene so bistveno odstopale od cen podobnih materialov na podobnih objektih, uskladili popise, naredili projekt in pridobili nov predračun izvajalcev. Po uskladitvi materialov je projektantska ocena brez razširitve zunanje ureditve (okrog 30 milijonov) znašala dobrih 455 milijonov tolarjev. Ta predračun z novo cenitvijo, za katero stojimo, je bil 30. decembra 2004 dostavljen na občino Markovci. In občina kot investitor bi lahko s popravljenimi projekti, ki smo jih izdelali brezplačno, mirno ponovno izvedla javni razpis za izbiro izvajalca del. Ker menimo, da je bila pri napaki delno tudi naša krivda, saj smo pri projektiranju upoštevali predrage materiale, nismo naročniku zaračunali ničesar. Za
Slov. Bistrica • Živahno predvolilno delovanje
Znanih pet kandidatov
Ko je 16. decembra 2004 bistriški župan dr. Ivan Žagar postal minister brez listnice, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, se je vedelo, Slovenska Bistrica potrebuje novega župana. Nadomestne volitve bodo 6. marca.
Po 9. februarju — zadnjem datumu za vložitev kandidatur na nadomestnih županskih volitvah — se za mesto župana v občini Slovenska Bistrica poteguje pet kandidatov. Poleg Irene Majcen, ki jo podpira še občinski odbor stranke Desus, in Milana Ozimiča s široko paleto podpore — od Nove Slovenije, Stranke mladih do stranke Slovenija je naša —, Ljubice Zgonec Zorko, kandidatke Združene liste soci-
alnih demokratov, in mag. Dar-jana Gradišnika, kandidata Liberalne demokracije Slovenije, je tudi Pavle Podlunšek, doslej neznano ime v politiki, kandidat Stranke slovenskega naroda.
Predvolilno delovanje posameznih volilnih štabov je v teh dneh nadvse živahno. Minuli četrtek je bila tiskovna konferenca Slovenske demokratske stranke s predstavitvijo kandidata Milana Ozimiča, v ponedeljek je novinarje
povabil na pogovor s kandidatko Ireno Majcen volilni štab Slovenske ljudske stranke in v torek še štab Liberalne demokracije Slovenije z željo predstaviti program in kandidata za župana mag. Darjana Gradišnika. V teh dneh bomo izvedeli še, zakaj se je za kandidaturo na nadomestnih županskih volitvah v Slovenski Bistrici odločil Pavle Podlunšek, kandidat Stranke slovenskega naroda.
Vida Topolovec
Gorišnica • Spominska svečanost
Poklon spominu
Ob šestdesetletnici smrti borcev NOB, Franca Belšaka — Toneta, Ruda Se-verja — Vojka, Antona Frleža — Jelena in Franca Tobiasa, so se ob Toplako-vi domačiji v Gorišnici, prav na mestu, kjer so padli, v petek, 4. februarja, zbrali številni domačini in se poklonili njihovemu spominu.
Tričlanska delegacija (župan Jožef Kokot, predsednik OZB NOB Ptuj Mitja Mrgole in podpredsednik ptujske OZ veteranov vojne za Slovenijo Vlado Žgeč) je v spomin padlim borcem položila venec k spomeniku.
Slavnostni govornik župan Jožef Kokot je v nagovoru opisal zgodnje februarsko dogajanje, ki je pripeljalo do tragične smrti štirih mož, o njihovem pogumu in pomembni vlogi med vojno pa je govoril tudi preživeli kurir in dober prijatelj padlih, ki se je predstavil le z imenom Zoran.
Svečanost so dopolnili upokojenski pevski zbor in tamburaši PD Ruda Sever iz Gorišnice, ob zaključku pa je delegacija, ki so jo sestavljali župan Jožef Kokot, predsednik OZB NOB Ptuj Mitja Mrgole ter podpredsednik OZ veteranov vojne za Slovenijo Ptuj Vlado Žgeč, k spomeniku padlim položila venec.
SM
našo krivdo sem se županu opravičil in niti na kraj pameti nam ni prišlo, da bi za popravke karkoli zaračunali. Na občini Markovci sem velikokrat povedal, da imamo projekte že popravljene, a jih ne bomo oddali, dokler ne bomo dobili gradbenega dovoljenja. Vsi projekti, vključno s popisi, so pri nas popravljeni. In s to projektno dokumentacijo bi lahko investitor mirno nadaljeval razpisni postopek," pojasnjuje direktor podjetja TMD Janez Meznarič in dodaja, da sta od takrat, ko je podjetje TMD določilo investicijsko vrednost večnamenske dvorane Markovci, pretekli že dve leti. "Investicijsko vrednost 470 milijonov tolarjev bi bilo v tem času potrebno povečati tudi skladno z rastjo cen, kar v dveh letih pomeni okrog 8 odstotkov."
Kot še pojasnjuje Meznarič, njihovo podjetje z napačno projektantsko ocenitvijo občini Markovci ni povzročilo nobene škode, saj za novo dvorano še ni urejeno niti gradbeno dovoljenje. Tega pa še ni, ker še vedno ni rešeno lastništvo ene izmed manjših parcel, ki je potrebna pri projektu zunanje ureditve športne dvorane.
Sicer pa se glede napačne projektantske ocene vrti še ena zgodba. "V začetku smo imeli pogodbo za določeno zunanjo ureditev, ki funkcionalno spada k tej dvorani. Z občino smo naknadno sklenili aneks za povečano zunanjo ureditev (parkirišča, zelenice ...). Projekt celotne zunanje ureditve sedaj zajema okrog 4000 kvadratnih metrov asfaltiranih površin, kar znese okrog 58 milijonov. Funkcionalne zunanje ureditve za takšno dvorano, kot bo markovska, pa običajno znesejo okrog 20 milijonov. Razlika dobrih 30 milijonov ne spada v investicijsko vrednost 455 milijonov, ampak je predmet nekega drugega projekta. In ko smo pred dvema letoma dali oceno 470 milijonov, nismo upoštevali povečane zunanje ureditve."
4,5 milijona za nov projekt
Janez Meznarič, direktor
podjetja TMD, poudarja, da pri novem naročilu projektne dokumentacije za večnamensko dvorano Markovci, ki stane 4,5 milijona, ne gre za noben popravek projekta, saj so tega brezplačno že naredili, ampak za čisto nov projekt. 30. decembra lani so imeli na občini Markovci sestanek. Ena izmed točk zapisnika sestanka, ki ga je pripravil Mez-narič, pravi: Kljub evidentni pocenitvi stroškov investicije se naročnik odloča za spremembo načrtov. Sem sodi: znižanje objekta, sprememba strehe na simetrično dvokapnico, zamenjava lesene ostrešne konstrukcije z jekleno, talno gretje odpade, izvede se dodatno ogrevanje s sevali in tako naprej. "To je popolnoma nov projekt, ker od prejšnjega projekta ostaja zgolj del tlorisa — temeljev in precej zunanje ureditve. Vsa konstrukcija in statika sta novi, novi so tudi strojni projekt, prerezi, fasade, ogrevanje in 80 odstotkov elektroinštalacij. In to ni popravek obstoječega projekta, ampak nov projekt," odločno razlaga Meznarič.
Sicer pa je župan v dobri veri, da bi gradnjo in vzdrževanje objekta še pocenil, za strokovno mnenje zaprosil tudi Janeza Ur-banca. Na njegovo sugestijo so nastale zgoraj omenjene spremembe, ki jih mora projektant pri pripravi novega projekta tudi upoštevati.
Mojca Zemljarič
Ptuj, Videm • Poslanska pisarna DZ
Z Mariničem tudi Luci
14. februarja je pričela delati poslanska pisarna državnega zbora Republike Slovenije tudi na Ptujskem.
Na sedežu mestne občine Ptuj bo odprta vsak delovni ponedeljek od 8. do 10. ure, v njej se bo z volivci srečeval poslanec Branko Marinič, ki bo vsak delovni ponedeljek dosegljiv tudi v poslanski pisarni na sedežu občine Videm, kjer se bo zadrževal od 11. do 14. ure. Vsak prvi delovni petek v mesecu pa bo v poslanski pi-
sarni na sedežu mestne občine Ptuj med 8. in 10. uro uradoval tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade RS Miroslav Luci. Neuradno smo izvedeli, da se še v nekaterih občinah pogovarjajo o možnostih odprtja poslanske pisarne.
V ptujski poslanski pisarni je vsak torek po vnaprejšnjem do-
govoru dosegljiv tudi svetnik državnega sveta Robert Čeh.
Državni sekretar za Slovence po svetu Franc Pukšič pa je že po imenovanju za državnega sekretarja povedal, da bo ohranil že vpeljane stike z volivci na sedežu občine Destrnik, ne glede na novo dolžnost.
MG
Lenart • Predlog spremembe zakona
"Predlagamo selektivni pristop"
Lenarški župan mag. Ivan Vogrin je na ministra Drobniča naslovil pobudo za spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
V pobudi predlaga spremembo 21. točke 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v tem smislu, da se status zavarovanca, ki izhaja iz zakonske določbe, časovno omeji. Predlaga tudi spremembo oziroma dopolnitev navedenega člena, tako da bodo natančneje določena merila za pridobitev statusa zavarovanca, in predlaga, da se pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja omeji in bi jo lahko pridobile le invalidne osebe in prejemniki socialnih pomoči, starejši od 40 let. Do pridobitve statusa zavarovanca na podlagi 15. člena, točka 21, ne bi bile upravičene osebe mlajše od 40 let, osebe, ki so izgubile status študenta in živijo v skupnem gospodinjstvu s starši, osebe, kjer je zaposlen ožji družinski član, osebe, ki so po lastni volji ostale brez zaposlitve, in osebe, ki opravljajo delo na črno.
Kot vzrok, zakaj predlaga spremembo, pa mag. Vogrin pra-
vi: "Tukaj so prisotne velike zlorabe, saj smo kar počez določili, da ima vsak, ki je prijavljen na zavodu za zaposlovanje, pravico do zavarovanja iz občinskega proračuna. Država je te stroške prenesla v breme občinskega proračuna, ne glede na to, ali je sposoben za delo, in tudi ne glede na njegovo socialno stanje. Nekateri zavarovanci so lastniki nekaj hiš, avtomobilov, imajo kopico nepremičnin in so daleč od tega, da bi bili socialno ogroženi. Nekdo iz vladnih služb je izjavil, da so največji prejemniki socialnih pomoči tisti, ki so že bogati. Predlagamo, da dejansko socialno pomoč in pa neko zdravstveno zavarovanje prejemajo tisti, ki so te pomoči potrebni in jih je precej. Saj ne gre v osnovi, da so ti zavarovani v breme občin, tudi občinski in državni proračun polnijo davkoplačevalci in mi moramo izhajati iz osnovnega konteksta, da če nekomu nekaj damo, pomeni, da nekomu nekaj vzamemo oziroma ostane premalo denarja za razvoj.
Imamo kar precej ljudi, ki so stari od dvajset do petintrideset let, popolnoma zdravi in opravilno sposobni, vendar niso utrujeni od dela, ampak od iskanja načinov, kako bi se delu izognili in izkoristili vse mogoče ugodnosti na račun države oziroma davkoplačevalcev. To je škodljivo za celotno državo. Če bi mi odpravili nekatere ugodnosti, ki spodbujajo ljudi, da ne delajo, bi s tem razbremenili občinske in državni proračun, s tem bi pa dvignili neto plačila tistih ljudi, ki delajo. To je osnovna teza, da je treba neto plače delavcev dvigniti na način, da plače razbremenimo z davki in prispevki. Skratka, strukturo odhodkov v občinskih in državnem proračunu moramo spremeniti v korist neto plač in v korist tistih, ki so pomoči potrebni," je prepričan župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin.
Zmago Šalamun
Foto: SM
Slovenija • Kdaj vračilo denarja za telefon
Težave pri dokazovanju vlaganj
Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je bilo ustanovljeno leta 2001. V njem se ukvarjajo z vračilom vlaganj vlagateljem, čeravno je zakon jasno določil obveznosti in tudi državljani so se na referendumu opredelili do tega vprašanja.
Člani upravnega odbora združenja so na zadnji seji analizirali stanje in se pogovarjali o nadaljnjih aktivnostih v zvezi z izvajanjem zakona o vračanju vlaganj. Do kakšnih zaključkov in ugotovitev so prišli, smo povprašali predsednika upravnega odbora Darka Frasa.
"Povedati moram, da smo na zadnji seji obnovili iste zaključke oziroma ugotovitve, ki smo jih spoznali že lansko jesen. O težavah, ki nastopajo pri izvajanju zakona, smo opozorili že prejšnjo vlado, ker so bile vmes državnozborske volitve, ni bilo pričakovati, da se bo to vprašanje aktivneje reševalo. Novi vladi smo pustili nekaj časa, da se ustali, sedaj pa ocenjujemo, da je čas, da se aktivno loti reševa-
nja vprašanja vračanja vlaganj.
Predvsem ugotavljamo, da se pojavljajo težave pri dokazovanju zahtevkov, kajti ljudje v nekaterih primerih ne razpolagajo z ustrezno dokumentacijo, imajo pa tudi težave pri dostopu do dokumentacije iz arhivov Telekoma. Veliko število zahtevkov je s strani državnega pravobranilstva zavrnjenih zaradi zelo stroge razlage zakona, ki je po naši oceni v nasprotju z namenom in ciljem zakona. To je posledica nekaterih, po našem mnenju, nedorečenih rešitev v samem zakonu. Tako ljudem, ki imajo ohranjena dokazila vplačil in nimajo pogodbe, zahtevke zavračajo. V zakonu namreč piše, da mora obvezno biti priložena
Foto: ZS
Darko Fras
pogodba. Vse te težave smo evidentirali in oblikovali ustrezne predloge, da bi se težave odpravile in ta projekt obravnavanja zahtevkov čimprej zaključil tako, kot predvideva zakon. Naslednja faza je dejansko izplačilo teh sredstev, ki pa je vezano na delno privatizacijo Telekoma," je uvodoma povedal Darko Fras.
Kaj pravi nova vlada, bodo pospešili izvajanje zakona in privatizacijo Telekoma?
"V združenju upamo in računamo, da bo nova vlada še aktivneje pristopila k izvajanju zakona, upoštevala naše pripombe, predloge in stališča ter povzela ustrezne ukrepe, da se ta postopek pospeši in da pride do na referendumu izražene volje ljudi in realizacije tega projekta. Ta vlada je to zapisala tudi v koalicijsko pogodbo. Tako upamo, da bo storila vse, da pride do zaključka teh vlaganj. Poudariti moram, da so nekateri poslanci vladajoče koalicije tudi člani našega upravnega odbora. Sprejeli smo nekatere sklepe ter jih že posredovali ministrstvu in v kratkem pričakujemo sestanek s predstavniki vlade in ministrstva, da bomo nadaljevali sodelovanje pri usklajevanju aktivnosti. Računamo, da bo ta vlada nekoliko bolj prisluhnila našim stališčem in storila vse potrebno za čimprejšnjo realizacijo projekta."
Nekateri menijo, da so ta vračila vlaganj neupravičena.
Kako komentirate te očitke?
"Ti pomisleki se pojavljajo že od začetka tega projekta. Izhajajo iz popolnega nasprotovanja vračanja vlaganj ali iz nepoznavanja, nerazumevanja dejanske narave teh vlaganj. Moram poudariti, da tu ne gre mešati jabolk in hrušk, kajti v primeru Telekoma gre za privatizacijo premoženja, ki je bilo zgrajeno na osnovi vlaganj vseh posameznikov. V številnih drugih primerih, ko gre za komunalno infrastrukturo, kot so ceste, vodovodi, kanalizacije, pa ne gre za privatizacijo tega premoženja. Tu je bistvena razlika. Bistvena razlika je tudi v tem, da je prihajalo do neenakopravnih pogojev glede pridobivanja telefonskih priključkov, kar ni enako pri pridobivanju ostale komunalne infrastrukture. Telefonski priključek v enakem času ni stal enako na območju celotne Slovenije, kot je to danes. Na območjih, kjer je bilo omrežje že zgrajeno, so dobivali telefonske priključke za pet- ali celo desetkrat nižje zneske kot na nerazvitih območjih, na podeželju, recimo. Sicer pa ta dilema za mene ni več aktualna, kajti sprejeti zakon je jasno določil obveznost vračanja in tudi ljudje so se na referendumu opredelili do tega vprašanja, tako da polemike niso več aktualne. Vsekakor so usmerjene v nasprotovanje kljub jasno izraženi volji ljudi, da do teh povračil pride."
Zmago Šalamun
Lenart • Zupan Vogrin pisal Janši
Uredbe določile nove monopole
Lenarški župan mag. Ivan Vogrin je nezadovoljen s sprejetimi uredbami vlade, saj po njegovem mnenju določajo nove monopole. Zato se je odločil predsedniku vlade Janezu Janši napisati pismo.
Med drugim je Vogrin je zapisal: "Sprejetih je bilo kar nekaj vladnih uredb, ki so določile nove monopole, s katerimi se srečujemo pri delovanju občine in so izjemno škodljive za državo, njene prebivalce, koristne pa za nekatera podjetja, ki bodo s tem pridobila dobičkonosno delo in velike zaslužke."
O vladnih uredbah in o tem, zakaj je pisal Janši, pa mag. Ivan Vogrin pravi: "V občinah ugotavljamo, predvsem tisti župani, ki smo gospodarstveniki, da mnoge uredbe in predpisi ustvarjajo monopolni položaj. Iz prakse pa vemo, da monopoli ustvarjajo
visoke cene in nizko kakovost storitev. Od novega predsednika vlade pričakujem, da bo začel udejanjati predvolilne napovedi, da je treba državo deregulirati, debirokratizirati in deblokirati. Razumem tudi, da je novi predsednik vlade ob kopici nalog in dela težko pozoren na vse blokade in vse ustvarjene monopole. S tem pismom sem ga želel konkretno opozoriti na nekatere nevzdržne rešitve. Ali se bodo zgodile ali ne, pa je seveda samo stvar politične volje in odvisno od tega, ali se bodo novi ministri, novi predsednik vlade, državni birokratski aparat usme-
rili v pravo smer in pognali v tek za boljše funkcioniranje države. Gre za mnoge uredbe in predpise, ki so daleč od normalnega delovanja. Opiram se tudi na to, kar je predsednik vlade govoril v preteklosti. Ena takšnih uredb je uredba o dimnikarski službi, ki ustvarja monopol na trgu za dimnikarske storitve. Nadalje gre za uredbo o ravnanju z odpadki, potem za uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Nadalje morajo občine v skladu z novim zakonu o urejanju prostora v zelo kratkem času sprejeti nove občinske plane. Prepričani
smo, da je rok 20. julij 2007 za pripravo in sprejem novih prostorskih aktov prekratek in predlagamo, da se ta rok podaljša do leta 2015. Pričakujemo, da bo ta vlada delovala v korist večine državljanov in občanov, ne pa samo v korist ozkih skupin, v korist klientelizma in protekcionizma. V kratkem obdobju pričakujem ukrepe in odgovor predsednika vlade. Pričakujem pa tudi, da bo predsednik vlade nekomu iz administracije dodelil, da se s to problematiko začne ukvarjati in odpravljati nepravilnosti, ki so nastale v daljšem obdobju."
Zmago Šalamun
www.peugeot.si
Spuščamo cene vozil Peugeot.
PEUGEOT PRIPOROČA TOTAI.
Ponudba velja za vsa vozila Peugeot Iz zaloge dobavljiva do konca februarja 2005. Več informacij o ponudbi dobite prlNi
Spust!
UŽITEK V DOVRŠENOSTI.

cu Peugeot in na wwv/.peugeotsí.
Od tod in tam
Ptuj • Jutri Toti Big Band
V kulturni dvorani gimnazije na Ptuju bo jutri, 18. februarja, ob 19.30 humanitarni koncert Rotary cluba Ptuj. Nastopil bo Toti Big Band z gosti iz Maribora. Zbrana sredstva bodo v celoti namenili za humanitarne projekte kluba. Jutrišnji koncert je osrednja aktivnost, ki jo ptujski klub organizira ob 100-letnici Rotary International, ki ima po celem svetu več kot 2,5 milijona članov, in ob svoji desetletnici.
MG
Ptuj • Blazinec v abonmaju za odrasle
Foto: Damjan Svare
Blazinec irskega dramatika Martina McDonagha, ki velja na obeh straneh Atlantika za enega najobetavnejših sodobnih dramatikov, je naslednja predstava abonmaja Odrasli v Mestnem gledališču Ptuj. Avtor v tej eni svojih zadnjih dram opisuje mehko bitje iz blazin, ki z nasmehom pomaga majhnim otrokom, za katere ve, da bodo v življenju veliko pretrpeli. Predstavo v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje je zrežiral mednarodno uspešen makedonski režiser Aleksandar Popovski. Na ogled bo v ponedeljek ob 19.30 za abonmajske gledalce in za izven.
Fl
Ptuj • Svetovni dan turističnih vodnikov
Ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov pripravlja podjetje ptujskih turističnih vodnikov Ptujske vedute pogovor o uresničevanju odloka o izvajanju lokalne vodniške službe, kije bil za območje mestne občine Ptuj sprejet leta 2002. Čeprav že nekaj časa velja, se v praksi še ne uresničuje dosledno. Po Ptuju še vedno vodijo "tujci", ne pa usposobljeni domači lokalni vodniki, vpisani v register pri oddelku za gospodarstvo mestne občine Ptuj. Glede na to, da so dnevi odprtih vrat v ptujskih kulturnih in turističnih ustanovah postali stalna praksa, ljudje lahko v muzej pridejo brezplačno že trikrat na leto, 8. februarja, 18. maja in 3. decembra, so se odločili, da bo letošnje srečanje ob dnevu turističnih vodnikov bolj namenjeno medsebojnemu druženju med vodniki in zainteresirano javnostjo, ki prav tako želi vedeti, kako na Ptuju uresničujejo odlok o lokalni vodniški službi. Pogovor in srečanje na to temo bo v soboto, 19. februarja, ob 10. uri v Grajski kavarni Term Ptuj.
MG
Ormož • Iz knjižnice
V počastitev slovenskega kulturnega praznika je knjižnica F. K. Meška Ormož pripravila literarni večer. V goste so povabili Eriko Vouk, znano slovensko pesnico, prevajalko, dobitnico Veronikine nagrade za leto 2004. Večer je bil sprva zamišljen kot pogovor s pesnico, ki pa je žal zbolela. Večer je vodila Marijana Korotaj, ki je obiskovalcem Voukovo predstavila z odlomki iz pesničinih intervjujev v različnih medijih. Z interpretacijo pesmi Erike Vouk v izvedbi Bojana Rajha in z razstavo izbora pesničinih del in del o njej so v knjižnici pripravili uspelo kulturno druženje.
Najmlajše obiskovalce pa obveščajo, da bodo pravljične ure v mesecu februarju namesto ob petkih ob četrtkih ob 16. uri. Vabijo pa jih tudi na obisk v času zimskih počitnic, ko jim pripravljajo ustvarjalno delavnico in igranje z raznimi didaktičnimi igrami.
vki
Spuhlja • Fredy Miler priljubljen na Ptuju
Foto: Dženana Bećirović
Tudi Ptujčani so nedavno tega dobili priložnost videti in slišati pevca, ki zadnje čase dviguje veliko prahu - najprej v nabito polni diskoteki Villa Monde, kjer je Fredy Miler dvignil množico na noge. Kljub kritikam nekaterih se je izkazalo, da Fredy publiki ponuja zanimiv in zabaven koncert. Kot nam je zaupal, se zelo rad vrača na Ptuj, saj ga ljudje tukaj lepo sprejemajo. Korošec, ki seje ljudem prikupil s svojo preprostostjo, se je tudi teden dni pozneje vrnil na Ptuj, saj je nastopil v karnevalskem šotoru.
Dženana Bećirović
Benedikt • Energetsko najboljša vrtina v Sloveniji
Voda ima 80 stopinj
Strokovnjaki Nafte Geoterm iz Lendave so po nekajmesečnem mirovanju v Benediktu vrtino Be-2 ponovno odprli in opravili tudi prvi črpalni preizkus, z rezultati pa so vsi zadovoljni.
Iz vrtine priteka voda s temperaturo okrog 80 stopinj Celzija.
Ptuj • Kolegij županov
Vrtina je bila narejena pred letom. Po besedah župana občine Benedikt Milana Gumzarja je črpalni preizkus pokazal to, v kar so bili prepričani, čeprav odločitev za to investicijo ni bila lahka, saj je znašala 200 milijonov tolarjev.
Polovico sredstev za investicijo je zagotovila država, ostalo bo morala zagotoviti občina. Agencija za učinkovito rabo energije pri Ministrstvu za okolje in prostor je za vrtino namenila 54 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Iz Razvojnega sklada pri Ministrstvu za gospodarstvo pa so za razvoj podeželja pridobili še dodatnih 25 milijonov tolarjev. V obliki kredita z odplačilno dobo sedem let pa so pridobili dodatnih 25 milijonov tolarjev. Dobrih sto milijonov tolarjev pa bo zagotovila še država.
Marjan Kraljič iz podjetja Nafta Geoterm je povedal, da je vrtina globoka 1857 metrov, temperatura vode močno narašča do globine 1000 metrov, kjer ima voda temperaturo okrog 80 stopinj, do 1857 metrov pa
Občinske blagajne vse bolj luknjaste
Februarskega kolegija županov občin Spodnjega Podravja se je udeležilo enajst županov oziroma drugih predstavnikov občin tega območja.
Čeprav so prvotno načrtovali, da se bodo tretje točke dnevnega reda - pobude za ustanovitev lokalne energetske agencije Ptuj - kot dela projekta EU udeležili tudi predstavniki občin Ormož, Rogaška Slatina, Rogatec, Lenart, Benedikt, Sveta Ana in Cerkve-njak, teh na seji ni bilo. Zato bodo njihov interes za ustanovitev energetske agencije iskali po drugih poteh. Pogoj namreč je, da se na razpis prijavi zaključeno geografsko območje, na katerem živi 100 tisoč prebivalcev. Pri prijavi jim bo z izkušnjami pomagala razvojna agencija Sinergija, ki je že uspela na tem evropskem razpisu; ta ima za temeljni namen vzpostavitev lokalne energetske agencije in usposobitev ljudi za njeno delovanje. Okolje, ki bo uspelo na razpisu, lahko računa 200 tisoč evrov evropskega denarja. Pisno podporo za ustanovitev lokalne energetske agencije morajo v omenjenih občinah dati čim prej, ker razpisni rok poteče 23. marca, so povedali v ZRS Bistra, ki bodo projekt vodili.
Prvič se je v okviru samostojne točke dnevnega reda na seji kolegija županov Spodnjega Podravja oglasil poslanec državnega zbora Branko Marinič. Župane občin in njihove predstavnike je seznanil z nekaterimi aktivnostmi, ki v tem trenutku potekajo v odborih in komisijah državnega zbora ter so ključnega pomena za Spodnje Podravj'e. Še enkrat je člane kolegija seznanil
tudi z odbori in komisijami, v katerih deluje, da bo lažje deloval v korist občanov s Ptujskega.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan pričakuje, da se bodo ptujski predstavniki v parlamentu oziroma vladi zavzeli za to, da bodo vsebinske spremembe zakona o spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja, ki prinašajo Ptuju status razvojne regije, spremembe zakonov o lokalni samoupravi, zakona o občinah, zakona o financiranju občin ter zakon o pokrajinah sprejeti v paketu, v katerem bi moral biti tudi zakon o reorganizaciji državne uprave. Na nek način so se zavzeli tudi za to, da bi dobili občine primerljive velikosti, saj je potrebno nadaljevati proces formiranja novih občin. Kot je znano, si za status občine na Ptujskem prizadevajo v Cirkulanah v občini Gorišnica, v Leskovcu v občini Videm in pri Svetem Tomažu v občini Ormož. Z vsemi sredstvi pa si je potrebno prizadevati tudi za to, da Ptuj obrani upravno enoto. Razprave o tem sploh ne bi smelo biti glede na kazalce, ki to največje gravitacijsko območje v Sloveniji postavljajo od 4. do 7. mesta.
Podžupan mestne občine Ptuj mag. Miran Kerin je predstavil razdelilnik z deleži, ki naj bi jih občine na Ptujskem plačevale za delovanje varne hiše. Za mestno občino Ptuj znaša letni prispevek skoraj milijon 800 tisoč tolarjev, za Zavrč pa nekaj nad 108 tisoč tolarjev. V tem trenutku poteka
ureditev varnega stanovanja v Kidričevem, poteka pa tudi obnova varne hiše na Ptuju.
Prodaja Biograda na morju
Župani občin s Ptujskega so pooblastili župana mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana in mestno občino Ptuj, da v njihovem imenu izpelje prodajo bivše počitniške kolonije občine Ptuj v Biogradu na morju. Sklepe o tem, da se to premoženje proda, so sveti občin na Ptujskem že sprejeli.
K poročilu o delu skupne občinske uprave pa bodo stališča oblikovali na prihodnji seji kolegija županov, ko se bodo seznanili tudi že z bolj izdelanim predlogom za izdajo monografije ob 60-letnici akademskega kiparja in restavratorskega svetnika Viktorja Gajkoviča.
S predlogom za dodatna finančna sredstva se je na februarski seji kolegija županov oglasila Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, ki bi za dva projekta modernizacije knjižničnih evidenc (redigiranje in povezovanje lokalnih zapisov ter konverzacija signatur), za katere se rok izteče 1. 10. 2005, projekta pa se s takšnim ali drugačnim tempom uresničujeta že od leta 1993, potrebovala skupaj z materialnimi stroški skoraj 59 milijonov tolarjev; v tem trenutku sicer pričakujejo, da jih bodo
temperatura naraste samo za nekaj stopinj. Povedal je tudi, da so pričakovali pretok vrtine do pet litrov na sekundo, sedaj pa je pretok trikrat večji. Povedal je tudi, da sestave vode še ne poznajo, vsekakor pa so prepričani, da so naleteli na izjemno dober energetski potencial, kakršnega še v Sloveniji ni. "Rečem lahko, da je to z energetskega vidika doslej najboljša vrtina pri nas," je predstavitev zaključil Marjan Kraljič iz podjetja Nafta Geoterm iz Lendave.
Župan Gumzar je povedal, da imajo v občini že narejen idejni načrt za napeljavo toplovodnega omrežja s toplo vodo iz vrtine za ogrevanje objektov, za katere skrbi občina. Investicija je za občino predraga, zato pričakujejo, da jim bo pri tem projektu pomagala država. Pogovarjajo pa se tudi z investitorji, med katerimi so že izbrali štiri, o njih pa v javnosti ne želijo govoriti, dokler ne bodo podpisali pogodb, je še dodal župan Milan Gumzar.
Zmago Šalamun
župani podprli z zaposlitvijo enega novega delavca, kar znese okrog šest milijonov tolarjev dodatno za leto 2005. V občinah ugotavljajo, da tega denarja ni, zato ne morejo podpreti nobene zakonske obveznosti, kjer viri financiranja niso zagotovljeni. Računati na sredstva rebalansov občin pa je iluzorno, ker kot napovedujejo, se bodo letos v večini občin srečevali z debalansi. Branko Marinič je k temu dodal, da je tudi stališče ministra za lokalno samoupravo, da občine ne morejo financirati tistega, za kar nimajo zakonskih podlag. Dolžne pa so financirati tisto, za kar dobijo denar iz države. Za področje kulture so na primer lani v občini Žetale namenili 12 milijonov tolarjev, primerne porabe je bilo za 165 milijonov tolarjev, je povedal župan Anton Bu-tolen, ki je tudi navedel, da na celi vrsti področij ne dosegamo zakonskih normativov in določil ter da je v takšnih razmerah težko odločati županu, še težje pa svetu, komu dati prednost. Na vsakem kolegiju županov pa tudi razdelijo nekaj denarja. K tistemu, kar morajo financirati že po zakonodaji, je potrebno prišteteti še akcije, financiranje društev, letovanja otrok; če kateremu društvu ne prisluhnejo, sladkornim bolnikom na primer, pa novinarji že pišejo, da župani nimajo posluha za to in ono. Kar zadeva Knjižnico Ivana Potrča, pa je dejstvo, da bi glede na velikost morala zaposlovati med 38 in 42 delavcev, v tem trenutku jih ima le 23 in dva za določen čas, po sistemizaciji pa bi jih moralo biti 36. Kljub velikim kadrovskim problemom poslujejo dobro. Lani so za 12 odstotkov povečali izposojo, imeli 12 tisoč bralcev, ki so si izposododili 390 tisoč knjižničnih enot, je povedala direktorica Tjaša Mrgole Jukič. Po statistiki se v Sloveniji po prebivalcu za knjižnice plačuje v povprečju štiri tisoč tolarjev, podatek za Ptujsko pa je 1600 tolarjev.
MG
Zavrč • Anketa
Kaj o jedrskih odpadkih menijo občani?
Odločitev svetnikov občine Zavrč, ki so na zadnji seji z večino glasov soglašali s predlogom Agencije za jedrske odpadke Republike Slovenije, da se občina Zavrč prijavi k postopku za izbor najustreznejše lokacije na odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, je med občani povzročila negodovanje.
Čeprav omenjena odločitev še ne pomeni, da bodo jedrski odpadki resnično kdajkoli v Halozah, smo prejeli kar nekaj klicev občanov, ki so menili, da bi bilo prav prisluhniti še njihovemu mnenju o tem. A ko smo se prejšnji petek mudili po krajih v završki občini, smo se morali pošteno potruditi, da smo od prek 30 vprašanih zbrali sedem mnenj. Večina vprašanih je namreč skomignila z rameni in ni želela javnega ovekovečenja sebe in svojega mnenja.
Ana Kralj, 23 let, iz Hrastov-ca: "Naj se tisti, ki o tem odločajo, vprašajo, kakšni bodo naši otroci čez 10 ali 20 let. Osebno sem proti temu, da bi bilo odlagališče
okrnjenega okolja. Danes je treba misliti na to, kaj bo z nami jutri, pa tudi kaj bo s tistimi za nami, zato pustimo Haloze in Haložane take, kot so."
Majda Lorbek, 30 let, iz Turškega Vrha: "Našim na občini bi svetovala, naj raje poskrbijo, da bodo ob zeleni meji zagotovljeni pogoji za razvoj turizma. Vsi vemo, da so Haloze lepe, zato naj
kakršnihkoli jedrskih odpadkov na območju naših lepih Haloz."
Viktorija Murkovič, 75 let, iz Zavrča: "Jaz se sicer strinjam s tem, da bi opravili določene raziskave na našem območju, saj sem prepričana, da bo naša občina s tem pridobila kaj prepo-trebnih sredstev. Če pa bi prišlo
take tudi ostanejo. Če nam že nihče drugače ne pomaga, naj nas vsaj pustijo pri miru. Mislim, da je takega mnenja večina Haloža-nov."
Maks Trančar, 54 let, iz Korenjaka: "Pri nas v Zavrču in v Halozah nasploh že tako in tako nimamo kaj pokazati, zakaj
do tega, da bi izbrali prav našo občino, naj dokončna odločitev o tem pripada ljudem samim, na referendumu."
Biserka Kelc, 34 let, iz Go-ričaka: "Moram reči, da se v to še nisem posebej poglabljala, vendar sem prepričana, da za nas in za Haloze to ne bi bilo najprimernejše. Moje mnenje je, da
bi imeli še te odpadke; to bi stanje samo še poslabšalo. Za našo malo občino in naše prelepe in neokrnjene Haloze bi bilo to zagotovo preveč, zato sem proti temu. To smo pred leti že enkrat povedali."
Branko Lazar, 50 let, iz Turškega Vrha: "Sem proti taki odločitvi občine, saj imamo po
se mora pri tako pomembni odločitvi upoštevati volja vseh nas, občanov. Mimo tega se to ne sme zgoditi."
Pavel Zebec, 30 let, iz Turškega Vrha: "Proti temu sem, da bi bilo pri nas v Halozah kakršnokoli odlagališče. Predvsem zaradi zdravj'a, ki je naše največje bogastvo, ter prijaznega, skoraj ne-
naših grabah že dosti druge nesnage. Še za naše navadne smeti ne moremo poskrbeti, kaj šele da bi nam jih vozili še drugi. Jaz imam do kante za smeti 800 m in jih tja redno nosim, plačujem pa isto kot tisti, ki imajo kanto na hišnem pragu."
Tekst in foto:
-OM
Foto: ZS
Zetale • Vse v znamenju vodovoda
Letos 190 milijonov za vodovod
Žetalski občinski svet je konec januarja brez posebnih pripomb in amandmajev sprejel proračun za letošnje leto.
"Glede na to, da smo razvojni program v skladu z zakonodajo sprejeli za petletno obdobje in v njem zapisali, da bo naša prioritetna naloga izgradnja vodovodnega omrežja, je jasno, da smo temu sledili tudi v proračunu," pravi župan Anton Butolen.
To sicer še zdaleč ne pomeni, da v občini na drugih področjih ni velikih potreb, toda 300-mili-jonski žetalski proračun bo prešibek celo za letošnji, zdaj že legendarni vodovodni sistem, ki ga nameravajo v naslednjih letih "sestaviti" z dvema projektoma: prvi je povezan s Pharovimi sredstvi - in se že izvaja - ter s projektom zahodne Haloze, kjer naj bi večji del denarja pritekel iz državnega Vodnega sklada, začel pa naj bi se proti koncu letošnjega leta.
"Za vodovod smo letos predvideli v okviru proračuna 190 milijonov tolarjev, vključno z zadolževanjem. Pri tem niso všteta sredstva Phare, ki se nakazujejo mimo proračuna direktno izvajalcem, prav tako pa tudi ne državno financiranje vodovodnega primarnega sistema v okviru tripartitnega projekta Celovita vodovodna oskrba zahodnih Ha-
loz. Seveda pa moramo za oba projekta prispevati svoj delež in financirati potrebno dokumentacijo ter izgradnjo sekundarnega omrežja."
104 milijone tolarjev kreditov
Občina Žetale se bo za realizacijo vodovoda zadolžila v skupnem znesku 104 milijone tolarjev: "Gre za dva kredita, eden znaša 28, drugi pa 76 milijonov tolarjev, pri čemer bomo lahko pri enem od kreditov koristili petletni moratorij in ga odplačevali od leta 2010 do 2018, drugega pa bomo odplačali v obdobju od leta 2006 do 2013. Letno bo to obremenilo naš proračun za nekaj več kot 10 milijonov tolarjev. Krediti so sicer že odobreni, potrebujemo pa še soglasje ministrstva za finance. Upamo, da pri tem ne bo težav, saj gre pri skupnem znesku za preseganje dovoljenega limita zadolževanja občine. Ampak drugače enostavno ne gre. Nasploh je danes težava številnih občin, da nimajo dovolj lastnih sredstev, da bi lahko kandidirale na domačih ali evropskih razpisih. Po drugi
Sedem (ne)pomembnih dni
Ožemanje ljudi
Te dni nekateri funkcionarji in visoki državni uradniki kar tekmujejo med seboj v dokazovanju "nesmiselnosti" dodatnih registracijskih dokazil na vetrobran-skih steklih motornih vozil, ki so jih uvedli pred leti kot dokazilo nekakšne slovenske sodobnosti, naprednosti in evropskosti. Tako kot marsikatero drugo spremembo so tudi ta ukrep vsaj indirektno povezovali z našim vstopom v Evropsko unijo. Novotarija ni bila povezana samo z dodatnimi stroški državljanov, ampak tudi z vrsto dodatnih administrativnih opravkov, ki so pred registracijskimi okenci po nekaj letih povsem normalnega, kulturnega in tekočega poslovanja ponovno vzpostavili gnečo, nervozo in nezadovoljstvo ljudi. Ko sem tedaj na vse to kritično opozarjal v tem listu, se ni nihče od pristojnih oglasil niti z opravičilom niti z dodatnimi dokazili o nujnosti takšnega ukrepa.
Kot potrošniki smo seveda lahko zadovoljni, da nova vlada zdaj odpravlja očitno nesmiselno kompliciranje registracijskega postopka. Prav tako smo lahko zadovoljni, ker bomo na ta na-
strani pa nas omejuje zakonodaja, ki določa višino najetja kredita. Nova vlada naj bi omogočila višje zadolževanje občin ravno zaradi tega, ker so lani ostala nepočrpana evropska sredstva iz omenjenih razlogov! To pa je vendarle resna težava in neke vrste nonsenz!"
Pharova donacija za dobrih 20 kilometrov primarnega voda od Žetal do Čermožiš, ki je že v izvedbi in mora biti dokončan do konca aprila letos, znaša 415.000 evrov, v Žetalah pa načrtujejo, da bo hkrati zaključen tudi ves sekundarni razvod. Ob tem je končno, po dolgih zapletih, stekla izgradnja Pharovega projekta v občini Majšperk, preko katerega bo vodo dobilo tudi nekaj žetalskih domačij.
Projekt Zahodne Haloze kasni
Več zamud in s tem potrpljenja Žetalčanov pa je pričakovati z začetkom izvedbe tistega dela vodovodnega omrežja, ki spada pod "okrilje" projekta Zahodne Haloze: "Predinvesticijski plan je potrjen, v fazi potrjevanja pa je investicijski načrt. Stvar se je zavlekla, kot že ponavadi, saj smo mislili, da bo načrt potrjen do konca januarja. Računam pa, da bo zdaj v kratkem času potrjen vsaj za prvi del projekta, to se pravi izgradnja primarnega vodovoda v Vidmu in naši občini. Vendar pa, glede na omejena investicijska sredstva našega proračuna, pa tudi upoštevajoč časovno zamudo, kaj več kot primarni vod v naši občini letos ne bo zgrajen. Zato pa lahko z veliko večjo verjetnostno zatrdim, da bo ta faza v izgradnji spomladi naslednjega leta. Drugačna pričakovanja so bolj kot ne nerealna
oziroma tehnično neizvedljiva, saj bo po pričakovanju začetek izgradnje primarnega voda, po uspešno zaključenem razpisu, enkrat v jeseni letos."
Več upanja imajo lahko občani Vidma v Gradišču in Skorišnjaku, kjer naj bi bil razpis za izvajalca primarnega voda, ki je v rokah države, izveden hitro po potrjenem investicijskem načrtu. Tudi občinsko vodstvo je v rebalansu letošnjega proračuna pred nekaj dnevi že zagotovilo 45 milijonov tolarjev za izvedbo sekundarnih vodov. V Veliki Varnici pa bodo na vodovod morali počakati do naslednjega leta.
54 milijonov za žetalske ceste
Sicer pa bodo v Žetalah letos namenili lep kos proračuna tudi za modernizacijo cest. Gre za planiranih dobrih 54 milijonov tolarjev, s katerimi bodo uredili in asfaltirali 600 metrov odseka v centru občine (Gajserjeva kapela) ter dober kilometer ceste Pridna vas-Višnjevec.
Odprto pa ostaja vprašanje odseka državne ceste skozi Žetale v Dobrini. Že lani je bil opravljen ogled problematičnega ostrega levega ovinka in mostička, letos naj bi se pripravila dokumentacija, izgradnja pa naj bi sledila v letu 2006: "Tako je bilo vsaj predvideno v državnem planu. V kateri fazi je zdaj dokumentacija in kdaj se bo realno začela sanacija, pa v tem trenutku ne morem reči, saj je vsa stvar v rokah Servisa skupnih služb vlade in Direkcije za ceste. Za ta del ceste je bilo sicer predvidenih 50 milijonov tolarjev, vendar je zdaj vse odvisno od novega državnega proračuna za leto 2006."
SM
čin pri novi registraciji prihranili kakšne tri tisočake, pri podaljšanju registracije pa okoli 1.500 tolarjev. Vsota je sicer simbolična, vendar pa prav takšna po svoje še posebej dobro dokazuje in opozarja, s kakšno lahkotnostjo (in neodgovornostjo) se državni in drugi organi lotevajo dodatnega obremenjevanja ljudi, še posebej, če gre za navidezno "nizke" vsote. Skupni (zbirni) izdatek vseh lastnikov avtomobilov se je namreč zaradi povečanja stroškov za registracijo v teh letih povzpel na okoli 5 milijard tolarjev! Ali sploh vemo, koliko denarja (brez pravega razloga in prave potrebe) na takšen in podoben način odteka od ljudi. Seveda je eno, če ljudje denar (nespametno in neracionalno) porabljajo po lastni presoji in odločitvi, nekaj čisto drugega pa je, če denar mečejo skozi okno tako rekoč po državni prisili. Povsod tam, kjer gre za svojevrstno monopolno določanje cen (in predpisovanje državnih dajatev je neke vrste monopol države) bi morali vzpostaviti veliko več kontrolnih in zaščitnih mehanizmov, ki bi vsaj opozarjali, če že
ne preprečevali, na morebitno manipuliranje z ljudmi in njihovim denarjem. Ta vidik "politike" je bil doslej v glavnem nezanimiv za večino pozicijskih in opozicijskih poslancev, saj bi sicer v parlamentu doživljali veliko bolj burne (in tenkočutne) nastope; pravzaprav je sploh značilnost velikega dela slovenske politike, da se zelo nerada ali pa predvsem abstraktno ukvarja s konkretnimi dilemami in težavami ljudi, še zlasti tistih, ki so s svojim socialnim položajem objektivno na dnu družbene lestvice. Predvsem pri razpravljanju in odločanju v parlamentu pa bi morali imeti še kakšno pred očmi, kakšna je dejanska (socialna) struktura slovenske družbe, katere kategorije ljudi so še posebej izpostavljene pozitivnim ali negativnim učinkom posameznih ukrepov itd. Seveda bi morali ob uvajanju vsakega novega zakona ali drugega ukrepa natančno vedeti, kakšne posledice bo to imelo, predvsem tudi z vidika stroškov in funkcioniranja sistema. Celo v socializmu je proti koncu veljalo železno pravilo, po katerem je moral predlagatelj novega zakona jasno povedati, ali bo sprejetje nove rešitve zahtevalo kakšno dodatno zaposlovanje ali kakšno drugo povečanje stroškov ... Po nekaj letih evidentno nenormalnega zaslužkarstva notarjev se je država končno začela ukvar-
jati z vprašanjem (ne)normalnih cen njihovih (spet monopolnih) uslug. Tudi v tistih primerih, kjer je že od vsega začetka popolnoma jasno, da gre zgolj za navijanje cen, brez kakršnegakoli dodatnega napora ali dodatne usluge. Najbolj klasičen primer je overovitev podpisa, za kar je bilo treba včasih pri upravnih organih plačati simbolično ceno, zdaj pa je treba za to odšteti kar nekaj tisočakov ...
Pravzaprav bi že kar lahko govorili o nekakšnem posebnem podcenjevanju ljudi in — tolarja. Tisti, ki za vsako svojo potezo birokratskega peresa ali za vsak dotik računalnika zaračunavajo po cenah, ki niso v ničemer primerljive z dejanskimi razmerami v (razvitejši) Evropi, očitno ne vedo, da še vedno velik del Slovencev niti enega tisočaka ne pobira kar tako na cesti, ampak mora zanj trdo delati. Po drugi strani pa nabijanje visokih cen za neznatno delo dokazuje tudi to, da nekateri mislijo, da tisoč tolarjev preprosto nič ne pomeni. Pred nekaj dnevi v eni izmed naših bank nisem vedel, ali naj se smejim ali jočem, ko so mi za delo, ki so ga opravili v največ dveh minutah (pregled stanja na mojem računu v zadnjega pol leta), zaračunali 2 tisoč tolarjev
Jak Koprive
Od tod in tam
Sv. Andraž • Večina denarja za šolo
V četrtek, 3-februarja, so se na 16. redni seji sestali svetniki občine Sv. Andraž. Razpravljali so o osnutku letošnjega proračuna, v katerem prihodki znašajo nekaj manj kot 300 milijonov tolarjev. Od tega je za investicije namenjenih 212 milijonov tolarjev. Pretežni del investicijskih sredstev je namenjenih za gradnjo šole, vrtca in telovadnice, 15 milijonov namenjajo za vodovod v Rjavcih, 10 milijonov za gradnjo kanalizacije in 10 milijonov za gradnjo zdravstvene ambulante. Svetniki so osnutek ocenili kot primeren za nadaljnjo obravnavo in ga potrdili. Do 21. februarja lahko podajo še predloge na osnutek proračuna. Po besedah župana Francija Krepša bodo proračun sprejeli konec februarja ali v začetku marca. Svetniki so se seznanili še s poročilom o razdelitvi sredstev iz javnega razpisa za kmetijske intervencije.
Zmago Šalamun
Veržej • Na prvem mestu investicije
Na 20. redni seji občinskega sveta občine Veržej so v drugi obravnavi obdelali in nato sprejeli proračun za letošnje leto.
Glede na prvo obravnavo so se prihodki z 263 povečali na 276 milijonov tolarjev, odhodki pa z 293 na 313 milijonov.
"Razlika proračuna med prvo in drugo obravnavo je v tem, da so se povečali transferni prihodki. Občina Veržej v lanskem letu namreč ni prejela planiranih sredstev države za ureditev učilnice za likovni pouk. Ta sredstva bomo tako dobili v začetku tega leta, obljubljajo na Ministrstvu za šolstvo in šport. Nekaj sprememb v drugi obravnavi je tudi pri projektu izgradnje poslovno-stanovanjskega objekta, nekaj več denarja bomo namenili za gradnjo cest, zagotovili pa smo še dodatna sredstva za ureditev večnamenskega prostora turističnega društva Banovci," je pred sprejetjem proračuna spremembe glede na prvo obravnavo predstavil župan občine Veržej Drago Legen.
Miha Šostarič
Hajdoše • 51. gasilski občni zbor
Na 51. občnem zboru so se konec januarja sestali člani in članice PGD Hajdoše in pregledali delo v preteklem - jubilejnem letu, ko so slavili dva jubileja, 30-letnico obstoja gasilskega moškega pevskega zbora in 50-letnico delovanja društva. Zbrane na občnem zboru so poleg predsednika društva Janeza Vidoviča in poveljnikaJožeta Teskača pozdravili tudi hajdinski župan Radoslav Simonič ter predstavnika območne gasilske zveze Ptuj Ivan Golob in Marjan Mislovič, ki sta ob tejprilož-nosti podelila tudi najvišja gasilska priznanja in odlikovanja za dolgoletno požrtvovalno delo v gasilstvu in za napredovanje. Zlato plaketo je prejel gasilski pevski zbor, PGD Biš pa je hajdoškim gasilcem podelilo še spominsko plaketo. Društvene zahvale so na občnem zboru prejeli: Jože Galun, Danilo Gojko-šek, Ivo Glažar, Zvonko Glažar, Jakob Jerenko, Lidija Terbulec, Jelko Žumer - starejši in Stane Zumer (na fotografiji).
TM
Markovci • Kulturni praznik
Društvo mladih občine Markovci je minuli konec tedna v kinodvorani v Markovcih pripravilo osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Program je pripravila predsednica Društva mladih, sodelovali pa so številni mladi ustvarjalci. Pod vodstvom zborovodje Srečka Zavca so nastopili pevci Moškega pevskega zbora, pod taktirko zborovodkinje Slavice Lajh pa pevci mladinskega pevskega zbora osnovne šole Markovci. Zapeli so tudi pevci vokalne skupine Kor, ki deluje pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon. V literarnem delu nedeljske kulturne proslave v Markovcih so nastopajoči domiselno skozi Prešernovo življenjsko pot predstavili njegovo pesniško ustvarjanje. Poleg zborov so na proslavi sodelovali tudi Monika in Tadej Majer, Alen Salihovič, Boris Veršič, Matjaž Mlinarič, Alenka Rožanc in Saška Zupanič.
Mojca Zemljarič
Foto: TM
Foto: OM
Zasavci • Turistična kmetija Puklavec
Če ne z avtom, pa s helikopterjem
Zasavci ležijo malenkost vstran od Miklavža pri Ormožu, nedaleč od Kajžarja, Jeruzalema in Koga. Ceste so tam zavite in predvsem, ko se gostje polni lepih vtisov vračajo proti domu, se lahko zgodi, da se izgubijo. Od poletja naprej bo vse lažje, do turistične kmetije (TK) Puklavec bo namreč mogoče prileteti tudi s helikopterjem.
Franček Puklavec se je namenil svojo turistično kmetijo opremiti z vsem, kar je pač v našem okolju mogoče. Na ekskurzijah v Avstriji je videl, da imajo ploščad za helikopterje že marsikje in če bo dobil dovoljenje za zračni promet, bo tudi do njega vodila pot po zraku. Ideja se mu je porodila, ko je ob razširitvi parkirišča ostal velikanski kup zemlje. Odločil se ga je uporabiti kot razgledno ploščad. Nanj je speljal stopnice, vrh pa bo spomladi zbetoniral. V lepem vremenu se bo s ploščadi odpiral krasen razgled, v zavetju pa bo prostor še za kakšno mizo za goste, ki želijo sedeti na samem. Na ploščadi pa bodo lahko pristali tudi helikopterji. Ko je Franček Puklavec videl moj začuden obraz, je pojasnil, da številni slovenski gostje potujejo na tak način.
Sicer pa je poln idej in spretnih
rok. K turistični kmetiji, ki je zrasla na mestu njegove rojstne hiše, spadata dve poslopji in klet, ki so zgrajeni z izjemnim občutkom za okolje. Pri tem se je opiral na načrte arhitekta prof. Dušana Moškona, veliko pa si je zamislil tudi sam. Hiške so zgrajene v stilu, značilnem za te kraje, vse je avtentično, vendar novo. Med materiali prevladujeta les in kamen. Gostom so na voljo tudi štiri sobe — cvetlična, sončna, lunina in amorjeva — okrašene z rezbarija-mi gospodarja. V gostinskih prostorih pa lahko postrežejo kar 60 gostom hkrati. Dobrote iz krušne peči pripravlja žena Andreja. Najbolj znan je puran iz krušne peči, ragu juhe, gobova juha, ocvrte jedi, ajdova pogača, grozdni zavitek in zavihanka.
Franček in Andreja pravita, da k njima prihaja predvsem veliko
tujih turistov, ki so nastanjeni v bližnjih termah, pa tudi Ljubljančanov in Primorcev. Največ gostov k njim privabi osebno priporočilo prijateljev, kljub temu pa sta pripravila tudi prospekt kmetije. Turisti menda vsi po vrsti hvalijo lepoto naše pokrajine in tožijo, zakaj je tako malo kapacitet. Pu-klavčeva pri svetovanju gostom pogrešata kakšne dodatne oglede. Da bo tod zaživel turizem, bo potrebno veliko malenkosti, ki sestavijo privlačno sliko, za te pa se pri nas še ne potrudimo dovolj.
Vinogradništvo Puklavec
Ime Puklavec ali kot ga radi po domače zapišejo, tako kot se v naših krajih zares izgovarja: Pukla-vec, je med vinogradniki znano
Soviče-Dravci • Z občnega zbora
Brez rejskih pravic nemogoče!
Prav veselo je bilo prejšnji konec tedna v gostišču Vrček v Dravcih, kjer se je na rednem šestem občnem zboru zbralo nekaj nad 70 članov društva rejcev drobnice Haloze.
Srečanje je tokrat popestrila tudi razstava izdelkov iz domače ovčje volne, ki so nastali v okviru devetdnevne delavnice pod naslovom Kako se naučiti v devetih dneh predelati domačo volno v končni izdelek.
Sicer pa so člani društva na zboru posvetili precej pozornosti novi evropski zakonodaji in problematiki trženja ter razsajanja bolezni. "Zlasti na področju trženja naših izdelkov imamo precejšnje težave in tu bo treba še marsikaj postoriti. Tudi kar se tiče prehrambenih navad v Sloveniji, saj meso drobnice ni velikokrat na jedilnikih. Težave, s katerimi se bomo morali spoprijeti, so tudi na področju zdravstva oziroma preventive in kurative, saj se pri ovcah širi bolezen TSE, pri kozah pa BSE. Pereča je tudi problematika klanja; zaenkrat je sicer za lastno uporabo še dovoljeno klanje doma, za vse ostalo pa so naši rejci po zaprtju ptujske klavnice prisiljeni voziti drobnico v zakol v Rače, kar je seveda povezano z dodatnimi, nemajhnimi stroški," je na kratko
Predsednik društva rejcev drobnice Haloze Janko Lorbek: "70 članov našega društva, ki gojijo približno 1400 glav drobnice, bomo skozi vse leto seznanjali z zakonodajo in novostmi!"
povzel težave rejcev predsednik društva Janko Lorbek.
Na dnevnem redu srečanja rejcev drobnice pa je beseda tekla tudi o letošnjem planu dela: "Letos bomo pripravili številna predavanja, na katerih bomo predstavili predpise o označevanju živali, o vodenju hlevske knjige in pridobivanju rejskih pravic. Novost letošnjega leta je namreč v tem, da reja drobnice
brez pridobitve rejske pravice ne bo več možna, s tem pa je seveda povezano tudi pridobivanje subvencij," je poudaril Lorbek ter še dodal, da tudi letošnje leto ne bo minilo brez Ovčje-kozjega bala, strokovnih ekskurzij članov in sodelovanja na radgonskem kmetijskem sejmu. Za vse rejce drobnice pa so letos prvič izdali tudi seznam plemenskih živali.
SM
Radenci • Predstavljen novi zakon o lovstvu
Predstavili trofeje
V novem lovskem domu Jež v Radencih je Zveza lovskih družin Prlekije pripravila srečanje, na katerem so lovci obdelali aktualne teme s tega področja.
Srečanja se je udeležilo okrog sto od dobrih 600 članov osmih lovskih družin iz Prlekije (Apače, Gornja Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Mala Nedelja, Negova, Radenci in Videm ob Ščavnici). Obiskovalcem je najprej govoril inšpektor za lovstvo in ribolov Bojan Kotnik, ki je predstavil novi zakon o divjadi in lovstvu ter govoril o njegovem uresničevanju. Zakona o prekrških in varnosti v cestnem pro-
metu ter s tem povezano varno shranjevanje, prenašanje in prevažanje orožja pa sta predstavila komandir Policijske postaje Gornja Radgona Boris Rakuša in njegov pomočnik Bojan Ribič.
Ob tej priložnosti so v radenskem lovskem domu pripravili tudi razstavo trofej in zobovja, ki so bili v lanskem letu izvzeti iz lovišč. Tako je bilo ocenjenih skupaj natanko 1679 zobovij in trofej srnjadi, kar je po načrtu za
celotno preleško zvezo lovskih družin natanko 96,4 odstotka načrtovanega izvzema. Poleg neposrednega odstrela namreč svoj krvni davek pri srnjadi jemlje še posebej promet (270 kosov), ob tem pa so v Prlekiji lani zabeležili 22 primerov, ko so potepuški psi raztrgali srno ali srnjaka. Ob tem so zabeležili tudi 58 primerov, ko je srnjad poginila zaradi bolezni.
MŠ
ime, saj je Franček prvo lastno polnitev imel že leta 1985. Začeli je s 3 hektarji površin, danes pa je pri hiši 5,5 ha lastnih površin, obdelujejo pa skupno 12 hektarjev vinogradov, ki jih imajo v najemu. Franček Puklavec poudari, da gre pri tem za vrhunske parcele na Kogu in Jeruzalemu, kjer tudi v slabših letih zraste odlično vino. Med sortami prednjači šipon, ki ga imenujejo kar sorta ponosa, saj je Franček aktiven član in nekdanji predsednik kluba Šipon. Poleg tega je tudi vrsta drugih sort — chardonnay, sauvignon, muškat, kerner, renski in laški rizling. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da so za vina prejeli najrazličnejša visoka priznanja, saj Puklavec s svojimi vini redno nastopa na ocenjevanjih. Kar 60 % pridelka napolnijo v 0.75-litrske steklenice, ostalo pa prodajo kot
Franček in Andreja Puklavec sta lani spomladi uredila svojo turistično kmetijo v Zasavcih in po še ne letu dni delovanja sta s svojo odločitvijo zelo zadovoljna. Priznati moram, da je ob nenehnem tarnanju zaradi stanja v kmetijstvu prav lepo za spremembo videti zadovoljen obraz kmeta.
"litrce" ali kot odprto vino na svoji kmetiji. Polovico ustekleničenega vina prodajo doma, ostalo pa po lokalih in vinotekah. Prav z vedno večjim pridelkom vina se je pojavila potreba po TK, po kleti, kjer se bo vino prodalo v avtentičnem okolju in manj iz potrebe ponuditi prostor, kjer bo na voljo hrana. Čeprav dober obisk skupin kaže, da dobro tekne tudi kuhinja.
Puklavec je prepričan, da smo
doživeli 10 najlepših vinskih let, kaj takega ni namenjeno vsaki generaciji. V domači kleti z vinoteko je Puklavec pustil prostor, kamor bo vklesal letnico najboljšega pridelka in vse bolj se mu zdi, da bo to 2003. Sicer pa njihova kmetija posluje kot pravo podjetje. Vinarstvo Puklavec je bilo in se nadaljuje kot družinska tradicija, saj pri delu pomagajo tudi sinovi.
vki
Repišče • Vidovičevo ledeno vino
Tokrat zares ledeno
Če katero, potem bo letošnje vino, ki ga namerava donegovati Beno Vidovič iz Re-pišč, res ledeno. Sedem trgačev je namreč pošteno trepetalo v peklenskem mrazu osmofebruarskega zgodnjega jutra, ko se je pri dobrih minus 17 stopinjah, verjetno pa še kakšni manj, podalo v zaledenel vinograd.
"Letos je na trsih ostalo bolj malo grozdja, saj so ga dodobra zdesetkali ptiči. Menim, da ne bo več kot deset litrov tega ledenega vina, ki pa ima po prvih ocenah
izjemno visoko vsebnost sladkorja, okrog 230 ekslov," je povedal lastnik Vidovič.
Imena za ledeno vino, ki bo po zahtevnem kletarjenju primerno
Letošnja ledena trgatev v vinogradu Benjamina Vidoviča v Repiš-čah je bila pri -17 stopinjah Celzija res "ledena".
za stekleničenje šele čez nekaj let, pa Beno še ni izbral: "Res je bilo grozdje potrgano na osmi februar, torej kulturni praznik in hkrati na pustni dan, zato se za kakšno posebno ime še ne morem odločiti. Bomo videli."
Vidovič je sicer z ledenimi trgatvami začel že pred šestimi leti, ko je "prikletaril" svoje prvo Miklavževo vino, potem pa so si zimske trgatve v naslednjih letih sledile večinoma januarja, lani pa zaradi zelo mile zime celo marca. Njegovi predikati niso v prodaji, pač pa jih namenja prijateljem ob kakšnih posebnih priložnostih. "Tudi letošnje ledeno vino ne bo za prodajo, navsezadnje ga je premalo. Stekleničil ga bom čez dve, tri leta po 2,5 decilitra, najboljše pa bo šele čez kakšnih pet ali več let," je še zatrdil Vidovič.
SM
Ljutomer • Vinogradniki in prijatelji vina
Veliko več za promocijo
V uvodu skupščine je predsednik Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer Slavko Žalar predstavil delo društva v minulem letu, izpostavil pa je predvsem predavanja, na katerih so članom društva strokovnjaki spregovorili o delu v vinogradih ter o negovanju vina.
V	lanskem letu so opravili tudi deseti izbor za vinsko kraljico Ljutomera — izbrali so Sabino Germšek — veliko aktivnosti pa so posvetili ureditvi društvenih prostorov, ki so jih kupili leta 2002, doslej pa so z okrog osmimi milijoni tolarjev vlaganj opravili nekaj več kot polovico zastavljenih del.
V	letošnjem letu so si prav tako zadali bogat program dela. Dokončno bodo uredili dru-
štvene prostore, v katerih bodo lahko člani društva v prihodnosti tudi promovirali svoja vina, poleg številnih predavanj pa bodo 19. marca v atriju Mestne hiše v Ljutomeru opravili rez vinske trte — potomke najstarejše slovenske trte, 9. aprila bo 11. društveno ocenjevanje vinskih vzorcev, maja se bodo odpravili na strokovno ekskurzijo v avstrijsko Štajersko, 14. avgusta bo družabno srečanje vseh članov
društva, ki jih je sedaj 187, 11. novembra pa bodo predstavili 11 vinsko kraljico Ljutomera. V razpravi so prisotni ugotovili, da bo v prihodnje potrebno veliko več narediti za promocijo vina, ponovno pa bi naj oživili Prleško trgatev, ki je pred več kot desetletjem v prleško prestolnico privabila številne obiskovalce iz celotne Slovenije ter tujine.
Miha Šoštarič
Ptuj • Bojan Lampret od septembra vodi strojno šolo
Programi, ki nudijo zaposlitev
Ob informativnih dnevih v Šolskem centru Ptuj smo se pogovarjali tudi z Bojanom Lampretom, ki je v začetku tega šolskega leta prevzel vodenje Poklicne in tehniške strojne šole, ko se je bivši ravnatelj Milan Cimerman upokojil.
Bojan Lampret, ravnatelj Poklicne in tehniške strojne šole
Bojan Lampret je po osnovni profesiji univerzitetni diplomirani inženir strojništva, na strojni šoli na Ptuju pa je zaposlen že dvanajst let. Kot pedagog se je na šoli prvenstveno ukvarjal s tehnologijo ter s krmilno regulacijskim delom, kar se danes propagira kot mehatronika, gre za integracijo med strojništvom in računalništvom. Bojan je po rodu iz Majšperka, v kratkem pa bo postal Ptujčan, saj se namerava družina v kratkem preseliti na Ptuj v novo hišo.
Razvoj novih programov
Kot pravi ravnatelj Bojan Lampret, so na šoli pričeli z razvojem novih programov, z novo filozofijo, ki pomeni nov pristop
do dijaka, skrb za vsakega dijaka posebej, timsko delo in načrtovanje učiteljev. V lanskem šolskem letu so lansirali na šoli nov program Avtoserviser, v katerega je tudi Bojan vložil veliko energije. Veliko pa je delal skupaj s kolegi na razvoju programa Avtokarose-rist, ki ga bodo uvedli v naslednjem šolskem letu, o njem pa so že informirali učence zaključnih razredov osnovne šole na letošnjih informativnih dnevih. Šola tako razvija dobre kadre na področju avtoremontne dejavnosti. Doslej ni bilo programa za avto-ličarje, le-ta pa bo sedaj znotraj programa Avtokaroserista na voljo. Gre za skupni poklic avto-kleparja in avtoličarja. Na tem področju so potrebe po kadrih izredno velike, ker se je veliko sorodnih kadrov v bližnji preteklo-
sti preselilo v sosednjo Avstrijo. Potrebo po teh kadrih izkazuje tudi Zavod za zaposlovanje.
Družbena klima poklicnemu izobraževanju ni naklonjena
Informacije o novih programih (Avtokaroserist in Meha-tronik) so prišle v javnost prepozno, kasnijo vsaj pol leta. Na informativnih dnevih je bilo za oba programa (Mehatronik je na Elektro šoli) premalo zanimanja, Ministrstvo za šolstvo in šport pa je v razpisu opozorilo, da se bodo ti programi izvajali, če bo vsaj 26 učencev izrazilo interes po tem izobraževanju.
Na šoli so ob informativnih dnevih posebej izpostavili prednost teh poklicev predvsem glede zaposljivosti, po mnenju Bojana Lampreta pa delo ni neka kategorija v Sloveniji, ki bi imela pozitiven predznak. Očitno tudi širše družbeno vzdušje ni naklonjeno tem poklicem.
Vpis na višji program Meha-tronike pa sploh ni vprašljiv, saj je bilo na informativnih dnevih že jasno, da bo program rednega in izrednega študija zaživel, saj se je predvsem Robert Harb, v. d. direktorja višješolskega izobraževanja, veliko pogovarjal s podjetji, ki kadre potrebujejo, animirali pa so tudi dijake, ki končujejo strojništvo, računalništvo, da se vpišejo v višješolski študij.
Informativni dnevi na šoli so pokazatelj kasnejšega vpisa v šolo, na strojni šoli imajo tudi druge deficitarne poklice, kot so instalaterji, kleparji, krovci ... , glede na to pa je interesa za te poklice premalo. Evropa je že spoznala, da gospodarstvo brez poklicnega, strokovnega izobraževanja ne more živeti. Država
Ormož • 8. otroški parlament
Mladi želijo vplivati ...
V ponedeljek, 7. februarja, so se na občinskem otroškem parlamentu zbrali delegati sedmih OŠ občine Ormož s svojimi mentorji in ravnatelji. Že osmi občinski parlament je bil namenjen predvsem izražanju mnenj otrok in poizkus vplivanja na ravnanje odraslih, je v imenu organizatorja — Zveze društev prijateljev mladine — povedala predsednica Marina Novak.
Sabina Pintarič (v sredini), učenka 8. razreda osemletke iz OS Ivanjkovci, je letos zastopala mlade parlamentarce z ormoškega na državnem otroškem parlamentu v Ljubljani.
brez tega ne more funkcionirati. S sedanjega Ministrstva za šolstvo in šport prihajajo drugačni pogledi na poklicno izobraževanje, vendar se takšne stvari urejajo na daljši rok. Nedvomno je bilo v preteklosti narejenih nekaj napak tudi pri spodbujanju gimnazij, saj je nastalo kar nekaj novih, tudi v naši bližini.
Veliko aktivnosti za promocijo strojništva
Sicer pa, kot nam je dejal Bojan Lampret, so strojniki zaradi slabih razmer v gospodarstvu, zaradi prenehanja dela nekaterih podjetij na Ptuju, ki so se ukvarjala s kovinarsko stroko, med prvimi začeli razvijati nove programe, ki jih sedaj kopirajo tudi v drugih okoljih. Šli so tudi v didaktične prenove, ki jih sedaj uvajajo tudi gimnazije. Šola je že nekaj časa usmerjena na trg, veliko delajo tudi z osnovnimi šolami, predvsem v sodelovanju s svetovalci na teh šolah. Poklice tudi predstavljajo na osnovnih šolah. Rezultati teh naporov niso adekvatni le-tem. Spremeniti se mora tudi družbeno vzdušje.
Ravnatelja smo vprašali tudi za razliko med šolskim in dua-lnim sistemom poklicnega izobraževanja. "Vsi programi v strojništvu imajo del izobraževanja v proizvodnih podjetjih. Tudi strojni tehniki. Pri poklicnem izobraževanju je v obeh primerih (šolskem in dualnem sistemu) izobraževanje pri delodajalcih. V šolskem sistemu učenec nima individualne pogodbe z delodajalcem, ampak to izobraževanje organizira šola preko kolektivne pogodbe," je pojasnil ravnatelj Bojan Lampret.
Franc Lačen
Parlamentu je predsedovala Sabina Pintarič, osmošolka OŠ Ivanjkovci, ki je 14. februarja poudarke občinskega parlamenta podala na 15. državnem otroškem parlamentu v Ljubljani. Učenci so o temi Mladi in Evropa razpravljali že na svojih šolskih parlamentih. Osrednji poudarek so namenili izobraževanju, možnostim, ki se jim odpirajo z vstopom v Evropsko unijo, pomenu učenja tujih jezikov, pa tudi negativnim posledicam, kot je vse ostrejši boj za delovna mesta. Omenili so tudi vedno bolj prisotno revščino, ki se kaže tudi v šoli, med otroci, ki so prav tako prizadeti, če so njihovi starši izgubili službo. Spregovorili so o nevarnosti nestrpnosti do drugačnih, socialnem izključevanju in kršenju pravic otrok v svetu in tudi v Evropi. Poudarili so tudi pomen negovanja našega jezika, kulture in tradicije, ki nas bo naredila razpoznavne v Evropi. V delu po skupinah in razpravi, ki je sledila poročilom, so sodelujoči tudi priznali, da si otroci včasih svoje pravice prikrojijo malce po svoje, da bi dosegli, ker si želijo. Vendar tudi starši pogosto otrokom priznavajo njihove pravice šele, ko izpolnijo svoje dolžnosti.
Mladi parlamentarci so izrazi-
Tednikova knjigarnica
Prvovrstna najstniška zgodba
Če sem še pred časom trdila, da najstniki nimajo veliko bralnih možnosti, lahko zdaj z gotovostjo rečem: za učence zadnjega triletja devetletke in dijake je precej dobrih knjig na slovenskem knjižnem trgu. Založbi Grlica in Miš ponujata izvrstne prevodne romane z aktualno tematiko (npr.: Anne Fienberg: Sposojena svetloba in druge iz zbirke Zorenja; Rai Bali: (Ne)dogovorjena poroka in druge iz zbirke Romani Grlica), odlična je žal usahla zbirka Metuljev let založbe Učila (npr.: Anne Fine: Spretna Tulip in druge), zbirka Najst Cankarjeve založbe (npr.: Anne Merrick: Nekdo je potrkal in druge), še vedno pa je vztrajno in kvalitetno mladinsko čtivo v zbirkah Mladinske knjige Odisej in Sinji galeb, kjer je najti tudi izvirna dela domačih avtorjev.
V današnji knjigarnici bi rada opozorila na manj znano, a vse pozornosti vredno avtorsko ime Neli Kodrič. Avtorica, rojena 1964, je otroštvo preživela v Vipavski dolini, po študiju na Likovni akademiji pa se je preselila v Ljubljano. Leta 1995 je prejela Levstikovo nagrado za prvenec Lov na zvezde (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995. Knjižnica Sinjega galeba; 286. 165 str.)
Rokopis je bil izbran ob petdesetletnici založbe Mladinska knjiga. Pisateljsko veščino je Kodričeva potrdila v svojem naslednjem romanu za najstnike z nenavadnim naslovom (Sinji galeb; 308. 291 str. ), ki je bil kmalu po izidu predstavljen in priporočen tudi v rubriki, ki jo ravnokar berete.
Ravnokar pa je izšla tretja knjiga Neli Kodrič, ki jo lahko označim kot izvrsten, presežen avtorski zapis. Na drugi strani (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. Sinji galeb; 315. 181 str.).
Opozarjam, da je knjiga neverjetno aktualna, saj je vzporedni svet glavnega junaka Svita postavljen v čas italijanske okupacije (!).
Svit je edinec finančno uspešne družine, ki pa sicer poka po vseh šivih. Starša sta povsem zapredena v službene aktivnosti, tudi zato, ker je med njima že dolgo popolnoma razrvan odnos. Fant je zelo bister in tudi mehak po duši, a vztraja v drži hladnega, barabinskega najstnika. V šoli nima težav kakor njegova barabinska sodruga, Tomaž in Denis. Skupaj pohajajo po mestu, kradejo in ubijajo dolgčas. Svitu se tako tovarištvo zalomi, ko ustrahujejo in izsiljujejo fantiča iz Bosne. Le-tega s kamnom tako poškodujejo, da mora na zapleteno operacijo v bolnišnico. Takrat se Svitu začnejo dogajati izgube zavesti in padanje v čas in prostor, ki mu je neznan. V tem vzporednem svetu, grozno revnem za Svitovo dojemanje, se fant sreča z Albinom, fantičem Svitovih let. Svit se vedno bolj izgublja v namišljenem svetu, ki ga plaši in mu povzroča težave.
Neli Kodrič je spretno zapletla zgodbo v dveh nivojih, ki sta razvidna tudi v rahlo različnem tisku: med pripovedjo o Svitu so vmes opisi vzporednega sveta glavnega junaka, pravzaprav dnevnik, ki ga je napisal za psihologinjo.
Knjiga na drugi strani je odlično branje, saj ponuja bralni užitek in zgodbo, ki jo odlikuje izbrani stil in slog ter tematika, ki vse bolj načenja tudi slovenske mladostnike. Zato knjigo priporočam tudi vsem odraslim, ki se tako ali drugače ukvarjajo z mladimi.
Liljana Klemenčič
Povabilo na pravljice z jogo
Danes, v četrtek, 17. februarja, vabimo ob 17. uri otroke od četrtega leta dalje na pravljično urico v mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Vstopnine ni, otroci pa naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Vabljeni!
li željo, da bi jih odrasli v obliki krožka, izbirnega predmeta ali na kak drug način natančneje poučili, kakšne prednosti imajo sedaj, ko smo v Uniji, saj sami razlik ne čutijo. Na enak način bi jim lahko predstavili tudi posebnosti dežel, s katerimi smo skupaj v Uniji. Razmišljali so tudi, kako bi svojo deželo predstavili otrokom od drugod. Povsem jasno mnenje, kakšna se zdi Slovenija od zunaj, pa je podala 13-letna učenka OŠ Velika Nede-
lja, ki se je jeseni k nam priselila iz Slovaške in že krasno obvlada slovenski jezik.
Med povsem uresničljivimi idejami velja omeniti tisto o potrebi zagotovitve prostora oziroma centra za mlade v Ormožu, ker mladi menda to pogrešajo. Parlamentarce je v reprezentančnih prostorih gradu sprejel tudi župan občine Ormož Vili Trofenik.
vki
Foto: Fl
Foto: vki
Ptuj • Otroški parlament
Mladi in Evropa
V sredo, 26. januarja, je v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju potekal medobčinski otroški parlament na temo Mladi in Evropa. Udeležili so se ga predstavniki vseh osnovnih šol v Upravni enoti Ptuj in njihovi mentorji.
Kot gost je zasedanje spremlj'al župan MO Ptuj, dr. Štefan Ce-lan, ki je mlade parlamentarce tudi nagovoril, udeležili pa so se ga tudi nekateri gostje.
V uvodni razpravi so parlamentarci izpostavili svoje misli o Evropi kot regiji in Evropski uniji, svoja pričakovanja in skrbi v zvezi z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, nato pa so izoblikovali pet tem za podrobnejšo obravnavo v skupinah: izobraževanje, kultura, strpnost, socialni položaj v Evropski uniji in odnos Evropske unije do drugih delov sveta.
Skupine so obravnavale teme in izoblikovale svoja mnenja in stališča, ki so jih nato predstavile celotnemu parlamentu. V razpravi so se nato oblikovale skupne ugotovitve.
Izobraževanje
Biti mora dostopno vsem. Pomembna je kakovost znanja, ki ga dobijo učenci, zato le-ti pričakujejo aktualne informacije ne le na svetovnem spletu, ampak tudi v knjigah in pri šolskih urah. Evropska unija prinaša priložnost za mednarodne izmenjave med šolami iz različnih držav in s tem učenje o tujih državah in kulturah na osnovi lastnih izkušenj. V šolah mora biti zagotovljeno varno in spodbudno okolje za vse učence. Kljub možnostim študija v drugih državah je tak študij zelo drag in ni dostopen vsem. Parlamentarci predlagajo povečanje možnosti pridobivanja štipendij za študij v tujini.
Kultura
Prednosti vstopa Slovenije v EU na kulturnem področju so povečane možnosti spoznavanja drugih držav, kultur, jezikov in religij v evropskih državah, večja možnost potovanj in priložnost za oblikovanje večje prepoznavnosti Slovenije na osnovi naše kulturne dediščine. Ker smo majhen narod, obstaja bojazen, da bi zaradi zunanjih vplivov naš jezik v prihodnosti postal samo jezik za vsakdanjo rabo, ne pa za uradno komuniciranje in da bodo tradicionalne šege počasi izumrle. Za ohranjanje našega jezika in kulture naj bi skrbeli predvsem preko Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstva za kulturo.
Strpnost
Tema o strpnosti je razdelila
parlamentarce na tiste, ki strpnost podpirajo in cenijo kot vrednoto, in na druge, ki v strpnosti vidijo nevarnost. Izpostavljenih je bilo nekaj predsodkov do pripadnikov drugih veroizpovedi, ki so bili utemeljeni s strahom. Namesto skupnih sklepov smo se dogovorili, da se temi o strpnosti do drugih narodov, ras, veroizpovedi, manjšin itd. na šolah posvetijo še dodatne razprave, saj problem nestrpnosti med otroci obstaja.
Socialni položaj
Tudi v Evropski uniji so še vedno prisotne socialne stiske, povezane z brezposelnostjo in neenakimi možnostmi za izobraževanje. Tudi v evropskih državah nekateri živijo v revščini. Otroci so tudi v Evropi lahko žrtve nasilja, pedofilije, trgovine z otroki, otroške prostitucije, lahko so prisiljeni v služenje denarja za svoje preživetje. Med
Mladi so se pogovarjali o Evropi.
delavci v evropskih državah, še posebej pri tistih, ki delajo fizično, je prisoten strah pred izgubo dela zaradi priliva cenejše delovne sile iz drugih delov sveta. To je osnova za ustvarjanje nestrpnosti, predsodkov in odpora do priseljencev. Občutek ekonomske ogroženosti je osnova za naraščanje nestrpnosti, zato bi se morali Evropejci bolj posvetiti medsebojnemu spoznavanju (jezika, kulture, šeg in navad, različnih veroizpovedi, življenjskih stilov itd.).
Odnos Evropske unije do drugih delov sveta
Parlamentarci so bili mnenja, da je odnos EU do drugih delov sveta večinoma dober, saj relativno bogate evropske države nudijo denarno in moralno podporo in pomoč delom sveta, ki se znajdejo v stiski. Dober primer je pomoč žrtvam cunamija, pa tudi pomoč afriškim državam na področju izobraževanja. Problem pri pomoči drugim delom sveta je lahko razporejanje sredstev, pri čemer lahko nastane neskladje med obsegom dejanskih potreb in zbrano pomočjo - eni dobijo več, drugi pa manj kot res potrebujejo. V EU se v zadnjih letih (po 11. 9. 2001) kaže tudi nestrpnost do drugih delov sveta, predvsem do tistih, kjer živijo Muslimani. Ta problem se kaže tudi v različnih mnenjih Evropejcev o možnostih vstopa Turčije v EU.
Zasedanje medobčinskega parlamenta se je končalo z mislijo, da se bodo z lastnimi predsodki in nestrpnostjo morali še veliko ukvarjati in da bodo tej temi posvetili sklepno zasedanje medobčinskega parlamenta v tem šolskem letu. Na šolah bodo tej temi v naslednjih mesecih posvetili še posebno pozornost.
Koordinatorka otroškega parlamenta je bila Nevenka Gerl.
Fl
S. Podravje • Kulturno sodelovanje med šolami
Proslave ob kulturnem prazniku
Združenje ravnateljev Sp. Podravje je že šestič pripravilo skupno prireditev ob kulturnem prazniku, na kateri so sodelovali učenke, učenci, mentorice in mentorji osnovnih šol iz Podlehnika, Markovcev, z Destrnika, iz Gorišnice, Olge Meglič iz Ptuja in Dijaškega doma Ptuj. Tako so počastili spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna.
Vsaka šola je pripravila svojo točko, s katero se je predstavila na proslavi. Nastop so začeli z Zdravljico, ki jo je zapel pevski zbor šole gostiteljice. Zbori so se predstavili tudi z drugimi pesmimi. Povezovalka programa, Katja Potočnik, je občinstvo nagovo-
rila z besedami: "Zaprite oči in v mislih zaplešite ..." in že so se učenci OŠ Destrnik predstavili s točko, Če Urška s Prešernom plesati bi hotela. Majhni deklici, a veliki bralki OŠ Podlehnik sta z recitacijo popeljali v čas, ko so bile besede zapisane v pesek, pa
vse do danes, ko ima knjiga kljub internetu še vedno svoje mesto. Zato se nismo čudili naslovu -Življenje je knjiga. In vse ostalo.
Ljubezen je. Če kdo misli, da je ni, bi moral videti točko OŠ Markovci, ki je vodila od otroške preko najstniške ljubezni vse do
Foto Langerholc
Mentorice letošnje skupne prireditve ob kulturnem prazniku (od leve): Darja Frangež (OS Markovci), Simona Krabonja (OŠ Olge Meglič), Mateja Miklošič (OŠ Destrnik), Majda Erlač (OŠ Podlehnik), Vesna Zagoranski in Darja Ambrožič (DD Ptuj) in Mihaela Poplatnik (oS Gorišnica).
prvega poljuba. OŠ Gorišnica, s svojo Sodobno verzijo Povodnega moža, je kar malo pretresla. Prikazala nam je nevarnost drve-nja z motorji, ki se lahko konča v reki, od koder ni vrnitve. Učenke in učenci OŠ Olge Meglič so s pestro točko Težavna mladost in temu primernimi oblačili popeljali v čas Prešerna. Učenke Dijaškega doma Ptuj so zaplesale ob pesmi Aleksandra Mežka —Julija.
Prvi nastop in začetno tremo so premagali na OŠ Gorišnica, kjer sta udeležence pozdravila župan Jože Kokot in ravnatelj Branko Širec. V Podlehniku so zimo preganjali domači kurenti, pogled na oder pa je pričaral pomlad, saj ga je krasilo pomladansko cvetje. Nastop v gledališču sta organizirala OŠ Olge Meglič Ptuj in Dijaški dom Ptuj. Vse navzoče je pozdravil predsednik Združenja ravnateljev Sp. Podravje in ravnatelj OŠ Olge Meglič Ervin Hojkerter, nastopajočim pa se je zahvalil ravnatelj Dijaškega doma Ptuj mag. Matjaž Neudauer.
FL
Pa brez zamere
Zdaj tu, zdaj tam
Moderni trendi in naravovarstveniki
Zanimivo, kaj vse človek najde na svetovnem spletu oziroma internetu. Sicer precej stvari, ki so na spletu, človek najde tudi tako, brez pomoči spleta. A čar spleta je prav v tem, da nam ni treba oditi nikamor, da lahko sedimo čisto pri miru in smo en trenutek doma, naslednji trenutek pa že - recimo - na Japonskem pregledujemo, kakšno ponudbo imajo v njihovi najbolj znani restavraciji, ali pa spremljamo, kaj se dogaja v Afriki ali kje drugje. In ta preskok naredimo v milisekundah, tako rekoč takoj. Zraven tega pa imamo skoraj nešteto možnosti izbire in nešteto možnosti informacij. In če poznate kultno nadaljevanko "Zvezdne steze" ter se navdušujete nad tistim znamenitim Kirkovim "Beam me up, Scotty!" (za nepozna-valce - transport človeka in stvari s "prežarčenjem" z enega mesta na drugega), če torej sanjate o takem transportu, potem je internet najboljši približek tega. Zdaj ste na Kitajskem, naslednji trenutek pa na Aljaski. Seveda le v duhu in zavesti, telo ostaja za računalnikom (to je tudi razlog, zakaj računalniku trenutno še ne morete zaklicati "Beam me up, Scotty!").
A kljub tej pomanjkljivosti je internet vseeno nadvse koristna zadeva, saj, kot smo rekli, nudi ogromno informacij, do katerih brez njega ne bi imeli tako lahkega dostopa. Poglejte na primer tole. V časopisu, ki ga brez interneta zagotovo ne bi mogli brati (ali pa vsaj ne tako svežega), Los Angeles Timesu, natančneje v njegovi včerajšnji izdaji, je zaslediti zanimivo novičko. V njej avtorja navajata, kako je prišel na plan podatek, da je več kot 200 znanstvenikov s področja zaščite narave in živali priznalo, da je pod vplivom različnih interesov, katerim je skupno to, da hočejo čimveč profita, spreminjalo ali zamolčalo rezultate svojih raziskav. Ti rezultati bi seveda bili zelo slaba novica za razna podjetja, katerih glavni vir dohodka je izkoriščanje že tako obubožane matere Zemlje z vsemi njenimi kreaturami iz sveta favne in flore vred. Tako so razna podjetja in lobiji, od gozdarskih pa tja do energetskih, vršili politični pritisk na ustanove in organizacije, ki se ukvarjajo s preučevanjem človekovega vpliva na okolje in katerih sklepi so bili, jasno, povsem nasprotni interesom naravo-uničevalskega kapitala. In tukaj seveda trčimo na kavbojske dečke iz Amerike, republikance, katerim naravo-uničevalski lobiji niso rabili ravno zvijati roke, da so pritisnili na znanstvenike. Mnogi uradniki iz administracije Busha juniorja tako že od vsega začetka kritizirajo sprejete zakone o zaščiti ogroženih vrst, saj trdijo, da so neuspešni in da (človek ne more verjeti!!) preprečujejo širjenje podjetij. Ja, saj zato so pa bili sprejeti, ali ne? No, ampak dopovejte vi to enemu republikancu, če lahko. (Kjotskega protokola pa raje niti omenjajte ne, še hočete odnesti celo glavo.) A po drugi strani republikanskim kongresnikom ter Bushu ni treba dvakrat reči, da bi te zakone predrugačili oziroma spremenili - tukaj začnejo takoj vneto kimati z glavo. In se spolno paro vržejo na delo - tako si zdaj Bush prizadeva, da bi budžet za raziskovanja ogroženih vrst zmanjšali za tri milijarde. Je to kaj novega? Ne. A besede, da so republikanci škodljivi tudi živalim in naravi, zdaj več ne zvenijo tako bedasto.
Uh, včasih zna biti internet tudi naporen in ne kaj prida razveseljujoč. Še posebej, kadar kliknete na kako tako repu-blikansko-bušistično bravuro.
Gregor Alič
Ptuj • Literarni večer
Bralni krožki
Prejšnji četrtek je bil v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju v počastitev slovenskega kulturnega praznika literarni večer z Manco Košir, ki je avtorica bralnih krožkov. Z njo se je pogovarjala Tjaša Mrgole Jukič, ki je skozi razgovor predstavila bogato življenjsko pot Mance Košir, od manekenstva, misice, pedagoginje matematike in fizike do novinarke, doktorice znanosti, profesorice na Fakulteti za družbene vede in literarne ustvarjalke.
Bralne krožke je predstavila Viktorija Dabič, saj so se študijski krožki Beremo z Manco Košir prijeli tudi na Ptuju. Člani bralnih krožkov širijo kulturo v svojem okolju, obiskujejo literarne prireditve ter se udeležujejo razgovorov o knjigah. Člani društva Zreli vedež širijo idejo o branju v svojem okolju, tako so se lotili spoznavanja literarnih del in pokrajine Ivana Potrča, ki so mu odkrili tudi spominsko ploščo na rojstni hiši na Štukih, organi-
Manca Košir
zirali so že petnajst pohodov po poti Ivana Potrča in Matija Murka, zahvala pa jim gre tudi za to, da je železniška postaja na Ptuju postala prijeten prostor za srečanje s knjigo.
Fl
Foto: FL
Foto: Fl
Podgorci • Plaketa za dosežke na kulturnem področju 2004
Plešejo, kot bi jih nosil veter
Plaketa za dosežke na področju kulture za minulo leto v občini Ormož je šla v prave roke. Prejeli so jo mladi plesalci KD Alojz Žuran Podgorci, ki jih vodi Stanko Kukovec.
Dvanajst mladih parov nadaljuje že 27-letno tradicijo folklore v Podgorcih. Folklora je v Podgorcih popularna, saj je v teh letih v njihovih vrstah plesalo preko 160 plesalk in plesalcev, ki jih je spremljalo čez 20 godcev. In kar je v današnjih časih najbolj presenetljivo, še vedno je dovolj mladih, ki si želijo plesati folkloro. Mladi, ki si želijo plesati z njimi, se kar oglašajo in tako imajo sedaj posebej vaje še z novinci. Povprečna starost plesalcev, ki
so iz Podgorcev in okoliških vasi, se vrti okrog 20 let in v takšni družbi je seveda veselo. Vodja skupine Stanko Kukovec poizkuša držati skupino skupaj in jo voditi, a sam pravi, da je premalo strog. Pa da ne bo pomote, s svojimi plesalci je zelo zadovoljen in ponosen na vse doseženo. Včasih pa se zgodi, da mladi načenjajo njegovo potrpežljivost. Vse to je pozabljeno, ko jih vidi, s koliko energije se podijo po plesišču in kako se potrudijo na nastopu.
Težko je tudi uskladiti termine za vaje, saj so med plesalci dijaki, študenti in zaposleni. Izkazalo se je, da je edini termin, ko vodja lahko pričakuje, da bodo vaje dobro obiskane, v nedeljo zgodaj popoldne.
V svojih nastopih podgorski folkloristi poustvarjajo predvsem plesno dediščino ter šege in navade domačega kraja ter bližnjih vasi, Senika in Polenša-ka. Te dni intenzivno vadijo nov
program, o katerem ne želijo kaj dosti povedati, razen da bo vseboval prikaz običaja s petjem in plesom. Pri iskanju vedno novih starih plesov in običajev se Kukovec opre na glasbenika Metoda Špura, od katerega dobi marsikatero dobro idejo. V začetku marca se bodo predstavili na območni reviji folklornih skupin. Sicer pa so v teh letih redni gostje območnih in medobmoč-nih, štirikrat pa so zaplesali tudi na republiški reviji folklornih skupin. Stalnica njihovega dela so tudi mednarodna gostovanja. Te dni bodo spet odpotovali na Madžarsko, kjer bodo skupaj s kurenti in ruso iz Cvetkovcev in pokači iz Tržca pomagali odganjati zimo.
Kljub dobremu vzdušju, ki vlada v skupini, pa se zdi, da bo kmalu zmanjkalo muzike ... Pogrešati bodo namreč morali nekaj stalnih muzikantov, ki so jih spremljali na nastopih, zato sedaj poskušajo pridobiti ljudske godce. Skrbijo tudi za nadaljevanje folklorne tradicije v Podgorcih, zato so eno plesalko vključili na republiški seminar za vodje skupin. Pridno pa skrbijo tudi za podmladek. Pri tem ne gre prezreti družinske tradicije Kukov-čevih: eno skupino otrok vodi hčera Vesna, drugo pa snaha Monika.
vki
Mlada skupina z dolgo tradicijo v svojih ličnih kostumih, ki ponazarjajo videz kmečkega prebivalstva ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja.
Ptuj • Karikature v Miheličevi galeriji
Razstavlja Janez Pristavec
Konec januarja so v Miheličevi galeriji na Ptuju odprli razstavo karikatur mariborskega akademskega slikarja Janeza Pristavca.
Janez Pristavec s Stanko Gačnik
Uvodoma je ob odprtju spregovoril direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Aleš Arih, o umetniku pa je govorila Stanka Gačnik, ptujska kustodinja in galeristka. Med drugim je dejala: "Portret kot ena osrednjih umetnostnih nalog v različnih kulturah sveta prikazuje predvsem osebni izgled in značaj človeka — portretiranca. Med mnogimi umetniki je zelo cenjen tudi avtoportret kot izrazno sredstvo, kjer upodobijo sebi lastne razpoznavne elemente. Umetniki so ga skoraj v vseh stilskih obdobjih vedno upodabljali kot primarni risarski likovni izraz, ki je vedno spremljal njihove različne izrazne opuse ali obdobja.
Vzporedno s portreti je nekoč in danes hodila tudi karikatura. Portret kot karikatura je pretirana, spačena ali izkrivljena risarska upodobitev značilnih človeških lastnosti, ki pretirava v poudarjenih telesnih značilnostih znanih (ali neznanih) oseb, ki naj bi učinkovali predvsem satirično, kritično in posmehljivo."
O Janezu Pristavcu je Stanka Gačnik dejala, da se je v zrelem življenjskem in likovnem obdobju vrnil k risbi, ki se na koncu sklene v portretu, vedno upodobljenem kot karikatura, kjer slikar slika tiste izstopajoče lastnosti in naravo človeka, ki
je pri določenem portretirancu najbolj izrazita. Pristavčevi portreti abstrahirajo in povzemajo karakteristične portretne poteze izbranih posameznikov s ceste, ulice, avtobusa, razstav _ Pri Pri-stavcu gre za kreativno in dovršeno risarsko moč, kjer umetnik premišljeno poudarja fizične pa tudi karakterne lastnosti upodobljenih.
Sicer pa je umetnik dejal, da mu je risanje karikatur vmesna postaja. Pri tem poslu pa je bilo najtežje premagati tremo pri risanju na javnih mestih. Sedaj dela skupinske portrete, ki morajo biti usklajeni. Še vedno ga mika, da bi različnim karakterjem izbral tudi ustrezen stil: tršim osebnostim kubizem, mehkejšim impresionizem in tako naprej. Zadnji čas ga pri karikaturi zanima tudi barva.
Zanimivo je, da ima umetnik venomer pri sebi skicirko, mimogrede se je moja karikatura znašla v njegovi skicirki med samim potekom odprtja razstave.
Razstavo je odprl Ivan Vido-vič, vodja oddelka za družbene dejavnosti na Mestni občini Ptuj.
Za popestritev odprtja razstave je poskrbela Klavdija Pleter-šek s frajtonarico.
Franc Lačen
Od tod in tam
Gorišnica • Zlata poroka zakoncev Šegula
Minuli konec tedna, tisti z okusom po zavetniku ljubezni Valentinu, ki so mu nekoč rekli, 'ko se ptički ženijo', je bil pred davnimi petdesetimi leti usoden tudi za Apolonijo in Alojza Šegula iz Cunkovcev. Takrat, točno 13. februarja 1955, sta se namreč s civilno in cerkveno zaobljubo v cerkvi sv. Marjete podala na skupno življenjsko pot, ki sta jo pred nekaj dnevi okronala z zlato poroko. Tokrat v družbi svojih najbližjih: sina Milana in hčere Slavice, treh vnukov in sorodstva. Civilni obred zlate poroke v grajski kapeli na Borlu, kjer sta si dolgoletna zakonca Šegula ponovno obljubila zvestobo ter jo potrdila z novima zlatima prstanoma, je opravil gorišni-ški župan Jožef Kokot, ki je čilima slavljencema v znak spoštovanja ob visokem skupnem jubileju izroči listino občine Gorišnica ter spominsko darilo. In da je bilo vse kot nekoč, je po zlati civilni zaobljubi sledil še cerkveni obred v domači gorišniški cerkvi, potem pa je vesela družba z zlatima slav-ljencema nazdravljala in se veselila še pozno v noč.
SM
Videm • Zlatoporočenca Vidovič
Mrzlo januarsko soboto, 19. januarja, sta v občinskih prostorih obnovila svoj da zlatoporočenca Štefan in Marija Vidovič, roj. Brodnjak. Obred je vodil župan g. Friderik Bračič, cerkveni del pa pater Emil Križan v cerkvi sv. Vida.
Štefan, rojen 22. 12. 1925 v Tržcu, in Marija, rojena 24. 8. 1930 na Dravinjskem Vrhu, sta se poročila 30. 1. 1955 v domači farni cerkvi v Vidmu. Na Pobrežju sta zgradila topel dom zase in svoje tri otroke - hčerki Marjano in Nado ter sina Jožeta. Marija je skrbela za družinsko življenje in delala v Kmetijskem kombinatu Ptuj, Štefan pa je doma pridno oskrboval hlev in majhen kos zemlje. Po vasi je butal hiše in opravljal tesarska dela. Sedaj sta oba v pokoju in uživata v jeseni življenja. Še vedno skrbita za majhen vrt in nekaj živali. Vesela sta vsakega obiska, ki jima krajša čas. Razveseljujejo ju vnuki Katja, Mojca, Gorazd in Damjan ter pravnuk Gašper.
Zlati jubilej sta praznovala v krogu najbližjih, sorodnikov in znancev, ki jima želijo še na mnoga leta.
MM
Ptuj • Irena Svetek v Kolnkišti
V petek, 18. februarja, ob 20. uri se bo v Kolnkišti predstavila Irena Svetek, dobitnica letošnje nagrade za najboljši knjižni prvenec. Prejela jo je za strastni romaneskni prvenec z naslovom Od blizu. Ireno Svetek je bralsko občinstvo spoznalo že skozi objave njenih kratkih zgodb v literarnih revijah in na radiu. Podiplomska študentka primerjalne književnosti je znana tudi kot voditeljica literarnih večerov s slovenskimi pisatelji. Njen prvi roman Od blizu v sodobno slovensko prozo spet prinaša pridih modernizma. Kot sama pravi, sta v njenem romanu pomembnejša vzdušje in jezik kot sama zgodba. Slednja je preprosta, a hkrati večna: mlado dekle se odpravi od doma "drugam". Tokrat je ta "drugje" Romunija, kjer službuje na slovenski ambasadi. V Bukarešti spozna usodno ljubezen, ki pa v slabega pol leta doseže dramatičen vrhunec in nato padec. Junakinja se spremenjena, a ne zlomljena, vrne domov. A kot bi rekla Irena, glavna je atmosfera: bohemsko življenje, prepojeno z vodko in koktajli, nenehno prisoten zatohel vonj po cigaretnem dimu in strastni značaj glavne junakinje, ki v ljubosumnem izpadu povezne pokrov klavirja na prste svojega ljubimca.
Več o romanu 18. februarja v Kolnkišti. Tudi tokrat je dogodek omogočil Klub ptujskih študentov, vodila pa ga bo Jelka Ciglenečki. Za ljubitelje dobre proze je vstop prost. Vabljeni!
Jelka Ciglenečki
Foto: SM
Foto: Zalar
Foto: Fl
Rokomet
Peto mesto vse bolj oddaljeno
Stran 16
Kolesarstvo
Ptujčani dobro začeli na Kubi
Stran 16
Košarka
Mariborčani bolj konstantni
Stran 17
Odbojka
Svitovci in Ptuj~anke še upajo
Stran 17
Strelstvo
Zmagi v Kidri~evo in na Ptuj
Stran 18
Šport mladih
Atletika, rokomet, judo
Stran 18
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gone, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Drava Ptuj
Optimistično razpoloženje med nogometaši Drave
Nogometaši ptujskega prvoligaša Drave so končali desetdnevne priprave v Istri, v Medulinu. Poleti veliki turistični vrvež, v mesecu februarju pa veliki naval nogometnih klubov v tem kraju. Vsi pogoji za delo v zimskem času, ko je bilo v kontinentalnem delu Slovenije veliko snega in do -20 stopinj Celzija pod ničlo, so bili tam za delo nogometnega ligaša odlični. Deset dni so bili ptujski nogometaši na realnih tleh in so delali po strogo začrtanem programu šefa stroke Srečka Lušiča in njegovega pomočnika Gorazda Sketa. Šest nogometnih igrišč v Medulinu, bazen, fitnes, savna in masaža ter vse drugo so pravi raj za pripravo nogometašev. Ob ptujskem prvoligašu je bilo na pripravah v tem času še dvanajst drugih nogometnih klubov. Medulin so si za priprave izbrali tudi številni atleti iz Slovenije in Hrvaške.
Kakovostni treningi in pet pripravljalnih srečanj je tisto, kar so si v ptujskem taboru želeli ob ugodnih vremenskih razmerah. Tudi poškodbe Matjaža Lundra, mladega Darjana Ceha in Tomaža Toplaka ter dveh novincev, sicer nogometašev iz Srbije in Črne gore, Braneta Petkoviča in Vla-
dana Sladojeviča, ter viroza kapetana Emila Sterbala niso pokvarili razpoloženja v ekipi.
Dve zmagi (Dilj 2:0 in Čukarički 1:0), remi proti Budučnosti Bano-viči (0:0) in zagrebškemu Dinamu (1:1) ter poraz proti Cibaliji iz Vin-kovcev (0:1) so bili pokazatelj zelo dobre igre nogometašev ptujske Drave. Nihče jih ni nadigral, ampak so bili Ptujčani tisti, ki so diktirali tempo igre. Mogoče je to res presenečenje, vendar ko ekipa deluje kot celota in piha v isti rog, potem jih je težko premagati. Ocene so različne, vendar je bil najvidnejši nogometaš priprav napadalec Drave Sead Zilič, ki sicer ni dosegel zadetka, vendar je bil vedno "boter" pri podajah in zaključkih akcij. Kar po dva igralca sta visela nad njim. Vse to pa so izkoristili drugi in prav je tako. Tudi mladi nogometaši, sicer še kadeti in mladinci, so dobili priložnost, ki so jo uspešno izkoristili. Med njimi sta izstopala Primož Petek in Andrej Prejac ter vratar Matjaž Vesenjak kakor tudi drugi iz mlade ptujske garde.
Če se dan po jutru pozna, potem se nam obeta veliko zadovoljstva na ptujskem mestnem stadionu, saj bo za uvrstitev v ligo za prvaka
malho še kaj dodati in ne samo govoriti o tem, da je to potrebno. Če povzamemo besede Matjaža Lun-dra, sicer reprezentanta Slovenije do 23 let, ki je dejal: "Bodimo optimisti in upajmo na presenečenje. Moja želja je, da smo uspešni, da igramo v ligi za prvaka. Moja poškodba je takšna, da se bom hitro vrnil na igrišče in dal vse od sebe. Kolikor pa poznam soigralce, bomo dali vse od sebe, da se sami promoviramo in smo bolj cenjeni. To bo nagrada za nas kakor tudi za vodstvo kluba.«
Danilo Klajšek
Igralci so pozorno spremljali nasvete trenerja Sre~ka Luši~a.
Foto: Danilo Klajnšek
potrebno vsaj dvakrat zmagati in mogoče iz gostovanja prinesti še kakšno točko. Igralski kader je sicer doživel spremembe, saj je Dra-
vo zapustilo devet igralcev, toda po vsej verjetnosti bo to, kar premore Drava, tudi dovolj za vse želeno. Če pa že ptujski nogometaši
ne bodo uspešni za ligo za prvaka, potem se tudi oblak solza ne bo utrgal z neba. Življenje bo šlo naprej, vendar je za kaj več potrebno v
Prestopni rok
Prišla: Vladimir Sladojevié (SCG) in Branimir Petkovié (Sturm St. Poelten/Avstrija).
Odšli: Denis Selimovi~ (Ljubljana), Matjaž Majcen (Flavia Solva/Avstrija), Denis Krajnc, SlavišaJevleni~, Boris Klinger (vsi nižje lige Avstrija), Jure Arsi~ (Dravinja), Izudin Kam-berovi~ (Celik Zenica/BIH), Marko Vele~i~ (Stojnci) in Dragan Vu~kovié (Hajduk Split/Hrvaška).
Nogomet • Prijateljske tekme
Drava - Dinamo 1:1
(1:1)
STRELCA: 1:0 Zajc (20), 1:1 Ljubojevič (45)
DRAVA: Dabanovič, A. Čeh, Šterbal, Prejac, .Alibabič, Grižonič, Zilič, Miljatovič, Težački, Zajc, Go-rinšek. Igrali so še: Korez, D. Čeh, Emeršič. Trener: Srečko Lušič.
DINAMO: Turina, Lučič, Ješe, Mijatovič, Čale, Štrok, Perič, Bo-ljat, Ljubojevič, Zahora, Mujčin. Trener: Ilija Lončarevič.
S srečanjem proti zagrebškemu Dinamu so nogometaši ptujske Drave uspešno zaključili desetdnevne priprave v Medulinu. Tudi v svojem petem nastopu so zaigrali dobro in se niso izneverili tradiciji iger, ki so jih prikazali v prejšnjih štirih tekmah. Sicer pa je bilo srečanje proti zagrebškemu Dinamu zelo živahno, tako da so na svoj račun prišli tudi številni gledalci, kar je neverjetno za takšne tekme, in pa člani UO Drave Ptuj, ki so bili na obisku pri svojih nogometaših. Igra v prvem polčasu je bila enakovredna, pri Ptujčanih pa je bilo ponovno opaziti zelo disciplinirano igro. V 20. minuti je veliki del posla opravil Robert Težački, ki je z desne strani poslal predložek v kazenski prostor Dinama, kjer je bil najvišji v skoku .Aljaž Zajc, ki je
z močnim udarcem z glavo zabil žogo za hrbet vratarja Dinama Tu-rine. Po tem zadetku je bila igra
takšna, da ni izgledalo, da bi lahko Dinamovci dosegli zadetek. Ravno to pa se je zgodilo v zadnjih
Gorazd Gorinšek v zanj zna~ilni akciji
sekundah prvega polčasa, ko je za Zagrebčane zadel v polno Ljuboje-vič.
V	drugem delu tega srečanja so imeli nekoliko več pobude nogometaši Dinama, ki pa se ob dobri in predvsem organizirani igri niso uspeli približati vratarju Drave Mladenu Dabanoviču.
Drava - Budućnost Banoviči 0:0
DRAVA: Dabanovič, Toplak, Gri-žonič, Miljatovič, Šterbal, Zajc, Čeh, Težački, Zilič, Alibabič, Go-rinšek. Igrali so še: Štelcer, Petek, Korez, Prejac, Emeršič. Trener: Srečko Lušič.
V	četrtem nastopu v Medulinu so nogometaši Drave igrali srečanje proti bosanskemu prvoligašu Budučnosat iz Banovičev. Srečanje je bilo zelo trdo, že po načinu igre bosanskega prvoligaša. Hitra in kombinatorna igra, še posebej v prvem polčasu, je bila zaščitni znak ptujske Drave, ki si je v tem delu igre pripravila kar pet priložnosti, kjer so se njihovi napadalci znašli pred nasprotnikovim vratarjem, vendar niso zadeli v polno.
Tudi drugi polčas je minil v znaku ptujskih plavih, žal pa nikakor niso uspeli spraviti žoge za hrbet vratarja Budučnosti. Priključil se je tudi kapetan Emil Šterbal, ki je imel težave z virozo.
Aluminij - Ver žej 2:0
(1:0)
STRELCA: 1:0 Kelenc (25), 2:0 Fridauer (63)
ALUMINIJ: Toplak, Sagadin, To-polovec, Rumež, Pekez, Ozim, Čeh, Emeršič, Repina, Dončec, Ke-lenc. Igrali so še: M. Rozman, Fri-dauer, Golob, T. Rozman, Hertiš, Vtič, Kokot. Trener: Miran Emer-šič.
Nogometaši Aluminija so odigrali prijateljsko nogometno srečanje s tretjeligašem Veržejem v Mariboru na igrišču z umetno travo. Kidričani so bili ves čas boljši nasprotnik, imeli terensko pobudo in veliko priložnosti za zadetek. Čeprav so izkoristili samo dve in brez težav zmagali, pa veseli dejstvo, da so igrali dobro in da je bila igra na želenem nivoju.
Danilo Klajnšek
Nogomet • NK Aluminij
Panikvar iz Aluminija v Maribor
Mladi napadalec Aluminija in nekdanji mladinski reprezentant Slovenije Leon Panikvar je podpisal triletno pogodbo z ekipo Maribor Pivovarna Laško. Podpis pogodbe je bil zadnji dan prestopnega roka v republiki Sloveniji. Leon se je samo vrnil v ekipo Mariborčanov, kjer je že eno leto igral kot mladinec. Leon Panikvar, pred katerim je še dolga in bogata kariera, tako uspešno nadaljuje družinsko tradicijo dobrih nogometašev.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Leon Panikvar je po dobrih igrah v dresu Aluminija podpisal 3-letno pogodbo z Mariborom.
Kolesarstvo • Kolesarji PP na Kubi
Stare zmagovalec šeste, Gazvoda sedme etape
Na Kubi poteka zanimiva in atraktivna večdnevna kolesarska dirka, na kateri sodelujejo tudi kolesarji Perutnine Ptuj. Po osmih etapah se dobro držijo, dosegli pa so tudi želene cilje, in sicer najvišje stopničke, saj je bil Matej Ster v šesti etapi zmagovalec, Gregor Gazvoda pa v sedmi. V skupnem seštevku imajo med prvih deset Mitjo Mahoriča, ki je vedno bliže stopničkam in se po osmih etapah nahaja na šestem mestu. Še bolje kaže po sedmi etapi Mateju Staretu, saj je po osmih etapah v skupnem seštevku na četrtem mestu.
Sicer pa se na Kubi vozi še veliko kilometrov do konca dirke in priložnosti za ptujske kolesarske velemojstre, da popravijo skupno uvrstitev za kakšno mesto, čeprav so že dosedanje zelo dobre. Vsaj po teh osmih etapah na Kubi lahko mirno zapišemo, da je premi-erni nastop kolesarjev Perutnine Ptuj v letošnjem letu uspel.
REZULTATI
1. etapa, Baracoa-Guantanamo (153 km): 5. Matej Stare, 14. Aldo
Gregor Gazvoda zmagoslavno na cilju 7. etape dike po Kubi.
Ino Ilešič, 32. Boštjan Mervar ^
2.	etapa, Guantanamo-Santi-ago de Cuba (111 km): 2. Matija Kvasina, 6. Aldo Ino Ilešič, 14. Matej Stare, 17. Mitja Mahorič, 18. Gregor Gazvoda ^
3.	etapa, Santiago de Cuba-
Plavanje • DP v Celju
Matjaž Pernat osvojil naslov
V Celju je potekalo absolutno državno prvenstvo v plavanju v malih bazenih. Na tem prvenstvu je uspešno nastopil 21-letni plavalec Matjaž Pernat iz Pleterij na Dravskem polju, ki zastopa barve mariborskega Branika. V svoji paradni disciplini, 200 metrov prsno, je s časom 2:13,11 osvojil prvo mesto in naslov državnega prvaka. Za nekaj zavesljajev je bil boljši od klubskega kolega Blaža Medveščka. V disciplini 100 metrov prsno je bil vrstni red obraten. Plavalec Branika, ki prihaja iz občine Kidričevo, je v disciplini 50 metrov prsno osvojil peto mesto, v štafeti Branika 4X100 metrov pa je okrog vratu obesil še eno medaljo, saj je mariborska štafeta osvojila prvo mesto z novim državnim rekordom.
Danilo Klajnsek
Bayano (125 km): 2. Borut Božič, 17. Mitja Mahorič, 19. Boštjan Mervar, 20. Aldo Ino Ilešič ^
4. etapa (dopoldne), Bayano-Holguin (83 km): 3. Aldo Ino Ilešič, 28. Matej Stare _
4.	etapa (popoldne), Holguin-Las Tunas (80 km): 5. Aldo Ino Ilešič, 11. Mitja Mahorič, 14. Matej Stare, 19. Borut Božič _
5.	etapa, Las Tunas-Camaguey (126 km): 2. Aldo Ino Ilešič, 9. Mitja Mahorič, 19. Matej Stare _
6.	etapa, Camaguey-Ciego de Avi-la (113 km): 1. Matej Stare, 14. Boštjan Mervar, 16. Mitja Mahorič
7.	etapa, Ciego de Avila-Sancti Spiritus (146 km): 1. Gregor Gazvoda, 5. Aldo Ino Ilešič, 14. Matej Stare, 24. Borut Božič, 25. Mitja Mahorič
8.	etapa, Sancti Spiritus-Santa Clara (159 km): 5. Mitja Mahorič, 21. Gregor Gazvoda, 22. Matej Stare ^
dk
Namizni tenis • 1.SNTL (m, ž)
Stir! zmage Skudarjeve premalo
1. SNTL MO[KI
REZULTATI 13. KROGA: Ptuj - Maribor Finea 0:6, Moravske Toplice Sobota - Vesna 6:2, Maxi Olimpija - Lisk Križe 0:6, Vegrad Velenje - Krka 2:6, LM-KO - Kema Puconci 6:3
1. LM-KO LENDAVA	13	11	2	0	24
2. MARIBOR FINEA	13	11	1	1	23
3. KRKA	13	10	1	2	21
4. MOR. TOPLI. SOBOTA	13	7	2	4	16
5. KEMA PUCONCI	13	7	1	5	15
6. PJTU	13	5	0	8	10
7. VEGRAD VELENJE	13	5	0	8	10
8. LISK KRI@E	13	4	1	8	9
9. fflBIJA	13	1	0	12	2
1 0. SVNEA	13	0	0	13	0
MORAVSKE TOPLICE SOBOTA - PTUJ 6:2
Kocuvan - Piljak 3:1, Ropoša - Grbič 3:2, Koščak - Pavič 1:3, Ropoša - Piljak 3:1, Kocuvan -Pavič 3:2, Koščak - Grbič 3:2, Ropoša/Koščak - Pavič/Piljak 2:3, Ropoša - Pavič 3:2.
PTUJ - MARIBOR FINEA
0:6
Ovčar - Zafošnik 0:3, Piljak -Škafar 0:3, Grbič - Komac 0:3, Piljak - Zafošnik 0:3, Ovčar - Čret-njak 1:3, Grbič - Škafar 0:3.
1. SNTL - @ENSKE
REZULTATI 13. KROGA: Ptuj -Prevent Radlje 4:6, Iskra Avtoelek-
Andreja Škudar (NTK Ptuj)
Foto: Črtomir Goznik
trika - Vesna 6:0, Arrigoni - Merkur 1:6, Istrabenz - Kajuh Slovan 6:3, Ilirija - Fužinar 6:0
1.	MERKUR	13	12	1	0	25
2.	ISKRA EVTOELEKTR. 13	12	1	0	25
3.	LI[1IJA	13	9	0	4	18
4.	PREVENT RADLJE	13	7	2	4	16
5.	STRABENZ	13	8	0	5	16
6.	PTU	13 4 2 7 10
7.	RAIGONI	13 3 2 8 8
8.	KAJUH SLOVAN 13 2 3 8 7
9.	FU@INAR INTERDIS. 13 1 1 11 3 1 0. SVNEA	1 3 1 0 1 2 2
FUŽINAR INTERDISKONT -PTUJ 5:5
Županc - Terbuc 2:3, Tomašič - Rojko 3:1, Fajmut - Škudar 0:3,
Tomašič - Terbuc 0:3, Županc -Škudar 0:3, Fajmut - Rojko 3:1, Fajmut/Tomašič - Terbuc/Škudar 1:3, Tomašič - Škudar 3:0, Fajmut - Terbuc 3:2, Županc - Rojko 3:1.
PTUJ - PREVENT RADLJE 4:6
Rojko - Lukner 0:3, Škudar -Tomažič 3:2, Terbuc - Purkat 2:3, Škudar - Lukner 3:0, Rojko - Pur-kat 0:3, Terbuc - Tomažič 1:3, Škudar/Terbuc - Lukner/Purkat 3:0, Škudar - Purkat 3:2, Terbuc -Lukner 0:3, Rojko - Tomažič 0:3.
Danilo Klajnsek
Rokomet • 1. SRL - ženske
Peto mesto se oddaljuje
1. SRL - ŽENSKE
PARI 13. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec 32:39, Loka kava KSI - Gramiz Kočevje 37:28, Celjske mesnine - Burja Škofije 30:27, Izola - Olimpija 32:38. Srečanje Krim Mercator -Polje se je odigralo sinoči.
1.	KRIM MERCATOR 13 13 0 0 26
2.	CELEIA @ALEC 13 9 3 1 21
3.	BURJA [KOFIJE 13 7 2 4 16
4.	CELJSKE MESNINE 13 8 0 5 16
5.	LOKA KAVA KSI 13 7 1 5 15
6.	MER. TENZOR PTUJ 13 7 0 6 14
7.	fflBIJA	13 6 2 5 14
8.	ZOILA	14 3 0 11 6
9.	GRAMIZ KOČEVJE 13 1 0 12 2
10.	MAKS POLJE 12 0 0 12 0
Mercator Tenzor - Celeia Žalec 32:39 (14:16)
Mercator Tenzor: Kelenc, Po-točnjak 2, Prapotnik 3, Šijanec 2, Pučko 1, Hameršak, Derčar 13 (1), Šincek, Ramšak 1, Gregorič, Laza-rev, Brumen, Murko 2, Savič 8 (1), trener V. Hebar.
Sedemmetrovke Mercator Tenzor 4 (2), Celeia Žalec 7 (6).
Trenerju Vladu Hebarju postaja iz tekme v tekmo vse težje sestaviti ekipo, ki bi se uspešno zoper-stavljala svojim nasprotnicam, saj so poškodovane nekatere ključne igralke (Lakičeva, Radekova, Rau-kovičeva). Borba za uvrstitev med prvo peterico se tako vse bolj oddaljuje, vendar še ni vse izgubljeno. Mlade igralke so bile na tekmi s Celjankami nemočne in niso znale zaustavljati prodornih nasprotnic, ki so vseskozi diktirale tempo in uspešno polnile domačo mrežo. Ptujčanke so se nekajkrat približale na dva zadetka prednosti, še najbližje, da bi spreobrnile tok igre, pa so bile v 36. minuti, ko je bil rezultat 21:22. Gostje so se izkazale predvsem s hitrimi protinapadi po krilih, saj so nerazpo-loženo Kelenčevo premagale kar 21-krat. V zadnjem delu igre so se gostiteljice vse prehitro sprijaznile
in z izgubljenimi žogami dovolile, da so Žalčanke prednost povečevale in prepričljivo zmagale. Jasno je, da s tako slabo igro v obrambi ne morejo biti uspešne. Tudi vsa prizadevanja Derčarjeve so premalo, da se premaga nasprotnice, ki se borijo za iste cilje. Pred 150 gledalci sta bila sodnika Masleša in Žibrat, oba iz Trbovelj, s sodniškimi odločitvami bolj naklonjena gostjam kot domačinkam.
anc
2. SRL VZHOD - MOSKI
REZULTATI 13. KROGA: Maribor Klima Petek - Drava Ptuj 34:28, Radeče - Arcont Radgona 25:26, Črnomelj - Atom Krško 25:27, Po-murje - Šmartno 99 22:27
1.	ATOM KR[KO	13 13 0 0 26
2.	RČOMELJ	13 9 0 4 18
3.	[MARTNO 99	12 7 1 4 15
4.	KLIMA PETEK MB 13 6 2 5 14
5.	ARCONT RADGONA 12 5 1 6 11
6.	ADREČE	12 2 3 6 7
7.	DRAVA PTUJ -1 12 2 1 9 4
8.	POMURJE -2	13 1 2 10 2
Foto: Črtomir Goznil<
Tudi Meta Šijanec se je na tekmi s Celjankami znašla na tleh športne dvorane Center.
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Ormožane čaka peklenski ritem
Včeraj so rokometaši Jeruzalema Ormoža s prvo tekmo četrtfina-la Pokala Slovenije proti Gorenju Velenju začeli z drugim delom prvenstva. Začetek tega bo v znamenju peklenskega ritma, saj bodo ormoški vinarji v desetih dneh v ritmu sreda-sobota odigrali štiri težke tekme (dve proti Gorenju v Pokalu Slovenije ter dve v prvenstvu proti Cimosu in Prulam). Po besedah trenerja Sa{a Prapotni-ka so jeruzalemčki na nadaljevanje prvenstva dobro pripravljeni, čeprav mladi strateg z igro na zadnjem pripravljalnem srečanju v Celju ni zadovoljen (zmaga Or-
možanov 28:27): "Proti pomlajeni vrsti Celja smo v prvem polčasu prikazali slabo igro, pa tudi pristop igralcev do igre ni bil pravilen.
V	drugem polčasu smo na trenutke le prikazali igro, ki si jo želim od svojih varovancev v drugem delu prvenstva. Sicer smo prvi in zadnji del priprav opravili v Ormožu, drugega pa na petdnevnih pripravah v Trogirju. V nadaljevanju sezone bomo dali ves poudarek na državno prvenstvo, kjer želimo zadržati čim višje mesto.
V	Pokalu Slovenije proti Gorenju pa nimamo nobenih apetitov. Trenutno nas ti dve pokalni tekmi
Aljoša Štefanič - RK Jeruzalem Ormož
Foto: UK
v pripravah na tekme državnega prvenstva kar precej ovirata." je dodal 32-letni strateg ormoških vinarjev Saša Prapotnik.
Za mnenje o nadaljevanju drugega dela prvenstva smo povprašali Aljošo Stefanica, desnega zunanjega igralca Gorenja Velenja, ki letos kot posojeni rokometaš zastopa barve Jeruzalem Ormoža: "Moštvo Gorenja, ki je sestavljeno iz odličnih posameznikov - Kav-tičnik, Podpečan, brata Dobelšek, Bedekovič, brata Oštir, Ilič, Zrnič, Sirk ... - je velik favorit tako v Pokalu Slovenije kot v prvenstvu. A kar tako se ne bomo predali. V nadaljevanju prvenstva smo trenutno osredotočeni predvsem na na sobotno gostovanje v Kopru, kjer bi bila velik uspeh že osvojena točka. V prvenstvu bomo poskušali zadržati četrto mesto, v končnici, ki nam ne bi smela uiti, pa bo uvrstitev v polfinale odvisna predvsem od nasprotnika v četrtfina-lu. Hitra, borbena in srčna igra bo naši glavni adut v nadaljevanju prvenstva," je optimistično napovedal Aljoša Štefanič, ki bo kljub poškodbam v pripravljalnem obdobju nared za drugi del prvenstva.
Na tekmi 12. kroga 1. A Telekom lige bodo Ormožani gostovali pri avtomobilistih iz Kopra.
Uros Krstič
Odbojka • 1. DOL (m, ž), 2. DOL (ž)
Svitovci in Ptujčanke še upajo
1. DOL MOŠKI
REZULTATI 18. KROGA: Olim-pija - Svit 3:0, Prevent gradnje IGM - Marchiol Prva~ina 3:1, Salonit Anhovo - Autocommerce Bled 1:3, Calcit Kamnik - Termo Lubnik 3:0, Šoštanj Topolšica - Kreka 3:0
1. AUTOCOMMERCE	18	17	1	48
2. CALCIT KAMNIK	18	13	5	39
3. OLIMPIJA	18	12	6	37
4. ŠOŠTANJ TOPOL.	18	12	6	36
5. PREVENT GRAD. IGM 18		10	8	30
6. KRKA	18	10	8	27
7. MARCHIL PRVAČINA 18		8	10	27
8. SALONIT ANHOVO	18	5	13	15
9. TERMO LUBNIK	18	3	15	8
10. SVIT	18	0	18	3
Olimpija - Svit 3:0 (19, 19, 14)
SVIT: Pelemiš, Frešer, Bračko, Sket, Jakopin, Gomivnik, Brezov-šek, Jurak, Lampret, Pipenbaher, Berdon. Trener: Sebastijan Zo-renč.
V srečanju zadnjega kroga v prvem delu tekmovanja v 1. DOL za moške so odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice gostovali v Ljubljani. Po pričakovanju so srečanje izgubili, čeprav so v vseh treh nizih na začetku vodili. V bistvu pa je to srečanje služilo kot priprava za težko borbo glede obstanka, kjer Bistričani z novo okrepitvijo Deja-nom Pelenišom, ki prihaja iz Bosne in Hercegovine, ter trenerjem Zorenčem računajo na obstanek med prvoligaši.
Danilo Klajnsek
POKAL SLOVENIJE ŽENSKE
Polfinale: HIT Nova Gorica -Benedikt 3:0, Sladki Greh Ljubljana - NKBM Branik 3:1.
Finale: HIT Nova Gorica - Sladki Greh Ljubljana 0:3
Odbojkarice HIT Nove Gorice so v polfinalu zaključnega turnirja pokala OZS v Novi Gorici premagale Benedikt s 3:0 (20, 11, 20), ki so že s samo uvrstitvijo na zaključni turnir presegle načrte za le-
Kljub solidni igri Ptujčanke niso imele možnosti za zmago v Piranu.
tošnjo sezono. Benedicanke so se dobro upirale favoriziranim Gori-cankam v prvem in tretjem nizu, vendar niza niso osvojile. Pri po-raženkah pa je bila najuspešnejša Jontesova z dvanajstimi točkami.
STA
2. DOL ŽENSKE
REZULTATI 15. KROGA: Hitachi - Ptuj 3:0, Šentvid - Ecom Tabor 3:0, Kočevje - Dravograd 3:1, Mi-slinja - Solkan 3:0, Mladi Jesenice - Comet Zreče 3:0, Savinjska Šempeter 3:1.
11.SOLKAN 12. PTUJ
15 3 15 3
12 10 12 9
1. HITACHI	15	12	3	38
2. MLADI JESENICE	15	12	3	37
3. ŠENTVID	15	13	2	36
4. MISLINJA	15	8	7	25
5. COMET ZREČE	15	7	8	24
6. KOČEVJE	15	7	8	24
7. SAVI. ŠEMPETER	15	8	7	22
8. ECOM TABOR	15	8	7	21
9. LJUBLJANA II.	15	5	10	13
10. DRAVOGRAD	15	4	11	12
Teniške novičke
Winter Cup 2005 - Istanbul - Tur~ija
Od 11. do 13. februarja je v Istanbulu potekalo evropsko zimsko ekipno prvenstvo za fante do 16 let. Za slovensko ekipo so nastopili Ptujčan Karlo Pinta-ri~ in brata Aljaž Bedene (TK Idrija). Vodil jih je trener .Aleš Šporn.
Naši reprezentanti so tekmovanje začeli obetavno z zmago proti Moldaviji 2:1. .Aljaž Bedene - Pavlov 1: 1 predaja, Karlo Pintarič - .Albot 4/6, 1/6, Bedene/Bedene
-	Albot Butnarcius 6/2, 6/2.
V drugem kolu so se fantje pomerili z vrstniki iz Hrvaške in izgubili z 2:1, edino piko pa so osvojili v igri dvojic. Aljaž Bedene - Žmak 3/6, 4/6, .Andraž Bedene - Karpolj 1/6, 2/6, .Andraž Bedene/Karlo Pintarič
-	Karpolj/Rožič 2/6, 6/4, 6/4.
Po porazu s Hrvaško je ekipa Slovenije odigrala še zadnje srečanje z ekipo Turčije za 3. mesto v skupini in zmagala z rezultatom 3:0. Žal to ni bilo dovolj za uvrstitev v finalni del tekmovanja, kjer bosta nastopili prvo- in drugouvrščeni reprezentanci iz skupine. Aljaž Bedene - Yayalali Kaan 6/4, 6/2, Karlo Pintarič
-	Ozmeral 6/2, 6/2, Bedene/Bedene - Ozmeral/Yaylali Kaan 5/7, 6/0, 6/4.
Po krajšem premoru bo Karlo nastopil na turnirju evropske teniške zveze v Bratislavi od 28. 2. do 5. 3., ko bo poskusil izboljšati trenutno 41. mesto na evropski lestvici fantov do 16 let.
Luka in Neja do polfinala
Teniška akademija Breskvar v Ljubljani je bila organizator turnirja v tenisu za najmlajše. Na njem so nastopili igralci stari od 8 do 11 let. Igralo se je na mini polja, midi polja in na normalnih teniških igriščih v dveh balonih, kot ga imajo na igriščih v Termah na Ptuju.
Turnirja se je udeležilo tudi 8 naraščajnikov Teniškega kluba Ptuj. Domov so se vrnili s štirimi uvrstitvami v glavni del turnirja.
Pri dečkih se je v osmino finala uvrstil Miha Kosi,
@OK Hitachi - @OK Ptuj 3:0 (16, 16, 17)
Ptuj: Lorber, Veršec, Draškovič, Robič, Jerenko, Cvirn, Zajšek, Bila-novic
Ptujčanke so v 15. krogu v 2. DOL za ženske gostovale pri vodilni ekipi Hitachi v Piranu. Favorizirane igralke Hitachija so upravičile svojo vlogo ter gladko in zasluženo zmagale v treh setih. Gre za izkušeno ekipo, ki ima po dve enakovredni igralki na vseh igralnih mestih, ambicijo igranja v 1. državni ligi pa uspešno dokazujejo na parketu. Ptujčanke so bile enakovredne tekmice le v uvodnih delih nizov, nato pa so jih domačinke nadigrale.
UG
pri deklicah pa v četrtfinale Nina Poto~nik.
Najboljše se je pri deklicah uvrstila Neja Krajnc Domiter, ki je v polfinalu po zaostanku v tretjem nizu prišla celo do odločilne žoge za uvrstitev v finale in nato izgubila na razliko.
Pri dečkih pa se je z uvrstitvijo v polfinale izkazal Luka Merc, ki pa je izgubil z 2/1 v nizih. Ob tem pa velja Luka posebej pohvaliti, saj je na turnirju nastopil kljub bolezni.
Povejmo še, da se je vseh pet mladih igralcev do 12 let prejšnji teden na kvalifikacijskih turnirjih prvič uvrstilo v glavni del turnirja za rang A. Pri dečkih, ki bodo igrali na Otočcu, v dvorani s tapisonom, bodo nastopili: .Aljaž Brlek, .Aleks Munda, Urh D. Krajnc in Blaž Kocjan.
Pri deklicah, ki bodo nastopile v TC Ljubljana, pa bo igrala Nusa Lisjak.
Neja Krajnc Domiter in Luka Merc
Košarka • 2. SKL - vzhod
Maribor~ani bolj konstantni
15	13	2	28
15	11	4	26
15	9	6	24
15	8	7	23
15	8	7	23
15	7	8	22
15	7	8	22
15	5	10	20
15	4	11	19
15	3	12	18
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 15. KROGA: Ptuj
-	ŽKK Maribor 71:86, Prebold -Grosuplje 60:106, Jurij Ježica -Celjski KK 82:85, Ruše - Superga Slovenj Gradec 85:80, Pivovarna Laško mladi - Nazarje 96:60
1.	CELJSKI KK
2.	PIVO. LAŠKO MLADI
3.	GROSUPLJE
4.	NAZARJE
5.	JURIJ JEŽICA
6.	RUŠE
7.	ŽKK MARIBOR
8.PTUJ
9.	PREBOLD
10.	SUPERGA SG
KK PTUJ - ŽKK MARIBOR 71:86
19:9, 13:29, 26:25, 13:23
KK Ptuj: Kneževič, Ferme 19 (6:5), Rojko 7 (4:3), Marčič 14 (4:3), Indjič, Bien, Kanlič 10 (3:2), Sajko 14, Holc, Siračevski 4, Majal
3 (2:1).
Za ŽKK Maribor so največ košev dosegli: Horvat 31, Ploj 16, Šarki-novič 17, Hudohmet G. 13. Ptujčani so v 15. krogu v 2. SKL
-	vzhod v domači dvorani gostili Mariborčane, ki so jih v prvem srečanju v napeti tekmi premagali, tokrat pa so v tekmi polni preobratov izgubili. Gostom spremenjen (nekoliko "trši" in bolj discipliran) način dela prinaša rezultate, saj so izkupiček iz prvega dela sezone zelo popravili.
Domači so začeli izvrstno, saj so na začetku povedli s kar trinajstimi točkami razlike (22:9). Vodili so tudi na začetku druge četrtine, gostje so jih z delnim rezultatom 15:0 uspeli ujeti, na odmor pa so že odšli s šestimi točkami prednost. Slabša igra domačih se je nadaljevala tudi v drugem polčasu (veliko težav so imeli z obrambo metov iz razdalje), saj so Mariborčani prednost do zadnjih desetih minut še povečali za dvanajst točk. Ko je že izgledalo, da je tekma izgubljena, so se Ptujčani uspeli pobrati, saj so po štirih minutah prišli le do treh točk zaostanka, za kaj več pa jim je žal zmanjkalo
Marko Ferme (KK Ptuj)
Foto: Črtomir Goznik
moči. Zaključek je pripadel gostom in zmaga v zadnjih minutah ni bila več vprašljiva.
2. SKL MLADINCI VZHOD.
KK PTUJ - KK DRAVOGRAD 89:92
23:21, 19:20, 24:28, 23:23
KK Ptuj: Fajt, Kramberger, Avguštin 8, Marčič 22, Kanlič 34, Bilič 12, Kotnik 4, Holc 9.
Oslabljeni Ptujčani so zaradi bolezni v zadnjem kolu klonili po izenačeni tekmi z zelo dobro ekipo Dravograda in osvojili končno drugo mesto.
1. SKL KADETI VZHOD
KK PARKLJI BEŽIGRAD - KK PTUJ 70:73
16:22, 23:19, 18:17, 13:15 KK Ptuj: Bilič 24, Fajt, Marčič 16, Traper, Kramberger, Avguštin 4, Sajko 13, Kotnik 16, Ferme, Ve-selič, Krajnc.
Po zelo dobri igri so Ptujčani odločali, ali bodo Bežigrajčani drugi ali tretji. KK Ptuj je tako dosegel 4. mesto, kar je nekoliko manj od pričakovanj. Premajhni izbor izenačenih igralcev z izjemnimi posamezniki, ki so bili preveč obremenjeni, je posledica tega rezultata. V končni razvrstitvi zasedajo Ptujčani 7.-8. mesto generacije kadetov za leto 2004/05 v Sloveniji.
UG
Košarka • Liga PARKL
Good guys in Starše že v finalu
REZULTATI:
Skupina A: ŠD Destrnik - ŠD Majšperk 48:90 (13:22, 9:28, 8:21, 18:19); ŠD Kidričevo - Bar Holiday Neman 73:68 (17:21, 18:14, 13:14, 25:19); Good guys - Orači 68:49 (20:9, 15:15, 15:13, 18:12).
1.	GOOD GUYS 10 10 0 +172 20
2.	ŠD MAJŠPERK 11 8 3 +124 19
3.	KK RAČE 9 6 3 +62 15
4.	ŠD KIDRIČEVO 10 5 5 +19 15
5.	BAR HOLIDAY 10 3 7 -22 13
6.	ORAČI	10 3 7 -49 13
7.	ŠD DESTRNIK 10 0 10 -306 10 Skupina B: ŠD Dornava - Veterani 43:68 (12:12, 3:18; 16:17, 12:21); KK Ljudski vrt - KK Starše 57:80 (11:24, 15:12, 17:19, 14:25); Tiskarna Ekart design ŠD Cirkovce - KK Pragersko vetera-
ni 84:74 (21:16, 23:17, 17:22, 23:19).
1.	KK STARŠE (-1) 11 10 1 +174 20
2.	KK LJUDSKI VRT 10 7 3 +82 17
3.	VETERANI 10 6 4 +66 16
4.	TISKAR. EKART 9 6 3 +36 15
5.	PRAGERSKO VET. 10 3 7 -26 13
6.	ŠD DORNAVA 10 2 8 -188 12
7.	PTUJSKA GORA 10 1 9 -144 11 Lestvica najboljših strelcev
po dvanajstem krogu:
1. Uroš Goričan (SD Cirkovce) 216 košev; 2. Davor Bauman (Rače) 194 košev, 3. Matjaž Frangež (ŠD Cirkovce) 190 košev, 4. Boštjan Kostanjevec (Veterani) 182 košev, 5. .Aljoša Hodnik (Good guys) 173 košev. Pari 13. kroga: ŠD Majšperk - ŠD Kidričevo;
Good guys - KK Rače; Veterani -Tiskarna Ekart; KK Pragersko veterani - ŠD Dornava; KK Ljudski vrt - ŠD Ptujska Gora; ŠD Destrnik -Bar Holiday Neman.
Radko Hojak
Kegljanje • 3. SKL (m), 2. SKL (ž)
3. SKL VZHOD MOŠKI	5. LOKOMOTIVA 14 6 2	6	14	tanj 1:7, Fužinar -	- Miroteks III.		1:7		
	6. FUŽINAR 14 6 2	6	14	1. MIROTEKS III.	10	6	2	2	14
REZULTATI 14. KROGA: Drava - Agro-	7. INTEROKNO 14 6 2	6	14	2. MPOL	10	6	2	2	14
ruše - dvoboj ni bil odigran zaradi okvare	8. KRŠKO 14 5 2	7	12	3. ADENSKA	10	6	1	3	13
kegljišča; Fužinar - Interokno 7:1, Lokomo-	9. PIRAMIDA 14 4 2	8	10	4. AFTA	10	5	2	3	12
tiva - Impol 7:1, Konjice - Marlčes hiše 6:2,	10. MARLES HIŠE 14 4 1	9	9	5. OŠTANJ	10	5	0	5	10
Krško - Piramida 5:3				6. OMCEL	10	3	1	6	10
1. OIKJICE 14 8 1 5 17	2. SKL VZHOD ŽENSKE			7. RADVA	10	3	0	7	6
2.	RAVA 13 7 3 3 17 3.	MfIOL 14 8 0 6 16	REZULTATI 10. KROGA: Nafta -	- Drava		8. FUŽINAR	10	2	0	8	4
4. GRAORUŠE 13 7 1 5 15	2:6, Impol - Radenska 4:4, Komcel		Šoš-						dk
Foto: UG
Strelstvo • Strelske novičke
Zmagi v Kidričevo in na Ptuj
1. liga - pištola
V soboto je v Železnikih potekalo 5. kolo 1. državne strelske lige s pištolo. Še tretjič letos so slavili strelci SD Kidričevo-Tenzor, ki so se tako utrdili, v skupnem seštevku, na 1. mestu. Dobro kaže tudi strelcem iz Juršincev, ki so tokrat osvojili 4. mesto. Ptujčani so zasedli 8. mesto. Med posamezniki sta se na stopničke za zmagovalce uvrstila Boštjan Simonie (SD Kidričevo-Tenzor) in Simon Simonie ml.(SD Juršinci I), ki sta dosegla 2. oziroma 3. mesto. Za presenečenje kroga je poskrbel Robert Simenko (SK Ptuj I), ki je dosegel 565 krogov in osvojil 6. mesto.
1. SD KIDRIČEVO	1704	65	(15)
2. SD D. POŽENEL	1689	60	(12)
3. SSK COAL	1687	57	(10)
4. SD JURŠINCI I	1668	41	(9)
5. SD OLIMPIJA	1666	44	(8)
6. SD KAMNIK	1662	19	(7)
7. SD 7FIF7NIKI	1638	23	(6)
8. SK PTUJ I	1636	33	(5)
9. SD DOMŽALE	1634	21	(4)
10. SD TRZIN I	1623	15	(3)
11. SD PREDOSLJE	1622	13	(2)
12. SK BREŽICE	0	19	(1)
Foto: Matija Potočnik
Zmagovalci 5. kroga 2. lige s pištolo - SK Ptuj Petlja, v sestavi Domen Solina, Majda Rau{l in najbolj{i posameznik 5. kroga Zlatko Kostanjevec
(Pomen kolon: št. krogov v 5. krogu, povprečje na strelca, skupno št. točk + točke v 5. krogu)
2. liga - pištola
V 5. kolu 2. državne strelske lige
Sport mladih
ATLETIKA • Dve medalji za pionirje Ptu'a
V Celju se je v soboto odvijalo državno prvenstvo v dvorani za pionirski kategoriji. Tekmovanje sta zaznamovali množična udeležba in kvalitetni rezultati v šestih disciplinah (60 metrov in 60 metrov ovire ter skoki: daljina, višina, troskok in palica), ki so prilagojene slovenskim atletskim dvoranam in starostni kategoriji.
Atletski klub Keor Ptuj se je okitil z dvema medaljama v skoku v višino. Srebrna je bila Urška Horvat s preskočenimi 148 centimetri, kar je obenem tudi njen osebni rekord. Posebej veseli dejstvo, da bo imela mlada nadarjena atletinja pravico nastopa v tej kategoriji še dve leti. Tretje mesto pa je v isti disciplini dosegel Rok Grdina, ki mu je uspel skok na višini 172 centimetrov. V skoku v daljino je dosegel peto mesto s skokom 578 centimetrov, pri svojih najdaljših skokih, ki so merili preko šest metrov, pa je na žalost naredil majhne
Rok Grdina
s pištolo so strelci SK Ptuj Petlja pokazali odlično strelsko znanje ter slavili z veliko prednostjo pred ostalimi klubi. Dosegli so letošnji ekipni rekord v 2. ligi ter tako premagali do tega kroga nepremagljive Velenjčane. Med posamezniki je zablestel Zlatko Kostanjevec, ki je dosegel 561 krogov ter tako dosegel svojo premierno zmago v 2. ligi! Odlično sta se odrezala tudi Majda Raušl, ki je bila s pičlim zaostankom dveh krogov 4.
prestope, kar ga je stalo mesta na zmagovalnem odru. Urška je skočila 414 centimetrov, 434 centimetre pa Živa Sabo, ki se je bolje odrezala v teku na 60 metrov čez ovire z osmim mestom in je s tem postavila najboljšo osebno znamko v času 10,30 sekunde. Omenjeni atleti, ki trenirajo pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja, so s temi rezultati postavili dobre temelje za nastope na državnem prvenstvu v mnogoboju v začetku marca, kjer se lahko glede na zdajšnji nivo pripravljenosti nadejamo novih uspehov.
Uroš Esih
ROKOMET • Državni prvaki spet v finalu
Gimnazija Ormož je uspešno organizirala polfinale srednjih šol v rokometu za dijake. Na zelo kakovostnem turnirju so poleg domačinov, aktualnih državnih prvakov, sodelovali še Gimnazija Ljubljana Šiška, I. gimnazija iz Celja in II. gimnazija iz Maribora. Največjo pozornost turnirja je pritegnila tekma med državnimi prvaki Ormožani in lani drugouvrščenimi Celjani. V zelo kvalitetnem srečanju in v dramatični končnici so z golom tik ob pisku sirene slavili Celjani z rezultatom 21:20. Obe moštvi sta si po zmagah nad Ljubljančani in Mariborčani zagotovili nastop na velikem finalu, kjer bosta v glavni vlogi za osvojitev novega naslova državnih prvakov. Trenerji ekip so določili tudi najboljše posameznike turnirja: najboljši igralec je postal Celjan Aleš Kozo-le, strelec Ormožan Marko Bezjak in vratar domačin Tadej Preac.
Gimnazija Ormož je nastopila v postavi: Tadej Preac, Uroš Ozmec, Grega Borko, Dejan Plohl, Mitja Fistravec, Luka Zorli, Nino Miličič, Marko Bezjak, Borut Zidarič, Primož Krabonja, Miha Petek, Tomaž Špin-dler, Rok Zidarič, Alan Balas, Marko Me-
in mladinec Domen Solina, ki je
dosegel 542 krogov ter zasedel 18. mesto.
1. SK PTUJ PETLJA	1662	56	(15)
2. SD D. POŽENEL II	1649	50	(12)
3. SD MROŽ	1637	70	(10)
4. SD CELJE	1635	34	(9)
5. SD KOPAČEVINA	1616	42	(8)
6. SD VREMŠČICA	1611	21	(7)
7. SD ŠTEFAN KOVAČ	1609	41	(6)
8. SD GROSUPLJE	1606	32	(5)
9. SD I. POH. BATALJON	1589	24	(4)
10. SD TRZIN II	1567	20	(3)
11. SD JURŠINCI II	1555	12	(2)
12. SK MORIS	0	6	(1)
5. kolo državne lige ml. mladincev in mladincev
Med mladinci je bil, presenetljivo, prvič letos, poražen Simon Si-monič (SD Juršinci), ki je dosegel 377 krogov. Za krog boljši je bil njegov reprezentančni kolega Srečko Vidmar. Z odlično zadnjo serijo 95 krogov in skupnimi 364 krogi si je dobro 6. mesto priboril tudi Domen Solina (SK Ptuj). Gregor Moleh (SD Juršinci) je dosegel isto število krogov, vendar je imel slabšo zadnjoserijo. Med mladinkami je Nina Pavlin dosegla 322 krogov in zasedla 3. mesto. V ekipnem seštevku so mladinci SD Juršinci dosegli 1063 krogov in tekmovanje končali na 3. mestu. Ptujčani so z 1018 krogi zasedli 6. mesto.
Med mlajšimi mladinkami nadaljuje s serijo zmag Mojca Lazar (SK Ptuj), ki je dosegla 347 krogov. Le krog slabša je bila Mateja Leva-nič (SK Ptuj) s 346 krogi. Na 6. mesto se je uvrstila Marija Gabrovec (SK Ptuj) s 323 krogi. V skupnem seštevku ml. mladink je vedno bolj napeto, kajti Mateja Levanič vodi le še s prednostjo pičlih petih točk. Med mlajšimi mladinci je še vedno nepremagljiv Rok Pučko (SD Juršinci), ki je zmagal z rezultatom 357 krogov. Vedno boljši je tudi Jan Lešnik (SK Ptuj), ki je dosegel 315 krogov in zasedel 16. mesto. V ekipnem seštevku ml. mladink so strelke SK Ptuj zasedle 2. mesto (1016 krogov). Za ekipo so streljale Mojca Lazar, Mateja Levanič ter Marija Gabrovec.
Simeon Gonc
Ptujski judoisti z osvojenimi medaljami na državnem prvenstvu osnovnih šol
ško, Samo Pergar, David Bogadi, trener Anton Lah, vodja moštva Simona Meglič.
Rezultati turnirja: Gimnazija Ormož -Gimnazija Ljubljana Šiška 16:15, II. gimnazija Maribor - I. gimnazija Celje 12:21, Gimnazija Ormož - I. gimnazija Celje 20:21, II. gimnazija Maribor - Gimnazija Ljubljana Šiška 13:21, Gimnazija Ormož - II. gimnazija Maribor 28:14, I. gimnazija Celje - Gimnazija Ljubljana Šiška 24:16.
Končni vrstni red: 1. I. gimnazija Celje, 2. Gimnazija Ormož, 3. Gimnazija Ljubljana Šiška, 4. II. gimnazija Maribor.
Uroš Krstić
JUDO • DP osnovnih šol
Osnovna šola Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični je 5. februarja 2005 organizirala skupaj z Judo zvezo Ljubljana finalno tekmovanje v državnem prvenstvu osnovnih šol v judu za starejše učence in učenke. Na tekmovanju pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport in Športne zveze Slovenije so imeli pravico nastopa na prvenstvu učenci
1 1 L[ IDI	
	fJR
	i t 1J 1 1 J
	
in učenke letnik 1990, 1991 in 1992, ki so se uvrstili med dobitnike kolajn na predhodnem področnem prvenstvu po posameznih področjih v Sloveniji.
Skupaj je nastopalo 118 učencev in učenk iz 65 osnovnih šol. Največ uspeha so imeli učenci OŠ Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice, ki so osvojili 1. mesto, 2. mesto so osvojili učenci III. OŠ Murska Sobota, 3. mesto učenci I. OŠ Murska Sobota, 18. mesto OŠ Mladika in OŠ Breg pri Ptuju. Pri učenkah je osvojila 1. mesto OŠ Koroška Bela, 2. mesto OŠ Duplek, 3. mesto OŠ Turnišče, 10. mesto OŠ Ljudski Vrt. Rezultati: učenci:
do 38 kg: 2. Matej Studenčnik (OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica), 3. Jure Bo-žičko (OŠ Videm pri Ptuju) in Blaž Klajderič (OŠ Breg);
do 50 kg: 1. Božo Skela (OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica), 3. Branko Kralj (OŠ Velika Nedelja);
do 66 kg: 3. Rok Črešnar (OŠ Pohorskega odreda), 9. Aljaž Golob (OŠ Mladika);
do 73 kg: 3. Andrej Čuš (OŠ Mladika), 7. Bojan Ljubec (OŠ Mladika);
učenke: do 57 kg: 5. Anja Petek (OŠ Gorišnica);
do 63 kg: 3. Sanja Jerenko (OŠ Mladika), 5. Tamara Štrucl (OŠ Ljudski vrt); nad 63 kg: 2. Urška Urek (OŠ Ljudski Vrt).
Sebi Kolednik
Sportni napovednik
NOGOMET / Varteks, Drava, Mura v Ormožu
Slovenski nogometni tretjeligas Holermuos iz Ormoža v tem letu slavi desetletnico obstoja kluba. Od leta 1995 je ormoškim nogometašem iz 2. ob~inske lige uspelo napredovati v tretjeligaško konkurenco, kjer sedaj nastopajo drugo leto zapored.
V	soboto, 19., in v nedeljo, 20. februarja, tako ormoški nogometni klub organizira mo~an mednarodni turnir Ormož 2005, kjer bodo v Športnem parku Mestna graba poleg doma~inov sodelovali še hrvaški prvoligaš Varteks iz Varaždina ter slovenska prvoligaša Mura iz Murske Sobote in ptujska Drava. Prvi dan tekmovanja sodeluje na turnirju mladinska ekipa Mure, v nedeljo pa ~lani v tekmi za tretje oz. prvo mesto glede na uspeh mladinske ekipe. Podoben turnir je v Ormožu potekal že leta 2001, kjer so v konkurenci doma~inov, Dravograda in Slaven Belupa slavili nogometaši Mure iz Murske Sobote.
Razpored turnirja: v soboto, 19. februarja, ob 10.30: Holermuos - Mura Murska Sobota mladinci in ob 14.30: Drava Ptuj - Varteks Varaždin. V nedeljo bo tekma za tretje mesto ob 10.30 in finale ob 14.30. Ob 16.15 sledi podelitev pokalov in priznanj.
Varteks, Mura, Drava in novo doma~e moštvo bi moralo biti dovolj velik razlog za soliden obisk v Športnem parku Mestna graba.
Uroš Krstič
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA: Cimos Koper - Jeruzalem Ormož (sobota 20.00), Gold Club -Adria Krka, Prevent - Celje Pivovarna Laško, Trimo Trebnje - Sviš, Gorenje - Rudar Trbovlje, Prule 67 - Termo.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 12. KROGA: Velika Nedelja - Cerklje (sobota ob 19.00), Pekarna Grosuplje
-	Gorišnica (sobota ob 20.00) Dol TKI Hrastnik - MIP Gorica Leasing, Chio Kranj -Dobova, Sevnica - Ribnica, Slovan - Mitol Sežana.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA VZHOD - MOŠKI
PARI 14. KROGA: Djava Ptuj - Radeče (ŠD Center ob 19.00), Arcont Radgona -Pomurje, Šmartno 99 - Črnomelj, Atom Krško - Klima Petek Maribor
ODBOJKA
1.	DOL - ŽENSKE
LIGA ZA PRVAKA: Sladki greh Ljubljana - TPV Novo mesto, Nova KBM Branik - HIT Nova Gorica
LIGA ZA OBSTANEK (PLAY OUT): Formis Bell - Benedikt, Prevalje - Luka Koper, Zav. Maribor Ljutomer - Sloving Venus Vital
KO[ARKA
2.	SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - VZHOD
PARI 16. KROGA: Nazarje - Ptuj, Grosuplje - Pivovarna Laško mladi, ŽKK Maribor
-	Ruše, Superga Slovenj Gradec - Jurij Ježica, Celjski KK - Prebold.
KEGLJANJE
2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE PARI 11. KROGA: Drava Šoštanj, Komcel - Impol, Šoštanj - Nafta, Miroteks III. -Radenska.
1. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD . MOŠKI PARI 15. KROGA: Piramida - Drava, Krško - Fužinar, Agroruše - Konjice, Marles hiše - Lokomotiva, Impol - Interokno.
MALI NOGOMET
4.	TURNIR TOYOTE
ŠD Center Ptuj bo organizator že 4. tradicionalnega turnirja v malem nogometu. Turnir bo 26. februarja v ŠD center s pričetkom ob 9.00. Prijavnina je 15.000,00 SIT na TRR številka 042042-00007808884 ali na dan žrebanja v gotovini. Žrebanje parov bo v četrtek, 24. 2. 2005, v gostišču Lužnik na Ptuju. Kontakt: 041-578-980 (Ivo Klarič), 041 -394-876 (Marjan Lenartič), 041-677-243 (Janez Čuš). 1, nagrada 50 odstotkov pri-javnine; 2. nagrada 30 odstotkov prijavnine, 3. nagrada 20 odstotkov prijavnine in ob vsem tem še praktične nagrade.
NAMIZNI TENIS
1. SNTL MOŠKI
PARI 14. KROGA: Lisk Križe - Ptuj, Maribor Finea - Moravske Toplice Sobota, Krka -Maxi Olimpija, Kema Puconci - Vegrad Velenje, Cesna - LM-KO Lendava 1. SNTL - ŽENSKE
PARI 14. KROGA: Vesna - Ptuj, Prevent - Ilirija, Fužinar - Istrabenz, Kajuh Slovan -Arrigoni, Merkur - Iskra Avtoelektrika.
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
Dvoboj Hrvaška - Slovenija
V	soboto se bosta na tradicionalnem 28. dvoboju v Zagrebu pomerili strelski reprezentanci Slovenije in Hrvaške. Za slovensko izbrano vrsto s pištolo bodo nastopili tudi Boštjan Simonič, Simon Simonič ml. ter Mojca Lazar.
5.	kolo rekreativne lige s serijsko zračno puško
V	nedeljo bo na mestnem strelišču na Ptuju s pričetkom ob 10. uri potekalo 5. kolo rekreativne lige s serijsko zračno puško. Vabljeni!
Simeon Gonc
Sah
Ptujski šah januarja in februarja 2005
V letu 2005 se je nadaljeval ciklus turnirjev za društveno prvenstvo v hitropote-znem in pospešenem šahu. Kot že dolga leta, bodo tekmovanja načeloma vsak prvi in drugi petek v mesecu po natančnem razporedu, ki je objavljen na spletni strani društva http://www.sah-drustvo-ptuj.si.
Na hitropoteznih turnirjih za mesec januar in februar je nastopilo po 13 igralcev. V januarju je zmagal Zlatko Roškar z 9,5 točke. Na naslednja mesta so se uvrstili: Igor Iljaž 9, Dušan Klajderič in Martin Majceno-
Rokometna ekipa Gimnazije Ormož se je uvrstila v finale srednjih šol.
vič 8,5, Viktor Napast 8, Jože Čič 7,5, Dušan Majcenovič 6 in Robert Milalič 5 točk.
Na hitropoteznem turnirju za mesec februar je zmagal Boris Žlender z 10,5 točke pred Igorjem Iljažem z 10 točkami. Naslednja mesta so zasedli: Janko Bohak 9 točk, Jože Čič 8, Milan Fijan, Zlatko Roškar in Božidar Mrdja 6,5 in Martin Majcenovič s 6 točkami.
V skupni uvrstitvi je v vodstvu Igor Iljaž z 32 točami pred Zlatkom Roškarjem s 26 in Borisom Žlendrom z 20 točkami.
Turnir v pospešenem šahu za mesec januar je odpadel, ker se je za tekmovanje prijavilo samo šest igralcev. Vodstvo društva je za leto 2005 spremenilo način tekmovanja, kar pa igralci niso sprejeli, zato se tekmovanja enostavno niso udeležili, zaradi česar se je februarja ponovno tekmovalo na že več let ustaljen način. Turnirja v pospešenem šahu za mesec februar se je udeležilo kar 18 igralcev. Zasluženo in s poldrugo točko prednosti je zmagal mojster Gregor Podkrižnik, ki je dosegel 6,5 točke. Na naslednja mesta so se uvrstili Janko Bohak, Martin Majceno-vič in Jože Čič s po 5 točkami, Boris Žlender, Branko Orešek in Robert Mihalič s 4, Anton Zagoršek, Aleksander Podkrižnik Ivan Krajnc in Leon Selišek s 3,5 točke.
Janko Bohak
Foto: UE
Foto: UK
četrtek • 17. februarja 2005
Sredi življenja
ŠtajerskiTEDUlK 19
Ptuj • Tina Zajc v skrbi za okolje
Mis s Črno vrečo
Potem ko je odložila lento najlepše Slovenke v letu 2003, je Tina Zajc bolj sproščeno zadihala. Dnevi ji potekajo tako, kot si jih zastavi sama, manj je telefonov in drugih obveznosti. Spomini pa so lepi, ni ji žal, da je tekmovala na mis Slovenije, in tudi ji ni žal, da je njeno leto mimo.
še vedno pa je manekenka, snema reklame in obiskuje različne prireditve. S tem si zapolnjuje prosti ~as, sicer pa pravi, da se na dolgi rok ne vidi v {ov biznisu. Včasih si je sicer želela, da bi delala kot televizijska voditeljica, vendar je to misel opustila.
Studira geologijo, je v drugem letniku, letos se ji je pridružila se paleontologija. Studij ji postaja vedno bolj vseč, tudi zato bo pridno studirala naprej. Po končanem studiju se želi zaposliti na Seizmoloskem institutu v Ljubljani, kjer se bo med drugim ukvarjala tudi s potresi. Napoved nekega ruskega strokovnjaka, ki strasi Slovenijo z napovedmi o katastrofalnem potresu, je ni pre-strasila. Pravi, da je potrese težko napovedovati, studij je premalo, da pa bi to lahko za naso deželo napovedal nekdo iz Rusije, pa se ji zdi skorajda nemogoče,
Foto: Črtomir Goznil<
Tina Zajc, bivša mis, ki je zelo občutljiva za stanje v okolju.
ker tudi ne pozna slovenskih razmer tako kot domači strokovnjaki. "Trajalo bo se kar nekaj desetletij, da se bo dalo napovedati, da temu ali onemu območju grozi velik potres. Res pa je, da se na nasem območju dogajajo nekatere stvari, kaj napovedujejo, pa je zelo težko reči."
Tina je tudi prepričana, da smo, kar zadeva skrbi za okolje, v Sloveniji veliko pred drugimi, tudi bolje razvitimi državami. Ljudje so vedno bolj okoljevar-stveno osvesčeni. Nekaj nalog imamo se pri recikliranju odpadkov, da bi to postalo vsakdanja praksa vseh Slovencev in Sloven-
cev, pa da bi imele tovarne bo-ljse čistilne naprave. Tudi cene avtomobilov bi lahko bile visje, da jih ne bi bilo toliko.
Pri Zajčevih doma imajo pet posod za ločeno zbiranje odpadkov: za organske, navadne, steklene, papirne in nevarne odpadke. Dosledno jih sortirajo, zatem pa odnašajo v posebne zabojnike, ki so iz leta v leto bolj polni, kar je dokaz več, da se vse več ljudi zaveda pomena ločenega zbiranja odpadkov. Tino je pogosto videti, kako s črnimi vrečami polni zabojnike.
Na modo in blagovne znamke ne da veliko, moda je zanjo to, da se v oblačilih dobro počuti. Zdi se ji skoda, da bi kupovala draga oblačila, raje kot to, denar porabi za potovanja. Rada pa obleče kaksno lepo obleko za posebne priložnosti, po možnosti v vijolični barvi.
V kuhinji se najbolje znajde pri peki slasčic, priprave zrezkov in pic pa se ni v popolnosti osvojila. Če človek uživa hrano zmerno, tudi slasčice, se mu ni treba bati, da bo presegel idealno telesno težo, poudarja. V Zajčevi družini so zmerni jedci, se ne prenajedajo, tudi zato so vsi vitki. Tina lepote ne vzdržuje v lepotnih salonih, prisega na naravo, telesno aktivnost in zdravo prehrano.
MG
Iščete svoj stil
Sonjin izbor je športna eleganca
Sonja Kokot je 24-letna prodajalka, doma iz Hrastovca, trenutno brez zaposlitve. Mamica dveh otrok, štiriletnega sina in enoinpolletne hčerke, ki jima posveča ves svoj čas. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti. Vedno si je želela, da bi prišla v roke strokovnjakom, ki bi ji svetovali, kako naj se obleče, uredi pričesko in naliči.
v roza barvi, začinil pa roza svilen pikčast sal, kar je celotnemu videzu dalo aktualni modni pečat. Priporočajo ji hlače v cigaretnem stilu, kroji naj bodo malo bolj ohlapni in v navpičnih linijah. Obleče lahko tudi krila in obleke primerne dolžine. Pristajajo ji temnejse barve, temno-modra, temnorjava in siva, ki pa jih mora popestriti z živimi bar-
vami. Izogiba naj se velikih vzorcev in geometrijskih likov.
V Športnem studiu Olimpic so za Sonjo izbrali program Olim-pic, ki je namenjen ženskam, ki želijo z vadbo oblikovati želeno postavo in doseči idealno telesno težo. V njem bo brezplačno vadila mesec dni, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čus.
MG
Sonja prej ...
Foto: Črtomir Goznil<
Foto: Črtomir Goznil<
in pozneje
Sonja je kozmetični salon obiskala prvič. V kozmetičnem salonu Neda so ji obraz povrsinsko očistili, odstranili odmrle celice in med masažo nanesli odgovarjajočo kremo.
Oblikovali in pobarvali so ji obrvi. Po njihovih nasvetih bo negovala kožo doma, enkrat ali dvakrat letno pa naj bi obiskala kozmetični salon zaradi globinskega čisčenja kože.
Vizažistka Nina Škerlak iz Frizerskega salona Diva je make up začela z nanosom kompaktnega pudra, za ton temnejsega od njene kože. Zunanje robove vek je očrtala s temnejso barvo in
Popust Frizerstva Stanka v februarju
nanesla senčila v roza tonih. Z maskaro je poudarila trepalnice, ustnice pa z nežnim rdečilom in lip glosom.
V Frizerskem salonu Stanka je za Sonjino novo pričesko poskrbela frizerka Danica Zorčič. Odločila se je za asimetrično striženje. Na zatilju je levo stran postrigla krajse v gradniranem pažu, desno pa poudarila z da-ljsimi resami. Lase je v celoti pobarvala v zlato pesčeno barvo Wella, jih posusila in na koncu stilizirala.
Za mlado mamico so v Modnem studiu Barbare Plavec Bro-dnjak izbrali sportno-eleganti jeans hlačni komplet črno-sive barve blagovne znamke Gerry Weber iz Murine prodajalne na Ptuju. Poudarjajo ga beli jeans sivi. Zgornji del je krojen v slogu blazerja z nasitimi žepi, ki mu dajejo mladosten in eleganten videz. Hlače so krojene v cigaretnem slogu, ki samo se bolj poudarjajo Sonjino visino. Komplet je popestrila modna majica
nirGoznil<
Sonja v obla~ilih Gerry Weber iz Murine prodajalne na Ptuju
Od tod in tam
Ptuj t Zlata poroka Erbusovih
Foto: Langerhoic
V Mestni hiši na Ptuju so 29. januarja letos ob eni navadni poroki opravili tudi obred zlate poroke. Obred je vodil pooblaščenec Franc Zadravec.
Po petdesetih letih sta si prstane ponovno izmenjala Kristina in Franc Erbus iz Spuhlje 12. Prvič sta se poročila 29. januarja leta 1955 v Rogoznici. Zlati ženin je bil kmetovalec, nevesta gospodinja. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, na jesen življenja ju razveseljujejo štirje vnuki.
Hajdina t Zlatoporo~enca Ko{tomaj
Foto: Matija Brodnjak
Zadnjo januarsko soboto sta zlato poroko v krogu družine, sorodnikov in prijateljev slavila Kristina in Milan Košto-maj iz Skorbe 5. V cerkvi sv. Martina v Hajdini je slavnostni obred zlate poroke vodil župan občine Hajdina Radoslav Simonič, zapisnikar je bil Andrej Tkalec. Zlatemu ženinu sta bili priči hčerki Vlasta in Suzana, nevesti pa sin Milan. Prvič sta se poročila 5. februarja 1955 na Hajdini. Kristina je upokojena gostilničarka, Milan upokojenec Agisa. Leta 1987je domačo gostilno Koštomaj, ki je pod tem imenom znana že od leta 1930prejšnjega stoletja, prevzel sin. Gostilna je bila na tem naslovu že prej, vendar pod drugim imenom.
V	zakonu so se jima rodili trije otroci: Milan, Vlasta in Suzana, v jeseni življenja Koštomajeva razveseljujejo štirje vnuki.
V	pokoju imata več časa za vikend, ob katerem raste vinska trta in druge drobne radosti.
Skorba t Zlatoporo~enca Vogrinec
Foto: Langerhoic
Zadnji januarski dan ste se zlate poroke v krogu družine, sorodnikov in prijateljev veselila Ema in Ivan Vogrinec iz Skorbe 60 v občini Hajdina. Obred zlate poroke, ki je potekal v cerkvi sv. Martina v Hajdini, je vodil hajdinski župan Radoslav Simonič. Zapisnikarje bil Andrej Tkalec. Zlatopo-ročenca Vogrinec sta kmetovalca, ki sta še vedno aktivna, pomagata mladim. Dobro se počutita in si želita, da bi bilo tako še dolgo. V zakonu sta se jima rodila sinova Martin in Ivan, ki sta bila tudi poročni priči. Danes ju razveseljuje že pet vnukov: Damjan, Martina, Ivo, Blaž in Ana.
Vsem trem zlatim parom čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Mestni Vrh • Družinska tragedija zakoncev Urek
januar/februar
--- 1_ a-ioos
Tudi po smrti nerazdružijiva
Znana vinogradniška kmetija Urekovih na Mestnem Vrhu 30 je te dni ovita v žaiost. Po tem, ko je 67-ietno gospodinjo Zorko zadeia kap tako hudo, da je biia v komi in je kazaio, da ne bo ostaia, je 71-ietni gospodar Tonček obupai in se ustreiii. Le nekaj dni za njim je umria tudi ona.
Foto: M. Ozmec
Zadnji posnetek Tončka in Zorke Urek med obrezovanjem vinograda, bilo je v ponedeljek, 17. januarja.
Vinogradniška kmetija Urekovih na Mestnem Vrhu 30 je znana daleč naokoli, saj slavi po dobrem vinu, ki sta ga z ljubeznijo pridelovala in negovala Tonček in Zorka Urek.
Dela za pridne roke nikoli ni zmanjkalo, saj je bilo treba skrbeti za okoli 20 ha zemlje in okoli 15.000 trsov vinske trte. Gospodinjo Zorko je sicer že pred 7 leti zadela rahla kap, ki na srečo ni pustila hujših posledic, pred 4 leti pa je kap zadela tudi gospodarja Tončka in mu pustila posledice na levem delu telesa, predvsem na nogi in roki, pa vendar je ob skrbni negi lju-
beče žene počasi okreval. Tako dobro je že šlo, da se je lahko kmalu spet vrnil med svoje vinograde in nadaljeval z delom.
Zaradi velikega števila trsov so kljub hladnemu vremenu morali
Urekova vila na Mestnem Vrhu je pravzaprav nekdanja poiitni{ka hi{ica, ki jo je gospodarjev ode, prav tako Anton Urek, leta 1939 kupil od znane ptujske trgovske družine Brenčič, {epred tem pa je bila v lasti ptujskega odvetnika Rajmunda Satnika, ki jo je tudi postavil.
začeti z obrezovanjem že kmalu po novem letu. Tudi letos je bilo tako, saj so izkoristili vsak lepi dan za delo v gorici. Še v ponedeljek, 17. januarja, smo ju fotografirali sredi dela v vinogradu. Le nekaj dni za tem, v torek, 25. januarja, pa je mamo Zorko med popoldanskim počitkom, okoli 18.30 ure, zadela kap. Tako hudo, da se ni več prebudila. Tonček je ves zaskrbljen in s tresočim glasom to sporočil sinu Branku in hčerki Jelki, ki sta poskrbela, da so jo nezavestno takoj odpeljali v ptujsko bolnišnico. A ker je kazalo, da je zdravstveno stanje kritično, so mamo Zorko
Kog • Čebelarstvo ga spremlja od otroštva
68 panjev za 68 iet
Cirii Rotar s Koga 4 pravi, da so biie čebeie pri hiši, odkar pomni. To je bo-trovaio njegovi veiiki ijubezni do čebeiarstva, ki ga je že pripeijaia tudi do čebeiarskega abrahama.
Spominja se, kako so po 2. svetovni vojni cebela-rili v kosih, nato s panji in premičnim satjem. Leta 1953 je ogrebel svoj prvi roj in od takrat se čebel
Ciril Rotar s Koga je že praznoval svoj čebelarski abraham in je nad čebelarstvom še vedno navdušen.
ni več otresel. Z leti so se panji nabirali in danes jih ima natanko toliko kot let, namreč 68. "Toliko je bila nekoč norma za delavca pri Medexu, katerega kooperant sem bil vsa leta," pravi Ciril Rotar. Sicer pa se starih časov spominja z nostalgijo tudi zato, ker je bilo za čebelarje veliko izobraževanj, predavanj. Kot član različnih društev si je ogledal, kako čebelarijo drugod po svetu in vedno znova je prepričan, da imamo dobro urejeno čebelarstvo. Ves čas se je izobraževal tudi s pomočjo literature, prebral je vse, kar je bilo dostopno. Na Kogu je bilo nekoč veliko čebelarjev. V času Jugoslavije še 15, sedaj pa so aktivni le 4 čebelarji, ki so člani Čebelarskega društva Ormož.
Poleg medu Rotar prideluje še propolis, medico, cvetni prah. Proizvaja vosek, ki je bil nekoč zelo cenjen in se je prodajal liter voska za liter medu. Nepogrešljiv je bil v gospodinjstvu, dal pa je tudi prav poseben, nezgrešljiv vonj svečam. Rotar je prepričan v blagodejni zdravilni učinek medu, ki ga redno uživa. Že dolgo pozna tudi učinek pro-polisa, ki varuje čebelje družine pred boleznimi, pomaga pa tudi človeku. Medeno žganje je dobro proti gripi, pa tudi zdravi se ga ne branijo. Rotar se navdušuje tudi nad matičnim mlečkom, s katerim čebele dojilje hranijo matičnike. Na Kogu in v njegovi okolici je mogoče pridobivati cvetlični in akacijev med, kostanj pa počasi izginja.
vki
že naslednji dan prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Žal pa je tudi tam niso mogli zbuditi iz kome, mož Tonček je lahko le vsak dan z zaskrbljenostjo sprejemal sporočila zdravstvenega osebja, da se ženino stanje vsak dan slabša. Vsak dan so jo obiskovali, sin, hčerka in vnuki, vsak drugi dan pa je bil ob ženi tudi Tonček; nazadnje v nedeljo, 31. januarja. Ves obupan jo je stiskal za roko in jo klical, a žal ni dočakal nobenega odziva, kaj šele odgovora. Ko so mu zdravniki povedali, da je stanje zelo kritično in da je vprašanje, če se bo sploh še lahko kdaj zbudila, ter da se bojijo najhujšega, je očitno obupal, saj sta bila drug na drugega zelo navezana.
Bolnišnico je zapustil s solzami v očeh, med potjo iz Maribora pa je bil ves potrt in kljub vzpodbujanju otrok, češ, saj bo bolje, tudi brez upanja in volje do življenja. Tudi naslednji dan, v ponedeljek, 31. januarja, so bili pri mami Zorki na obisku otroci z vnuki, a mož Tonček je ostal doma in očitno obupal.
Na koledar, kamor je vsak dan sproti pisal kaj pomembnega se je dogajalo, je pod 31. januar zapisal "mama slabo" in pod tem še "zlata Zorka"! V življenjskem obupu se je odločil in verjetno čez noč napisal poslovilni pismi, eno za otroka in eno za sosede, v torek, 1. februarja, zjutraj, domnevajo, da je bilo okoli pol pete ure, pa je stopil do družinskega križa, kakih 20 m nad hišo, po-
Prejeli smo
O svetovnonazorskem Babiionu gospoda nadškofa (4)
Odmev na odmev v Večeru, 24. 1. 2005
Moje prejšnje pismo, namenjeno gospodoma Frideriku Klamp-ferju in Borisu Vezjaku, sem pisal s stališča objektivnega opazovalca drugega reda, z edinim namenom: izboljšati medčloveške odnose. Menim namreč, da posvečamo temu področju premalo pozornosti. V ta namen bi bilo potrebno posvečati večjo pozornost tistemu, kar nas povezuje, kot tistemu, kar nas ločuje.
Seveda se človekov svetovni nazor oblikuje iz množice njegovih pojmov. Ti pa so se pri njem oblikovali kot odziv na informacije, ki jih je sprejemal iz svoje okolice (kot vhode) v procesu njegovega razvoja. Ta množica njegovih pojmov se oblikuj e v njegov abstraktni sistem, ki je njegov abstraktni model objektivne stvarnosti (svetovni nazor), ki nato odločilno vpliva na njegovo telesno, duševno in duhovno vedenje v odnosu (izhodi) do njegove okolice (ljudi, narave, umetnih sistemov ...).
Na ta proces oblikovanja človekovega svetovnega nazora vplivajo tudi vsi njegovi učitelji, od začetka do konca njegovega šolanja. Zato menim, da učitelji, ki se do svoje okolice vedejo nestrpno,

Foto: M. Ozmec
Na mizi dnevne sobe je koledar, na katerem so ostale zapisane zadnje Tončkove besede: "Mama slabo" in pod tem še "zlata Zorka".
kleknil in si s strelom v glavo vzel življenje.
V poslovilnem pismu otrokoma je med drugim zapisal, da želi, da ga pokopljejo šele takrat, ko bo umrla žena Zorka. In tri dni zatem so se njegove črne slutnje žal uresničile, v petek, 4. februarja, kmalu po 16. uri, je prenehalo biti srce tudi njegovi ljubeči ženi Zorki.
Ne samo Urekove, tudi vse sosede na Mestnem Vrhu, pri-
jatelje in znance je družinska tragedija Urekovih hudo pretresla. Vsi so vedeli, da sta se kljub starosti ljubila in spoštovala kot mlad zaljubljen par, vedno sta bila nerazdružljiva. In nerazdružljiva bosta ostala na vekomaj, saj so po upe pelitvi pomešali tudi njun pepel. Ni naključje, da so ju pokopali v isti grob prav na dan vseh zaljubljenih, na Valentinovo.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Družinski križ, 20 m nad Urekovo domačijo, pod katerim si je obupan Tonček vzel življenje.
lahko prenesejo to svojo obliko vedenja tudi na svoje učence. Seveda pa na posameznikovo vedenje vplivajo - med njegovim razvojem, v katerem se oblikuje njegov svetovni nazor - tudi druge komponente iz njegove okolice (njegova družina, prijatelji, javna občila itn.).
Vsak posameznik skozi svoje življenje zvezno menja svojo okolico, iz katere sprejema med svojim razvojem informacije, ki sooblikujejo njegov svetovni nazor, zato niti dva človeka nimata popolnoma enakih svetovnih nazorov, kvečjemu bolj ali manj podobne. Vsak človek je namreč svoj sistem s tremi komponentami (podsistemi). Te človekove komponente, ki vplivajo druga na drugo, so: telo, duša in duh, katerega podsistem je njegov svetovni nazor. Če smo torej sooblikovali človekov svetovni nazor, ki je podsistem njegovega podsistema, smo sooblikovali tudi človeka kot celoto (z nekaterimi njegovimi lastnostmi, odnosi z okolico, vedenjem in razvojem). In ta vpliv imajo tudi vse šole (s svojimi učitelji, učili, prostori, načinom poučevanja itn.), v katerih se je izobraževal človek v procesu svojega razvoja.
Pa še o mojem "obrekovanju" mariborske Pedagoške fakultete. Da g. Klampfer in g. Vezjak nista strpna, je očitno, svojim imenom in priimkom na koncu svojih pisem pa redno pripisujeta tudi "Pedagoška fakulteta Maribor". Menim, da je normalno, da v primeru, ko pisec članka k svojemu podpisu
doda tudi ime svoje ustanove, to pomeni, da je njegovo mnenje usklajeno z mnenjem te ustanove. V nasprotnem primeru doda svojemu imenu in priimku svoj privatni naslov ali nič.
Po novih mednarodnih raziskavah — o tem pišeta tudi akad. prof. dr. Kralj in predsednik SAZU akad. prof. dr. Žekš (nekaj od tega je bilo pred kratkim objavljenega v reviji Vzgoja in izobraževanje) — je, žal, slovensko visoko šolstvo po kvaliteti (merjeno z objektivnimi merili) na zadnjem mestu v EU, čeprav smo po številu doktorjev znanosti na milijon prebivalcev pred ZDA in Japonsko (danes vodilnima gospodarskima sistemoma v svetu). Da obstaja tu neskladje med kvaliteto in kvantiteto naših doktorjev znanosti, je očitno. Zato menim, da bi se morali visokošolski učitelji — kot člani svojih visokošolskih ustanov — ukvarjati zlasti s problemom, kako dvigniti kvaliteto slovenskega visokega šolstva, njihovi nazori pa so njihova privatna zadeva in ne sodijo pod okrilje teh ustanov.
Kar pa se tiče grozilnih pisem, ki jih prejemata oba filozofa, pa to: tak nasilen način komuniciranja ostro obsojam. Pregovor pa razloži tudi to, ko pravi: "Kdor seje veter, bo požel vihar!"
Dolfi Žižek, Ptuj
Pripis: Pismo je nadaljevanje polemike, ki se je pridela v Vederu, vendar ga tamkajšnje uredništvo ni želelo objaviti, zato je avtor za objavo prosil Štajerski tednik.
Foto: vki
četrtek • 17. februarja 2005
Turistični tednik
ŠtajenkiTEBHlK 21
Reportaža • Potep po Škotski
V deželi Haggisa, viskija in kiltov
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Na žalost smo se v Edinburghu zadržali samo tri dni in eno popoldne, kar ni zadostovalo za ogled vseh znamenitosti, ki jih Edinburgh ponuja turistom. En dan od teh treh dni pa je ve~ina od nas prebila na avtobusni turi po {kotskem podeželju. Našega voznika in hkrati vodica je odlikoval pristni škotski, sadistično naravnan smisel za humor. Ko smo po prvem postanku v samopostrežni restavraciji, kjer so si nekateri privoščili pravi otoški zajtrk, h kateremu spadajo jajca, slanina, sok in "black pudding" ali krvavica, odrinili na pot, je šofer avtobusa pristavil: "Upam, da vam je zajtrk teknil." Takoj za tem smo zapeljali čez grbine na cesti. Nato je šofer stavek še enkrat ponovil, da so poanto dojeli tudi japonski turisti.
[arm Škotskega višavja in razgibane škotske zgodovine
Na začetku ture nas je vodič opozoril na Doune Castle, enega najbolj ohranjenih srednjeveških gradov na Skotskem, ki je svoj čas služil za prizorišče kultnega britanskega filma z naslovom "Monty Python and the Holy Grail". V filmu se najbolj znamenita skupina britanskih komikov norčuje iz legende o kralju Ar-turju. Peljali smo se tudi mimo najvišje škotske gore, Ben Nevisa, ki se po višini ne more primerjati s Triglavom.
Med vožnjo smo slišali marsikatero krvavo zgodbo iz škotske zgodovine. Ne samo, da so imeli Skoti ves čas polne roke dela z Angleži, sem in tja so različni klani obračunavali tudi med sabo. Leta 1692 so pripadniki klana MacDonald podpisali dokument o predaji kralju Viljemu III pet dni prepozno. Zatem so MacDonaldi, nič hudega sluteč, v svoje domove sprejeli 130 vladnih vo-
Trnovska vas



Lepote Škotskega višavja
jakov klana Campbell. Po desetih dneh veseljačenja so Campbelli po kraljevem naročilu hladnokrvno poklali 38 pripadnikov klana MacDonald, ostali MacDonaldi pa so morali zbežati. Masaker pri Glencoeju, ki je šokiral takratno škotsko javnost, je dobil ime po dolini, kjer je prišlo do poboja. Se danes so Cam-pbelli v nekaterih hotelih in gostiščih v okolici Glencoeja nezaželjeni. Med drugim smo izvedeli tudi, da je bil Rob Roy precej majhen možakar z izjemno dolgimi rokami, ki si je lahko zavezal vezalke na čevljih, ne da bi se mu bilo potrebno sklanjati.
Čeprav smo napenjali oči, Nessie med našim postankom pri gradu Urquhart, ki se dviga nad jezerom Loch Ness, nismo opazili. Če mene vprašate, je ogled jezera dosti manj razburljiv kot pa prebiranje kakšne knjige, ki polemizira o obstoju pošasti.
Obisk Edinburške univerze
Predzadnji dan našega bivanja na Skotskem smo se vsi skupaj odpravili do katedre za lingvistiko na University of Edinburgh. Z nami študenti sta bila tudi predstojnica Oddelka za anglistiko z amerikanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani gospa Komar in asistent Ilc, ki je med drugim na oddelku zadolžen za mednarodno sodelovanje. Sprejel nas je Patrick Honeyburn, ki na tamkajšnji katedri predava historično fonologijo. Nam pa je v kratkem predstavil edin-burško univerzo in škotski visokošolski sistem. Zanimivo je, da na Skotskem prevladujejo državne univerze brez šolnin. Ob koncu srečanja smo se dogovorili, da se dobimo še zvečer v pubu.
Andreja Stajnko
Se nadaljuje
Tradicionalni Ločki bal
Turistično društvo Trnovska vas je skupaj z vaškim odborom Ločič in družino Čeh iz Ločiča organiziralo tradicionalni Ločki bal, ki so se ga zraven vaščanov Ločiča, članov TD Trnovska vas udeležili še Drago Korade, zbiralec gradiva o klopotcu, višji kustos Pokrajinskega muzeja Maribor Tone Petek ter folklorna skupina in ljudske pevke iz Destrnika. Potekal je v soboto, 29. januarja, v domu krajanov v Trnovski vasi.
Pred začetkom bala pa so učenci OS Trnovska vas predstavili dve projektni nalogi, in sicer nalogo o klopotcih z naslovom "Klopotec svoje pesmi poje" in pa Turistične zanimivosti občine Trnovska vas.
Bal se je pričel s pesmijo in s povabilom "virta in gospodinje" Nežike in Martina Čeh na bal. Sledil je pozdravni nagovor in bal se je pričel. Plesalo in pelo se je do jutranjih ur, vmes pa so se udeleženci okrepčali tudi z malico. Za dobro voljo so poskrbeli člani Tria Kovačičjak-Plohl iz Gabrnika.
Zmago Šalamun
Foto desno: Predsednica TD Trnovska vas Angela Fras (prva z leve) in tajnica TD Trnovska vas Marija Vr{i~ (prva z desne) izro~ata zahvalo družini Čeli iz Ločiča.	_
__Foto: ZS
Komentiramo
Lačni krofov in kuhanega vina
Kdo bi si mislil, da bo letošnja zima svoje najhujše zobe pokazala prav ob pustu. Tudi kurentom jo je letos precej zagodel mraz. Medtem ko jim je bilo v prejšnjih letih pod kožuhom zelo vroče, letos ni bilo tako. Se jeza jim ni pregnala mraza iz kosti, ker so jim organizatorji namesto s kuhanim vinom postregli s hladnim špricerjem, ki je dobesedno zmrzoval. Pa bi tudi na to moral nekdo misliti, kot tudi na to, da bi v mestu postavili več stojnic za prodajo kuhanega vina in čaja. Stojnic s ptujskimi spominki pa tako in tako na ptujskih ulicah in trgih v tem času ni bilo še nikoli. To je bil tudi eden od razlogov, da se je skoraj 50.000-glava množica, ki si je ogledala nedeljsko povorko, dobesedno razbežala po končani prireditvi. Pet minut po koncu ni bilo na ptujskih ulicah in trgih skoraj nikogar, pa bi bili, če bi jih ne zeblo in če bi jim znali ponuditi kaj več. V šotor vsi niso mogli, ker je bil deset- in večkrat premajhen, da bi sprejel vse, poleg tega pa naj bi tam malicali udeleženci povorke.
Hudo negodovanje je bilo v soboto proti večeru, ker skoraj nikjer na Ptuju ni bilo mogoče kupiti krofov, kot da ne bi mogli organizirati prodaje do poznih večernih ur, saj so peči ptujskih pekov delale s polno paro. Vabiti ob pustu na Ptuj, pri tem pa ne zagotoviti dovolj velike količine krofov, posebej še sedaj, ko se ptujski krof ponaša z blagovno znamko, tudi ne more biti mestu v ponos. V nedeljo je bilo že drugače, ampak tisti od sobote zadeve ne bodo pozabili.
Nihče letos ni posebej vabil meščanov, da okna in pročelja hiš potrebujejo pustno okrasitev. Tisti pa, ki poziva niso čakali, so poskrbeli le za skromno okrasitev, kot da ne bi vedeli, kako se temu streže, že iz prejšnjih let. Vsa čast številnim etnografskim skupinam in njihovim vodjem, ki vsa leta vztrajajo in sodelujejo na ptujskem kurentovanju. Vsem bi morali vsako leto znova izročiti posebna priznanja in zahvale. Kot tudi vsem iz okolice Ptuja, ki že nekaj let rešujejo karnevalski del pustne povorke; to so skupine iz Stojncev, Bukovcev, Prvencev-Strelcev, KTD Klopotec Soviče-Dravci, TD Polenšak, ki tudi tvorijo glavnino nedeljske povorke z res atraktivnimi, kostumografsko dodelanimi in všečnimi nastopi. Iz Stojncev jih je letos prišlo okrog 300, iz Prvencev-Strelcev, ki so imeli eno skupino, skoraj sto. Kje pa so bili Ptujčani? Med gledalci povorke, praviloma brez mask in/ali celo doma na toplem po naporni žurki v karnevalskem šotoru. Čast so ponovno reševali učenci osnovnih šol Ljudski vrt in Olge Meglič; bili so oblečeni v čarovnike, kar pa ni nič prispevalo k temu, da bi Ptujčane "začarali' v maske. Tri ptujska podjetja so nastopila z reklamnimi vozili, za samopromocijo pa je poskrbel eden od ptujskih svetnikov, ki tudi vodi društvo, ki bo med letošnjimi organizatorji mednarodnega žonglerskega srečanja na Ptuju. Skupine od drugod, ki so v nedeljo nastopile in v bistvu rešile čast pustnega dela povorke, takšne pozornosti niso bile deležne, da bi kdo predstavil njihove vodje. Pa bi morali. Se dobro, da niso zamerljivi, ker bi sicer lahko prihodnje leto napovedali bojkot ptujske nedeljske pustne povorke. Za zgled bi si vzeli Ptujčane, ki to počenjajo že nekaj zadnjih let.
Če bi znali delati prireditev s kontinuiteto, bi mesto v 45 letih moralo "vzgojiti' vsaj 45 karnevalskih skupin. Preteklost in sedanjost ponujata neizčrpen vir idej. Prva leta so tako delali, zatem so iz neznanih vzrokov prenehali, v neznano pa so poniknila tudi vsa pustna oblačila, ki so jih do tedaj ustvarili. Zdaj, ko je še ena prireditev mimo, bi bil skrajni čas, da se staknejo glave inpogrunta recept, da bo tudi Ptuj imel karnevalske skupine na nedeljski pustni povorki. Del odgovornosti nosi tudi Turistično društvo Ptuj, ki bi moralo delovati kot motivator tudi na tem področju. Mesto bi lahko naposled spisalo tudi posebna pravila, da morajo v kulturnih in drugih ptujskih društvih skrbeti tudi za ohranjanje in negovanje pustne tradicije, če je že ptujsko kurentovanje največja prireditev javnega pomena v mestni občini Ptuj. Za spodbudo bi lahko oblikovalo pustni fond, ki bi ga vodili ljudje, ki znajo delati s sponzorji in donatorji. Najprej pa bodo morali poiskati sposobne organizatorje, ki bodo znali poskrbeti tudi za kuhano vino in čaj ter slastni krof.
Majda Goznik
Sonďcov klub v PREKMURJU
3* Diana, kopanje, izleti, brezplačno do 7 let do24.4V2D/POL 10.980
Sončkov klub v UMAGU
1*/3* Istra, bogata animacija, darilo: koncert G. Karana in K. Montene
22.4y3D/POL od 12.900
TERME OLIMIA
3* app Lipa, 4* aparthotel Rosa, kopanje v Termaliji od 27.2y2D/POL od 17.980
PARIZ in DISNEYLAND
5-dnevni avtobusni izlet, odlično slovensko vodenje
2.3y5D/Nz 39.900
Radoživa TURŠKA RIVIERA
8-dnevno potovanje: Side-Manav-gat-Pamukkale-Perge-Aspendos
12.378D/POL 45.900
EGIPT, križarjenje po Nilu
5* hotel in ladja, odlično slovensko vodenje, bogat program 25.2.,18.378D 159.900
Staro za novo!
Še imate star katalog agencije Sonček?
Zdaj ga lahko zamenjate za brezplačno potovanje!
SONČEK
TUI potovalni contar
Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Telefonska prodaja: 02/22 080 33 • www.sonchek.com
Foto: AS
Kuharski nasveti
Beljaki
Beljakov se je ob pripravi pustnih sladic kar nekaj nabralo v naši kuhinji.
Pecivo iz beljakov
5 beljakov, 12 dag kristalnega sladkorja, 10 dag sesekljanih orehov, 10 dag rozin, 10 dag ostre moke, 10 dag margarine.
Stepemo trd sneg beljakov, postopoma med me{anjem dodajamo sladkor in staljeno margarino, moko in rozine. Vsipamo v pomaščenpekač (ožji, masa naj sega 3 do 4 cm visoko). Pečemo pri 180 °C.
Tako kot je velika količina beljakov po pripravi krofov, tako je raznovrstna priprava beljakov in beljakovih sladic. Najenostavneje pripravimo tako imenovano navadno beljakovo maso, ko beljake stepamo v trd sneg in za vsak beljak dodamo 1 veliko žlico sladkorja. Stepamo tako dolgo, da se sneg začne svetiti in nastajajo na vrhu beljakove mase majhni vršički, nato previdno dodamo med mešanjem še ostali sladkor, in ko dobimo stabilen sneg, dodamo želene priokuse. Če moramo dodati še večjo količino sladkorja, ga dodajamo previdno, da se sneg ne sesede.
Pri nas še vedno najpogosteje pripravljamo poljubčke iz beljaka in sladkorja. Razlikujemo tri vrste mase za poljubčke. Najpreprostejša, ki jo imenujemo tudi švicarska masa, je hladno stepena mešanica beljakov in sladkorja, italijanska mešanica je narejena iz prečiščenega finega sladkorja in še tretja mešanica nastane s pomočjo kuhanja, ko beljak in sladkor mešamo nad soparo tako dolgo, da nastane gosta pena. Od vseh treh mas je kuhana beljakova masa najtrša in se skoraj nikoli ne sesede. Beljakova masa, ki jo naredim iz beljakov in sladkorja z mešanjem, je zelo zračna in ravno zaradi tega se rada sesede.
Količina sladkorja za beljako-vo maso se nam vedno zdi skoraj previsoka, vendar bo le z večjo količino kristalnega sladkorja ali sladkorja v prahu ostala masa tudi po oblikovanju trda. Tako na en beljak damo tudi 50 g sladkorja in dobimo suho, hrustljavo konsistenco mase. To razmerje upoštevamo tudi, če beljake nad
soparo stepamo v trd sneg oziroma jih kuhamo. Stepene mase ne pustimo brez vzroka stati v kotli~ku ali v posodi, v kateri smo jo naredili, da ne spremeni barve ali se sesede. Nabrizgamo jo na peka~ in jo osu{imo. Tako pripravljeno maso lahko nabriz-gamo tudi na pe~en biskvit in jo rahlo zape~emo.
Beljakove mase imenujemo tudi snežne mase. Za lahke mase
Masa za poljubčke lahko služi tudi kot model. Tako lahko na stožčaste modele nabrizgamo be-ljakovo maso v obliki stožca, jo v pečici na 100 do 120 °C osusi-mo, in ko masa odstopi od modelov, nastale košarice obrnemo, v njih pa nabrizgamo poljubno kremo - te dni vaniljevo, čokoladno, orehovo in podobne kreme, v poletnih mesecih pa košarice polnimo s poljubnim sadjem in
velja, da na 30 g beljaka dodajamo 35 g kristalnega sladkorja, za težke mase pa damo na 30 g beljakov od 90 do 130 g kristalnega sladkorja. Pri beljakovih masah, iz katerih pripravljamo okraske, pa uporabimo na 30 g beljaka 50 do 100 g sladkorja. Tako iz 10 beljakov in petnajstih dekagramov sladkorja najprej naredimo trd sneg beljakov, posebej pa skuhamo 45 dekagramov sladkorja z malo vode in ga počasi med mešanjem vlivamo v sneg. Iz tako pripravljene mase kasneje ročno oblikujemo cvetove, živali in podobne figure, s tem da to maso obarvamo z bar-
Mokri smrček
Vpra{anje bralke Mateje iz Ptuja: Imamo psi~ko, ki je skotila 6 zdravih mladi~kov. Psi~ka je redno cepljena proti kužnim boleznim. Zanima nas, kdaj je primeren ~as, da cepimo mladi~ke proti kugi in drugim boleznim, saj si vsi želimo, da bi bili psi~ki zdravi. Hvala za odgovor.
okrasimo s smetano, lahko pa za poletni čas pripravimo večje košarice in v njih napolnimo sladoled. Tako pripravljeno maso lahko uporabimo tudi za brizganje dekorativnih ornamentov, rož, ki jih kasneje prav tako sušimo.
K beljakovi masi lahko dodamo tudi naribano ali zmehčano jedilno čokolado, narezane mandlje, raztopljeno želatino, orehe, kokos in podobne dodatke ter prav tako vsipamo na pečen biskvit za torto in v pečici še zapečemo. Za pripravo snežnih žličnikov belja-kovo maso izboljšamo tudi z malo kuhane črne kave ali v kavi del sladkorja kuhamo in kasneje do-
Odgovor: Pasji mladički dobijo prva protitelesa, ki jih varujejo pred najrazličnejšimi povzročitelji bolezni že z mlezivom (materino mleko, ki se tvori takoj po porodu). Protitelesa jih ščitijo pred nevarnimi boleznimi prve tedne življenja. Koncentracija protiteles v krvi mladičkov počasi pada in nekako po 5. oz. 6. tednu starosti mladička le-ta nima več učinkovite zaščite. Ker so kužki v tej starosti že sposobni ustvarjati lastno obrambo proti povzročiteljem kužnih bolezni, jih je smiselno prvič cepiti v starosti med 6. in 9. tednom starosti. S ponovnim cepljenjem, ki se praviloma opravi mesec dni po prvi vakcinaciji, zagotovimo tako močno zaščito pasjih mladičev, da je ponovno cepljenje potrebno šele pri starosti enega leta.
Opozoriti je treba, da se imunska obramba po cepljenju izgrajuje nekaj tednov, zato se v tem času s pasjim mladičkom izogi-bajmo mest, kjer je nevarnost za okužbo našega psička velika (parki, razstave, tekmovanja ...). Nekako 3 tedne po zadnjem cepljenju je imunost praviloma dovolj učinkovita, da bo vašega psa zaščitila pred povzročitelji, proti katerim je bila vakcinacija opravljena. Po dopolnjenem enem
dajamo že stepenim beljakom in sladkorju, maso nabrizgamo na rahlo pomaščen in pomokan pekač ali peki papir, po vrhu po-tresemo s sesekljanimi lešniki ali mandlji in pečemo v odprti pečici pri 120 °C.
Iz beljakove mase si lahko pripravimo tudi turški med. Beljake z 1/3 kristalnega sladkorja stepamo v trd sneg. Ostali sladkor kuhamo v majhni količini vode tako dolgo, da iz žlice ne teče v tekočem curku, ampak se lomi in ga počasi med mešanjem priliva-mo k že stepenim beljakom. Nato primešamo med, pražene lešnike ali mandlje. V vodni kopeli maso med mešanjem segrejemo, da se loči od posode. Večji model obložimo s papirjem, ga premažemo s toplim medom in potresemo po želji z narezanimi mandlji. Maso vlijemo v pekač in ohladimo. Ohlajeno ploščo narežemo, zavijemo in po potrebi shranimo.
V svetu so znane še druge jedi iz beljakove mase. Tako v Italiji pripravljajo limonino beljakovo torto, ki jo prelijejo z vročo čokoladno omako, v Franciji pripravljajo snežne žličnike s kostanjevim pirejem in stepeno smetano, prav tako še z malinami in masleno kremo, v Nemčiji poznajo penasto torto z dodatkom limonine beljakove kreme in sladke smetane. Prav tako pri nas iz beljakov naredimo okusne snežne žličnike, ki jih v mleku, odišavljenem z vaniljevim strokom, kratek čas kuhamo in kasneje prelijemo s poljubno tekočo omako ter ponudimo. Od omak najpogosteje snežne žli-čnike prelijemo s karamelno, vaniljevo, čokoladno kremo ali sadnimi omakami in prelivi ter jih ponudimo kot samostojno jed za zajtrk ali kot sladico.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
letu starosti je psa smiselno enkrat letno zaščitno cepiti proti kužnim boleznim. Cepljenja ponavljamo redno enkrat na leto. Na ta način varujemo zdravje našega štirinožnega prijatelja. Podoben program zaščite pred kužnimi boleznimi kot za psa velja tudi za mačke, ki so žal bistveno bolj izpostavljene kužnim boleznim kot psi.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA AAALE ŽIVALI V.M.V
s 02/ 771 00 82
V vrtu
Narava nadaljuje zimski počitek
Snežno odeti naravi je svečniška zima namenila še nekaj časa počitka. Letošnji Valentin odklepa koreninam vrata skozi zmrznjena tla, vrtnarja pa svari, naj se ne podaja prezgodaj k vrtnim opravilom, dokler je zemlja prehladna. V SADNEM VRTU je ostrejša zima po sve-čnici zadržala prezgodnje prebujanje drevnin iz stanja zimskega mirovanja, zato je mogoče tudi te dni sredi februarja še nabirati sadne cepiče za cepljenje sadnega drevja. Sadne cepiče nabiramo, ko les ni v zmrzlem stanju. V tem času, dokler so drevesa, ki jih nameravamo precepiti, še v stanju zimskega mirovanja, morajo biti obrezana. Veje v drevesni krošnji skrajšamo do polovice ali ene tretjine v obliki piramidalne krone na vejne čepe, ki jih ob cepljenju prikrajšamo še za kakšen pedenj, da opravimo vlaganje cepičev v sveže drevesno lubje. V jeseni premazanim drevesnim deblom z apnenim beležem proti zmrzovanju beljenje pred koncem zime obnovimo, da spomladanskemu soncu izpostavljene dele mladega drevesnega lubja zavarujemo pred ogrevanjem in prezgodnjim pretakanjem rastlinskih sokov po deblu, ki bi ob ostrejšem mrazu zmrznili.
Drevesom, katerih drevesne kolobarje mulčimo z zastirko, prično proti koncu zime, ko primanjkuje hrane, poljske miši objedati koreninske vratove. Odgrnimo okrog koreninskega vratu mulč ali zastirko, drevesno lubje pa pobelimo z apne-nim beležem, da mišim preprečimo objedanje.
OKRASNO RASTLINJE, ki ga hranimo v zimovniku, sredi februarja, ko Valentin pričenja odklepanje koreninam, že začuti vonj po pomladi, po novi vegetaciji. Rastline so doslej počrpale večino asimilatov, ustvarjenih za prezimitev v pretekli vegetaciji, zato so v utesnjeni hrambi in pomanjkanju življenjskih pogojev v tem obdobju izčrpane, bledikave in občutljive na okužbe z rastlinskimi boleznimi in škodljivci, največ pa jih v tem obdobju odmre. V tem prehodnem obdobju, preden jih bomo lahko pričeli presajati in prenašati na prosto, jim posvečamo več pozornosti pri negi. Vsakih nekaj ur sončnega toplega vremena izkoristimo za zračenje prostorov, kjer rastline hranimo. Zalivamo jih poredko, da je zemlja vlažna. Presušena zemlja prične črpati vlago iz korenin, tako rastlina oveni in se posuši. Zalivamo le po zemlji, na vlažnih delih rastline se pojavi siva plesen, ki obolelo rastlino izčrpa. Obolelim, s škodljivci napadenim ali ovenelim rastlinam škropimo ali prišimo liste, kar opravimo v jutranjih urah na svetlem in zračenem prostoru, da se vlaga iz listov v najkrajšem času osuši. Sproti pobiramo in odstranjujemo odcvetele cvetove, porumenelo in suho listje, da ne okužijo zdravi deli rastline.
Lesni pepel je najkoristnejše rastlinsko rudninsko hranilo, ker z njim rastlinam vračamo snovi v lahko dostopni obliki. Pepel potresemo po plitki snežini, da se bolje topi, pred tem pa rastje nekoliko varuje pred pozebo.
V ZELENJAVNEM VRTU pričnemo z obdelavo gredic in pripravami za setev šele, ko se zemlja primerno osuši, s setvijo zgodnjih zelenjadnic pa, ko se otopli na najmanj 8 do 10 stopinj Celzija. V sredi meseca februarja lahko pričnemo s setvijo vrtnin v pokrite gredice in zimske vrtove, v okenske zabojčke in sobne setvenike pa sejemo semena vrtnin za pridelavo sadik v časovnih presledkih, kot je dolga njihova kalilna doba, vzgoja in roku, ko jih bomo potrebovali za presajanje.
Miran Glu{ič, ing. agr.
úi-m.
17-četrtek	18-Petek	19-Sobota	20-Nedelja
21-Ponedeljek	22-Torek	23-Sreda «P	
Aktivno premeščanje denarja
h sklada v sklad lahko premeščamo denar brez dodatnih stroškov. Da, tudi to obstaja, samo poiskati je treba. Kdo od vas ni {e nikoli razmis-ljal o tem, kako bi investirali z minimalnimi stroški? Prav gotovo vsakdo izmed nas. Ko sem npr. hotel investirati v vzajemne sklade, sem preprosto plačal 3 % vstopno provizijo. Ko pa sem investiral v hedge sklade, sem imel pred seboj minimalno 4 % vstopno provizijo in prav nič mi ni bila všeč. Dokler nisem videl dobre donose. V tistem trenutku mije takoj postalo jasno, da kdor več da, več dobi. Ko pa sem v vse to vključil še enkraten strošek aktivnega premeščanja denarja iz bolj volatilnega sklada v manj vola-tilen sklad, potem mi je rezultat "povedat' svoje! Tokrat bom prikazal strošek pri aktivnem premeščanju denarja iz sklada v sklad oz. iz ene DZU v drugo DZU, ki ni majhen, je pa dobičkonosen. Vzemimo, da smo se odločili investirati v visoko volatilen hedge sklad, istočasno pa bomo investirali tudi v alternativni sklad z majhno volatilnostjo in zmožnostjo zavarovanja glavnice s tako imenovano call opcijo. Pred seboj imamo naložbo 100 DE ali 10.000 evrov, ki smo jo izvedli v visoko volatilni hedge sklad. V bikovskem trendu smo zaslužili 25 % oz. 125 DE ali 12.500 evrov. Ko smo ugotovili, da gre za medvedji trend, smo denar preusmerili v nizko volatilni alternativni sklad z zmožnostjo zavarovanja glavnice (call opcijo), ki dela 18 % letni dobiček. V tem skladu smo povečali našo investicijo za 10 % na 137 DE ali 13.750 evrov. Ko se je medvedji trend v visoko volatilnem hedge skladu končal (zopet se je začel bikovski trend), smo našo investicijo brez stroškov ponovno preusmerili nazaj in zaslužili še 15 % ter skupaj z dobičkom dvignili 158 DE ali 15.812 evrov, kar je za 26 % več, kot bi kadar koli dobili s samim parkiranjem denarja v vzajemni sklad in čakanjem, da se nam v obdobju medvedjega trenda, ko je strah večji od pohlepa, investicija ponovno vrne na prvotne pozicije (znano je, da s takim načinom včasih potrebujemo tudi več let, da se naša investicija povrne v prvotno stanje; primer: ko je leta 1928 svet doživel največji borzni zlom, je investitorjeva investicija potrebovala kar 25 let, da je zopet dosegla prvotno stanje).
Z aktivnim premeščanjem pa lahko našo naložbo zelo učinkovito amortiziramo. V našem primeru smo tako ustvarili 58 % dobiček in istočasno premagali še inflacijo, ki je zelo pomemben dejavnik pri končnem rezultatu naše investicije!!!
Za vse skupaj — strošek aktivnega premeščanja in vstopno provizijo — smo plačali 8 % začetne investicije. Ce to primerjamo z dobljenim rezultatom, lahko vidimo, da je sama začetna investicija zanemarljiva in jo je vredno nameniti aktivnemu upravljavcu.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Anica ali Anika
V življenju ima vse, kar se nas dotakne, svoj smisel in vpliv. In pod različnimi vplivi se ljudje tudi različno počutimo. Drugače se počutimo, če je sonce ali če je dež, drugače se počutimo, če smo lačni ali če smo siti, drugače se počutimo, če imamo denar ali če ga nimamo, drugače se počutimo, če nas pohvalijo ali če nas kritizirajo in drugače se počutimo, če smo Anika ali Anica.
Besede zelo vplivajo na nase počutje in posledično na nase razmišljanje (ali lahko pozitivno razmišljamo, če se slabo počutimo?!) in odločanje. To pa zato, ker vsaka beseda nosi v sebi svojo energijo ali vibracijo. Če je ta
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo va{e osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), po{ljite svoje podatke na naslov: [tajerski tednik, Rai~eva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napi{ite, pod katero {ifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s {ifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako 'Za numerologď v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
energija dobra, bo na nas vplivala pozitivno, kar pomeni, da nas bo v prvi vrsti umirjala. Umirjen človek pa ima precej drugačne misli kot nervozna in nemirna oseba.
Ali je res vseeno, kakšne besede v življenju uporabljamo? Ali je res vseeno, če smo prostaški in neotesani ali kulturni in prijazni? Je res vseeno, ali smo Anica ali Anika? Seveda ni vseeno, kajti energija imena Anica je precej drugačna kot energija imena Anika.
V čem je bistvena razlika? Nikakor ne v izgovorjavi, ampak v energiji, ki jo le-ta vsebuje. Pa poglejmo, kaj nam govori nume-rološki zapis (v njem je tudi vsa astrologija!) star več kot 20 000 let.
ANICA (11) — nemirna in nestanovitna energija, ki prinaša težave tako na zasebnem kot na službenem področju. V bistvu je to energija nestanovitnosti, podrejenosti, občutljivosti, navezanosti, več ali manj težav v mladosti, pomanjkanja samozavesti in težav v partnerstvu. Je energija, ki kaže na pomanjkanje ljubezni (zaupanja vase) ter kliče po duhovni rasti in po delu na samem sebi.
ANIKA (10) — je vibracija, ki prinaša človeku močne energije tako v fizičnem kot tudi v čustvenem in duhovnem smislu. To je energija, ki predstavlja kolo sreče, trajen uspeh in dovršen načrt — a le pod pogojem, da je človek sočuten in da se izogiba sebičnosti in oholosti. To je tudi
izrazita energija ustvarjalnosti in raziskovalnosti, ki ideje pretvarja v materijo, še posebej, če je povezana z drugimi ugodnimi vibracijami (števili). Je energija, ki prinaša umirjenost, stabilnost, vizijo in uresničitev življenjskega poslanstva.
Že če smo površno prebrali, kaj nam prinašata ti dve zelo različni energiji, smo opazili veliko razliko.
Od kod izvira to znanje? Iz civilizacij, ki jih danes ni več, so pa bile na neprimerno razvitejšem nivoju, kot je današnja. Se vam zdi, da je današnja civilizacija, ki ubija živali, da se lahko prehrani in kjer človek iz različnih razlogov ubija sočloveka, na razvitem in visokem nivoju?
Numerologija prihaja iz civilizacij, ki so poznala marsikaj boljšega, plemenitejšega, predvsem pa so poznale znanja, s katerim si je človek lahko temeljito pomagal. To so vedele že tudi naše babice rodove nazaj, saj so dajale imena, s katerimi so zaščitile svoje otroke pred nesrečami in težavami.
In imele so popolnoma prav, saj tudi numerologija uči, da je dobra in pozitivna energija imena in priimka najboljši porok za dobre življenjske odločitve. Kaj pa je to, če ne zaščita pred slabim in negativnim? O tem tudi govori že tisočletja star pregovor, ki se glasi: Nomen est omen (ime pove vse). Da, marsikdo se temu nasmehne, a ima prav zaradi tega v življenju velike težave. Mnogokrat nepremostljive. Ni vse v razumu, potrebno je prisluhniti tudi duši, intuiciji.
Duševno zdravje
Svingerji
Marjana in Zdenko iz Ptuja zanima, kaj je to svingerstvo in če gre pri tem za kako obliko spolno iztirjenega vedenja?
Svingerska scena so srečanja nekoga s pari, ki si želijo spolnih odnosov v troje. Tako spolno življenje ne sodi v kategorijo, ki označuje bolezenske oblike spolnosti ali iztirjenosti. Verjetno je tu pomemben le moralno-etični in sociološki vidik takšne spolnosti, saj je običajen in pričakovan partnerski odnos v naši kulturi takšen, da imata spolne odnose partnerja le med seboj in ne tudi s tretjo osebo.
V drugi polovici prejšnjega stoletja pa je spolnost postala mnogo bolj odprta in osvobojena vseh dogem v skladu s potrošniško miselnostjo in so tudi tako ženska kot moška telesa na tržišču potrošniških dobrin predvsem v razvitem zahodnem svetu. V Združenih državah so svingerski klubi pogosti in običajni in, če ne gre za kršenje pravnega reda ali za kazniva dejanja, na to tam ni posebnega odziva javnosti. Javnost se pojavi kot zainteresiran dejavnik šele takrat, če gre za življenjsko stalnico kakšne politične osebnosti ali pa kakšne druge javne osebe. O tem vidiku pa seje naš tisk že razpisal v zadnjem času po objavi sestavka v znanem slovenskem tabloidu.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
[ifra: lll
Rojeni ste 9. v mesecu z naslednjim življenjskim poslanstvom: 17 + 22 = 39.
Energija, ki se označuje s številom 9, prinaša energijo vodje, moč, pogum, konflikt, direkt-nost, akcijo, smisel za poštenje in pravičnost ter tudi impulzivnost in naivnost.
Energija števila 17, ki ga imate v Vašem imenu, prinaša vibracije materialnosti, politike, poslovnosti, reda, discipline, hladnosti, denarja in pomanjkanja topline in ljubezni.
Energija Vašega priimka (22), ki je v velikem nasprotju z energijo Vašega imena, pa je vibracija
Pravni strokovnjak svetuje
Volitve ustavnih sodnikov
Leta 2007 se bo zamenjalo 6 od sedanjih 9 sodnikov ustavnega sodi{~a RS.
Pri dosedanjih volitvah po sedaj veljavnih predpisih se je pokazalo, da so politične parlamentarne stranke oz. njihovi poslanci volili predvsem "svoje" kandidate za ustavne sodnike. Tako izvoljeni sodniki niso pozabili svoje pripadnosti političnim strankam ter so v nekaterih zadevah glasovali v skladu s tozadevnimi stališči svojih strank, kar pomeni, da pri njihovem odločanju niso bili merodajni samo pravni, temveč tudi politični argumenti. O tem sem že pisal v svojem članku pod naslovom "Pri izvolitvi ustavnih sodnikov preveč politike", objavljenem v Štajerskem tedniku št. 35/98. Glede na mnogoštevilne kritike, zlasti tistih državljanov in državljank, ki so se jih ustavne odločbe neposredno tikale, da so na odločbe predolgo čakali, da so odločbe politično obarvane itd., so se že odzvali nekateri pravni strokovnjaki, med njimi tudi bivši ustavni sodnik mag. Matevž Krivic, ki je v svojih člankih "Nesporazum o ustavnem sodišču", objavljen v sobotni prilogi časopisa Delo, dne 28.06. in 05. 07. 1997, "Odgovornost in priložnost", objavljen v časopisu Večer, dne 26. 10. 2000,
^"Vladi Republike Slovenije", objavljen v časopisu Večer, dne 09. 12. 2004, predlagal v naslo-
vu tega prispevka navedene predloge z utemeljitvami.
Bistvena vsebina teh predlogov je slede~a:
1/ Kandidacijski postopek za izvolitev ustavnih sodnikov naj bi se zakonsko tako dopolnil, da bi se še pred odločitvijo predsednika RS o tem, katere kandidate bo predlagal za ustavne sodnike, izvedlo še zaslišanje vseh kandidatov pred posebnim parlamentarnim — strokovnim forumom. Po zaslišanju naj bi ta forum podal oceno oz. svoje mnenje o sposobnosti posameznega kandidata za izvrševanje sodniške funkcije, kar bi pripomoglo predsedniku RS in parlamentu do pravilne odločitve.
2/ Izvolitev predlaganih kandidatov ne, kot je to sedaj določeno po 1. odst. 14. čl. Zakona o ustavnem sodišču z večino glasov vseh poslancev, temveč z 2/3 večino glasov vseh poslancev
3/ Število ustavnih sodnikov naj bi se zvišalo na 10 in sodniki naj bi bili iz različnih političnih strank z različnimi nazorskimi orientacijami. Perspektivna trajna rešitev je popolno politično nazorno uravnoteženo razmerje po nemškem vzgledu, in to s parnim številom sodnikov
V primerih 5:5 ali 4:4 ustavno sodišče ne bi moglo razveljaviti
zakona, ki ga je sprejel državni zbor.
4/ Za zmanjšanje preobremenjenosti in dolgega čakanja na izdajo odločb ustavnega sodišča sta dve možnosti:
a)	omejitev pristojnosti ustavnega sodišča ali
b)	določitev, da lahko ustavno sodišče npr. od prejetih 1000 vlog izbere vsako leto za reševaje 100 najpomembnejših primerov — te potem po vsestranskem tehtanju reši.
Take rešitve bodo potem služile za usmerjanje reševanja vseh podobnih primerov na rednih sodiščih.
Podpora in oporekanje zgoraj navedenim predlogom
Podpiram zgoraj opisane predloge pod točkami 1, 2 in 4a, ker je verjetno pričakovati, da bo v primeru, ko vladne stranke ne bodo imele poslancev, izvoljen za ustavnega sodnika tisti kandidati, in to tudi z glasovi opozicijskih strank, ki ni član nobene politične stranke ali ki vidno ni dejaven v kakšni stranki, izpolnjuje pa vse pogoje za izvolitev.
Ne podpiram pa pod točko 3 opisanega predloga in se tozadevno pridružujem mnenju, ki ga je izrekel in utemeljil predsednik ustavnega sodišča RS dr. Janez Čebulj v razgovoru z go. Vanes-so Čokl, objavljenem v časopisu
Večer, dne 23. 12. 2004. Gospod predsednik je povedal sledeče (citiram): "Po mojem število ustavnih sodnikov niti ni problematično, bo pa verjetno treba analizirati pristojnosti ustavnega sodišča in spremembe, če bi se zgodile, sistemsko urediti. To se ne dela na pamet in čez noč, ker lahko parcialna sprememba prinese več slabega kot dobrega. Vsak človek ima svoj vrednostni sistem; tega ni mogoče izključiti. Ampak ustavno sodišče odloča na podlagi ustave in standardov presoje, ki temeljijo tudi na standardih Evropskega sodišča za človekove pravice in drugih evropskih ustavnih sodišč. Ali je mogoče zagotoviti nazorsko uravnoteženost ustavnega sodišča tako, da bomo rekli: štirje morajo biti levi, štirje pa desni? Saj si v parlamentu kakšen levi ali desni tudi premisli in zamenja stranko. Kaj bomo pa naredili, če kdo od ustavnih sodnikov opcijo zamenja? Bomo zaradi uravnoteženosti takoj zamenjali sestavo ustavnega sodišča? Naloga poslancev je, da ko v državnem zboru volijo sodnike ustavnega sodišča in že prej, ko se posvetujejo s predsednikom države, ki jih predlaga, skušajo sestaviti tako deveterico, ki bo tudi njim v čast."
Mirko Kostanjevec
delavnosti, vztrajnosti, originalnosti in nenadnih sprememb v življenju.
Energija Vašega vzdevka (12) je vibracija, ki prinaša pomanjkanje samozavesti in s tem izkoriščanje s strani drugih.
Iz Vašega opisa vseh naštetih energij je vidno, da v Vašem življenju izrazito prevladuje materialna komponenta življenja; manjka pa predvsem energija topline, prave samozavesti, stabilnosti in notranjega miru. To pa Vam prinašajo energije v kombinaciji 6 + 27 = 33 ali 24 + 36 = 60.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Krvodajalci
24. januar — Herman Prejac, Sv Tomaž 35/b; Branko Čepić, Prešernova 20, Maribor; Olga Fras, Gibina 18/a; Vi-tomir Krapež, Ptujska Gora 27/a; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Zvonko Čre-šnik, Borovci 23/b; Roman Železnik, Na-dole 4; Miran Gojkovič, Hajdoše 64; Veronika Leben, Slomi 9; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Ivan Emeršič, Draženci 76/b; Ivan Sagadin, Cirkovce 59/b; Roman Fras, Trnovska vas 30; Janez Maroh, Sela 24; Jožica Skok, Berinjak 4; Jože Reš, CMD 10, Ptuj; Branko Frangež, Podlože 49/a; Janez Toplak, Gabrc 3, Sv. Jurij ob Ščavnici; Marjan Kokot, Majšperk 32; Julčka Krajnc, Berinjak 4; Maks Kostan-jevec, Pobrežje 98/b; Anton Pintar, Župe-čja vas 31/c; Tina Medved, Dragonja vas 38; Slavko Mar, Strelci 13/a; Slavko Vek, Tovarniška c. 21, Kidričevo.
27. januar — Goran Brenholc, Mali Brebrovnik 40; Marija Klemenčič, Har-dek 45; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Nada Cimerman, Zabovci 62/a; Danijel Letič, Podvinci 14; Lucija Cafuta, Tr-novec 2; Zvonko Frčec, Doklece 25/a; Drago Kodrič, Stoperce 12; Marijan Mili-nović, Cirkovce 49/a; Leon Pišek, Hotinja cesta 75, Orehova vas; Aleksander Novakovi}, Sovretova pot 31; Darko Kralj, Šar-dinje 9; Stanko Kurbos, Videm pri Ptuju 28; Ivan Žuran, Gradišča 143; Mojca Toplak, Gorišnica 8/a; Marija Kostanjevec, Stojnci 58; Zlatko Novak, Stoperce 67; Maks Dolenc, Podlože 80; Majda Mari-nič, Pobrežje 74/a; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Radovan Mesarič, Slape 17; Andrej Slana, Zagorci 6; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Marjan Brenholc, Me-zgovci 70; Bojan Merc, Soviče 12; Milan Toplak, Gorišnica 8/a; Janez Bedenik, Ptujska Gora 57/a; Terezija Krajnc, Sp. Velovlek 24/a; Bojan Kokol, Bresnica 11; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a; Franc Jan-žekovič, Slomi 7/a, Polenšak; Blanka Fri-dauer, Cirkulane 55; Konrad Visočnik, Placar 54; Ciril Predikaka, Majšperk 51; Sašo Svenšek, Marjeta 80/g; Branko Fic-jan, Podvinci 94; Jurček Lamot, Trovec 1; Damjan Berghaus Majnik, Drstelja 40/b; Jože Medved, Ul 5. prekomorske 9, Ptuj; Miran Vrabančič, Prvenci 6/a.
Info
Glasbene novice
Mediji ustvarjajo zvezde in nemalokrat se zgodi, da kakšen povprečen glasbenik ali glasbenica postane popularen zgolj zaradi svojega videza in ne zaradi svojih pesmi. To je tek na kratek rok oziroma razdaljo, saj se s časom izkaže, kdo je dober in kvaliteten glasbenik!
Babica rock glasbe TINA TURNER združuje s svojo glasbo razne generacije. Na to noto je zaigral pevkin marketinški oddelek, ko je lani ponovno združil vse uspešnice na plati All The Best. Prvi dodatek je bila ušesom prijazna pesem Open Arms, medtem ko je druga pesem COMPLICATED DISASTER (***) zahtevnejša ter ima malo več elementov rocka!
Pravo ime britanskega pevca BILLYfA IDOLA je William Broad in je bil najprej član punk banda Generation X. Leta 1981 je izdal prvo EP ploščo Don't Stop, ki je vsebovala tudi uspešnici Dancing With Myself in Mony Mony. Predolgo smo čakali na vrnitev pravega rockerja, ki v komadu SCREAM (****) zares zažiga s polno močjo in je brezkompromisen kot v starih zlatih časih. Kapo dol, Billy!
Ameriški kontroverzni glasbenik BECK bo za zmeraj zapisan v glasbeno zgodovino s hitom Loser. Novi eksperiment glasbenega gura je komad E—PRO (***), v katerem je najboljša stvar nekaj briljantnih kitarskih solaž, medtem ko je moteč močan efekt na osnovni vokal!
ROB THOMAS je osrednja osebnost izjemnega ameriškega rock banda Matchbox 20. Širši publikipa je nedvomno bolj znan kot pevec skladbe Smooth pri slavnemu mehi{kemu glasbeniku Carlosu Santani. Gospod Thomas je pustil band za nekaj ~asa na stranskem tiru, saj je posnel solistični projekt Something To Be. Najavna skladba zanj je LONELY NO MORE (****), ki ob čistem rocku vsebuje tudi odlične latino in salsa dodatke.
Majhna, umirjena in zelo seksi je TORI AMOS, ki je inspiracijo za svoj prvi hit Cornflake Girl našla v romanu Possesing The Secret Of Joy pisateljice Alice Walker. Da ne bo pomote, to je bil njen prvi hit, saj je pred tem snemala že glasbo za otroke. Popolna doza umirjenosti, prelita v igranje s črno—belimi tipkami klavirja, vas čaka v pesmi SLEEPS WITH BUTTERFLIES (****), ki napoveduje zgoščenko The Beekeper.
DARYL HALL & JOHN OATES sta bila prava asa v prvem delu 80. in meni je najbolj všeč njun hit Out Of Touch. Glasbenika sta bila ves čas na sceni, a v zadnjih letih je bila njuna kariera v zatonu. Sedaj pa sta spet zelo opazna s fino pesmijo I CAN DREAM ABOUT YOU (***), ki jo je leta 1984 v originalu pel Dan Har-tman.
Britanski pevec DANIEL BEDINGFIELD je trenutno v senci po-pularnejše sestre Natashe. Ce se ozremo nazaj, opazimo, da fant beleži kar tri No 1. v Veliki Britaniji in lanski hit Nothing Hurts Like Love. Nedvomno velik zvezdnik na Otoku vas ne bo preveč navdušil s preveč enoličnim pop komadom WRAP MY WORDS AROUND YOU (***).
Cvileči pevec JIMMY SOMMERVILLE je bil osrednja zvezda ge-jevske scene 80., ko je pel pri zasedbah Bronski Beat in The Communards. Tudi v tipični pop priredbi pesmi AINT NO MOUNTAIN HIGH ENOUGH (***) pevec neverjetno visoko poje; omenjeno pesem si je izposodil pri duetu Ashford & Simpson.
Diskotečni fluid v zadnjih letih predstavlja skupina ALCAZAR, ki se je najbolj izkazala z uspešnico Crying At The Discotheq. [vedski kvartet meje popolnoma šokiral v pozitivnem smislu, saj so večglasno zapeli lepljivo pop balado HERE I AM (***); osnovnošolsko besedilo zanj je spisal Johan Rohr.
David Breznik
- Natasha BEom^elav
I BELIEVE^IN YDU - Kylie Minngui 3. LIKE TDY SDLIDEH -
^AHD DF BROKEN HREAm-h-Xnrpwi 5/3ET RIGHT - JenniÎEr Lapez \ \ B. RIDE IT - Geri HaIIi-^Ell\ \ > rWRÁT YDU WAITING FDR - G^^en 1 B.-líÚMB / ENCORE - Linkin Par^Sr 9. SOMETIMES YOU CAN'T ME^ - IT ON YOUR OWN -4ia-IDVSUNDAY MORNING - Maraan 5
Vsak^ sreAć? m<ed	in 2.O. ur

Kdo je glavni igralec v filmu Aleksander?
Odgovor:_

NAGRADNO VPRAŠANJE
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Ines Ferčič, Na tratah 10,2250 nuj. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do toria, 22. febiuaija, na naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Ralčeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Gušti in Polona - GP
V trgovinah je končno na voljo album Gp ki ga na radijskih valovih že napoveduje prvi sin-gel D Dan. Gušti in Polona sta na skupni prvenec uvrstila 11 novih skladb, tudi remiks pesmi Vedno zame z Guštijeve plošče Dolce Vita in še nagrado za tiste, ki zgoščenke še vedno kupujejo: videospot za prvi singel.
Gušti se je kot avtor pričakovano podpisal pod večino pesmi, svoj avtorski pečat pa je pustil tudi kitarist Peter Dekleva (ex Tinkara Kovač Band, Srečna Mladina), ki je napisal dve skladbi na albumu. Za razliko od Dolce Vite je vokal tokrat en in edini — Polona Kasal je s svojim glasom zaščitni znak albuma.
GP sta k sodelovanju povabila tudi nekaj naših glasbenih mojstrov, kot so: Jani Hace (Siddhar-ta) na basu, Davor Klarič (Šank Rock, Elevators), Blaž Celarec na tolkalih, Rok Koritnik (kot član GP benda — bobni) in Matej Wolf (klaviature). Producent Žare Pak je albumu dal sodoben ur-
ban zvok, pri komadu Makova polja pa je svoje mesto prepustil skladatelju Mitji Vrhovniku-Smrekarju. Končni mix je delo procenta Granta Austina. Vedno zame je predelal in zvočno preoblekel Gregor Zemlji~.
Tudi ekipo 'iz ozadja' sestavljajo kreativni in drzni. Ovitek je delo oblikovalcev Slavimirja Stojanovi}a in Ivana Ili}a, ki delujeta pod imenom Futro, za Gu{tijev in Polonin videz pa je poskrbel Uro{ Belantič (Oktober). Videospot za D Dan je režiral Tomo Brejc, posnel pa direktor fotografije Simon Pintar.
Ja, to so bili tehnični podatki. Kaj pa zvok? Dejstvo je, da glasbenika rasteta, se razvijata, večata in se bogatita. Le kdo se ne spominja super uspešnic Mine leto in Vedno zame, pop rockov-skih balad, ki sta plod uspešnega sodelovanja Gustija, nekdanjega bigfootovca, in Polone Kasal, do tedaj še nepoznane pevke? Čeprav kritiki in poslušalci sprva v Poloni niso videli potenciala,
Filmski kotiček
Aleksander
V njem je vsakdo videl nekaj drugega — ~astihlepnega in pogumnega kralj a-voj{~aka, ki z mladostniško aroganco vodi svoje precej oslabljene sile proti ogromni perzijski vojski ... , sina, ki obupno posku{a pridobiti naklonjenost in pozitiven odziv lastnega o~eta, prekaljenega v bojih in razdvojenega z dedi{~ino njegove matere ..., neutrudnega zavojevalca, ki ni izgubil niti ene bitke in je svoje vojake odpeljal do konca (znanega) sveta ..., vizionarja, katerega sanje, usoda in dediš~ina bodo ve~no odmevale in vplivale na dana{nji videz sveta. Bil je vse to in ve~ od tega. On je bil Aleksander Veliki. Film Aleksander Oliverja Stona temelji na resni~ni zgodbi o življenju enega najvplivnejših svetovnih voditeljev (Colin Farrell), moža, ki je osvojil 90 % tedaj znanega sveta, preden je dopolnil 25
ALEKSANDER Režija: Oliver Stone Scenarij: Christopher Kyle, Oliver Stone, Laeta Kalogri-dis
Igrajo: Colin Farrell, Rosario Dawson, Anthony Hopkins, Angelina Jolie, Val Kilmer
se je Gušti odločil, da je prav ona to, kar iš~e. Simpati~no dekletce z nežnim glasom in upokojeni rocker sta osvojila poslušalce in prinesla svež veter na pop sceno. Ja, pop sceno, prav ste prebrali. Končno imamo v zadnjih nekaj letih tudi v Sloveniji (sicer redke) primerke kakovostnega popa. GP je med njimi in predstavlja neko logično nadaljevanje njunega sodelovanje. Korak naprej, stopnička navzgor. GP sestavlja 11 novih pesmi, ki jih povečini poznamo že s koncertov. Skladbe same po sebi niso nič novega, posebnega, še nesli-šanega. Narejene so po že dobro znani in večkrat testirani formuli, ki se je že tolikokrat izkazala za pravo — tudi tokrat. Kljub temu pa ploščku ne gre pripisovati povprečnosti. Tudi Polonin
vokal je pridobil, se izpopolnil. Kar zbode: monotonost pesmi, zagotovo pa tudi besedila, ki so povečini žal neizvirna, trivialna in obrabljena.
Na albumu poleg enajstih novih pesmi najdemo tudi dve pesmi v nekoliko drugačni preobleki. Že znana popevka Vedno zame v instrumentalni izvedbi in D dan v sliki. D dan je pred več kot šestdesetimi pomenil začetek velike ofenzive. D dan zdaj napoveduje album GP, ofenzivo na glasbene lestvice, koncertne odre. In na nas. To je GP To sta Gušti in Polona. Svež veter, ki je znova zapihal na slovensko glasbeno sceno, poslastica za ljubitelje popa, kakovostna glasba, ki nam bo pogrela mrzle zimske večere. Priporočljivo za zbirko.
Grega Kavčič
ter nadaljeval osvajanja v eksotičnem svetu Indije. Neverjetno je, da Aleksander ni nikoli izgubil nobene bitke. Neutrudno je vodil svojo vojsko skozi puščave, planine in džungle skrivnostnih tujih dežel in premagal vsakega sovražnika, ki se mu je drznil zoperstaviti. Film je kronika Aleksandrove poti v legendo, od mladosti, polne sanj o slavi in pustolovščinah do močnih vezi z najtesnejšimi sobojevniki ter do trenutka
CID
skrivnostne in osamljene smrti. Aleksander je neverjetna zgodba o človeku, ki je združil ves znani svet in dokazal, da sreča spremlja pogumne.
Blitz/DB
let. Vodil je svojo nepremagljivo grško, makedonsko, kasneje tudi vzhodnjaško vojsko po 35.500 kilometrov dolgi poti obleganj in osvajanj v obdobju samo osmih let. Do svoje smrti v 33. letu življenja je ustvaril cesarstvo, kakršnega svet do tedaj ni videl. Dogajanje je umeščeno v Aleksandrovo, predkrš-čansko, družbo, katere običaji in morala so se znatno razlikovali od današnjih. Film raziskuje čas neznanske lepote in neverjetne brutalnosti ter ponuja nepopačen pogled na Aleksandrovo življenje in odnos z materjo Olimpiado (Angelina Jolie), očetom Filipom (Val Kilmer), prijateljem in vojnim poveljnikom Hefestonom (Ja-red Leto), častihlepno in prelepo soprogo Roksano (Rosario Dawson) ter generalom Pto-lomejem (Anthony Hopkins). Aleksandrovo potovanje se začne z invazijo, ki jo vodi iz Makedonije preko zahodne Azije, ki je bila pod perzijskim nadzorom, da bi svoje precej oslabljene sile popeljal do zmage nad samo perzijsko vojsko. Svoje cesarstvo je razširil na neznana območja osrednje Azije, prečkal Hindukuš in tako dospel dlje kot kateri koli zahodnjak
Petek, 25. februarja, ob 21. uri: koncert zasedbe Feedback. Rock skupina prihaja v goste z drugega konca Slovenije.
Sreda, 23. februarja, ob 19. uri: Bazen (Swimmingpool, 2003, 103 min.), r: Francois Ozon
Od 28. februarja do 4. marca zimske počitnice:
Družabne igre v CID Ptuj — vsak dopoldan od 10. do 13. ure, za različne starostne skupine: za mlajše osnovnošolce preproste igre, za učence višjih razredov OŠ nekoliko zahtevnejše, za srednješolce Zofijin svet, naseljenci otoka Catan, Scotland Yard ...; Hura, prosti čas! — v sodelovanju s Športnim zavodom Ptuj; Zimovanje na Ribniški koči za otroke — Društvo Praha; Smučarski tečaj za odrasle na Ribniški koči — Društvo Praha; Koncert — Predizbor za Rock Otočec — 4. marec; začetni tečaj pogovorne italijanščine — ves teden v popoldanskem času.
Iščemo prostovoljce za delo v klubu CID v času zimskih počitnic — družabne igre, predvajanje glasbe ipd.
Počitniški filmski večeri:
Ponedeljek, 28. 2., ob 18. uri: Božje mesto, (2002, 130 min.), r: Fernando Meirelles; torek, 1. marca, ob 18. uri: Sanjači, (2003,115 min.), r: Bernardo Bertolucci; sreda, 2. marca, ob 18. uri: Pravila slačenja, (2003, 110 min.), r: Roger Avary; četrtek, 3. marca, ob 18. uri: Vsiljivci, (2001, 101 min.), r: Alejandro Amenabar.
Podroben program počitniških aktivnosti bo objavljen v lokalnih medijih, prejele pa ga bodo tudi vse osnovne in srednje šole, knjižnica in info točka KPŠ.
Vsi počitniški programi so brezplačni — z izjemo zimovanja, seveda.
Zbiramo prijave za predizborni koncert za Rock Otočec! Kontaktna oseba CID je Dejan Klasinc. Rok prijave: 15. februar! Predstavitveni koncert bo v petek med zimskimi počitnicami, to je 4. 3. 2005.
Razpisujemo tečaj risanja za vse mlade, ki ste dopolnili 12 let in bi se želeli izpopolniti v veščini risanja. Posebej primerno za dijake, ki razmišljajo o sprejemnih izpitih na likovnih akademijah in na tistih študijskih smereh, kjer je potrebno opraviti preizkus likovne nadarjenosti. Tečaj bo vodil Tomaž Plavec. Obsegal bo 6 srečanj po 2 uri, začel pa se bo 10. marca. Podrobnejše informacije dobite v CID.
Naši prostori so odprti vsak delovni dan od 9. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
trinožni
stol, trinožnik
palica za ClSČENJE pluga
rudi istenič
nemški ekonomist (karl)
ruski skladateu (anatolij)
mesto
na gorenjskem
ameriSki
filmski igralec tami roff
središče moldavije
oteklina v tkivu
negativni ion
večanje
kubanska glasbna zvrst
mik, prelest
radio tv, slovenija
JVDEL UUBUANE
izrastek na glavi
kalcij
GRŠKI TEKAC
estonski skladateu
tip avtomobila kia
nadnaravno bitje
HČI KRAUA KEFEJA
živalska maščoba
prebivalec srbije
moja draga
aluminij
bogastvo gozdov
ivan oman
vnetuiv oguikov vodik, eten
prebivalci rač
gora nad pouča-nami
ujeda
zemeuski plaz
sibirski veletok
naš dramatik (saša)
tantal
dedna zasnova
draga ahačič
ANČKA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sreča, Maras, edikt, lukar, psiholog, PE, skropot, alk, razstop, trinožec, lakovakis, otka, anion, Izza, usad, RI, rast, Andromeda, Knies, RTS, loj, Boc, Ljadov, las, les, Vuga, Jesenice, rio, etilen, Akim, čar, bog, Račani. Ugankarski slovarček: ATALA = italijanska znamka motociklov, ASTAG = avstrijska družba za alpske ceste, ČANI = etnična skupina na Kavkazu, EJSK = mesto v Rusiji, luka ob Azovskem morju, ENAD = muslimansko mosko ime, IKOR = francoski pisatelj (Rogger, 1912-1986), INOKULAT = cepivo, vcepek, SKARA = mesto v svedki pokrajini Vastergotland, TOLER = ameriški filmski igralec (Sidney, 1874-1947.
Zanimivosti
Indija slavi 100 let ohranitve enorogega indijskega nosoroga
New Delhi (STA/dpa) - V indijskem narodnem parku Kaziranga v indijski državi Asam so se začele številne prireditve ob stoletnici zaščite posebne vrste enorogega indijskega nosoroga, ki mu je grozilo izumrtje. Leta 1805 se je britanski podkralj lord Curzon na prošnjo svoje soproge odločil zakoličiti 60.000 akrov zemlje v Kazirangi, da bi na tem območju zavarovano živela skupnost enorogega indijskega nosoroga. Obstoj Kazi-range je dokaz uspešne zgodbe o zaščiti te vrste, ki bi najbrž izumrla, danes pa privablja vse več turistov v Asam, je dejal tamkajšnji minister za okolje Pradyut Bordoloi. Pred sto leti oziroma leta 1905je v gozdovih Kazirange prebivalo le nekaj deset nosorogov. Danes pa je narodni park Kaziranga, ki se nahaja ob reki Brahmaputra in ga je leta 1985 zaščitila organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), je domovanje kakih 1600 do 2000 še živečih nosorogov na svetu. Zelo ogroženi indijski nosorog (rhinoceros unicornis) sodi med največje sesalce na svetu. Njegova najbolj izstopajoča posebnost je en rog iz zgoščenih dlak. Nacionalni park Kaziranga je sicer dom redkim azijskim divjim bivolom, tigrom, različnim vrstam jelenom in azijskim slonom, daje zavetje tudi najmanj 500 vrstam ptic.
Italija rekorderka po presaditvah človeških organov
Rim (STA/Tanjug) - Italija je v letu 2004 opravila rekordno število presaditev človeških organov, in se uvrstila na tretje mesto na svetu, tako po številu darovalcev, kot tudi po številu posegov (za ZDA in Španijo). Po pisanju milanske Stampe so lani opravili 3126presaditev pljuč, srca, jeter, trebušne slinavke in ledvic, kar je za
16,7 odstotka več kot leto prej. Tako seje Italija po številu opravljenih tovrstnih posegov v samo desetih letih "iz zadnjega povzpela na tretje mesto na svetu". Prvo srce so v Italiji presadili leta 1985 v Padovi. Hkrati se je namreč povečalo število zahtev po organih, pa tudi lista čakanja, posebej za ledvice, zato so se odločili, da se od 1. marca oblikuje nacionalni seznam za bolnike, ki že leta čakajo na presaditev ledvic; čaka se v povprečju tri, so pa tudi tisti, ki čakajo po deset let.
Evropska študija svari pred prekomernim jemanjem antibiotikov
London (STA/dpa) - Nizozemski zdravniki predpisujejo najmanj antibiotikov v Evropi, francoski pa največ, je pokazala najnovejša belgijska študija o uporabi zdravil, piše britanska zdravstvena revija The Lancet. Študija, ki jo je vodil Herman Goossens z univerze v Antwerpnu, je razkrila, da prekomerna uporaba antibiotikov povečuje pojav bakterij, odpornih na antibiotike v južni in vzhodni Evropi. Rezultati študije, ki so jo opravili v 26 evropskih državah, potekala pa je od leta 1997 do 2003, je pokazala, da najmanj antibiotikov jemljejo prebivalci držav severne Evrope, malo več jih pijejo na vzhodu Evrope, največ pa na jugu.
Christina Aguilera se je zaročila
Washington (STA/AFP) - Ameriška pop pevka Christina Aguilera se je zaročila s prijateljem Jordanom Bra-tmanom, ki dela za neko diskografsko hišo. 26-letni Jordan je za roko 23-letne zvezdnice, s katero sta zaljubljena že več kot dve leti, zaprosil medtem, ko sta bila skupaj na počitnicah. Ob tem ji je podaril prstan z diamantom. "Christina je bila zelo presenečena. Nora je od veselja," je v pogovoru za ameriško revijo People dejal pevkin znanec. Christina se je na glasbeni sceni pojavila leta 1999 s hitom Genie in a Bottle, za svoje delo pa si je med drugim prislužila tudi grammyja. Njena zadnja uspešnica je priredba pesmi Car Wash.
Lujzek • Dober den vsoki den
Kaj ste ludi čista nori? Za nami je več kak polovica totega februara, ki je z 28 dnevi najkrajši mesec v leti, seveda pa ne ob prestopnih letih, ko dobi en den fcoj. Nesen pa gvišen, da
sen jaz zaj to prav zračuna, da se nebi kdo nad mojim neznanjem preveč buna.
Toto pismo sem vam pisa in risa že v nedelo, 13. februara, ko majo godovno vse Katarine, Katreje, Katike, Katke in druge, ki majo tudi pozimi krotke gatke. Vremen se je malo oto-plilo in s snežnico zemlico napilo. V pondelek nas je obiska Valentinček, ki se zaveda, da ma vsoka ženska najrajši trdi klinček. To je seveda rožica, da si nebi slučajno keri brovec ali pa brolka kaj boj pohujšljivega misla in se nekam stisna. Pro-vijo, da je valentinovo proznik zalublenih in tudi pogublenih. Jaz moji Mici kupim vsoko leto za toti svetek pa če glih je v pondelek ali pa v petek, nekšno darilce, poleg rožice seveda, da
me potli celo leto malo boj prijazno gleda. Že od negi negda velja tisti stori pregovor: "Mejte se radi, pa je vseeno, ste mlodi ali pa stari!' Tak je pač to in nikoli neje drgačik blo... Kaj se toga tiče in vtiče, je moja Mica prova lisica, rajši ma mlajše kak store kokote, ki skočejo čez plenke in plote, jaz pa ji sledim in med potjo kokšno jarkico vlovim. Tistim, ki ste mlajši, naj povem, kaj je to jarkica. To je mloda kurika, ki še sploh ne ve, kak petelin kikirika in storim kokotom rogle natika...
Joj, kak hitro cajt beži. Ker vam pišem toto pismo v pred-kleti, kak bi se moderno reklo na vikendi, čeglih je to stora cimprača, me je glih zaj obiska sotri znonec iz drugega brega, ki se rad duma krega. Žena ga je natirala, obadva pa sta ga pošteno svirala. Spila sma vsoki en špricar, te pa sen ga domu posla k jegovi Hani, čeglih je bija od stroha vse posrani...
Tejko za toti tjeden, da nebi bija nibeden lačen in žeden. Lepo vas podavljam, bodite dobri kak bobri, zdravi in ne sanjavi, vam Lujs želi, ki zaj že pri svoji Mici spi.
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 17. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (Zmago Šalamun). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
PETEK, 18. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
SOBOTA, 19. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak),
vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
NEDELJA, 20. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun - NOVA ODDAJA!). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Nova oddaja z Natalijo Škrlec!), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum). PONEDELJEK, 21. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 15.10 Danes na Ljubljanski borzi. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum).
TOREK, 22. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na
Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 Pogovor z županom mestne občine Ptuj. 19.15 Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SNOP (Radio Murski val).
SREDA, 23. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Če se vam bo v teh dneh na poslu pojavila kakšna težava ali pa nelagodnost, jo odpravite takoj, sicer bo pri{lo do velikih težav, ki vas lahko "blokirajo" in se boste zelo težko izvlekli. Zakaj si ne bi privoščili malo "flirtranja"?
BIK
Pred vami je zelo prijeten teden. Na poslovnih poteh vam bo šlo vse kot po tekočem traku glede delovnih nalog. Prijetna majhna zaba-vica, na katero boste povabljeni, bo samo nagrada za prijeten teden.
DVOJČKA
Poslovna zadeva, s katero se ubadate že zelo dolgo, še jp j vedno ne bo šla tako gladko, y kot si želite. Ne sekirajte se. Enostavno prestavite za kasnejši dan, ko vam bodo zvezde bolj naklonjene in bo vse steklo tako kot mora.
RAK
Pri poslovnih zadevah, ki jih boste urejali v tem tednu, boste morali biti kar zelo dosledni, malo bolj precizni kot oblčajno, čeprav vam to ne bo všeč. Uspeh bo prišel. V ljubezenski zvezi bosta oba s partnerjem zelo romantična.
LEV
V	službi boste morali biti v teh dneh bolj prisotni kot do sedaj. Čeprav beseda moram ni ravno največkrat na vašem dnevnem redu, bo
sedaj morala biti, ker boste samo na ta način uredili in rešili določene zadeve.
DEVICA
Prihaja čas, ko boste lahko uresničili svoje poslovne sanje, zato le pojdite s polno paro naprej, ker se vam bodo vse poslovne naloge uresničile. V prijateljskih zvezah se boste počutili zelo prijetno in umirjeno.
TEHTNICA
V	teh dneh boste Imeli kar veliko dela in opravila s svojim zdravjem. V zadnjih tednih ste vse preveč zanemarjali svoje počutje, sedaj
se vam na žalost vrača. Bodite doma in se "crkljajte". Naberite si moči.
ŠKORPIJON
V	kolikor se v tem tednu ne boste mogli odločiti glede zelo pomembne poslovne zadeve, ne komplicirajte, ampak vse prepustite času.
V diskusiji, ki bo sledila, se ne smete pustiti sprovocirati.
STRELEC
Pred vami je zelo aktiven teden, v katerem boste vse poslovne zadeve, ki se jih boste lotili, tudi uspešno realizirali. VvašI bližini se nahaja nekdo, ki je zelo zainteresiran za vas in samo čaka na vaš namig. Dajte mu znak!
KOZOROG
V	službi bo prišlo do medsebojnega nerazumevanja. Pri tem ne bodite bolj agresivni, kot je nujno potrebno, ker bo jeza še hujša. Potrpežljl-
vost in toleranca bosta v tem trenutku najbolj pomembna. Seveda bo šlo.
VODNAR
V	teh dneh boste bolj ali manj obremenjeni s svojo ljubeznijo. Vezanim vodnarjem bo amorček ljubezen še poglobil, samski pa bodo
iskali svoj ljubezenski prostor pod soncem, saj se tudi zadnja romanca ne bo obnesla.
RIBI
Pri poslovnem sporu ne smete biti preveč diplomatski, ampak energično in enostavno povejte svoje mnenje. Pri tem samo pazite, da ne boste preveč žaljivi, da ne bi koga užalili. Previdno z denarjem v teh dneh.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Je imel eden papigo, ki je zelo preklinjala. Nekega dne si je domov pripeljal punco. Pa pravi papigi: »Papiga, ti se zdaj lepo obrni v kot in da se ne bi obraćala ali pa kaj govorila, ker ti bom drugače vse perje populil!«
Začne se s punco muckati in ji pravi: ^^Ti zdaj tu na kavč lezi pa daj noge narazen, jaz bom pa na omaro splezal pa na tebe skočil!" Pa pravi papiga: "Klinc gleda
perje, to moram videti!^
***
"Gospod doktor, bo moja operacija zelo draga?' "Nič ne skrbite, to skrb lahko
prepustite vašim dedičem!"
***
Bog je ustvaril Adama. Nato ga je Adam prosil, naj mu ustvari še eno bitje za družbo. Bog: "Prav. Dobil boš družbo. To bo bitje, ki te bo razveseljevalo na vsakem koraku, ti bo streglo, bo inteligentno, da se bo lahko s teboj pogovarjalo o prav vseh temah, in bo izjemno spolno privlačno. Vendar te bo to stalo ene roke in ene noge."
Adam: "Hm. To je malo predrago ... Kaj lahko dobim za eno rebro?'
***
Dve blondinki sedita v lokalu in se pogovarjata:
-	Ej, včeraj sem delala test za nosečnost.
-	Ja? Pa so bila vprašanja težka?
***
"Doktor, kakšne so moje možnosti za preživetje operacije?' "Veste, tovrstno operacijo bom danes opravil štiridesetič!" "No, potem sem lahko pomirjeni'
"Tudi jaz mislim tako. Enkrat
mi pa ja mora uspeti!'
***
Pride Janezek v lekarno: "Ali imate korenčkov sok?' "Ne, nimamo," mu odvrne lekarnar. Pride Janezek v lekarno čez 20 minut in vpraša lekarnarja, ali imajo korenčkov sok. Lekarnar mu odgovori, da ne. In tako se ponovi še nekajkrat. Nazadnje se lekarnar razjezi in predlaga: "Mulc, kaj ko bi se midva zamenjala?' Janezek pa: "O.K." Pride lekarnar v lekarno in vpraša: "Ali imate korenčkov sok?'
Janezek: "Recept, prosim!"
Mladi dopisniki

iIh^
Srečanje s pravljičnimi junaki
Se vam zdi nemogoče? Verjamem. V knjižnici OŠ Videm pa smo se resnično srečali z njimi. Naša knjižničarka je opazila v eni izmed revij lutkovno igrico in nam jo predstavila. Vsem nam je bila všeč in že smo si razdelili vloge. Kar deset nas je sodelovalo. Ko smo bili pripravljeni in lutke izdelane, smo nestrpno čakali na gledalce. To so bili učenci od 1. do 4. razreda. Tako so se kar tri dni med našimi knjižnimi policami sprehajali maček Muri, Kekec, stonoga
Foto: RM
Berta, Mojca Pokrajculja,muca Caro-dejka, Deževnikarji, Obuti maček ... Ker nam je predstava uspela in smo uživali igralci in gledalci, smo povabili še najmlajše iz vrtca. S to igrico smo veselo zaključili leto 2004.
Patricija Bračič 5. a OŠ Videm
Pust 2005
Za pusta bom Pika nogavička, imela bom rdeča lička, oranžne lase, veselo srce!
Čeveljčke bom narobe obula,
predpasnik nadela
in opico pripela.
Bom imela črtaste nogavičke,
pikic nebroj
in razigrane ličke!
Monik Todorovič, 3. b/8 OŠ Olge Meglič, Ptuj
Pesmica o pustu
Ko pust prihaja, kurenti plešejo, maske norijo,
fantje pa naša dekleta lovijo.
Skratka,
vsi ponorijo.
Katja Valič 3. c, OŠ Mladika
U~enci o knjigah
V januarju smo se tudi v OŠ Borisa Kidriča Kidričevo pridružili mladim slovenskim bralcem pri izbiranju najljubše izvirne slovenske in v slovenščino prevedene mladinske knjige v letu 2004. Poleg izpolnjevanja glasovnic smo se o knjigah pogovarjali ter likovno in literarno poustvarjali. Naj vas nagovorijo razmišljanja mladih bralcev o njihovih najljubših knjigah. DRAGI NIHČE
Knjiga je sestavljena iz pisem, ki jih piše dekle, in fantovega dnevnika. Iz nje jasno razbereš, da je pomembno biti odločen in vztrajen, še pomembneje pa je, da veš, kakšen je v življenju tvoj cilj.
Katja Kerček, 9. a,
Sport mladih
Dvoranski mnogoboj za najmlajše
Zadnjo januarsko soboto je v dvorani Tabor v Mariboru potekal atletski troboj za pionirsko kategorijo - atlete rojene v letu 1990 in mlaj{e. Tekmovanja, ki ga je organiziralo Atletsko dru{tvo Maribor 98, se je udeležilo okoli 200 mladih atletov iz skoraj cele Slovenije, od tega 16 Ptujčanov. Na splo{no je v slovenski atletiki zaznaven trend dvigovanja množičnosti v najmlaj{ih kategorijah, saj so se začeli pojavljati klubi in dru{tva, ki se izključno
Vaditeljici Mojca in Barbara s vojimi uspešnimi tekmovalkami
posvečajo atletski vadbi pred{olskih otrok in tistih, ki obiskujejo nižjo stopnjo osnovne {ole, kot na primer Športno dru{tvo Brigite Bukovec. Sedaj je žogica na strani Atletske zveze Slovenije, da s svojo strokovno službo pripravi državna prvenstva za omenjene kategorije ter določi tekmovalne discipline. Na Ptuju se skrbi za najmlaj{e posveča Atletska {ola Mirka Vindi{a, ki že dve leti deluje pod okriljem Atletskega kluba Keor Ptuj. Trenutno {teje {ola približno petdeset članov, vadba pa poteka dvakrat tedensko pod vodstvom Mojce Gramc, Barbare Gacnik in Aleša Bezjaka, atletskih vaditeljev z licenco AZS.
Tekmovanje v mnogoboju je potekalo v različnih starostnih kategorijah, vsaka generacija se je pomerila v svoji, letnik 95 in mlaj{i so nastopili v dvoboju (tek na 40 metrov in skok v daljino z mesta), starej{i pa v trobo-ju (poleg omenjenih dveh disciplin {e tek na 40 metrov z ovirami). Med fanti iz Atletske {ole Mirka Vindi{a se je najbolje uvrstil Domen Vidovic, ki je zasedel drugo mesto v konkurenci letnika 94. Med letniki 96 sta se na četrto in peto mesto uvrstila Mark Dreven{ek in Miha Zupanič. Številnej{e je bilo zastopstvo Ptujčanov v konkurenci deklet, kjer sta Živa Sabo med letniki 91 in Urška Horvat med letniki 92 zasedli drugi mesti. Obe dekleti že pridno in dalj časa trenirata v skupini atletov pod vodstvom atletskega trenerja Gorazda Rajherja. Izpostaviti {e velja Vanjo Cizerl, ki je dosegla četrto mesto (letnik 93) ter tretje in četrto mesto Sandre Kokol in Nike Maltar med letniki 94.
UE
Kljub prepirom doma in nagovarjanju k splavu se je odločila, da otroka obdrži. Za tako dejanje je morala biti zelo pogumna. Brez trdne volje in prepričanja vase ji to ne bi uspelo.
Urška Glažar, 9. a, KAM GREDO PTICE UMRET Zaradi stisk in razvajenosti se človek poda na neznane poti, ki vodijo v slabo družbo, mamila ...
Antonio Koderman, 9. a Knjiga govori o prijateljstvu v dobrem in slabem. Ni mi všeč, da si nekateri ljudje zatiskajo oči pred realnostjo.
Marko Kmetec, 9. a
SE VID VA SIMON
Preberite knjigo, ne bo vam žal! V knjigi je veliko lepih trenutkov,
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 22. februarja, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanec ustvarjalčkov iz 6. številke Štajerskega tednika je:
Domen Perger, Videm 12, 2284 Videm pri Ptuju.
ko so Simonu pomagali prijatelji in starši. So pa tudi žalostni trenutki, ob katerih se lahko hitro razjočeš.
Doroteja Terbovšek, 9. a, ZADNJI MEGA ŽUR Veliko zapletov in razpletov med dijaki — tudi tragičen konec!
Petra Kovačec, 9. b Knjiga pripoveduje o stiski najstnika Mateja. Z mamo se ne razume najbolje, okrog sebe vidi same težave ... Razočaran nad življenjem naredi samomor.
Maja Šuligoj, 9. b, DOLINA LUTK
Odvisnost! Knjiga te dobesedno pogoltne, živi{ in diha{ z njo. Vse dokler ne pride do konca ...
Eva Cicmanovič, 9. b, OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAIOŽBA KARAJTTAUUA
vsem zftvçAkte?!
LXJBLJADTA: BTC, HALA A ISrOVO MESTO: BTC MTOVG MESTO UOVA GOBICA: DBLPmOVA 12
INIaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
AEROBIKE
www.aerobika.net
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROČILNICA ZA tednik Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	1 RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejmeta osem brezplačnil obiskov Centra aerobjl
ime in priimek
Milena Potočnik
Hrastovec 86. ZZSZ Zavrč
ime in priimek:
Rudi Lozinšek
tis
Veliki Vrh S9,8888 Cirkulane
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
četrtek • 17. februarja 2005
Poslovna in druga sporočila
ŠtajerskiTEBHÍK 27
Uradno prevajanje
Instrukcije NEM, ANG, SLOV, MAT, FIZIKE Priprave na maturo in zalcljučni izpit
Tečaji tujih jezikov in slovenščine
ONTARIO""
Miklošičeva 5, Ptuj. Tel.: 779 10 81
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 GSM: 031/755 853 belcontdoo@siol.net www.belcont.si
Energijsko varčna okna PVC, LES, ALU.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
okna r vrata V police r senčila F 'zimske vrtove V
garažna vrata (gunther in hormann) in F izolacijske steklene fasade. F
DANA BESEDA OBVEZUJE
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
INDCMR d.o.o. 02/681 80 02
www.tednik.si
^ NOVA NAROČNIŠKA AKCIJA Štajerskega tednika in Term Zreče!
Celodnevno smučarsko karto za smučanje na Rogli ali Krvavcu prejmeta: ^
Milena Raj, Vrečkova 9, 4000 Kranj
Majda Plajnšek, Vodova uL 13, 2250 Ptuj	^
ROCQÁ
Nagr^enca bosta nagrade prejela priporočeno po poŠti. Karte je potrebno porabiti do konca letošnje smučarske sezone.
v
Štajerski
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605

1
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKN^ VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
IvanArnuš s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
s prilogo
V novi številki mesečnika za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lalnko preberete škropilnili načrtih za breskve, češnje in slive v letu 2005 in na katere bolezni moramo biti pozorni, nadalje o rezi vinske trte, ki je nazorno prikazana s slikami, o tem, kako bomo ohranili kakovost vin lanskega letnika, v prilogi Vrtnine pa pišemo o zatiranju pievelov v ekološki pridelavi zelenjave.
Revija Sad-16letzvaini. Revijo lahko naročite po teiefonu 040 710 209.

ercator
caDmcsPDuQapDssG
Ormoška cesta 30, Ptuj
IraiREDnVEVI
petek. 18. februar, od 16.00 do 20.00 ure.
Brezplačne meritve za zdravo življenje
v skiopu kainpanije linije Zdravo živijenje smo vam v mesecu februarju 2005 v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožiija Siovenije omogočiii brezplačne meritve knrnega tlaka, hoiesteroia, trigiiceridov in krvnega siadkorja. Naredite tudi vi nekaj za svoje zdravje!
s WBŘKaSmnajholjši sosed
«lože Vogisr s.p.
Zabovci 98,2281 Maricovci
Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
Tednikove čestitke
Profesorici dr. Majdi Kaučič
IZJURŠINCEV Čestitamo
ob riJenem lmenovat\ju na mesto prodekanice za znanstvenoraziskovalno delo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.
Pryatelli
PONUDBA
RAIIUENIH
VOZIL
ZncimkA
BIUIW 318 AVTOIUIATIK RENAULT SCENIC 1,4 FIAT PUNTO 1,2 ŠKODA FABIA COMB11,9 TDI FIAT STILO 1,9 JTD OPEL ASTRA 1,7 DTI VOLVO V 40 1,9 TDI CITROEN XARA PICASSO FIAT PUNTO 1,2 3V OPEL CORSA 1,7 DTI OPEL VECTRA 2,0 DTI KAR. VW PASSAT 1,9 TDI VW POLO 1,2 KIA PRIDE 1,3 GLXI SEAT IBIZA 1,0
Avlo Prsfee d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tsi.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremn letnik Cenci
MODIFICIRAN KLIMA 1. LASTNIK KLIMA 1. LASTNIK KLIMA KLIMA KLIMA ČRN KLIMA KLIMA KLIMA 1. LASTNIK SREBRNA 1. LASTNIK
2001 2001 2001 2001 2002 2001 2001 2002 2001 2001 2001 2000 2002
1999
2000
3.890.000 2.290.000 1.090.000 2.290.000 2.650.000 2.260.000 2.790.000 2.790.000 1.090.000 1.740.000 2.490.000 2.490.000 1.590.000 540.000 1.190.000
Nfl ZALOGI VSI MODCLI FIRT! Sloro zo nove - store zo store!
PO KOPALNICO V METALKO
Prodajni center Metalka Ptuj
enoročna arnnatura za pom. korito...^. 990.-
WC spiakovalnik GEBERIT.....4.190.-
tuš kabina soxso........................17.880.-
tuš kad 80x80......................i....14.900.-
Enoročne armature TEA 10% popusta Keramične ploščice 10 - 20% popusta
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogoiniška 7, tel:02/7'f9 18 00
METALKA' TRGOVINA
LnJ[|[P[ifâ ©[iïJïillKa teUtâ
I
I «
M
Dogodki so vse hitrejši, mi jim sledimo!
9770040197060
^ iZDePi-Si
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC ra~unalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
NUDIM IN[TRUKaJE iz matematike. Tea Stefanovi~, s. p., Jadranska ul. 9. Tel. 031 371-187.
GUME ZA TRAKTOR UGODNO 11.2x28 - 26.000 SIT; 12,4x28 -30.600 SIT; 14,9x28 - 47.000 SIT 16,9x28 - 54.000 SIT. Vulkanizer-stvo Ivan KOLARIČ, s. p., Bukovci 121 c, tel. 788-81-70.
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851-324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297.

KROVSKO-KLEPARSKA DELA z vsemi kritinami. Akcija ope~ne kritine Jungmeier, Pfleiderer, Ton-dach, Creaton, betonske kritine Benders, Bramac, plo~evinaste kritine Gerard ... Priporo~amo se s konkuren~nimi cenami: Janez Lah, s. p., LAST-KROVSTVO, Mez-govci 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375-838.

SEDAJ je pravi ~as za tesnjenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šer-bec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
i
VODENJE POSLOVNIH KNJIG, s. p., pravne osebe in dru{tva. Tel. 02/771-10-86, 041-647-196. Lidija Vurcer, s. p., Ore{je 21, Ptuj.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677-507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279-187._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž, 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
33 LET SOBOSLIKARSTVA -PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
SMO GRADBENO SANACIJSKO PODJETJE in obnavljamo stanovanja, stanovanjske hi{e ter izvajamo vsa gradbena in obrtni{ka dela (vse vodovodne instalacije in elektroinsta-lacije, instalacije ogrevanja, kerami~-arska in pleskarska dela), izvajamo tudi obnovo kopalnic, vse z va{im ali na{im materialom. Za ogled in predra~un pokli~ite na tel. 03/75901-15; 02/796 10-29; 070 731-992; GSP OK-PORT d. o. o, Šolska 14 B, 3210 Slov. Konjice.
SVETOVANJE v vseh finan~nih zadevah. Krediti na osnovi OD., pok., premi~nin in nepremi~nin, lea-singi za nakup nepremi~nin in pre-mi~nin. Doba odpla~evanja tudi na 25 let. Ugodna obrestna mera, hitra realizacija. Odkup terjatev pravnih oseb, naložba kapitala v banke, v delnice zavarovalni{kih družb. Zavarovanja oseb in premoženja. Pokli~-ite na tel. 041 672 449 ali se osebno oglasite na Strossmayerjevi 11, Maribor. SVIT, finan~no svetovanje, Zvezdana Hedžet, s. p., p. o., Strossmayerjeva 11, Maribor, tel. in faks: 02 252 42 81.
KMETIJSTVO
OBIŠČITE prenovljeno kmetijsko prodajalno Polje-dom na Zagreb{ki cesti na Ptuju (Turni{~e), kjer vam ponujajo veliko izbiro semen, gnojil, dan starih pi{~ancev in hrano za vse vrste živali. Ugodne cene! Tel. 788 08 70.
KUPIM ali vzamem v najem njive ali celo kmetijo. Tel. 041 561-893.
TELICO, brejo 8 mesecev, A-kontr-ole, prodam. Tel. 781-01-71.
PRODAM LUŠČENO KORUZO, cena 33 SIT/kg. Tel. 040 716-035 ali 02/745-35-51 ali 781-51-21.
NESNICE, rjave, grahaste, ~rne, pred nesnostjo, vsak dan, Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02/ 582-14-01._
V NAJEM DAM gorico z 2000 trsi v Ko~icah pri Žetalah. Tel. 769-32-61.
PRODAM SENO v balah, hlevski gnoj, kostanjeve sohe za gorico. Tel. 031 539-431.
PRODAM bukova drva. Tel. 041 529-984.
PRODAM pozne slive za žganje-kuho in krompir (ne{kropljeni). Tel. 757-69-81.
PRODAM betonske sohe za vinograde in novi plug za Tomo Vinkovi~. Tel. 764-02-61, zve~er._
ŠKROPILNICO 330 l, puhalnik za seno in krmo v balah prodam. Tel. 041 521-863._
PRODAM TELIČKE ~rno-bele, stare 10 dni. Tel. 755-49-51.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šketa, s. p., Irje 3 d, Roga{ka Slatina. Ostale informacije dobite na telefon 041 326 006.
PRODAM OKROGLE bale (seno -otavo). Tel. 751-39-31._
KUPIM NEBREJO kravo ali telico. Tel. 041 941-878._
PRODAM kosilnico BCS 127 (bencin, petrolej). Tel. 740-41-00.
PRODAJAMO jabolka, sadjarstvo Ber, Ko~ice 38, Žetale. tel. 769-26-91._
KUPIM kosilnico SIP PUH v dobrem stanju. Tel. 031 418 263._
KUPIM odojke ter mehansko sejal-nico Olt za koruzo in sadilec krompirja. Tel. 041 994 938._
PRODAM seno in slamo v balah ter predsetvenik, delovna {irina 2,70 m ter dvobrazdni obra~alni plug Kroone. Tel. 031 251 967._
KUPIM rabljeno kabino za traktor Zetor 35 11. Tel. 041 385 161, 02 740 70 51._
NESNICE, rjave, grahaste, ~rne, stare 14 tednov, prodam, 600 SIT. Dostava na dom. Mar~i~, Staro{inci 39. Tel. 792 35 71._
PRODAM svinje od 150 do 220 kg. Tel. 782 96 21._
PRODAM ve~jo koli~ino balirane slame. Tel. 031 759 648._
BIKCE simentalce kupim ter prodam balirano seno in okrogle sila-žne bale. Možnost dostave, Franc Lovren~i~, Kr~evina pri Vurbergu 37, 2250 Ptuj, tel. 751 29 71, 041 533 792.
PRODAM bukova in me{ana drva. Tel. 041 617 574._
PRODAM okrogle bale. Franc Krajnc, Kicar 141, Ptuj, tel. 755 87 91.
NEPREMIČNINE
sinus ne
LUNAi
NA PTUJU ODDAM 3-sobno stanovanje. Tel. 031 635 579.
V NAJEM dajem manj{e dvosobno stanovanje. Ostale informacije po telefonu 751-01-11 ali 031 329-616 po 16. uri.
NA PTUJU ODDAM opremljeno trisobno stanovanje. Tel. 031 407-300.
RAZNO
DELO
IŠČEMO gospodinjsko pomo~nico na Ptuju. Tel. 041 682-302.
ZASLUŽITI je lahko, vpra{ajte me, kako. Tel. 041 743-585. MKZ, d. d., Slovenska 29, Ljubljana.
BAR DANICE RANFL, s. p., iz Mo{kanjcev zaposli {tudentko ali absolventko za delo v baru. Tel. 041 345-725.
ZAPOSLIMO voznika TAXI-ja, z najmanj tremi leti vozni{kega izpita. MOJ Taxi, Miran Plo{injak, s. p., Mala vas 31, Gori{nica, tel. 041 511-366._
ZAPOSLIM MONTERJA za suho-montažo knauf. Pro-team, montaža gradbenih elementov, Andrej Janže-kovi~, s. p., Čufarjeva ul. 13, 2250 Ptuj, GSM 040 617-367.
BAR ENA "ZVEZDA", Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina zaposli ve~ deklet za delo v strežbi in ~istilko. Delovni ~as in pla~ilo po dogovoru. Informacije 031 521 446.
VAS ZANIMA DELO NA DOMU? Imate popoldan vsaj 3 ure ~asa. Dragica Kocmut-Brumen, s. p., p. p. 35, 2230 Lenart, tel. 041 414-929.
Top 3: parcele: Ptuj, ID105, 750 m2, 5,33 mio; Podvinci, ID339, 808 m2, 4,06 mio; Vintarovci, ID379, 8104 m2, 2,8 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
PRODAM OBJEKT 150 m2 s 45 ari zemlje, primeren za obrt, skla-di{~e ali stanovanje. Telefon: 041 561-893._
NA PTUJU prodam 30 arov stavbnega zemlji{~, namenjeno za obrtno ali industrijsko gradnjo. Tel. 041 561-893.
PRODAM vikend in vinograd s 400 trsi, na lepi son~ni legi na podro~ju Cirkulan. Tel. 041 678-343 ali 031 533-386.
V	NAJEM DAM poslovni prostor v izmeri 42 m2, v centru mesta Ptuj -Lackova ulica. Ostale informacije po telefonu 751-01-11 ali 031 320 616, po 16. uri
V	JURŠINCIH prodam hi{o, v ~etrti fazi gradnje. Tel. 041 352-277.
V	MARIBORU PRODAM nadstropno hi{o, cena ugodna, možnost menjave. Tel. 031 726-454.
PRODAM PARCELO, 12 arov, komunalno opremljeno v Rabel~ji vasi. Tel. 041 495-099._
PRODAM DVE stanovanjskih hi{i (ena takoj vseljiva) in ve~ gradbenih parcel. Tel. 787-75-07.
PRODAM garsonjero v Mariboru. Tel. 031 755 167.
ZARADI VELIKEGA povpra{eva-nje i{~emo sodelavce za trženje naprave, ki zmanj{a porabo goriva. Delo z znanimi strankami! B.E.B., Bogo Bra~ko, s. p., p. p. 715, 2001 Maribor, tel. 041 408-589.
DEKLE ZA STREŽBO v dnevnem baru takoj zaposlimo, stanovanje brezpla~no, nedelje prosto. Bife pri Justinu, Jože Sedev~i~, s. p., Grumova cesta 2, Šmartno pri Litiji, tel. 041 710-660.
PRODAM SALONITNE plo{~e, 8-valne, in hlevski gnoj. Tel. 031 432-072.
PRODAM BUKOVA drva z dostavo. Tel. 041 544-270 ali 03 582-72-12.
OPOZORILO! Opozarjava gosp. Franca Mlakarja in ženo Mal~o iz Zg. Hajdine, naj ne {irita neresni~-nih besed o najinem pokojnem sinu Romanu. Če sli{iva {e eno žaljivo besedo, bova postopala s sodi{~em. Silva in Franc Ču~ek, Hajdo{e 96.
ZBIRALEC PEZ figuric kupi pez figurice, dobro pla~ilo. Tel. 041 429-376.
MEGA MARKETING, D. O. O, Zgornja Hajdina 163, 2250 Ptuj razpisuje kadrovsko {tipendijo za {ol. leto 2004/2005 smer poslovna ekonomija - dipl. ekonomist VII. stopnja. Pro-{nje po{ljite na zgornji naslov v roku 8 dni.
KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
MOTORNA VOZILA
KUPIM manj{i traktor do 60 konjskih mo~i, lahko tudi v okvari. Tel. 041 288-063.
PRODAM HUNDAY PONI 1,5, letnik 1991, neregistriran. Tel. 751-15-91.
RENAULT CLIO 1,2, letnik 99, malo vozen, in Isuzo dizel, letnik 90, prodamo. Tel. 031 309-069.
Četrtek, 17. februaT
Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju, mladinski oddelek, pravljična ura za otroke od 4 leta dalje, otroci naj imajo lahna športna oblačila in copatke, vstopnine ni
Kolnkišta na Ptuju, turnir v taroku
Turno smučanje, ki ga organizira KPŠ v času od 17. do 19. februarja, dodatne informacije dobite na INFO točki.
V Blagovnici Mercator, Galerija stopnišče, razstava slik ljubiteljske slikarke Cecilije Bernjak, tihožitja in zimsko pomladna razmišljanja.
Petek, 18. februar
16.00 Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, Pravljična ura in ustvarjalna delavnica za otroke
18.00 CID Ptuj, potopisno predavanje z Alenko Slavinec, Eksotične tržnice in plaže 20.00 Kolnkišta na Ptuju, literarni večer z Ireno Svetek
19.30 prostori ptujske gimnazije, koncert Toti Big Band z gosti, organizira Rotary International ob 100-letnici
Sobota, 19. februar
10.00 do 12.00 ptujski grad, Muzejski vikend za otroke in starše, izdelovali boste lutke iz grajskih pravljic
18.00 gasilski dom Sobetinci, redni občni zbor prostovoljnega gasilskega društva Sobetinci
18.00 Gorišnica, kulturna dvorana, komedija Krivica boli, KPD Stane Petrovič Hajdina
18.00 Studenice, kulturni dom, 7. območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, prireja ZKD Slovenska Bistrica
19.00 Cirkovce, dvorana, gledališka predstava Elizabeta je zagreta, v izvedbi Teatra 55
21.30 Kolnkišta na Ptuju, koncert Selotejpa
Nedelja, 20. februar
10.00 do 12.00 ptujski grad, Muzejski vikend za otroke in starše, izdelovali boste
lutke iz grajskih pravljic 15.00 Podlehnik, kulturna dvorana, komedija Krivica boli, KPD Stane Petrovič, Hajdina
18.00 Gerečja vas, gasilski dom, komedija Zadrega za zadrego, predstava KD Skorba
20.00 Kolnkišta na Ptuju, projekcija filma Woodstock
Ponedeljek, 21. februar
18.00 Draženci, dom vaščanov, 11. delavnice, z vami bo Jakob Polajžer, kuhar iz Mlinotesta
Torek, 22. februar
19.00 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, filmski večer, Deset minut starejši: Trobenta 19.30 Mestno gledališče Ptuj, Blazinec, za abonma Odrasli in izven 20.00 Narodni dom Maribor, Pavlek
Sreda, 23. februar
18.00 Stara steklarska delavnica, predstavitev knjige Špela pomaga narediti svet lepši, Katarine Menoni
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja 10.00: Dobrodelni koncert - 50 zvezd za otroke 2. del,
nastopajo: Ansambel Dan in noč, Ansambel Dori, Okrogli muzikantje, Boris Kopitar, Vitezi polk in valčkov in Čuki. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
moćm
7
mičmiH:
7
MENJALNICE
NAJUGODNEJŠI MENJALNIŠKI TEČAJI
Ptuj: 02 777 8 111 1Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
DOM - STANOVANJE
V OKOLICI PTUJA oddamo v najem enosobno stanovanje za dalj čas. Tel. 768-04-61.
7. Ans. TONETA RUSA - Nocoj je tista noč 6. Ans. MARZEL - lUluzilo nocoj igra 5. JOCO & BOJAN - Čez Dravo 4. KRAJCARJI - Poletna romanca 3. Ans. SPEV - lUloja Izabela 2. Ans. KORENINE - Ko si odšla 1. Ans. ŠIBOVNIKI - Vražje šlogarce
Orfejčiceve SMS glasbene želje: 041 /818-666
Poskočnih 7
1.	NATALIJA KOLŠEK - Na zdravje
2.	BIČ BOJS - Hojlarlja
3.	NATALIJA & BOMBASTIK FANTASTIK Dva policaja
4.	SLAPOVI-3X3
5.	ŠPELA - Kako naj vem
6.	Ans. ZASAVGI - Spet zaljubljen sem
7.	Ans. KRILA-Bolečina
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Ime In priimek: , Té\. številka: _
_ Glasujem za:_ . Naslov;_
ti M dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado prejme:
Borut Sagadin Draženska cesta 26 2252 Ptuj
iZDePLSi
lzberi.si - Vseslovensici portal malili oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
18.30
30 TEDNIK
Poslovna In druga sporočila
četrtek • 17. februarja 2005
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
PEUGEOT 406 2,0 COUPE	2000	3.690.000	KOV. SV. MODRA
MrBARCHEmi,8l6V	2000	2.390.000	KOV. SREBRNA
RENAUIX SAFRANE 2,5	1998	1.375.000	KOV. SIVI
PEUGEOT 1061,1	1998	725.000	KOV.VĚNJA
RENAUIX LAGUNA 2,0 RXE	1998	1.490.000	KOV. SIVA
RENAUIIMEGANE1,6ERN	1997	980.000	KOV. ZELENA
AUDIA41,8C00L	1998	1.990.000	KOV. SREBRNA
AUDIA4l,6C00L	1998	1.850.000	MODRA
AUDI 801,6	1995	840.000	RDEČA
CITROEN XSARA1,4ISX	1998	1.140.000	KOV. MODRA
PEUGEOT 1061,1 X	1998	790.000	KOV. MODRA
ROVER 414 a	1997	1.040.000	KOV.VÉNJA
CITROEN XSABA1,4IC0UPE	1999	990.000	BELA
RENAUIX CUO 1,4 RT	1995	570.000	KOV. MODRA
AUDI A41,6	2000	2.480.000	KOV. SIVA
RENAUIX MEGANE 1,6 U VIE	1997	960.000	BELA
RENAUIX TWINGO 1,2	1999	1.120.000	RUMENA
MT PUNTO 1,2 SX	2000	1.120.000	BELA
CITROEN XSARA1,6IC0UPE	1998	1.090.000	KOV.ZLHA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,416V	1998	1.570.000	KOV.ZLAIA
ALFA ROMEO 1561,6 TS	1998	1.495.000	KOV.SM
CITROEN XANTIA 1,81	1998	1.240.000	KOV.VĚNJA
V0LKWAGENG0LFIV1,9SDI	2002	2.360.000	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,7DIF.SF,L KARAV.	1992	470.000	BELA
V0LKWAGENG0LF1,6D	1986	240.000	BELA
PEUGEOT 3061,4	1999	1.200.000	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,1	2003	1.740.000	KOV. PEŠČENA
Ï0RDF1ES"IA1,3	1998	780.000	KOV.VĚNFA
OPEL ASTRA 1,4EC0	1997	760.000	RDEČA
DAIHAISU CHARADE 1,0	1993	170.000	BEU
VOLKSWAGEN GOLF 1,416V	1998	1.650.000	MODRA
HYUNDAI LANTRA WAGON 1,8	1998	1.185.000	KOV. MODRA
Rabljena vozila
		NA	
TIP	LETNIK	MESEC	
		SAMO	OBUUBA KUPCU:
CLi01,5 80KM BILA BONG	2003	33.537 sit	- Brezplačen
CLIO 1,5/65KM 5V	2002	32.618 sit	preizkus
CLIO BILLAB0N61,2/16V5V	2003	27.412 sit	- 105 točk
CLIO BILLA BONG 1,2/16V5V	2003	28.331 sit	kontrole
CLIO BILLA BONG 1,2/16V SV	2003	28.178 sit	na vozilu
CLIOX-GENERATION 1,2 5V	2003	25.574 sit	- Tehnična
R LAGUNA 1,9 DCI	2002	56.431 sit	kontrola
R LAGUNA GT1.9DCI	2003	62.021 sit	po 2000
R LAGUNA GT1.9DC1100 EXP	2002	52.832 sit	prevoženih
R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT.	2001	54.823 sit	kilometrih
R LAGUNA PRIV. 1,9 DCI	2001	60.642 sit	- Pomoč na cesti.
R SAFRANE 2,0	1999	29.566 sit	vleka ali
R THALIA 1,4	2001	17.611 sit	popravilo - 3 mesečna
Testna vozila			tehnična
			garancija
			
SCENIC EXP. CONF. 1,6	2004	62.174 sit	[za določena vozila)
LAGUNA 1,9DCI EXPRESSION	2003	64.011 sit	
RERUDU-
Ptuj, OrmoSlo cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
1 • •
Ji
Osamelo, zapuščeno dete tu stoji mlado, čelo tožno in megleno in mokro mu je oko.
Simon Gregorčič
V SLOVO
Zapustil me je moj ati
Peter Kysela
Spraševala bom po tebi, kje da si.
Mami bo jokala in odgovorila s solznimi o~mi, da tebe ni.
Tvoja hčerkica Aneja
Ko se človeku poslednja zvezda utrne
in ga tišina in tema zagrne, v nas zagori plamen spomina in vse,
za kar si živela, vse, kar si hotela, našo pot razsvetljuje in v naših srcih domuje.
V SPOMIN
15. februarja je minilo 5 let od smrti naše drage mame, žene, taš~e in stare mame
Štefke Butolen
IZ ŽETAL 32/A
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate sve~e.
Tvoji najdražji
KM^estrih
IZBERITE KAKOVOST! 031/34»343 PHAgK s.p. ~
Ga^rel 6/a, 2272 C oi Huje ,i
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
NUMERO UNO, Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni gotovinski ali avtomobilski krediti do 6 let za vse zaposlene, ter upokojence, tudi 09. Star kredit ni ovira, možnost obremenitve dohodka do 50 %. Pridemo tudi na dom. Ugoden odkup in prodaja rabljenih avtomobilov. Tel.: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252-48-23
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDiNACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tpaionova 1, Ptui (ob Morilnnki cedil 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI VS DNEH
_možnost obročnego odpločilo_
vedeževanje, mnenja, ™ realnost robert 090 44 33
astrologija, regresija, bloteraplja, odprava blokad 041404935
KURILNEGA OUA
Telefon: 02 7S4 00 66
GSM: 04ISS7 5»
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, o~eta in dedka
Ernesta Perkovica
IZ PTUJA, VIČAVA 42
se iskreno zahvaljujemo Upravni enoti Ptuj, sestri, bratu, sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso izkazano pozornost in govornici za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi tvoji
Le srce in duša ve,
kako boli, ko te več ni,
zato nositi moramo vsak svojo rano
molče, da mu ne zmotimo miru.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi našega dragega moža, o~eta, dedka, tasta
Mirka Plosinjaka
IZ MALE VASI 38 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem, sodelavcem, gasilcem PGD Mala vas za ~astno stražo in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sve~e, za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, govornikoma g. Muhi~u in g. Mikši za lepe besede, cerkvenemu pevskemu z zboru za odpete pesmi. Zahvala tudi osebju Splošne bolnišnice Maribor. Hvala vsem, ki so~ustvujete z nami in ohranjate spomin nanj.
Žalujoči: vsi njegovi
I

CO2/2280110
Razlagova 24, Maribor
So ptice v daljavo poletele, za njimi tudi vidva sta odšla, spomladi bodo spet zapele, le vidva nazaj ne bosta prišla, zato pot nas vodi tja, kjer rožice cvetijo in svečke v spomin gorijo.
V SPOMIN
Štefka
1975 - 2005
Franc
1975 - 2005
Valentan
IZ APAČ 165
Žalosten je spomin na 18. februar 1975 in 21. marec 1975, odkar sta nas zapustila, draga mama in o~e.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in prižigate sve~ke spomina.
Vajini otroci z družinami
Le srce in duša ve, kako boli, kako trpi, ko tebe domov več ni. Zato pot me vodi tja na prerani grob, kjer ti rožice cvetijo,
ptički žvrgolijo in svečke v spomin gorijo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega zlatega moža, atija in dedija
Iztoka Kaisersbergerja
roj. 26. 6. 1955 - umrl 28. 1. 2005 IZ KRAIGHERJEVE UL. 23 NA PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v trenutkih neizmerne žalosti stali ob strani ter dragega zlatega moža, atija in dedija mnogoštevilčno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli številna iskrena sožalja.
Posebna zahvala bratu Radu z družino, sostanovalcem iz Kraigherjeve 23, še posebej ge. Prevolšek, družini Fras in družini Brenčič, kolektivu Podlesnik ter nekdanjim sodelavcem Spedtransa, kolektivu Goja, bivšim sodelavcem iz Perutninčka, vsem sodelavcem iz kolektiva Elisa, gospe Veri za molitev in besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu Komunala Ptuj. Iskrena hvala patroma Milanu Kosu in Mariu. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
V globoki žalosti: žena Marica, sin Iztok z Gordano ter hčerka Simona z malim Nikom
P,
še včasih na dvorišču tvoj korak in glas se sliši,
a to le naše tihe zelje so in sanje, ker tebe ni in to boli, saj ze tri leta tišina in praznina vlada v hiši.
SPOMIN
V ponedeljek, 21. februarja, minevajo tri leta žalosti, odkar nas je zapustil dragi sin in brat
Jože - Pepi Čeh
IZ PODVINCEV 109
Hvala vsem, ki z nepozabnimi spomini postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in prižgete svečke večnega miru.
Vsi njegovi
Je čas, ki da, in je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 14. februar 1995, ko je prenehalo biti tvoje dobro srce, naš dragi mož, oče in dedek
Martin Turk
IZ GEREČJE VASI 1 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo ali mu prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav v teh dneh sonca ni, čeprav beseda dah nam peša in solze brišejo oči, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas zivi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si!
V SLOVO
Petru
Prijatelji: Edi s Tanjo in Klemnom, Robert z Alenko, Ano in Evo, Du{an z Ireno
V življenju le skrbi in delo si poznala, zdaj od vseh bolečin in truda si zaspala. Odšla si v svet, kjer ni skrbi in bolečin, le za tabo ostal je boleč spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče in sestre
Terezije Koser
IZ DOLIČA 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Perutnine, Revitala, Hipermarketa in Silkema Kidričevo. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu podjetju Jančič, patru Milanu za opravljen pogrebni obred, g. Zvonku za molitev in poslovilni govor, ge. Julčki za poslovilne besede, pevcem za odpete žalo-stinke in zastavonošem RK, PGD in upokojencem Destr-nika. Posebna zahvala sosedi Olgi za vsestransko pomoč.
Žalujoči: tvoji najdražji otroci z družinami
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Stanka Zaj{ka
IZ NJIVERC, CESTA NA HAJDINO 27
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, DU Kidričevo in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter izrečena sožalja.
Posebej se zahvaljujemo internemu in kirurškemu oddelku bolnišnice Ptuj, g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo slovesa ter kolektivu podjetja Mir. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN Predikaka Jožef
04. 02. 1913 - 18. 01. 1981
Ana
05. 07. 1917 - 12. 02. 2004 IZ DOKLEC 18
Še vedno sta v naših srcih in pot nas vodi tja, kjer vajin tihi dom le rože sedaj krasijo in sveče v spomin gorijo.
Vajini najdražji
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Jožefa Lozin{ka
IZ MESTNEGA VRHA 98
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, za svete maše ter izraženo sožalje.
Posebna zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, g. Zvonku za molitev in poslovilni govor, govorniku DU Grajena in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Marjan, hčerke Marica, Jožica, Danica in Ivanka z družinami
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, svaka, sina in tasta
Jožeta [tumbergerja
ZAGREBÏKA CESTA 77, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku Lojzku Seguli, pogrebnemu zavodu Mir, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem, sodelavcem Surovine, Branku Srebrnjaku, s. p., sodelavcem Cestnega podjetja.
Žalujoči: vsi njegovi
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ti ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
Franca Bratca
IZ STOJNCEV 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegovo slovo, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govornikom za ganljive besede slovesa, godbeniku za zaigrano Tišino, podjetju Mir za žalne storitve, farmi Mala vas—Stojnci in PGD Mala vas. Hvala dr. Baklanovi in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali.
Tvoji najdražji
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše -brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolezni nas je v 70. letu zapustil naš dragi
Lovrenc Herga
1935 - 2005
Od njega smo se poslovili v soboto, 12. februarja 2005, na pokopališču v Juršincih.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, sorodnikom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ljubljana • Bili smo na Emi
Kdo je Omarjeva spremljevalka?
"Je to poljubček ljubezni, prijateljstva ali pa zgolj poljubček srečnih občutkov ob uvrstitvi na Evro-song?" Taksna so bila najbrž vprašanja mladih deklet, ki so pred televizijskimi zasloni spremljala Emo 2005, in marsikatera oboževalka mladega pevca bi verjetno z veseljem bila v koži simpatične pevke Teje Saksida, ki bo Omarja kot backvokalistka spremljala na izbor za popevko Evrovizije.
"Z Omarjem se poznava že približno 10 let, ko sva skupaj pela pri osnovno{olskem zboru. So{olca sicer nisva bila. Mislim, da je Omar od mene mlaj{i dve leti," svoje poznanstvo z Omarjem razkriva mlada pevka Teja, ki dodaja, da ju z Omarjem ne vežejo tesne prijateljske vezi, ampak sodelujeta v prvi vrsti zaradi glasbe. "Glede na to, da Omar trenutno snema svojo prvo zgo-{cenko, me je prosil, če bi mu bila pripravljena pomagati. Tako smo se dogovorili, da bom za Omarjeve pesmi odpela spremljevalne vokale. In ker je bila na Emo uvr{čena pesem, v kateri pojem tudi jaz, me je Omar seveda povabil, da tudi tokrat pojem z njim."
Kak{en je občutek iti na Evro-vizijo? Teja pravi, da tega sploh {e ne dojema in da se ji zdi vsa stvar precej zanimiva, ker tak{-nih glasbenih zvrsti sama veliko ne poje. Studira namreč operno petje in pri Omarjevi skladbi Stop se njuna glasova enkratno zlivata. Pred nastopom na Evro-viziji pa Teja poudarja, da bodo
Na Valentinovo je izšel težko pričakovani prvi album mladega pevca Omarja Na-berja. Album nosi preprost naslov Omar, na njem pa je 13 posnetkov, med katerimi sta tudi obe dosedanji uspešnici Vse, kar si želiš in Stop ter prihajajoča uspešnica Krasen dan. Glede na to, da je njegov prvi single v mesecu dni dosegel naklado 5.000 izvodov, lahko pričakujemo, da bo tudi album v hipu postal najbolje prodajani glasbeni izdelek v Sloveniji.
Zmagovalni poljubček: Teja in Omar
Foto: MZ
morali nekatere stvari se doreči in nastop mogoče se malo dodelati.
Kakšna je popotnica mladima pevcema na Evrosong?
Barbara Drna~: "Kljub temu da Omar ni bil moj favorit, mu želim vse najboljše. Najprej se bo seveda moral prebiti skozi polfi-nale. Mislim, da je skladba Stop prav prijetna, vendar se mi zdi Rebekina pesem nekoliko bolj
evrovizijska. Malo pa me je motilo tudi to, da je Omar bil že vnaprej določen favorit. Pred nastopom na Evroviziji mu priporočam veliko, veliko samozavesti, saj nas je Ruslana lansko leto v dneh pred izborom dobesedno oblegala s CD-ji, zastavicami, nalepkami ... Na Evrosongu je treba delati {ov. Če ga ne naredi{, te ni. Mediji morajo pisati o tebi
in to je to. Če si vljuden, priden, miren, si out."
Mi{a Molk: "Tokrat je zmagal glas ljudstva. Zmagovalna skladba je lepa balada. Bojim se, da je velik zalogaj za novinca na glasbeni sceni. Na Evroviziji mu želim vse najbolj{e in čim manj strahu na velikem odru."
Mojca Zemlfarii
Muretinci • Akcije humanitarnega društva Slovenije
Spalnica in oblačila za Jožefo Jurgec
V Humanitarnem društvu Slovenije so se odzvali na prve prošnje za pomoč in Jožefi Jurgec iz Mure-tincev v ponedeljek pripeljali rabljeno spalnico ter nekaj toplih zimskih oblačil.
Foto: M. Ozmec
Milica Milosič (levo) je Jožefi Jurgec izročila topla zimska oblačila.
Kot je povedal predsednik dru{tva Miran [ic, se je med prvimi s pismom nanje obrnila Jo-
žefa Jurgec iz Muretincev, ki je zapisala, da živi bolna v podnaj-emni{kem stanovanju in da je
kljub skromni soicialni pomoči v zelo težki materialni, socialni in denarni stiski. V dru{tvu so zanjo zbrali topla oblačila, posteljnino ter dobro ohranjeno spalnico. Vse to so ji ob pomoči prevoznika-darovalca izročili v ponedeljek, 14. februarja, na njenem domu v Muretincih. Spalnico je darovala Dragica Verbega iz Ptuja, razna zimska oblačila pa Milica Miloši~.
Predsednik Miran Sic je poudaril, da se dru{tvo zahvaljuje vsem občanom, ki so njihovo humanitarno delovanje tako dobro sprejeli. Se posebej so hvaležni tistim, ki so se odzvali takoj, kot Dragica Verbega, Marica Ri-mele, Tatjana Vidovič in drugi. V imenu vseh, ki so že dobili pomoč, se zahvaljujeta 6-letni
Z ZLATO NALOŽBO v zlato prihodnost
življenjsko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. Takšno, l(ot si ga izberete, tal<šno, kot si ga želite.
d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR
Iconkadsva 3.2507 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
Kadar Matija (24.) zmrzuje, še 40 dni mraz prerol<uje.
Napoved za Slovenijo
Danes bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne se bo v vzhodni Sloveniji lahko pojavljalo rahlo sneženje. Koli~-ina padavin bo majhna. Še bodo pihali severni do severovzhodni vetrovi. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem do 10 stopinj C.
Obeti
V petek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo in povečini suho. V soboto se bo od zahoda pooblačilo. Proti večeru se bodo v zahodnih krajih začele pojavljati rahle padavine, po nižinah kot sneg. Cez dan bo zapihal jugozahodni veter
Aleš iz Starošincev in mati 4 majhnih otrok Nataša iz Ptuja.
Delitev toplih obrokov hrane bodo nadaljevali tudi v prihodnje, ob nedeljah med 11. in 12. uro, med 12. in 16. uro pa opravljajo izmenjavo oblačil, obutve in perila, predvsem za otroke. Zato vabijo tiste otroke, ki so tega potrebni, {e bolj pa tiste , ki lahko darujejo.
Na društvo se obračajo tudi drugi ljudje v stiski. 1. Č. iz Vič-ancev, ki z ženo skrbi za 4-letnega otroka, a sta oba brezposelna, je zaprosil za kakršen koli finančni prispevek, da bi lahko uredil cimpračo, v kateri bivajo. Klic na pomoč so prejeli od M. H. iz So-betincev, invalidke, ki je pred kratkim ovdovela in ostala brez virov za preživetje, saj še moževega pogreba ni v celoti plačala. V Bukovcih prosijo za oblačila za 3- do 4-letnega otroka in za kak rabljen hladilnik. Mati 5 otrok s Turnišča je zaprosila za rabljen električni {tedilnik, posteljnino in odeje.
Sicer pa dru{tvo poziva vse, ki lahko kaj podarijo, da jim to sporočijo na naslov Humanitarno dru{tvo Slovenije, p.p. 311, 2251 Ptuj, lahko sporočijo tudi po telefonu 031 411 990 ali po elektronskem naslovu: info@respectgmbh.com.
M. Ozmec
"vitAnmt
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriSina vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Andreja Reberc Ribarič, Osojnikova 22, Ptuj - Jakoba: Francka Plohl, Form in 18, Gori{nica - Tja{o; Darja Me{ko, Senik 25, Sv. Tomaž - Mineo; Flavija Vajda, Bukovci 91, Markovci - deklico; Irena Rola, Crmlja 12la, Trnovska vas - Tamaro; Mirjana Ščavničar Ore{ek, CM D 13, Ptuj - Aleksa; Valerija Koro{ec, Le{je 27, Maj{perk - Roka; Majda Pevec, Bodislavci 12, Ljutomer - Valentino; Melita Horvat, Zg. Hajdina 205 - Nu{o; Natalija Kužner, Tovarni{ka ul. 6, Slovenska Bistrica - Marsela; Stanislava Petek, Mezgovci 3, Dornava - Jana; Simona Ču{ Zamuda, Gajevci 6, Gori{nica - Samuela; Maja Le{nik. Ul. Vide Alič 17, Ptuj - Lio; Eva Švagelj, Štanjel 149, Komen - Pijo; Andrejka Zrnec, Bresnica 51lb, Podgorci - Denisa; Ana Bezjak, Zabovci 88la, Markovci - Maja.
Umrli so: Maksimiljan Velnar, Zoisova pot 15, Ptuj, umrl 1. februarja 2005; Franc Bratec, Stojnci 18, umrl 7. februarja 2005; Anton Čuk, Stojn-ci 16lc, umrl 8. februarja 2005; Ernest Perkovič, Vicava 42, Ptuj, umrl 9. februarja 2005; Ana Gerečnik, Gerečja vas 1, umrla 8. februarja 2005; Terezija Koser, Dolič 4, umrla 8. februarja 2005; Roza Vojsk, Podvinci 87, umrla 6. februarja 2005; Anton Urek, Trubarjeva ul. 14, Ptuj, 1. februarja 2005; Zorka Urek, Trubarjeva ul. 14, Ptuj, umrla 4. februarja 2005; Marija Mesarič, Spodnje Jablane 22, umrla 4. februarja 2004; Neža Kolarič, Žabjak 14, Ptuj, umrla 9. februarja 2005.
Ptuj • Četrti Valentinov polet
S Termami pod oblake
Terme Ptuj so na valentinovo izvedle že četrti tradicionalni Valentinov polet z balonom v sodelovanju z Balonarskim klubom Ptuj in nekaterimi drugimi ljubitelji balonarstva.
fW
Foto: Črtomir Goznik
Zakonca Valerija in Franci Brmež ter Lucija Šalamun in Danilo Kušar (od leve) so bili letošnji udeleženci Valentinovega poleta z balonom.
Valentinov polet je hkrati tudi zimsko srečanje med balonarji, ki ga negujejo že vrsto let. Poletno je sicer odmevnej{e, na le-to{njem pričakujejo že okrog 40 posadk.
V sodelovanju z Radiem Ptuj sta se pod oblake na valentinovo dvignila dva para, zakonca Valerija in Franci Brmež iz Spodnjega Velovleka ter Lucija Salamun in Danilo Ku{ar iz Mestnega Vrha, ki sicer zveze {e nista kronala s poroko, a sta že dolgo skupaj.
Za oba para je bil to hkrati tudi prvi polet z balonom, ki sta se ga zelo razveselila. Za strah ni bilo časa. Valentinovo tradicijo, ki ju oba negujeta z drobnimi pozornostmi, so jima letos pomagale udejanjiti Terme.
Direktor Term Ptuj Andrej Kla-sinc je povedal, da so se za tradicionalni balonarski polet na valentinovo odločili tudi zato, ker je krstno ime njihovega balona Valentina.
MG
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIia, GARAŽNA VRATA
PTUJ
Štui[i26a
Smer
■litlnilnuii.p. Tel.i 02 787-86-70, 041 716-251
STE BiLi POŠKODOVANI
v PROMETNI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 14
^SC^CENTER
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE,
UVOZ in IZVOZ d.0.0.
2250 PTUJ, Štuki 1, Tel.: 02787 9630
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod in toplovod
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02 78 89 210