REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2017 julij 2018 Naslov publikacije: Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2017 Sodelovali: Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost: Iztok Anželj, Siniša Cimeša, Michel Cindro, dr. Magda Carman, Janez Cešarek, mag. Tatjana Frelih Kovacic, Tamara Gregorcic, Jernej Györköš, mag. Igor Grlicarev, mag. Aleš Janežic, dr. Helena Janžekovic, Marija Kališnik, Katarina Kašnar, mag. Venceslav Kostadinov, Laura Kristancic-Dešman, Vesna Logar Zorn, mag. Davor Lovincic, dr. Tomaž Nemec, mag. Igor Osojnik, dr. Andreja Peršic, mag. Darko Pavlin, Dušan Peteh, mag. Zoran Petrovic, dr. Petra Planinšek, Matjaž Podjavoršek, mag. Matjaž Pristavec, Benja Režonja, Igor Sirc, mag. Darja Slokan-Dušic, dr. Andrej Stritar, Sebastjan Šavli, Jure Škodlar, Aleš Škraban, dr. Polona Tavcar, Metka Tomažic, Samo Tomažic, Blaž Vene, mag. Djordje Vojnovic, dr. Barbara Vokal Nemec, dr. Tomi Živko Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji: dr. Nina Jug, dr. Damijan Škrk, dr. Tomaž Šutej, dr. Dejan Žontar ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke, javni gospodarski zavod Institut »Jožef Stefan« Jedrski pool GIZ Ministrstvo za infrastrukturo Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ministrstvo za notranje zadeve Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o. Pooblašceni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost: EKONERG – Inštitut za energetiko in varstvo okolja, Elektroinštitut Milan Vidmar, ENCONET Consulting Ges. m. b. H, ENCONET International d. o. o., Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko in racunalništvo Univerze v Zagrebu, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, IBE, d. d., svetovanje, projektiranje in inženiring, INKO svetovanje, d. o. o., Institut »Jožef Stefan«, Institut za elektroprivredu d. d., Institut za varilstvo, d. o. o., Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Inštitut za metalne konstrukcije, Nuccon, jedrska varnost in tehnologija d. o. o., SIPRO INŽENIRING d. o. o., Zavod za gradbeništvo Slovenije, ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o., dr. Nadja Železnik Rudnik Žirovski vrh, Javno podjetje za zapiranje rudnika urana d. o. o. Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje ZVD, Zavod za varstvo pri delu, d. o. o. Urednica: dr. Magda Carman Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost Litostrojska cesta 54 1000 Ljubljana Telefon: +386-1/472 11 00 Telefaks: +386-1/472 11 99 E-naslov: ime.priimek@gov.si gp.ursjv@gov.si URL: http://www.ursjv.gov.si Ljubljana, 31. julij 2018 URSJV/DP-201/2017 POVZETEK Leto 2017 je na podrocju jedrske varnosti in varstva pred ionizirajocim sevanjem minilo brez pretresov. Nuklearna elektrarna Krško je obratovala brez vecjih težav, vendar so jo morali dvakrat za kratek cas ustaviti zaradi tehnicnih okvar. Ker med letom ni bilo rednega remonta, je bila letna proizvodnja elektricne energije zelo visoka. V Nuklearni elektrarni Krško so podpisali pogodbe o gradnji suhega skladišca izrabljenega jedrskega goriva in za izvedbo zakljucnih faz vecletnega projekta nadgradnje varnosti. Ob elektrarni je nastalo jezero nove hidroelektrarne Brežice, zaradi katerega so prilagodili sisteme za zajem in izpuste savske vode. Nuklearna elektrarna Krško je po desetih letih že cetrtic gostila mednarodno pregledovalno misijo OSART. Skupina tujih strokovnjakov je kriticno pregledala vse vidike njenega upravljanja in pripravila porocilo s priporocili kako zadeve še izboljšati. Podobna misija EPREV je obiskala vse slovenske institucije, ki so vpletene v ukrepanje med morebitno jedrsko ali radiološko nesreco. Tudi njihova priporocila so koristne usmeritve za izboljšave na tem podrocju. Meddržavna komisija za spremljanje uresnicevanja meddržavne pogodbe o solastništvu Nuklearne elektrarne Krško se je sestala novembra 2017. Na seji so hrvaški predstavniki zavrnili sodelovanje pri projektu odlagališca v Vrbini, kot jim je bilo ponujeno na prejšnji seji leta 2015. Zato pa so ustanovili posebno skupino, ki se pogaja o možnostih skupnega odlaganja. Meddržavna komisija je tudi sprožila ponovno pripravo prenovljenega programa odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK ter programa njene razgradnje. Agencija za radioaktivne odpadke je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Zacet je bil postopek presoje vplivov na okolje bodocega odlagališca. Na žalost se vsi s tem povezani postopki in ravnanja vpletenih organov niso pospešili in ostaja izziv, kako bo NEK obratovala po letu 2021, ko se pricakuje, da bodo zapolnjene skladišcne kapacitete za tovrstne odpadke v elektrarni, odlagališca pa še ne bo. Na odlagališcu hidrometalurške jalovine Boršt nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu težave s plazenjem hribine niso bile rešene, zato se iskanje rešitev nadaljuje. Leta 2017 ni bilo vecjih problemov pri izvajalcih sevalnih dejavnosti, prav tako pa je bilo malo intervencij zaradi najdb virov ionizirajocega sevanja na terenu. Državni zbor je konec leta sprejel prenovljeni Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1). S tem je bil opravljen temeljni korak obsežne spremembe zakonodaje na podrocju varstva pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti predvsem zaradi novih evropskih direktiv. KAZALO POVZETEK .......................................................................................................................................................... V KAZALO ............................................................................................................................................................. VI KAZALO PREGLEDNIC ................................................................................................................................ XII KAZALO SLIK ................................................................................................................................................ XIV 1 UVOD ........................................................................................................................................................... 17 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI ................................................................................... 18 2.1 OBRATOVANJE JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV ................................................................................. 18 2.1.1 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO ......................................................................................... 18 2.1.1.1 Obratovalna varnost ................................................................................................................................... 18 2.1.1.2 Projekti nadgradnje varnosti ...................................................................................................................... 46 2.1.1.3 Spremembe objekta ................................................................................................................................... 48 2.1.1.4 Gradnje na obmocju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta ....................................................... 50 2.1.1.5 Izpusti radioaktivnosti v okolje.................................................................................................................. 51 2.1.1.6 Strokovno usposabljanje osebja NEK ........................................................................................................ 58 2.1.1.7 Inšpekcijski pregledi .................................................................................................................................. 64 2.1.1.8 OSART misija v NEK ............................................................................................................................... 71 2.1.2 RAZISKOVALNI REAKTOR TRIGA MARK II V BRINJU ............................................................ 73 2.1.2.1 Obratovanje ............................................................................................................................................... 73 2.1.2.2 Jedrsko gorivo ........................................................................................................................................... 74 2.1.2.3 Usposabljanje osebja ................................................................................................................................. 74 2.1.2.4 Spremembe, pregledi sistemov, struktur in komponent jedrskega objekta, požarna in fizicna varnost ..... 74 2.1.2.5 Obcasni varnostni pregled ......................................................................................................................... 74 2.1.2.6 Prenova varnostnega porocila .................................................................................................................... 75 2.1.2.7 Izpusti radioaktivnosti v okolje.................................................................................................................. 75 2.1.2.8 Inšpekcijski pregledi .................................................................................................................................. 76 2.1.3 CENTRALNO SKLADIŠCE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V BRINJU .................................... 77 2.1.3.1 Obratovanje ............................................................................................................................................... 77 2.1.3.2 Prejete letne efektivne doze delavcev ARAO in ostalih ............................................................................ 78 2.1.3.3 Izpusti radioaktivnosti v okolje.................................................................................................................. 80 2.1.3.4 Inšpekcijski pregledi .................................................................................................................................. 82 2.1.4 RUDNIK ŽIROVSKI VRH ............................................................................................................. 83 2.1.4.1 Študiji o radiološki nevarnosti potencialnih premikov plazu Boršt ........................................................... 83 2.1.4.2 Izvajanje aktivnosti trajnega prenehanja izkorišcanja uranove rude .......................................................... 83 2.1.4.3 Izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca Jazbec .......................................................... 92 2.1.4.4 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji na odlagališcu Boršt .......................................................................... 94 2.1.4.5 Izpusti radioaktivnosti v okolje.................................................................................................................. 95 2.1.4.6 Inšpekcijski pregledi .................................................................................................................................. 98 2.2 IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI IN UPORABA VIROV SEVANJA ........................................................... 99 2.2.1 UPORABA VIROV IONIZIRAJOCIH SEVANJ V INDUSTRIJI, RAZISKOVALNIH DEJAVNOSTIH IN IZOBRAŽEVANJU......................................................................................... 99 2.2.1.1 Zbirke podatkov o virih sevanja, sevalnih dejavnostih in objektih .......................................................... 102 2.2.1.2 Register sevalnih dejavnosti .................................................................................................................... 102 2.2.1.3 Register virov sevanja ............................................................................................................................. 103 2.2.1.4 Register sevalnih in jedrskih objektov ..................................................................................................... 104 2.2.1.5 Centralna evidenca o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu ....................................................... 105 2.2.1.6 Poslovno proizvodni skladišcni objekt Steris .......................................................................................... 106 2.2.2 Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi ........................................................................................ 108 2.2.3 UVOZ/VNOS, TRANZIT IN IZVOZ/IZNOS RADIOAKTIVNIH IN JEDRSKIH SNOVI ............. 110 2.2.4 UKREPI VAROVANJA VIROV SEVANJA .................................................................................. 111 2.2.5 INŠPEKCIJSKI PREGLEDI NA PODROCJU SEVALNIH DEJAVNOSTI................................. 112 2.2.5.1 Redni inšpekcijski pregledi izvajalcev sevalnih dejavnosti ..................................................................... 113 2.2.5.2 Intervencije inšpekcije na terenu ............................................................................................................. 119 2.2.6 Povzetek stanja na podrocju uporabe virov sevanja, ki so v pristojnosti URSJV ....................... 121 2.2.7 Uporaba virov sevanja v zdravstvu in veterini ............................................................................ 123 2.2.7.1 Rentgenske naprave v zdravstvu in veterini ............................................................................................ 123 2.2.7.2 Odprti in zaprti vir sevanj v zdravstvu in veterinarstvu ........................................................................... 126 2.2.7.3 Uvoz radiofarmacevtikov in drugih virov sevanja, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu .......... 128 2.2.8 Viri naravnega sevanja ............................................................................................................... 128 2.2.8.1 Meritve radona v delovnem in bivalnem okolju ...................................................................................... 128 2.2.8.2 Izvajanje programa sistematicnega pregledovanja industrijskih dejavnosti ............................................. 129 2.2.9 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti ........................................................ 130 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU .......................................................................................................... 131 3.1 OPOZORILNI MONITORING RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU ..................................................................... 131 3.1.1 Nacionalni sistem za zgodnje obvešcanje .................................................................................... 131 3.1.2 Prenovljena programska oprema Mreže Zgodnjega Obvešcanja (MZO) ................................... 135 3.1.3 Avtomatsko merjenje radioaktivnosti zraka ................................................................................ 138 3.1.4 Merjenje depozicije ..................................................................................................................... 138 3.2 SPREMLJANJE RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU ........................................................................................ 139 3.2.1 Obseg nadzora ............................................................................................................................ 140 3.2.2 Izvajalci ....................................................................................................................................... 142 3.2.3 Rezultati meritev .......................................................................................................................... 143 3.2.4 Ocena doze sevanja zaradi kontaminacije okolja ....................................................................... 157 3.2.5 Zakljucki ...................................................................................................................................... 160 3.3 OBRATOVALNI MONITORING JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV .......................................................... 161 3.3.1 Nadzor radioaktivnosti v okolju nuklearne elektrarne Krško ...................................................... 161 3.3.1.1 Vplivi tekocinskih izpustov ..................................................................................................................... 162 3.3.1.2 Vplivi atmosferskih izpustov ................................................................................................................... 164 3.3.1.3 Neposredno obsevanje ............................................................................................................................. 166 3.3.1.4 Naravno sevanje ...................................................................................................................................... 166 3.3.1.5 Globalna kontaminacija ........................................................................................................................... 167 3.3.1.6 Sklepi ....................................................................................................................................................... 168 3.3.1.7 Neodvisni nadzor pooblašcenih izvajalcev .............................................................................................. 169 3.3.2 Nadzor radioaktivnosti v okolici rudnika Žirovski vrh ................................................................ 169 3.3.2.1 Obseg nadzora ......................................................................................................................................... 169 3.3.2.2 Rezultati meritev ..................................................................................................................................... 170 3.3.2.3 Izpostavljenost prebivalstva ..................................................................................................................... 172 3.3.2.4 Zakljucki .................................................................................................................................................. 173 3.3.3 Nadzor radioaktivnosti v okolici reaktorskega infrastrukturnega centra v Brinju ...................... 174 3.3.3.1 Obseg nadzora ......................................................................................................................................... 174 3.3.3.2 Rezultati meritev ..................................................................................................................................... 175 3.3.3.3 Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa ......................................................................................... 175 3.3.3.4 Zakljucki .................................................................................................................................................. 175 3.3.4 Nadzor radioaktivnosti v okolici centralnega skladišca RAO v Brinju ....................................... 175 3.3.4.1 Obseg nadzora ......................................................................................................................................... 176 3.3.4.2 Rezultati meritev ..................................................................................................................................... 176 3.3.4.3 Izpostavljenost prebivalstva ..................................................................................................................... 177 3.3.4.4 Zakljucki .................................................................................................................................................. 177 3.4 PREJETE DOZE SEVANJA PREBIVALCEV V SLOVENIJI ............................................................................ 178 3.4.1 Sevalna obremenjenost prebivalcev zaradi uporabe virov sevanja............................................. 178 3.5 BAZA PODATKOV O MERITVAH RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU IN O IZPUSTIH IZ JEDRSKIH OBJEKTOV (ROKO) ................................................................................................................................................ 179 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU ............................. 181 4.1 USMERJENI ZDRAVSTVENI PREGLEDI ................................................................................................... 181 4.2 DOZE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV ....................................................................................................... 181 4.3 USPOSABLJANJE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV ...................................................................................... 184 4.4 DIAGNOSTICNE REFERENCNE RAVNI PRI DIAGNOSTICNIH RADIOLOŠKIH POSEGIH ................................ 184 4.5 IZPOSTAVLJENOST PACIENTOV PRI RADIOLOŠKIH POSEGIH .................................................................. 185 4.6 POROCILO O DELU ZVD, ZAVODA ZA VARSTVO PRI DELU D.O.O. ......................................................... 186 4.6.1 Varstvo pred sevanji v delovnem okolju ...................................................................................... 186 4.6.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih ............................................................................... 187 4.6.3 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji ................................................. 187 4.7 POROCILO O DELU INSTITUTA »JOŽEF STEFAN« ................................................................................... 188 4.7.1 Meritve sevanja na delovnih mestih in pregled virov sevanja ..................................................... 188 4.7.2 Varstvo pred sevanji v delovnem okolju ...................................................................................... 188 4.7.3 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih ............................................................................... 188 4.7.4 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji ................................................. 188 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM ..... 189 5.1 IZVAJANJE NACIONALNEGA PROGRAMA RAVNANJA Z RAO IN IJG ...................................................... 189 5.2 RADIOAKTIVNI ODPADKI IN IZRABLJENO JEDRSKO GORIVO V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO .......... 200 5.2.1 Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki .................................................................. 200 5.2.1.1 Uskladišceni nizko- in srednjeradioaktivni odpadki leta 2017 ................................................................ 200 5.2.1.2 Opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi/odpadki........................................................................... 203 5.2.1.3 Radioaktivni odpadki v zgradbi za dekontaminacijo ............................................................................... 204 5.2.2 Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom ................................................................................... 206 5.2.2.1 Suho skladišcenje IJG .............................................................................................................................. 207 5.3 RADIOAKTIVNI ODPADKI NA INSTITUTU »JOŽEF STEFAN« ................................................................... 208 5.4 RADIOAKTIVNI ODPADKI V ZDRAVSTVU............................................................................................... 208 5.5 GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z RAO ................................................................................ 208 5.5.1 Javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzrociteljev ....................................... 208 5.5.1.1 Radioaktivni odpadki v CSRAO.............................................................................................................. 209 5.5.2 Odlaganje radioaktivnih odpadkov ............................................................................................. 224 5.5.2.1 Odlagališce NSRAO ................................................................................................................................ 224 5.5.2.2 Pridobivanje dovoljenj za odlagališce NSRAO ....................................................................................... 226 5.5.2.3 Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi javnostmi ..................................................................... 227 5.5.2.4 Inšpekcijski pregledi ................................................................................................................................ 227 5.6 SKLAD NEK ......................................................................................................................................... 228 5.6.1 Program razgradnje NEK in odlaganje RAO in IJG .................................................................. 228 5.6.2 Sklad za razgradnjo NEK ............................................................................................................ 229 5.6.2.1 Izpolnjevanje zakonskih in pogodbenih obveznosti Sklada in prilivi iz naslova prispevka za razgradnjo229 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE DOGODKE ................................................................................. 233 6.1 UPRAVA RS ZA JEDRSKO VARNOST ...................................................................................................... 233 6.1.1 Komunikacijski sistem med izrednim dogodkom M/KSID ........................................................... 234 6.2 UPRAVA RS ZA ZAŠCITO IN REŠEVANJE ............................................................................................... 235 6.3 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO ...................................................................................................... 236 6.4 PREGLEDOVALNA MISIJA EPREV ........................................................................................................ 237 6.5 VAJA CONVEX-3 IN ECUREX ............................................................................................................. 238 6.6 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI .................................................. 239 7 NADZOR NAD JEDRSKO IN SEVALNO VARNOSTJO ................................................................... 240 7.1 IZOBRAŽEVANJE, RAZISKAVE, RAZVOJ ................................................................................................. 240 7.1.1 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti ........................................................ 240 7.2 ZAKONODAJA NA PODROCJU JEDRSKE IN SEVALNE VARNOSTI ............................................................. 242 7.2.1 Doseganje ciljev iz Resolucije ..................................................................................................... 245 7.3 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST ....................................................................... 246 7.3.1 Organigram URSJV .................................................................................................................... 247 7.3.2 Financna sredstva ....................................................................................................................... 248 7.3.3 Izobraževanje .............................................................................................................................. 249 7.3.4 Delo strokovnih komisij ............................................................................................................... 250 7.3.4.1 Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje ............. 250 7.3.4.2 Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost ........................................................................................... 251 7.3.5 Uporaba tujih obratovalnih izkušenj ........................................................................................... 251 7.3.6 Projektne naloge URSJV ............................................................................................................. 252 7.3.7 Sistem vodenja v URSJV ............................................................................................................. 252 7.3.7.1 Uvod ........................................................................................................................................................ 252 7.3.7.2 Dokumentacija sistema vodenja URSJV ................................................................................................. 253 7.3.7.3 Merjenja, analize in izboljšave sistema vodenja URSJV ......................................................................... 254 7.3.7.4 Usposabljanja za sistem vodenja ............................................................................................................. 256 7.3.8 Obvešcanje javnosti..................................................................................................................... 257 7.4 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO PRED SEVANJI ............................................................... 258 7.4.1 Povzetek ...................................................................................................................................... 260 7.5 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI ZA JEDRSKO ŠKODO - JEDRSKI POOL GIZ ........................................... 261 8 NADZOR NAD NEŠIRJENJEM JEDRSKEGA OROŽJA IN VAROVANJE JEDRSKIH SNOVI 263 8.1 POGODBA O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA ....................................................................................... 263 8.2 VAROVANJE JEDRSKIH SNOVI V REPUBLIKI SLOVENIJI......................................................................... 264 8.3 POGODBA O CELOVITI PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV ....................................................................... 265 8.4 NADZOR NAD IZVOZOM BLAGA Z DVOJNO RABO .................................................................................. 266 8.5 FIZICNO VAROVANJE JEDRSKIH SNOVI IN OBJEKTOV TER VISOKOAKTIVNIH VIROV SEVANJA ............... 267 8.6 PREPRECEVANJE NEDOVOLJENEGA PROMETA Z JEDRSKIMI IN DRUGIMI RADIOAKTIVNIMI SNOVMI ...... 268 8.6.1 Aktivnosti v Republiki Sloveniji ................................................................................................... 268 8.6.2 Aktivnosti v svetu ......................................................................................................................... 269 8.6.2.1 Regionalno sodelovanje in sodelovanje z bližnjimi državami ................................................................. 269 8.6.2.2 Porocanje držav clanic na MAAE (»Incident and Trafficking Database – ITDB«) in problematika nedovoljenega prometa ............................................................................................................................ 269 8.6.2.3 MAAE: portal NUSEC in odbor NSGC .................................................................................................. 270 8.6.2.4 Spremembe h konvenciji o fizicnem varovanju jedrskega materiala - CPPNM ...................................... 271 8.6.2.5 MAAE in misije IPPAS ter slovenski doprinos ....................................................................................... 271 8.6.2.6 EU in neširjenje orožja za množicno unicevanje ter CBRN .................................................................... 271 8.6.2.7 Globalna pobuda za boj proti jedrskemu terorizmu (GICNT) in nekatere druge aktivnosti .................... 273 9 MEDNARODNO SODELOVANJE ........................................................................................................ 274 9.1 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE ...................................................................................................... 274 9.2 SODELOVANJE Z EU ............................................................................................................................. 275 9.2.1 Delovna skupina Sveta za jedrska vprašanja (ATO) ................................................................... 275 9.2.2 Posvetovalni odbori v okviru Pogodbe Euratom ......................................................................... 276 9.2.3 Posvetovalni odbor INSC (Instrument for Nuclear Safety Co-operation) ................................... 277 9.2.4 Sodelovanje v komitološkem odboru Euratom – Cepitev ............................................................ 278 9.3 SODELOVANJE Z MAAE ...................................................................................................................... 278 9.3.1 Uvod ............................................................................................................................................ 278 9.3.2 Generalna konferenca ................................................................................................................. 279 9.3.3 Programi MAAE .......................................................................................................................... 281 9.3.4 Tehnicna pomoc in sodelovanje .................................................................................................. 283 9.3.4.1 Srecanja v okviru MAAE ........................................................................................................................ 283 9.3.4.2 Štipendiranja in znanstveni obiski ........................................................................................................... 284 9.3.4.3 Raziskovalne pogodbe ............................................................................................................................. 285 9.3.4.4 Projekti tehnicne pomoci ......................................................................................................................... 286 9.4 SODELOVANJE Z AGENCIJO ZA JEDRSKO ENERGIJO ORGANIZACIJE ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ .................................................................................................................................................... 287 9.4.1 Odbor za ravnanje z radioaktivni odpadki (RWMC) ................................................................... 287 9.4.2 Odbor za varstvo prebivalcev pred sevanji (CRPPH) ................................................................. 288 9.4.3 Odbor za varnost jedrskih naprav (CSNI)................................................................................... 288 9.4.4 Odbor za jedrske upravne dejavnosti (CNRA) ............................................................................ 289 9.4.5 Odbor za jedrsko pravo (NLC) .................................................................................................... 290 9.4.6 Odbor za tehnicne in ekonomske raziskave razvoja jedrske energije in gorivnega cikla (NDC) 290 9.4.7 Odbor za jedrsko znanost (NSC) ................................................................................................. 290 9.4.8 Steering odbor ............................................................................................................................. 290 9.5 SODELOVANJE Z DRUGIMI ZDRUŽENJI .................................................................................................. 292 9.5.1 WENRA ....................................................................................................................................... 292 9.5.2 ENSRA - European Nuclear Security Regulators' Association ................................................... 293 9.5.3 Mednarodno združenje za jedrsko pravo (INLA) ........................................................................ 294 9.5.4 NRC (CAMP) .............................................................................................................................. 294 9.5.5 NRC (CSARP) ............................................................................................................................. 295 9.5.6 NSCG – Nuclear Security Contact Group .................................................................................... 295 9.6 SODELOVANJE NA PODLAGI MEDNARODNIH POGODB ........................................................................... 295 9.6.1 Dvostranski sporazumi ................................................................................................................ 295 9.6.2 Konvencija o jedrski varnosti ...................................................................................................... 299 9.6.3 Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki................................................................................................................ 300 9.6.4 Meddržavna pogodba o solastništvu Nuklearne elektrarne Krško .............................................. 301 9.7 MEDNARODNO SODELOVANJE URSVS ................................................................................................ 303 10 POOBLAŠCENI IZVEDENCI ZA SEVALNO IN JEDRSKO VARNOST .................................... 305 10.1 APOSS D. O. O..................................................................................................................................... 305 10.1.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 305 10.1.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 305 10.1.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 306 10.1.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 306 10.2 EKONERG – INŠTITUT ZA ENERGETIKO IN VARSTVO OKOLJA ............................................................ 308 10.2.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 308 10.2.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 308 10.2.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 309 10.2.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 310 10.3 ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR ..................................................................................................... 314 10.3.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 314 10.3.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 314 10.3.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 315 10.3.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 316 10.4 ENCONET CONSULTING GES. M. B. H. .............................................................................................. 316 10.4.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 316 10.4.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 316 10.4.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 317 10.4.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 317 10.5 ENCONET D.O.O. .............................................................................................................................. 318 10.5.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 318 10.5.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 318 10.5.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 319 10.5.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 319 10.6 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO UNIVERZE V LJUBLJANI ................................................................. 320 10.6.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 320 10.6.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 320 10.6.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 320 10.6.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 321 10.7 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RACUNALNIŠTVO UNIVERZE V ZAGREBU................................... 321 10.7.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 321 10.7.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 321 10.7.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 322 10.7.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 322 10.8 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO UNIVERZE V LJUBLJANI ......................................................................... 324 10.8.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 324 10.8.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 324 10.8.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 325 10.8.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 326 10.9 IBE, D.D., SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING ..................................................................... 327 10.9.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 327 10.9.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 327 10.9.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 328 10.9.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 332 10.10 INKO SVETOVANJE, D.O.O. .............................................................................................................. 332 10.10.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 332 10.10.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 332 10.10.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 333 10.10.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 334 10.11 INSTITUT »JOŽEF STEFAN«............................................................................................................... 334 10.11.1 Splošno .................................................................................................................................... 334 10.11.2 Mobilna enota ekološkega laboratorija (ELME) .................................................................... 337 10.11.3 Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo (ICJT) ................................................................ 338 10.11.4 Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2) ...................................................................... 340 10.11.5 Odsek za reaktorsko fiziko (F-8) ............................................................................................. 341 10.11.6 Odsek za reaktorsko tehniko (R-4) .......................................................................................... 342 10.11.7 Služba za varstvo pred sevanji (SVPIS) ................................................................................... 351 10.11.8 Odsek za znanosti o okolju (O-2) ............................................................................................ 355 10.12 INSTITUT ZA ELEKTROPRIVREDU D. D. ............................................................................................. 358 10.12.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 358 10.12.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 358 10.12.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 359 10.12.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 359 10.13 INSTITUT ZA VARILSTVO D. O. O ....................................................................................................... 359 10.13.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 359 10.13.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 359 10.13.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 360 10.13.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 360 10.14 INŠTITUT ZA KOVINSKE MATERIALE IN TEHNOLOGIJE ...................................................................... 360 10.14.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 360 10.14.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 360 10.14.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 360 10.14.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 361 10.15 INŠTITUT ZA METALNE KONSTRUKCIJE ............................................................................................. 364 10.15.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 364 10.15.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 364 10.15.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 365 10.15.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 365 10.16 NUCCON, GMBH .......................................................................................................................... 366 10.16.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 366 10.16.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 366 10.16.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 366 10.16.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 366 10.17 SIPRO INŽENIRING D.O.O: ............................................................................................................... 366 10.17.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 366 10.17.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 366 10.17.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 366 10.17.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 367 10.18 ZAVOD ZA GRADBENIŠTVO SLOVENIJE ............................................................................................ 367 10.18.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 367 10.18.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 367 10.18.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 367 10.18.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 367 10.19 ZAVOD ZA VARSTVO PRI DELU D. O. O. ............................................................................................. 368 10.19.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 368 10.19.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 368 10.19.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 369 10.19.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 370 10.20 DR. NADJA ŽELEZNIK ...................................................................................................................... 370 10.20.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 370 10.20.2 Pomembne spremembe ............................................................................................................ 370 10.20.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 371 10.20.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 371 11 POOBLAŠCENI IZVAJALCI STROKOVNIH NALOG, KI JIH JE POOBLASTILA URSVS . 372 11.1 IZVEDENCI VARSTVA PRED SEVANJI ..................................................................................................... 372 11.2 POOBLAŠCENI IZVAJALCI DOZIMETRIJE ................................................................................................ 375 11.3 POOBLAŠCENI IZVEDENCI MEDICINSKE FIZIKE ..................................................................................... 376 11.4 POOBLAŠCENI IZVAJALCI ZDRAVSTVENEGA NADZORA ........................................................................ 376 12 UPORABA JEDRSKE ENERGIJE PO SVETU ................................................................................ 377 13 SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST V SVETU .............................................................................. 379 13.1 OPIS INES LESTVICE ............................................................................................................................ 379 13.2 INES DOGODKI V LETU 2017 ............................................................................................................... 380 13.3 INES DOGODKI V SLOVENIJI ................................................................................................................ 381 13.4 DRUGI MEDNARODNO ODMEVNI DOGODKI V LETU 2017 ...................................................................... 381 14 VIRI ........................................................................................................................................................ 383 15 SEZNAM KRATIC ............................................................................................................................... 387 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2017 ............................................................................................ 19 Preglednica 2: Casovna analiza obratovanja NEK leta 2017 ................................................................................................... 19 Preglednica 3: Podatki o remontih v NEK od leta 2010 dalje ................................................................................................. 25 Preglednica 4: Obratovanje v mejnih razmerah obratovanja v obdobju 2011-2017 za vse sisteme elektrarne .............. 30 Preglednica 5: Aktivnosti tekocinskih izpustov leta 2017 in letne omejitve .......................................................................... 52 Preglednica 6: Aktivnosti plinskih izpustov leta 2017 in letne omejitve ................................................................................ 55 Preglednica 7: Ocena povprecnih izpustov radona iz skladišca v preteklih letih ................................................................. 82 Preglednica 8: Vertikalni in horizontalni premiki opazovalnih tock od leta 2011 do leta 2017 ......................................... 88 Preglednica 9: Avtorizirane mejne vrednosti tekocinskih izpustov iz objektov RŽV ......................................................... 96 Preglednica 10: Pretekla dela, ki so omogocila zmanjšanje izpustov radon iz obeh odlagališc ......................................... 97 Preglednica 11: Meritve ekshalacije radona iz odlagališc Jazbec in Boršt .............................................................................. 97 Preglednica 12: Avtorizirane mejne vrednosti plinskih izpustov iz objektov RŽV ............................................................. 98 Preglednica 13: Število vseh rednih inšpekcij oziroma inšpektorskih zadev od leta 2010 dalje ...................................... 118 Preglednica 14: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede njihove namembnosti ......................... 123 Preglednica 15: Število rentgenskih naprav v humani medicini glede lastništva v letu 2017 ........................................... 125 Preglednica 16: Število rentgenskih naprav v veterinarski medicini glede lastništva v letu 2017 .................................... 125 Preglednica 17: Uvoz radionuklidov v zdravstvu v letu 2017 po aktivnosti ....................................................................... 127 Preglednica 18: Površinske koncentracije aktivnosti 90Sr in 137Cs v plasti tal globine 0–5 cm v letih 1982–2017 ..... 150 Preglednica 19: Letna doza zunanjega sevanja gama H*(10) v mSv na prostem v Sloveniji leta 2017 .......................... 151 Preglednica 20: Srednje letne koncentracije aktivnosti 90Sr in 137Cs v svežem mleku v obdobju 1984-2017 ................ 155 Preglednica 21: Povprecne specificne aktivnosti sevalcev gama in 90Sr ter 3H ................................................................... 157 Preglednica 22: Ocenjene doze prebivalcev Slovenije zaradi zunanjega obsevanja (µSv) ................................................ 159 Preglednica 23: Izpostavitve sevanju referencne skupine 350 m pod jezom NEK zaradi tekocinskih izpustov iz NEK v letu 2017 .............................................................................................................................................................................. 164 Preglednica 24: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) v naselju Spodnji Stari Grad zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2017 .............................................................................................................................................. 166 Preglednica 25: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) ob ograji NEK zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2017 .................................................................................................................................................................. 166 Preglednica 26: Efektivne doze E zaradi naravnih virov sevanja v okolici NEK v letu 2017 ......................................... 167 Preglednica 27: Povzetek letnih izpostavitev prebivalstva v okolici NEK za leto 2017 ................................................... 168 Preglednica 28: Povprecne letne koncentracije 222Rn v okolici RŽV v letih 2003–2017 v Bq/m3 ................................. 170 Preglednica 29: Efektivne doze za posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi virov sevanja na RŽV leta 2017 ......................................................................................................................................................................................... 173 Preglednica 30: Število opravljenih zdravniških pregledov v letu 2017 ............................................................................... 181 Preglednica 31: Število izpostavljenih delavcev za posamezni dozni interval ..................................................................... 182 Preglednica 32: Kolektivna doza v clovek mSv po doznih intervalih in povprecna doza za posamezne dejavnosti .. 183 Preglednica 33: Podrocja pooblastitve Laboratorija za dozimetrijo na ZVD d. o. o. ....................................................... 186 Preglednica 34: Izvajanje nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG ......................................................................... 190 Preglednica 35: Vrsta nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, uskladišcenih leta 2017 ................................................ 200 Preglednica 36: Stanje v skladišcu NEK 31. 12. 2017 ............................................................................................................. 203 Preglednica 37: Stanje v prostoru za dekontaminacijo na dan 31. 12. 2017 ........................................................................ 204 Preglednica 38: Inventar RAO v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov na dan 31. 12. 2017 .............................. 204 Preglednica 39: Stanje v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov na dan 31. 12. 2017 ............................................. 205 Preglednica 40: Podatki o številu izrabljenih gorivnih elementov v zadnjih desetih letih ................................................ 206 Preglednica 41: Pregled radioaktivnih odpadkov, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2017 .................................. 209 Preglednica 42: Prevzeti paketi radioaktivnih odpadkov od malih povzrociteljev v letu 2017 ........................................ 210 Preglednica 43: Število paketov posameznih vrst RAO v CSRAO konec leta 2017 ......................................................... 223 Preglednica 44: Stopnja strokovne usposobljenosti zaposlenih na URSJV ......................................................................... 247 Preglednica 45: Proracunska sredstva po postavkah med leti 2012 in 2017 ....................................................................... 248 Preglednica 46: Realizacija izvedbenih ciljev URSJV .............................................................................................................. 255 Preglednica 47: Primerjava realizacije ciljev s preteklimi leti .................................................................................................. 255 Preglednica 48: Podatki o inšpekcijah MAAE in/ali Euratom v Republiki Sloveniji leta 2017 ...................................... 264 Preglednica 49: Tecaji v ICJT v letu 2017 ................................................................................................................................. 339 Preglednica 50: Seznam radioloških pregledov in strokovnih mnenj v industriji in znanstvenih organizacijah opravljenih v letu 2017 ........................................................................................................................................................ 352 Preglednica 51: Seznam strokovnih mnenj in meritev pri ovrednotenju vplivov jedrskih objektov na okolje v letu 2017 ......................................................................................................................................................................................... 354 Preglednica 52: V letu 2017 izdana pooblastila izvedencem varstva pred sevanje za fizicne osebe ............................... 372 Preglednica 53: V letu 2017 izdana pooblastila izvedencem varstva pred sevanje za pravne osebe ............................... 373 Preglednica 54: V letu 2017 izdana pooblastila izvajalcem dozimetrije ............................................................................... 375 Preglednica 55: V letu 2017 izdana pooblastila izvedencem medicinske fizike .................................................................. 376 Preglednica 56: Število jedrskih elektrarn v letu 2017 in njihova moc ................................................................................. 377 KAZALO SLIK Slika 1: Casovni diagram moci NEK 2017 .................................................................................................................................. 20 Slika 2: Hitre zaustavitve reaktorja – rocne in samodejne ........................................................................................................ 20 Slika 3: Normalne zaustavitve reaktorja – nacrtovane in nenacrtovane ................................................................................. 20 Slika 4: Število nenacrtovanih sprožitev sistema za varnostno vbrizgavanje ........................................................................ 21 Slika 5: Faktor nenacrtovane zaustavitve ..................................................................................................................................... 22 Slika 6: Število porocil o nenormalnih dogodkih ....................................................................................................................... 22 Slika 7: Faktor izkorišcenosti ......................................................................................................................................................... 23 Slika 8: Razpoložljivost ................................................................................................................................................................... 23 Slika 9: Faktor zmožnosti elektrarne ............................................................................................................................................ 24 Slika 10: Proizvedena energija........................................................................................................................................................ 24 Slika 11: Proizvodnja elektricne energije v Sloveniji .................................................................................................................. 24 Slika 12: Trajanje remonta v NEK ............................................................................................................................................... 25 Slika 13: Nenacrtovana izguba moci............................................................................................................................................. 26 Slika 14: Hitre samodejne zaustavitve na 7000 ur kriticnosti ................................................................................................... 26 Slika 15: Skupinska izpostavljenost sevanju ................................................................................................................................ 27 Slika 16: Stopnja varstva pri delu .................................................................................................................................................. 27 Slika 17: Neoperabilnost sistema za varnostno vbrizgavanje ................................................................................................... 28 Slika 18: Faktor neoperabilnosti zasilnega vira elektricne energije.......................................................................................... 28 Slika 19: Faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode ........................................................................................ 29 Slika 20: Kemijski kazalnik ............................................................................................................................................................. 29 Slika 21: Pregled števila požarnih alarmov in dejanskih požarov v obdobju 1983-2017 .................................................... 30 Slika 22: Aktivnost primarnega hladila - 29. gorivnega cikla .................................................................................................... 31 Slika 23: Pušcanje reaktorskega hladila ........................................................................................................................................ 32 Slika 24: Tveganje zaradi nacrtovane nerazpoložljivosti opreme ............................................................................................ 32 Slika 25: Tveganje zaradi nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme ........................................................................................ 32 Slika 26: Tekocinski izpusti - tritij 2017 ....................................................................................................................................... 33 Slika 27: Delež vseh plinskih izpustov ......................................................................................................................................... 33 Slika 28: Število korektivnih delovnih nalogov ........................................................................................................................... 34 Slika 29: Ponavljajoca se odstopanja in okvare ........................................................................................................................... 34 Slika 30: Okvare varnostnih sistemov .......................................................................................................................................... 34 Slika 31: Odziv osebja na poziv v primeru izrednega dogodka ............................................................................................... 35 Slika 32: Nenacrtovana izpostavljenost kontaminaciji .............................................................................................................. 35 Slika 33: Kontaminirane površine ................................................................................................................................................. 35 Slika 34: Usposabljanje osebja ....................................................................................................................................................... 36 Slika 35: Posodobitev dokumentacije ........................................................................................................................................... 36 Slika 36: Ucinkovitost nadzora varnostnih sistemov ................................................................................................................. 37 Slika 37: Dogodki ............................................................................................................................................................................. 37 Slika 38: Osebje z dovoljenjem za obratovanje .......................................................................................................................... 37 Slika 39: Kolektivna doza ............................................................................................................................................................... 38 Slika 40: Izpostavljenost osebja sevanju ...................................................................................................................................... 38 Slika 41: Varnost pri delu ............................................................................................................................................................... 39 Slika 42: Število potrjenih zahtev za opustitev sledenja obratovalnim pogojem in omejitvam NEK .............................. 39 Slika 43: Kršitev NEK obratovalnih pogojev in omejitev ........................................................................................................ 39 Slika 44: Kršitve zakonodaje in odlocb ........................................................................................................................................ 40 Slika 45: Obratovalna odstopanja zaradi postopkov ................................................................................................................. 40 Slika 46: Obratovalna odstopanja zaradi cloveške napake ....................................................................................................... 40 Slika 47: Požarna varnost................................................................................................................................................................ 41 Slika 48: Obravnava tujih izkušenj ................................................................................................................................................ 41 Slika 49: Zacasne spremembe ........................................................................................................................................................ 42 Slika 50: Slabo izveden proces spajkanja komponente pretvornika (levo), ventil FCV 552 z integriranim pretvornikom položaja (desno) (vir fotografij NEK) ...................................................................................................... 43 Slika 51: Rezultati pregledov tesnosti srajck gorivnih elementov po metodi IMS med remonti od leta 2000 (17. gorivni cikel) dalje ................................................................................................................................................................... 45 Slika 52: Aktivnost izpušcenega 3H v tekocinskih izpustih ...................................................................................................... 52 Slika 53: Aktivnost cepitvenih in aktivacijskih produktov v tekocinskih izpustih (brez 3H) .............................................. 52 Slika 54: Aktivnost izpušcenega 60Co v tekocinskih izpustih ................................................................................................... 53 Slika 55: Aktivnost izpušcenega 137Cs v tekocinskih izpustih .................................................................................................. 53 Slika 56: Aktivnost izpušcenega 131I v tekocinskih izpustih ..................................................................................................... 54 Slika 57: Aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja (ekvivalent 133Xe) ................ 55 Slika 58: Aktivnost 14C v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja ...................................................................... 56 Slika 59: Aktivnost 3H v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja ....................................................................... 56 Slika 60: Skupna aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah v letu 2017 .......................................................................... 57 Slika 61: Skupna aktivnost izotopov joda v plinskih emisijah v letu 2017 ............................................................................. 57 Slika 62: Aktivnost 3H v plinskih emisijah v letu 2017 .............................................................................................................. 58 Slika 63: Aktivnost 14C v plinskih emisijah v letu 2017 ............................................................................................................. 58 Slika 64: Porazdelitev usposabljanj iz radiološke zašcite v letu 2017 ...................................................................................... 61 Slika 65: Število obratovalnega osebja NEK z veljavnimi dovoljenji v letu 2017 ................................................................ 62 Slika 66: Servisna dela na kompresorju instrumentacijskega zraka (Foto: inšpekcija URSJV) ........................................... 65 Slika 67: Zašcita ekspanzijskega spoja tlacnega dela cevovoda bistvene oskrbne vode (Foto: inšpekcija URSJV) ........ 66 Slika 68: Sodobni detektor NEK, vgrajen po nesreci v Fukušimi (Foto: inšpekcija URSJV) ............................................ 67 Slika 69: Dve (od štirih) 10-potni izbirni stikali pogonskega sistema središcne instrumentacije (Foto: inšpekcija URSJV) ..................................................................................................................................................................................... 68 Slika 70: Regulacijski ventil napajalne vode (Foto: NEK) (levo - pred izvedbo korektivnih akcij -I/P pretvornik vgrajen v notranjosti ventila; desno - po izvedenih korektivnih akcijah - zunanji I/P pretvornik) ......................... 70 Slika 71: Razbremenilni ventil na dogrevalniku pare in izlocevalniku vlage (Foto: NEK) ................................................. 70 Slika 72: Obratovalni podatki o sprošceni toploti raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II v Brinju ............................ 73 Slika 73: Meritve radona (IJS, 2017) ............................................................................................................................................. 81 Slika 74: Premiki tock v mreži Plaz na podlagi DOF (Porocilo geodetske izmere FGG, marec 2017) ........................... 86 Slika 75: Obseg plazu na obmocju Boršta in mesta opazovanih tock .................................................................................... 87 Slika 76: Horizontalni premiki geodetskih tock GMX1 in GMX2 od 10. aprila 2010 do 15. januarja 2018 ................... 89 Slika 77: Horizontalni premiki nadzornih (geodetskih) tock GMX1 in GMX2, obdobje 7. april 2010 - 31. december 2017 ........................................................................................................................................................................................... 89 Slika 78: Opazovalni tocki GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt ................................................................. 90 Slika 79: Komora 3 v levem (vzhodnem) precnem rovu in drenažne vrtine ........................................................................ 91 Slika 80: Razpoke v odvodnem kanalu pod merilnim mestom BPG ..................................................................................... 92 Slika 81: Uporaba rentgenskih naprav glede na namen in nacin uporabe ........................................................................... 100 Slika 82: Uporaba virov sevanj glede na namen in nacin uporabe ........................................................................................ 101 Slika 83: Radionuklidi, ki se najpogosteje uporabljajo v virih sevanja .................................................................................. 101 Slika 84: Register sevalnih dejavnosti ......................................................................................................................................... 103 Slika 85: Register virov sevanja .................................................................................................................................................... 104 Slika 86: Register sevalnih in jedrskih objektov ........................................................................................................................ 105 Slika 87: Podatki, ki jih vsebuje CERAO za posamezen paket ............................................................................................. 106 Slika 88: Pospeševalnik (Foto: URSJV ....................................................................................................................................... 107 Slika 89: Gradnja Poslovno - proizvodno skladišcnega objekta Steris ter pogled na bunker, v katerem sta namešcena pospeševalnika (Foto: URSJV) ........................................................................................................................................... 107 Slika 90: Aktivnosti inšpekcije URSJV v letu 2017 na podrocju sevalnih dejavnosti ........................................................ 113 Slika 91: Iskanje predmetov, ki so povzrocali povišano vrednost doznih polj na vagonih (Foto: ZVD d. o. o.) ........ 120 Slika 92: Odpadne industrijske cevi z notranjo oblogo (Foto: ZVD d. o. o.) ..................................................................... 121 Slika 93: Delež diagnosticnih rentgenskih aparatov glede na njihovo kakovost v obdobju 1997-2017 ......................... 126 Slika 94: Merilno mesto Bilje pri Novi Gorici .......................................................................................................................... 132 Slika 95: Prenosna postaja za meritve zunanjega sevanja na obmocju odlagališca Boršt .................................................. 132 Slika 96: Lažni alarmi na postaji Sv. Mohor .............................................................................................................................. 134 Slika 97: Histogram razpoložljivosti podatkov MZO po postajah ....................................................................................... 134 Slika 98: Histogram razpoložljivosti podatkov po postajah (za postaje z razpoložljivostjo >90 %) .............................. 135 Slika 99: Potek hitrosti doze in kolicine padavin v Radencih ................................................................................................ 135 Slika 100: Osnovni prikaz stanja mreže zgodnjega obvešcanja v Sloveniji in sosednjih državah .................................... 136 Slika 101: Primer prikaza rezultatov »route monitoringa« ...................................................................................................... 137 Slika 102: Tabelaricen pregled podatkov za posamezno lokacijo ......................................................................................... 137 Slika 103: Graficni prikaz podatkov ........................................................................................................................................... 138 Slika 104: Primer merilnika depozicije Sara na Drnovem....................................................................................................... 139 Slika 105: Letno povprecje koncentracije 131I v Dravi in Savi v obdobju 2002-2017 ...................................................... 143 Slika 106: Model razširjanja oblaka z izpusti 106Ru na dan 24. 9. 2017 in 11. 10. 2017 ..................................................... 145 Slika 107: Povprecne letne specificne aktivnosti 3H v padavinah iz Ljubljane od leta 1990 ............................................ 146 Slika 108: Povprecni used 137Cs, 90Sr in 210Pb na enoto površine za obdobje od leta 2010 dalje na lokacijah Ljubljana, Novo mesto, Murska Sobota in Bovec ............................................................................................................................. 147 Slika 109: Rezultati kontaminacije tal s 137Cs v plasti 0–15 cm v Ljubljani ......................................................................... 148 Slika 110: Povprecna letna specificna aktivnost 40K, 137Cs in 90Sr v zemlji ......................................................................... 149 Slika 111: Doza zaradi zunanjega sevanja za Ljubljano od leta 1986 ................................................................................... 153 Slika 112: Lokacije vzorcenja vzorcev živil v letu 2017 .......................................................................................................... 154 Slika 113: Povprecne letne koncentracije 137Cs v svežem mleku in mleku v prahu na razlicnih obmocjih v Sloveniji v obdobju 1984-2017 ............................................................................................................................................................. 155 Slika 114: Relativni prispevki k dozi zaradi ingestije in inhalacije posameznih vrst hrane, vode in zraka za dojencke in odrasle ..................................................................................................................................................................................... 158 Slika 115: Predvidena efektivna doza zaradi kontaminacije okolja z dolgoživimi umetnimi radionuklidi za odrasle (slovensko povprecje) za obdobje od leta 2000 dalje ..................................................................................................... 160 Slika 116: Ocenjeni letni prispevki rudnika h koncentracijam 222Rn v Gorenji Dobravi v letih 2000 - 2017 ............... 171 Slika 117: Letni prispevek k efektivni dozi odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu ................................................................................................................ 174 Slika 118: Lokacije vseh merilnih mest, ki so doslej vnesene v bazo ROKO ..................................................................... 180 Slika 119: Povprecne letne specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani .................................................. 180 Slika 120: Letna kolicina uskladišcenih RAO po vrstah v NEK ........................................................................................... 201 Slika 121: Kolicina RAO v skladišcu .......................................................................................................................................... 202 Slika 122: Število letnih zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK ................................................................................................................................................................................................. 207 Slika 123: Opravljeni prevzemi v CSRAO do leta 2017 ......................................................................................................... 219 Slika 124: Število in delež paketov posameznih skupin RAO, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2017 ............. 220 Slika 125: Vrste in kolicine v CSRAO sprejetih radioaktivnih odpadkov ............................................................................ 221 Slika 126: Prostornina paketov radioaktivnih odpadkov v CSRAO ob koncu posameznega leta v letih 2001-2017 222 Slika 127: Deleži posameznih vrst radioaktivnih odpadkov, skladišcenih v CSRAO konec leta 2017 .......................... 224 Slika 128: Poligon za testiranja zabojnika (Foto: inšpekcija URSJV) .................................................................................... 228 Slika 129: Prikaz sredstev Sklada 31. decembra 2017 v milijonih evrov .............................................................................. 230 Slika 130: VaR po mesecih (enodnevni, 95-odstotni interval zaupanja) .............................................................................. 231 Slika 131: Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2017 v odstotkih .......................................................... 232 Slika 132: Organigram URSJV ..................................................................................................................................................... 248 Slika 133: Organiziranost Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji ................................................................. 259 Slika 134: Število meritev radioaktivnosti odpadnih kovin leta 2017 ................................................................................... 268 Slika 135: Ocene dogodkov po INES lestvici .......................................................................................................................... 379 1 UVOD Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (v nadaljevanju URSJV) vsako leto koordinira pripravo Porocila o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Porocilo) na podlagi dolocila Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti. V njem so strnjeno povzeta vsa dogajanja, povezana z varstvom pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnostjo. Porocilo sprejme Vlada Republike Slovenije in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Porocilo je hkrati poglaviten nacin seznanjanja širše javnosti z letnim dogajanjem na podrocju jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji. Pripravljeno je bilo vsako leto nepretrgoma od leta 1985 naprej. Porocilo je prevedeno tudi v anglešcino in predstavlja temeljni dokument za predstavitev dejavnosti v državi Sloveniji tujim zainteresiranim bralcem. Med pripravo letnega porocila URSJV od vseh vpletenih organizacij in državnih organov prejme obsežna porocila o njihovih dejavnostih, iz katerih potem povzame strnjeno vsebino porocila za vlado, državni zbor in širšo javnost. Da pa bi za strokovno javnost ostala zapisana tudi podrobnejša strokovna dejstva, URSJV pripravi tudi to Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji (Razširjeno porocilo) kot svoj interni dokument. V njem so podane iste vsebine o dogajanjih v obravnavanem letu kot v Porocilu, le da z vec strokovnimi podrobnostmi. Na koncu vsakega poglavja so navedeni viri, iz katerih so crpani podatki. Možno je, da smo pri nastajanju tega porocila naredili tudi kakšno napako. Zato priporocamo bralcem, da v primeru dvoma preverijo podatke v navedenih virih in nas o morebitni napaki obvestijo. Tako Porocilo kot to Razširjeno porocilo sta dosegljiva javnosti v elektronski obliki na spletni strani Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost na naslovu http://www.ursjv.gov.si za vsa leta od 1985 naprej. Razširjeno porocilo, ki ga pripravljamo od leta 2002 naprej, je na razpolago le v slovenskem jeziku. Leto 2017 je bilo mirno in lahko povzamemo, da je bil vsekakor dosežen temeljni cilj jedrske in sevalne varnosti: varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi ucinki ionizirajocih sevanj. 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI 2.1 OBRATOVANJE JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV 2.1.1 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO 2.1.1.1 Obratovalna varnost Nadzor obratovanja in tematski pregledi Kljucna naloga URSJV pri zagotavljanju jedrske varnosti je pazljivo spremljanje obratovanja NEK. Pri tem se uporabljajo razlicni pristopi. URSJV zato izvaja kontinuirani nadzor in temeljite preglede in s tem zagotavlja izpolnjevanje zakonodajnih zahtev, zahtev iz odlocb in drugih aktov URSJV, uveljavljanje dobrih praks, varnost obratovanja in druge pomembne dejavnike jedrske varnosti. Podrocja, ki jih URSJV pregleduje, se dolocajo na podlagi zakonodajnih zahtev, porocil o delovanju NEK, izkušenj iz drugih jedrskih objektov in na podlagi poznavanja obratovanja NEK v prejšnjih letih. Na podlagi zbranih podatkov URSJV oblikuje kazalnike, ki prikazujejo varnost obratovanja NEK. Poleg spremljanja obratovanja NEK ima URSJV vpeljan tudi proces spremljanja tujih obratovalnih izkušenj, ki jih temeljito analizira in na podlagi analiz sprejema ukrepe za izboljšanje jedrske varnosti. Vse to so podlage za dolocevanje podrocja pregledov. V letu 2017 sta bila v NEK dva dogodka, od tega ena zaustavitev. Oba dogodka sta podrobno opisana v poglavju Dogodki in obratovalne izkušnje NEK. URSJV je pregledala izvajanje popravnih ukrepov po dogodkih in preverila in ocenila analize dogodkov, ki jih je izdelala NEK. V teh analizah je NEK iskala vzroke in opredelila popravne ukrepe z namenom preprecevanja podobnih dogodkov v prihodnosti. Spremljanje staranja v NEK je bilo v letu 2017 še bolj temeljito kot prejšnja leta, saj so morali evropski upravni organi in med njimi tudi URSJV izdelati porocila o spremljanju staranja jedrskih objektov v svojih državah za Evropsko komisijo. O tem je vec napisano v poglavju 2.1.1.7. NEK ima postopke za obvladovanje staranja opreme in URSJV redno preverja ali NEK ustrezno obvladuje staranje. URSJV je v letu 2017 preverjala še ogroženost NEK zaradi poplav, padcev letal in težkih nesrec, preverjala je stanje razlicne opreme v NEK in s tem povezanimi težavami, nadzirala je posodobitev simulatorja, preverjala varnostno kulturo in kazalnike NEK. S tematskimi pregledi URSJV preverja stanje v NEK in daje priporocila za nadaljnje postopanje. V primeru nepravilnosti URSJV izda zahtevo za njihovo odpravo, za kršitve pa so predvidene kazni po zakonu. URSJV je tako v letu 2017 ugotovila ustrezno stanje v NEK, predlagala vec priporocil in tudi nekaj zahtev za odpravo nepravilnosti, kršitev pa ni bilo. Obratovalni podatki in varnostni kazalniki NEK V Nuklearni elektrarni Krško (v nadaljnjem besedilu NEK) so leta 2017 proizvedli 6.285.272,3 MWh (6,3 TWh) bruto elektricne energije na izhodu generatorja oziroma 5.967.826,6 MWh (6,0 TWh) neto elektricne energije, ki je bila oddana v omrežje. Najpomembnejši obratovalni kazalniki NEK so prikazani v preglednici 1 in preglednici 2, njihovo gibanje skozi leta pa v nadaljevanju porocila. Obratovalni kazalniki potrjujejo stabilno in varno obratovanje elektrarne. Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2017 Varnostni in obratovalni kazalniki Leto 2017 Povprecje razpoložljivost [%] 99,40 87,35 izkorišcenost [%] 102,29 86,13 faktor prisilne zaustavitve [%] 0,61 1,01 realizirana proizvodnja [GWh] 6.285,27 5.165,80 hitre zaustavitve – samodejne [štev. zaustavitev] 1 2,17 hitre zaustavitve – rocne [štev. zaustavitev] 0 0,14 nenacrtovane normalne zaustavitve [štev. zaustavitev] 1 0,71 nacrtovane normalne zaustavitve [štev. zaustavitev] 0 0,80 porocila o izrednih dogodkih [štev. porocil] 2 4,17 trajanje remonta [dnevi] 0 49,6 faktor zanesljivosti goriva (FRI) [GBq/m3] 3,70.10-5 6,34.10-2 Preglednica 2: Casovna analiza obratovanja NEK leta 2017 Casovna analiza proizvodnje Število ur Odstotek število ur v letu 8760 100 trajanje obratovanja elektrarne (na omrežju) 8707 99,4 trajanje zaustavitev 53 0,6 trajanje remonta 0 0,0 trajanje nacrtovanih zaustavitev 0 0,0 trajanje nenacrtovanih zaustavitev 53 0,6 Na sliki 1 je letni diagram obratovanja NEK. Leta 2017 se je elektrarna dvakrat zaustavila, enkrat hitro in samodejno zaradi okvare kontrole regulacijskega ventila glavne napajalne vode ter drugic rocno in postopno zaradi okvare razbremenilnega ventila dogrevalnika pare in izlocevalnika vlage. Na znižani moci je obratovala v poletnih mesecih zaradi nizkega pretoka reke Save. 0100200300400500600700JANFEBMARAPRMAJJUNJULAVGSEPOKTNOVDECMOC [ MW ]MESEC NProizvedena energija na generatorju: 6.285.272,3 MWh Proizvedena energija na pragu: 5.967.826,6 MWh Razpoložljivost: 99,4 % Izkorišcenost: 102,29%Test turbinskih ventilovSamodejni izpad elektrarne zaradi zapiranja regulacijskega ventila glavne napajalne vodeNadzorovana zaustavitev zaradi popravila razbremenilnega ventila dogrevalnika pare in izlocevalnika vlage Slika 1: Casovni diagram moci NEK 2017 Na sliki 2 in sliki 3 je prikazano število zaustavitev elektrarne v posameznem letu. 0246810121416št. ustavitevletoRocneSamodejne Slika 2: Hitre zaustavitve reaktorja – rocne in samodejne 012345št. ustavitevletoNacrtovaneNenacrtovane Slika 3: Normalne zaustavitve reaktorja – nacrtovane in nenacrtovane Zaustavitve verižne reakcije v reaktorju so razvršcene v dve skupini: v hitre in normalne. Hitre so posledica delovanja varovalnega sistema reaktorja, ki se sproži samodejno ali rocno. Normalne zaustavitve pa so tiste, ki potekajo normalno, s postopnim zmanjšanjem moci in so razdeljene naprej na nenacrtovane in nacrtovane. Postopna zaustavitev zaradi zamenjave goriva in rednega letnega vzdrževanja oziroma remonta je posebna vrsta nacrtovanih zaustavitev. NEK je bila med svojim celotnim obratovanjem (1981–2017) ustavljena 202-krat, od tega 134-krat med komercialnim obratovanjem. Hitrih zaustavitev je bilo skupaj 138. Med komercialnim obratovanjem jih je bilo 81, od tega 76 samodejnih in 5 rocnih. Preostalih zaustavitev, ki potekajo s postopnim zmanjševanjem moci, je bilo v celotnem obratovalnem obdobju 64. Med komercialnim obratovanjem je bilo s postopnim zmanjševanjem moci 53 zaustavitev, od tega 25 zaradi letnega remonta, 25 nenacrtovanih in 3 nacrtovane. Število remontov je manjše od števila let obratovanja elektrarne, saj v letih 1991, 2005, 2008, 2011, 2014 in 2017ni bilo remonta, poleg tega je bila v štirih primerih elektrarna hitro zaustavljena zaradi težav z opremo ravno v prihajajocem casu nacrtovanega letnega remonta, zaradi cesar se je tedaj zacetek le tega prestavil. Z leti lahko opazimo postopno ustalitev števila hitrih zaustavitev (zadnjih petindvajset let v povprecju manj kot ena na leto). Leta 2017 sta bili dve zaustavitvi, ena hitra samodejna ter ena prisilna normalna. Na sliki 4 je prikazano število nenacrtovanih sprožitev sistema za visokotlacno vbrizgavanje, ki se zažene ob nizkem tlaku v primarnem ali sekundarnem hladilnem sistemu, pri visokem tlaku v zadrževalnem hramu ter rocno. Leta 2017 ni bilo nobene sprožitve tega sistema, tako skupno število sprožitev od zacetka komercialnega obratovanja ostaja 12. Slika 4: Število nenacrtovanih sprožitev sistema za varnostno vbrizgavanje Na sliki 5 je prikazan faktor nenacrtovane zaustavitve. Ta faktor je razmerje med številom ur trajanja nenacrtovanih zaustavitev in celotnim številom ur v tem obdobju. Izražen je v odstotkih. Za leto 2017 je ta faktor 0,61 %, saj ni bilo nenacrtovanih zaustavitev. 0123456789[%]leto Slika 5: Faktor nenacrtovane zaustavitve Na sliki 6 je prikazano število porocil o nenormalnih dogodkih na leto. Leta 2017 sta bila dva nenormalna dogodka. NEK je dolžna porocati upravnemu organu o vseh dogodkih, ki bi lahko zmanjšali stopnjo jedrske varnosti. 024681012št. porocilleto Slika 6: Število porocil o nenormalnih dogodkih Na sliki 7 je prikazan faktor izkorišcenosti (load factor). Izkorišcenost je kolicnik med dejansko pridobljeno elektricno energijo in elektricno energijo, ki bi jo lahko ob referencni kapaciteti teoreticno pridobili v istem casu. Leta 2017 je vrednost tega kazalnika znašala 102,29 %. Pri racunanju tega indikatorja se uporablja referencna maksimalna zmogljivost, ki predvideva zmogljivost elektrarne med obratovanjem v najslabših vremenskih pogojih. Ker pa NEK vecino casa obratuje z višjo zmogljivostjo, je lahko vrednost tega kazalnika vecja od 100 %. 020406080100120[%]leto Slika 7: Faktor izkorišcenosti Na sliki 8 je prikazana razpoložljivost. Razpoložljivost (availability) nuklearne elektrarne je kolicnik med številom ur obratovanja generatorja (sinhroniziranega z omrežjem ne glede na moc reaktorja) in celotnim številom ur v tem obdobju. Pove, koliko casa je bila elektrarna prikljucena na omrežje (v odstotkih). V letu 2017 ni bilo remonta, zato je bila njena razpoložljivosti relativno visoka in je znašala 99,4 %. Pri racunanju skupnih vrednosti za razpoložljivost, izkorišcenost in faktor nenacrtovane zaustavitve je upoštevana proizvodnja elektricne energije od 1. januarja 1983, ko so bili koncani zagonski preizkusi. 0102030405060708090100[%]leto Slika 8: Razpoložljivost Na sliki 9 je prikazan faktor zmožnosti elektrarne, ki je definiran kot razmerje razpoložljive proizvodnje energije v danem obdobju in proizvodnje energije na referencni (nazivni) moci. Kazalnik izraža vpliv vodenja in vzdrževanja elektrarne na obratovanje in proizvodnjo elektricne energije. Leta 2017 sta bili dve nenacrtovani zaustavitvi, zato je vrednost tega kazalnika 99,19 %. 020406080100120[%]leto Slika 9: Faktor zmožnosti elektrarne Na sliki 10 je prikazana proizvedena elektricna energija za vsa leta rednega obratovanja NEK. V letu 2017 ni bilo remonta, zato je temu primerna tudi proizvodnja energije, in sicer 6,0 TWh. 01234567[TWh]leto Slika 10: Proizvedena energija Na sliki 11 je prikazana primerjava po letih med proizvodnjo elektricne energije v Sloveniji v jedrski elektrarni, v hidroelektrarnah, v termoelektrarnah in v soncnih elektrarnah. Leta 2017 je proizvodnja elektricne energije znašala 15,3 TWh, od tega je 39 % proizvedeno v NEK. 020004000600080001000012000140001600018000[GWh]letoJedrskaHidroTermoSoncna Slika 11: Proizvodnja elektricne energije v Sloveniji Iz preglednice 3 so razvidne podrobnosti o remontnih dejavnostih od leta 2010 dalje. Trajanje remonta po letih je prikazano na sliki 12. Gorivni cikel v NEK traja 18 mesecev, zato vsako tretje leto ni remonta. Tudi v letu 2017 remonta za menjavo goriva ni bilo. Naslednji remont bo aprila 2018. Preglednica 3: Podatki o remontih v NEK od leta 2010 dalje Podatki o remontih 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Konec gorivnega ciklusa 24 – 25 26 – 27 28 – Datum zacetka remonta 30. 9. – 14. 4. 1. 10. – 11. 4. 1. 10. – Trajanje remonta [dni] 36,8 0 43,3 49,1 0 36,0 35,9 0 Moc pred zaustavitvijo [%] 95 – 96 100 – 100 98 – Maksimalna zgorelost gorivnega elementa [MWd/MTU] 52.582 – 51.422 53.125 – 53.426 52.908 – Zacetek naslednjega gorivnega ciklusa 5. 11. – 27. 5. 19. 11. – 17. 5. 5.11. – Število svežih gorivnih elementov v sredici 56 – 56 56 – 56 56 – 0102030405060708090100dnevileto Slika 12: Trajanje remonta v NEK Na sliki 13 je prikazan faktor nenacrtovane izgube moci. Izracunan je kot razmerje vseh nenacrtovanih izgub energije in referencne proizvedene energije (maksimalne proizvedene energije). Nizka vrednost indikatorja kaže na dobro vzdrževanje pomembne opreme. Leta 2017 je elektrarna imela nenacrtovane izgube proizvodnje zaradi dveh krajših nenacrtovanih zaustavitev, zato je vrednost tega faktorja 0,81 %. 0,01,02,03,04,05,06,07,0[%]leto Slika 13: Nenacrtovana izguba moci Na sliki 14 je prikazano število nenacrtovanih avtomatskih zaustavitev na 7.000 ur kriticnosti. Ta obratovalni in obenem varnostni kazalnik je zlasti uporaben pri primerjanju števila hitrih samodejnih zaustavitev z drugimi elektrarnami, ker je normiran na enako število ur obratovanja reaktorja. V letu 2017 je NEK imela eno samodejno zaustavitev elektrarne, zato je vrednost tega kazalnika 0,80. 0,00,51,01,52,02,53,03,54,0številoleto Slika 14: Hitre samodejne zaustavitve na 7000 ur kriticnosti Na sliki 15 je prikazana skupinska (kolektivna) izpostavljenost sevanju v NEK. Nizka vrednost tega kazalnika kaže na visoko ucinkovitost nadzora izpostavljanja sevanju in zavzetost vodstva k radiološki zašciti. V letu 2017 v NEK ni bilo remonta za menjavo goriva, zato je vrednost kazalnika primerljiva z drugimi leti brez remonta, poleg tega pa tudi rekordno nizka, 62,6 clovek mSv. 05001000150020002500[clovek mSv]leto Slika 15: Skupinska izpostavljenost sevanju Na sliki 16 je prikazana ucinkovitost varstva pri delu. Stopnja varstva pri delu je razmerje med izgubo delovnih ur zaradi nezgod pri delu in vsemi delovnimi urami. V letu 2017 je bila ena poškodba pri delu, zato je vrednost tega kazalnika 0,20. 0,00,51,01,52,02,5vrednostleto Slika 16: Stopnja varstva pri delu Namen faktorjev neoperabilnosti, podanih na sliki 17, 18 in 19 je prikazati pripravljenost pomembnih varnostnih sistemov, da zagotovijo svojo funkcijo v primeru nezgode. Na sliki 17 je prikazan faktor neoperabilnosti sistema za varnostno vbrizgavanje. Leta 2017 je bila vrednost faktorja 0,0031, kar je pod ciljno vrednostjo NEK (0,005). Vsa nerazpoložljivost visokotlacnega sistema za hlajenje sredice v sili je izhajala iz nerazpoložljivosti zaradi nacrtovanega vzdrževanja na moci. 0,0000,0010,0020,0030,004neoperabilnostleto Slika 17: Neoperabilnost sistema za varnostno vbrizgavanje Na sliki 18 je prikazan faktor neoperabilnosti zasilnega vira energije (dizelskih generatorjev), ki pomeni nerazpoložljivost sistema za dobavo elektricne energije, kar je pomembno ob izpadu normalnega notranjega in zunanjega elektricnega napajanja. Operabilnost dizelskih generatorjev je stabilna že nekaj let. V letu 2017 je bil sistem zasilnega vira elektricnega energije popolnoma razpoložljiv, zato je vrednost tega kazalnika 0. 0,0000,0050,0100,0150,0200,025neoperabilnostleto Slika 18: Faktor neoperabilnosti zasilnega vira elektricne energije Na sliki 19 je prikazan faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode, to je nerazpoložljivost sistema, ki poskrbi za dovajanje napajalne vode v uparjalnike, kadar glavni napajalni sistem ni na razpolago. Leta 2017 je vrednost tega faktorja znašala 0,0009, kar je pod ciljno vrednostjo NEK (0,005). Vsa nerazpoložljivost sistema pomožne napajalne vode je v letu 2017 izhajala iz nerazpoložljivosti zaradi nacrtovanega vzdrževanja na moci. 0,0000,0020,0040,0060,0080,0100,0120,0140,0160,018neoperabilnostleto Slika 19: Faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode Kemijski kazalnik, prikazan na sliki 20, podaja uspešnost operativne kemijske kontrole vode na sekundarni strani. Kazalnik je kombinacija vrednosti koncentracij klorida, sulfata in natrija v sistemu za kaluženje uparjalnikov ter železa in bakra v sistemu glavne napajalne vode glede na njihove dopustne koncentracije. Ce so vse koncentracije kemikalij pod zaželenimi vrednostmi, je vrednost kazalnika 1. Vrednost tega kazalnika NEK za leto 2017 je 1,02. 0,91,01,11,2vrednostleto Slika 20: Kemijski kazalnik Iz slike 21 je razvidno število požarnih alarmov in število dejanskih požarov skupaj v tehnološkem in netehnološkem delu elektrarne za obdobje 1983–2017. Za obdobje med letoma 1983 in 1997 ni razpoložljivih podatkov o številu alarmov, za leto 1998 in 1999 pa se število alarmov ne more upoštevati kot popolnoma verodostojen podatek, ker so bili tedaj upoštevani tudi alarmi, povzroceni z okvaro (kratek stik) samega alarma. Leta 2017 je bilo 17 požarnih alarmov, od tega 8 v tehnološkem delu, ostalih 9 pa v netehnološkem delu elektrarne. Požarov leta 2017 ni bilo. 03060901200123število alarmovštevilo požarovletoštevilo požarovštevilo alarmov Slika 21: Pregled števila požarnih alarmov in dejanskih požarov v obdobju 1983-2017 Podatki o obratovanju v mejnih razmerah obratovanja (v casovno omejenih razmerah najnižje funkcionalne zmogljivosti opreme, ki je še zahtevana za varno obratovanje elektrarne – »Limited Conditions for Operation«) so razvidni iz preglednice 4. V letu 2011 je bil ta kazalnik spremenjen skladno s Pravilnikom o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (JV9). Skladno s tem pravilnikom elektrarna od leta 2011 dostavlja URSJV redna mesecna porocila o obratovanju, vkljucno s podatki o obratovanju v mejnih razmerah. Ti podatki so bili od leta 2011 do 2016 loceni na dve skupini: v prvi so bili samo kljucni varnostni sistemi (pomožna napajalna voda – AF, zasilno elektricno napajanje – DG, odvod zaostale toplote – RH in varnostno vbrizgavanje – SI), za katere so se porocali vsi vzroki obratovanja v mejnih razmerah, medtem ko je druga skupina vkljucevala vse sisteme elektrarne, vendar samo dva vzroka, in sicer korektivno vzdrževanje in odpovedi komponente ali opreme. Z objavo novega pravilnika JV9 decembra 2016 se z letom 2017 ti podatki ponovno porocajo za vse sisteme. Preglednica 4: Obratovanje v mejnih razmerah obratovanja v obdobju 2011-2017 za vse sisteme elektrarne Vzrok Število dogodkov 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 preklop zbiralke zaradi korektivnega vzdrževanja, BCC – – – – – – 9 preklop zbiralke zaradi odpovedi komponente ali opreme, BCF – – – – – – 1 preklop zbiralke zaradi nadzora, BCS – – – – – – 46 korektivno vzdrževanje, CM 63 51 64 58 59 57 41 odpoved komponente ali opreme, FAIL 24 14 22 18 44 10 20 modifikacije, MOD – – – – – – 33 preventivno vzdrževanje, PM – – – – – – 84 nadzor, S 436 – – – – – 445 Vzrok Število dogodkov 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 trening osebja, TRAIN 1 – – – – – 0 vzdrževanje za odpravo pomanjkljivosti, DM – – – – – – 18 Skupaj 699 87 65 86 103 67 697 Viri: [1], [2] in [3]. URSJV proces nadzora NEK s pomocjo varnostno-obratovalnih kazalnikov URSJV je konec leta 2007 zacela spremljati vodenje in obratovanje NEK preko svojega nabora varnostno obratovalnih kazalnikov (v nadaljnjem besedilu VOK). V letu 2017 je URSJV spremljala 37 VOK-ov, katerih primeri so predstavljeni v nadaljevanju. Nabor VOK vkljucuje URSJV meje za opozorila in alarme. NEK ima tako na voljo cas za korektivne ukrepe, ki bi izboljšali vrednost VOK, še preden je dosežena URSJV opozorilna oziroma alarmna vrednost ter s tem tudi povecan nadzor URSJV. URSJV enkrat mesecno obvešca NEK o morebitnih posameznih podrocjih, ki bi potrebovala vecjo angažiranost NEK oziroma, kjer se pricakuje URSJV tematske inšpekcije. Iz kazalnika, ki prikazuje aktivnost primarnega hladila (slika 22), je razvidno, da je bil v casovnem obdobju med novembrom 2016 in januarjem 2018 (29. gorivni ciklus) porast ksenona 133Xe in jodovih izotopov 131I in 134I sorazmerno majhen, aktivnosti pa so bile veliko nižje kot v primeru pušcanja gorivnih elementov kot npr. v gorivnih ciklih 26 in 27. V casu remonta 2016 je bilo ugotovljeno, da v sredici 28. gorivnega cikla ni bilo pušcajocih ali poškodovanih gorivnih elementov. Stalno narašcanje aktivnosti radionuklidov ksenona in izotopov joda je tudi posledica razpršenega cepitvenega materiala v primarnem sistemu, ki je ostanek kontaminacije iz odprtih poškodb gorivnih palic v 26. in 27. gorivnem ciklu. opozorilo: 100 % povecanje aktivnosti 131I, 134I ali 133Xe glede na predhodni teden ali 0,25µCi/ml DE 131I alarm: 200 % povecanje aktivnosti 131I, 134I ali 133Xe glede na predhodni teden ali 0,5µCi/ml DE 131I Slika 22: Aktivnost primarnega hladila - 29. gorivnega cikla Kazalnik, ki prikazuje identificirano in neidentificirano pušcanje iz primarnega hladilnega sistema (v druge zaprte sisteme ali v atmosfero zadrževalnega hrama preko identificiranih virov ali preko uparjalnikov v sekundarni hladilni sistem), je že vec let pod mejno (opozorilo 60 % in alarm 80 %) vrednostjo (slika 23). Pušcanje se prikaže kot odstotek od dovoljenega pušcanja, dolocenega z NEK tehnicnimi specifikacijami. Mejni vrednosti za alarm in opozorilo na sliki 23 nista prikazani, ker so dejanske vrednosti dalec pod mejnimi vrednostmi. Slika 23: Pušcanje reaktorskega hladila Kazalnika, ki prikazujeta tveganje zaradi nacrtovane in nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme v okviru NEK tehnicnih specifikacij (slika 24 in slika 25), lahko v primeru porasta nenacrtovane nerazpoložljivosti odraža degradacijo opreme in pomanjkljiv program vzdrževanja. Slika 24: Tveganje zaradi nacrtovane nerazpoložljivosti opreme Slika 25: Tveganje zaradi nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme Kazalnika, ki prikazujeta tekocinske izpuste (tritij) (slika 26) in plinske izpuste (slika 27), v letu 2017 nista prekoracila mejnih vrednosti. Mejni vrednosti za alarm in opozorilo za kazalnik deleža vseh plinskih izpustov na sliki 27 nista prikazani, ker so dejanske vrednosti dalec pod mejnimi vrednostmi. Slika 26: Tekocinski izpusti - tritij 2017 Slika 27: Delež vseh plinskih izpustov Slika 28 prikazuje število korektivnih delovnih nalogov. Iz nje je razvidno, da je bila opozorilna vrednost presežena štirikrat. Razlogov za povecano število izdanih korektivnih delovnih nalogov je vec, eden od njih pa je problematika staranja sistemov in komponent in povecan obseg del v casu po remontu 2016. Slika 28: Število korektivnih delovnih nalogov Na sliki 29 je prikazano stanje ponavljajocih se odstopanj in okvar. Stanje je zadovoljivo, saj vrednosti ne dosegajo meje za opozorila. Slika 29: Ponavljajoca se odstopanja in okvare Na slikah 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28 in 29 so predstavljani mesecni kazalniki, na slikah 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36 in 37 pa sledijo cetrtletni kazalniki. V letu 2017 ni bilo okvar varnostnih sistemov (slika 30). CZ Slika 30: Okvare varnostnih sistemov Kazalnik odziva osebja na poziv v primeru izrednega dogodka (slika 31) prikazuje, da je bilo v letu 2017 od 80 % do 90 % intervencijskega osebja (mejna vrednost je 80 %) razpoložljivega v elektrarni znotraj 1 ure v primeru nastopa dejanskega dogodka ali v primeru vaje. Slika 31: Odziv osebja na poziv v primeru izrednega dogodka Glede nenacrtovanih izpostavljenosti kontaminaciji (zunanja kontaminacija) v letu 2017 ni bilo zunanjih kontaminacij (slika 32), prav tako ni bilo (poslabšanj) kontaminacije površin (slika 33). Slika 32: Nenacrtovana izpostavljenost kontaminaciji Slika 33: Kontaminirane površine Kazalnik usposabljanja osebja (slika 34) prikazuje varnost elektrarne preko izobraževanja osebja za obvladovanje izrednega dogodka. Iz kazalnika je razvidno, da se odstotek realiziranega izobraževanja za obvladovanje izrednega dogodka glede na plan izobraževanj izvaja uspešno. Slika 34: Usposabljanje osebja NEK pri svojem delu uporablja okoli 2000 postopkov in programov. Zaradi tehnicnih in administrativnih sprememb na objektu, morebitnih neskladnosti z dejanskim stanjem ter napak v dokumentaciji je potrebno dokumentacijo redno pregledovati in dopolnjevati. Varnostne postopke je treba pregledati najmanj na dve leti, ostalo dokumentacijo pa na pet let. Kazalnik posodobitev dokumentacije prikazuje število dokumentov, ki niso bili pregledani v predvidenem roku. Iz kazalnika na sliki 35 je razvidno, da NEK v letu 2017 ni zamujala pri pregledu varnostno pomembne dokumentacije in postopkih kvalitete. Sledi kazalnik ucinkovitost nadzora varnostnih sistemov (slika 36). Kazalnik je presegel mejo za opozorilo na SW in CC varnostnem sistemu. Na SW sistemu je prihajalo do izpadanja SW screen wash crpalke, potrebno je bilo tudi obnoviti SW grobe grablje. Na CC sistemu so pojavili problemi z ventilom 10068. Slika 35: Posodobitev dokumentacije Slika 36: Ucinkovitost nadzora varnostnih sistemov V skladu s pravilnikom JV9 in Tehnicnimi specifikacijami je NEK porocala o dveh dogodkih, ki sta opisana v poglavju Dogodki in obratovalne izkušnje NEK. Slika 37: Dogodki Na slikah 38 - 49 so predstavljeni letni kazalniki. V letu 2017 se je število veljavnih dovoljenj za operaterja reaktorja, glavnega operaterja reaktorja in inženirja izmene zmanjšalo glede na leto 2016. Preverjenost usposobljenosti se preverja v skladu s pravilnikom JV4. Slika 38: Osebje z dovoljenjem za obratovanje Kazalnik kolektivna doza (slika 39) prikazuje letno kolektivno efektivno dozo celotnega telesa, skupno za delavce NEK, zunanje delavce in obiskovalce. V letu 2017 je bila kolektivna doza 62,58 clovek-mSv (vrednost opozorila je 180 clovek-mSv, vrednost za alarm pa 220 clovek-mSv). Slika 39: Kolektivna doza Kazalnik izpostavljenosti osebja sevanju prikazuje skupno število izpostavljenosti delavcev NEK in zunanjih delavcev (slika 40). V letu 2017 je bilo skupno 757 izpostavljenih delavcev, od tega je bilo 32 izpostavljenih dozi, od 0,5 do 15 mSv. Na sliki 40 je prikazana le mejna vrednost za opozorilo. Alarm ni prikazan, ker je alarm vsaka kontaminacija nad 15 mSv. Leta, v katerih je potekal remont, so na sliki 40 oznacena z zvezdicami (*). Slika 40: Izpostavljenost osebja sevanju Slika 41 in slika 42 prikazujeta kazalnik varnost pri delu in število potrjenih zahtev za opustitev sledenja tehnicnim specifikacijam NEK. Slika 41: Varnost pri delu Slika 42: Število potrjenih zahtev za opustitev sledenja obratovalnim pogojem in omejitvam NEK V letu 2017 ni bilo kršitev NEK obratovalnih pogojev in omejitev (slika 43), prav tako ni bila ugotovljena kršitev zakonodaje in odlocb (slika 44). Slika 43: Kršitev NEK obratovalnih pogojev in omejitev Slika 44: Kršitve zakonodaje in odlocb V letu 2017 se je število dogodkov zaradi napacnih postopkov povecalo (slika 45), zmanjšalo pa se je število obratovalnih odstopanj zaradi cloveške napake (slika 46). Slika 45: Obratovalna odstopanja zaradi postopkov Slika 46: Obratovalna odstopanja zaradi cloveške napake V letu 2017 ni bilo požara ali požarnega dogodka (slika 47). Bilo je 43 požarnih alarmov, zaradi cesar je kazalnik presegel opozorilno vrednost. Slika 47: Požarna varnost V letu 2017 je NEK v korektivnem obravnavala 137 tujih obratovalnih izkušenj (v letu 2016 je bilo obravnavanih 216 tujih obratovalnih izkušenj) (slika 48). Izdelanih je bilo sedem podrobnejših analiz. Kazalnik je presegel alarmno vrednost, kajti NEK bi pricakovano morala izvesti vsaj 13 podrobnejših analiz. Iz grafa je tudi razvidno, da je število obravnavanih tujih obratovalnih izkušenj v NEK v zadnjih letih vedno manjše. Razlog je v optimizaciji presejanja pomembnih tujih obratovalnih izkušenj. S tem se bolj podrobno posvetijo manjšemu številu izkušenj. Slika 48: Obravnava tujih izkušenj V letu 2017 je bilo odstranjenih 34 zacasnih sprememb (slika 49). Število nedokoncanih sprememb ob koncu leta je bilo 36, zaradi cesar je kazalnik presegel opozorilno vrednost (35). Slika 49: Zacasne spremembe Dogodki in obratovalne izkušnje NEK Porocanje o nenormalnih dogodkih je doloceno s Pravilnikom o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (Ur. l. RS, št. 81/2016), v katerem je podan seznam dogodkov, o katerih mora upravljavec jedrske elektrarne izredno porocati. NEK mora prav tako slediti dodatnim zahtevam za porocanje v svojih Tehnicnih specifikacijah. NEK je v skladu z omenjenim pravilnikom porocala o dveh dogodkih. Ob prvem dogodku je bilo potrebno zaustaviti elektrarno. NEK in URSJV sta dogodka podrobno preucili in opravili analizo obeh dogodkov. Dogodka nista ogrozila jedrske in sevalne varnosti. Samodejna zaustavitev elektrarne zaradi zaprtja regulacijskega ventila glavne napajalne vode FCV 551 Dne 16. februarja 2017 ob 8:13 je prišlo do hitrega zniževanja nivoja v uparjalniku št. 1 zaradi neželenega zapiranja krmilnega ventila sistema glavne napajalne vode FCV551. Ventil je zapiral kljub zahtevi za odprtost ventila. Operater reaktorja je prepoznal znižanje nivoja v uparjalniku št. 1, ko je bil ta okoli 30 % ozkega obmocja meritve. Glavnemu operaterju je bila podana zahteva za rocno hitro zaustavitev, vendar je delovanje reaktorske zašcite prehitelo rocno akcijo. Ko je nivo vode v uparjalniku dosegel 13 %, je prišlo do samodejne hitre zaustavitve elektrarne. Izvedena je bila izolacija glavnih parovodov. Ob 8:52 je elektrarna s pomocjo motorne crpalke sistema pomožne napajalne vode ponovno vzpostavila normalno vrednost (69 %) nivoja vode v uparjalniku št. 1. Vsi varnostni sistemi so delovali v skladu s projektnimi osnovami. Po pregledu krmilnega ventila sistema glavne napajalne vode FCV551 so ugotovili, da je prišlo do napake na tokovnem/tlacnem pretvorniku položaja omenjenega ventila, kar predstavlja neposredni vzrok za omenjeni dogodek. S podrobnim pregledom omenjenega pretvornika položaja je bila ugotovljena njegova slaba kakovost (npr. spajkani spoji so bili slabi, najdeni so bili tujki, pri pregledu so ugotovili, da je pretvornik obcutljiv na udarce, tresljaje). Na sliki 50 je viden slabo izveden proces spajkanja komponente pretvornika in ventil FCV 552 z integriranim pretvornikom položaja. NEK je zamenjala okvarjen pretvornik položaja (ABB AV2) z drugim pretvornikom (ABB AV1). Preventivno so bile enake korektivne akcije izvedene tudi na drugem krmilnem ventilu sistema glavne napajalne vode FCV552. Slika 50: Slabo izveden proces spajkanja komponente pretvornika (levo), ventil FCV 552 z integriranim pretvornikom položaja (desno) (vir fotografij NEK) Odpoved hidravlicnega regulatorja pri testu dizel generatorja 2 Dne 6. julija 2017 ob 8:30 se je pricelo redno mesecno preizkušanje dizel generatorja št. 2. Nacrtovani so pocasen zagon na 450 obratov/min. Po 3 minutah obratovanja na pocasni hitrosti je dizel generator pospešil na nazivno vrednost (750 obratov/min). Približno 9 sekund po pospeševanju dizel generatorja se je pojavil lokalni alarm in alarm v glavni komandni sobi. Izmensko osebje se je odlocilo za normalno zaustavitev dizel generatorja. Dizel generator je bil razglašen kot neoperabilen in namesto njega je bil postavljen v avtomatski zagon dizel generator št. 3. Med pregledom so opazili, da se hidravlicni regulator ne odziva na zagon motorja A dizel generatorja št. 2. Ugotovili so, da je odpovedal hidravlicni regulator zaradi prepušcanja elektromagnetnega zapornega ventila v zaprti poziciji. Istega dne je bil zamenjan elektromagnetni zaporni ventil, ki predstavlja del sklopa hidravlicnega regulatorja. Naslednjega dne ob 16:40 je bil dizel generator št. 2 po uspešno izvedenih vzdrževalnih delih in nadzornih preizkusih ponovno razglašen za operabilnega. NEK in URSJV sta dogodek podrobno preucili in opravili analizo omenjenega dogodka. Viri: [4], [5], [6] in [7]. Obcasni varnostni pregled – implementacija varnostnega nacrta Obcasni varnostni pregled (PSR2) NEK je bil zakljucen maja 2014, ko je URSJV potrdila porocilo o obcasnem varnostnem pregledu z nacrtom izvedbe sprememb in izboljšav. O statusu izvedbe NEK poroca s polletnim porocilom. NEK je do konca leta 2017 zakljucila 194 izmed 225 akcij, med njimi 69 od 71 casovne kategorije I, 78 od 84 casovne kategorije II in 47 od 70 casovne kategorije III. Zakljucek izvedbe nacrta izvedbe sprememb in izboljšav bo maja 2019. Celovitost goriva in aktivnost reaktorskega hladila Leto 2017 zajema del 29. reaktorskega gorivnega cikla, ki se je zacel 4. novembra 2016 (druga kriticnost) in bo trajal 18 mesecev do menjave goriva aprila 2018. V letu 2017 je bila v 29. gorivnem ciklu ena zaustavitev elektrarne zaradi zaprtja regulacijskega ventila glavne napajalne vode FCV 551. V letu 2017 so izvedli tudi kontrolirano znižanje moci na 2 % zaradi odpiranja razbremenilnega ventila na dogrevalniku pare in izlocevalniku vlage št. 1 (MSR A). Znižanje moci je bilo potrebno za ugotavljanje vzroka dogodka in sanacije samega ventila. Ob koncu leta 2017 je bila dosežena izgorelost sredice 16884,7 MWD/MTU oz. 415,8 efektivnih dni na polni moci (EFPD). Sredico sestavlja 121 gorivnih elementov. Vsi gorivni elementi v sredici 29. gorivnega cikla so tipa Vantage+ ali Modified Vantage+ in imajo zamenljivo zgornjo šobo (RTN), modificirano spodnjo vstopno šobo s filtrom za zašcito pred delci v reaktorskem hladilu (DFBN), srajcke gorivnih palic, vodila za regulacijske palice in instrumentacijska vodila iz materiala ZIRLO, obrocaste obogatene gorivne tablete v aksialni regiji ter zašcitni oksidni sloj v spodnjem delu srajcke gorivne palice. Gorivni elementi tipa Modified Vantage+ so bili prvic vstavljeni v sredico 29. gorivnega cikla in imajo odstranjene komunikacijske luknje v DFBN in spremenjen projekt srednje rešetke, s ciljem zagotoviti vecjo odpornost gorivnih elementov proti poškodbam zaradi vibracij in delcev v hladilu. Od 56 novih gorivnih elementov v sredici 29. gorivnega cikla, jih je 16 z obogatitvijo 4,5 % in 40 z obogatitvijo 4,85 %. Za optimizacijo zgorevanja sredice so bili uporabljeni gorljivi absorberji 1.4X IFBA. Stanje gorivnih elementov v reaktorju (celovitost goriva) se spremlja posredno na podlagi izmerjenih specificnih aktivnosti reaktorskega hladila v pogojih stabilnega obratovanja in med prehodnimi pojavi. Radionuklidi ksenona, kriptona in izotopi joda kažejo na poškodbe goriva, iz meritev specificnih aktivnosti izotopov joda pa se lahko dolocita tudi velikost poškodbe in kontaminacija hladila. Iz specificnih aktivnosti radionuklidov cezija se lahko oceni zgorelost poškodovanega goriva. V primeru degradacije srajcke gorivne palice se v hladilu zaznajo trdi delci, npr. neptunij-239 ali barij-140. Od zacetka 29. gorivnega cikla so bile izmerjene povecane vrednosti specificnih aktivnosti ksenona in joda, kar je je posledica visoke aktivnosti ozadja zaradi kontaminacije primarnega kroga kot posledica odprtih poškodb gorivnih elementov v 26. in 27. gorivnem ciklu. V sredici 28. gorivnega cikla ni bilo pušcajocih gorivnih elementov. Analiza specificnih aktivnosti radionuklidov je pokazala, da ob koncu leta 2017 v sredici 29. cikla ni bilo pušcajocih gorivnih palic. Na koncu leta 2017 so specificne aktivnosti hladila dosegle 0,5 % omejitve doznega ekvivalenta 131I in 0,8 % omejitve 47/E skupne aktivnosti primarnega hladila (srednja energija E = 0,19 MeV). Faktor zanesljivosti goriva (FRI) je pokazatelj poškodovanosti goriva, ki se uporablja za primerjavo z drugimi elektrarnami v svetu. Vrednost FRI se doloci iz specificne aktivnosti 131I, popravljene s prispevkom iz kontaminacije primarnega kroga (aktivnost 134I) in normalizirane na konstantno vrednost hitrosti cišcenja primarnega hladila in moc reaktorja. Vrednost FRI, ki je manjša ali enaka 5·10-4 µCi/g (1,85·10-2 GBq/m³), po mednarodnih merilih predstavlja gorivo brez poškodb. Prekoracitev meje ni kriterij za odprte poškodbe gorivnih palic. V 29. gorivnem ciklu je FRI ob koncu leta 2017 znašal 1·10-6 µCi/g, kar je pod mejo za pušcajoce gorivo. Najvecja dejanska izgorelost gorivnega elementa v sredici 29. gorivnega cikla ob koncu leta 2017 je znašala 50753 MWD/MTU (gorivni element AG30 na poziciji M-08), medtem ko je najvecja dejanska izgorelost gorivne palice znašala 54967 MWD/MTU. V letu 2017 se na gorivnih elementih niso izvajali inšpekcijski pregledi. Po izvedbi popravnih ukrepov za preprecitev odprtih poškodb gorivnih elementov, kjer ima najvecji vpliv sprememba obvodnega pretoka hladila reaktorske sredice »Reactor Vessel Upflow Conversion«, v 28. gorivnem ciklu in v 29. gorivnem ciklu do konca leta 2017 ni bilo vec pušcajocih gorivnih palic. Na sliki 51 je prikazano število netesnih gorivnih elementov med remonti, ki izkazuje, da so ukrepi uspešni in da tako v 28. gorivnem ciklu ni bilo vec poškodb srajck gorivnih elementov. Slika 51: Rezultati pregledov tesnosti srajck gorivnih elementov po metodi IMS med remonti od leta 2000 (17. gorivni cikel) dalje Vir: [1]. Varnostna kultura URSJV že vec let redno spremlja varnostno kulturo v NEK preko celega leta. Opažanja obsegajo obdobje od zacetka uvedbe modifikacije (upravni postopek, pregled dokumentacije, komuniciranje z NEK) do implementacije modifikacije, poleg tega pa so zastopana tudi opažanja o varnostni kulturi zbrana na inšpekcijskih pregledih. URSJV opažanja o varnostni kulturi v NEK razvrsti glede na kazalnike varnostne kulture, ki so opredeljeni v varnostnem navodilu IAEA GS-G-3.1 »Application of the Management System for Facilities and Activities«. Vecina opažanj se nanaša na naslednje znacilnosti varnostne kulture: jasen odnos vodstva za varnost in varnost je vkljucena v vse procese. Pri znacilnostih, da je jasno dolocena odgovornost za varnost ter varnost jasno prepoznana vrednota, je vecina opažanj negativnih. Pri znacilnosti jasen odnos vodstva do varnosti, pa je vecji del opažanj pozitivnih. Spremljanje varnostne kulture v NEK je pokazalo, da v vecini primerov isti kazalniki varnostne kulture ohranjajo enake trende – pozitivne ali negativne. Poleg tega pa nekaj kazalnikov odraža enkrat pozitivno, drugic negativno varnostno kulturo, iz cesar je moc sklepati, da se nekateri posamezniki dobro zavedajo pomena varnosti, drugi pa se tega ne zavedajo dovolj dobro. 2.1.1.2 Projekti nadgradnje varnosti Program nadgradnje varnosti NEK Septembra 2011 je URSJV izdala odlocbo, v kateri je dolocila zahteve za izvedbo Programa nadgradnje varnosti NEK. Te temeljijo na slovenski zakonodaji in na izkušnjah iz fukušimske nesrece marca 2011. NEK je opravila analizo potrebnih izboljšav in na podlagi le-te Program nadgradnje varnosti (PNV), ki ga je URSJV pregledala in odobrila v februarju 2012. Prvotni rok za izvedbo PNV je bil december 2016, ki pa je bil kasneje podaljšan najprej na december 2018, leta 2017 pa na december 2021 (podrobnejši opis razlogov za podaljšanje je v Letnem porocilu za leto 2014). NEK PNV je razdeljen v tri faze: Faza 1, ki je bila že izvedena v letu 2013: - vgradnja pasivnega avtokataliticnega sistema za vezavo vodika, in - vgradnja pasivnega filtrskega ventilacijskega sistema zadrževalnega hrama. Faza 2, ki je v izvajanju in bo izvedena do konca leta 2019: - dodatna poplavna zašcita jedrskega otoka ter vseh novih struktur, sistemov in komponent (izvedeno v letih 2015/2016); - vgradnja dodatnih razbremenilnih ventilov tlacnika, kvalificiranih za težke nesrece (izvedeno med remontom 2018); - nabava mobilnega izmenjevalnika toplote, ki bo zunaj jedrskega otoka in ga bo mogoce hitro prikljuciti na sisteme hlajenja bazena z izrabljenim gorivom (nacrtovano za remont 2018); - vgradnja sistema za prhanje bazena z izrabljenim jedrskim gorivom z možnostjo hitre prikljucitve mobilne opreme nanj (nacrtovano za leto 2018); - vgradnja dodatne crpalke za odvod zaostale toplote iz primarnega sistema in zadrževalnega hrama ter pripadajocega izmenjevalca toplote s prikljucki za hitro prikljucitev mobilne opreme (na sekundarni strani se bo izmenjevalec hladil s savsko vodo s pomocjo mobilnih crpalk) (nacrtovano za remont 2019); - nadgradnja sistema elektricnega napajanja (možnost priklopa dodatnega mobilnega 2-megavatnega dizelskega generatorja, prekvalifikacija zbiralke tretjega dizelskega generatorja, nadgradnja povezave med 400-voltnimi varnostnimi zbiralkami in mobilnimi dizelskimi generatorji, …) (izvedeno med remontom 2018); - združitev obstojecih zaustavitvenih panelov in njihova funkcijska razširitev, kar bo zagotavljalo, da se bo lahko z ene lokacije (pomožna komandna soba) elektrarna zadostno ohladila in to stanje dolgorocno vzdrževala (glavnina bo izpeljana v remontu 2018, dokoncno pa še v remontu 2019); - vgradnja locene, posebne instrumentacije za nadzor nad težkimi nesrecami z možnostjo upravljanja vse dodatno vgrajene opreme iz glavne in zasilne komandne sobe, pri cemer bo elektricno napajanje neodvisno od obstojecih virov (izvedeno med remontom 2018); - omenjena pomožna komandna soba bo omogocala neprekinjeno bivanje operativnega osebja tudi med težko nesreco, ker bo zagotovljeno filtriranje zraka in šcitenje pred sevanjem (nacrtovano za leto 2019); - nadgradnja operativnega podpornega centra in tehnicnega podpornega za primer težke nesrece, ki bosta tako kot pomožna komandna soba omogocala neprekinjeno bivanje operativnega osebja tudi med težko nesreco (nacrtovano za leto 2019). Faza 3, ki bo izvedena do konca leta 2021: - vgradnja dodatnih crpalk za vbrizgavanje hladila v sekundarni sistem (uparjalnika) in primarni sistem s pripadajocimi rezervoarji borirane in neborirane vode ter z možnostjo dopolnjevanja iz podzemnega vodnjaka (Projekt BB2); - izgradnja suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo. Pofukušimski akcijski nacrt ukrepov URSJV Decembra 2012 je URSJV pripravila celovit akcijski nacrt ukrepov na podlagi naukov po nesreci v Fukušimi marca 2011. Dokument v anglešcini je objavljen na spletni strani URSJV. V akcijskem nacrtu so povzete vse dejavnosti, s katerimi naj bi zmanjšali tveganja zaradi naravnih in drugih nesrec, ki bi lahko doletele lokacijo NEK. Osrednji del akcijskega nacrta je izvedba Programa nadgradnje varnosti NEK (v nadaljevanju PNV), ki je podrobneje opisan v poglavju 2.1.1.2. Poleg PNV je URSJV prepoznala še enajst dodatnih ukrepov, s katerimi namerava izboljšati pripravljenost na težke nesrece. Med njimi so spremembe zakonodaje, dodatne mednarodne pregledovalne misije, dodatne študije in inšpekcije, izboljšave pripravljenosti na izredne dogodke ter izboljšanje varnostne kulture pri upravljavcih objektov in upravnem organu. Vecina ukrepov dolocenih v akcijskem nacrtu se je pricela izvajati že v letu 2013. V letu 2017 so se izvajali naslednji ukrepi: - na podrocju Pripravljenosti na izredne dogodke je bila v letu 2017 izvedena mednarodna misija EPREV (Emergency Preparedness REView), ki je podala predloge in priporocila za izboljšanje sistema pripravljenosti na jedrske ali radiološke dogodke. Dolocene izboljšave sistema se pri nas že izvajajo, za izvajanje drugih pa bo morala Vlada RS sprejeti akcijski nacrt; - izvedena mednarodna misija OSART (Operational Safety Review Team), v okviru katere je 17 mednarodnih strokovnjakov pregledovalo vse pomembne procese v NEK in presojalo njihovo skladnost s standardi MAAE. OSART misija je podala priporocila ter predloge za izboljšave ter izpostavila dobre prakse. NEK bo na podlagi rezultatov pregleda lahko še izboljšala svoje delovanje; - tematska inšpekcija v NEK na temo radioloških monitorjev in pripravljenosti na težke nesrece; - nadgradnja verjetnostnih varnostnih analiz NEK - NEK je razvila tovrstne analize in model za bazen z izrabljenim gorivom; - priprave na izgradnjo suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo na lokaciji NEK. Posodobljeni akcijski nacrt (december 2017) je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani URSJV. Viri: [2], [8], [9], [10], [11], [12], [13], [14], [15] in [16]. 2.1.1.3 Spremembe objekta Tehnicne izboljšave in spremembe URSJV poleg vsakodnevnega spremljanja obratovanja jedrske elektrarne namenja posebno pozornost pregledu in potrjevanju sprememb in izboljšav v elektrarni, ki nastajajo na podlagi svetovne prakse, obratovalnih izkušenj in najnovejših dognanj na jedrskem podrocju. Sprememba projekta in projektnih osnov jedrskih objektov ali pogojev izkorišcanja jedrskih elektrarn pomeni eno najpomembnejših dejavnosti, ki lahko vplivajo na varnost jedrskih objektov, zato morajo biti spremembe pod strogim nadzorom in ustrezno dokumentirane. URSJV je v letu 2017 z upravnimi postopki elektrarni odobrila 14 sprememb in izdala soglasje za 16 sprememb, za 289 sprememb pa je NEK v varnostnem presejanju ugotovila, da ni odprtega varnostnega vprašanja in je o njih le obvestila URSJV po izvedbi. Število aktivnih zacasnih sprememb na dan 31. december 2017 je 36, odprtih v letu 2017 je bilo 40, zaprtih pa 34. Med aktivnimi sta dve zacasni spremembi, odobreni leta 2013, ter štiri leta 2014. Te spremembe bodo predvidoma zakljucene leta 2018. Pripravljena je bila 24. revizija dokumenta »Koncno varnostno porocilo« (USAR), v kateri so bile upoštevane spremembe, odobrene do 1. novembra 2017. Na spletni strani URSJV so po letih navedene vse spremembe od leta 2000, ki jih je URSJV obravnavala oz. dobila v vednost oz. pregled. Kratek opis sprememb pomembnih za varnost Sprememba prezracevalnega sistema prostora AF turbinske crpalke (VA72763) Sprememba obsega zamenjavo obstojecega prezracevalnega sistema prostora turbinske crpalke pomožne napajalne vode, z novim prezracevalnim in hladilnim sistemom. Novi sistem bo omogocal tako prisilno kakor naravno prezracevanje. S spremembo bo zagotovljeno vzdrževanje temperature prostora turbinske crpalke pomožne napajalne vode v obmocju 16-46°C, kar je zahtevano v Tehnicnih specifikacijah in Varnostnem porocilu NEK. Sprememba 1007-XI-L: »Izgradnja pomožne komandne sobe, druga faza« Sprememba 1007-XI-L predstavlja prestavitev zaustavitvenih panelov ter izgradnjo nove pomožne komandne sobe v zgradbi BB1. Nova pomožna komandna soba bo zagotavljala zmožnost ustavitve elektrarne ter ohlajanje do hladne zaustavitve reaktorja v primeru evakuacije glavne komandne sobe, vsebovala pa bo dovolj instrumentacije in nadzorne opreme tudi za zaustavitev in ohlajanje do hladne zaustavitve pri projektnih nesrecah ter za nadzor in obvladovanje stanja elektrarne med nesrecami, ki presegajo projektne nesrece, vkljucno s težkimi nesrecami s staljeno sredico. Izgradnja pomožne komandne sobe je razdeljena v tri faze: faza 1 (med remontom 2016) in faza 2 (med obratovalnim ciklom 29) zajemata pripravljalna dela za tretjo fazo (med remontom 2018 in obratovalnim ciklom 30), ko bo dokoncana pomožna komandna soba. Takrat bo tudi narejen preklop iz obstojecih zaustavitvenih panelov na novo komandno plošco. Obravnavana spremembe zajema le fazo 2, ki se bo izvedla med obratovanjem na moci med obratovalnim ciklom 29 (dejansko med avgustom 2017 in aprilom 2018). Ta vkljucuje nekatera pripravljalna dela, kot so vgradnja kabinetov pomožne komandne sobe, vgradnja nove instrumentacijske opreme v zgradbah AB, BB1, CB, ESWB, FHB in IB, zamenjava obstojecih enojnih termoclenov z dvojnimi elementi, kablov, kabelskih cevi, kabelskih polic in podpor za kabelske cevi in police ter izgradnja simulatorja za pomožno komandno sobo. Sprememba ne vpliva na obstojece zaustavitvene panele. Sprememba 1201-CC-L: Zamenjava inhibitorja korozije Zamenjava inhibitorja korozije se bo izvedla z odstranitvijo obstojecega inhibitorja na osnovi šestvalentnega kroma in dodatkom inhibitorja na osnovi molibdata in komponent za zašcito bakra ter korekcijo pH, ki je kot primerna zamenjava kvalificirana in opisana v vodilnih industrijskih smernicah. Zamenjava kemijskega dodatka v zaprti hladilni krog ne zahteva trajnih sprememb na komponentah sistema. Potrebna je korekcija varnostnega porocila, kjer je v poglavju 9.2.2.3 Safety Evaluation in tabelah 9.2-11 navedeno, da medij vsebuje kromate. Popravki so potrebni tudi v obratovalnih postopkih in opisu sistema. Odstranitev kromatov se izvede z recirkuliranjem medija sistema za hlajenje komponent skozi zacasno prikljucno enoto z ionskim izmenjevalcem, ki iz medija odstrani kromate. Najprimernejše prikljucno mesto je v CCB zgradbi. Sistem za hlajenje komponent ves cas zamenjave ostaja operabilen. Verjetnost, da bo ionski izmenjevalec po koncanem odstranjevanju kromatov radiološko kontaminiran, je znatna. V tem primeru sledi obdelava radioaktivnih ionskih izmenjevalcev z IDDS sistemom in skladišcenje v skladišcu radioaktivnih odpadkov po obstojecih internih postopkih. Poleg sistema za hlajenje komponent se kromat kot inhibitor korozije nahaja tudi v hladilni enoti sistema za regeneracijo borove kisline in bo ravno tako zamenjan z enakim inhibitorjem. Projektna sprememba 1137-EE-L-PART1 Nadgradnja elektricnega napajanja BB1 in pripadajocih sprememb Tehnicnih specifikacij in USAR-ja Sprememba vzpostavlja podporo za vgradnjo alternativne zaustavitve in elektricno napajanje za PNV opremo. Zato se bo zamenjala BB1 baterija, ki bo napajala novo instrumentacijo v pomožni komandni sobi in izpolnjevala razširjene projektne zahteve za 24-urno kapaciteto. Poleg tega BB1 baterija zagotavlja pomožni vir napajanja za DG3. Kapaciteta nove baterije bo 2320 Ah (prej 464 Ah). Za polnjenje nove baterije je potreben tudi novi polnilec, ki bo lahko popolnoma prazno baterijo napolnil v 12 urah ob hkratnem napajanju vseh porabnikov. Najvecji polnilni tok bo 400 A (prej 50 A). Zaradi vecjih tokov se zamenja še nekaj elektricne opreme (izklopna stikala, varovalke, stikalna plošca). Dodatno se bo vgradil povezovalni panel, s katerim bo možno iz BB1 baterije napajati elektricna panele prog A in B ter inverterje ob izgubi normalnih virov. Vgrajena bo tudi tipka za zasilni vklop DG3 v komandni sobi. Sprememba vrednosti tlaka za test integritete primarnega kroga v USAR Z odobreno spremembo se test integritete primarnega sistema uskladi s standardom ASME, sekcijo XI, in dolocenim tlakom testiranja, ki ne sme biti manjši od ustreznega tlaka pri 100 % nazivni moci reaktorja. V skladu s tem je predlagana vrednost tlaka testiranja sedaj 2250 psia oz. 157,1 kp/cm2. Test integritete primarnega sistema je kot projektni prehodni pojav vkljucen v porocilo SSR-NEK-5.1 in kot tak tudi v analizo utrujanja materiala po ASME sekciji III. Nova spremenjena vrednost tlaka testiranja ostaja manjša kot najvišja možna vrednost po SSR-NEK-5.1 (2500 psia). Novi tlak je tudi v dovoljenem obmocju glede na »Leak Test Limit« krivulje segrevanja v tehnicnih specifikacijah NEK, saj temperatura testiranja ostaja 293°C. Test se sicer izvaja po postopku OSP-3.4.604 z vizualno inšpekcijo in oceno pušcanja primarnega sistema po kriterijih sprejemljivosti dolocenih v tehnicnih specifikacijah NEK, LCO 3.4.6. Nadzor pogojev za operabilnost PCFV Sprememba nadzornega testa delovanja PCFV sistema, ki je dolocena v obratovalnih pogojih in omejitvah DECTS SR 3.6.3. Frekvenca testiranja se spremeni iz enkrat na 24 ur na enkrat na 31 dni. Spremeni se kriterij, ki je zahteval preveritev ustreznega nadtlaka dušika v jodnem filtru; po novem naj bi se dušik v jodnem filtru redno dopolnjevalo in se vzdrževanje nadtlaka dušika ne zahteva vec. Spremeni se tudi meritev nadtlaka dušika, saj se bo ta vrednost odcitala lokalno na merilniku PI8702. Sprememba varnostnega porocila kot posledica vec sprememb Sprememba varnostnega porocila kot posledica naslednjih sprememb: odstranitve sistema hladilne vode za klimatizacijo prostorov iz sistema bistvene oskrbne vode, dodane toplotne obremenitve zaradi spremembe rešetke v bazenu za izrabljeno gorivo, spremembe bremen za ohlajanje prostorov s crpalkami ter spremembe faktorja onesnaženja za toplotni izmenjevalnik, zmanjšuje temperaturne omejitve v NEK STS 3.7.5 za koncni ponor toplote iz 26,7°C na 28,3°C oz. na 29,2°C, odvisno od pretoka bistvene oskrbne vode skozi toplotne izmenjevalnike sistema za hlajenje komponent. V novih analizah je upoštevano povecano toplotno breme zaradi povecane kapacitete bazena za izrabljeno gorivo in zmanjšanje toplotnih bremen zaradi spremembe hlajenja glavne komandne sobe, manjše obremenitve hlajenja prostorov crpalk dolocene z natancnejšim izracunom, povecanega prestopa toplote v izmenjevalcu toplote sistema za hlajenje komponent dolocenega na podlagi novega testa ucinkovitosti ter povecane kapacitete crpalk sistema bistvene oskrbne vode. Izdelana je bila tudi analiza po metodologiji iz NUREG-0693, s katero je bilo preverjeno, kako bazen koncnega ponora toplote izpolni svojo varnostno funkcijo za 30-dnevno obdobje z upoštevanjem ekstremnih klimatskih pogojev. Vloga obsega še spremembo dosedanjih projektnih osnov koncnega ponora toplote, ki so bile dolocene s temperaturo in nivojem bazena. Na novo dolocene osnove so sestavljene iz kombinacije pretocnega (reka) in bazenskega tipa koncnega ponora toplote in temu ustrezno so dolocene tudi omejitve v NEK STS 3.7.5 za nivo bazena glede na pretok reke Save. Revizija 33 nacrta zašcite in reševanja NEK Sprememba zajema ažuriranje koncnega varnostnega porocila zaradi redne 33. revizije nacrta zašcite in reševanja NEK. Gre za manjše tehnicne ter nekatere vsebinske spremembe, kot so opredelitev novih nalog, odgovornosti ter nacina delovanja in obvešcanja, sistem usposabljanja, informacija o novostih in posodobitvah, dodano je poglavje o opremi poplavne zašcite ter poglavje o preizkušanju odzivnosti in zagotavljanju razpoložljivosti intervencijskega osebja. 2.1.1.4 Gradnje na obmocju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta Merila za dolocitev obmocij omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta ter merila za prepovedi in omejitve gradenj na teh obmocjih so dolocene z Uredbo o obmocjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje objektov na teh obmocjih (Ur. l. RS, št. 36/04, 103/06 in 92/14). Na teh obmocjih so dovoljene gradnje le tistih objektov, za katere navedena uredba doloca, da je gradnja dovoljena, ce URSJV izda soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Leta 2017 je URSJV izdala soglasja h gradnji naslednjih objektov na obmocju omejene rabe prostora zaradi Nuklearne elektrarne Krško in sicer: - soglasje za razširitev naprave za aerobno digestijo mehansko obdelanih komunalnih odpadkov, - soglasje za plinovod od krožišca do merilno regulacijske postaje Krško, - soglasje za vodovod in cestno razsvetljavo na mostu cez Savo, - soglasje za dozidavo in rekonstrukcijo stanovanjske hiše in pomožnih objektov, - soglasje za gradnjo nadstreška za osebna vozila, - soglasje za izvedbo namakalnega sistema Stara vas VJ2, - soglasje za odstranitev obstojece stanovanjske hiše in gradnjo nove. 2.1.1.5 Izpusti radioaktivnosti v okolje Redno obratovanje jedrske elektrarne vedno spremljajo izpusti radioaktivnosti v okolje. Za NEK so upravno dolocene meje tekocinskih in plinskih izpustov postavljene tako, da obremenitev posameznikov iz okoliškega prebivalstva ne sme preseci avtorizirane mejne doze 50 µSv na leto. Posebej so postavljene omejitve za tekocinske izpuste in nekatere plinske izpuste (izotopi joda, aerosoli). Omejitve NEK za izpust radioaktivnih snovi v okolico so bile prvotno predpisane z odlocbo Republiškega energetskega inšpektorata za zacetek obratovanja jedrske elektrarne, št. 31-04/83-5, z dne 6. februarja 1984, leta 2003 pa je stopil v veljavo dokument RETS (Radiological Effluent Technical Specification), ki je v omejitve izpustov vnesel dolocene spremembe. URSJV je 13. oktobra 2006 z odlocbo št. 39000-5/2006/17 spremenila 13. in 12. tocko prvotne odlocbe z novimi upravnimi omejitvami aktivnosti za tekocinski izpust tritija, ki po novem znaša 45 TBq na letni ravni (prej 20 TBq) in odpravila cetrtletno omejitev (prej 8 TBq cetrtletno). Zmanjšala je mejo za skupno izpušceno letno aktivnost radionuklidov brez 3H, 14C in raztopljenih plinov, ki po novem znaša 100 GBq (prej 200 GBq). Poleg izpušcenih aktivnosti v tekocinskih izpustih so navzgor omejene tudi koncentracije posameznih radionuklidov glede na izpeljane koncentracije radionuklidov v površinskih vodah, dolocenih z uredbo (Ur. l. RS, št. 49/04). V dnevnih, tedenskih, mesecnih, cetrtletnih in letnih porocilih NEK redno poroca pristojnim upravnim organom o tekocih in plinastih izpustih radioaktivnih snovi v okolje. Tekocinski izpusti Tekoci radioaktivni izpusti se vodijo v povratno vejo bistvene oskrbne vode, ki se izliva v Savo pred jezom. Koncentracijo posameznih radionuklidov v izpustu merijo in nadzirajo merilniki radioaktivnosti, ki avtomatsko zaprejo lokalne ventile, ce je dosežena predpisana mejna koncentracija. Na ta nacin se prepreci nadaljnje izlivanje radioaktivne tekocine v okolje. V tekocih izpustih ima najvecji delež aktivnosti tritij 3H, ki se prenaša kot voda ali vodna para. 3H je radionuklid nizke radiotoksicnosti in je zato kljub visoki izpušceni aktivnosti v primerjavi z ostalimi radionuklidi radiološko manj pomemben, tako da k dozni obremenitvi najvec prispevajo izpušcene aktivnosti cezija in obeh radionuklidov kobalta. V letu 2017 ni bilo remonta, v skladu s tem je bila celotna izpušcena aktivnost 3H nekoliko nižja, in sicer 8,6 TBq, kar je 19,2 % letne upravne omejitve (45 TBq). Ta vrednost je znotraj povprecja vrednosti v letih ko se ne izvaja remont. Siceršnji trend povecanja izpušcene aktivnosti 3H v zadnjih desetih letih je posledica povecanega nastajanja tritija v reaktorskem hladilu zaradi tehnoloških sprememb, ki so nastale pri podaljšanju gorivnega cikla na 18 mesecev. Iz slike 52 je razvidno spreminjanje celotne aktivnosti 3H v izpustih po posameznih letih. Aktivnost ostalih cepitvenih in aktivacijskih produktov v tekocinskih izpustih je bila nižja in je znašala 7,2 MBq ali 0,007 % letne omejitve (100 GBq). Sestava tekocinskih emisij kaže, da razen 3H glede na aktivnost prevladujejo naslednji radionuklidi: 110mAg, 60Co, 55Fe in 137Cs, velikostni razred manjša pa je aktivnost 58Co, 125Sb in 90Sr. Izpušcena aktivnost žlahtnih plinov, in sicer 133Xe, ki se je kot posledica poslabšane integritete goriva v letu 2015 bistveno povecala, se že drugo leto zapored zmanjšuje. Redni nadzor radioaktivnih izpustov do leta 2013 ni predvideval meritev 14C v tekocinskih izpustih, takrat pa je Institut Ruder Boškovic (IRB) sistematicno pricel meriti aktivnost 14C v cetrtletnih sestavljenih vzorcih nadzornega tanka WMT#2. Po nepojasnjenem povecanju leta 2016 se je skupna aktivnost izpušcenega 14C v letu 2017 zmanjšala na 0,1 GBq, kar je v skladu s podatki iz literature in mednarodne prakse (0,07 Ci/GW(e)-leto oziroma 1,8 GBq/leto) in celo manj kot leta 2015. V letu 2017 ni bila zaznana prisotnost sevalcev alfa v sestavljenem vzorcu nadzornega tanka (Waste Monitoring Tank - WMT#2), kar je tudi pricakovano, potem ko so bile odpravljene težave s poškodbami gorivnih elementov. V preglednici 5 so podane izpušcene aktivnosti v tekocinskih izpustih v letu 2017, skupaj z deležem omejitve. Preglednica 5: Aktivnosti tekocinskih izpustov leta 2017 in letne omejitve Tekocinske emisije Izpušcena aktivnost Mejne vrednosti Delež omejitve Cepitveni in aktivacijski produkti 7,2 MBq 100 GBq/leto 0,007 3H 8,6 TBq 45 TBq 19,1 14C 0,1 GBq Ni omejitve v RETS** – ** RETS - Radiological Effluent Tehnical Specification Na slikah 52 - 56 so prikazane letne izpušcene aktivnosti cepitvenih in aktivacijskih produktov za celotno obdobje obratovanja NEK. Slika 52: Aktivnost izpušcenega 3H v tekocinskih izpustih Slika 53: Aktivnost cepitvenih in aktivacijskih produktov v tekocinskih izpustih (brez 3H) Slika 54: Aktivnost izpušcenega 60Co v tekocinskih izpustih Slika 55: Aktivnost izpušcenega 137Cs v tekocinskih izpustih Slika 56: Aktivnost izpušcenega 131I v tekocinskih izpustih Plinasti izpusti Plinasti izpusti iz NEK izhajajo v okolje skozi ventilacijski dimnik in preko odzracevalnika kondenzatorja v sekundarnem krogu. Na obeh izpustnih mestih radiološki monitorji neprekinjeno merijo in nadzirajo koncentracijo posameznih radionuklidov. Aktivnosti plinastih izpustov so omejene posredno preko mejne vrednosti za skupno prejeto dozo od vseh izpustov na razdalji 500 metrov od reaktorja, ki znaša 50 µSv na leto. Mejne aktivnosti radionuklidov v plinastih izpustih se zato lahko iz leta v leto nekoliko spreminjajo, odvisno od letnih vremenskih razmer in uporabljenega disperzijskega modela. Dodatno so omejene aktivnosti v letnih izpustih po tehnicnih specifikacijah NEK: - posredna omejitev aktivnosti izpušcenih žlahtnih plinov je dolocena s pomocjo prejete doze na 500 metrov od reaktorja in znaša 50 µSv na leto, - omejitev aktivnosti izotopov joda v plinastih izpustih je 18,5 GBq na leto, ekvivalentno glede na 131I, - omejitev za aerosole z razpolovnim casom daljšim od 8 dni v plinastih izpustih je 18,5 GBq na leto, - za 3H in 14C v plinastih izpustih ni posebej predpisanih omejitev. Izpušcene aktivnosti v letu 2017 in deleži mejnih vrednosti za vse pomembne plinske emisije so razvidne iz preglednice 6. V plinastih izpustih po aktivnosti prevladujejo žlahtni plini. Emisije žlahtnih plinov v ozracje, vecinoma zelo kratkoživi aktivacijski radionuklid 41Ar ter kratkoživi radionuklidi ksenona (z razpolovnim casom manj kot 12 dni), so znašale leta 2017 skupaj 1,33 TBq (1,01 TBq preracunano na ekvivalent 133Xe), kar je povzrocilo dozno obremenitev 0,04 µSv/leto. Iz slike 57 je razvidno spreminjanje celotne aktivnosti žlahtnih plinov v plinastih izpustih po posameznih letih obratovanja (preracunane na ekvivalent 133Xe), na sliki 60 pa so izpusti leta 2017 razclenjeni po posameznih mesecih. Izpusti so nižji kot leto prej, same vrednosti pa so bistveno nižje od dopustne mejne vrednosti. Radioaktivnih izotopov joda so v letu 2017 izpustili 8,2 MBq (2,3 MBq preracunano na ekvivalent 131I), kar pomeni da se vrednost po povecanju leta 2015 že drugo leto zmanjšuje. Tako kot velja splošno za vse izpuste, tudi tukaj so razlike povezane s takratnim poslabšanjem integritete goriva. Na sliki 61 so podani skupni izpusti joda po mesecih v letu 2017. Aktivnosti ostalih radionuklidov v aerosolnih izpustih so zanemarljive. V letu 2017 je zaznan le 90Sr, z aktivnostjo ki je približno 100 milijon krat manjša od letne omejitve ki znaša 18,5 GBq. Na slikah 58 in 59 je prikazan casovni potek izpušcanja aktivnosti 14C in 3H v plinskih emisijah v celotnem obdobju obratovanja elektrarne, na slikah 62 in 63 pa izpušcene aktivnosti 3H in 14C po mesecih leta 2017. Iz leta v leto se opazi rahlo povišanje aktivnosti 3H v plinskih emisijah, ki so predvsem posledica izboljševanja tako metode vzorcenja kot tudi analize v laboratoriju, pricakovano pa se je raven izpustov pocasi ustalila. Izpušcena aktivnost 14C je rahlo povišana za leto brez remonta, vendar še zmeraj v skladu z znacilnimi vrednostmi. Preglednica 6: Aktivnosti plinskih izpustov leta 2017 in letne omejitve Plin Izpušcena aktivnost Mejne vrednosti Delež žlahtni plini 1330 (skupna) 50 µSv/leto* 0,08* jodi 0,002 (131I ekv.) 18,5 GBq/leto (131I ekv.) 0,01 aerosoli 1,4·10.6 18,5 GBq/leto 0,000008 3H 6,1·10+3 Ni omejitve v RETS** – 14C 76,7 Ni omejitve v RETS** – * Omejitev je podana s prejeto dozo, ki je posledica vseh izpustov iz NEK. ** RETS - Radiological Effluent Tehnical Specification. Na prikazanih diagramih za aktivnost 14C in 3H v plinskih emisijah so za obdobje 1983–1990 prevzete ocenjene vrednosti NEK, dobljene na osnovi obcasnih meritev koncentracij in pretokov, od leta 1991 dalje pa je izdelana ocena IJS za izpušcene aktivnosti na osnovi kontinuirnih meritev obeh radionuklidov. Slika 57: Aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja (ekvivalent 133Xe) Slika 58: Aktivnost 14C v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja Slika 59: Aktivnost 3H v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja Slika 60: Skupna aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah v letu 2017 Slika 61: Skupna aktivnost izotopov joda v plinskih emisijah v letu 2017 Slika 62: Aktivnost 3H v plinskih emisijah v letu 2017 Slika 63: Aktivnost 14C v plinskih emisijah v letu 2017 Vir: [17]. 2.1.1.6 Strokovno usposabljanje osebja NEK Plan usposabljanja osebja NEK za leto 2017 je bil sestavljen na podlagi ugotovljenih potreb posameznih organizacijskih enot elektrarne, katerih delo je povezano s tehnološkim procesom proizvodnje elektricne energije, kot so proizvodnja, vzdrževanje in radiološka zašcita. Plan je bil usklajen s programom strokovnega usposabljanja, ki je opisan v varnostnem porocilu NEK, v poglavju USAR 13.2 in v postopku ADP-1.13.010 Training and Professional Education of NPP Krško Personnel. Izvajanje programov usposabljanja je potekalo po predvidenem nacrtu. Usposabljanje osebja z dovoljenjem je potekalo v skladu z letnim planom strokovnega usposabljanja osebja NEK za leto 2017 (v nadaljevanju Plan usposabljanja). To usposabljanje je predpisano za: - operaterje in inženirje izmene, - osebje, katerih delo je povezano z jedrsko varnostjo, - osebje, ki mora periodicno obnavljati znanje v skladu s slovensko zakonodajo. Plan usposabljanja je bil pripravljen v skladu z zahtevami Pravilnika o zagotavljanju usposobljenosti delavcev v pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci v sevalnih in jedrskih objektih (Ur. l. RS, št. 32/2011, Pravilnik JV-4). Pri izvedbi tega usposabljanja je NEK upoštevala tudi pravilnike s podrocja varnosti in zdravja pri delu in zakonodajo, povezano z nadzorom nad viri ionizirajocih sevanj. V nadaljevanju so opisane pomembnejše aktivnosti po posameznih podrocjih, kot so navedene v programu strokovnega usposabljanja NEK. Strokovno usposabljanje zajema dve skupini usposabljanj in sicer dopolnilno in stalno usposabljanje. Dopolnilno strokovno usposabljanje Dopolnilno strokovno usposabljanje obratovalnega osebja a. Usposabljanje osebja z dovoljenjem Dopolnilno strokovno usposabljanje obratovalnega osebja zajema vec faz usposabljanja, ki se izvajajo za kandidate za prvo pridobitev dovoljenja za operaterja reaktorja in glavnega operaterja reaktorja, v skladu s postopkom NEK TRG-13.151 Initial Licensed Operator Training Program. Zacetno usposabljanje osebja z dovoljenjem (ZUOD) Decembra 2017 se je s fazo 3 - Usposabljanje na simulatorju in fazo 4 – Usposabljanje na delovnem mestu operaterja reaktorja, zakljucilo usposabljanje dodatnih štirih tecajnikov iz sklopa 19 kandidatov, ki so skladu s planom usposabljanja ZUOD 2014 - 2016, že zakljucili fazo 1 - Teoreticne osnove in fazo 2 - Sistemi in obratovanje elektrarn usposabljanja. Vsi štirje kandidati so uspešno opravili preverjanje usposobljenosti za prvo pridobitev dovoljenja za operaterja reaktorja pred Komisijo URSJV. ZUOD 2016 – 2018 V obdobju 2016 – 2017 so tudi štirje kandidati uspešno zakljucili s fazo 1 - Teoreticne osnove in fazo 2 - Sistemi in obratovanje elektrarn, usposabljanja ZUOD 2016 - 2018. V teku je nadaljevanje tega usposabljanja na fazi 3 - Usposabljanje na simulatorju in fazi 4 – Usposabljanje na delovnem mestu operaterja reaktorja, ki bo zakljuceno konec leta 2018. Usposabljanje obratovalnega osebja na delovnih mestih v komandni sobi NEK je tudi v letu 2017 v skladu z dosedanjo dobro prakso nadaljevala z usposabljanjem obratovalnega osebja na delovnih mestih vodje izmene, glavnega operaterja, operaterja ostalih sistemov, dodatnega operaterja ostalih sistemov in inženirja izmene v glavni komandni sobi. b. Usposabljanje strojnikov opreme V letu 2017 se je v skladu z dosedanjo prakso nadaljevalo tudi usposabljanje strojnikov opreme za delo na dodatnih delovnih mestih. Na dodatnih delovnih mestih strojnikov opreme je za osem udeležencev potekalo usposabljanje za dodatne kvalifikacije in sicer za strojnika primarnih sistemov, strojnika turbine in parnih sistemov, strojnika zunanjih hladilnih sistemov, strojnika kondenzacije in diesel generatorja ter za strojnika priprave vode. V letu 2017 je en kandidat opravljal interni preizkus usposobljenosti za dodatni program zacetnega usposabljanja strojnika primarnih sistemov. Dopolnilno strokovno usposabljanje ostalega tehnicnega osebja Dopolnilno usposabljanje ostalega tehnicnega osebja zajema tecaje, katerih namen je pridobivanje novega splošnega in specialisticnega znanja za potrebe vzdrževanja in drugih podpornih funkcij. V letu 2017 ICJT, IJS ni izvedel tecaja OTJE in sicer zaradi nezadostnega števila kandidatov. Tecaj OTJE se izvaja v trajanju osmih tednov in obsega dva glavna sklopa: Teoreticne osnove ter Sistemi in obratovanje elektrarne. NEK je organizirala vec specialisticnih tecajev, na katerih se izvaja tudi prakticno usposabljanje na opremi, bodisi v NEK ali v primeru, ko ni mogoce ali ni smiselno pripeljati opreme v NEK, pri zunanjih izvajalcih tecajev oziroma pri dobaviteljih opreme (npr. Westinghouse). Nekatera prakticna usposabljanja in sicer strokovna usposabljanja z delom so bila izvedena tudi med preventivnim vzdrževanjem opreme med normalnim obratovanjem NEK, t. i. vzdrževanjem opreme na moci. S podrocja zakonsko zahtevanih in splošnih vsebin so bila za nove sodelavce in zunanje izvajalce del organizirana usposabljanja iz naslednjih podrocij: nacrt zašcite in reševanja, protipožarna zašcita, varnost in zdravje pri delu, gibanje po elektricnih obratovališcih ter ravnanje z nevarnimi kemikalijami. Leta 2017 je bilo izvedeno dopolnilno usposabljanje s podrocja radiološke zašcite (RZ) in sicer na treh nivojih: - zacetnega usposabljanja po najobsežnejšem programu, t. i. nivoju »RZ-1«, ki traja 200 ur, v letu 2017 ni bilo. Izvedeno pa je bilo obnovitveno usposabljanje iz radiološke zašcite »RZ-1«, ki ga je uspešno opravilo pet delavcev NEK. Usposabljanje »RZ-1« je namenjeno osebju, ki izvaja radiološki nadzor v NEK. Zunanji izvajalci del se usposabljanja »RZ-1« niso udeležili. Tecaj je bil izveden v sodelovanju z ICJT, IJS. - Zacetnega usposabljanje iz radiološke zašcite na t. i. nivoju »RZ-2«, ki traja 40 ur in je namenjeno izpostavljenim delavcem v letu 2017, ni bilo. Izvedeno je bilo obnovitveno usposabljanje iz radiološke zašcite »RZ-2«, ki ga je opravilo 301 delavcev NEK in 40 delavcev zunanjih izvajalcev del. - Zacetno usposabljanje iz varstva pred sevanji v sklopu tecaja iz radiološke zašcite na t.i. nivoju »RZ-3«, pa je opravilo 31 delavcev zunanjih izvajalcev del. To usposabljanje je namenjeno najmanj izpostavljenim delavcem in traja osem ur. Obnovitveno usposabljanje iz radiološke zašcite »RZ-3« je opravilo 79 delavcev zunanjih izvajalcev del. Porazdelitev usposabljanj iz radiološke zašcite v NEK v letu 2017 je prikazana na sliki 64. Prikazana so števila oseb, ki so opravila bodisi izpit ali pa usposabljanje v tem letu, pomen oznak je naveden zgoraj. 5341110Porazdelitev usposabljanja iz radiološke zašcite 2017RZ-1RZ-2RZ-3 Slika 64: Porazdelitev usposabljanj iz radiološke zašcite v letu 2017 Stalno strokovno usposabljanje Stalno strokovno usposabljanje obratovalnega osebja Stalno usposabljanje obratovalnega osebja zajema programe, ki se periodicno obnavljajo glede na predpisano pogostost. To usposabljanje je namenjeno ohranjanju dovoljenj operaterjem in inženirjem izmene v glavni komandni sobi ter ohranjanju dovoljenj strojnikov opreme na lokalnih delovnih mestih. a. Usposabljanje osebja z dovoljenji Usposabljanje operaterjev in inženirjev izmene je bilo leta 2017 izvedeno v štirih segmentih v skladu z dvoletnim planom stalnega strokovnega usposabljanja in postopkom NEK TRG-13.152 Program stalnega strokovnega usposabljanja licenciranega osebja. Del usposabljanja za izmensko osebje je bil izveden skupaj s strojniki opreme, kar je na podlagi dosedanjih dobrih izkušenj uvedeno kot stalna praksa v NEK. Usposabljanje je obsegalo predavanja in izvedbo scenarijev s pomocjo simulatorja. Jeseni 2017 je 31 kandidatov uspešno opravilo preverjanje usposobljenosti za pridobitev oziroma obnovitev dovoljenj. Od tega je 12 kandidatov obnovilo dovoljenje za operaterja reaktorja, štirje kandidati so pridobili prvo dovoljenja za glavnega operaterja reaktorja, devet kandidatov je obnovilo dovoljenje za glavnega operaterja reaktorja, pet kandidatov je obnovilo dovoljenje za inženirja izmene, en kandidat pa je prvic pridobil dovoljenje za inženirja izmene. Preverjanje strokovne usposobljenosti za obnovitev dovoljenj je bilo izvedeno na osnovi Pravilnika JV-4, Poslovnika Komisije in letnega plana NEK. Pisno preverjanje strokovne usposobljenosti so pripravili in ocenili clani Komisije. Preverjanje so kandidati opravljali v okviru rednega termina usposabljanja za posamezno skupino udeležencev. Poleg pisnih preverjanj je bilo v istem dnevu izvedeno preverjanje prakticne usposobljenosti na simulatorju NEK in ustni zagovori kandidatov, in sicer na podlagi prej oblikovanih in odobrenih scenarijev, ki so bili izbrani za vsako skupino udeležencev posebej. Iz nabora 21 izpitnih scenarijev, so scenarije v posameznem terminu izbirali predstavniki Komisije. Preverjanje usposobljenosti na simulatorju NEK je v skladu s postopkom NEK TSD-13.409 Izvajanje preizkusov usposobljenosti na simulatorju izvajala skupina ocenjevalcev, ki je bila sestavljena iz clanov Komisije, vodstva proizvodnje in inštruktorjev strokovnega usposabljanja. Na sliki 65 je prikazano skupno število obratovalnega osebja NEK, ki je imelo v letu 2017 veljavno dovoljenje. Slika 65: Število obratovalnega osebja NEK z veljavnimi dovoljenji v letu 2017 b. Usposabljanje strojnikov opreme Stalno strokovno usposabljanje strojnikov opreme se je leta 2017 izvajalo v skladu s postopkom NEK TRG-13.156 Program stalnega strokovnega usposabljanja strojnikov opreme. Usposabljanje je potekalo vzporedno z usposabljanjem osebja z dovoljenjem, tako da so strojniki opreme v sklopu posameznih tem prisostvovali delu predavanj, ki je bilo namenjeno temu osebju. Usposabljanje je potekalo v štirih segmentih, program pa je zajemal splošne, strokovne in specificne teme. Strojniki opreme so sodelovali tudi pri izvajanju dolocenega števila scenarijev na simulatorju. S pomocjo video sistema so iz ucilnice spremljali potek dogodkov na simulatorju ter se z uporabo brezžicne komunikacijske opreme odzivali na zahteve operaterjev na simulatorju. Pri tem so, kot že v prejšnjih letih, uporabljali tudi razširitev popolnega simulatorja – t.i. aktivno tablo, ki preko graficnega vmesnika omogoca upravljanje simuliranih lokalnih naprav s ciljem demonstracije obratovanja sistemov in aktivnega vkljucevanja strojnikov opreme v scenarije. Takšen nacin usposabljanja po dosedanjih izkušnjah utrjuje timsko delo in hkrati dviguje nivo znanja, poleg tega pa zagotavlja še potek scenarijev v realnem casu. V sklopu stalnega strokovnega usposabljanja strojnikov opreme so bili izvedeni tudi nekateri tecaji, ki se nanašajo na periodicno obnavljanje znanja, kot ga zahteva slovenska zakonodaja. Takšna tecaja sta gasilski tecaj in tecaj za varno delo na višini. Usposabljanje ekip za sprejem in menjavo goriva Leta 2017 je NEK nadaljevala s sistematicnim obnovitvenim usposabljanjem izmenskih ekip, ki sodelujejo pri aktivnostih pri menjavi goriva. Usposabljanje poteka na opremi za prakticno usposabljanje v centru usposabljanja podjetja Westinghouse v ZDA. Usposabljanja sta se udeležili dve skupini in sicer skupaj 21 delavcev NEK. Tovrstno usposabljanje se je izkazalo kot dobra praksa, zato NEK tudi v bodoce nacrtuje, da se pred vsakim rednim remontom takšnega usposabljanja udeleži obratovalno osebje, ki bo v ustreznem remontu izvajalo menjavo goriva ali druge aktivnosti, povezane s to menjavo. Internega usposabljanje osebja za sprejem novega goriva in usposabljanja za menjavo goriva v letu 2017 na lokaciji NEK ni bilo. Obe usposabljanji se bosta izvedli v letu 2018 v casu pred zacetkom remonta. Stalno strokovno usposabljanje ostalega tehnicnega osebja Tecaji iz sklopa usposabljanje ostalega tehnicnega osebja so bili namenjeni obnavljanju in dopolnjevanju znanja s posameznih podrocij v skladu z zakonskimi predpisi in potrebami delovnih procesov. S podrocja zakonsko zahtevanih in splošnih vsebin so bila med drugim organizirana usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti, prve pomoci, varnega ravnanja z nevarnimi kemikalijami, gibanja v elektricnih delovišcih, uporabe dvigal in usposabljanje vilicarjev. Usposabljanje, povezano z nacrtom ukrepov v primeru izrednega dogodka v NEK, se je izvajalo v skladu s postopki NEK v okviru programa Nacrt zašcite in reševanja v NEK (NZIR). Uvodnega usposabljanja ob vstopu v organizacijski sestav NUID so se udeležile tri osebe. Stalnega usposabljanja, ki je povezano z NZIR, se je udeležilo 586 udeležencev iz NEK in 164 udeležencev zunanjih izvajalcev del. Izvedeni sta bili dve skupni letni vaji organizacije NZIR, ena je bila podprta z uporabo popolnega simulatorja NEK. Na obeh vajah je sodelovalo skupno 506 vadbencev. Trenutno celotna organizacija NEK za ukrepanje v primeru izrednih dogodkov šteje 360 oseb, vkljucno z osebjem varnostnikov in obratovalnega osebja. Leta 2017 je bilo na osnovi odobrenega Programa usposabljanja v vec sklopih izvedeno tudi obnovitveno usposabljanje osebja Varovanja. Udeleženci so se seznanili s teorijo s podrocja varovanja, kot to zahteva pravilnik o usposabljanju s podrocja varovanja. V sklopu prakticnega usposabljanja je potekalo tudi preverjanje fizicne pripravljenosti, strelskih ter borilnih vešcin. Predremontna usposabljanja V sklopu aktivnosti priprav na redne remonte je bil izveden obširni program splošnih predremontnih usposabljanj zunanjih izvajalcev del. Tako je NEK pripravila delavce, ki niso zaposleni v NEK, za varno in kakovostno izvajanje remontnih del v sami elektrarni. Usposabljanje je potekalo v skladu s postopki NEK in dosedanjo dobro prakso ter izkušnjami. V sklopu predremontnega usposabljanja se je posameznega splošnega tecaja udeležilo: - 96 udeležencev Usposabljanja vodij del in koordinatorjev del - zacetno usposabljanje, - 19 udeležencev Usposabljanja vodij del zunanjih izvajalcev – obnovitveno usposabljanje, - 1079 udeležencev Programa splošnega usposabljanja – PSU - GET, Specifika NEK. Tecajev iz Varstva pred sevanji se je udeležilo skupaj skoraj 500 oseb in sicer: - »RZ-3«, zacetnega usposabljanja: 31 udeležencev, - »RZ-3«, obnovitvenega usposabljanja: 79 udeležencev, - »RZ-2«, zacetnega usposabljanja: 0 udeležencev, - »RZ-2«, obnovitvenega usposabljanja: 341 udeležencev, - »RZ-1«, zacetnega usposabljanja 5 udeležencev. Poleg programa splošnih tecajev je bil izveden tudi program specialisticnih tecajev z razlicnih podrocij, na primer: vzdrževanje crpalk, glavne turbine, ventilov in preprecevanje vnosa tujkov. Teh tecajev so se poleg delavcev NEK udeleževali tudi delavci zunanjih izvajalcev del. 2.1.1.7 Inšpekcijski pregledi V letu 2017 je bilo opravljenih 67 inšpekcijskih pregledov v NEK. Dva inšpekcijska pregleda sta bila izredna, ostalih 65 pa je bilo rednih in nacrtovanih. Redni inšpekcijski pregledi so zajemali tudi štiri nenapovedani preglede. Na osnovi prakse tujih upravnih organov, prepoznane v delovanju znotraj delovne skupine WGIP (Working Group on Inspection Practices), ki deluje v okviru OECD/NEA, ter udeležbe na dogodkih v organizaciji MAAE, je URSJV leta 2017 pricela izvajati tudi obsežnejše in dlje trajajoce tematske inšpekcije. Najobsežnejša med temi je bila 5-dnevna inšpekcija s podrocja obvladovanja staranja. Daljše inšpekcije so bile še tri dvodnevne inšpekcije na podrocju vzdrževanja na moci in strokovnega usposabljanja. V sklopu rednih inšpekcijskih pregledov NEK je inšpekcija preverjala, da NEK: - deluje skladno z relevantno zakonodajo, podzakonskimi akti in smernicami, obratovalnim dovoljenjem, standardi, drugimi zahtevami ter dobro prakso, - zagotavlja visok nivo varnosti, varnostne kulture in sistem stalnega izboljševanja z ucinkovitim sistemom vodenja, - zagotavlja kvaliteten, ucinkovit in transparenten nacin izvajanja varnostno pomembnih aktivnosti ter visoke zanesljivosti in razpoložljivosti sistemov, struktur in komponent (SSK), - zagotavlja zadostnost osebja z ustreznimi kompetencami in izkušnjami ter - sproti identificira in analizira odstopanja, izvaja primerne korektivne ukrepe in o odstopanjih poroca upravnemu organu. Tematike, ki jih je inšpekcija URSJV obravnavala na rednih inšpekcijskih pregledih, zajemajo: - obratovanje, - radiološki nadzor, - vzdrževanje in nadzorna testiranja, - obvladovanje procesov staranja in stanje varnostno pomembne opreme, - inženiring in usposabljanje obratovalnega osebja, - ugotovitve pooblašcenih izvedencev in URSJV v zvezi z izvajanjem remonta NEK v letu 2016, - tematike iz Akcijskega nacrta analize remonta 2016 in - pripravljenost na izredne dogodke. Vsebine inšpekcijskih pregledov so bile nacrtovane glede na varnostno pomembnost aktivnosti elektrarne upoštevajoc ugotovitve preteklih inšpekcij. Vsebine so bile zajete v Letnem planu inšpekcije za sevalno in jedrsko varnost za leto 2017 (URSJV/QM-03/2017-1). Tematike pregledov je URSJV sproti prilagajala in sicer glede na obratovanje NEK, identificirane tuje obratovalne izkušnje in potrebe URSJV pri izvajanju upravnih postopkov. Pregledi obratovanja NEK so zajemali nadzor: - izvajanja odlocb URSJV, - stanja jedrskega goriva in aktivnosti primarnega hladila v 29. gorivnem ciklu, - stanja v komandni sobi, - stanja sistemov in komponent NEK na obhodih tehnološkega dela NEK, - odstopanj na varnostno pomembni opremi in - izvajanja postopkov NEK. Pregledi radiološkega nadzora v NEK so obsegali nadzor: - prejetih doz osebja NEK in podizvajalcev (kolektivne in individualne doze), - emisij in radiološkega monitoringa okolja, - dela oddelka za dekontaminacijo, - ravnanja z radioaktivnimi odpadki, - stanja avtomatskih meteoroloških postaj in - varovanja jedrskih snovi v sodelovanju z MAAE in EU inšpekcijami. Pregledi vzdrževanja in nadzornih testiranj so zajemali nadzor: - izvajanja programa nadzora ucinkovitosti vzdrževanja, - izvajanja periodicnih testiranjih pomembnih SSK, - težav in odpovedi opreme, izvedenih analiz in priprave akcijskih nacrtov, - izvedenih vzdrževalnih del na pomembnih SSK in - stanja prirocnih skladišc in kontrolirano odložene opreme. Na sliki 66 so prikazana dela iz izvajanja servisa kompresorja stisnjenega zraka po 58 000 urah obratovanja. Preventivna dela sta izvajala podjetje HPE, d. o. o., Ljubljana, ki je slovenski zastopnik ameriškega proizvajalca Ingersoll Rand, ter NEK. Inšpektor URSJV je preveril izvajanje del, ustreznost postopkov ter arhiviranja opravljenih aktivnosti. Slika 66: Servisna dela na kompresorju instrumentacijskega zraka (Foto: inšpekcija URSJV) Na sliki 67 je prikazan nacin izvedbe zašcite ekspanzijskega spoja tlacnega dela cevovoda bistvene oskrbne vode. Zašcita je bila vgrajena zaradi preprecitve potencialne odpovedi vseh treh motorjev crpalk bistvene oskrbne vode zaradi skupnega vzroka, tj. zalitja motorjev pri poškodbi dilatacije na tlacnem delu cevovoda. Inšpekcija URSJV je stanje sistema bistvene oskrbne vode podrobno obravnavala v okviru spremljanja izvajanja programa nadzora ucinkovitosti vzdrževanja. Slika 67: Zašcita ekspanzijskega spoja tlacnega dela cevovoda bistvene oskrbne vode (Foto: inšpekcija URSJV) Pregledi v zvezi z obvladovanjem procesov staranja in stanja varnostno pomembnih struktur, sistemov in komponent so zajemali nadzor: - izvajanja aktivnosti, ki izhajajo iz programa za nadzor staranja, - aktivnosti za nadzor in obvladovanje degradacij varnostno pomembne opreme, - izvedenih in planiranih ukrepov za odpravo in preprecitev zaznanih degradacij, - izvajanja pomembnih programov NEK za varno dolgorocno obratovanje varnostno pomembne opreme in - prehodnih pojavov zaradi nenormalnih dogodkov in hitrih sprememb moci, ki vplivajo na utrujanje tlacne meje primarnega sistema. Kot že omenjeno, je URSJV opravila v zvezi z obvladovanjem staranja obsežno pet dnevno inšpekcijo. Aktivnosti NEK za nadzor staranja je inšpekcija presojala na podlagi WENRA tehnicnih specifikacij – Topical Peer Review (TPR, 21. december 2016). URSJV je pregledala NEK aktivnosti za obvladovanje staranja elektricnih kablov, zakritih cevovodov, reaktorske tlacne posode in zadrževalnega hrama. Pregledi inženiringa in usposabljanja osebja so zajemali nadzor: - izvajanja projektnih sprememb, - izvedenih NEK analiz in akcijskega nacrta zaradi preteklih nenormalnih dogodkov, - obravnave tujih obratovalnih izkušenj, - izvajanja aktivnosti v zvezi z obdobnim varnostnim pregledom, - sprememb in novih revizij obratovalnih postopkov, - ustreznosti postopkov za nadzorna testiranja, kalibracije, vzdrževanje in preglede opreme, - zagotavljanja kakovosti v NEK, - izvajanja strokovnega usposabljanja osebja na popolnem simulatorju NEK. Ena izmed inšpekcij je obsegala tudi pregled izvedenih izboljšav NEK, ki so navedene v Slovenian Post-Fukushima National Action Plan (slovenskem post-fukushimskem akcijskem nacrtu in sicer vgradnjo sodobnih detektorjev sevanja, ki bi ob resnih nesrecah omogocali lažje posredovanje operaterjev na sami lokaciji NEK. Slika 68 kaže primer sodobnega detektorja, ki ga je NEK vgradila po nesreci v Fukušimi z namenom boljšega nadzora nad polji sevanj. Slika 68: Sodobni detektor NEK, vgrajen po nesreci v Fukušimi (Foto: inšpekcija URSJV) Pri obravnavi ugotovitev pooblašcencev in URSJV o remontu NEK v letu 2016 je inšpekcija URSJV: - preverila odziv NEK na priporocila pooblašcenih organizacij iz nadzora remonta 2016, - preverila izvajanje zavez NEK iz priporocil pooblašcencev iz nadzora remonta 2015, - preverila izvedbo aktivnosti, ki med remontom še niso bile v celoti zakljucene, - spremljala reševanje neskladij, ugotovljenih med remontom, - spremljala pripravo NEK na pomembne aktivnosti med remontom 2018. Ugotovljeno je bilo, da je NEK vecino priporocil pooblašcenih organizacij, ki izhajajo iz nadzora remonta 2016, sprejela in so v fazi reševanja, ali pa so bile ustrezne akcije že izvedene. Zaveze NEK povezane s priporocili pooblašcenih organizacij iz remonta 2015 pa so bila v casu izvedbe inšpekcijskih pregledov vecinoma že realizirane. V okviru obravnave tematik iz Akcijskega nacrta analize remonta 2016 je inšpekcija URSJV: - preverjala izvedbo akcijskih nacrtov za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih med remontom 2016, - spremljala delovanje varnostno pomembne opreme, na kateri so bile med remontom 2016 ugotovljena odstopanja, - spremljala izvajanje programov za obvladovanje varnostno pomembne opreme in - preverjala priprave operaterja na remont 2018. Vec inšpekcijskih pregledov je bilo izvedenih zaradi problematike zatikanja pogonov sredicne instrumentacije, ki so bili novo vgrajeni med remontom 2015. NEK je zaradi težav s pogoni sredicne instrumentacije obratovala vec kot polovico leta 2017 z le dvema operabilnima od skupaj štirih pogonov. Kljub temu pa je zmeraj uspela zadovoljevati minimalne zahteve tehnicnih specifikacij. Septembra 2017 so bile na osnovi temeljite analize temeljnega vzroka problematike zatikanja novih pogonov, pripravljene s strani dobavitelja pogonov, AREVE, izvedene ustrezne korektivne akcije in testiranje sistema sredicne instrumentacije na polni moci. Sistem sredicne instrumentacije je od takrat dalje popolnoma operabilen z delujocimi vsemi štirimi pogoni. Inšpekcija URSJV je pregledala izvedbo AREVA analize ter spremljala izvedbo korektivnih akcij. Delovanje sistema se v sklopu rednih inšpekcijskih pregledov stalno spremlja. Dodatno bo inšpekcija med remontom 2018 preverjala izvedbo nekaterih manjših, še ne izvedenih akcij. Na sliki 69 je prikazan del pogonskega sistema središcne instrumentacije – dve od štirih 10-potnih izbirnih stikal, ki posameznemu detektorju omogocajo doseganje želene lokacije v sredici. Ena izmed akcij je bila tudi zamenjava enega 10-potnega izbirnega stikala. Slika 69: Dve (od štirih) 10-potni izbirni stikali pogonskega sistema središcne instrumentacije (Foto: inšpekcija URSJV) Pregled pripravljenosti na izredne dogodke je bil izveden v sodelovanju z IRSVNDN in je zajemal: - izvajanje Nacrta zašcite in reševanja (NZIR) ob izrednem dogodku v NEK, - ogled stanja premicne opreme za obvladovanje izrednega dogodka NEK, - pregled plana in realizacije usposabljanja s podrocja izvajanja NZIR, - pregled plana in realizacije vaj, - pregled postopkov s podrocja izvajanja NZIR. Nenapovedani inšpekcijski pregledi v letu 2017 so zajemali pregled stanja v kontrolni sobi, pomembnejših zahtevkov za korektivne posege, delovnih nalogov, izvajanja aktivnosti preventivnega in korektivnega vzdrževanja in obhod izbranih prostorov z varnostno pomembno opremo. Izredni inšpekciji sta bili izvedeni zaradi dveh nenormalnih dogodkov, in sicer: - samodejne zaustavitve zaradi nenadnega zapiranja regulacijskega ventila glavne napajalne vode ter posledicno padca nivoja vode v uparjalniku in - rocne zaustavitve zaradi samodejnega odpiranja enega od razbremenilnih ventilov na dogrevalniku pare in izlocevalniku vlage. Inšpekcija je ob obeh nenormalnih dogodkih preverila: - vzroke za nenormalni dogodek, - delovanje osebja v skladu s predpisanimi postopki, - morebitno poškodovano opremo in odstopanja zaradi nenormalnega dogodka, - izvedene kratkorocne ukrepe NEK za sanacijo odstopanj, - analizo dogodka in predloge dolgorocnih ukrepov NEK in - ustreznost sanacije stanja. Razlog za samodejno nenadno zapiranje regulacijskega ventila glavne napajalne vode in samodejno zaustavitev zaradi padca nivoja v uparjalniku 16. februarja 2017 je bila odpoved I/P pretvornika (pretvornik iz tokovnega v tlacni signal), kar je povzrocilo prekinitev dovoda zraka, ki drži ventil v odprti poziciji. Ugotovljena je bila napaka v delovanju nove serije I/P pretvornikov, zato je operater ob sodelovanju s proizvajalcem na ventil zacasno vgradi starejšo, preverjeno delujoco verzijo. Ustrezne dolgorocne akcije bodo izvedene na osnovi analize temeljnega vzroka. Slika 70 prikazuje regulacijski ventil glavne napajalne vode in sicer levo pred izvedbo korektivnih akcij z integriranim I/P pretvornikom, desno pa po izvedenih korektivnih akcijah z locenim I/P pretvornikom. Slika 70: Regulacijski ventil napajalne vode (Foto: NEK) (levo - pred izvedbo korektivnih akcij -I/P pretvornik vgrajen v notranjosti ventila; desno - po izvedenih korektivnih akcijah - zunanji I/P pretvornik) Razlog za samodejno odpiranje razbremenilnega ventila na dogrevalniku pare in izlocevalniku vlage (slika 71) je bila zlomljena vzmet t.i. »pilotnega ventila«, ki predstavlja sprožilni del za odpiranje razbremenilnega ventila. Izvedena je bila zamenjava okvarjenega pilotnega ventila z novim. V remontu 2018 bo izveden pregled vseh razbremenilnih ventilov obeh dogrevalnikov pare in izlocevalnikov vlage. V okviru posebne analize je bilo v letu 2017 izvedeno tudi preverjanje optimiziranja vzdrževanja in testiranja navedenih razbremenilnih ventilov. Slika 71: Razbremenilni ventil na dogrevalniku pare in izlocevalniku vlage (Foto: NEK) Ugotovitve in zahteve inšpektorjev v letu 2017 V letu 2017 je inšpekcija NEK izdala 42 zahtevkov, ki se lahko razdelijo v pet skupin: - zahteve za uskladitev delovanja s predpisi; - zahteve za posredovanje analiz, akcijskih nacrtov in porocil glede sanacije ugotovljenih težav ali odstopanj; - zahteve za uvedbo novih ali izdelavo revizij obstojecih postopkov, programov ali drugih dokumentov glede na mednarodno prakso in zahteve ter stanje, ugotovljeno v NEK; - zahteve za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih na obhodih tehnološkega dela; - zahteve za dodatno porocanje na URSJV. Na osnovi inšpekcijskih pregledov med obratovanjem v letu 2017 inšpekcija URSJV ugotavlja, da je NEK leta 2017 obratovala varno, brez škodljivega vpliva na prebivalstvo in okolje. Nastale težave je NEK redno analizirala in ustrezno reševala v sklopu izvajanja korektivnega programa. Nekatere dolgorocne akcije za preprecitev ponovitve težav bodo na osnovi analiz izvedene med remontom 2018. Inšpekcija URSJV kot dobro ocenjuje delo vecine organizacijskih enot NEK. Inšpekcijski pregledi so pokazali visoko raven varnostne kulture vecine strokovnjakov, kar se kaže v kvaliteti izvedenih aktivnosti, kjer je varnost vedno prednostno upoštevana. Kaže se tudi pri prepoznavanju možnih problemov na osnovi svojih in tujih izkušenj ter v težnji k izvedbi ustreznih korektivnih ukrepov. Z vidika varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji NEK nadzira tudi Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS). V letu 2017 ni bilo remonta in tudi ni bilo inšpekcijskega pregleda. 2.1.1.8 OSART misija v NEK Po nesreci v jedrski elektrarni v Fukušimi in po izvedbi stresnih testov je URSJV pripravila akcijski nacrt za izboljšanje jedrske varnosti, ki poleg Programa nadgradnje varnosti v NEK vsebuje tudi pregled obratovalne varnosti s podporo Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) z izvedbo misije OSART (Operational Safety Assessment Review Team). URSJV je na podlagi sklepa Vlade RS št. 51100-38/2013/6 z dne 2. januarja 2014 in v dogovoru z NEK povabila misijo OSART, da v letu 2017 opravi pregled obratovalne varnosti NEK. Poleg t.i. standardnega obsega z osnovnimi podrocji je URSJV zahtevala razširitev obsega misije še na dve podrocji in sicer na podrocje dolgorocnega obratovanja ter na podrocje uporabe verjetnostnih varnostnih analiz. Razlogi za razširitev osnovnega pregleda so bili naslednji: 1. Program obvladovanja staranja je eden kljucnih programov, ki jih v zadnjem letu uvajajo vse jedrske elektrarne, še posebej pa je to pomembno pri elektrarnah, ki so starejše. NEK je uspešno uvedla ta program in je eden kljucnih za dolgorocno varno obratovanje. V tem obdobju, ko še potekajo aktivnosti, povezane z dopolnjevanjem programa za obvladovanje staranja, je bilo smiselno v program pregleda obratovalne varnosti v okviru misije OSART uvrstiti tudi podrocje dolgorocnega obratovanja elektrarne. Tako priporocilo so podali tudi strokovnjaki MAAE. 2. NEK uporablja modele in analize PSA pri nacrtovanju in izvajanju vzdrževanja in preizkušanja opreme, poleg tega pa tudi pri vseh pomembnih odlocitvah, povezanih z obratovanjem elektrarne. Prav tako NEK nenehno posodablja in dopolnjuje modele PSA. Iz teh razlogov vpliv PSA na obratovalno varnost ni zanemarljiv in je pregled tega podrocja s strani tujih strokovnjakov potreben in koristen. Poleg tega še vedno poteka tudi postopek vkljucitve PSA v varnostno porocilo. Zaradi tako pomembnih dejstev je URSJV menila, da je potreben in koristen neodvisen pregled v okviru misije OSART. Pregled obratovalne varnosti NEK v okviru misije OSART je potekal med 15. majem ter 1. junijem 2017. OSART misija je pregledala in ocenila naslednja podrocja obratovalne varnosti NEK: i. Vodenje in upravljanje varnosti ii. Usposabljanje in kvalificiranost osebja iii. Obratovanje iv. Vzdrževanje v. Tehnicna podpora vi. Uporaba obratovalnih izkušenj vii. Radiološka zašcita viii. Kemija ix. Pripravljenost na izredni dogodek x. Obvladovanje težkih nesrec xi. Cloveški faktor, tehnologija in organiziranje xii. Dolgorocno obratovanje xiii. Uporaba verjetnostnih varnostnih analiz Zakljucno porocilo OSART misije vsebuje štiri priporocila, šestnajst predlogov za izboljšavo ter tri primere dobre prakse. Priporocila OSART misije se nanašajo na podrocja usposabljanja in kvalificiranosti osebja, obratovanja ter uporabo obratovalnih izkušenj. Prvo priporocilo, ki se nanaša na podrocje usposabljanja in kvalificiranosti osebja, izpostavlja, da je na podlagi prepoznavanja in nadzora potreb po usposabljanju ter periodicnega preverjanja usposobljenosti osebja potrebno zagotoviti, da je v usposabljanje vkljuceno vse osebje, ki izvaja ukrepe, pomembne za varnost, vkljucno z izvajalci intervencijskih ukrepov. Drugo priporocilo, ki se nanaša na podrocje obratovanja, izpostavlja potrebo po dolocanju prednostnih nalog, izvajanju in spremljanju obratovalnih dejavnosti, da se zagotovi, da se dejavnosti, pomembne za varnost, dokoncajo v za to dolocenih rokih. Tretje priporocilo, ki se prav tako nanaša na podrocje obratovanja, izpostavlja, da je potrebno izboljšati nacine kontrole gorljivih materialov in požarno varnost in s tem zagotoviti ucinkovito preprecevanje požarov in zašcito pred njimi. Cetrto priporocilo, ki se nanaša na podrocje uporabe obratovalnih izkušenj, izpostavlja, da je potrebno zagotoviti pravocasne izvedbe analiz in dokoncanje korektivnih ukrepov za zmanjšanje verjetnosti ponovitve dogodkov. Predlogi izboljšav misije OSART se nanašajo na naslednja podrocja: vodenje in upravljanje varnosti (3), vzdrževanje (1), tehnicna podpora (1), uporaba obratovalnih izkušenj (1), radiološka zašcita (1), kemija (2), pripravljenost na izredni dogodek (3), obvladovanje težkih nesrec (1), cloveški faktor, tehnologija in organiziranje (1), dolgorocno obratovanje (1) ter uporaba verjetnostnih varnostnih analiz (1). Primeri dobre prakse so prepoznani na podrocjih obratovanja, vzdrževanja ter uporabe verjetnostnih varnostnih analiz. NEK je v odziv na porocila misije OSART že pripravila podroben nacrt izvedbe ukrepov z opredelitvijo ukrepov in casovnim nacrtom, ki predvideva uresnicevanje zastavljenih ukrepov in rešitev odprtih najdb do konca leta 2018. Omenjeni nacrt izvedbe ukrepov je NEK dostavil na URSJV 30. novembra 2017. URSJV je pregledala predlog nacrta izvedbe ukrepov NEK in pripravila svoj nacrt spremljanja izvedbe priporocil in predlogov OSART v NEK. 2.1.2 RAZISKOVALNI REAKTOR TRIGA MARK II V BRINJU Upravljavec raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II je Institut »Jožef Stefan« (v nadaljnjem besedilu IJS), obratovanje reaktorja pa izvaja osebje Reaktorskega infrastrukturnega centra (v nadaljnjem besedilu RIC). 2.1.2.1 Obratovanje Reaktor je v letu 2017 obratoval 151 dni in pri tem sprostil 109,5 MWh toplote. Obratovanje reaktorja je potekalo v skladu s programom, ki ga odobrita vodja RIC in Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS za vsak teden posebej. Reaktor je obratoval v stacionarnem in pulznem nacinu, izvedenih je bilo 46 pulzov. Reaktor so uporabljali predvsem kot vir nevtronov za nevtronsko aktivacijsko analizo, za obsevanje elektronskih komponent in drugih materialov ter za izobraževanje. Obsevanih je bilo 1127 vzorcev v vrtiljaku in obsevalnih kanalih. Obratovalni podatki o sprošceni toploti so prikazani na sliki 72. Odsek za znanosti o okolju IJS, Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS in ARAO so v objektu vroca celica (v nadaljnjem besedilu: OVC) redno izvajali dejavnosti obdelave in priprave radioaktivnih odpadkov za potrebe skladišcenja. Slika 72: Obratovalni podatki o sprošceni toploti raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II v Brinju Leta 2017 sta bili dve samodejni zaustavitvi reaktorja, ena med izvlacenjem vzorca in ena zaradi izpada klimatske naprave reaktorske hale. Med hitrim izvlacenjem vecjih vzorcev iz centralnega ali trikotniškega kanala lahko moc reaktorja zaniha tako mocno, da avtomatski odziv tega ne zmore kompenzirati dovolj hitro. Tako je moc presegla mejno vrednost za hitro zaustavitev reaktorja na linearnem kanalu in reaktor se je zaustavil. Druga zaustavitev se je zgodila ob jutranjem zagonu 5. decembra 2017, ko zaradi zgodnje ure dobava tople vode za grelnik reaktorske klimatske naprave ni bila zadostna. Temperatura grelnika je padla pod mejno vrednost 13°C in klimatska naprava se je preventivno zaustavila ter tako preprecila zamrznitev in poškodbo grelnika. Reaktor se je samodejno zaustavil, ob približevanju pogojev obratovanja proti obratovalni omejitvi, ki pa ob samodejni zaustavitvi še ni bila prekoracena. Leta 2017 ni bilo kršitev obratovalnih pogojev in omejitev iz varnostnega porocila. Leta 2017 tudi ni bilo dogodkov, ki bi zahtevali porocanje v skladu s 30. clenom pravilnika JV9, prav tako pa tudi ni bilo dogodkov s podrocja požarne ali fizicne varnosti. Obratovalni kazalniki za prejete doze obratovalnega osebja in raziskovalcev kažejo vrednosti, ki so dalec pod upravnimi omejitvami. V letu 2017 je bila skupinska doza 530 clovek µSv za obratovalno osebje ter 1150 clovek µSv za osebje, povezano z deli ob reaktorju. 2.1.2.2 Jedrsko gorivo Leta 2017 je bilo v reaktorju 84 gorivnih elementov, izrabljenih gorivnih elementov ni bilo. Vsi gorivni elementi so standardni z 12-odstotno vsebnostjo urana in 20-odstotno obogatitvijo. Nadzor z meritvami radioaktivnosti v reaktorski hali in reaktorskem hladilu kaže, da ni bilo poškodb goriva. V letu 2017 ni bilo pregledov gorivnih elementov. IJS je o bilanci goriva mesecno porocal na EURATOM in URSJV s posebnim obrazcem. V novembru 2017 je EURATOM opravil pregled stanja jedrskega materiala, pri tem ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. 2.1.2.3 Usposabljanje osebja Organizacijska enota v letu 2017 ni bila deležna financne podpore URSJV iz naslova 174. cl. ZVISJV-1, ki govori o zagotavljanju sredstev za financiranje usposabljanja pooblašcenih izvedencev, razvojnih študij in neodvisnih strokovnih preveritev ter mednarodnega sodelovanja. Dva operaterja reaktorja TRIGA sta 28. novembra 2017 podaljšala dovoljenje za obratovanje reaktorja. Redno usposabljanje osebja je potekalo v skladu z letnim programom strokovnega usposabljanja operaterjev reaktorja TRIGA za leto 2017. Organizirana so bila interna usposabljanja o postopkih in ukrepih v primeru izrednega dogodka ter glede prenašanja obsevanega goriva iz reaktorskega bazena v bazen za izrabljeno gorivo. Vaja evakuacije je bila izvedena 6. oktobra 2017 za vse zaposlene na reaktorskem centru. 2.1.2.4 Spremembe, pregledi sistemov, struktur in komponent jedrskega objekta, požarna in fizicna varnost Reaktor je obratoval v stacionarnem in pulznem nacinu. Pulzirali so meseca aprila za namene testiranja elektronskih komponent in meseca decembra za namene testiranja detektorjev sevanja. Pulziranje je predhodno odobril Odbor za varnost reaktorja, o pulziranju pa so obvestili tudi URSJV. V letu 2017 je bilo opravljenih šest sprememb sredice reaktorja za potrebe eksperimentov odseka za reaktorsko fiziko in CEA. V letu 2017 je bila na reaktorju opravljena sprememba kanala št. 6, kar omogoca obsevanje vecjih vzorcev z nevtroni. Januarja 2017 je bil namešcen varovalni mehanizem, ki preprecuje obratovanje reaktorja pri odmaknjenem radiološkem šcitu. Projektnih sprememb na reaktorju v letu 2017 ni bilo. Osebje RIC, Tehnicnih servisov IJS, SVPIS in pooblašcene zunanje organizacije izvajajo periodicne preglede in nadzor za varno obratovanje pomembnih struktur, sistemov in komponent. Pri pregledu ni bilo prepoznanih neustreznih struktur, sistemov in komponent. 2.1.2.5 Obcasni varnostni pregled Obcasni varnostni pregled jedrskega objekta, ki obsega raziskovalni reaktor TRIGA in objekt vroce celice, je bil zakljucen decembra 2014, ko je URSJV potrdila porocilo o obcasnem varnostnem pregledu z nacrtom izvedbe sprememb in izboljšav. V letu 2017 je potekala izvedba nacrta s skupaj 85 spremembami in izboljšavami, o statusu izvedbe pa je IJS porocal s polletnim porocilom. V letu 2017 je bilo izvedenih 8 ukrepov od nacrtovanih 14 ukrepov, izvedba 6 ukrepov pa zamuja in bodo izvedeni v letu 2018. Prav tako naj bi v letu 2018 izvedli še 3 ukrepe, ki so predvideni za izvedbo v letih 2018 in 2019. Predviden zakljucek izvedbe nacrta ukrepov je december 2019. Do konca leta 2017 je bilo izvedeno 89 % vseh predvidenih ukrepov. 2.1.2.6 Prenova varnostnega porocila V letu 2017 se je zakljucil upravni postopek za prenovo varnostnega porocila raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II, s katerim je bila potrjena revizija 7 varnostnega porocila. Varnostno porocilo je pripravljeno v novem formatu, dodane so tudi nekatere nove vsebine v skladu s Pravilnikom o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti. Vir: [18]. 2.1.2.7 Izpusti radioaktivnosti v okolje Program nadzora je opredeljen v Varnostnem porocilu za TRIGA Mark II v Podgorici, revizija 7, 2017 (IJS-DP-10675). Program temelji na starem programu, ki je bil opredeljen v odlocbi URSJV št. 391-01/00-5-26546/MK z dne 10. novembra 2000 in je bil v letu 2013 posodobljen in usklajen s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti (JV 10, Ur. l. RS, št. 97/2009, Priloga 5: Zasnova programa obmocnega monitoringa raziskovalnega jedrskega reaktorja). Program meritev izpustov temelji na meritvah tekocinskih in atmosferskih izpustov na razlicnih izpustnih mestih. Radioaktivne snovi so prisotne v tekocinah iz zadrževalne cisterne O-2 in se enkrat tedensko (ob ponedeljkih) izpušcajo v reko Savo. V izpustni kanal se iztekajo tudi tekocine iz reaktorja in vrocih celic (cisterna OVC), vendar omenjena cisterna v letu 2017 ni bila nikoli izpraznjena. Pri atmosferski prenosni poti so najpomembnejše meritve žlahtnega plina 41Ar v izpuhu iz reaktorja. Med obratovanjem se enkrat mesecno odvzame trenutni plinski vzorec zracnega izpusta. Na izpuhu reaktorja je namešcen TLD, ki meri zunanje sevanje radionuklidov v plinskem izpustu in katerega registrirana doza je korelirana s casom obratovanja reaktorja. Na izpuhu reaktorja sta namešcena tudi kontinuiran merilnik sevanja gama plinskih izpustov (del nadzornega sistema samega reaktorja) in zracna crpalka s filtrom, ki na izpustnem mestu lovi aerosole. Tekocinski izpusti Drenažne tekocine Reaktorskega centra se zbirajo v treh locenih zadrževalnih cisternah (reaktor, O-2 in OVC). V preteklih letih so bile obcasno radioaktivne snovi v nizkih koncentracijah prisotne le v tekocinah iz zadrževalne cisterne O-2. V letu 2017 so bili v cisterni O-2 obcasno zaznani radionuklidi 24Na, 60Co, 110mAg in 124Sb, v zadrževalni cisterni reaktorja niso bili zaznani umetni radionuklidi, cisterna OVC je bila tudi v letu 2017 suha. V letu 2017 je bilo najvec izpušcenega 24Na in sicer 4,15.104 Bq/leto. Zracni izpusti Povprecna koncentracija aktivnosti 41Ar ob delujocem reaktorju v letu 2017 je bila 154 kBq/m3 in je bila višja kot v letu 2016 (138 kBq/m3) in 2015 (112 kBq/m3). Prvo povišanje aktivnosti je bilo leta 2015 zaradi odstranjene eksperimentalne opreme v tangencialnem kanalu 6 in zaprtega kanala. Ob koncu leta 2016 je bila v kanal namešcena nova eksperimentalna opreme. Ker je pri tem je kanal ostal odprt, se je aktivnost še nekoliko povecala. Od obnove ventilacijskega sistema leta 2010 je ocenjeni povprecni pretok zraka v dimniku okoli 5 m3/s, kadar reaktor deluje pri moci 250 kW. Pri obratovanju reaktorja na polni moci je bila v letu 2017 povprecna izmerjena aktivnost izpušcenega 41Ar enaka 154 kBq/m3, kar pri danem pretoku pomeni maksimalno hitrost izpušcanja 0,77 MBq/s. Povprecna moc reaktorja v letu 2017 je bila 12,5 kW in ocenjena povprecna letna hitrost izpušcanja 39 kBq/s ter s tem letna kolicina izpušcenega 41Ar 1,2 TBq, kar je višje kot v letu 2016 (1,0 TBq). Obcasno so v zracnih izpustih zaznali tudi 24Na s koncentracijami na meji detekcije. Od konca marca in v aprilu so obcasno zaznali tudi prisotnost 60Co, 82Br, 122Sb in 124Sb. Slednje je bilo posledica poškodovane kapsule vzorca v obsevalnem kanalu, zaradi cesar so v njem ostali sledovi vzorca. Aktivnosti zaznanih radionuklidov so bile zelo nizke (manj kot 0,1 Bq/m3). V zacetku oktobra so zaznali prisotnost nizkih aktivnosti 106Ru (14 mBq/m3), ki je bil v tistem obdobju prisoten v ozracju na vecjem podrocju Evrope in ni bil povezan z obratovanjem reaktorja. 2.1.2.8 Inšpekcijski pregledi Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost je v letu 2017 opravila dva redna inšpekcijska pregleda raziskovalnega reaktorja TRIGA. Na prvem inšpekcijskem pregledu 11. decembra 2017 je inšpekcija obravnavala status t.i. »predlogov« (Suggestions) in »priporocil« (Recommendations), zapisanih v »Report of the integrated safety assessment of research reactors (INSARR) mission to the Slovenia TRIGA Mark-II research reactor« in »Follow-up« misije, izvajanje programa in postopkov, ki pokrivajo obvladovanje staranja SSK in pregled baz podatkov povezanih s staranjem SSK, izvajanje programa, postopkov in baz za zbiranje obratovalnih izkušenj, pregled nacrtovanih in nenacrtovanih zaustavitev, pregled izvedbe testiranja izbranih sistemov in pregled meritev izbranih obratovalnih parametrov. Ugotovljeno je bilo, da Reaktorski infrastrukturni center (RIC) nima vzpostavljenega sistematicnega obravnavanja obratovalnih izkušenj. Inšpekcija predlaga, da RIC prouci nacin, kako beležiti in hraniti obravnavane tuje obratovalne izkušnje. Na inšpekcijskem pregledu je bilo tudi ugotovljeno, da bo RIC podal vlogo za dve spremembi in sicer: - za spremembo obratovalnih pogojev in omejitev v vroci celici v zvezi s kolicino cepljivega materiala, - za spremembo obratovalnih pogojev in omejitev v vroci celici v zvezi z aktivnostjo virov sevanja, s katerimi se rokuje v vroci celici. V zvezi s financiranjem razgradnje reaktorja TRIGA je RIC na pregledu opozoril na neizpolnjevanje zavez iz Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016 – 2025 (ReNPRO 16 – 25), Preglednico 6: Ocena stroškov izvajanja programov ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje 2016 – 2025 za glavne dejavnosti programa in sicer na alinejo Stroški priprave programa razgradnje raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II. V zvezi z neizpolnjevanjem teh zavez je RIC na URSJV posredoval korespondenco z Vlado RS in pristojnimi inštitucijami. RIC pricakuje podporo URSJV pri izpolnjevanju resolucije. Med inšpekcijskim nadzorom inšpekcija ni odkrila odstopanj, ki bi vplivala na zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti. Na drugem inšpekcijskem pregledu je inšpekcija obravnavala trenutni upravni status obratovalnega monitoringa reaktorja TRIGA in pregled izvajanja obratovalnega monitoringa raziskovalnega reaktorja TRIGA. URSJV je z odlocbo številka 35400-9/2014/9, z dne 18. junij 2014, pooblastila IJS za izvajanje monitoringa radioaktivnosti. Program obratovalnega monitoringa radioaktivnosti je podan v 8. poglavju 7. revizije Varnostnega porocila za reaktor TRIGA Mark II v Podgorici, ki ga je pregledal pooblašceni izvedenec za varstvo pred sevanji in izdal pozitivno mnenje. URSJV je pri pregledu tega poglavja ugotovila, da je program ustrezen in izpolnjuje zahteve pravilnika JV10 (Ur. l. RS, št. 20/2007), zato je omenjeni dokument odobrila 20. marca 2017. Inšpekcija je ugotovila, da je obseg, dolocen v Varnostnem porocilu, vecji kot ga doloca Priloga 5 Zasnova programa obratovalnega monitoringa radioaktivnosti raziskovalnega jedrskega reaktorja v omenjenem pravilniku, in je identificirala dobro prakso IJS, predvsem Službe za varstvo pred ionizirajocimi sevanji IJS (SVPIS). Hkrati je inšpekcija ugotovila, da 38. clen - neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa radioaktivnosti Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti v svoji prvi alineji zahteva, da mora pristojni upravni organ zagotavljati stalne nadzorne meritve emisij in imisij, ki pa ga ne sme izvajati izvajalec monitoringa radioaktivnosti, ki izvaja iste meritve za zavezanca za obratovalni monitoring. V letih 2015, 2016 in 2017 je te meritve (eno letno) izvedla pooblašcena organizacija ZVD, Zavod za varstvo pri delu d. o. o. Inšpekcija zahteva, da IJS tudi v letu 2018 zagotovi izvajanje neodvisnih meritev emisij in imisij, vsaj eno meritev letno. Po možnosti naj bodo vzorci izbrani tako, da bo IJS v nekaj letih pokril vse vrste meritev. V letu 2016 je ZVD izvedel primerjalno meritev obratovalnega monitoringa. Primerjane so bile meritve sedimentov. Rezultati se ujemajo v okviru kriterijev sprejemljivosti (Porocilo IJS-DP-12244, poglavje 5.7). Med inšpekcijskim nadzorom inšpekcija ni odkrila odstopanj, ki bi vplivala na zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti. URSVS v letu 2017 ni izvedla inšpekcije v Reaktorskem centru Instituta »Jožef Stefan«. 2.1.3 CENTRALNO SKLADIŠCE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V BRINJU 2.1.3.1 Obratovanje Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju (CSRAO) je varno obratovalo vse dni v letu, izrednih dogodkov ali nezgod ni bilo zabeleženih. Opravljena so bila nacrtovana preventivna periodicna vzdrževanja, pregledi in preizkusi skupkov konstrukcij, sistemov in komponent ter delovne in merilne opreme. Koncan je bil prvi obcasni varnostni pregled CSRAO in pripravljeno koncno porocilo, na katerega je bilo pridobljeno pozitivno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost. Vloga za potrditev porocila je bila na URSJV poslana v skladu z zakonskim rokom. Odobreno koncno porocilo o prvem obcasnem varnostnem pregledu bo podlaga za podaljšanje obratovalnega dovoljenja objekta CSRAO. ARAO je posodobil dokumenta »Program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki« (revizija 3, 04-01-026-01, ARAO, 2017) in »Nacrt zašcite in reševanja na obmocju CSRAO« (revizija 2, 04-01-026-003, ARAO, 2017). Evidence o radioaktivnih odpadkih in jedrskih snoveh so skrbno vodene. Prav tako evidence in zapisi o preventivnem in korektivnem vzdrževanju skupkov konstrukcij, sistemov in komponent ter opreme. Spremljalo se je tuje in lastne obratovalne izkušnje, sledilo razvoju tehnologije na podrocju jedrskih in sevalnih objektov ter novostmi na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Spremembe so bil obravnavne v skladu z zakonodajo in ustrezno porocane. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi javnostmi ARAO je v letu 2017 redno obvešcal javnost o vseh svojih dejavnostih, vkljucno z okoljskimi vidiki, na nacionalni ravni in v lokalnih skupnostih, kjer deluje. Obvešcanje je potekalo zlasti preko spletne strani www.arao.si, sporocil in odgovorov medijem (nacionalnim, regionalnim, lokalnim, specializiranim), osebnih stikov vodstva in zaposlenih ARAO s kljucnimi deležniki v lokalnih skupnostih, kjer opravlja svoje dejavnosti. 2.1.3.1.1 Obdobni varnostni pregled V letu 2016 je ARAO pricel z izvedbo prvega obcasnega varnostnega pregleda (OVP) CSRAO. V januarju 2016 je URSJV odobrila vsebino, obseg in casovni nacrt izvedbe OVP. Namen OVP je sistematicno preveriti skupne ucinke staranja objekta, ucinke sprememb na objektu, uporabo obratovalnih izkušenj, tehnicnega razvoja, vplive sprememb na lokaciji in vse druge možne vplive na sevalno in jedrsko varnost. V letu 2017 je bil zakljucen obcasni varnostni pregled CSRAO. O poteku in napredku izvajanja OVP ter o pregledu varnostnih vsebin je ARAO porocal URSJV s polletnimi porocili. Pregled se je zakljucil s pripravo koncnega porocila o pregledu in nacrtom izvedbe ukrepov. Do konca leta 2017 odlocba o potrditvi porocila o obcasnem varnostnem pregledu še ni bila izdana. Odobreno koncno porocilo o prvem obcasnem varnostnem pregledu bo podlaga za podaljšanje obratovalnega dovoljenja objekta CSRAO v letu 2018. 2.1.3.2 Prejete letne efektivne doze delavcev ARAO in ostalih Skupna efektivna doza delavcev ARAO zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju gama v letu 2017 izmerjena s TL dozimetri, je bila 0,17 clovek mSv (izpostavljenost pri delu v skladišcnem prostoru in v OVC, prevzemih RAO pri povzrociteljih in prevozu RAO do CSRAO, obdobnih preizkusih instrumentov). Skupna ocenjena efektivna doza zaradi notranjega obseva, ki vkljucuje izpostavljenost radonu, njegovim kratkoživim potomcem in radionuklidom v aerosolih v CSRAO, je bila 0,205 clovek mSv. Prejeta skupna efektivna doza šestih delavcev ARAO, ki so bili vkljuceni v sistem osebne dozimetrije, zaradi notranjega kot zunanjega obseva je bila 0,375 clovek mSv. Zaradi del razstavljanja zaprtih virov sevanja, je Služba varstva pred sevanji ARAO (v nadaljevanju SVS) delavcem dodatno zagotovila tudi prstan osebne dozimetre. Najvecja prejeta doza (Hp(0,07)) delavca ARAO na roke je bila 3,61 mSv, skupaj pa je šest delavcev ARAO na roke prejelo 5,42 mSv. Prejeta skupna doza na roke treh zunanjih delavcev, ki so sodelovali pri izvajanju prakticnega usposabljanja s strani MAAE je bila 4 mSv, medtem ko je bila najvecja prejeta doza na roke zunanjega delavca 3,73 mSv. En zunanji delavec je tekom izvajanja prakticnega usposabljanja in razstavljanja zaprtih virov sevanja prejel dodatno dozo zaradi zunanjega obseva na telo, in sicer 0,17 mSv. Prejeta doza inšpekcijskih služb ter delavcev organizacij, ki so izvajale strokovni nadzor v objektu CSRAO in kontrolne meritve, je bila manjša od 0,003 mSv/obisk. Obiskovalci so se pri ogledu objekta CSRAO v skladišcnem prostoru zadrževali najvec po 30 minut. Efektivna doza zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju gama, izmerjena z elektronskimi dozimetri ARAO, pri obiskovalcih ni nikoli presegla interne omejitve 0,003 mSv/obiskovalca/ obisk. Nadzor delovnega okolja Služba varstva pred sevanji ARAO je v letu 2017 izvajala nadzor delovnega okolja skladno s programom radiološkega nadzora enkrat mesecno. Pri izvajanju nadzora ni bilo dogodkov, ki bi izstopali v primerjavi s prejšnjimi leti. Program nadzora sta izvajala SVS (redni nadzor) in zunanji pooblašceni izvedenec za varstvo pred sevanji Zavod za varstvo pri delu d. o. o., Ljubljana (ZVD, dvakrat letno: junija in decembra). Opravljene so bile meritve koncentracij radona 222Rn in njegovih kratkoživih potomcev (EEC), radionuklidov v aerosolih, hitrosti doze zunanjega (gama) sevanja, hitrosti doze nevtronskega sevanja, površinske kontaminacije s sevanjem alfa in beta/gama, tal in sten skladišca, pakirnih enot, kontaminacije vilicarja in pakirnih enot z RAO na transportnih vratih, oseb in merilne ter delovne opreme na izstopu iz skladišca. SVS je za potrebo ocene izpostavljenosti vzporedno z nadzorom radioaktivnosti vodil tudi evidenco vstopov v nadzorovano obmocje CSRAO (skladišcni prostor). Vstop zaposlenih in obiskovalcev v nadzorovano obmocje je potekal skladno z delovnimi navodili. Pred vstopom v nadzorovano obmocje je sistem prezracevanja skladišcnega prostora deloval najmanj 1 uro. Cas je bil odvisen od zadnjega zracenja skladišca in nanj vezane koncentracije radona. Meritve koncentracije radona po vkljucitvi sistema prisilnega prezracevanja v skladišcu so pokazale, da se koncentracija radona v dveh urah zniža na vrednost, manjšo od 300 Bq/m3. Kontinuirane meritve za ugotovitev narašcanja koncentracije radona v skladišcnem prostoru po prenehanju prezracevanja in dolocitve maksimalne vrednosti koncentracije radona so bile izvedene v poletnem casu (meseca julija 2017, trajanje meritev približno 24 dni) s strani SVS ARAO in ZVD d. o. o. ter v zimskem casu (od decembra 2017 do zacetka januarja 2018, trajanje meritev približno 24 dni) s strani SVS. V casu poteka meritev so bila tovorna vrata v objekt CSRAO zaprta, zaprte so bile tudi odprtine za vstop oz. izstop zraka v in iz skladišcnega prostora, sistem prisilnega prezracevanja ni bil vklopljen. Ravnovesna koncentracija radona v tako zaprtem in neprezracevanem skladišcnem prostoru objekta CSRAO izmerjena v poletnem obdobju je bila okrog 5.500 Bq/m3 ter okoli 5.400 Bq/m3 v zimskem obdobju. Poleti je bila izmerjena tudi najvišja vrednost koncentracije radona, in sicer 6.240 Bq/m3. Z meritvami hitrosti doze zunanjega sevanja gama v letu 2017 je bilo ugotovljeno: - Hitrosti doz zunanjega sevanja gama na zunanji strani zaprtih tovornih vrat se v primerjavi z vrednostmi v letu 2016 niso spremenile. - Po zamenjavi lesenih palet s kovinskimi samonosilnimi paletnimi okvirji v letu 2015 se je hitrost doze zunanjega sevanja gama v skladišcnem prostoru objekta CSRAO zmanjšala. Na prevozni poti v skladišcnem prostoru je vrednost hitrost doze 10 µSv/h, medtem ko je na zunanji strani zaprtih tovornih vrat objekta CSRAO hitrost doze zunanjega sevanja gama primerljiva z vrednostmi naravnega ozadja v okolici CSRAO, to je 0,1 µSv/h. - Po prestavitvi paketov RAO, ki vsebujejo nevtronske vire sevanj, v zaledni del v prekat P3, je hitrost doze nevtronskega sevanja na prevozni poti 6 µSv/h. Ob tovornih vratih CSRAO pa je zaradi oddaljenosti nevtronskih virov hitrost doze nevtronskega sevanja nemerljiva (<0,1 µSv/h). - Na tleh, stenah in na pakirnih enotah v skladišcu ni bila izmerjena nevezana kontaminacija površin s sevanjem alfa in beta/gama. V skladišcu poteka samo skladišcenje pakirnih enot z RAO. Izrednih dogodkov (npr. raztrosa odpadkov) v letu 2017 kot tudi od rekonstrukcije skladišca leta 2004 ni bilo, zato tudi ni bilo možnosti za kontaminacijo površin v skladišcu. - Pri izmerjeni koncentraciji radona 6.048 Bq/m3 je ravnovesna koncentracija radona (EEC) 665 Bq/m3 oziroma koncentracija potencialne alfa energije (PAEC) 3,6 µJ/m3. Povprecni ravnovesni faktor med radonom in radonovim kratkoživimi potomci je f=0,22. Meritve so trajale 329 ur. Skladno z delovnimi navodili so izvajali meritve kontaminacije oseb pri izstopu na kontrolni tocki (v prostoru za osebje) in meritve kontaminacije pri iznosu paketov RAO, delovne opreme, orodja, embalaže ter rabljene obvezne varovalne opreme iz nadzorovanega obmocja CSRAO (skladišcni prostor). Delo v nadzorovanem obmocju je potekalo obcasno, organizirano je bilo tako, da je bila izpostavljenost delavcev cim manjša. Ob vsakem vstopu je bil prisoten tudi delavec SVS. Delavci ARAO, ki delajo v nadzorovanem obmocju, so vkljuceni v sistem osebne dozimetrije in uporabljajo TL dozimetre, ki jih zagotavlja ZVD d. o. o. Osebne TL dozimetre se odcitava mesecno. Za zunanje obiskovalce je bilo gibanje v nadzorovanem obmocju omejeno tako casovno, kot tudi glede na nivo hitrosti doze sevanja in prejete efektivne doze. Omejitev ni veljala za inšpekcijske službe in strokovne obiske. Vsi, ki so vstopali v nadzorovano obmocje, vkljucno z zunanjimi obiskovalci, so uporabljali elektronske dozimetre. Meritve kontaminacije površin v objektih CSRAO Nevezana kontaminacija površin s sevalci alfa in beta/gama nastane v skladišcnem prostoru na tleh, stenah in na paketih RAO v primeru vec dni neprezracenega skladišcnega prostora, ko se kratkoživi potomci radona usedejo na površine v skladišcnem prostoru. 4 ure po vkljucitvi sistema prezracevanja skladišcnega prostora kratkoživi potomci 222Rn razpadejo, zato prispevek h kontaminaciji s kratkoživimi potomci radona ni vec merljiv. Jemanje brisov površin so zato izvajali z navedenim casovnim zaostankom, enkrat mesecno. Na odvzetih brisih z meritvami sevanja alfa oz. beta/gama niso našli nevezane kontaminacije, kar pomeni, da ni bilo izmerjene kontaminacije površin, ki bi bila posledica skladišcenja RAO. V letu 2017 v skladišcnem prostoru ni bilo izrednih dogodkov (npr. raztros RAO), ki bi imeli za posledico kontaminacijo površin. Nevezana kontaminacija površin s sevalci alfa in beta/gama v prostoru za osebje, strojnici prezracevalne naprave in v pomožnem objektu v letu 2017 ni bila izmerjena. V letu 2017 je ARAO nadaljeval z obdelavo in pripravo RAO v Objektu vroca celica IJS (OVC). Delo je obsegalo razstavljanje ionizacijskih javljalnikov požara na radioaktivni in neradioaktivni del ter utrjevanje tekocih radioaktivnih odpadkov, ki izvirajo iz medicine. V letu 2017 je ARAO pricel z razstavljanjem tudi drugih naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanja, saj je bilo v mesecu novembru s strani MAAE organizirano prakticno usposabljanje. V OVC je bilo skupaj opravljenih 469 ur dela. SVS ARAO izvaja dodatne meritve kontaminacije površin in hitrosti sevanja med in po zakljucku del v OVC ter meritve kontaminacije površin na ohišjih javljalnikov požara, ki so predmet za iznos. Nadzor radioaktivnosti delovnega okolja v OVC je v pristojnosti Službe za varstvo pred ionizirajocimi sevanji IJS (SVPIS). SVPIS izvaja tudi meritve hitrosti doze ter kontaminacije površin pri iznosu opreme, orodja embalaže iz nadzorovanega obmocja OVC. SVS ARAO skrbi za uporabo standardne in dodatne osebne varovalne opreme, zašcito dihal pred inhalacijo radionuklidov, TLD in elektronske dozimetre zaposlenih. Med izvajanjem del obdelave zaprtih virov sevanja je bila možnost kontaminacije delovnega prostora. SVS ARAO je tekom aktivnosti obdelave dosledno preverjal vrednosti vezane in nevezane kontaminacije površin in predmetov. V nekaj primerih je bila zaznana omejena kontaminacija delovne površine., ki je bila takoj uspešno odstranjena. Kontaminiranost opreme, embalaže in delavcev ARAO ob iznosu oziroma izstopu iz OVC ni bila ugotovljena. Nadzor radioaktivnosti na lokacijah povzrociteljev RAO SVS ARAO je v letu 2017 redno izvajal nadzor radioaktivnosti pri ogledih lokacij, pripravi paketov RAO na lokacijah imetnikov RAO in prevzemih institucionalnih RAO. SVS je zagotavljal potrebne osebne in tehnicne zašcitne ukrepe za varstvo pred sevanji ter radiološki nadzor delovnega okolja. Skupaj je bilo osebje na prevzemih 238 ur. Za nadzor izpostavljenosti zunanjemu sevanju se uporabljajo TL dozimeter, elektronski dozimeter ter prenosni merilni instrumenti, po potrebi se uporablja tudi respiratorna zašcita dihal. Izvajajo se tudi meritve kontaminacije površin na mestu zacasne shrambe RAO in na merilnih mestih, kjer so izvajali meritve in pripravo RAO za prevzem in transport. Kontaminacija na lokacijah imetnikov RAO ni bila zaznana. 2.1.3.3 Izpusti radioaktivnosti v okolje Izpusti odpadnih voda iz centralnega skladišca nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov (CSRAO) na Brinju so bili pred njegovo rekonstrukcijo leta 2004 še vodeni v skupno cisterno drenaž za reaktor in CSRAO na IJS, od tu pa so se zbrane vode nadzorovano spušcale po kanalizacijskem sistemu v reko Savo. Po rekonstrukciji skladišca se odpadne vode (predvsem sanitarne odpadne vode – pranje rok in kondenzat sušenja zraka) zbirajo v podzemnem rezervoarju na platoju pred skladišcem. V ta rezervoar se lahko stekajo tudi meteorne vode iz asfaltne plošcadi pred skladišcem, kjer se opravlja sprejem radioaktivnih odpadkov v skladišce, v primeru, da se meteorna kanalizacija preklopi na podzemni rezervoar. V letu 2017 je bil, tako kot obicajno zaradi globalne kontaminacije, izmerjen 137Cs in sicer 0,35 Bq/m3 (lansko leto 0,95 Bq/m3). 241Am in 60Co, ki sta obcasno prisotna v teh vzorcih, tokrat niso zaznali, naravni radionuklidi pa so prisotni v koncentracijah znacilnih za površinske ali podzemne vode v naravnem okolju. Obicajno minimalno izstopa 40K, katerega izmerjena aktivnost v letu 2017 je bila 180 Bq/m3. Vir radona v skladišcu so skladišceni radioaktivni odpadki, ki vsebujejo povišane specificne aktivnosti 226Ra, zatesnjene posode pa ne preprecujejo v celoti izhajanja radona v skladišcni prostor. Vir radona je tudi sam podzemni objekt, vendar je težko oceniti prispevek radona iz tal v skladišce skozi betonske stene in tlake. Z zatesnitvijo odprtin skladišca leta 2004 se je povecala hitrost narašcanja koncentracije radona v skladišcu, višje pa so tudi maksimalne izmerjene koncentracije (cez 20.000 Bq/m3, pred rekonstrukcijo le do 8.000 Bq/m3). Z zagonom sistema za prezracevanje skladišca se navedena koncentracija radona v skladišcu v eni uri zmanjša na vrednost pod 300 Bq/m3. Leta 2008 je potekal projekt prepakiranja in karakterizacije radioaktivnih odpadkov, v okviru katerega so bili prepakirani tudi radijevi odpadki iz soda z oznako ARAO-134. Viri 226Ra, ki so bili vzrok za visoke koncentracije radona, so bili hermeticno zavarjeni v novo embalažo. Posledicno so se znižale koncentracije radona v skladišcu, in sicer na 5.000-6.000 Bq/m3, zmanjšala sta se tudi hitrost izpušcanja na prosto in letni izpust. Slika 73 prikazuje meritve radona, katere je opravila služba za varstvo pred sevanji ARAO s kontinuirnim merilnikom radona AlphaGuard v poletnem in zimskem obdobju. V zimskem obdobju je meritve narašcanja koncentracij radona opravil tudi pooblašceni izvajalec meritev ZVD. Odstopanja med meritvami ARAO in ZVD so bila minimalna. Ravnovesna koncentracija radona v zaprtem in ne prezracevanem skladišcu je znašala okrog 5500 Bq/m3 v poletnem obdobju, v zimskih mesecih pa je bila nekoliko nižja (okrog 5400 Bq/m3). Pri obeh meritvah so bili vremenski pogoji manj stabilni kot v preteklih letih (nihanja v zracnem tlaku). V zadnjih letih opažamo, da ni izrazitih razlik med poletnimi in zimskimi meritvami, nihanja pa so predvsem vezana na spremembo zunanjega tlaka. Slika 73: Meritve radona (IJS, 2017) Na podlagi teh meritev je bila v skladišcu z modelom ocenjena povprecna hitrost izpušcanja radona iz skladišca na 8±2 Bq/s, kar je v okviru merilne negotovosti primerljivo z vrednostmi v zadnjih letih. Celotni izpust radona na letni ravni je ocenjen na 0,26 GBq, kar je primerljivo z leti od 2011 do 2016. V preglednici 7 je primerjava med ocenami izpustov v preteklih letih. Vse ocene so bile narejene po isti metodologiji. Preglednica 7: Ocena povprecnih izpustov radona iz skladišca v preteklih letih Obdobje Ocenjeni izpusti Pred rekonstrukcijo skladišca (pred letom 2004). ~75 Bq/s Po rekonstrukciji in pred izvedbo kondicioniranja RAO (po letu 2004 in pred koncem leta 2005). ~52 Bq/s V letih 2006 in 2007. ~33 Bq/s Po kondicioniranju RAO leta 2008. ~10 Bq/s V letih 2009 in 2010. ~4 Bq/s V letih 2011 do 2015. ~6 Bq/s V letu 2016. ~7 Bq/s V letu 2017. ~8 Bq/s Znižanje izpustov radona je posledica rekonstrukcije skladišca in v kasnejšem obdobju premešcanja in prepakiranja RAO (projekti kondicioniranja RAO v letu 2005 in 2008). Vrednosti v zadnjih letih se razlikujejo v okviru merske negotovosti. Vir: [19]. 2.1.3.4 Inšpekcijski pregledi Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost je v letu 2017 opravila tri redne inšpekcijske preglede Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO). Eden je bil povezan z odlagališcem Jazbec na lokaciji Rudnika Žirovski vrh in je opisan v poglavju 2.1.4.6. Na prvem inšpekcijskem pregledu je inšpekcija obravnavala pregled dovoljenj in izpolnjevanje zahtev iz izdanih dovoljenj. Opravljen je bil tudi ogled Centralnega skladišca za radioaktivne odpadke v Brinju (CSRAO). Ugotovljeno je bilo, da ima ARAO veljavno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, ki velja do 24. junija 2019, in dovoljenje za uporabo zaprtega vira sevanja 137Cs, ki velja do 11. januarja 2022. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ima ARAO vzpostavljeno Organizacijsko enoto varstva pred sevanji (SVS) z dvema zaposlenima ter tudi izdelana pisna navodila za varno izvajanje sevalne dejavnosti. Inšpekcija je na vpogled dobila tudi dokazila v zvezi z izpolnjevanjem zahtev, ki se nanašajo na izpostavljene delavce. Poleg tega je inšpekcija obravnavala tudi izvajanje sprejema RAO v CSRAO in prevoz RAO. Inšpekcija je pregledala, kako potekajo vnosi RAO v CSRAO na osnovi narocil povzrociteljev oziroma imetnikov RAO, v primeru nesrec ali ce gre za najdene vire ali pa vire neznanega povzrocitelja. Vsak paket z RAO mora pred samim sprejemom izpolniti merila sprejemljivosti, še pred sprejemom RAO v CSRAO pa morajo biti izvedene kontrolne meritve. Izvede jih delavec SVS. Prevzem RAO poteka v skladu z delovnim navodilom ND BRINJE 01, rev. 2, Prevzem RAO malih povzrociteljev, sprejem v skladišce pa po navodilu ND BRINJE 04, rev. 1, Sprejem radioaktivnih odpadkov v CSRAO v Brinju. Inšpekciji so bile predstavljene še evidence prevzemov in skladišcenja RAO. Prav tako je ARAO predstavila tudi, kako zagotavlja tehnicno in fizicno varovanje ter požarno varnost. Inšpekcija je opravila ogled prevoznega vsebnika, v katerem se prevažajo tovorki oziroma paketi RAO ter vozila, certifikate po ADR in varnostni nacrt za prevoz radionuklidov s potencialno hudimi posledicami. Inšpekcija je dobila na vpogled evidenco in certifikate o usposobljenosti delavcev ARAO po ADR. Trenutno so po ADR za prevoz nevarnega blaga, razred 7, usposobljena dva delavca ARAO in en zunanji sodelavec. Ugotovljeno je bilo tudi, da je en delavec ARAO opravil izpit za varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga. Med tem inšpekcijskim nadzorom inšpekcija ni odkrila odstopanj, ki bi vplivala na zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti. 2.1.4 RUDNIK ŽIROVSKI VRH 2.1.4.1 Študiji o radiološki nevarnosti potencialnih premikov plazu Boršt V letu 2015 je izvajalec Geotrias d. o. o. izdelal študijo »Modeliranje raznosa hidrometalurške jalovine odlagališca Boršt v primeru popolnega razpada odlagališca«, v kateri ocenjuje raznos hidrometalurške jalovine v primeru maksimalno neugodnega izrednega dogodka – intenzivno deževje in potres. Študija je narejena za primer postopne erozije površinskih razpok v prekrivki odlagališca ter za deformacijo telesa odlagališca za padavine s povratno dobo 100 in 1000 let, kar bi pomenilo transport dela odloženega materiala dolvodno po dolini. Na osnovi študije je Ministrstvo za okolje in prostor narocilo še izdelavo študije izpostavljenosti sevanju prebivalcev in delavcev, ki bi izvajali sanacijo odloženih materialov ob strugi Todrašcice, Brebovšcice in Poljanske Sore. Študijo je izvedlo podjetje INKO svetovanje d. o. o. V letu 2016 in 2017 so se izvedli interventni drenažni ukrepi, ki jih je predlagal strokovni projektni svet. 2.1.4.2 Izvajanje aktivnosti trajnega prenehanja izkorišcanja uranove rude Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d. o. o. (v nadaljevanju RŽV) je v letu 2017 v okviru projekta trajne sanacije in koncne ureditve odlagališc in ostalih objektov v pridobivalnem prostoru rudnika izvedel vsa dela in aktivnosti zapiranja, sanacije in dolgorocnega upravljanja v skladu s Poslovnim nacrtom družbe za leto 2017, z veljavno zakonodajo in po Noveliranem programu št. 2. Dela so opravljali delavci RŽV in zunanji izvajalci. Leto 2017 je bilo za odlagališce Boršt sedmo leto (drugo dodatno) prehodnega obdobja dolgorocnega upravljanja. Pravna podlaga za izvajanje aktivnosti je bil Zakon o trajnem prenehanju izkorišcanja uranove rude in preprecevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh - ZTPIU (Ur. l. RS, št. 36/92) s spremembami (Ur. l. RS, št. 28/00, 121/05). Organizacija javnega podjetja se v letu 2017 ni spremenila, v RŽV so bili zaposleni štirje delavci za poln delovni cas. Za pomoc pri izvajanju aktivnosti so bili pogodbeno zaposleni štirje nekdanji delavci RŽV in sicer tehnicni vodja rudarskih del, vodja Službe za varstvo pri delu in pred ionizirajocimi sevanji, rudarski tehnolog in elektricar. Vodenje elektro službe je izvajal zunanji izvajalec. S tem so bile zagotovljene zakonske zahteve za delovanje RŽV. Vzdrževalna dela, vzorcenja, analize in meritve, za katere ima RŽV ustrezno opremo in je usposobljen, so bili izvedeni v celoti. RŽV je v letu 2017 izvajal vzdrževalna dela: cišcenje kanalet za odvod zalednih in meteornih voda na odlagališcu Boršt in ob njem, cišcenje in vzdrževanje naprav ter objektov tehnicnega monitoringa ter monitoringa za nadzor vpliva objektov RŽV na okolje vkljucno s posledicami plazenja podlage odlagališca Boršt, cišcenje podrasti ob odlagališcu in ob infrastrukturnih objektih, košnjo trave na odlagališcu in ob njem ter nadzor stanja koncno urejenih rudniških objektov. Nadzor stanja je bil na osnovi Odlocbe rudarskega inšpektorja št. 06145-4/2012 z dne 18. julij 2012 poostren, saj kamninska podlaga in z njim vecji del odlagališca hidrometalurške jalovine (HMJ) Boršt še vedno drsita. Hitrost premikanja je približno 2 cm na leto. Z Odlocbo št. 06145-1/2012 z dne 30. maj 2012 je rudarski inšpektor pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor odlocil, da morajo biti interventni drenažni ukrepi za znižanje nivoja podtalnice po rudarskem projektu št. lp-142/2011 izvedeni do septembra 2012 oz. da morajo biti v navedenem roku zakljucena vsa rudarska dela, nacrtovana z omenjenim rudarskim projektom. Na osnovi rezultatov študije o obsegu možne splazitve dela odlagališca Boršt v dolino Todrašcice, raznosa hidrometalurške jalovine, njenega odlaganja na bregove potokov Todrašcica in Brebovšcica ter študije o izpostavljenosti sevanju prebivalcev v vplivnem okolju takega dogodka in v primeru sanacije stanja (odstranitev naplavi) je v letih 2016 in 2017 potekala sanacija ob premikanju plazu poškodovane betonske obloge drenažnega rova pod odlagališcem ter izvedba interventnih drenažnih ukrepov v drenažnem rovu pod odlagališcem, ki so obsegali izdelavo 17 drenažnih vrtin. Dodatne ukrepe je predlagal Strokovni projektni svet v Porocilu Hidrogeološke in geotehnicne razmere odlagališca HMJ Boršt po izvedbi 1. faze sanacijskih ukrepov, UL FGG, UL NTF, IBE d. d. in RŽV, d. o. o., junij 2010. Stroški sanacije nastale škode bi bili bistveno vecjih razsežnosti kot je investicija v interventne ukrepe, tehnicna izvedba pa zahtevna. Na podlagi vseh dosedanjih spoznanj bo Strokovni projektni svet pripravil pregled stanja, program kontrole obstojecih piezometrov ter predlog dopolnitve mreže piezometrov za opazovanje plazu. V drenažnem rovu pod odlagališcem Boršt so v letu 2017 izvajali nadzor stanja betonske obloge na prehodu rova skozi plazino, delovanje drenažnih vrtin ter spremljali premikanje odlagališca z ekstenziometrom v rovu. V obmocju izrivnega roba plazu so se nadaljevale deformacije betonske obloge. Talna plošca na mestu prehoda drenažnega rova skozi plazino je bila izdelana iz lesa, ki ga bo v primeru nadaljevanja poškodb precej lažje zamenjati kot pa odstraniti in ponovno vgraditi armirano betonsko plošco (prva sanacija pozimi 2010/2011, druga sanacija julija 2016). Junija 2016 je zunanji izvajalec pricel izvajati interventne ukrepe, in sicer najprej na sanaciji poškodb drenažnega rova na prehodu skozi drsino plazu, za tem pa še mesta poškodovane torkretne obloge drenažnega rova. Dela so bila koncana julija 2016 (zadnja sanacija pred tem je bila izvedena 5 let po sanaciji pozimi 2010/2011). Pozimi 2010/2011 je bilo izvrtanih šest drenažnih vrtin v križišcu glavnega pristopnega drenažnega rova in obeh krakov (prvi del interventnih ukrepov), tri vrtine stalno odvajajo vodo, ostale tri pa v casu intenzivnejših padavin. Od 17 drenažnih vrtin, izvrtanih v letih 2016 in 2017, so v primeru deževja najbolj aktivne drenažne vrtine v komori 2, drenažne vrtine v komorah 1 in 3 pa pricakovano manj. RŽV je v letu 2017 spremljal iztoke vrtin z rocnimi meritvami ter s kontinuirnimi merilniki pretoka na posameznih iztokih drenažnih vrtin. Oceno ucinkovitosti drenažnih vrtin bo mogoce oceniti s kontinuirnim spremljanjem pretoka ter z opazovanjem stabilnosti podlage odlagališca v naslednjih letih. Za geotehnicno in hidrogeološko interpretacijo ucinkov izvedenih ukrepov za zmanjšanje vplivov podzemne vode na stabilnost odlagališca Boršt je bil ponovno sklican Strokovni projektni svet. Premike odlagališca Boršt na površini so kontinuirno spremljali z GPS sistemom ter o tem redno obvešcali rudarskega inšpektorja in URSJV. Izmerjena premika tock GMX1 ob vremenski postaji in GMX2 na odlagališcu v smeri vektorja premika sta bila v letu 2017 20 mm. Izvedene so bile precizne geodetske meritve stabilnosti na geodetski mreži Boršt (Plaz in Navezava). Podatki spremljanja premikov z geodetskimi meritvami in GPS sistemom se lepo ujemajo. V mesecih marec in april 2017 je Katedra za geodezijo FGG UL (dr. Dušan Kogoj s sodelavci) izvedla redne letne geodetske meritve stabilnosti odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt in sicer v dveh locenih geodetskih mrežah, mreži Plaz in mreži Navezava. Na osnovi geodetske izmere Boršt 2017 izracunani in statisticno preverjeni premiki mreže Plaz ponovno potrjujejo nestabilnost posamezne merjene tocke in definirajo spremembo njenega položaja. Izmera je bila opravljena korektno z upoštevanjem vseh zahtev za dolocitev horizontalnih položajev in višin tock z najvecjo možno natancnostjo. Na osnovi rezultatov zadnje izmere se ponovno potrjuje, da je odlagališce glede stabilnosti zelo obcutljivo. Rezultati izmere geodetske mreže Plaz odlagališca Boršt v letu 2017 nedvoumno ponovno potrjujejo premikanje odlagališca tudi po koncani sanaciji. Premiki so po svoji velikosti približno enaki kot v predhodnem obdobju, tako po smeri kot tudi po velikosti premikanja. Hitrost premikov se ohranja. Rezultati meritev premikov plazu Boršt z GPS sistemom se dobro ujemajo z rezultati preciznih geodetskih meritev. Padavine v letu 2017 so bile vecje od povprecja padavin od leta 2000 dalje, pa tudi vecje od povprecja padavin od leta 2007 dalje (VP Boršt Gorenja vas). Bilo je 132 dni s padavinami > 0,1 mm/dan in 114 dni s padavinami > 0,5 mm/dan. Poletnih sušnih obdobij ni bilo, jesen je bila zelo topla, padavine so bile razporejene preko celega leta. Najvec padavin je bilo 28. junija 2017, in sicer 95,8 mm. Padavine niso povzrocile vodne erozije prekrivke odlagališc. Poslovni nacrt družbe za leto 2017 je bil sprejet na 14. redni seji Nadzornega sveta RŽV dne 19. aprila 2017, tako da je bilo financiranje dejavnosti družbe iz proracuna urejeno. RŽV je v letu 2017 izvajal tekoce aktivnosti prehodnega petletnega obdobja dolgorocnega upravljanja za odlagališce Boršt, prehodno petletno obdobje 2011-2015 je bilo podaljšano še za dve leti. Izvajali so vzorcenja, meritve, nadzor stanja, vzdrževanje površin, infrastrukture, zbiranje in arhiviranje podatkov, vodenje baze podatkov, izdelavo porocil upravnim organom ipd. Spremljanje stabilnosti plazu na obmocju odlagališca Boršt Spremljanje stabilnosti odlagališca Boršt je pomembna aktivnost tako prehodnega obdobja, kot tudi dolgorocno. Po koncni ureditvi odlagališca Boršt in prenehanju izvajanja delovnih aktivnosti na obmocju postavljenih geodetskih mrež nadzornih tock za spremljanje stabilnosti, so nastali pogoji za kvalitetno geodetsko spremljavo, pa tudi kontinuirno spremljavo preko satelitov na odlagališcu Boršt. Geodetske meritve Meritve vsebujejo izmero prostorskih premikov kontrolnih tock na plazu Boršt v mreži Plaz (slika 74), ki je namenjena ugotavljanju stabilnosti odlagališca in njene širše okolice. Na osnovi geodetske izmere Boršt 2017 izracunani in statisticno preverjeni premiki mreže Plaz v casu od predhodne meritve marca 2016 do meritve marca 2017 (12 mesecev) ponovno potrjujejo nestabilnost posamezne merjene tocke in definirajo spremembo njenega položaja (Porocilo Katedre za geodezijo FGG: dr. D. Kogoj s sodelavci, Precizne geodetske meritve stabilnosti Boršt 2017, Ljubljana, april 2017). Slika 74: Premiki tock v mreži Plaz na podlagi DOF (Porocilo geodetske izmere FGG, marec 2017) Katedra v Porocilu o geodetski izmeri stabilnosti odlagališca HMJ Boršt Rudnika Žirovski vrh navaja, da so premiki v obdobju 12 mesecev od marca 2016 do marca 2017 približno enaki letnim premikom v obdobju marec 2015 – marec 2016, tako po velikosti kot tudi smeri. Izvajalec meritev je v letu 2014 v svojem porocilu predlagal, da bi bilo za spremljanje stabilnosti danih opazovalnih stebrov primerno v naslednjih izmerah ponovno meriti mrežo Navezava (mreža merjena v letih 2009 in 2011 s stabilnima tockama na Sv. Urbanu in Crni gori). V letu 2015 je bila razširjena meritev izvedena, prav tako v letih 2016 in 2017. Najvecji horizontalni premik v obdobju marec 2016 – marec 2017 (prehodno petletno obdobje) je bil izmerjen na treh opazovalnih (geodetskih) tockah, ki se nahajajo v gozdu pod platojem pod odlagališcem Boršt (tocke 113, 115 in 122), tocki 110 in na zahodnem robu odlagališca ter so med seboj blizu (tocke 1, 101 in 102, slika 75), in sicer od 23,4 do 32,3 mm. Merilna obdobja od aprila 2010 dalje so praviloma dolga 12 mesecev, razen med letoma 2011 in 2013, saj v letu 2012 precizne geodetske meritve niso bile izvedene. Meritev v letu 2010 sovpada s postavitvijo GPS sistema na Borštu. Skupni izmerjeni horizontalni premiki so bili v obdobju april 2010 – marec 2017 vecji pod odlagališcem (tocke 113, 115 in 122), kot ob zahodnem robu odlagališca (tocke 1, 101 in 102). Vsota premikov ne upošteva smeri premikov, prava (vektorska) vsota je praviloma manjša od navedene). Na površini odlagališca Boršt, na kateri je bila odložena hidrometalurška jalovina, se nahaja samo ena opazovalna tocka in sicer tocka sistema GPS, oznaka GMX2 (II-GPS), postavljena v zacetku leta 2010. Druga tocka GPS sistema z oznako GMX1 (III-GPS) se nahaja na lokaciji Vremenske postaje Boršt Gorenja vas (MP Boršt), tretja tocka sistema GPS pa se nahaja zunaj plazu na lokaciji Jaka, oznaka GRS1. Premik opazovalne tocke GMX2 (II-GPS) na odlagališcu Boršt je bil v casu marec 2016 – marec 2017 manjši od premikov tock 1, 101 in 102 ob zunanjem robu odlagališca. Vse štiri tocke se nahajajo skoraj v liniji in so blizu skupaj. Ob odlagališcu je pet betonskih stebrov z geodetsko tocko (1, 2, IV, 4 in I), zunaj odlagališca pa še dva (tocki 3 in 10). V obdobju enega leta marec 2016 – marec 2017 je bil na zahodni strani odlagališca (površina plazu) horizontalni premik 24,5 mm na tocki 1, premik 21,1 mm na tocki 2, na vzhodni strani odlagališca (zunaj površine plazu) pa premik na tocki I 2,3 mm, na tocki 4 pa 1,5 mm (smer premikov). Na sliki 75 je prikazan obseg plazu na obmocju Boršta z mesti opazovanih tock GPS nadzora (tocke GRS1, GMX1 in GMX2) in geodetske mreže (tocke 113, 115, 122, 1, 101, 102). Najvecji vertikalni premik (posedek) v obdobju marec 2016 – marec 2017 je bil izmerjen na tocki GMX2 (II-GPS) na odlagališcu Boršt, in sicer 10,9 mm (15 mm v obdobju 2015/2016, 12 mm v obdobju 2014/2015), 13 mm v obdobju 2013/2014, 48 mm za obdobje 2011/2013, 54 mm v obdobju 2010/2011, skupaj 143 mm v obdobju april 2010 – marec 2017). Zunaj odlagališca je bil najvecji vertikalni premik 9,9 mm v obdobju marec 2016 – marec 2017 izmerjen na tocki 110. V preglednici 8 so prikazani izmerjeni vertikalni in horizontalni premiki opazovalnih tock od leta 2011 do leta 2017. Slika 75: Obseg plazu na obmocju Boršta in mesta opazovanih tock Preglednica 8: Vertikalni in horizontalni premiki opazovalnih tock od leta 2011 do leta 2017 GMX1 GMX2 tc. 115 tc. 113 tc. 110 tc. 101 tc. 871 tc. 123A tc. 122 Ver. Hor. Ver. Hor. Ver. Hor. Ver. Hor. Ver. Hor. Ver. Hor. Ver. Hor. Ver. Hor. Ver. Hor. (mm) (mm) (mm) (mm) (mm) (mm) (mm) (mm) (mm) (mm) (mm) (mm) (mm) (mm) (mm) (mm) (mm) (mm) 2011 9 75 -54 78 3 120 2013 9 58 - 48 60 7 93 - 71 2014 2 25 -13 27 3 45 - 45 2015 1 22 -12 22 40 1 38 - 20 175 715 48 2016 5 21 -15 22 32 1 38 - 65 41 2017 17,3 -10,9 20 23,4 23,8 -9,9 23,7 32,3 Geodetske meritve v letu 2012 niso bile izvedene. Izmerjene vrednosti vertikalnih in horizontalnih premikov v letu 2013 zajemajo obdobje od aprila 2011 do aprila 2013, t. j. dvoletno obdobje. Negativne vrednosti vertikalnih premikov pomenijo posedek. Meritve s sistemom GPS Meritve stabilnosti/nestabilnosti obmocja plazu so kontinuirno potekale z GPS sistemom na treh opazovanih tockah (tocka GRS1 se nahaja na stabilnem obmocju zunaj plazu, dve tocki sta na obmocju plazu, od tega ena na zgornji etaži odlagališca Boršt z oznako GMX2, druga pa pri vremenski postaji Boršt Gorenja vas na platoju pod odlagališcem z oznako GMX1, premik posamezne nestabilne tocke je razlika premika med stabilno tocko GRS1 in med nestabilnima tockama GMX2 in GMX1), spremljava meritev je zagotovljena z dostopom preko osebnega racunalnika (on-line). Premike nestabilnih kontrolnih tock program tekoce izrisuje na posebnem diagramu, loceno za smer premika v x smeri in za smer premika v y smeri ter skupni premik. V mesecu novembru 2016 je prišlo do okvare sistema (izpad delovanja stabilne tocke GRS1), delovanje je bilo ponovno vzpostavljeno meseca februarja 2017. V tem casu so meritve na tockah GMX1 in GMX2 potekale normalno. Ponovni izpad delovanja sistema GPS je bil ob koncu leta 2017. Odcitani skupni premik tock GMX1 in GMX2 za obdobje 7. aprila 2010 – 31. decembra 2017 je 205 mm (GMX1) oz. 217 mm (GMX2). V letu 2017 je premik za tocko GMX1 znašal 17 mm (19 mm za leto 2016), za tocko GMX2 pa 20 mm (20 mm v letu 2016). Na sliki 76 so prikazani horizontalni premiki geodetskih tock GMX1 – vremenska postaja Boršt Gorenja vas (modra barva) in GMX2 na zgornji etaži odlagališca Boršt (rumena barva) v smeri vektorja premikov, izmerjeni z GPS sistemom od 10. aprila 2010 do 15. januarja 2018. O izvajanju nadzora odlagališca z GPS sistemom so skupaj s podatki meritev tekoce obvešcali URSJV ter Inšpekcijo za energetiko in rudarstvo. Slika 76: Horizontalni premiki geodetskih tock GMX1 in GMX2 od 10. aprila 2010 do 15. januarja 2018 Premikanje tock GMX1 in GMX2, izmerjeno z GPS sistemom, se zaradi povecanih letnih padavin se od leta 2012 ne povecuje (slika 77), kar zagotovo pomeni, da izvedeni tehnicni ukrepi za stabilizacijo odlagališca in njegove plazovite podlage delujejo. Po prekritju in stabilizaciji odlagališca so se priceli premiki zmanjševati in umirjati. V letih 2016/2017 so bili izvedeni dodatni drenažni ukrepi v drenažnem rovu (drenažne vrtine), kako pa bo njihovo delovanje vplivalo na samo stabilnost podlage odlagališca, se bo videlo v naslednjih letih. Iz spremljave pretokov iztokov posameznih drenažnih vrtin je vidno, da posamezne vrtine zelo hitro reagirajo na padavine s povecanjem pretoka iztoka. Slika 77: Horizontalni premiki nadzornih (geodetskih) tock GMX1 in GMX2, obdobje 7. april 2010 - 31. december 2017 Iz primerjave premikov geodetskih tock GMX1 in GMX2, izmerjenih s preciznimi geodetskimi meritvami ter izmerjenih z GPS sistemom v obdobju april 2010 - marec 2017, je razvidno, da se izmerjene vrednosti ujemajo. Na sliki 78 sta prikazani opazovalna tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt GMX1 na lokaciji vremenske postaje Boršt Gorenja vas (levo) in opazovalna tocka GRS1 GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt na saniranem kopu inertnega materiala Jaka za prekrivko odlagališc Jazbec in Boršt (desno). Slika 78: Opazovalni tocki GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt Meritve z ekstenziometrom v drenažnem rovu Po zakljucku sanacije drenažnega rova in izdelave drenažnih vrtin je bil konec meseca aprila 2011 na saniranem obmocju prehoda drenažnega rova skozi plazino obnovljen ekstenziometer, ki meri spremembo položaja dveh vpetih tock in sicer v stabilnem in nestabilnem delu betonskega rova. Ekstenziometer služi tehnicnemu nadzoru stanja betonske obloge drenažnega rova na mestu prehoda rova skozi drsino plazu, v kateri nastajajo razpoke (premiki med stabilnim in nestabilnim delom rova, betonska obloga). Odcitavanje ekstenziometra poteka najmanj enkrat mesecno. V letu 2017 je bilo po zakljucku del v drenažnem rovu v zacetku meseca septembra ponovno vzpostavljeno delovanje ekstenziometra, skupni izmerjeni premik v zadnjih 5 mesecih leta 2017 je bil 4,5 mm (leta 2016 do pricetka izvajanja del v drenažnem rovu meseca julija 11 mm (6 mesecev). Delovanje ekstenziometra v letih 2016/2017 (14 mesecev) zaradi izvajanja del ni bilo mogoce. Poškodbe zaradi plazenja kamninske podlage odlagališca so bile in bodo tudi v nadaljevanju najvecje na mestu betonske obloge (prehod rova skozi plazino). Ob sanaciji poškodb je bil namesto armirane betonske talne plošce vgrajen lesen oder, ki ga bo v primeru poškodb lažje in ceneje zamenjati kot pa odstraniti poškodovano armirano betonsko plošco in vgraditi drugo plošco. Pod konstrukcijo lesenega odra sta vgrajeni dve cevi za premostitev kanala za odvod vode v smeri vstopa v drenažni rov. Poškodbe nanosa brizganega betona gorvodno od betonske obloge nad merilnim mestom Tunel so bile sanirane z nanosom novega brizganega betona. Nadalje je mogoce opaziti poškodbe tudi zunaj drenažnega rova in sicer ob merilnem mestu BPG pod platojem pred drenažnim rovom in dolvodno, saj so odprte razpoke v odvodnem betonskem kanalu. Sanacija in izvedba interventnih ukrepov Od izdelanih vertikalnih drenažnih vodnjakov v precnih krakih drenažnega rova jih le del deluje preko celega leta, pretok drenirane vode je omejen, v sušnem obdobju delujejo trije. Od izvrtanih šestih raziskovalnih in drenažnih vrtin v letu 2010/2011 kontinuirno delujejo tri, od teh ima pricakovano najvecji pretok raziskovalno drenažna vrtina DV-1. Na odvodu drenažnih voda vrtin v talni odvodni kanal krakov oz. drenažnega rova so vgrajeni merilniki pretoka vode, podatki pretoka vode se zbirajo v interni spominski enoti, mesecno pa se prenašajo v bazo podatkov RŽV. V letu 2011 je bilo v drugem polletju kot ukrep za dodatno zmanjšanje nivoja podtalnice v kamninski podlagi odlagališca Boršt in s tem zmanjšanje hitrosti premikanja plazu nacrtovano nadaljevanje izdelave drenažnih vrtin iz drenažnega rova (6 vrtin v obliki pahljace) in iz obeh precnih krakov drenažnega rova (6 vrtin iz vzhodnega in 5 vrtin iz zahodnega kraka), vendar zaradi pomanjkanja financnih sredstev za izvedbo navedeni interventni drenažni ukrepi do poletja leta 2016 niso bili izvedeni. V mesecu avgustu 2016 je zunanji izvajalec najprej pricel z izdelavo komore 3 (vzhodni precni rov), nato še komore 2 (zahodni precni rov) in nazadnje komore 1 (drenažni rov), iz njih je potekalo vrtanje drenažnih vrtin (udarno vrtanje). Geološki pogoji za vrtanje so bili zelo zahtevni, zato so pri vrtanju nastajali problemi, ki jih izvajalcu del ni uspelo v celoti rešiti. Izvrtanih je bilo skupaj 1.796,5 m drenažnih vrtin, zacevljenih pa 1.342,5 m teh vrtin. Vrtina v JV zaledje odlagališca je bila strukturna (komora 3). Na sliki 79 je prikazana komora 3 v levem (vzhodnem) precnem rovu z vidnimi drenažnimi vrtinami od DV-18 do DV-23. Slika 79: Komora 3 v levem (vzhodnem) precnem rovu in drenažne vrtine Vrtanje drenažnih vrtin je bilo zakljuceno v prvi polovici leta 2017, vrtine z vecjim, merljivim pretokom imajo namešcene merilnike pretokov. Tedensko je RŽV izvajal rocne meritve pretoka iztoka posamezne drenažne vrtine. Rezultati meritev pretokov iztokov drenažnih vrtin od meseca julija do meseca decembra kažejo, da imajo stare drenažne vrtine (narejene 2010/2011, komora 0), razen v casu maksimalnih intenzivnih padavin, vecji pretok iztoka od novih drenažnih vrtin (narejene 2016/2017, komore 1, 2 in 3). V drugem polletju leta 2017 je imela najvecji povprecni iztok v casu meritev zaledna drenažna vrtina DV-1, dne 12. decembra 2017 ob intenzivnih padavinah in taljenju snega pa zaledna drenažna vrtina DV-14 s 3,8 l/s. Odziv drenažne vrtine DV-14 je bil precej bolj intenziven in precej vecji kot odziv vrtine DV-1 (1,7 l/s), vendar pa se je pa pretok vrtine DV-14 precej hitreje zmanjšal kot pretok vrtine DV-1. Slabši odziv na padavine imajo vrtine v komori 3 (samo tri zaledne vrtine) in v komori 2 (samo dve vrtini, od tega se je vrtina DV-7 aktivirala z zaostankom šele meseca novembra). Vpliv odvodnjavanja zalednih in podtalnih voda z novimi drenažnimi vrtinami na podtalnico odlagališca in s tem tudi na hitrost ter obseg letnega premikanja plazu podlage odlagališca, se bo pokazal po nekaj padavinskih obdobjih, pricakovati pa je tudi, da se bo dodatno aktivirala še kakšna drenažna vrtina. Na ekstenziometru je izmerjen petmesecni premik 4,5 mm (september– december 2017) manjši od štirimesecnega premika pred sanacijo betonske obloge drenažnega rova 11 mm (januar – junij 2017). Premiki od zakljucka koncne ureditve odlagališca niso povzrocili vidnih poškodb na sami prekrivki površine – travni ruši (posedanje terena, razpoke), na betonskih kanaletah na SV robu plazu, na dveh delih cest, na skalometni peti na JZ robu odlagališca ob MM ZDZ in na S robu odlagališca pod spodnjo bermsko cesto pa se opazijo poškodbe kanalet (razmik, dvig), premik, razmik skal skalometne pete (slika 80). Vpliv plazu na površino je viden tudi na JZ robu odlagališca (ob betonskem koritu zahodnega Boršt potoka, na vhodnih vratih, na varnostni ograji, kanaleta pod zaledno drenažo na zahodu). Ne glede na navedeno drenažni sistemi odlagališca še delujejo (ni mogoce oceniti koliko), prav tako površinske betonske kanalete za odvod meteornih in izcednih voda prekrivke. Slika 80: Razpoke v odvodnem kanalu pod merilnim mestom BPG V mesecu oktobru 2016 je bil na odlagališcu Boršt izveden pregled sistema drenaž za odvod izcednih voda odlagališca s pomocjo video sistema (pomicna kamera) za potrebe spremljanja morebitnih poškodb posameznih delov drenaže zaradi plazenja podlage odlagališca in s tem vecjega dela odlagališca. Istocasno so bile ocišcene drenaže v dolžini, v kateri so bile pregledane z video nadzorom. Z video nadzorom je bila ugotovljena deformacija drenažne cevi v vzhodnem delu severne drenaže na mestu roba plazu, v južnem delu zahodne drenaže pa naprej od mesta vidnih sprememb na skalometni peti. Spremembe preseka drenažne cevi še ne vplivajo na zmanjšanje pretoka oz. na odvod drenažne vode. Manjše in za delovanje zahodne in severne drenaže (vzhodni in zahodni del) nepomembne deformacije so verjetno nastale pri izdelavi severne in zahodne skalomerne pete (vertikalni pritisk ob vgradnji nadplasti). Pregled stanja drenažnih cevi glede na nacin izgradnje posamezne drenaže v zaledni drenaži zahod in vzhod ter v centralni drenažni zavesi ni možna. 2.1.4.3 Izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca Jazbec Po izvedeni sanaciji, pripravi revizije varnostnega porocila in izvedenem upravnem postopku je URSJV dne 8. marca 2013 izdala dovoljenje za zaprtje odlagališca Jazbec. V postopku izdaje dovoljenja za zaprtje je URSJV odlocila tudi o prenehanju statusa sevalnega objekta in na podlagi sklepa vlade izdala odlocbo o objektu državne infrastrukture. Sklep vlade je bil izdan dne 20. decembra 2012. RŽV se je na obe odlocbi URSJV pritožil. Pritožbo na odlocbo o objektu državne infrastrukture je drugostopenjski organ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje zavrnil, medtem ko je pritožbi na izdano dovoljenje za zaprtje odlagališca Jazbec v delu ugodil in dovoljenje odpravil ter vlogo vrnil URSJV v ponovno odlocanje. URSJV je dne 18. decembra 2014 izdala dovoljenje za zaprtje odlagališca Jazbec. RŽV je dne 22. januarja 2015 podala predlog za izdajo dopolnilne odlocbe k dovoljenju za zaprtje odlagališca Jazbec v zvezi s prenosom objektov, ki niso v upravljanju RŽV. URSJV je dne 3. junija 2015 izdala zacasno odlocbo s katero je objekt - Center za dolgorocno upravljanje in informiranje javnosti, izvzela iz obveznosti predaje ARAO. Hkrati je URSJV izdala tudi sklep o prekinitvi postopka za izdajo dopolnilne odlocbe dokler Geodetska uprava Republike Slovenije ne izvede postopka uskladitve zemljišc in stavb na obmocju platoja P-10 z zemljiškim katastrom in katastrom stavb. Do konca leta 2017 omenjena uskladitev še ni bila dokoncno izvedena. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo je dne 19. junija 2015 izdalo odlocbo o prenehanju pravic in obveznosti na delu pridobivalnega prostora Rudnika urana Žirovski vrh. Ta odlocba se nanaša na obmocje samega telesa odlagališca. Za ostale parcele, ki še sestavljajo objekt državne infrastrukture podobna odlocba še ni bila izdana. Po izdaji dovoljenja za zaprtje odlagališca in omenjene odlocbe Ministrstva za infrastrukturo so bili izpolnjeni pogoji za predajo zemljišc, ki obsegajo telo odlagališca, v upravljanje ter izvajanje dolgorocnega nadzora vzdrževanja ARAO. Prenos je bil formalno izveden dne 11. novembra 2015 s podpisom primopredajnega zapisnika. S tem je bil izpolnjen pogoj za zacetek izvajanja javne gospodarske službe dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališc. V zvezi s tem je bila dne 9. oktobra 2015 sprejeta tudi Uredba o nacinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališc rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkorišcanju jedrskih mineralnih surovin (Ur. l. RS, št. 76/15). ARAO je 3. junija 2015 pridobil tudi dovoljenje URSJV za izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec. Vlada Republike Slovenije je s sklepom z dne 23. februarja 2016 dolocila ARAO za upravljavca vseh parcel odlagališca Jazbec. Odlagališce rudarske jalovine Jazbec je bilo v letu 2015 zaprto in za obmocje odlagališca je bil izveden izbris rudarske pravice iz rudarskega registra. To obmocje, ki obsega samo telo odlagališca Jazbec, je postalo objekt državne infrastrukture, ki ga po pooblastilu države od leta 2015 dalje upravlja ARAO. Odlagališce Jazbec od leta 2015 tudi ni vec sevalni objekt. Zaradi odloženega materiala s povecano koncentracijo naravnih radionuklidov je zaprto odlagališce še vedno pomembno za sevalno varnost, zato je na njem vzpostavljena obvezna gospodarska javna služba dolgorocnega nadzora in vzdrževanja, katere storitve zagotavlja ARAO. Poobratovalni monitoring se izvaja kot tehnicni monitoring za odkrivanje morebitnih sprememb v odlagališcu. Vkljucuje radiološke, standardne fizikalno-kemijske in geodetske meritve. Varnostno porocilo za odlagališce Jazbec doloca, da se po koncanem petletnem prehodnem obdobju obseg meritev v primerjavi z obsegom meritev v obdobju obratovanja, sanacijskih del in petletnega prehodnega obdobja smiselno zmanjša v primeru, ko meritve v petletnem prehodnem obdobju pokažejo, da je situacija na odlagališcu stabilizirana. Ukrepi varstva pred sevanji na obmocju zaprtega odlagališca Jazbec za prebivalstvo in zaposlene niso potrebni, saj je odlagališce sanirano in zaprto. Glede na doseženo stanje je ARAO v letu 2017 zacel postopek spremembe 14. poglavja Dopolnitve varnostnega porocila za odlagališce rudarske jalovine Jazbec v delu, ki doloca obseg dolgorocnega nadzora in vzdrževanja. Pripravil je predlog Programa dolgorocnega nadzora in vzdrževanja v poobratovalnem obdobju in pridobil mnenje pooblašcenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost o vplivu predlagane spremembe na jedrsko in sevalno varnost, v katerem ugotavlja, da predlagane spremembe ne bodo vplivale na sevalno varnost, potrebne pa so dopolnitve dokumenta na podrocju zagotavljanja jedrske varnosti, ki naj se obravnavajo v nacrtu zašcite in reševanja na podlagi zakonodaje v zvezi z izrednimi dogodki. Podrobno spremljanje razmer na odlagališcu ter njegovih okoljskih vplivov v petletnem prehodnem obdobju (2009-2013) in v nadaljnjih dveh letih do zaprtja odlagališca je pokazalo, da so bili s koncno ureditvijo odlagališca Jazbec cilji sanacije doseženi, tekoce emisije so se mocno zmanjšale, prav tako emisije radionuklidov v podtalnico, emisije aerosolov z uranom in potomci ter emisije radona v zrak. Vplivi odlagališca so pod administrativno dolocenimi mejami. Geodetske meritve po programu prehodnega petletnega obdobja so na odlagališcu Jazbec pokazale ustrezno stabilnost in minimalno posedanje ter premike v horizontalni smeri. Spremembe v telesu odlagališca Jazbec se sledi tudi s pomocjo dveh inklinometrov. Te meritve se izvajajo od leta 2009 dalje. Meritve v letu 2017 niso pokazale nobenih sprememb v inklinaciji, kar pomeni, da je odlagališce stabilno. V letu 2017 je ARAO zagotovil redno kontrolo stanja odlagališca Jazbec (prekrivka, drenažni jarki, prepust vode pod odlagališcem) ter po potrebi tudi manjša vzdrževalna dela, kot so cišcenje odtokov, cišcenje podrasti ob ograji odlagališca. Zagotovljena je bila tudi košnja na površini odlagališca Jazbec in odvoz pokošene trave, s cimer se ohranja travna ruša in integriteta prekrivke odlagališca. Izrednih dogodkov na obmocju odlagališca Jazbec v letu 2017 ni bilo. 2.1.4.4 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji na odlagališcu Boršt V letu 2017 niso bile izvedene aktivnosti, pri katerih bi zaposleni prišli v stik z odloženimi materiali na odlagališcu Boršt oz. na koncno urejenih nekdanjih zacasnih rudniških objektih. Prav tako ni bilo izrednih dogodkov, ki bi imeli za posledico odstranitev prekrivke odlagališca. Površina odlagališca Boršt je v celoti prekrita s prekrivko iz inertnih materialov. Površina odlagališca Boršt je zaradi lege na odprtem pobocju zelo dobro prevetrena, kar pomeni, da so bile na površini odlagališca izmerjene sorazmerno nizke koncentracije radona in njegovih kratkoživih potomcev, nizek pa je zaradi prevetrenosti tudi ravnovesni faktor radona. Vrednosti hitrosti doze zunanjega sevanja (gama) in radonskega toka iz prekrivke se v letu 2017 v primerjavi z obdobjem 2010-2016 niso povecale. V letu 2011 so omejili vstop v drenažni jašek odlagališca Boršt (oznaka J3), v katerega se izlivajo vode severne drenaže (vzhodni in zahodni krak), zahodne drenaže in centralne drenažne zavese, na enkrat cetrtletno, kar so izvajali tudi v letu 2017. V drenažnem rovu odlagališca Boršt in obeh precnih rovih je potekalo vrtanje drenažnih vrtin, njihovo cevljenje ter ureditev merilnih mest do meseca avgusta 2017 (komore 1, 2 in 3). V tem casu je bilo zagotovljeno kontinuirno zracenje drenažnega rova s pomocjo ventilatorja na vrhu drenažnega vodnjaka VB-21 (sesajoce delovanje, vstop svežega zraka skozi vhod v drenažni rov oz. preko drenažnih vodnjakov v zahodni precni rov, izhod preko ventilatorja). Sistem prezracevanja je bil zagotovljen za obratovanje minibagra z diesel motorjem, zato je deloval dobro tudi za potrebe zmanjševanja koncentracije radona. V hladnejšem delu leta je naravni vlek pomagal delovanju ventilatorja, v toplejšem delu leta pa ne (obratna smer). Izmerjene vrednosti koncentracije PAE v komori 1 so bile zaradi vstopa svežega zraka 0,1 µJ/m3 (0,005 WL), enako v komori 2, v komori 3 pa 0,2 µJ/m3 (0,01 WL). Radon v drenažnem rovu nima povezave z odlagališcem. Po ponovni ureditvi merilnega mesta Tunel na odlagališcu Boršt septembra 2017, se je vstop v drenažni rov izvajal vsak delovni dan in sicer do merilnega mesta Tunel, ki je oddaljeno 10 m od ustja rova (vzorcenje vode, odcitek nivoja preliva merilnega mesta). Naprej od merilnega mesta Tunel se je vstopalo samo v casu odcitavanja premikov na ekstenziometru (enkrat mesecno) ter ob nadzoru merilnikov pretoka vrtin in rocnih meritvah pretoka na križišcu drenažnega rova in obeh krakov (enkrat tedensko, izjemoma v casu intenzivnih padavin dnevno). Vhodna vrata v drenažni rov so narejena iz mreže, skrajni drenažni vodnjaki niso prekriti, kar omogoca naravno zracenje drenažnega rova in obeh precnih rovov. Pred vstopom v drenažni rov preko merilnega mesta Tunel je obcasno služba varstva pred sevanji izvedla meritve koncentracije PAE radonovih kratkoživih potomcev, ki lahko ob minimalnem gibanju zraka navzdol doseže vrednost do 35 µJ/m3 (1,7 WL). Cas zadrževanja v drenažnem rovu je bil do 30 minut (odcitek ekstenziometra, meritev pretoka iztoka drenažnih vrtin). 2.1.4.5 Izpusti radioaktivnosti v okolje Tekoce izpuste sestavljajo iztok jamske vode ter izcedne, zaledne in meteorne vode iz odlagališc Jazbec in Boršt. Zracne izpuste iz RŽV sestavljajo le emisije radona iz obeh odlagališc Jazbec in Boršt, ostalih virov radona na RŽV (jama s podkopi in prezracevalnimi jaški, drobilnica, deponija rude, predelovalni obrat) že dalj casa ni vec. Nadzor emisij je izvajala služba varstva pred sevanji (vzorcenje, meritve pretokov, meritve koncentracij radona in PAE radonovih kratkoživih potomcev, evidenca podatkov), analize tekocih emisij laboratorij ERICo Velenje d. o. o. (238U in kemicni parametri), Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, lokacija Kranj (kemicni parametri v odpadni vodi), ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (radon, zunanje sevanje (TLD)) ter IJS »Institut Jožef Stefan« (226Ra). Za izvajanje programa dolgorocnega monitoringa odlagališca Jazbec je od leta 2016 dalje odgovoren upravljavec odlagališca Jazbec ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke iz Ljubljane. Na odlagališcu Boršt je v letu 2017 potekalo že sedmo leto predvidenega prehodnega petletnega obdobja, monitoring pa je v skladu z programom za cetrto leto iz varnostnega porocila opravil RŽV d. o. o. Tekocinske emisije Tekocinske emisije na RŽV so mocno odvisne od meteoroloških razmer. Skupna letna kolicina padavin, izmerjena na vremenski postaji ARSO na platoju pod odlagališcem Boršt (nadmorska višina 530 m), je bila 1.902 mm. Padavine v letu 2017 so bile vecje od povprecnih vrednosti v zadnjih desetih letih. Najvec padavin je padlo septembra (353 mm), najmanj pa oktobra (45 mm). Maksimalne padavine, izmerjene na avtomatski postaji na Borštu, so bile 28. junija., in sicer 95,8 mm/dan, isti dan 18,9 mm/30 minut ter 29. avgusta 23,8 mm/h. Dni s padavinami vec kot 0,1 mm/dan je bilo 132 - to pomeni, da so bile padavine manj pogoste, vendar je bila njihova intenziteta višja. Na odlagališcu Jazbec odvoda zalednih voda in meteornih voda z odlagališca dobro delujeta. Iztok izcednih voda odlagališca je odvisen od kolicine, razporeditve in trajanja padavin v dolocenem casu, intenzivnosti padavin, temperature zraka, zmrznjenosti tal. V casu mokrih obdobij se koncentracije v izcedni vodi zmanjšajo, pretoki narastejo, v sušnem obdobju pa je obratno. Na odlagališcu Boršt so izcedne vode odlagališca ter površinske meteorne vode skupaj z iztokom voda drenažnega rova speljane v zahodni Boršt potok, ki prispeva še zaledne tekoce vode. Pod platojem ob vstopu v drenažni rov se nahaja merilno mesto Boršt potok glavni. Na merilnem mestu se izvaja vzorcenje in meritve pretoka izcednih voda odlagališca, meteornih voda s površine odlagališca in zalednih tekocih voda. Merilno mesto ima merilnik nivoja preliva, ima pa tudi poseben sistem za obcasno spušcanje sedimentov, ki jih hudourniški potok iz naravnega okolja pri vecjem deževju prinese na merilno mesto. Skupaj je bilo v letu 2017 v uporabi 7 vzorcevalno-merilnih mest. Avtomatsko merjenje pretokov z beleženjem meritev v spominsko enoto je urejeno na vseh merilnih mestih. Tako kot leta 2016, tudi v letu 2017 izpustov iz odlagališca Jazbec (jamska voda in kanal Jazbec) ni bilo mogoce oceniti, ker upravljavec ni izvedel potrebnih meritev. Izvedene so samo enkratne meritve, ki ne zadostujejo za relevantno oceno izpustov, podajajo pa okvirno informacijo o trenutnem stanju odlagališca. Preglednica 9 podaja pregled avtoriziranih mejnih vrednosti za tekocinske izpuste iz rudniških objektov za obe odlagališci in iztok jamske vode, ki jih je v poprejšnjem soglasju k lokacijski dokumentaciji št. 531-4/231/76-34/L14 dne 24. aprila 1996 predpisal Zdravstveni inšpektorat RS. Razvidno je, da iz izvedenih meritev ni možna primerjava izpušcenih vrednosti z avtoriziranimi vrednostmi. Preglednica 9: Avtorizirane mejne vrednosti tekocinskih izpustov iz objektov RŽV Parameter Avtorizirane vrednost Meritve v letu 2107 U3O8 v iztoku jamske vode povprecna letna koncentracija U3O8 < 300 mg/m3 Ni ustreznih meritev. Enkratni vzorec: 176 mg/m3 U3O8 v iztoku izcedne vode odlagališc Jazbec (po tocki mešanja) povprecna letna koncentracija < 600 mg/m3 Ni ustreznih meritev. Enkratni vzorec: 163 mg/m3 226Ra v iztoku jamske vode povprecna letna specificna aktivnost < 60 Bq/m3 Ni ustreznih meritev. Enkratni vzorec: 44,9 Bq/m3 226Ra v iztoku izcednih voda odlagališca Jazbec (po tocki mešanja) Povprecna letna specificna aktivnost < 40 Bq/m3 Ni ustreznih meritev. Enkratni vzorec: 65,4 Bq/m3 Letna specificna aktivnost 226Ra v skupnem iztoku izcednih voda odlagališca Boršt 60 Bq/m3 7,5 Bq/m3 Iztok jamske vode letna masa urana (U3O8) 200 kg Ni ustreznih meritev. Meritev enkratnega vzorca ne omogoca ocene na letni ravni. Iztok jamske vode letna aktivnost 226Ra 50 MBq Ni ustreznih meritev. Meritev enkratnega vzorca ne omogoca ocene na letni ravni. Masa urana (U3O8) v iztoku izcednih voda odlagališca Jazbec (po tocki mešanja) 100 kg/leto Ni ustreznih meritev. Meritev enkratnega vzorca ne omogoca ocene na letni ravni. Aktivnost 226Ra v iztoku izcednih voda odlagališca Jazbec (po tocki mešanja) letna 25 MBq/leto Ni ustreznih meritev. Meritev enkratnega vzorca ne omogoca ocene na letni ravni. Izcedne vode odlagališca Boršt, letna aktivnost 226Ra 50 MBq 3,8 MBq Skupna specificna aktivnost 230Th, 210Pb in 210Po v posameznih vzorcih vode v iztoku izcednih voda odlagališca Jazbec (kanal Jazbec, po tocki mešanja) 100 Bq/m3 Ni ustreznih meritev. Enkratni vzorec: 19,1 Bq/m3 Plinaste emisije Plinaste emisije nastajajo zaradi izhajanja 222Rn, najvec iz odlagališc Jazbec in Boršt. V casu zapiranja rudnika je RŽV d. o. o. izvedel vec del z namenom zmanjšanja emisij radona. Preglednica 10 podaja kratek povzetek del, s katerimi je doseženo zmanjšanje izpustov radona. Preglednica 10: Pretekla dela, ki so omogocila zmanjšanje izpustov radon iz obeh odlagališc Odlag Odlagališce Boršt V obdobju 2000-2006 je bila v propust odlagališca Jazbec vgrajena zracna zadelka. Vgradnja koncne prekrivke v letu 2008, pokritih 50 % celotne površine odlagališca Boršt. V letu 2008 so bila v propustu odlagališca Jazbec vgrajena kovinska vrata s sifonom za odvod izcednih voda iz propusta v kanal Jazbec. V letu 2009 je s prekrivko pokrito celotno odlagališce Boršt. V letu 2000 so odstranili nasutje jamske jalovine z neprekritih površin platoja P-10, kar ima od leta 2000 dalje za posledico manjše prispevke radona v okolje iz teh površin. Z vgrajevanjem prekrivne plasti se je ekshalacija radona na odlagališcu Boršt zmanjšala na povprecno vrednost 0,04 ± 0,02 Bq/m2s (povprecje vrednosti za obdobje 2012-2017). V letu 2003 je bila nazaj v jamo odpeljana uranova ruda, ki se je nahajala na platoju nad nekdanjo drobilnico. V letu 2007 sta bili preoblikovani JZ brežina in zgornja etaža odlagališca Jazbec, izdelovanje prekrivne plasti in zatravitev (60 % pokritje površine). V letu 2008 prekrito celotno odlagališce Jazbec. S tem se je ekshalacija radona na površini odlagališce iz vrednosti 0,5 – 1,0 Bq/m2s zmanjšala na nivo naravnega ozadja (okoli 0,03 Bq/m2s, povprecje vrednosti 2012-2017). Povprecna vrednost ekshalacije radona iz odlagališca Jazbec in Boršt za obdobje 2012-2017 je v preglednici 11. V letih 2013-2016 je meritve izvedel RŽV d. o. o., v letu 2017 pa za vsako odlagališce upravljalec objekta, torej za odlagališce Boršt RŽV d. o. o. in za odlagališce Jazbec ARAO. V letu 2012 je meritve izvajala pooblašcena organizacija za meritve koncentracij radona. Pooblašcenec predlaga, da vsaj del meritev ekshalacije naredita skupaj upravljalec objekta in pooblašcena organizacija in se na ta nacin preveri zanesljivost meritev RŽV d. o. o. ali ARAO ter tudi oceni merilna negotovost, ki je upravljalec objekta ne podaja. Nenazadnje je merilni inštrumentarij pooblašcene organizacije umerjen, metoda pa akreditirana po standardi ISO 17025, kar zagotavlja sledljivost rezultatov ter strokovnost, ki jo vsako leto preverjajo strokovni ocenjevalci. Preglednica 11: Meritve ekshalacije radona iz odlagališc Jazbec in Boršt Leto 2017 2016 2015 2014 2013 2012 Odlagališce Jazbec Zimsko obdobje Ni izvedeno Ni izvedeno Ni izvedeno Ni izvedeno 0,034 Ni izvedeno* Letno obdobje 0,019** Ni izvedeno 0,063 0,022 0,028 0,025 Leto 2017 2016 2015 2014 2013 2012 Odlagališce Boršt Zimsko obdobje *** 0,024 Ni izvedeno 0,042 0,031 0,030 Ni izvedeno* Letno obdobje**** 0,051 0,059 0,054 0,024 0,080 0,037 * razmocenost terena ** datum meritev: 5.9.2017, 13.10., 19.10.2017 *** datum meritev: 22.12.2017-25.1.2018 **** datum meritev: 6.7.-23.8.2017 Na izhajanje radona iz tal imajo velik vpliv vremenske razmere, tako da so v zadnjih letih spremembe predvsem posledica meteoroloških znacilnosti posameznega leta. V primeru suhega in toplega vremena se zemlja izsuši, naredijo se razpoke, iz katerih izhaja radon oziroma ekshalacija radona je v takšnem vremenu vecja. V letu 2014 je bilo veliko padavin z nižjimi poletnimi temperaturami, zato se ocenjuje, da je bilo izhajanje radona iz zemlje v letu 2014 manj. Pri meritvah ekshalacije je pomembno, kdaj se jih izvaja (zelo suho obdobje ali razmocen teren), koliko casa traja meritev (eno uro ali vec dni) in ne nazadnje od lokacije meritev, tako da je za primerljivost meritev zelo pomembno pridobiti vse relevantne informacije. Preglednica 12 podaja pregled avtoriziranih mejnih vrednosti za plinske izpuste iz rudniških objektov za obe odlagališci, ki jih je v poprejšnjem soglasju k lokacijski dokumentaciji št. 531-4/231/76-34/L14 dne 24. aprila 1996 predpisal Zdravstveni inšpektorat RS. Preglednica 12: Avtorizirane mejne vrednosti plinskih izpustov iz objektov RŽV Parameter Izhajanje radona iz površin zunanjih jamskih objektov in odlagališca Jazbec v povprecju ne sme preseci vrednosti < 0,1 Bq/m2.s 0,019 Bq/m2.s Izhajanje radona iz površin odlagališca Boršt < 0,7 Bq/m2.s 0,038 Bq/m2.s 2.1.4.6 Inšpekcijski pregledi Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost je v letu 2017 opravila en reden inšpekcijski pregled Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) v zvezi z Rudnikom Žirovski vrh in sicer nadzor ARAO nad odlagališcem Jazbec. Inšpekcija je obravnavala izvajanje radiološkega monitoringa v letu 2016 in njegovo skladnost z odobrenim dopolnjenim Varnostnim porocilom za odlagališce rudarske jalovine Jazbec in zahtevami zakonodaje. ZVISJV namrec zahteva, da je dolgorocni nadzor in vzdrževanje odlagališc rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkorišcanju jedrskih mineralnih surovin, ena od dejavnosti ARAO. ARAO je pridobila dovoljenje za izvajaje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec, ki ga je izdala URSJV, dne 3. junija 2015. V njem je ARAO naloženo, da mora do predložitve in potrditve podrobnejšega nacrta dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec, izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanje po programu monitoringa in nacrta dolgorocnega nadzora. Program in nacrt sta sestavni del Dopolnitve varnostnega porocila, rev. A, UZJV-OP/01a (DVP). Zahtevan obseg monitoringa mora biti enak obsegu monitoringa za peto, to je zadnje, leto prehodnega obdobja. Omenjeni dokument DVP je bil odobren z dovoljenjem za zaprtje odlagališca rudarske jalovine Jazbec, ki ga je izdala URSJV dne 18. decembra 2014 Rudniku Žirovski vrh, d. o. o. (RŽV d. o. o.). S tem dovoljenjem je URSJV dovolila RŽV d. o. o. zaprtje omenjenega odlagališca. Na pregledu je bilo ugotovljeno, da je bila vsa dokumentacija RŽV d. o. o. predana ARAO v oktobru 2015, kot to zahteva omenjeno dovoljenje za zaprtje. Inšpekcija je ugotovila dolocene pomanjkljivosti pri izvajanju omenjenega monitoringa v letu 2016. Inšpekcija je prejela informacijo, da že potekajo aktivnosti z ustanovami za izvedbo monitoringa v letu 2017 ter da bo ARAO pridobila podatke o rezultatih monitoringa za odlagališce Jazbec za leto 2017, in sicer v skladu z zahtevami zakonodaje in zahtevami navedenimi v omenjenih dokumentih. URSVS v letu 2017 ni izvedla inšpekcije v Rudniku Žirovski vrh. Vir: [20]. 2.2 IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI IN UPORABA VIROV SEVANJA 2.2.1 UPORABA VIROV IONIZIRAJOCIH SEVANJ V INDUSTRIJI, RAZISKOVALNIH DEJAVNOSTIH IN IZOBRAŽEVANJU Od sprememb zakona v letu 2015 je URSJV v sodelovanju z URSVS pripravljala nove podzakonske predpise v zvezi z varno uporabo virov sevanja. V letu 2017 so bili objavljeni in so se zaceli uporabljati trije podzakonski predpisi, vezani na izvajanje sevalne dejavnosti in uporabo virov sevanja. Tekom celega leta pa je potekala tudi priprava novega zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti. Zakon je bil sprejet sredi decembra, z njegovim sprejetjem pa je bila v slovenski pravni red prenesen del vsebine Direktive Sveta 2013/59/Euratom. Proti koncu leta je bilo v javni obravnavi pet podzakonskih predpisov, ki bodo sprejeti na osnovi novega zakona. Zaradi sprememb zakonodaje se pricakuje, da se bo zmanjšalo število upravnih postopkov, postopki pridobivanja dovoljenj pa bodo bolj pregledni za stranke. Kljucni dokument pri izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti je še vedno ocena varstva pred sevanji. Ocene ne potrjuje vec organ, pristojen za varstvo pred sevanji, s posebnim upravnim aktom, temvec jo pregleda znotraj istega upravnega postopka organ, ki je pristojen za reševanje vloge za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Tako je za pregled ocen za podrocje industrije in ostalih dejavnosti pristojna URSJV, za podrocje zdravstva pa ostaja pristojna URSVS. Leta 2017 je bilo izdanih 53 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 43 dovoljenj za uporabo vira sevanja, 4 potrdila o vpisu vira sevanja v register virov sevanja, 67 izpiskov iz registra virov sevanja, 14 potrdil izvajalcem sevalne dejavnosti, ki so tuje pravne osebe, ena odlocba o prenehanju veljavnosti dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, štiri odlocbe o pecatenju rentgenske naprave in ena odlocba o odpecatenju rentgenske naprave. URSJV je v letu 2017 nadaljevala z obvešcanjem izvajalcev sevalnih dejavnosti glede prenehanja veljavnosti dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenj za uporabo vira sevanja. Obvestila, ki jih samodejno ustvari intranet portal InfoURSJV, so bila odposlana nekaj tednov pred prenehanjem veljavnosti dovoljenj. Tako so stranke imele na razpolago še dovolj casa za pripravo vlog za njihovo podaljšanje. Kljub obvešcanju pa stranke še vedno zamujajo z oddajo vlog za podaljšanje dovoljenj in posredovanjem informacij glede odgovornih oseb varstva pred sevanji. Stranke zamujajo tudi s periodicnim narocanjem pregledov virov sevanj, ki jih izvajata pooblašcena izvedenca varstva pred sevanji. V nekaterih primerih viri sevanj niso pregledani, dokler stranke na to niso opozorjene. Koristne informacije s podrocja upravnega nadzora in uporabe virov sevanj so bile izvajalcem sevalnih dejavnosti posredovane tudi preko Sevalnih novic, ki jih URSJV periodicno izdaja od leta 2004. Do konca leta 2017 je bilo izdanih 45 številk, od tega tri številke leta 2017. Uporaba rentgenskih naprav glede na namen in nacin uporabe je prikazana na sliki 81. Slika 81: Uporaba rentgenskih naprav glede na namen in nacin uporabe Iz registra virov sevanja je razvidno, da je bilo ob koncu leta 2017 v uporabi 339 rentgenskih naprav pri 171 organizacijah in 703 virov sevanja z radionuklidom pri 76 organizacijah. Pri 16 uporabnikih se je ob koncu leta shranjevalo 34 virov sevanja z radionuklidom, ki bodo predani izvajalcu obvezne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Med njimi je šest vsebnikov z osiromašenim uranom, ki so pri uporabnikih v shrambi in ne bodo predani izvajalcu javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ampak bodo po potrebi ponovno uporabljeni. Uporaba virov sevanja glede na namen in nacin uporabe je prikazana na sliki 82. Slika 82: Uporaba virov sevanj glede na namen in nacin uporabe Radionuklidi, ki se najpogosteje uporabljajo v virih sevanja, so prikazani na sliki 83, kjer so pod oznako »ostali radionuklidi« zajeti: 252Cf, 243Am, 232Th, 230Th, 237Np, 231Pa, 133Xe, 226Ra, 210Pb, 152Eu, 139Ce, 134Cs, 129I, 125I, 109Cd, 75Se, 65Zn, 36Cl, 22Na, 14C in 3H. Slika 83: Radionuklidi, ki se najpogosteje uporabljajo v virih sevanja Posebno skupino virov sevanja predstavljajo ionizacijski javljalniki požara (JAP), ki vsebujejo radionuklid 241Am. Ob koncu leta 2017 je bilo v registru virov sevanja evidentiranih 21.233 JAP v uporabi pri 270 organizacijah. Pri uporabnikih se je ob koncu leta shranjevalo 305 JAP, od tega 195 JAP pri podjetju, ki se ukvarja z dejavnostjo vzdrževanja, montaže in demontaže JAP. V zadnjih letih se je povecala pogostost oddajanja starih JAP v CSRAO. Opravljenih je bilo vec inšpekcijskih pregledov, predvsem pri podjetjih, ki so se, ali se še ukvarjajo z dejavnostjo vzdrževanja, montaže/demontaže JAP. Ob koncu leta 2017 je imelo veljavno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti za vzdrževanje in druga podobna dela, ki se jih izvaja na JAP, 10 podjetij. Seznam podjetij je objavljen na spletni strani URSJV. 2.2.1.1 Zbirke podatkov o virih sevanja, sevalnih dejavnostih in objektih Leta 2004 sta bila v skladu z ZVISJV vzpostavljena register sevalnih dejavnosti in register virov sevanja, ki ju URSJV vodi kot javno knjigo. Leta 2005 je bil vzpostavljen tudi register sevalnih in jedrskih objektov. Vsi registri so izdelani v sklopu intranetnega portala InfoURSJV, ki združuje vec podatkovnih zbirk, ki so kljucne za uspešno in ucinkovito delovanje URSJV. URSJV je za vzpostavitev intranetnega portala InfoURSJV leta 2006 prejela priznanje »DOBRA PRAKSA«, ki ga je podelilo Ministrstvo za javno upravo. Za ucinkovit nadzor nad viri sevanj sta kljucnega pomena tudi redno vzdrževanje in posodabljanje registrov. Zaradi povecanega števila evidentiranih virov sevanj postaja obstojeci sistem vse neucinkovitejši. 2.2.1.2 Register sevalnih dejavnosti Register sevalnih dejavnosti obsega evidenco o izvajalcih sevalnih dejavnosti in z njimi povezano zbirko listin. Evidence vsebujejo podatke iz listin, zlasti pa naziv in sedež podjetja ali ime in naslov izvajalca sevalne dejavnosti, prijavitelja ali uporabnika vira sevanja, opis sevalne dejavnosti ali vira sevanja, pogoje za izvajanje sevalne dejavnosti in pogoje za uporabo vira sevanja ter podatke o geografski lokaciji vira sevanja. Zbirko listin, ki se nanašajo na register sevalnih dejavnosti, sestavljajo listine o priglasitvi namere in o izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Prednost portala InfoURSJV je tudi možnost razlicnega prikaza podatkov. V registru sevalnih dejavnosti imamo možnost prikaza organizacij, ki izvajajo sevalno dejavnost, katerim je ali bo v kratkem poteklo dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ali pa npr. prikaz organizacij, ki uporabljajo ionizacijske javljalnike požara. URSJV si s preprostim ukazom lahko pomaga pri pripravi seznamov organizacij, ki jim želi poslati razlicne okrožnice ali ce želi obvestiti stranke o poteku njihovih dovoljenj. Na sliki 84 je prikazan register sevalnih dejavnosti s prikazom sevalnih dejavnosti, ki ustrezajo iskalnim pogojem. Slika 84: Register sevalnih dejavnosti 2.2.1.3 Register virov sevanja Register virov sevanja obsega evidenco o priglašenih virih sevanja in virih sevanja, za katere je bilo izdano potrdilo o vpisu v register oziroma izpisek iz registra ali dovoljenje za uporabo in z njimi povezana zbirka listin. Zbirko listin, ki se nanašajo na register virov sevanja, sestavljajo listine o izdaji dovoljenja za uporabo vira sevanja. Izdelani register virov sevanja je neposredno podrejen registru sevalnih dejavnosti, saj vire sevanja dodajamo le k obstojecim sevalnim dejavnostim iz registra. Tudi v tem registru je možnost razlicnega prikaza podatkov, npr. prikaz organizacij, ki imajo visokoaktivne vire sevanja, prikaz virov sevanja, ki so bili predani v CSRAO, prikaz virov sevanja, ki vsebujejo npr. radionuklid 63Ni itd. Na sliki 85 je prikazan register virov sevanja s prikazom tistih virov sevanja, ki ustrezajo iskalnim pogojem. Slika 85: Register virov sevanja 2.2.1.4 Register sevalnih in jedrskih objektov Register sevalnih in jedrskih objektov sestavlja evidenca o objektih, ki imajo status sevalnega ali jedrskega objekta in z njimi povezana zbirka listin. Zbirko listin, ki se nanašajo na register sevalnih in jedrskih objektov, sestavljajo listine o izdaji odlocbe o statusu sevalnega objekta ali jedrskega objekta, o izdaji predhodnega soglasja o jedrski ali sevalni varnosti in dovoljenja za obratovanje objekta. V letu 2013 je bil v register dodan še vpis o objektu državne infrastrukture, katerega status je pridobil eden od sevalnih objektov. Na sliki 86 je prikazan register sevalnih in jedrskih objektov znotraj intranetnega portala InfoURSJV. Slika 86: Register sevalnih in jedrskih objektov 2.2.1.5 Centralna evidenca o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu URSJV v skladu z dolocili ZVISJV vodi Centralno evidenco o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu (v nadaljevanju CERAO). Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom podrobneje doloca, kako je potrebno voditi CERAO in katere podatke je potrebno porocati. Na sliki 87 so predstavljeni zahtevani podatki za posamezen paket RAO. V CERAO je vsaka embalaža RAO ali element IG definiran kot paket. Imetniki RAO in IG so dolžni vsako leto do konca februarja porocati v predpisanem formatu podatke, iz katerih so razvidni lokacija, vrsta in inventar RAO in IG. Tako mora vsak porocati o koncnem stanju na zadnji dan tekocega leta in o spremembah, ki so bile opravljene na posameznih paketih. Spremembe zajemajo tako spremembo lokacije kot tudi kakršnokoli obdelavo paketa, npr. superkompaktiranje, sortiranje itd. V CERAO morata porocati tako ARAO kot tudi NEK. NEK poroca stanje v skladišcu radioaktivnih odpadkov in tudi stanje IJG. Slika 87: Podatki, ki jih vsebuje CERAO za posamezen paket 2.2.1.6 Poslovno proizvodni skladišcni objekt Steris URSJV je 6. januarja 2017 na osnovi dolocila 70. clena Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti1 (v nadaljnjem besedilu ZVISJV) in 50.clena Zakona o graditvi objektov podjetju STERIS AST, storitve v zdravstvu, d. o. o. (v nadaljevanju STERIS AST d. o. o.) izdala projektne pogoje h gradnji »Poslovno - proizvodno skladišcnega objekta Steris«. Investitor je mednarodna korporacija Synergy Health Holdings Limited iz Velike Britanije. V tem objektu namerava sterilizirati novo medicinsko opremo, ki jo bodo vozili s tovornjaki iz tovarn na vzhodu Evrope proti potrošnim centrom na zahodu. Objekt je umešcen na obmocje poslovne cone Komenda. V objektu se bo izvajala sterilizacija medicinske opreme s pomocjo dveh linearnih 1 Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV; Ur. l. RS, št. 67/02, 24/03, 46/04, 102/04-UPB2, 70/08- ZVO-1B, 60/11 in 74/15) pospeševalnikov, ki sta namešcena zaporedno – prvi bo paket obseval od zgoraj navzdol, drugi od spodaj navzgor. Projektni pogoji so bili doloceni v skladu z dolocili veljavne zakonodaje s podrocja sevalne varnosti in mednarodne prakse, predvsem MAAE standarda »Radiation Safety of Gamma, Electron and X Ray Irradiation Facilities«, številka SSG-8. Na sliki 88 je prikazan eden od pospeševalnikov s katerim bodo obsevali medicinsko opremo. Slika 88: Pospeševalnik (Foto: URSJV URSJV je pregledala vso prejeto dokumentacijo in upoštevanje projektnih pogojev ter 11. maja 2017 izdala soglasje h gradnji. Hkrati z izdajo tega soglasja je URSJV po uradni dolžnosti izdala tudi odlocbo o statusu objekta kot doloca prvi odstavek 56. clena ZVISJV. Skladno s tretjo tocko 2. odstavka 17. clena Uredbe o sevalnih dejavnostih (UV1; Ur. l. RS, št. 8/17) je bil objekt razvršcen med manj pomembne sevalne objekte, saj bosta pospeševalnika pospeševala delce na energijo manjšo od 25 MeV. URSJV je objekt vpisala v register sevalnih in jedrskih objektov, ki ga vodi URSJV v skladu z dolocbami 130. clena ZVISJV. Na sliki 89 je prikazana gradnja t.i. bunkerja, v katerem bo potekalo obsevanje medicinske opreme. Slika 89: Gradnja Poslovno - proizvodno skladišcnega objekta Steris ter pogled na bunker, v katerem sta namešcena pospeševalnika (Foto: URSJV) URSJV je 18. septembra 2017 izdala dve potrdili tujemu izvajalcu sevalne dejavnosti Mevex Corporation iz Kanade za razvoj in testiranje ter servisiranje pospeševalnikov. URSJV je STERIS AST d. o. o. dne 19. oktobra 2017 izdala dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti za testiranje linearnih pospeševalnikov delcev z rokom veljavnosti do 31. januarja 2018. URSJV je pri izdaji dovoljenja upoštevala Oceno varstva pred sevanji zaradi sterilizacije paketov z linearnim pospeševalnikom, št. OVS-3756, revizija 1, ki jo je dne 26. aprila 2017 izdelal ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. 21. decembra 2017 je bil opravljen tehnicni pregled objekta, na katerem je kot soglasodajalka sodelovala tudi URSJV. Uporabno dovoljenje ob koncu leta še ni bilo izdano. 2.2.2 Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi je v Republiki Sloveniji urejen z Zakonom o prevozu nevarnega blaga (ZPNB; Ur. l. RS, št. 33/06-UPB1, 41/09, 97/10 in 56/15). ZVISJV pa obravnava prevažanje radioaktivnih in jedrskih snovi kot sevalno dejavnost. Na osnovi ZPNB se za prevoz nevarnega blaga uporabljajo še naslednji pravni akti, ki vkljucujejo mednarodne pogodbe in sporazume: - Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR), (Ur. l. SFRJ-MP, št. 59/72) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP, št. 9/92), katerega sestavni del sta prilogi A in B, skupaj s protokolom, s katerim se dopolnjuje tretji odstavek 14. clena (Uradni list SFRJ-MP, št. 8/77) in protokolom, ki dopolnjuje clen 1 (a), clen 14 (1) in clen 14 (3) (b) (Ur. l. RS-MP, št. 7/97), - Sklep o objavi Prilog A in B k Evropskemu sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (Ur. l. RS, št. 9/03, 66/03, 9/05, 9/07, 125/08, 97/10, 14/13, 10/15 in 9/17), - Konvencija o mednarodnih železniških prevozih – COTIF (Ur. l. SFRJ – MP, št. 8/84) in akt o potrditvi nasledstva (Ur. l. RS-MP, št. 9/92), katere sestavni del je pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga (RID), skupaj s protokolom o spremembi konvencije (Ur. l. RS-MP; 2/04 ), - Mednarodna konvencija o varnosti kontejnerjev (CSC) (Uradni list SFRJ-MP, št. 3/87) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP; št. 15/92), - Mednarodna konvencija o varstvu cloveškega življenja na morju (SOLAS) 1974 (Ur. l. SFRJ – MP, št. 2/81) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP; št. 15/92), - Mednarodna konvencija o preprecevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL), 1973 (Ur. l. SFRJ-MP, št. 2/85) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP, št. 15/92), skupaj z veljavnimi protokoli in spremembami teh konvencij ter obveznimi kodeksi, - Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu (Ur. l. SFRJ – MP, št. 3/54, 5/54, 9/61, 5/62, in Ur. l. SFRJ – MP, št. 11/63, 49/71, 62/73, 15/78 in 2/80) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP, št. 24/92) ter na njeni podlagi izdane priloge, ki se nanašajo na varen prevoz nevarnega blaga po zraku, - Konvencija o fizicnem varovanju jedrskega materiala (Ur. l. SFRJ-MP, št. 9/85) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP, št. 9/92) in - Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Ur. l. RS-MP, št. 3/99). Navedene mednarodne pogodbe na podrocju radioaktivnih snovi vkljucujejo priporocila MAAE. Ta je izdala priporocila »Predpisi za varen prevoz radioaktivnih snovi«, SSR-6, zadnjic dopolnjena leta 2012. ZPNB je uvedel pojem varnostnega svetovalca. Naloge varnostnega svetovalca so definirane v Pravilniku o nalogah varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga (Ur. l. RS, št. 88/00). V skladu s prilogo A k Evropskemu sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga ni potrebno pridobiti prevoznega dovoljenja za izvzete tovorke, industrijske tovorke ter tovorke vrste A, B(U) in C. Dovoljenje je potrebno pridobiti le v primeru prevoza: - po izrednem dogovoru, - jedrskih snovi, ce vsota prevoznih indeksov presega 50 in - v tovorku vrste B(M), ce pošiljka presega 1000 TBq ali ce je dovoljeno obcasno nadzorovano zracenje. Prevozi v Sloveniji se vecinoma izvajajo zaradi dostave virov ionizirajocih sevanj na mesto uporabe v medicini, industriji in raziskavah ter prevzema in skladišcenja izrabljenih radioaktivnih virov v CSRAO. URSJV je v letu 2017 izdala eno dovoljenje za veckratni prevoz radioaktivnih snovi po izrednem dogovoru, in sicer ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. za prevoz radioaktivnih snovi do Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov, Brinje ali do drugih prejemnikov v Republiki Sloveniji. Poleg dovoljenj za prevoz nevarnega blaga, ZPNB ureja tudi odobritev embalaže za prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi. Razen industrijskih tovorkov, o cemer je vec napisanega v prejšnjih letnih porocilih, Slovenija ne proizvaja drugih zahtevnejših vrst embalaže za prevoz radioaktivnih ali jedrskih snovi. Kljub temu je za doloceno vrsto embalaže npr. embalaže za prevoz cepljivih snovi potrebna odobritev s strani vsake posamezne države prevoza. Embalažo za prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi po ZPNB odobri URSJV. URSJV v letu 2017 ni vodila nobenega postopka za odobritev embalaže. Septembra 2016 je podjetje Container, d. o. o. zaprosilo URSJV za ugotovitev oz. preveritev ustreznosti sistema vodenja kakovosti, ki obsega vse faze izdelave kontejnerjev. Zakon o prevozu nevarnega blaga namrec doloca, da morajo imeti stranke sprejet in uveden sistem vodenja, ki je sprejemljiv za pristojni organ in temelji na mednarodnih, domacih in drugih standardih. Novembra 2016 je URSJV pri stranki opravila ogled, na osnovi katerega je izdelala zabeležko in stranki poslala odprta vprašanja. Po prejetih odgovorih je URSJV februarja 2017 zakljucila, da ima podjetje Container, d. o. o. vzpostavljen ustrezen sistem vodenja pri izdelavi embalaže za prevoz radioaktivnih snovi. V letu 2015 so bile sprejete spremembe ZPNB. Spremembe se nanašajo na ureditev pristojnosti URSJV in URSVS nad mednarodnimi pogodbami in sporazumi, ki so navedeni zgoraj, in sicer za razred 7 nevarnih snovi (radioaktivne snovi). Izvedena je tudi sprememba pristojnosti pri odlocanju v postopkih odobritve embalaže: po novem je pristojna URSJV in ne vec minister pristojen za okolje. Spremembe so posledica priporocil mednarodne misije IRRS. V letu 2011 je sprememba ZVISJV uvedla prevažanje radioaktivnih snovi kot sevalno dejavnost. Prevoz radioaktivnih snovi je bil tako od tedaj dovoljen le po pridobitvi dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, podobno kot je bilo to do tedaj urejeno za jedrske snovi. V letu 2017 je sprememba Uredbe o sevalnih dejavnostih (Ur. l. RS, št. 8/17) dolocila podrobnejša merila za katero sevalno dejavnost je potrebno pridobiti dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti. Za prevažanje radioaktivnih snovi dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ni vec potrebno, ce gre za radioaktivne snovi katerih aktivnost ne presega aktivnosti za nevarne vire sevanja kategorije II. Za prevažanje jedrskih snovi so v uredbi podane mejne vrednosti kolicin pod katerimi dovoljenje za prevažanje jedrskih snovi prav tako ni vec potrebno. Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti – prevažanje radioaktivnih snovi za uporabo v zdravstvu ali veterinarstvu izda URSVS. Ta je v letu 2017 izdala eno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti za prevoz radioaktivnih snovi, ki se uporabljajo v zdravstu ali veterinarstvu. 2.2.3 UVOZ/VNOS, TRANZIT IN IZVOZ/IZNOS RADIOAKTIVNIH IN JEDRSKIH SNOVI Uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi so v Republiki Sloveniji urejeni s sledecimi pravnimi akti: - Zakonom o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV; Ur. l. RS, št. 102/04-UPB2, 70/08-ZVO-1B, 60/11 in 74/15), - Pravilnikom o cezmejnem pošiljanju jedrskih in radioaktivnih snovi (Ur. l. RS, št. 75/08 in 41/14), - Pravilnikom o cezmejnem pošiljanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva (Ur. l. RS, št. 22/09) in - Uredbo Sveta (EURATOM) št. 1493/93 z dne 8. junija 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami clanicami. URSJV izdaja dovoljenja za uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi v skladu s 1. odstavkom 100. clena ZVISJV, razen za uvoz/vnos in izvoz/iznos radioaktivnih snovi, ki se uporabljajo v zdravstvu ali veterinarstvu, za katere izda dovoljenje Ministrstvo za zdravje – URSVS. Poleg tega URSJV izdaja tudi dovoljenja za uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. Leta 2017 je URSJV izdala osem dovoljenj za uvoz radioaktivnih snovi, eno dovoljenje za veckratni vnos in iznos radioaktivnih snovi in dve dovoljenji za uvoz jedrskih snovi in sicer svežih gorivnih elementov za NEK in fisijskih celic za reaktor TRIGA ter eno dovoljenje za izvoz radioaktivnih snovi. URSJV je v letu 2017 izdala eno dovoljenje za iznos radioaktivnih odpadkov iz NEK na obdelavo v Francijo. Za slednjo pošiljko je Francija tudi sprožila postopek za podpis medvladnega sporazuma za vracanje odpadkov po obdelavi. URSVS ni izdala nobenega dovoljenja za uvoz radioaktivnih snovi iz držav, ki niso clanice EU. V Republiki Sloveniji je vnos in iznos radioaktivnih snovi (zaprti in drugi ustrezni viri) iz EU urejen s pravnimi akti EU in sicer z Uredbo sveta (Euratom) št. 1493/93 z dne 8. junija 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami clanicami. V skladu z omenjeno uredbo mora pošiljatelj zaprtih virov sevanja, ki namerava odposlati pošiljko takih virov ali se dogovoriti za odpremo take pošiljke, pridobiti predhodno pisno izjavo prejemnika radioaktivnih snovi. Izjava izkazuje, da prejemnik v državi clanici, v katero je pošiljka namenjena, izpolnjuje vsa veljavna dolocila iz 3. clena Direktive 96/29/Euratom in vse ustrezne nacionalne pogoje za varno skladišcenje, uporabo ali odlaganje take vrste virov. V ta namen mora prejemnik radioaktivnih snovi pripraviti izjavo na vnaprej dolocenem obrazcu, ki je sestavni del Uredbe in ki ga mora potrditi še upravni organ države prejemnice radioaktivnih snovi. Izjava se lahko nanaša tudi na vec kot eno pošiljko in na obdobje najvec treh let. Na osnovi uredbe je URSJV potrdila 7 izjav prejemnikov in URSVS 27 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi za 44 radionuklidov. Po uvozu/vnosu, izvozu/iznosu ter tranzitu jedrskih in radioaktivnih snovi, radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva je potrebno upravnemu organu, ki je izdal dovoljenje porocati: - v 15 dneh po poteku meseca, v katerem je bil izveden uvoz/vnos, izvoz/iznos ali tranzit jedrskih snovi ali virov sevanja s pomembno aktivnostjo, - v 21 dneh po preteku vsakega trimesecja o uvozih/vnosih in izvozih/iznosih radioaktivnih snovi, izvedenih v preteklem trimesecju, - v 15 dneh po prispetju pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na namembni kraj. URSJV je o uvozih in izvozih, ki se izvedejo na podlagi dovoljenja URSJV, redno obvešcena. Pri pošiljanju virov sevanja med državami clanicami pa je opaziti nespoštovanje 6. clena Uredbe Sveta, ki dobavitelje radioaktivnih virov sevanja zavezuje k porocanju iz druge alineje prejšnjega odstavka. Na osnovi porocil o opravljenih uvozih/izvozih/iznosih ter porocil dobaviteljev virov sevanja, ki jih je prejela URSJV v letu 2017 so bili uvoženi/vneseni ter izvoženi/izneseni viri sevanja za naslednje organizacije: - Em.tronic d. o. o. (vnos štirih virov sevanja 63Ni s posamicno aktivnostjo 200 MBq), - Radece papir nova d. o. o. (vnos vira sevanja 55Fe z aktivnostjo 3,7 GBq) - Zarja Elektronika d. o. o. (iznos 137 virov 241Am s skupno aktivnostjo okoli 4 MBq, vracilo ionizacijskih javljalnikov požara dobavitelju) in - Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o. (uvoz mešanic radionuklidov skupne aktivnosti okoli 56 MBq z vsebnostjo radionuklidov 133Xe in 85Kr, 131I ter 141Ce, 60Co in 134Cs ter uvoz/izvoz in vnos/iznos površinsko kontaminirane opreme in orodja, ki so jo uporabljali tuji izvajalci pri delu v NEK). Na osnovi podatkov iz prejetih vlog za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja ali izvajanje sevalne dejavnosti so bili v lanskem letu vneseni/uvoženi še naslednji viri sevanja: - dva vira sevanja z radionuklidom 252Cf z aktivnostjo 400 MBq za podjetje Salonit Anhovo d. d., - viri sevanja z radionuklidom 125I z aktivnostjo 37 MBq, z radionuklidom 57Co z aktivnostjo 0,37G Bq ter trije viri sevanja z radionuklidom 109Cd s posamicno aktivnostjo 370 MBq za Institut »Jožef Stefan« in - 14 virov sevanja z radionuklidom 192Ir za industrijsko radiografijo pri podjetjih Q Techna d. o. o., IMP NDT d. o. o., M&K Laboratory d. o. o., IMP Laboratorij d. o. o. in SIJ Ravne Systems d. o. o. skupne aktivnosti okoli 34 TBq ter dva vira sevanja 75Se z aktivnostjo okoli 3 TBq za Q Techno d. o. o. Podjetje Q Techna d. o. o. je v letu 2017 vneslo tudi nov vsebnik, ki vsebuje 15,4 kg osiromašenega urana (235/238U). Podjetja, ki izvajajo industrijsko radiografijo z viri sevanja iz prejšnjega odstavka, so v letu 2017 v države EU iznesle 14 virov sevanja z radionuklidom 192Ir s skupno zacetno aktivnostjo okoli 30 TBq ter vir sevanja z radionuklidom 75Se z zacetno aktivnostjo 3,5 TBq. 2.2.4 UKREPI VAROVANJA VIROV SEVANJA Opis ukrepov varovanja za visokoaktivne vire sevanja je zahtevan pri predložitvi vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. V Sloveniji je vec organizacij, ki uporabljajo predvsem 192Ir, v manjši meri pa tudi 75Se, v industrijski radiografiji; oba radionuklida dosegata ob nabavi in v prvem delu uporabe kriterij za visokoaktivni vir sevanja. Ostalih radionuklidov (60Co, 241Am) je bistveno manj, uporabljajo se v jedrskih objektih ter v nekaterih drugih dejavnostih, npr. v procesni tehniki in avtomatiki. Skupno število visokoaktivnih virov sevanja v uporabi v Sloveniji ob koncu leta 2017 je bilo 27 (23 industrija/raziskave, 4 medicina). URSJV ni ugotovila vecjih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v zvezi z ukrepi varovanja v letu 2017. V zdravstvu sta (le) dve organizaciji, ki posedujeta visokoaktivne vire sevanja (137Cs, 192Ir). Omeniti velja, da zahteve predpisov o prevozu nevarnega blaga zahtevajo za prevoz virov sevanja kategorije 1 in 2 »varnostni nacrt«. Sprememba ZVISJV iz leta 2015 se odraža na nacin, da se vzpostavlja povezava z oceno ogroženosti in posvetovanjem, ki ga predvideva ADR (1.10). Podrobnosti bodo dolocene v prihodnji reviziji podzakonskega akta s podrocja fizicnega varovanja. Ministrstvo za notranje zadeve/Policije je pripravilo v sodelovanju z URSJV splošen dokument »Ocena ogroženosti prevozov radioaktivnih snovi v cestnem prometu za leto 2017«, ki je bila odobrena v marcu 2017. URSJV je pripravila okviren spisek potencialnih prevoznikov oziroma organizatorjev prevoza radioaktivnih snovi s potencialno hudimi posledicami (tj. kategorij 1 in 2) v Sloveniji in ga posredovala Policiji; le-ta jim je nato posredovala omenjeno oceno. Naslednja revizija omenjene ocene bo predvidoma narejena v prvi polovici leta 2018. 2.2.5 INŠPEKCIJSKI PREGLEDI NA PODROCJU SEVALNIH DEJAVNOSTI Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost URSJV je v letu 2017 obravnavala 70 inšpekcijskih zadev v okviru pristojnosti URSJV. V to število je zajeto 17 intervencij, niso pa zajete tri inšpekcije ARAO, ki so opisane v poglavjih 2.1.3.4. in 2.1.4.6. Inšpekcijski nadzor se je izvajal na podrocju industrijske uporabe virov sevanj ter uporabe virov sevanj pri raziskavah, pri vzdrževanju, umerjanju in pri drugih podobnih delih na virih sevanja ter tudi pri pooblašcenih izvajalcih meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin. Inšpekcija je izvajala nadzor, vkljucno z intervencijami, pri skupno 58 pravnih subjektih. Inšpekcija je v letu 2017 sodelovala tudi z Inšpektoratom RS za notranje zadeve (IRSNZ) pri inšpekcijskem nadzoru fizicnega varovanja v NEK, ta pregled je zajet v skupno število zgoraj navedenih inšpekcijskih zadev. Pregled je opravil inšpektor IRSNZ, pri tem pa mu je strokovno podporo nudila tako inšpekcija kot tudi sodelavec URSJV, ki se s tem podrocjem ukvarja. Od leta 2004 inšpekcija izvaja sistematicne preglede v ustanovah in podjetjih, ki v preteklosti še niso bile pod inšpekcijskim nadzorom, vendar morajo te ustanove oziroma podjetja za uporabo virov sevanja pridobiti ustrezna dovoljenja. Število takšnih inšpekcij se je v zadnjih desetih letih zelo zmanjšalo. V skladu s stopenjskim pristopom inšpekcija sistematicno izvaja praviloma letni nadzor pri vseh tistih, ki rokujejo z visoko aktivnimi viri sevanj, najvec takšnih virov se uporablja v industrijski radiografiji. Prav tako inšpekcija sistematicno opravlja nadzor tudi pri tistih uporabnikih virov v industrijski radiografiji, ki uporabljajo le rentgenske aparate. Inšpekcija je v letu 2017 nadaljevala tudi s projektom izvajanja nadzora nad uporabo ionizacijskih javljalnikov požara (JAP), predvsem nad ravnanjem z JAP kot RAO. Število teh inšpekcij se ne zmanjšuje, ceprav se JAP le še zelo redko vgrajujejo, ker jih zamenjujejo sodobnejši javljalniki požara. Življenjska doba JAP je namrec približno 10 let in je potrebno po njenem izteku praviloma dolgo shraniti JAP kot RAO, saj so v JAP praviloma vgrajeni dolgoživi radionuklidi, najveckrat 241Am z razpolovno dobo 432,6 let. Aktivnost inšpekcije v letu 2017 je predstavljena na sliki 90 in zajema: - 51 rednih inšpekcijskih pregledov, - 2 izredna inšpekcijska pregleda, - 17 intervencij povezanih z viri sevanj. Slika 90: Aktivnosti inšpekcije URSJV v letu 2017 na podrocju sevalnih dejavnosti Intervencije, izvedene zaradi neustreznega ravnanja z viri sevanj oziroma RAO, so podrobno opisane v poglavju 2.2.5.2. 2.2.5.1 Redni inšpekcijski pregledi izvajalcev sevalnih dejavnosti V letu 2017 je inšpekcija izvedla 51 rednih in 2 izredna inšpekcijska pregleda pri skupno 50 pravnih subjektih. Pri nekaterih izvajalcih sevalne dejavnosti je bil inšpekcijski pregled izveden veckrat, na primer zaradi preverjanja izpolnjevanja inšpekcijskih zahtev ali zaradi izvedbe prekrškovnega postopka. Seznam podjetij oziroma ustanov, pri katerih je bil izveden inšpekcijski pregled: - UL - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo - Kemijski inštitut d. o. o. - REPRO - MS 03 d. o. o. - v likvidaciji - Ikema d. o. o. - Merel d. o. o. - UL - Biotehnicna fakulteta - UM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko - UM - Fakulteta za strojništvo - Team Trade d. o. o. - ALCU d. o. o. - Žito d. o. o. - Komunalno podjetje Ptuj d. d. - Filc d. d. - Banka Slovenije - Rematom d. o. o. - Chemas d. o. o. - Brest - pohištvo d. o. o. - Knauf Insulation d. o. o. - ELES, Elektro - Slovenija d.o.o. - Elektro Gorenjska d.d. - IMP NDT d. o. o. - Iskra d. d. - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije - Kolektor Group d. o. o. - Kolektor Sikom d. o. o. - Melamin d. d. - Perutnina Ptuj d. d. - CPM d.d. - v stecaju - Cinkarna Celje d. d. - Goricane tovarna papirja d. d. - POMGRAD - TAP d. o. o. - ZVD - Zavod za varstvo pri delu d. o. o. - Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Maribor - Institut »Jožef Stefan« - SIJ Acroni d. o. o. - ETI Elektroelement d.d. - RC eNeM Novi Materiali d. o. o. - NELA razvojni center d. o. o. - Element 29 d. o. o. - Gradis skupina G d.d. - stecaju - Q Techna d. o. o. - MO RS - Temat d. o. o. - T.H.G. hoteli d. o. o. - Tiskarna Anton Klar s. p. - v stecaju - Pivovarna Laško Union d. o. o. - Vipap Videm Krško d. d. - UL - Naravoslovno tehniška fakulteta - Hetta Asset Resolution, družba za financiranje d. o. o. - NE Krško d. o. o. V letu 2017 je med naštetimi podjetji kar osem takšnih, v katerih je bil opravljen inšpekcijski nadzor zaradi nepravilnega ravnanja ali suma nepravilnega ravnanja z JAP. V ostalih podjetjih pa so se viri uporabljali pri zelo razlicnih sevalnih dejavnostih, kot npr. pri izvajanju industrijske radiografije, v analitski radiografiji, v procesni tehniki in avtomatiki, umerjanju in drugih podobnih delih z viri sevanj. Inšpekcija je obravnavala tudi delo serviserjev virov sevanj. Inšpekcija je pri izvajalcih sevalne dejavnosti tudi v letu 2017 ugotavljala nekatere skupne pomanjkljivosti: - Vodenja evidenc o virih v podjetjih niso bila v skladu z zahtevami zakonodaje. Popolne evidence so eden od predpogojev, da lahko podjetja sploh varno ravnajo z viri sevanj. S tem se zagotovi tudi varno ravnanje z viri po koncani uporabi, ko vir na primer postane RAO. - Viri sevanj niso bili ustrezno oznaceni in v bližini virov niso bili podani podatki, kot jih zahteva zakonodaja, na primer radionuklid, njegova aktivnost itd. Ponekod so bile oznake poškodovane ali pa podatki zastareli. Takšno ravnanje ne omogoca, da bi delavci ali prebivalci v bližini vira lahko izvajali vse zašcitne ukrepe. Posebno pomembno je, da vedo, kako ukrepati ob izrednem dogodku. Na inšpekcijah inšpektorji tudi predajo nalepke, ki opozarjajo na sevanje, kot pomoc uporabnikom, ki jih namestijo že med inšpekcijskim pregledom. - Navodila za varno delo, vkljucujoc tudi navodila, kako uporabljati merilnike sevanje, niso bila upoštevana. Uporabniki niso poznali navodil za varno delo ob normalni uporabi vira kot tudi ne ob izrednem dogodku. Še posebej jim niso bili znani ukrepi, ki so podani v tehnicnih specifikacijah in navodilih proizvajalcev virov ali z njimi povezane opreme. - Delavci in ponekod tudi odgovorna oseba za varstvo pred sevanji niso poznali vsebine dokumenta Ocena varstva pred sevanji. To je za izvajanje dejavnosti kljucni dokument, v katerem so navedeni ukrepi za zagotavljanje varstva pred sevanji. To kaže na nerazumevanje sevalne varnosti oziroma odraža neustrezno varnostno kulturo v takšnih podjetjih. - Podjetja niso redno obvešcala URSJV o menjavi odgovorne osebe za varstvo pred sevanji. - Podjetja so zamujala s podaljšanjem dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti oziroma s pridobivanjem dovoljenj za nove vire sevanj in sicer predvsem pri uporabi prenosnih rocnih rentgenskih spektrometrov. Inšpekcija je v teh primerih prepovedala uporabo takih virov. - Nekatera podjetja, ki vnašajo ali uvažajo vire sevanj v Slovenijo tudi niso redno priglasila vnosa oziroma uvoza, kot to zahteva zakonodaja. Brez teh podatkov tudi nadzora nad tem, kdo in kako z virom oziroma kasneje z RAO ravna, ni mogoce vzpostaviti. Inšpekcija ugotavlja, da dobavitelji velikokrat ne poznajo zakonskih obvez in tako tudi uporabnika ali serviserja ne seznanijo s tem, kako pravilno ravnati z viri oziroma RAO upoštevajoc slovensko zakonodajo. Tudi v letu 2017 je inšpekcija ugotavljala, da stecaji oziroma likvidacije podjetij ogrožajo varno ravnanje z viri. Zaradi stecajev podjetij obstaja tudi potencialna nevarnost, da kasneje ne bo mogoce identificirati lokacij z viri sevanj, predvsem v specificnih tehnoloških sistemih. To je problem predvsem v primerih, ko se izgubi dokumentacija o virih sevanj in ko ti viri niso ustrezno oznaceni. Inšpekcija je posebno pozornost namenila takšnim podjetjem. Le tako se zagotovi, da se izrabljeni radioaktivni viri sevanj kot RAO varno oddajo v CSRAO, ali pa se viri kot še uporabni viri prodajo podjetjem, ki posedujejo ustrezno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti. Inšpekcija tudi ugotavlja, da prihaja v podjetjih do zmanjševanja števila zaposlenih, med njimi tudi tistih zaposlenih, ki so opravljali naloge odgovorne osebe za varstvo pred sevanji. Ker je v sistemu varstva pred sevanji vloga takšne osebe zelo pomembna, je prihajalo do zamud pri izvajanju nekaterih ukrepov varstva pred sevanji. Poznavanje ukrepov varstva pred sevanji, na primer tehnicnih ukrepov proizvajalca vira, in lastnosti samih podjetij, na primer nacin in pogostost uporabe vira, zahteva tudi usposobljenost, ki je ni mogoce hitro pridobiti. Ker se zakonodaja s podrocja sevanja relativno hitro spreminja, je poznavanje zakonskih zahtev velik izziv za podjetja, dobavitelje virov in serviserje. Poseben izziv je za tista podjetja, ki imajo nove odgovorne osebe za varstvo pred sevanji, saj je praviloma delo te osebe zelo zahtevno. Na inšpekcijskih pregledih so izvajalci sevalnih dejavnosti veckrat poudarili, da je pregled eden od nacinov pridobivanja informacij za varno izvajanje sevalne dejavnosti. Na inšpekcijskih pregledih inšpekcija praviloma tudi seznani zavezance, ce je to potrebno, s Sevalnimi novicami URSJV, knjižico Delo z viri sevanj (URSJV, 2006) in drugimi dostopnimi viri in informacijami, ki se nanašajo na specificno uporabo virov pri zavezancu. V nadaljevanju so opisane še nekatere druge posebnosti inšpekcijskega nadzora iz leta 2017, ki se nanašajo na posamezna podrocja nadzora. Nadzor nad izvajanjem industrijske radiografije z zaprtimi viri sevanj in z rentgenskimi napravami ter nad jedrskimi snovmi - vsebniki z osiromašenim uranom Ugotovljeno je, da nekatera podjetja, ki tudi usposabljajo za delo v industrijski radiografiji, ne prepoznajo nujnosti vpetosti ukrepov za varno delo v vsakdanje delo. Ker gre za tisto industrijsko dejavnost, v kateri je, glede na podatke MAAE, najvec nesrec z viri sevanj v industriji in imajo te nesrece lahko resne zdravstvene posledice, izjemoma celo smrtni izid, je potrebno pri izvajanju te dejavnosti strogo upoštevati vse varnostne ukrepe, tako tehnicne kot organizacijske. Inšpekcija pri tej sevalni dejavnosti še posebno poudarja in zahteva, da se redno uporabljajo umerjeni merilniki sevanja, kakor tudi ustrezni elektronski merilniki, ki delavce z zvocnim alarmom opozarjajo na prekoracene operativne meje hitrosti doze. Inšpekcija spodbuja uporabo ustreznih novejših elektronskih merilnikov in uporabo kontrolnih seznamov, ki služijo rednemu preverjanju opremljenosti izpostavljenih delavcev še pred zacetkom izvajanja industrijske radiografije. Ker zaprti viri, ki se v tej dejavnosti uporabljajo, praviloma spadajo med visoko aktivne vire sevanj, morajo izvajalci industrijske radiografije preskrbeti zagotovila, da bo imetnik virov imel na razpolago financna sredstva za varno ravnanje z virom po koncu njegove uporabe in tudi v primeru, ce imetnik postane financno nelikviden oziroma gre podjetje v stecaj. Inšpekcija ugotavlja, da se stanje na tem podrocju izboljšuje. Prav tako se izboljšuje redno porocanje upravnemu organu o visoko aktivnih virih. Ker pa se visoko aktivni zaprti viri sevanj nahajajo v zašcitnih vsebnikih iz osiromašenega urana, ki je jedrska snov, morajo o posedovanju le-te zavezanci redno obdobno porocati v EURATOM in prav tako URSJV. Inšpekcija je tudi v letu 2017 ugotovila, da se podrocje izvajanja preiskav z neporušnimi metodami z zaprtimi viri sevanj praviloma opušca, le v enem podjetju uporaba zaprtih virov sevanja narašca. Opušcanje lahko vodi do izgube ustreznega znanja in predvsem izkušenj na tem sicer zelo zahtevnem podrocju. Inšpekcija je v letu 2017 ugotavljala, da je nabava zaprtih virov sevanj za izvajanje industrijske radiografije postala zelo otežena, ker v Sloveniji ni proizvajalcev teh virov sevanja, pravila v sosednji državi, iz katere viri praviloma prihajajo, pa so se spremenila in sicer se je spremenil režim prevoza v tej državi. Certificiranje vsebnikov za potrebe prevozov zaprtih virov za industrijsko radiografijo namrec ni mednarodno harmonizirano. Inšpekcija je pri nadzoru uporabe visoko aktivnih virov in še posebej v zvezi z industrijsko radiografijo sistematicno pregledovala ali so izpolnjeni vsi pogoji za ukrepanje v primeru izrednega dogodka. Imetniki visoko aktivnih virov so namrec tudi navedeni na posebnem seznamu t. i. »nosilcev zašcite in reševanja«, saj morajo gasilci in drugi, ki bi ukrepali ob nesreci, vedeti, da je v zgradbi takšne vir. Na tem seznamu je zato podana tudi lokacija virov. Inšpekcija je v zadnjih letih z zahtevami med inšpekcijskimi pregledi pri izvajalcih industrijske radiografije z zaprtimi viri sevanj opazno dvignila raven na podrocju tehnicnega varovanja zacasnih shramb, kakor tudi rednega vodenja evidenc uporabe teh potencialno nevarnih virov sevanja. Inšpekcijski pregled pri pooblašcenih izvajalcih meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin V letu 2017 je bil ob inšpekcijskem pregledu sevalne dejavnosti opravljen nadzor v podjetjih, ki imajo pooblastilo za izvajanje meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin. Inšpekcija ugotavlja, da redno poteka obvešcanje t.i. dežurnega delavca URSJV ob morebitni najdbi virov sevanj ali RAO oziroma ob sumu, da gre za tak vir ali RAO. Poudariti pa je treba, da kljub rednemu izvajanju meritev radioaktivnosti teh pošiljk že pri prodajalcu v državi izvora odpadnih kovin, ni mogoce izkljuciti možnosti, da se RAO nahajajo v takšni pošiljki. Nadzor nad ravnanjem z ionizacijskimi javljalniki požara Inšpekcija je v letu 2017 nadaljevala z nadzorom nad JAP in je opravila osem tematskih inšpekcij. Tudi med inšpekcijskimi pregledi pri zavezancih, ki sicer izvajajo druge vrste sevalnih dejavnosti, inšpekcija dodatno pozornost posveca uporabi oziroma posedovanja JAP, predvsem pa ravnanju z JAP kot RAO. Problem JAP kot RAO obravnava inšpekcija URSJV intenzivno že od leta 2010, ko je zacela s sistematicnim nadzorom na tem podrocju. Opravila je preko 80 inšpekcij. Nadzor nad JAP, ki jih podjetja ali inštitucije uporabljajo, se namrec vrši preko pregledov pooblašcenega izvedencev, ti pregledi pa se izvajajo vsakih pet let. Ker za uporabo JAP tudi ni potrebno dovoljenje, temvec se JAP le enkrat vpiše v Register virov sevanj, ki ga vodi URSJV, vsaka sprememba lastništva, najema ali upravljanja zgradbe z JAP predstavlja tveganje, da novi lastnik, najemnik ali upravitelj, ne ve, kako z JAP ravnati. Praviloma novi lastniki, najemniki ali upravitelji niso sistematicno obvešceni, da so v zgradbi JAP ter da so ti vpisani v omenjeni register. Za uporabo JAP v požarnem sistemu zgradbe tudi ni potrebno imenovati odgovorne osebe za varstvo pred sevanji, tako da podjetja velikokrat niti ne javljajo, da JAP ne bodo uporabljali vec. Tako se v petletnem obdobju med dvema pregledoma pooblašcenega izvedenca hitro izgubi vsaka sled za JAP oziroma JAP kot RAO. Delujoci ali nedelujoci JAP se nahajajo tudi v podjetjih, ki vec ne uporabljajo proizvodnih ali drugih prostorov, a so JAP še vedno namešceni v njih. V takšnih primerih inšpekcija izvaja ukrepe, da se takšni JAP, ce so še v zgradbi, oddajo v Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov oziroma da so bodoci kupci takih podjetij ali le njihovih prostorov pravocasno obvešceni o obveznostih, povezanih s posedovanjem JAP. Tudi stecajni upravitelji praviloma ne poznajo zakonodaje s podrocja ravnanja z JAP in RAO. Omeniti je potrebno, da se v podjetjih, ki so v stecaju, nahaja obicajno od nekaj deset pa tudi do nekaj sto JAP. Na problematiko v zvezi z JAP je URSJV opozarjala tudi stecajne upravitelje. Inšpekcija ugotavlja, da nekdanji veliki poslovni sistemi, ki so praviloma v stecajih, odprodajajo svoje proizvodne in poslovne zgradbe vecjemu številu pravnih in fizicnih oseb. Z vecanjem števila vpletenih pravnih in fizicnih oseb, ki so med seboj v razlicnih pravnih odnosih, se nadzor nad JAP zelo zaplete. V letu 2017 je inšpekcija obravnavala nekaj podjetij, ki posedujejo vecje število JAP. V preglednici 13 je prikazano število vseh rednih inšpekcij oziroma inšpektorskih zadev, ki so bile namenjene izkljucno ugotavljanju ravnanja z javljalniki požara z viri sevanj od leta 2010 dalje, kar pomeni, da intervencije, pri katerih so inšpektorji obravnavali tudi ravnanje JAP, niso zajete. Preglednica 13: Število vseh rednih inšpekcij oziroma inšpektorskih zadev od leta 2010 dalje Leto Število inšpekcijskih zadev 2010 14 2011 15 2012 10 2013 10 2014 7 2015 6 2016 12 2017 8 Skupno 82 Na podlagi velikega števila že opravljenih tematskih inšpekcij, inšpekcija ugotavlja, da je potrebno sistematicno poostriti nadzor nad uporabniki JAP. Potrebno jih je cim prej obvestiti o njihovih obveznostih in zagotoviti sistem, ki bo prepreceval, da JAP postanejo RAO, ki jih podjetja ali fizicne osebe puste montirane v zgradbah brez nadzora URSJV, demontirane neustrezno shranjujejo kot RAO ali pa se kasneje za njimi celo izgubi vsaka sled. Spremljanje ureditvenih ukrepov Tudi v tem letu je inšpekcija spremljala izvajanje številnih ureditvenih ukrepov, ki izhajajo iz zahtev inšpekcije iz preteklih let. Tedaj je namrec inšpekcija intenzivno iskala vire in RAO, za katere uporabniki niso vedeli, da lahko predstavljajo tveganje za zdravje ter da se z njimi lahko kontaminira okolje. Urejanje takšnih virov in RAO je praviloma zahtevna naloga, ki vkljucuje tudi pooblašcene izvedence in Agencijo za radioaktivne odpadke. Tako je na primer tudi v letu 2017 je potekala izvedba zahtevnejših ureditvenih ukrepov na MO RS. Sodelovanje inšpekcije URSJV v mednarodnem in domacem okolju Tudi v letu 2017 je inšpekcija uspešno sodelovala v tako imenovanem procesu »tutoringa« URSJV. Tujim štipendistom je predstavila svoje podrocje delovanja, zakonodajni okvir vkljucno z izvajanjem upravnih in prekrškovnih postopkov. Opravila je vec inšpekcijskih pregledov ob sodelovanju omenjenih štipendistov. Inšpekcija jim je predstavila tudi orodja, ki jih uporablja za lažje obvladovanje procesa inšpekcijskega nadzora, predvsem racunalniški program »Modul Inšpekcija«. Z njim ucinkoviteje sledi izvajanju korektivnih ukrepov. Prav tako pa program pomaga inšpekciji pri hitrejšemu in ucinkovitejšemu ocenjevanju izvajanja samega inšpekcijskega procesa ter omogoca hitro pridobivanje potrebnih podatkov za porocanja v okviru upravnih zadev. Izvajanje stalne pripravljenosti URSJV URSJV zagotavlja stalno pripravljenost za primer izrednih radioloških ali jedrskih dogodkov oziroma nesrec. Tako je celotna inšpekcija tudi v letu 2017 uspešno zagotavljala izvajanje naloge stalne pripravljenosti v sodelovanju z drugimi sodelavci URSJV. Sodelovanje inšpekcije s sodišcem V letu 2017 je bila inšpekcija povabljena na pricanje na sodišcu zaradi tožbe dveh bivših zaposlenih proti bivšemu delodajalcu, ki je izvajal industrijsko radiografijo, pri tem pa sta bila oba sodelavca prekomerno obsevana. Prejete efektivne doze so bile višje kot so zakonske letne omejitve za izpostavljene delavce. Inšpekcija je tedaj že uvedla prekrškovni postopek in sicer v letu 2013 in po pridobitvi vseh dokazov tudi že oglobila pravno osebo in odgovorno osebo. 2.2.5.2 Intervencije inšpekcije na terenu V letu 2017 je inšpekcija URSJV obravnavala skupno 17 interventnih inšpekcijskih zadev. Tako kot leto pred tem, ko je bilo takšnih zadev kar 18, je tudi to število nekoliko vecje od petletnega povprecja v obdobju 2012-2016, ko je bilo v povprecju takšnih zadev približno 12. V letu 2017 je dežurni inšpektor tudi sodeloval na vaji pripravljenosti na nesreco pri industrijski radiografiji, sodelovanje je zajeto v zgoraj navedeno število. Tako kot v letu 2016, je bila tudi v letu 2017 vecina intervencij povezanih z nepravilnim ravnanjem pri prevozu odpadnih kovinskih surovin preko ozemlja Slovenije. Takšnih intervencij je bilo namrec kar enajst. Postopek ukrepanja temelji na sistemu pripravljenosti URSJV ter poteka v sodelovanju z Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO), pooblašcenimi izvedenci varstva pred sevanji ter drugimi institucijami v in izven Slovenije, ki se ukvarjajo z viri sevanj ali RAO. Intervencije v letu 2017 so razvršcene v tri skupine: - intervencije, povezane z viri sevanj, ki so se ali se še uporabljajo v Sloveniji, v tej skupini je bila le ena intervencija, - intervencije, povezane s prevozom virov ali odpadkov, v tej skupini je enajst intervencij in - ostale intervencije. Intervencije iz prve skupine so praviloma strokovno najbolj zahtevne, ker se nanašajo na intervencije z viri ali pa na RAO, ki se že nahajajo v Sloveniji in je potrebno izvesti ureditvene ukrepe tako, da viri ali odpadki ne povzrocajo neupravicene obsevanosti ljudi ali kontaminacije okolja. V drugi skupini so intervencije, povezane s prevozom sekundarnih kovinskih surovin. Praviloma radioaktivni vir ali RAO zaznajo merilni instrumenti in je nato vir oziroma RAO vrnjen pod posebnimi pogoji povzrocitelju. Izjemoma je RAO shranjen v CSRAO. Pri takšnih intervencijah je potrebno tesno sodelovanje ARAO, pooblašcenih izvedencev varstva pred sevanji v Sloveniji in URSJV. V zvezi s prevozom radioaktivnega materiala preko meja Slovenije URSJV tudi tesno sodeluje z upravnimi organi in institucijami iz sosednjih držav. To sodelovanje je že dobro uteceno. Vsaka država mora namrec najprej na svojem ozemlju poskrbeti, da ne bo imela izgubljenih virov ali RAO, poleg tega pa mora ucinkovito sodelovati z drugimi državami in prepreciti, da bi izgubljeni viri ali RAO brez nadzora potovali od države do države in ogrožali ljudi ali okolje. V tretji skupini pa so intervencije, ki jih ni mogoce uvrstiti v zgornji skupini. Takšnih intervencij je bilo pet, ena povezana z zaustavitvijo NEK 21. aprila 2017 ter tri povezane s sumom, da gre za neustrezno ravnanje z viri ali RAO, sum pa kasneje ni bil potrjen. Že omenjena vaja pripravljenosti na nesreco pri industrijski radiografiji je tudi zajeta v to skupino. Inšpekcije, povezane z viri sevanj ali radioaktivnimi odpadki URSJV je opravila inšpekcijski pregled v zvezi z izvajanjem industrijske radiografije na lokaciji IJS v Ljubljani, kjer je detektor v Mreži zgodnjega obvešcanja (MZO) URSJV je zaznal polje sevanja, ki ga je ustvaril vir pri izvajanju industrijske radiografije na gradbišcu v bližini detektorja v Ljubljani. Detektor je zaznal približno 20-kratno vrednost naravnega ozadja. Ugotovljeno je bilo, da so potekala gradbena dela na omenjeni lokaciji in sicer menjava toplovoda v bližini detektorja MZO URSJV. Ta dela so obsegala tudi izvajanje industrijske radiografije, zato je detektor URSJV prožil alarm. Podjetje, ki je izvajalo radiografijo, pa je nato ob nadaljnjem izvajanju del predhodno obvešcalo URSJV o izvajanju industrijske radiografije v bližini tega detektorja. Intervencije, povezane s prevozom virov ali odpadkov V letu 2017 je bilo kar enajst intervencij povezanih z identifikacijo povišanega doznega polja pri prevozu virov sevanj ali RAO, ki so zahtevale intervencijo URSJV. 1. Vrnitev tovora v državo izvora Šestkrat so detektorji v Italiji pri meritvi doznih polj na tovoru iz tujine zaznali povišano sevanje. Tovor in sicer sekundarne kovinske surovine so bile nato preko Slovenije vrnjene v državo izvora. V vseh primerih je URSJV o meritvah v Italiji obvestilo podjetje SŽ - Tovorni promet, d. o. o., ker je bil prevoz vagona oziroma vagonov, na katerih je bilo izmerjeno povišano sevanje, opravljen z železnico. Vrnjen tovor se je nahajal na enem, dveh ali treh vagonih. Tovor je bil nato vrnjen v državo izvora in sicer na Madžarsko ali Hrvaško, v teh državah je bil upravni organ tudi predhodno obvešcen, da tovor prihaja nazaj. 2. Povišana dozna polja na vagonih zaradi naravnih radionuklidov SIJ Acroni d. o. o. je dvakrat porocal URSJV, da je na vagonih iz podjetja Dinos d. d. izmeril povišano vrednost doznih polj. Prav tako je podjetje SŽ - Tovorni promet, d. o. o., trikrat porocalo, da je bila na vagonih s materialom iz Dinos d. d. v Italiji izmerjena povišana vrednost ionizirajocega sevanja. ZVD d. o. o. je nato na lokaciji podjetja Dinos d. d. v Ljubljani opravil meritve na tovoru in sicer na odpadnih ceveh iz tehnološkega procesa, ki so se nahajale na vagonih. Ugotovil je, da je na vseh sedmih vagonih material s povišano vrednostjo naravnih radionuklidov, ki se je nahajal na notranji oblogi cevi. Izmeril je koncentracije nekaterih radionuklidov iz 238U in iz 232Th razpadne verige. ZVD d. o. o. je tudi podal mnenje, da glede na nizke vrednosti specificnih aktivnosti upravni nadzor ni potreben. Slika 91 prikazuje iskanje predmetov, ki so povzrocali povišano vrednost doznih polj na vagonih, viden je že razložen tovor na lokaciji Dinos d. d., ki se ukvarja s sekundarnimi surovinami. Slika 92 pa prikazuje cevi z notranjo oblogo, kjer so bile najdene povišane vrednosti naravnih radionuklidov. Slika 91: Iskanje predmetov, ki so povzrocali povišano vrednost doznih polj na vagonih (Foto: ZVD d. o. o.) Slika 92: Odpadne industrijske cevi z notranjo oblogo (Foto: ZVD d. o. o.) Ostale intervencije V letu 2017 je inšpekcija opravila tudi informativne meritve hitrosti doze na lokacijah odlagališca peskokopov podjetja v obcini Moravce, ker je bil podan sum, da gre za nepravilno odlaganje RAO. Sum je bil nato ovržen. Inšpekcija je tudi pregledala stanje po požaru v podjetju KEMIS kemicni izdelki, predelava in odstranjevanje odpadkov d. o. o. in sicer je opravila pregled na lokaciji tega podjetja 25. maja 2017. Ena intervencija v letu 2017 pa je bila povezana z izmerjeno povišano osebno dozo delavca v industriji. Dozimeter je namrec izmeril 9,75 mSv v obdobju 20. 04. - 07. 06. 2017. Ugotovljeno je bilo, da je bila ta doza posledica medicinskih postopkov v nuklearni medicini in je dozimeter zato pokazal povišano dozo. V letu 2017 je inšpekcija URSJV spremljala tudi ravnanje NEK ob zaustavitvi 21. aprila 2017 ter sodelovala pri vaji pripravljenosti na nesreco v industrijski radiografiji, ki je obsegala ukrepanje ob eksploziji in požaru. Vajo je organiziralo PGD Ihan. Na njej so poleg gasilcev sodelovali sodelavci URSJV, ARAO, ELME IJS, policije in službe nujne medicinske pomoci. Vaja je bila zelo koristna, saj se na tak nacin ugotavljajo pomanjkljivosti v odzivu omenjenih služb in drugih vpletenih. 2.2.6 Povzetek stanja na podrocju uporabe virov sevanja, ki so v pristojnosti URSJV Leta 2017 je bil na podrocju izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanj poudarek na pripravi novega zakona, podzakonskih predpisov in uveljavljanju zakonodajnih zahtev, vodenju postopkov za izdajo dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, dovoljenj za uporabo vira sevanja, izpiskov iz registra virov sevanj, vodenju registra sevalnih dejavnosti, registra virov sevanja, registra sevalnih in jedrskih objektov, centralne evidence o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu ter sistematicnem izvajanju inšpekcijskega nadzora. Zaradi sprememb zakonodaje se pricakuje zmanjšanje število upravnih postopkov, tako da bodo postopki bolj pregledni za stranke. S spremembami se ne bo posegalo v ukrepe varstva pred sevanji. Kljucni dokument ostaja ocena varstva pred sevanji, ki spremlja vlogo za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Ocene ne potrjuje vec organ, pristojen za varstvo pred sevanji, s posebnim upravnim aktom, temvec jo pregleda znotraj istega upravnega postopka organ, ki je pristojen za reševanje vloge za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Za podrocje zdravstva je pristojna Uprava RS za varstvo pred sevanji (URSVS), za podrocje industrije in ostalih dejavnosti pa Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV). URSJV je leta 2017 nadaljevala z obvešcanjem izvajalcev sevalnih dejavnosti glede prenehanja veljavnosti dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenj za uporabo vira sevanja. Obvestila, ki jih samodejno ustvari intranet portal InfoURSJV, so bila odposlana nekaj tednov pred prenehanjem veljavnosti dovoljenj. Tako so stranke imele na razpolago še dovolj casa za pripravo vlog za njihovo podaljšanje. Kljub obvešcanju pa stranke še vedno zamujajo z oddajo vlog za podaljšanje dovoljenj in posredovanjem informacij glede odgovornih oseb varstva pred sevanji. Stranke zamujajo tudi s periodicnim narocanjem pregledov virov sevanj, ki jih izvajata pooblašcena izvedenca varstva pred sevanji. V nekaterih primerih viri sevanj niso pregledani, dokler stranke na to niso opozorjene. Koristne informacije so bile izvajalcem sevalnih dejavnosti posredovane tudi preko biltena Sevalne novice, ki ga URSJV periodicno izdaja od leta 2004. Kljub rednemu delovanju javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (ARAO) je bilo ob koncu leta v shrambi pri imetnikih še 34 virov sevanja z radionuklidom (med njimi je šest vsebnikov z osiromašenim uranom, ki so pri uporabnikih v shrambi in bodo po potrebi ponovno uporabljeni) in 305 ionizacijskih javljalnikov požara (JAP). Pri organizacijah, ki nimajo urejene shrambe, je lahko takšno shranjevanje potencialni vir nepotrebnega obsevanja delavcev. Zato URSJV redno poziva organizacije, da oddajo vire sevanja, ki se ne uporabljajo vec, izvajalcu javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. URSJV je pristojna tudi za nadzor dejavnosti, ki se nanašajo na delo ali skladišcenje materialov, ki se jih obicajno ne obravnava kot radioaktivne, vendar vsebujejo naravno prisotne radionuklide – to so predvsem radionuklidi uranove in torijeve razpadne vrste. Nadzor teh dejavnosti je potreben, ker lahko povzrocajo znatno povecanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz prebivalstva. Tako se pod upravnim nadzorom nahajajo odpadki, ki so nastali v tehnološkem postopku pridobivanja titanovega dioksida. Ob koncu leta se je v skladišcu nahajalo 256 standardnih sodov. V letu 2017 so bile izvedene meritve hitrosti doze zunanjega sevanja gama, meritve specificnih aktivnosti naravnih radionuklidov v vzorcih surovin in meritve koncentracije radona v delovnem okolju in v proizvodnji v šestih podjetjih. Meritve so pokazale, da nadaljnji ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi naravno prisotnih radioaktivnih snovi za delavce oziroma obiskovalce niso potrebni. Od leta 2010, ko se je koncalo vecletno sistematicno intenzivno iskanje vseh virov v podjetjih in inštitucijah, v katerih pred tem ni bilo pregledov, se viri sevanja kot ostanki starih dejavnosti pojavijo redko. Tako je v letu 2017 ni bilo najdenih novih virov sevanja, ki bi jih uporabniki pozabili, ko jih ne uporabljajo vec, razen javljalnikov požara z virom sevanj. Še vedno pa se pogosto povišano dozno polje pojavi zaradi odpadnih surovin, v katerih so viri ali RAO, oziroma gre za povišane vrednosti aktivnosti naravnih radionuklidov. Takšni prevozi so bili v letu 2017 povezani s tovorom iz tujine in le v nekaj primerih z demontažo tehnološke opreme v industrijskih objektih v Sloveniji, kjer so bile najdene cevi s povišano vrednostjo aktivnosti naravnih radionuklidov. Dejstvo, da se viri ali RAO najdejo med sekundarnimi surovinami kaže, da se viri oziroma RAO izgube predvsem ob koncu njihove življenjske dobe. Še vedno je potrebna posebna pozornost pri pošiljkah sekundarnih kovinskih surovin iz tujine. Sistem nadzora je torej ucinkovit predvsem za dejavnosti, ki prihajajo pod nadzor, oziroma so prišle pod nazor pred kratkim. Inšpekcija ugotavlja, da podjetja oziroma institucije, ki morajo izvajati ureditvene ukrepe zaradi virov, ki so bili v preteklosti najdeni na inšpekcijah, postopno, vendar vztrajno nadgrajujejo sistem nadzora. Industrijska radiografija je dejavnost, ki zahteva posebno pozornost inšpekcije, zato je nadzor reden, praviloma enkrat letno. Varnostna kultura na tem podrocju še vedno ni dovolj visoka, izvajalci namrec velikokrat varnostnih ukrepov ne vkljucijo v svoje redno delo. Reden nadzor s periodo enega leta se izvaja tudi pri vseh ostalih podjetjih, ki imajo t.i. visoko aktivne vire. Inšpekcija ugotavlja, da je praviloma potrebno uvesti dodatne ureditvene ukrepe, zato je smiselno ohraniti pogostost inšpekcij v takšnih podjetjih. Inšpekcija ugotavlja, da je v podjetjih, ki so pred stecaji ali v njem, inšpekcijski nadzor nujen, saj se velikokrat v takšnih podjetjih znanje o varnem delu z viri izgubi, ko delovno mesto zapusti odgovorna oseba za varstvo pred sevanji. Omejitev so tudi financna sredstva za zagotavljanje varnosti. Inšpekcija ugotavlja, da je na tem podrocju potrebna boljša osvešcenost stecajnih upraviteljev, saj ti lahko nehote in brez ustreznega znanja upravljajo v stecajnih postopkih z radioaktivnimi viri oziroma RAO. Posebno problematicno podrocje nadzora, s katerim se inšpekcija redno srecuje predvsem od leta 2010 dalje, je nadzor nad ravnanjem z javljalniki požara z virom sevanja (JAP). Celotno število inšpekcij od leta 2010 je naraslo že na preko 80, kar kaže, da sistematicno ni zagotovljen nadzor nad JAP od uvoza v Slovenijo do oddaje v CSRAO. Posebej je zaskrbljujoce, da so bili JAP v enem primeru v zgradbi in sicer v hotelu, ki je že delno porušen in bo ugotavljanje v letu 2018, kje so JAP, zelo zahtevno, saj bi lahko že prišlo do radioaktivne kontaminacije objekta. V letu 2017 je inšpekcija tudi nadaljevala z nadzorom dobaviteljev virov. Ti praviloma ne poznajo zakonodaje s tega podrocja. Zato tudi praviloma ne posredujejo vseh informacij uporabniku o tem, kakšni so pogoji, ki jih proizvajalec predpisuje za varno uporabo dolocenega vira. Z nadzorom takšnih podjetjih oziroma inštitucij je zato smiselno nadaljevati. Inšpekcija ugotavlja, da je v nadzor nad tranzitom virov ali radioaktivnih odpadkov, ki so bili vrnjeni lastniku v tujini, potekal tekoce in brez posebnosti v letu 2017. Ob intervencijah je sodelovanje med vsemi institucijami v Sloveniji in tujini praviloma dobro. V letu 2017 ni bilo intervencij, ki bi zahtevale hitro posredovanja pooblašcenega izvedenca varstva pred sevanji, to je v roku nekaj ur. Vecinoma pa so intervencije trajale nekaj dni. URSJV ocenjuje, da se z navedenimi upravnimi in inšpekcijskimi ukrepi iz leta v leto krepi upravni nadzor nad izvajanjem sevalnih dejavnostih. Posledicno se veca tudi sevalna varnost. Z vzpostavljenimi registri je zagotovljena skoraj popolna sledljivost nad viri sevanj v Sloveniji. 2.2.7 Uporaba virov sevanja v zdravstvu in veterini Za upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem sevalnih dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu je pristojna Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji. 2.2.7.1 Rentgenske naprave v zdravstvu in veterini Po evidenci URSVS je bilo za potrebe zdravstva in veterinarstva konec leta 2017 v evidenci 1066 rentgenskih naprav od katerih 112 aparatov ni v uporabi (pokvarjeni (8), v rezervi (68), v postopku prenehanja uporabe(36)). Delitev naprav glede njihove namembnosti je predstavljena v preglednici 14. Preglednica 14: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede njihove namembnosti Namembnost Stanje 2016 Novi Odpisani Stanje 2017 Zobni 565 46 53 558 Diagnosticni 306 20 15 311 Terapevtski 12 1 1 12 Simulator 4 0 0 4 Mamografski 34 5 5 34 Namembnost Stanje 2016 Novi Odpisani Stanje 2017 Racunalniški tomograf CT 29 5 3 31 Densitometrija 46 0 1 45 Veterinarski 66 6 1 71 SKUPAJ 1062 83 79 1066 V letu 2017 je bilo na podrocju uporabe rentgenskih aparatov v zdravstvu in veterinarstvu izdanih 75 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in 230 dovoljenj za uporabo virov sevanj. V letu 2017 je bilo opravljenih 7 poglobljenih inšpekcijskih pregledov s podrocja uporabe rentgenskih naprav in linearnih pospeševalnikov za radioterapijo v zdravstvu in veterinarstvu. Od tega sta bila dva pregleda namenjena nadzoru nad uvajanjem teleradioterapije (uporabe linearnih pospeševalnikov) v UKC Maribor, en inšpekcijski pregled je bil namenjen preiskavi izrednega dogodka v radioterapiji, štirje inšpekcijskih pregledi pa so bili s podrocja rentgenske diagnostike. V treh primerih je bila na osnovi ugotovitev inšpekcijskega pregleda izdana inšpekcijska odlocba z zahtevami po uskladitvi z veljavnimi predpisi. V enem primeru je inšpekcijski pregled vkljuceval odpecatenje rentgenskega aparata ki ga je imetnik hranil v rezervi. Opravljen je bil inšpekcijski pregled na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana v zvezi z nenamerno izpostavljenostjo pacientke. Dne 16. marca 2017 je bolnica po zakljucku svojega obsevanja pomotoma ostala v labirintu obsevalnega prostora med obsevanjem sledece bolnice. To je povzrocilo neupraviceno obsevanje navedene bolnice s sipanim sevanjem. OI Ljubljana je naredil skrbno rekonstrukcijo dogodka, na osnovi katere je bilo ocenjeno, da je bolnica zaradi navedenega dogodka prejela dodatno efektivno dozo okoli 0,1 mSv. Navedena doza je bistveno nižja od doze, ki jo je obsevana bolnica zaradi sipanega sevanja prejela v toku radioterapevtskega zdravljenja in je po mnenju lecece radioterapevtke klinicno zanemarljiva. Na podlagi rezultatov preiskave v zvezi s tem izrednim dogodkom in analize vzrokov je OI Ljubljana oblikoval protokol zapiranja vrat, ki bo predvidoma preprecil ponovitve tovrstnih dogodkov. Na osnovi pregledovanja porocil o pregledih rentgenskih aparatov za medicinsko uporabo, ki jih URSVS pošiljajo pooblašcene institucije, je bilo v okviru inšpekcijskega nadzora izdanih 5 zahtev v katerih je URSVS od uporabnika zahtevala predložitev dokazil o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, 26 pozivov, v katerih je bilo od uporabnika zahtevano, da predloži dokazila v zvezi s prenehanjem uporabe rentgenske naprave in 110 pozivov z zahtevami po uskladitvi z veljavno zakonodajo. V humani medicini je bilo v javnih zdravstvenih zavodih v uporabi 465 rentgenskih naprav, v zasebnih zdravstvenih ustanovah pa 530 rentgenskih naprav. Povprecna starost rentgenskih naprav v javnem sektorju je 9,8 let (9,6 let v 2016, 9,4 let v 2015, 9,6 let v 2014, 9,5 let v letu 2013, 9,1 let v letu 2012) v zasebnem pa 10, 0 let (10,2 let v 2016, 10,1 let v 2015, 9,9 let v 2014, 9,8 let v letu 2013 9,2 let v letu 2012). Natancnejša razdelitev rentgenskih naprav humane medicine glede lastništva v letu 2017 je predstavljena v preglednici 15. Preglednica 15: Število rentgenskih naprav v humani medicini glede lastništva v letu 2017 Last Diagnosticni Zobni Terapevtski Skupaj javna 342 (81 %)/9,6 110(20 %)/10,4 13 (100 %)/7,2 465 /47 %)/9,8 zasebna 82 (19 %)/11,6 448 (80 %)/9,7 0/0 530 (53 %)/10,0 Skupaj 424/10,0 558/9,9 13/7,2 995/9,9 V veterinarski medicini je bilo v javnih zdravstvenih zavodih v uporabi 13 naprav, v zasebnih zdravstvenih ustanovah pa 55 rentgenskih naprav. Povprecna starost rentgenskih naprav v javnem sektorju je 15,4 leta (15,5 let v 2016, 15,5 let v 2015, 14,5 let v 2014, 13,5 let v let 2013, 13,8 let v letu 2012), v zasebnem pa 8,8 let (8,7 let v 2016, 10,1 let v 2015, 9,4 let v letu 2014, 9,6 let v letu 2013, 8,0 let v letu 2012). Natancnejša razdelitev rentgenskih naprav veterinarske medicine glede lastništva v letu 2017 je predstavljena v preglednici 16. Preglednica 16: Število rentgenskih naprav v veterinarski medicini glede lastništva v letu 2017 Last Diagnosticni Zobni Terapevtski Skupaj javna 13 (19 %)/14,7 1 (50 %)/25,0 0 (0 %)/0,0 14 (20 %)/15,4 zasebna 55 (81 %)/8,7 1 (50 %)/11,0 1 (100 %)/11,0 57 (80 %)/8,8 Skupaj 68/9,8 2/18,0 1/11,0 71/10,0 Pooblašceni izvedenci varstva pred sevanji izvajajo tehnicne preglede in meritve rentgenskih naprav najmanj enkrat letno. Glede kakovosti jih uvrstijo v skupine, in sicer: brezhibni, potrebno popravilo, predlagan odpis in pokvarjeni. Nekajletna analiza za diagnosticne rentgenske naprave je predstavljena na sliki 93 in kaže na vec kot 95 % delež brezhibnih naprav. 020406080100120brezhibnipotrebno popravilopredlagan odpispokvarjeni1997199920012002200320042005200620072008200920102011201220132014201520162017 Slika 93: Delež diagnosticnih rentgenskih aparatov glede na njihovo kakovost v obdobju 1997-2017 2.2.7.2 Odprti in zaprti vir sevanj v zdravstvu in veterinarstvu Odprte vire sevanj (radiofarmacevtike) za diagnostiko in terapijo v Sloveniji uporablja sedem organizacijskih enot za nuklearno medicino: Klinika za nuklearno medicino (KNM) v Univerzitetnem klinicnem centru Ljubljana, ter oddelki ali laboratoriji v Onkološkem inštitutu (OI) v Ljubljani, Univerzitetnem klinicnem centru (UKC) Maribor ter v splošnih bolnišnicah (SB) v Celju, Izoli, Slovenj Gradcu in Šempetru pri Gorici. Skupne dobavljene kolicine osmih radionuklidov z najvišjimi dobavljenimi aktivnostmi povzema preglednica 17. Zaradi preglednosti radionuklidi z aktivnostmi pod 2 GBq niso navedeni. Slovenija nima lastne proizvodnje radionuklidov, vecina je vnesenih iz držav clanic Evropske Unije. Na prvem mestu je molibden 99Mo kot generator tehnecija 99mTc, ki ga v oddelkih za nuklearno medicino pridobivajo (»eluirajo«) iz 99Mo in uporabljajo za diagnostiko. V enem tednu lahko iz enega generatorja pridobijo skupne aktivnosti 99mTc, ki so nekajkrat višje od dobavljene aktivnosti 99Mo. Razpolovni cas 99Mo je 2,75 dni, razpolovni cas 99mTc pa 6 ur. Po skupni aktivnosti sta za diagnostiko najpomembnejša radionuklida tehnecij 99mTc in fluor 18F, za terapijo pa jod 131I. Tehnecij uporabljajo v vseh enotah, jod v šestih (razen v SB Šempeter pri Gorici), fluor pa v KNM, OI in UKC Maribor. Najvišje posamezne aktivnosti 99mTc in 18F v pacientih so odvisne od vrste preiskave, vendar ne presegajo 1,1 GBq za 99mTc in 0,5 GBq za 18F. Najvišje aktivnosti 131I pa prejmejo posamezni pacienti v OI in sicer do 7,4 GBq. Poleg teh izotopov uporabljajo ponekod za diagnostiko še 123I, 201Tl, 111In, 51Cr, 67Ga in 68Ga, za terapijo 177Lu, 223Ra in 186Re ter za laboratorijske preiskave 125I. V letu 2017 ni bilo zdravljenj z itrijem 90Y, UKC Maribor pa je za okrog 4-krat zmanjšal dobavo talija 201Tl, ki paciente sevalno znatno bolj obremenjuje kot 99mTc. Najvec laboratorijskih preiskav opravita KNM in Klinicni inštitut za klinicno kemijo in biokemijo (KIKKB) v Univerzitetnem klinicnem centru v Ljubljani. V letu 2017 sta skupaj uporabila 105 MBq 125I. Manjše kolicine 125I so porabili tudi v UKC Maribor (10 MBq). Konec leta 2014 je OI pri zdravljenju raka prostate zacel uporabljati 223Ra, ki seva delce alfa. Skupno ga je v letu 2017 uvozil vec kot v letu 2016 (1,26 GBq, prej 0,85 GBq). Oktobra 2017 so v KNM uvedli nove preiskave z uporabo galija 68Ga v pacientih. Ta radionuklid seva pozitrone, njegov generator pa je germanij 68Ge z razpolovnim casom 271 dni. Razpolovni cas 68Ga je 67 minut. Preglednica 17: Uvoz radionuklidov v zdravstvu v letu 2017 po aktivnosti Uporabnik Izotop [GBq] 99Mo 18F 131I 123I 177Lu 201Tl 111In 68Ge KNM 1995,2 1336,4 352,8 42,7 44,4 0 1,9 2,2 OI 1096,5 2294,6 494,0 0,6 0 0 0 0 UKC Maribor 1199,7 369,0 31,3 13,5 0 4,8 1,1 0 SB Celje 1139,5 0 18,7 0 0 0 0 0 SB Slovenj Gradec 494,5 0 13,1 0 0 0 0 0 SB Izola 387,0 0 12,4 0 0 0 0 0 SB Šempeter pri Gorici 395,6 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 6708,0 4000,0 922,3 56,8 44,4 4,8 3,0 2,2 Enote nuklearne medicine uporabljajo za preizkušanje pravilnosti delovanja naprav in merilnikov ter markiranje tudi zaprte vire sevanj - predvsem radionuklide 57Co z najvišjimi posameznimi aktivnostmi do 740 MBq. V KNM uporabljajo še 153Gd z najvišjo posamezno aktivnostjo 370 MBq. V KNM, OI in UKC Maribor uporabljajo tudi 68Ge kot vir pozitronov iz 68Ga z najvišjimi posameznimi aktivnostmi do 370 MBq. Ponekod uporabljajo še 60Co, 133Ba, 137Cs, 22Na, 75Se, 90Sr, 129I ali 226Ra z najvišjimi posameznimi aktivnostmi do 37 MBq. Zaprte vire sevanj za terapijo uporabljajo v Onkološkem inštitutu (OI) in v Ocesni kliniki Klinicnega centra Ljubljana (OK), za obsevanje krvnih sestavin pa v Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM). V letu 2017 je bilo stanje takšno kot leta 2016: - OI: 2 vira z iridijem 192Ir (en do 444 GBq in en do 44 GBq za zdravljenje ginekoloških in drugih rakov (obsecnice, crevesa, požiralnika) ter trije viri s stroncijem 90Sr posamezne zacetne aktivnosti do 740 MBq za obsevanje tumorjev kože, sluznic ter ocesnih vek in veznic; - OK: 3 viri rutenija 106Ru posamezne zacetne aktivnosti do 37 MBq za zdravljenje ocesnih tumorjev; - ZTM: 1 vir cezija 137Cs zacetne aktivnosti 49,2 TBq v obsevalni napravi za obsevanje krvnih komponent. V letu 2017 je bilo na podrocju odprtih in zaprtih virov v zdravstvu izdano 1 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, in 27 potrdil o vnosih radioaktivnih snovi. Oddelke z odprtimi in zaprtimi viri sevanj v skladu s predpisi (dvakrat ali enkrat letno glede na vrsto vira) pregledajo pooblašceni izvedenci za varstvo pred sevanji iz ZVD. V letu 2017 niso ugotovili vecjih pomanjkljivosti V veterinarstvu leta 2017 niso uporabljali niti odprtih niti zaprtih radioaktivnih virov. Na podrocju prevoza radioaktivnih snovi, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu, je bilo izdano eno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti. Ena inšpekcija je obravnavala prevoz 192Ir iz Onkološkega inštituta na letališce Brnik. Pri prevozniku ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. 2.2.7.3 Uvoz radiofarmacevtikov in drugih virov sevanja, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo smo na podrocju vnosa in iznosa radioaktivnih snovi prevzeli pravni red Unije. Pošiljanje radioaktivnih snovi med državami clanicami ureja Uredba Sveta (EURATOM) št. 1493/93 z dne 8. junija 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami clanicami. Dolocila uredbe se uporabljajo neposredno. Uredba ne predvideva dovoljenja za uvoz, ampak doloca, da mora pošiljatelj radioaktivnih snovi ali oseba, ki takšno pošiljanje organizira (uvoznik), pridobiti pisno izjavo prejemnika, da le-ta izpolnjuje vse z zakonom dolocene obveznosti glede uporabe vira sevanja, ki ga nabavlja. Prejemnik radioaktivnih snovi mora izjavo pripraviti na vnaprej dolocenem obrazcu, ki ga mora potrditi še upravni organ. Izjava se lahko nanaša tudi na vec kot eno pošiljko, ce: - gre za snovi z istimi fizikalnimi in kemicnimi lastnostmi, - aktivnosti ne presegajo tistih, dolocenih v izjavi in - gre za pošiljko med istim pošiljateljem in prejemnikom, vkljuceni pa so isti upravni organi. Izjava se lahko nanaša na obdobje najvec treh let. Za uvoz ali izvoz iz oziroma v države, ki niso clanice EU, je potrebno dovoljenje. Pošiljatelj ne sme dobaviti radioaktivnih snovi, ce od prejemnika ni prejel potrjene izjave. Uredba predvideva tudi porocanje pošiljateljev radioaktivnih snovi v trimesecnih obdobjih upravnemu organu, ki je potrdil izjavo. Slovenski dobavitelji porocajo o dobavljenih aktivnostih URSVS, kot zahteva uredba. V letu 2017 ni bilo izdanih dovoljenj za uvoz radioaktivnih virov iz držav, ki niso clanice EU. Potrjenih je bilo 27 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi za 44 radionuklidov. Pri tem je loceno štet vsak radionuklid za istega uporabnika od posameznega proizvajalca. 2.2.8 Viri naravnega sevanja 2.2.8.1 Meritve radona v delovnem in bivalnem okolju URSVS je v letu 2017 nadaljevala z izvajanjem vladnega »Programa sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozavešcanja prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja«. V okviru tega programa je ZVD od februarja do oktobra 2017 opravljal meritve z razlicnimi metodami: 149 osnovnih meritev radona z detektorji jedrskih sledi za dolocanje povprecne vsebnosti radona, 5 dodatnih kontinuiranih meritev za tedensko spremljanje casovnega poteka radonovih potomcev in radona ter 5 meritev možnih virov radona iz zemlje, jaškov ali špranj v prostore. Skupno je bilo pregledanih 96 objektov (87 šol in vrtcev, 9 drugih zgradb). Povprecna vsebnost radona je presegla referencno vrednost 300 Bq/m3 v 51 prostorih vrtcev in šol od skupaj 135 (38 %), ter v 7 prostorih drugih objektov od skupaj 14 (50 %). Vrednost 1000 Bq/m3 je bila presežena v 14 prostorih. V letu 2017 je bilo poslanih še 48 dopisov z izidi in priporocili za nadaljevanje ukrepov (ce so bili potrebni) tistim strankam, pri katerih je ZVD izvajal meritve radioaktivnosti po programu sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja. Povecuje se tudi sodelovanje z nekaterimi ravnatelji, ucitelji ali posamezniki iz prebivalstva, katerim URSVS posoja prirocne merilnike za informativno dolocanje povprecne vsebnosti radona v delovnih ali bivalnih prostorih. V letu 2017 je bilo evidentiranih 17 izposoj (8 v letu 2016 in 3 v letu 2015). V letu 2017 je inšpektor URSVS zaradi previsoke vsebnosti radona opravil šest inšpekcij (Univerzitetna psihiatricna klinika Ljubljana, Vrtec Pedenjped Ljubljana, Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašce, Vojašnica Jerneja Molana Cerklje ob Krki, Vrtec Zelena jama Ljubljana, Osnovna šola Ivana Tavcarja Gorenja vas). Najvišja povprecna vsebnost radona - okrog 6400 Bq/m3 - je bila izmerjena pozimi v eni od pritlicnih sob vojašnice v Cerkljah. Izdanih je bilo pet odlocb z zahtevami po zmanjšanju izpostavljenosti radonu (prezracevanje, omejitev casa, sanacija): najprej januarja 2017 Osnovni šoli Cvetka Golarja Škofja Loka še na podlagi meritev v letu 2016 (v ucilnici matematike je bilo okrog 1500 Bq/m3) z omejitvijo prisotnosti do 1000 ur letno in rokom sanacije 28. februar 2018. Aprila 2017 je bila izdana odlocba Ministrstvu za obrambo zaradi previsokih izidov v dveh pritlicnih sobah Vojašnice Jerneja Molana Cerklje ob Krki, izmerjenih med novembrom 2016 in januarjem 2017 (okrog 6400 Bq/m3 in 4000 Bq/m3 v stavbi A). Omejitev casa prisotnosti v najbolj obremenjeni sobi je bila 300 ur letno, rok sanacije je 30. junij 2018. Podobne odlocbe so bile izdane še maja 2017 Univerzitetni psihiatricni kliniki Ljubljana zaradi okrog 3800 Bq/m3 v eni od pritlicnih sob, junija 2017 Vrtcu Pedenjped Ljubljana zaradi 1200 Bq/m3 v eni od igralnic enote Kašelj, Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašce zaradi okrog 2700 Bq/m3 v pisarni vodje vrtca ter Vrtcu Zelena jama Ljubljana zaradi 4300 Bq/m3 v pedagoški sobi. Vsi roki za sanacijo so 31. avgust 2018. Dodatne in kontrolne meritve se v teh objektih nadaljujejo. Objekt v Škofji Loki je že saniran. Tudi objekt v Cerkljah je v predelu s previsoko vsebnostjo radona že saniran, a se nadaljuje zaradi energijske prenove. Tudi drugje se ukrepi nadaljujejo. 2.2.8.2 Izvajanje programa sistematicnega pregledovanja industrijskih dejavnosti URSJV mora zagotoviti Program sistematicnega pregledovanja delovnega okolja ter ozavešcanja prebivalstva o pomenu ukrepov zmanjšanja navzocnosti naravnih virov sevanja, na podlagi cetrtega odstavka 45. clena Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV; Uradni list RS, št. 102/04 – uradno precišceno besedilo, 70/08-ZVO-1B, 60/11 in 74/15) in z Uredbo o programu sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozavešcanja prebivalstva o pomenu ukrepov zmanjšanja navzocnosti naravnih virov sevanj (Uradni list RS, št. 19/16, v nadaljevanju Uredba). Sistematicno pregledovanje delovnega okolja se mora zagotavljati predvsem tam, kjer se lahko pricakuje povecana izpostavljenost delavcev ali okolja zaradi dejavnosti, ki vkljucujejo materiale ali odpadke s povecano vsebnostjo naravno prisotnih radioaktivnih snovi (v nadaljevanju NORM) ali pa se zaradi tehnološke predelave poveca vsebnost naravno prisotnih radioaktivnih snovi (v nadaljevanju TENORM). Skladišcenje ali odlaganje takih materialov ali odpadkov je opredeljeno v Uredbi na podlagi zahtev evropske zakonodaje in izkušenj strokovnih sodelavcev URSJV. Program mora vsako leto zajemati vsaj pet dejavnosti iz Uredbe na razlicnih lokacijah in dejavnostih. Meritve lahko izvajajo le pooblašceni izvedenci varstva pred sevanji, ki so za izvajanje teh meritev pridobili pooblastilo po zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnost. V letu 2017 so bile izvedene meritve hitrosti doze zunanjega sevanja gama, meritve specificnih aktivnosti naravnih radionuklidov v vzorcih surovin in meritve koncentracije radona v delovnem okolju in v proizvodnji v naslednjih podjetjih: v cementarni Salonit Anhovo d. d., Nafta Lendava d. o. o., Petrol Geoterm d. o. o., TKI Hrastnik d. d., Agroruše d. o. o., EMO Frite d. o. o. Meritve je opravil pooblašceni izvedenec ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. Izmerjene vrednosti hitrosti doz zunanjega sevanja gama so bile nizke v vseh tovarnah, in sicer v okviru naravnih vrednosti. Nekoliko višje vrednosti doz zunanjega sevanja gama so izmerili med 2-tedenskim remontom klinkerske peci v tovarni Salonit Anhovo d. d. in sicer okrog 200 nSv/h. Pri 8-urnem delovniku tako posamezni delavec prejme dozo okrog 25 µSv/h. Pri redni proizvodnji se delavci na mestih s povišanimi hitrostmi doz stalno ne zadržujejo, zato so doze tam zanemarljive. Meritve v teh tovarnah so pokazale, da nadaljnji ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi naravno prisotnih radioaktivnih snovi za delavce niso potrebni. Tudi izmerjene koncentracije radona so bile zelo nizke in primerljive z naravnim ozadjem, prav tako se na teh mestih (izjema je hala surovin v tovarni Salonit Anhovo d. d.) delavci stalno ne zadržujejo. Zato se ocenjuje, da je prispevek k izpostavljenosti zanemarljiv. Poleg omenjenih meritev se je URSJV odzvala na poziv ljudske iniciative obcanov Obcine Moravce v zvezi s domnevno spornimi odlagališci na obmocju peskokopov podjetja Termit d. d. v Moravcah ter izvedla informativne meritve hitrosti doze ionizirajocega sevanja na lokacijah odlagališc. Med meritvami sta bila prisotna predstavnica civilne iniciative obcanov obcine Moravce ter vodja tehnicne službe površinskih kopov podjetja Termit d. d. Med informativnimi meritvami na vseh odlagališcih peskokopov podjetja Termit d. d. URSJV ni izmerila toliko povišanih hitrosti doze, da bi nakazovale potrebo po kakršnih koli nadaljnjih ukrepih. Hitrost doze je bila na površinah odlagališc za najvec 20 % višja od vrednosti naravnega ozadja na sosednih travnikih in je bila prakticno enakomerno porazdeljena. Zaradi nizke hitrosti doze ni bilo možno s prenosnimi merilniki sevanja prepoznati vrste radionuklidov na odlagališcih. Ocenjuje se, da do variacij hitrosti doze prihaja zaradi razlik v materialih, ki so na deponijah odloženi. Nasuti kremencevi peski in karbonati zaradi nizke vsebnosti radionuklidov zmanjšujejo raven sevanja, elektrofiltrski pepeli pa jo ponekod nekoliko povecujejo. V maju so sodelavci URSJV po požaru v podjetju KEMIS d. o. o. na Vrhniki zaradi govoric v javnosti opravili informativne meritve, s katerimi bi ugotovili prisotnost radioaktivnih snovi na obmocju podjetja KEMIS. Meritve niso pokazale povišanih ravni sevanja, vrednosti pa so ustrezale naravnemu ozadju. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se podjetje ne ukvarja z zbiranjem odpadnih kovin, v katerih se obcasno pojavijo izgubljeni viri sevanja. 2.2.9 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti Resolucija o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2023 je dolocila med ostalim enega od najbolj prioritetnih in zahtevnih ciljev glede jedrskih in sevalnih dejavnosti: Cilj 1 Jedrski in sevalni objekti in izvajalci sevalnih dejavnosti izpolnjujejo zakonske zahteve, skrbijo za stalno izboljšanje jedrske in sevalne varnosti ter tesno sledijo razvoju v mednarodnem prostoru. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Izpolnjevanje zakonskih zahtev, stalno preverjanje in izboljševanje stopnje jedrske varnosti pri vseh jedrskih in sevalnih objektih in dejavnostih v Sloveniji je glavna prioriteta, h kateri smo sledili v Sloveniji. Iz predhodnih poglavij tega porocila je razvidno, da je bilo doseganje cilja uspešno. 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU 3.1 OPOZORILNI MONITORING RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU Ob jedrski ali radiološki nesreci, ki bi se zgodila pri nas ali v tujini, in bi posledice cutili tudi v naši državi, je ena od kljucnih nalog zagotovitev takojšnjih podatkov o radioaktivnosti v okolju. Ti podatki so osnova za uspešno izvajanje zašcitnih ukrepov za prebivalstvo. Prebivalstvo je ob izrednem dogodku izpostavljeno zunanjemu sevanju in vdihuje radioaktivne delce, ki so v zraku ter uživa kontaminirano vodo in hrano. Radiološki opozorilni monitoring predstavlja avtomatski merilni sistem, namenjen sprotnemu zaznavanju povecanega sevanja v okolju ob izrednem dogodku. V Sloveniji je bil v prvih letih po cernobilski nesreci vzpostavljen takšen opozorilni sistem in je bil v preteklih letih tudi sproti dograjevan. Sistem ni namenjen spremljanju in ugotavljanju radioaktivnosti v okolju v normalnih razmerah. 3.1.1 Nacionalni sistem za zgodnje obvešcanje S sistemom opozorilnega monitoringa se nepretrgoma spremlja stopnja radioaktivnosti na ozemlju Slovenije, kar omogoca hitro alarmiranje v primeru nepricakovanega prihoda radioaktivnega oblaka. Do tega lahko pride ob nesrecah v jedrskih objektih (npr. cernobilska nesreca leta 1986), ob radioloških nesrecah (npr. stalitev radioaktivnega vira v železarni v Španiji leta 1998), pa tudi ob morebitnem teroristicnem napadu. Po nesreci v Fukušimi je bil vpliv na raven sevanja v Sloveniji zanemarljiv, tako da ga s tovrstno opremo ni bilo možno zaznati. V Sloveniji so merilniki zunanjega sevanja stalno postavljeni na 76 lokacijah, podatki pa se zbirajo na URSJV, ki je tudi pristojna za sprotno analizo in mednarodno izmenjavo podatkov o sevanju v okolju. Vzpostavljen ima sistem 24-urne pripravljenosti in je svetovalno telo Republiškega štaba za civilno zašcito v primeru jedrske ali radiološke nesrece. V letu 2009 je URSJV prevzela vzdrževanje merilnikov, ki so bili v preteklosti vzdrževani iz strani Agencije RS za okolje (v nadaljevanju ARSO). Leta 2006 je bila zakljucena prenova sistema za zgodnje obvešcanje, ki ga je sofinancirala Evropska skupnost preko projekta PHARE. V projektu so sodelovali URSJV in ARSO ter slovenski proizvajalec avtomatskih merilnikov in merilnih sistemov, podjetje AMES. Za nepretrgano delovanje racunalniškega sistema, ki zbira, shranjuje in analizira podatke, skrbita dva neodvisna racunalniška strežnika. Programska oprema, ki je v celoti napisana za internetno okolje, omogoca prikaz podatkov v poljubnih casovnih obdobjih, dodatno pa imajo uporabniki (javnost, notranji uporabniki in administratorji) na voljo širok nabor statisticnih in graficnih orodij za spremljanje radiološke situacije in delovanja sistema. V letu 2011 je bil obnovljen javni portal na naslovu http://www.radioaktivnost.si, ki poleg sprotnih rezultatov meritev sevanja v okolju obiskovalcem podaja tudi osnovne informacije o radioaktivnosti, zgodovinske podatke o obsevanosti prebivalstva in študije o sevalni problematiki v Sloveniji v elektronski obliki. Merilniki sevanja morajo biti postavljeni na ravni, po možnosti travnati površini, stran od kakršnih koli objektov, na višini 1 m. Znacilno merilno mesto je prikazano na sliki 94, kjer je prikazano merilno mesto Bilje pri Novi Gorici z oznacenima sondama za merjenje hitrosti doze ionizirajocega sevanja, v okolici je meteorološka oprema. Slika 94: Merilno mesto Bilje pri Novi Gorici Poleg postaj na stalnih lokacijah ima URSJV na voljo tudi dve prenosni postaji, ki se ju po potrebi lahko postavi na katerokoli mesto. Postaji sta popolnoma avtonomni, ker se napajata s pomocjo solarnih celic in imata mobilno podatkovno povezavo. Namenjeni sta postavitvi na mesto morebitne nesrece ali katero drugo interesno podrocje. V letu 2017 sta bili sondi namešceni na URSJV in na Borštu. Prenosna postaja na Borštu je prikazana na sliki 95. \\ad.sigov.si\usr\F-J\GregorcicT03\Documents\Teren\Slike s terena\RŽV 17.5.2017\IMG_20170517_124501.jpg \\ad.sigov.si\usr\F-J\GregorcicT03\Documents\Teren\Slike s terena\RŽV 17.5.2017\IMG_20170517_123750.jpg Slika 95: Prenosna postaja za meritve zunanjega sevanja na obmocju odlagališca Boršt V letu 2017 sta zaradi zaprtja TE Trbovlje opušceni postaji Lakonca in Prapretno. Pokritost prebivalstva z meritvami se kljub temu ni poslabšala, saj se v bližini izklopljenih lokacij EIMV/TE nahajajo tri sonde iz sistema ARSO. Sistem, ki sestoji iz merilnih postaj, racunalnikov in komunikacijskih poti, je imenovan mreža zgodnjega obvešcanja (v nadaljevanju MZO). MZO samodejno alarmira delavce v pripravljenosti, zato mora biti delovanje alarmnih procesov še posebej dobro preverjano. Sistem pošlje opozorilno sporocilo na elektronski poštni naslov in na mobilni telefon, ce pride do izpada podatkov ali prenehanja delovanja najmanj desetih postaj ali celotnega podsistema (NEK, ARSO), pa tudi ce je presežen alarmni nivo 250 nSv/h na eni od postaj. Alarm se sproži tudi v primeru, ce je presežen alarmni nivo 300 nSv/h na treh postajah istocasno, obenem pa sistem zagotovi, da se pogostost zbiranja podatkov iz 30 minut zmanjša na 5 minut. URSJV sprotno izmenjuje podatke iz MZO s tujino na podlagi mednarodnih pogodb (pošiljanje podatkov v skupni raziskovalni center Evropske komisije za zbiranje podatkov v Ispri, Italija) in bilateralnih sporazumov (Avstrija, Hrvaška in Madžarska). Sistem MZO v ta namen pripravlja sprotna porocila o radiološki situaciji v obliki EURDEP 2.0, ki se ustvari in pošlje pogodbenim partnerjem vsakih 30 minut. Sistem omogoca tudi socasen prikaz podatkov iz tujih držav. MZO je imel v letu 2017 povprecno razpoložljivost vseh podatkov 97,5 %. To je za dobri 2 odstotni tocki vec kot v letu 2016, kljub dejstvu da sta postaji Lakonca in Prapretno delovali le dobro polovico leta zaradi dokoncnega zaprtja TE Trbovlje. V nadaljnji analizi so upoštevali le cas, ko so te sonde delovale. Na ta nacin je razpoložljivost delujocih sond kar 98,6 %2, to je za polovico odstotne tocke vec kot v letu 2016 z enako metodologijo racunanja. Kot vsa druga leta, ugotavljamo, da je smiselno upoštevati tudi mediano, ki pa je tokrat znašala 99,9 %, kar pomeni, da je imela tokrat vec kot polovica sond prakticno 100 % izkupicek. 2 Upošteva se dejanski cas delovanja postaj Lakonca in Prapretno, ne pa celo leto. V letu 2017 ni bilo daljših izpadov aktivnih sond. Prvic pa glavni razlog izpadov niso bile prekinitve komunikacijskih poti, ampak so znaten delež prispevale tudi okvare merilnikov. Najvec težav je bilo v letu 2017 s postajami iz sistema EIMV/TE. Zaradi zapiranja TE Trbovlje in ukinitve potrebne infrastrukture sta bili postaji Lakonca in Prapretno izklopljeni (16. 6. 2017 in 3. 9. 2017). Zaradi ukinitve omenjenih postaj ni bilo potrebno iskati nadomestnih lokacij, saj se v bližini nahajajo še postaje Zagorje, Hrastnik in Trbovlje. V porocilu za leto 2016 je navedeno, da je EIMV vpeljal nov nacin prenosa podatkov za vse njihove postaje (Vnajnarje, Sv. Mohor, Šoštanj, Lakonca in Prapretno). Na ta nacin se je sicer dvignila raven razpoložljivosti omenjenih sond, vendar je zaradi napake v programski opremi prišlo do veckratnih lažnih alarmov z zelo visokimi vrednostmi (slika 96). Posledicno so v javnost in v mednarodno skupnost poslani ocitno zelo napacni podatki o izredno visoki hitrosti doze, katere ne bi bilo možno izmeriti skoraj v nobenem vsaj približno realnem scenariju. To je bil tudi povod za dodatno sprotno obvešcanje javnosti tako o tehnicnih, kot tudi o vsebinskih težavah na uradni spletni strani URSJV na naslovu http://www.ursjv.gov.si. Glede na to, da omenjena napaka ni bila zadovoljivo odpravljena, se je URSJV odlocila, da zamenja nacin prenosa podatkov iz treh preostalih EIMV/TE postaj, in sicer tako, da bo prenos podatkov potekal preko GSM, tako kot pri prenosnih postajah in postaji Krajinski park Goricko. Oprema je kupljena, testirana in deluje na URSJV. Potekajo pa tudi dogovori z EIMV o prehodu na novi nacin prenosa podatkov. Slika 96: Lažni alarmi na postaji Sv. Mohor Histogram na sliki 97 prikazuje, da je imelo 68 postaj razpoložljivost podatkov vecjo od 95 %, 7 postaj pa med 90 in 95 %. Slika 97: Histogram razpoložljivosti podatkov MZO po postajah V letu 2017 ni bilo slabih postaj. Najslabša postaja je bila Ljubljana Brinje URSJV in je uspešno prenesla 88,3 % podatkov, hkrati pa je to tudi edina postaja z razpoložljivostjo podatkov pod 90 %. Razlog za nižjo razpoložljivost te postaje je v težavi z zastarelo programsko opremo proizvajalca RADOS, ki približno vsakih 14 dni povzroci prekinitev. Težavo je možno popraviti na daljavo, vendar se pri tem vsakic izgubi nekaj meritev, kar se pozna v letnem seštevku. Glede na to, da je ta postaja le rezerva v primeru odpovedi MFM postaje, ki je na isti lokaciji (tudi postaja Brinje Berthold IJS je manj kot 300 m dalec), se obcasni izpadi lahko tolerirajo. Celo prenosni postaji, locirani na URSJV in na Borštu, sta v letu 2017 zbrali 98 % oz. 95 % podatkov. Postaji se napajata s pomocjo soncnih celic in vsako zimo izgubita povezavo zaradi slabega vremena, vendar je bila izguba podatkov v letu 2017 zaradi ugodnih vremenskih razmer in zamenjave akumulatorjev najmanjša do sedaj. Histogram na sliki 98 prikazuje delovanje 75 od 76 postaj, ki so zbrale vec kot 90 % podatkov. Med temi je 52 takšnih, ki so imele razpoložljivost vec kot 99 % (4 vec kot leta 2016, 11 vec kot leta 2015). Izboljšan rezultat je posledica hitrega in ažurnega odpravljanja ugotovljenih napak. Slika 98: Histogram razpoložljivosti podatkov po postajah (za postaje z razpoložljivostjo >90 %) Na hitrost doze vpliva veliko dejavnikov. Vsako povišanje hitrosti doze v normalnih razmerah se lahko razloži s spiranjem naravnih radionuklidov iz ozracja med dežjem. Na ta nacin se lahko dosežejo tudi na prvi pogled visoke vrednosti (slika 99). V poletnih mesecih je pogosto presežen opozorilni nivo 250 nSv/h, kar je vec kot dvojno naravno ozadje. S tem namenom so merilniki hitrosti doze opremljeni tudi z merilnikom padavin. Slika 99: Potek hitrosti doze in kolicine padavin v Radencih 3.1.2 Prenovljena programska oprema Mreže Zgodnjega Obvešcanja (MZO) Star sistem MZO bo kmalu v celoti nadomešcen z novim, izpopolnjenim sistemom. Tako je konec leta 2017 zacel delovati testni portal radioaktivnosti v okolju (RVO), ki predstavlja nov sistem za zbiranje, arhiviranje in prikazovanje podatkov (slika 100). Dodatno bo omogocal tudi prikaz podatkov laboratorijskih meritev vzorcev iz okolja (ROKO) in prikazovanje meritev posameznikov na terenu, bodisi mobilnih enot bodisi sodelavcev URSJV. Tako kot star sistem, bo tudi RVO omogocal vpogled v stanje v okolju širši javnosti, na enakem naslovu kot v preteklosti (www.radioaktivnost.si). Slika 100: Osnovni prikaz stanja mreže zgodnjega obvešcanja v Sloveniji in sosednjih državah Javnost bo imela preprost in uporabniku prijazen vpogled v stanje v okolju z možnostjo premikanja casovnega drsnika 24 ur v preteklost in z možnostjo graficnega ali tabelaricnega prikaza podatkov za posamezno lokacijo. Vsi podatki se samodejno vnašajo v sistem in so v istem trenutku dostopni javnosti, kar je v skladu z nacelom transparentnosti, katerega URSJV zagovarja pri vseh svojih aktivnostih. Uporabniki na URSJV bodo imeli dostop do obsežnejšega vsebinskega sklopa, in sicer podrobnejši pregled podatkov po lokacijah, spektrov depozicije, statisticnih podatkov, priljubljenih in hitrih pregledov stanja ter izdelave sporocil o delovanju. Sistem RVO je v eno aplikacijo združil tudi dostop do baze ROKO, ki je do sedaj imela loceno aplikacijo za prikaz. Med pomembnimi novostmi je tudi vsebinski sklop Vaje in izredni dogodki (vaje, izredni dogodki in simulacije) ter Mobilne enote (odrejanje meritev na terenu in »real-time« prikaz rezultata na zemljevidu). V primeru vaj bo mogoce simulirati razširjanje oblaka, tako da bodo vadbenci na posameznih merilnih mestih videli vrednosti, pridobljene z modelskimi izracuni. Program omogoca tudi dvosmerno komunikacijo z mobilnimi enotami, saj lahko sodelavci URSJV kar na zemljevidu izbirajo mesto, na katerem je potrebno opraviti meritve. Takšno zahtevo nato clani mobilnih enot ali delavci na terenu dobijo s pomocjo aplikacije, ki je bila razvita za pametne telefone. Na podlagi zahteve pošljejo v sistem posamezne meritve ali tako imenovan »route monitoring« zapis, ki je sestavljen iz avtomatskih zaporednih meritev, ki se obicajno izvajajo iz avtomobila. Testni primer tovrstnih meritev je na sliki 101. Slika 101: Primer prikaza rezultatov »route monitoringa« Program omogoca veliko funkcionalnosti za obdelavo podatkov. S klikom na posamezno lokacijo se pridobi podrobnejše informacije o meritvah na tej lokaciji. Podatke se lahko pregleduje tabelaricno (slika 102) ali graficno (slika 103). Slika 102: Tabelaricen pregled podatkov za posamezno lokacijo Graficne prikaze je mogoce urejati, kot npr. spreminjanje prikaza (stolpcno, linearno, logaritemsko), spreminjanje barv, prilagajanje skale, prikaz vec parametrov ipd. Dodatno je operaterjem na voljo tudi prikaz povprecne vrednosti, kar omogoca hitro identifikacijo morebitnih odstopanj od obicajnega stanja v okolju. Pregled podatkov se lahko izvozi kot sliko oziroma v osnovnih tabelaricnih oblikah. Slika 103: Graficni prikaz podatkov Program omogoca posameznim zaposlenim na URSJV enostavno administriranje, tako posameznih postaj (npr. sprememba imena in prikaz), kot tudi dolocanje nivojev za alarmiranje in spreminjanje barvnega ozadja alarmov. 3.1.3 Avtomatsko merjenje radioaktivnosti zraka V letih od 1998 do 1999 si je Slovenija z donacijami MAAE in Republike Avstrije zagotovila avtomatsko merjenje radioaktivnosti zraka na lokacijah ob reaktorskem infrastrukturnem centru Inštituta Jožef Stefan (IJS) na Brinju, na lokaciji NEK in na Drnovem na Krškem polju. Merilniki stalno merijo koncentracije umetne aktivnosti alfa in beta v zraku, koncentracije radionuklidov sevalcev gama, koncentracije radioaktivnega 131I v zraku v vseh njegovih kemijskih oblikah (delcih, plinu, organsko vezanem jodu) ter koncentracije radonovih in toronovih kratkoživih potomcev. Obnovljena programska oprema, ki jo je Sloveniji zagotovila avstrijska vlada, omogoca vpogled v trenutno stanje radioaktivnosti zraka na Krškem polju na Drnovem. Poleg tega so URSJV dostopni podatki o radioaktivnosti zraka z vseh devetih avstrijskih avtomatskih aerosolnih merilnikov. Postaje v casu, ko ne zaznajo v zraku nobenih umetnih radionuklidov, podajajo samo podatke o mejah detekcije, kar pomeni, da je morebitna koncentracija teh radionuklidov v zraku nižja od navedene vrednosti. Najnižje meje detekcije za 137Cs v zraku so okoli 0,001 Bq/m3, za 131I približno 0,003 Bq/m3, za umetno aktivnost alfa 0,01 Bq/m3 in za umetno aktivnost beta 0,1 Bq/m3. 3.1.4 Merjenje depozicije V primeru jedrske ali radiološke nesrece in izpustov radioaktivnih delcev v okolje lahko zracni tokovi do nas prinesejo kontaminacijo tudi iz zelo oddaljenih krajev. Radioaktivni delci se po svoji poti usedajo na zemeljsko površino (suha depozicija) ali pa jih iz ozracja spirajo padavine (mokra depozicija). Na ta nacin se kontaminira vegetacija in zgornja plast zemlje. Prva indikacija onesnaženja so povecane vrednosti hitrosti doze zunanjega sevanja gama, vendar to ne poda informacije o vrsti morebitne radioaktivne kontaminacije tal in njeni radionuklidski sestavi. V ta namen sta na Brinju (na lokaciji raziskovalnega reaktorja TRIGA) in v Drnovem v bližini Krškega postavljena avtomatska gama-spektrometrijska sistema s scintilacijskim detektorjem NaI (TI) »3 x 3« za merjenje radioaktivnosti talnega useda. Osnovni namen postavitve takšnega merilnega sistema je sprotno odkrivanje in ocena morebitne nove kontaminacije tal, predvsem s cepitvenimi produkti – sevalci gama, kot sta npr. jod (131I) in cezij (137Cs). Ce je znana aktivnost posameznih radionuklidov na površini tal, se lahko v kratkem casu izdela oceno prejetih doz prebivalstva zaradi bivanja v kontaminiranem obmocju, zaužitja oz. ingestije kontaminirane hrane in deževnice. Zaradi okvare dveh starejših merilnikov, je URSJV v sodelovanju z MAAE nabavila dva sodobna merilnika proizvajalca Envinet in ju postavila na lokaciji Brinje (v letu 2016) in Drnovo (spomladi 2017). Oba merilnika delujeta zelo zanesljivo. Tako kot predhodna stara merilnika, imata tudi nova merilnika NaI scintilatorski spektrometer, vendar je programska oprema za analizo meritev bolj sodobna, tako da samodejno zaznavata prisotnost razlicnih radionuklidov ter racunata 10-minutna, urna in dnevna povprecja koncentracij in hitrosti doze za posamezen zaznan radionuklid. Na ta nacin merilnik omogoca bistveno boljše razumevanje radiološke situacije v okolju, kar pomaga da se v primeru nesrece lažje oceni kriticne poti sevalne obremenitve za prebivalstvo. Slika 104 prikazuje merilnik depozicije, ki se nahaja na lokaciji Drnovo v bližini Krškega. Slika 104: Primer merilnika depozicije Sara na Drnovem Celoten sistem MZO, z vsemi opisanimi merilniki, omogoca avtomatsko zbiranje, nadzor in arhiviranje podatkov, ki so nujno potrebni za celovit pregled in kakovostno analizo radioloških razmer v Sloveniji. 3.2 SPREMLJANJE RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU V obdobju od leta 1945 do leta 1980 je bilo opravljenih 423 zracnih jedrskih poskusov, ki so z radioaktivnostjo kontaminirali zlasti severno Zemljino poloblo. Dolgoživa radionuklida 137Cs in 90Sr, v vecjem delu pa tudi 3H in 14C, so radionuklidi, ki so v okolju prisotni zaradi teh poskusov še danes. Ob nesreci jedrskega reaktorja elektrarne v Cernobilu 26. aprila 1986 se je vec kot tretjina radioaktivnega materiala razpršila po Evropi zunaj tedanje Sovjetske zveze. Ena od šestih poti razširjanja radioaktivnega oblaka iz elektrarne je zajela tudi naše kraje in povzrocila nekajkrat višjo kontaminacijo okolja s 137Cs kot vse dotedanje jedrske eksplozije skupaj. Dva manjša dogodka, ki sta imela za posledico kratkotrajnejšo, vendar opazno radioaktivno kontaminacijo tudi pri nas, sta bila izpust radioaktivnega 137Cs iz španske železarne Acerinox v Cadizu maja 1998, ko so nenamerno stalili mocno radioaktiven vir in izpust radioaktivnega joda 131I iz jedrske elektrarne v Paksu (Madžarska) zaradi poškodovanega goriva aprila 2003. Prav tako je bila opazna kontaminacija prvih nekaj mesecev po nesreci v jedrski elektrarni v Fukušimi na Japonskem marca 2011. Do dolocene mere je mogoce v površinskih vodah stalno spremljati tudi kratkoživi radionuklid 131I, ki ga spušcajo v okolje slovenske in avstrijske bolnišnice, kjer uporabljajo odprte radionuklide v zdravstvu. V skladu z dolocili ZVISJV sta program meritev financirali Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za zdravje, izvajali pa sta ga pooblašceni organizaciji ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. in IJS. 3.2.1 Obseg nadzora ZVISJV ureja varstvo pred ionizirajocimi sevanji z namenom zmanjšanja posledic ionizirajocih sevanj na zdravje ljudi in radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja zaradi uporabe virov ionizirajocih sevanj do najmanjše možne mere, tako da se hkrati omogoci uporaba virov sevanj in izvajanje sevalnih dejavnosti. V 123. clenu ZVISJV so podane zahteve za spremljanje stanja radioaktivnosti okolja, na podlagi katerih se izvajajo meritve v okolju, ki jih ureja Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (Ur. l. RS, št. 20/07, št. 97/09). Osnovni program meritev radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja v Republiki Sloveniji je bil za leto 2017 po obsegu in vsebini podoben kot v prejšnjih letih. Nadzor pitne vode (iz vodovodov), ki je bil z letom 2004 razširjen na nekatera manjša mesta v Sloveniji, se izvaja še naprej v povecanem obsegu v skladu z omenjenim pravilnikom. Prav tako se od leta 2005 dalje izvaja razširjeni program nadzora krme, ki ga je pripravila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z vstopom Slovenije v EU se je naša država vkljucila v evropski program nadzora okolja v skladu s pogodbo Euratom in o rezultatih od leta 2002 dalje letno tudi poroca Evropski komisiji. Ta vkljucitev ne prinaša novosti v sam obseg nadzora, ceprav priporocila Evropske komisije iz leta 2000 vsebujejo tudi potrebe po meritvah radionuklida 14C v hrani. Nadalje ta priporocila zahtevajo podrobnejši opis merilnih mest in identifikacijo vzorcev, oceno reprezentativnosti vzorcev in pri dolocenih meritvah tudi dodatne podatke (npr. pretok rek, proizvodnja mleka, potrošnja pitne vode in hrane, itd.). Evropska komisija je zlasti v zadnjih letih za vse nacionalne izvajalce organizirala mednarodne interkomparacije (primerjalne meritve zraka, vzorcevanje zemlje, meritve vode), stalno pa preverja tudi izvajanje nadzora radioaktivnosti v okolju v državah clanicah. Program meritev splošne radioaktivne kontaminacije v okolju zajema naslednje elemente okolja: površinske vode, zrak, tla, padavine, pitno vodo, hrano in krmo. V nadaljevanju je program zgošceno predstavljen glede na vrsto okoljskega medija, nacin in pogostost vzorcevanja ali meritev, kraj vzorcevanja in vrsto analiz. Tekoce vode Meritve tekocih vod so bile opravljene na istih lokacijah kot v prejšnjih letih, in sicer v dveh enkratnih vzorcih rek Save v Ljubljani in Brežicah, Drave pri Dravogradu, Mure pri Petanjcih, Savinje pod Celjem, Krke pri Otoccu, Soce pri Solkanu in Kolpe pri Vinici ter morja in sedimenta v Piranu. V vzorcih rek Save, Drave in Mure so bile opravljene meritve specificne aktivnosti 3H ter 90Sr. V rekah Muri in Dravi so se opravljale trimesecne enkratne meritve specificne aktivnosti 131I. Zrak Zrak se kontinuirano vzorci, analize sevalcev gama sestavljenih vzorcev pa se opravljajo mesecno. Meritve so se kot v preteklih letih izvajale na lokacijah Ljubljana in Predmeja, namesto lokacije Jezersko pa od leta 2005 dalje poteka vzorcenje zraka na Jareninskem vrhu pri Mariboru. Od avgusta 2009 se vzorcenje v Ljubljani namesto na lokaciji Reaktorskega centra Podgorica izvaja na lokaciji IJS na Jamovi cesti. Zemlja Zemlja se je v letu 2017 vzorcila v spomladanskem in jesenskem obdobju na treh globinah in sicer na 0-5 cm, 5-10 cm, 10-15 cm, na lokacijah Ljubljana (IJS), Kobarid in Murska Sobota. Od leta 2009 dalje IJS vzorci zemljo v Ljubljani na lokaciji Ceste dveh cesarjev, prejšnja leta pa je na tej lokaciji vzorcil ZVD (v letu 2008 in 2006 je vzorcenje potekalo na lokaciji IJS Podgorica). Zunanje sevanje Doze zaradi zunanjega sevanja se merijo na petdesetih razlicnih lokacijah po Sloveniji s TL dozimetri. Padavine Padavine se vzorcijo kontinuirano ter merijo enkrat mesecno v Ljubljani. V Murski Soboti, Bovcu in Novem mestu je bilo vzorcenje prav tako kontinuirano, merilo pa se je trimesecni kompozitni vzorec. Primerjava rezultatov 2017 z leti pred tem kaže, da so se koncentracije posameznih radionuklidov v padavinah oziroma radioaktivni used ni bistveno spremenil, kar je normalna posledica podobne kolicine padavin glede na pretekla leta. Od umetnih radionuklidov sta dolgorocno opazna le 137Cs in 90Sr, vendar so specificne aktivnosti veckrat na meji detekcije. Pitna voda V letu 2017 je bilo odvzetih petnajst enkratnih vzorcev pitne vode iz javnih objektov na podlagi katerih se doloca specificna aktivnost sevalcev gama kot npr. 90Sr in 3H. Javne objekte so tako predstavljale šole, vrtci, bolnišnice ali gostišca na naslednjih lokacijah: Klece - Brest, Domžale - Trzin, Kocevje, Škofja Loka, Radovljica, Hubelj - Nova Gorica, Postojna - Pivka, Novo Mesto - Stopice, zajetje Otok, Slovenske Konjice, Šentjur, Slovenske Gorice, Novo Mesto - Jezero, Murska Sobota in Ljutomer - Lukavci. Lokacije se zaradi reprezentativnosti menjavajo vsako leto in so izbrane tako, da vecinoma pokrijejo celotno podrocje Slovenije. Hrana Program meritev radioaktivnosti v vzorcih hrane je približno enak kot v prejšnjih letih in vsebuje meritve specificnih aktivnosti radionuklidov v najpomembnejših živilih rastlinskega in živalskega porekla, ki se sezonsko jemljejo na razlicnih podrocjih po Sloveniji, v Prekmurju, na Štajerskem, na Gorenjskem, na Primorskem, na Notranjskem in na Dolenjskem. V letu 2017 se je analiziralo vzorce surovega mleka iz Ljubljane, Kobarida in Bohinjske Bistrice ter mleka v prahu iz Murske Sobote. Prav tako se je analiziralo osem vzorcev živil živalskega izvora (svinjina, pišcanec, jajca, sir mocarela, kostanjev med, divjacina - srnjak, goveje meso in postrvi). Izmerilo se je šest vzorcev žitaric in njihovih izdelkov, šest vzorcev sadja in šest zelenjave. V letu 2008 pa se je pricelo z analizo celotnega obroka otroške hrane. Tako se je v letu 2017 analiziralo pet vzorcev iz Kopra, Ljubljane, Novega mesta, Maribora in Kranja. Krmila Po programu Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v letu 2017 odvzetih deset vzorcev krme (travna silaža, koruzna silaža, seno, sveža trava, in krmna mešanica) na lokacijah Ljubljane, Zgornjega Tuštanja, Škofje Loke, Žirovskega vrha, Pivke, Brege in Vucje vasi. 3.2.2 Izvajalci Nadzorne meritve radioaktivnosti v življenjskem okolju Republike Slovenije že vrsto let opravljata pooblašcena izvajalca monitoringa ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (ZVD) in Institut »Jožef Stefan« (IJS). Izvajata tudi program nadzora kakovosti meritev in imata akreditirana laboratorija za dolocanje sevalcev gama v vzorcih po gama spektrometrijski metodi, za radiokemicno dolocanje 90Sr in za meritve 3H. Oba izvajalca se redno udeležujeta tudi mednarodnih interkomparacijskih meritev. Institut »Jožef Stefan« IJS je bil z odlocbo URSJV, št. 35400-9/2014/9 izdano v soglasju z URSVS, pooblašcen za izvajanje monitoringa radioaktivnosti. Odseka F-2 in O-2 na IJS opravljata meritve v skladu s pooblastilom. ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. ZVD je bil z odlocbo URSJV, št. 3916-7/2014/2, izdano v soglasju z URSVS, pooblašcen za izvajanje monitoringa radioaktivnosti. Meritve specificnih aktivnosti radionuklidov v vzorcih iz okolja izvaja Laboratorij za meritve specificnih aktivnosti radionuklidov (v nadaljevanju LMSAR). Metodologija Meritve v okviru rednega monitoringa življenjskega okolja v Republiki Sloveniji v letu 2017 sta izvajala ZVD in IJS. Za dolocanje specificnih aktivnosti radionuklidov v vzorcih iz okolja sta oba izvajalca uporabljala visoko locljivostno spektrometrijo gama, radiokemicno analizo 90Sr, radiokemicno analizo 3H (IJS) in radiokemicno analizo 131I (ZVD). Za meritve doze zunanjega sevanja so pri IJS uporabljali TL dozimetre. Vzorce zraka, padavin, neobdelane zemlje ter hrane rastlinskega in živalskega porekla so v letu 2017 na ZVD vzorcili, pripravili in merili v skladu z odobrenimi delovnimi postopki za vzorcenje, pripravo vzorcev in izvajanje meritev specificnih aktivnosti gama in beta sevalcev v vzorcih iz življenjskega okolja, DP-LMSAR-01, DP-LMSAR-02, DP-LMSAR-03, DP-LMSAR-07, DP-LMSAR-16, DP-LMSAR-18, DP-LMSAR-4.01, DP-LMSAR-4.02, DP-LMSAR-4.03. IJS je v letu 2017 izvajal meritve radioaktivnosti tekocih vod, pitnih vod, sedimenta, zemlje in zraka v Ljubljani in krmil ter zunanjega sevanja. Vzorce so na IJS vzorcili, pripravili in merili v skladu s sprejetimi postopki IJS. Sevalce gama dolocajo v skladu s postopkom Visoko locljivostna spektrometrija gama v laboratoriju (LMR-DN-10), vsebnost 89Sr in 90Sr v skladu s postopki Dolocanje stroncija z beta štetjem (SDN-O2-STC(01)) in Navodilo za uporabo proporcionalnega števca (DP-O2-STC(01)), vsebnost 3H pa v skladu s postopkom Meritev, analiza in izracun vsebnosti tritija (LSC-DN-07) ali Dolocanje 3H s tekocinskim scintilacijskim štetjem (SDN-O2-SZC(02)). Stalno izvajanje kontrolnih meritev v laboratorijih po definiranih programih, udeležba na primerjalnih meritvah doma in v tujini, uporaba standardnih virov radioaktivnosti s certifikati, zagotavljajo kakovostne meritve, zanesljivost rezultatov in sledljivost do mednarodnih etalonov za merila. Akreditacija Oba izvajalca sta za izvajanje meritev z metodo visoko locljivostne spektrometrije gama, radiokemicne analize 89Sr, 90Sr in 3H (samo IJS) ter meritve doze zunanjega sevanja akreditirana v skladu s standardi SIST EN ISO/IEC 17025 – akreditacijske listine številka LP-022, LP-032 in LP-090. Radiokemicne analize 131I se ne izvajajo po akreditirani metodi, vendar izvajalci meritev vzdržujejo sistem kakovosti in nenehnega izboljševanja. 3.2.3 Rezultati meritev Tekoce vode V vzorcih rek so izvajalci merili umetne radionuklide 137Cs, 90Sr in 3H, ki so produkt clovekovih dejavnosti, ter 131I, ki se uporablja v terapevtske namene v bolnišnicah v Sloveniji in v Avstriji. Dolocali so tudi specificne aktivnosti naravnih radionuklidov uranove in torijeve vrste ter 40K in 7Be. Koncentracije 137Cs v rekah so bile merljive le še v sledeh (nekaj desetink Bq/m3). Najvišja specificna aktivnost 90Sr je bila izmerjena v reki Savi (v letnem povprecju 2,8 Bq/m3), sledita reka Mura z 2,2 Bq/m3 ter Drava z 1,5 Bq/m3. V Piranskem zalivu so namerili v morski vodi okoli 1,5 Bq/m3 137Cs, kar je manj kot so dolocili v sklopu raziskovalne študije IJS leta 2007 v obeh slovenskih zalivih ali kot so obicajno izmerili drugi izvajalci v hrvaškem in italijanskem delu severnega Jadrana v preteklih letih (vse vrednosti okoli 3 Bq/m3). Podoben upad koncentracij so zaznali tudi pri kratkoživem radionuklidu 131I v rekah, ki je posledica izpušcanj iz bolnišnic ali nuklearnih medicinskih centrov v Sloveniji in Avstriji. Koncentracije 131I so bile leta 2017 v reki Dravi 1,1 Bq/m3, kar je višje kot lansko leto in primerljivo koncentracijam v letih od 2015 do 2013 (v letu 2015 0,84, 2014 0,17 Bq/m3, v letu 2013 1,5 Bq/m3, v letu 2012 1,9 Bq/m3 v letu 2011 najvec 2,9 Bq/m3), kar je precej manj kot leta 2003 (7 Bq/m3). Koncentracija 131I v reki Muri je bila 0,59 Bq/m3. Vrednosti v obeh mednarodnih rekah se lahko pripiše izpustom 131I v avstrijskih bolnišnicah. V reki Savi je bila leta 2017 izmerjena koncentracija 131I 2,8 Bq/m3, kar je ocitna posledica povecane uporabe 131I in neposrednih izpustov iz ljubljanske bolnišnice. Reprezentativno vzorcenje rek bi moralo potekati ob znacilnem vodostaju rek in na isti dan v tednu, da bi se ujeli s ciklom uporabe 131I v bolnišnicah. Sicer pa so koncentracije 131I v rekah dalec nižje od dopustne vrednosti izpeljanih koncentracij za pitno vodo, ki znaša po uredbi UV2 6.100 Bq/m3. Na sliki 105 je prikazano letno povprecje koncentracije 131I v Dravi in Savi v obdobju 2002-2017. Slika 105: Letno povprecje koncentracije 131I v Dravi in Savi v obdobju 2002-2017 Koncentracija naravnega radionuklida 3H v slovenskih rekah je bila med 0,58 in 0,91 kBq/m3, kar je podobno kot v preteklih letih. Navedene vrednosti radionuklidov v rekah niso pravo letno povprecje, temvec so to enkratne vrednosti, ki so odvisne od hidrološkega stanja rek v casu vzorcenja. Rezultati meritev dolgoživih naravnih radionuklidov v vzorcih tekocih rek so bili za 238U med 1,8 in 7,6 Bq/m3 ali za 226Ra med 1,3 in 4,1 Bq/m3. Koncentracija 40K v Savinji pri Celju za približno en velikostni red višja kot na drugih mestih, z izjemo Mure, kjer je v letu 2017 vrednost primerljiva. Z meritvami potrjene razlage za to ni, lahko je posledica uporabe surovin v industriji ali pa izdelkov v poljedelstvu, ki vsebujejo vecje kolicine kalija. URSJV bo, na predlog izvajalcev in v okvirju financnih zmožnosti, financirala študijo z namenom da se v na poljedelsko intenzivnih obmocjih Slovenije izmeri tudi koncentracije 40K v površinskih vodah in obdelovalni zemlji, iz cesar bi lahko potem sklepali glede povecanja koncentracije 40K v Savinji in Muri. Zrak Celoletna letna povprecna vrednost specificne aktivnosti 137Cs na lokaciji vzorcenja v Ljubljani je bila 1,6 ± 0,1 µBq/m3, na lokaciji vzorcenja na Jareninskem vrhu 0,5 ± 0,6 µBq/m3 in na lokaciji vzorcenja na Predmeji 0,6 ± 0,7 µBq/m3. Poleg 137Cs in 90Sr, ki sta že leta prisotna v globalni kontaminaciji zaradi jedrskih poskusov, cernobilske in fukušimske nesrece, je v letu 2017 v jesenskih vzorcih bil izmerjen tudi 106Ru, ki je zaenkrat še neznanega ali vsaj nepotrjenega izvora in je bil prisoten nad celotno Evropo. Povprecna vrednost specificne aktivnosti 106Ru na lokaciji vzorcenja v Ljubljani je bila 0,47 ± 0,01 µBq/m3, na lokaciji vzorcenja na Jareninskem vrhu 0,78 ± 0,01 µBq/m3 in na lokaciji vzorcenja na Predmeji 0,73 ± 0,03 µBq/m3. Poleg umetnih radionuklidov so v vzorcih zraka opazni tudi naravnih radionuklidi (k dozi najvec prispeva 210Pb) in kozmogeni 7Be. Povprecna letna vrednost specificne aktivnosti je bila na Jareninskem vrhu za 7Be 3,5 ± 0,1 mBq/m3 oziroma za 210Pb 0,43 ± 0,02 mBq/m3, v Ljubljani za 7Be 4,4 ± 0,6 mBq/m3 oziroma za 210Pb 0,78 ± 0,01 mBq/m3 in na Predmeji za 7Be 4,4 ± 0,2 mBq/m3 oziroma za 210Pb 0,44 ± 0,03 mBq/m3. Radioaktivni oblak 106Ru nad Evropo Konec septembra 2017 je bil zrak nad jugovzhodno Evropo onesnažen z radionuklidoma 103Ru in 106Ru. Medtem ko je bila vsebnost 103Ru v zraku le v sledovih in izmerjena le v nekaj laboratorijih v Evropi, kjer so bile aktivnosti v zraku zaradi meteoroloških razmer višje ter kapaciteta vzorcenja višja, je bila natancno dolocena raven onesnaženja zraka z radionuklidom 106Ru tudi v Sloveniji. Razmerje aktivnosti 106Ru/103Ru je bilo približno 4000:1, torej so bile koncentracije 103Ru v Sloveniji dalec pod mejo detekcije. Številne države vzhodne in jugovzhodne Evrope so porocale koncentracije aktivnosti 106Ru v zraku primerljive tistim, ki so bile izmerjene po Sloveniji, na koncu septembra oziroma zacetku oktobra nekaj mBq/m3 nato pa en do dva velikostna reda nižje. Koncentracija aktivnosti 106Ru v zraku v Ljubljani se je v prvem tednu oktobra znižala pod mejo detekcije, na lokacijah Jareninski vrh oziroma Predmeja pa je bil detektiran do novembra oziroma decembra. Septembrske povprecne vrednosti so bile za realnejši prikaz iz povprecnih mesecnih preracunane na delež precrpanega zraka 29. in 30. septembra, kot privzeti datum prihoda radioaktivnega oblaka v Slovenijo. Tocen vir radionuklida 106Ru ni znan, zagotovo pa ne gre za nesreco v jedrskem reaktorju, saj bi v takem primeru dobili kopico drugih cepitvenih in aktivacijkih produktov. Vse vesoljske agencije so prav tako izkljucile možnost padca satelita z vgrajenim takšnim radioaktivnim virom, ki je služil kot elektricni generator za napajanje komponent satelita (sliki 106). Slika 106: Model razširjanja oblaka z izpusti 106Ru na dan 24. 9. 2017 in 11. 10. 2017 Uporaba lesne biomase v Sloveniji Od leta 2013 izvajalci izvajajo podrobnejšo analizo sezonskih variacij aktivnosti 137Cs v zraku. Iz literature je bilo zaslediti, da so povišane vsebnosti v zraku lahko posledica povišane uporabe drv in lesnih kuriv. Hipoteza je potrjena z analizo mesecnih rezultatov, ki se jih je primerjalo z nekaterimi drugimi parametri kakovosti zraka. Izvajalci so tako v preteklem letu predlagali izdelavo projektne naloge, kjer bi z dodatnim vzorcenjem pojasnili takšne anomalije. V povezavi z zgornjimi ugotovitvami o sezonski odvisnosti aktivnosti 137Cs v zraku, hkrati ugotavljajo, da so te bistveno nižje v toplih mesecih (t. j. izven kurilne sezone). Posledicno se 137Cs tipicno v takšnih mesecnih vzorcih zazna le v sledeh oziroma so aktivnosti pod mejo detekcije, zato so predlagali izdelavo projektne naloge, kjer bi s posebnim programom vzorcenja zraka in vzorcev lesa (drva, peleti, briketi) preverili in potrdili razloge za zgoraj omenjene sezonske variacije 137Cs. URSJV je predlog sprejela in bo v letu 2018 financirala posebno študijo na to temo. Poleg umetnih radionuklidov je opaziti tudi kozmogeni 7Be in 210Pb. Povprecna letna vrednost specificne aktivnosti se je gibala med 3,5-4,4 mBq/m3 za 7Be oziroma za 210Pb 0,43-0,78 mBq/m3. Koncentraciji obeh naravnih radionuklidov sta odvisni od solarne aktivnosti in kolicine padavin. Drugih umetnih radionuklidov v zraku, ki so globalno porazdeljeni in so posledica obratovanja jedrskih objektov po svetu (85Kr, 129I, 14C, 3H), redni program nadzora okolja ne vkljucuje. Podatki so na voljo v porocilih UNSCEAR in v nekaterih nacionalnih porocilih drugih držav. Padavine Od umetnih radionuklidov sta dolgorocno opazna samo 137Cs in 90Sr, vendar so specificne aktivnosti veckrat na meji detekcije, tako da so negotovosti pri meritvah precej velike. Najvišji letni used 137Cs je bil izmerjen v Bovcu 2,3 ± 0,2 Bq/m2 in najmanjši v Murski Soboti < 0,23 Bq/m2. Najvišji letni used 90Sr je bil izmerjen tudi v Bovcu, in sicer 2,4 ± 0,3 Bq/m2. Od naravnih radionuklidov se lahko izpostavi še skupne vrednosti kozmogenega 7Be, katerega rezultati znašajo od 260 Bq/m2 v Murski Soboti do 1800 Bq/m2 v Bovcu. Radionuklid 3H v zraku je v manjšem delu (1/3) posledica kozmicnega sevanja v zgornjih plasteh ozracja, vecinoma (2/3) pa umetnega izvora (jedrske eksplozije, jedrski reaktorji, predelava jedrskega goriva). Meritve specificne aktivnosti 3H v vzorcih padavin je IJS opravil le v mesecnih vzorcih iz Ljubljane. Koncentracije aktivnosti 3H v deževnici v letu 2017 so pod dolgoletnim povprecjem. Vrednosti specificnih aktivnosti 3H v obdobju od leta 1990 dalje se gibajo v obmocju 700-2.400 Bq/m3. Povprecna letna koncentracija 3H v letu 2017 je znašala 630 Bq/m3. Na sliki 107 so prikazane vrednosti specificnih aktivnosti 3H v vzorcih padavin iz Ljubljane za obdobje od leta 1990 dalje. Dolgorocni trend kaže padanje vrednosti, po letu 2000 izmerjene kolicine 3H sledijo trendu naravnega radioaktivnega razpada z razpolovno dobo 3H 12,3 let. Vrednosti pred letom 2000 so nižje od pricakovane ekstrapolacije za nazaj, vendar je to posledica nezanesljivih meritev, kar so potrdile tudi primerjalne meritve med laboratorijema, ki sta izvajala meritve. Od leta 2000 vse meritve izvaja IJS. Slika 107: Povprecne letne specificne aktivnosti 3H v padavinah iz Ljubljane od leta 1990 Letni used naravnega 210Pb v Ljubljani je bil leta 2017 izmerjen v okviru pricakovanih dosedanjih vrednosti in je znašal 0,88 kBq/m2. Primerjava rezultatov za merjene radionuklide pokaže, da se koncentracije posameznih radionuklidov v padavinah niso bistveno spremenile v primerjavi s prejšnjimi leti. Dejstvo pa je, da so koncentracije pogosto blizu meje detekcije, tako da so tudi merske negotovosti relativno velike in prispevajo k vsakoletnemu in medletnemu sipanju rezultatov. Najvecja odstopanja v rezultatih po posameznih trimesecjih povzrocajo zimski meseci, ki so lahko zelo suhi ali pa obilni s padavinami. Na sliki 108 je predstavljen povprecni letni used 137Cs, 90Sr in 210Pb na enoto površine za obdobje od leta 2010 dalje na lokacijah Ljubljana, Novo mesto, Murska Sobota in Bovec. Slika 108: Povprecni used 137Cs, 90Sr in 210Pb na enoto površine za obdobje od leta 2010 dalje na lokacijah Ljubljana, Novo mesto, Murska Sobota in Bovec Zemlja Rezultati meritev vsebnosti umetnih radionuklidov (137Cs, 90Sr) v plasteh zemlje kažejo zelo podobno globinsko porazdelitev kot v zadnjih letih, to je pocasen rahel premik aktivnosti proti globljim plastem. Tako so neobdelana tla po vsej merjeni vrhnji plasti tal že precej enakomerno kontaminirana, zlasti to velja za bolj prepustna naplavinska tla. Povprecna površinska specificna aktivnost 137Cs v celotni preiskovani plasti tal 0–15 cm globine je bila v Ljubljani ponovno merjena na Ljubljanskem barju (izvajalec IJS) in je znašala 7,6 kBq/m2. Meritve v letih 2006 in 2008 so se izvajale na Ljubljanskem polju. Dosedanji rezultati kontaminacije tal v Ljubljani so prikazani na sliki 109. Slika 109: Rezultati kontaminacije tal s 137Cs v plasti 0–15 cm v Ljubljani Takoj po cernobilski nesreci so v preiskovani plasti tal izmerili okoli 25 kBq/m2 137Cs. Sedanje vrednosti so se že mocno znižale, delno zaradi radioaktivnega razpada, delno pa zaradi pomika v globlje plasti. Tla v Murski Soboti so nekajkrat manj kontaminirana kot v osrednji Sloveniji, kjer je leta 2017 bila izmerjena koncentracija aktivnosti 4,7 kBq/m2. Najvec 137Cs v tleh 0–15 cm so izmerili – tako kot vedno doslej – v alpskem predelu, v Kobaridu v novembru in sicer 9,5 kBq/m2. Površinska specificna aktivnost 90Sr v merjeni površinski plasti tal 0–15 cm je za vec kot en velikostni razred nižja v primerjavi s 137Cs. Leta 2017 je bila v Ljubljani izmerjena vrednost 0,18 kBq/m2, ob cernobilski nesreci leta 1986 pa bila izmerjena vrednost 0,45 kBq/m2. Vrednosti med leti precej nihajo, izvajalci razlicne vrednosti pripisujejo znacilnostim terena in difuzijskim lastnostim zemlje, tako se lahko že na razdalji nekaj metrov med lokacijama vzorcenja specificne aktivnosti razlikujejo za nekajkrat. Ocitno so difuzijski procesi 137Cs in 90Sr v razlicnih tipih zemlje razlicni, kar potrjujejo tudi razlicni globinski profili v prejšnjih letih, ki med sabo niso popolnoma konsistentni. V vzorcih zemlje iz Ljubljane je bilo povprecje specificne aktivnosti 90Sr v vseh treh plasteh 1,5 ± 0,1 Bq/kg, v Kobaridu 4,7 ± 0,9 Bq/kg in v Murski Soboti 1,5 ± 0,7 kg/Bq. Na sliki 110 so prikazane povprecne letne specificne aktivnosti 40K, 137Cs in 90Sr v zemlji v Ljubljani, Murski Soboti in Kobaridu. Slika 110: Povprecna letna specificna aktivnost 40K, 137Cs in 90Sr v zemlji Iz preglednice 18 so razvidne površinske specificne aktivnosti 90Sr in 137Cs (Bq/m2) v vrhnji plasti tal za obdobje 1982–2017. Preglednica 18: Površinske koncentracije aktivnosti 90Sr in 137Cs v plasti tal globine 0–5 cm v letih 1982–2017 Srednje letne aktivnosti [Bq/m2] v plasti tal globine 0–5 cm Leto Ljubljana Kobarid Murska Sobota 90Sr 137Cs 90Sr 137Cs 90Sr 137Cs 1982 126 – 222 – 69 – 1983 157* – 161 – 43 – 1984 102 – 161 – 48 – 1985 107 – 154 – 56 – 1986 123 – 680 – 115 – 1987 115 25.500 465 32.250 90 4.850 1988 120 8.600 395 5.950 84 2.750 1989 129 6.800 384 15.000 89 3.200 1990 130 12.500 335 8.350 81 6.200 1991 80 11.000 240 7.750 73 4.350 1992 82 9.350 255 14.000 71 5.050 1993 94 10.500 280 16.500 54 4.650 1994 77 7.400 230 10.100 70 4.550 1995 71 8.000 210 10.500 79 3.950 1996 43 6.200 145 9.700 59 4.000 1997 27 5.750 67 6.500 40 4.400 1998 29 4.400 73 5.700 23 3.000 1999 41 3.800 73 5.700 88 3.000 2000 54 3.500 220 5.300 94 3.000 2001 105 3.450 145 4.750 99 2.450 2002 71 2.900 142 3.850 92 2.700 2003 71 2.800 155 5.300 38 2.300 2004 71 2.650 185 4.100 77 2.200 2005 64 2.300 162 4.900 52 2.000 2006 73 1.340 280 6.650 77 775 2007 50 2.400 140 3.600 25 1.500 2008 110 2.800 190 4.100 87,5 1.550 2009 66,5 3.000 89 3.300 47,5 1.175 2010 87,5 3.150 94 3.050 32,5 635 2011 62 2.950 87,5 3.650 41 1.005 2012 64 2.950 128 4.300 15 760 2013 70 2.450 96 3.800 77 1.250 2014 46 2.600 40 2.750 27 965 2015 48 2.250 66,5 2.450 74,5 1.100 2016 60 2.550 34,5 2.400 15 850 2017 48 2.200 102 3.300 19 770 Zunanje sevanje Meritve zunanjega sevanja s TL dozimetri je tudi leta 2017 izvajal IJS. Rezultate meritev zunanjega sevanja gama je izvajalec podal v enotah okoliškega ekvivalenta doze H*(10). Povprecni letni okoliški ekvivalent doze zaradi zunanjega sevanja v letu 2017 je bil 895 ± 166 µSv, najvecji izmerjen okoliški ekvivalent doze je bil 1411 ± 154 µSv v Jelenji vasi, najnižji pa 580 ± 64 µSv v Biljah pri Novi Gorci. Povprecna mesecna vrednost okoliškega ekvivalenta doze zaradi zunanjega sevanja je bila 75 ± 17 µSv, obmocje vrednosti pa od 48 µSv do 118 µSv. Rezultati so podobni kot v preteklih letih. V preglednici 19 so prikazani rezultati meritev zunanjega sevanja s TL dozimetri na 50 lokacijah po Sloveniji. Preglednica 19: Letna doza zunanjega sevanja gama H*(10) v mSv na prostem v Sloveniji leta 2017 Lokacija 1. 1. do 30. 6. 1. 7. do 31. 12. Letna doza KOCEVJE 0,456 ± 0,07 0,511 ± 0,079 0,967 ± 0,105 DVOR PRI ŽUŽEMBERKU 0,465 ± 0,072 0,505 ± 0,078 0,97 ± 0,106 DOBLICE CRNOMELJ 0,568 ± 0,087 0,615 ± 0,095 1,182 ± 0,129 DRAŠICI METLIKA 0,416 ± 0,064 0,457 ± 0,07 0,873 ± 0,095 NOVO MESTO 0,342 ± 0,053 0,348 ± 0,054 0,691 ± 0,075 MALKOVEC MOKRONOG 0,372 ± 0,057 0,301 ± 0,046 0,673 ± 0,074 LISCA 0,365 ± 0,056 0,385 ± 0,059 0,75 ± 0,082 CELJE 0,416 ± 0,064 0,46 ± 0,071 0,876 ± 0,096 ROGAŠKA SLATINA 0,414 ± 0,064 0,412 ± 0,064 0,826 ± 0,09 SLOVENSKE KONJICE 0,395 ± 0,061 0,404 ± 0,062 0,798 ± 0,087 ROGLA 0,517 ± 0,08 0,588 ± 0,091 1,105 ± 0,121 MARIBOR 0,39 ± 0,06 0,438 ± 0,068 0,828 ± 0,09 PTUJ 0,451 ± 0,069 0,485 ± 0,075 0,935 ± 0,102 JERUZALEM ORMOŽ 0,383 ± 0,059 0,436 ± 0,067 0,819 ± 0,089 LENDAVA 0,438 ± 0,067 0,349 ± 0,054 0,787 ± 0,086 MURSKA SOBOTA 0,392 ± 0,06 0,432 ± 0,067 0,824 ± 0,09 VELIKI DOLENCI 0,459 ± 0,071 0,503 ± 0,077 0,961 ± 0,105 GORNJA RADGONA 0,403 ± 0,062 0,41 ± 0,063 0,812 ± 0,088 SVECINA PLAC 0,453 ± 0,07 0,497 ± 0,076 0,95 ± 0,104 RIBNICA NA POHORJU 0,45 ± 0,069 0,463 ± 0,071 0,913 ± 0,099 KOTLJE 0,478 ± 0,074 0,546 ± 0,084 1,024 ± 0,112 VELENJE 0,435 ± 0,067 0,462 ± 0,071 0,897 ± 0,098 NAZARJE MOZIRJE 0,414 ± 0,064 0,459 ± 0,071 0,873 ± 0,095 LUCE OB SAVINJI 0,424 ± 0,065 0,436 ± 0,067 0,86 ± 0,094 VACE 0,443 ± 0,068 0,45 ± 0,069 0,893 ± 0,097 LJUBLJANA BEŽIGRAD 0,39 ± 0,06 0,433 ± 0,067 0,823 ± 0,09 BRNIK AERODROM 0,506 ± 0,078 0,607 ± 0,093 1,113 ± 0,122 JEZERSKO 0,531 ± 0,082 0,548 ± 0,084 1,079 ± 0,118 Lokacija 1. 1. do 30. 6. 1. 7. do 31. 12. Letna doza PODLJUBELJ 0,412 ± 0,063 0,437 ± 0,067 0,849 ± 0,092 HLEBCE LESCE 0,412 ± 0,064 0,419 ± 0,065 0,832 ± 0,091 PLANINA POD GOLICO 0,483 ± 0,074 0,526 ± 0,081 1,009 ± 0,11 ZDENSKA VAS 0,475 ± 0,073 0,498 ± 0,077 0,973 ± 0,106 RATECE 0,457 ± 0,07 0,493 ± 0,076 0,95 ± 0,104 TRENTA 0,298 ± 0,046 0,315 ± 0,049 0,612 ± 0,067 LOG POD MANGARTOM 0,462 ± 0,071 0,507 ± 0,078 0,969 ± 0,106 BOVEC 0,357 ± 0,055 0,393 ± 0,061 0,75 ± 0,082 TOLMIN 0,364 ± 0,056 0,404 ± 0,062 0,768 ± 0,084 BILJE NOVA GORICA 0,254 ± 0,039 0,326 ± 0,05 0,58 ± 0,064 VEDRIJAN KOJSKO 0,559 ± 0,086 0,417 ± 0,064 0,976 ± 0,107 LOKEV PRI LIPICI 0,503 ± 0,078 0,536 ± 0,083 1,039 ± 0,113 SECOVLJE AERODROM 0,341 ± 0,053 0,364 ± 0,056 0,705 ± 0,077 KOSEZE IL. BISTRICA 0,393 ± 0,061 0,421 ± 0,065 0,815 ± 0,089 ZALOG POSTOJNA 0,432 ± 0,067 0,467 ± 0,072 0,899 ± 0,098 NOVA VAS NA BLOKAH 0,568 ± 0,087 0,596 ± 0,092 1,163 ± 0,127 VRHNIKA 0,642 ± 0,099 0,67 ± 0,103 1,311 ± 0,143 VOJSKO 0,437 ± 0,067 0,465 ± 0,072 0,903 ± 0,098 SORICA 0,374 ± 0,058 0,385 ± 0,059 0,759 ± 0,083 STARA FUŽINA 0,306 ± 0,047 0,331 ± 0,051 0,638 ± 0,069 JELENJA VAS ISKRBA 0,646 ± 0,099 0,765 ± 0,118 1,411 ± 0,154 KREDARICA 0,361 ± 0,056 0,367 ± 0,056 0,727 ± 0,079 Povprecje 0,434 ± 0,079 0,461 ± 0,092 0,895 ± 0,166 Trenutni prispevek 137Cs k celotni dozi zunanjega sevanja je manj kot 1 %. Iz slike 111 je razvidno, da je doza zunanjega sevanja po letu 1995 približno konstantna in je posledica prisotnosti naravnih radionuklidov in kozmicnega sevanja. V letu 1986 so k dozi zunanjega sevanja prispevali tudi številni drugi sevalci gama, ki so bili posledica useda zaradi cernobilske nesrece. Zato je zunanja doza v letu 1986 najvišja. Kratkoživi sevalci so nato razpadli in doza je že v letu 1987 znatno padla. Nato še nekaj let prispevek bil poleg 137Cs zaznaven še prispevek 134Cs, nato pa je ta že prevec razpadel. Slika 111: Doza zaradi zunanjega sevanja za Ljubljano od leta 1986 Pitna voda V letu 2017 je bilo odvzetih petnajst enkratnih vzorcev pitne vode iz javnih objektov kot so šole, vrtci, bolnišnice ali gostišca na naslednjih lokacijah: Klece - Brest, Domžale - Trzin, Kocevje, Škofja Loka, Radovljica, Hubelj - Nova Gorica, Postojna - Pivka, Novo Mesto - Stopice, zajetje Otok, Slovenske Konjice, Šentjur, Slovenske Gorice, Novo Mesto - Jezero, Murska Sobota in Ljutomer - Lukavci. Radionuklid 137Cs je bilo opaziti vecinoma le v sledeh ali pa so vrednosti izredno nizke, izmerjene vrednosti so bile 0,003 ± 0,06 Bq/m3. Povprecna vrednost specificnih aktivnosti 90Sr v vseh odvzetih vzorcih je 1,3 ± 1,1 Bq/m3, 3H pa 537 ± 138 Bq/m3. Poleg umetnih radionuklidov so se dolocale tudi specificne aktivnosti naravnih radionuklidov in kozmogenega 7Be. Povprecne vrednosti so za 238U 3,6 ± 3,6 Bq/m3, 226Ra 4,2 ± 3,9 Bq/m3, 210Pb 3,1 ± 6,3 Bq/m3, 228Ra 1,2 ± 1,1 Bq/m3, 228Th 0,8 ± 0,6 Bq/m3 in 40K 25 ± 19 Bq/m3 ter 7Be 0,8 ± 1,7 Bq/m3. Hrana Program meritev radioaktivnosti v vzorcih hrane je približno enak kot v prejšnjih letih in vsebuje meritve specificnih aktivnosti radionuklidov v najpomembnejših živilih rastlinskega in živalskega porekla, ki se sezonsko jemljejo na razlicnih podrocjih po Sloveniji, v Prekmurju, na Štajerskem, na Gorenjskem, na Primorskem, na Notranjskem in na Dolenjskem. Na sliki 112 so shematsko prikazane lokacije in vrste vzorcev v sklopu monitoringa okolja. Slika 112: Lokacije vzorcenja vzorcev živil v letu 2017 Mleko V letu 2017 so analizirali vzorce surovega mleka iz Ljubljane, Kobarida in Bohinjske Bistrice ter mleka v prahu iz Murske Sobote in sicer za razlicne radionuklide 40K, 137Cs in 90Sr. Povprecne letne vrednosti koncentracije aktivnosti v mleku so med 36 in 60 mBq/kg za 137Cs in med 30 in 51 mBq/kg za 90Sr. V mleku v prahu so vrednosti pricakovano višje zaradi koncentracije (obicajno 10x), in sicer 137Cs 420 mBq/kg in 90Sr 350 mBq/kg. Slovensko povprecje za surovo mleko znaša za 137Cs 48 ± 15 mBq/kg in za 90Sr 38 ± 35 mBq/kg (brez mleka v prahu). Najvišje izmerjena vrednost 137Cs je bila v vzorcu surovega mleka iz Bohinjske Bistrice v obdobju zbiranja marec-april, in sicer 80 ± 8 mBq/kg. Pri vzorcih iz Ljubljane, Kobarida in Bohinjske Bistrice je v jesenskem obdobju ugotovljen porast aktivnosti 137Cs, kar se lahko pripiše pašni vzreji govedi v toplejših mesecih, kjer vecje aktivnosti iz narave pridejo v organizem in mleko zaradi prenosnih poti, v hladnejših mesecih pa uporabi krmil, ki imajo lahko nižje vsebnosti 137Cs. Po nekaterih podatkih s terena se vedno bolj v zbiralnicah mleka meša mleko iz razlicnih lokacij, zato je težko ugotoviti specificne lastnosti med vzorci iz lokalne vzreje krav ali vzorci od drugod. V vzorcih mleka v prahu iz Murske Sobote je povišane vrednosti 137Cs moc opaziti s casovnim zamikom, kar je najverjetneje posledica predelave surovega mleka. Na sliki 113 so prikazane povprecne letne koncentracije 137Cs v svežem mleku in mleku v prahu na razlicnih obmocjih v Sloveniji v obdobju 1984-2017. kg Slika 113: Povprecne letne koncentracije 137Cs v svežem mleku in mleku v prahu na razlicnih obmocjih v Sloveniji v obdobju 1984-2017 Iz preglednice 20 so razvidne srednje letne aktivnosti 90Sr in 137Cs (Bq/kg) v mleku med letoma 1984 in 2017. Preglednica 20: Srednje letne koncentracije aktivnosti 90Sr in 137Cs v svežem mleku v obdobju 1984-2017 Srednje letne koncentracije aktivnosti [Bq/l] Leto 90Sr 137Cs Ljubljana Kobarid Murska Sobota* Ljubljana Kobarid Murska Sobota* 1984 0,17 0,33 0,21 0,13 0,27 0,09 1985 0,19 0,33 0,22 0,10 0,27 0,09 1986 0,28 0,81 0,27 21,5 65,7 15,3 1987 0,40 0,87 0,25 0,40 0,87 0,25 1988 0,22 0,53 0,20 1,49 7,32 1,56 1989 0,17 0,38 0,18 0,68 6,0 0,68 1990 0,19 0,43 0,18 1,10 4,9 0,51 1991 0,16 0,36 0,19 0,58 3,5 0,39 1992 0,22 0,32 0,23 0,41 4,0 0,37 1993 0,15 0,30 0,15 0,47 2,9 0,29 1994 0,14 0,22 0,13 0,48 2,0 0,21 1995 0,12 0,22 0,15 0,45 1,7 0,23 1996 0,13 0,29 0,13 0,36 1,2 0,18 1997 0,10 0,15 0,09 0,12** 0,55 0,18 1998 0,10 0,15 0,09 0,10** 0,65 0,15 1999 0,09 0,16 0,11 0,25 0,55 0,15 2000 0,08 0,15 0,10 0,23 0,23 0,10 2001 0,09 0,14 0,08 0,14 0,20 0,14 2002 0,09 0,14 0,08 0,21 0,24 0,10 2003 0,07 0,09 0,08 0,07 0,22 0,08 Srednje letne koncentracije aktivnosti [Bq/l] Leto 90Sr 137Cs Ljubljana Kobarid Murska Sobota* Ljubljana Kobarid Murska Sobota* 2004 0,07 0,15 0,07 0,06 0,11 0,07 2005 0,06 0,10 0,05 0,06 0,12 0,04 2006 0,04 0,06 0,04 0,06 0,12 0,04 2007 0,06 0,09 0,07 0,06 0,15 0,06 2008 0,06 0,08 0,05 0,05 0,17 0,04 2009 0,053 0,082 0,052 0,056 0,13 0,051 2010 0,051 0,071 0,53 0,049 0,12 0,07 2011 0,047 0,086 0,56 0,042 0,120 0,070 2012 0,035 0,054 0,28 0,045 0,1 0,44 2013 0,036 0,054 0,3 0,043 0,079 0,58 2014 0,03 0,05 0,022 0,065 0,4 0,50 2015 0,029 0,051 0,022 0,043 0,059 0,030 2016 0,031 0,048 0,02 0,041 0,068 0,046 2017 0,030 0,051 0,35 0,036 0,060 0,42 * Vrednosti za sveže mleko so izracunane iz meritev vrednosti za mleko v prahu. ** Spremenjeno podrocje zbiranja mleka. Živila živalskega izvora Vzorci hrane so bili odvzeti na obmocju celotne države, tako da dobljeni rezultati odražajo kontaminacijo regionalno pridelane hrane. V letu 2017 so izvajalci analizirali osem vzorcev živil živalskega izvora in sicer svinjina, pišcanec, jajca, sir mocarela, kostanjev med, divjacina-srnjak, goveje meso in postrvi. Povprecna specificna aktivnost 137Cs v vseh vzorcih (razen divjacine) je 0,09 ± 0,08 Bq/kg in 90Sr 0,95 ± 0,98 Bq/kg. Najvišja vsebnost 137Cs je bila izmerjena v vzorcu medu oziroma divjacine (srnjak), ki ima za vec velikostnih redov višjo aktivnost in sicer 1,8 ± 0,1 Bq/kg oziroma 1,0 ± 0,1 Bq/kg in ju v povprecju niti v izracunu doze ne upoštevamo, saj ne predstavlja reprezentativnega vzorca za prehranjevalne navade. Žitarice, moka, kruh Izmerili so šest vzorcev žitaric in njihovih izdelkov in sicer polbeli kruh, bela moka, koruza, jecmen, rž in pšenica. Povprecna specificna aktivnost 137Cs je 140 ± 96 mBq/kg in 90Sr 0,28 ± 0,27 Bq/kg. Sadje Izmerili so šest vzorcev sadja in sicer jagode, breskve, grozdje, hruške (uvoz iz Španije), jabolka in slive. Povprecna specificna aktivnost 137Cs v vseh vzorcih je 32 ± 10 mBq/kg in 90Sr 99 ± 150 mBq/kg. Vsebnosti 137Cs so bile le v sledovih in praviloma pod mejo detekcije v vecini vzorcev. V letošnjih izbranih vzorcih ni bilo vzorcev z odstopajocimi vrednostmi (npr. gozdno jagodicevje). Zelenjava Izmerili so šest vzorcev zelenjave in sicer solata kristalka, lisicke (uvoz iz Makedonije), korenje, paradižnik, kumare in krompir. Povprecna specificna aktivnost v vseh vzorcih (razen gob) 137Cs je 42 ± 30 mBq/kg in 90Sr 63 ± 70 mBq/kg. Izjema so le gobe lisicke iz Makedonije, ki imajo za vec velikostnih redov višjo aktivnost 3,3 ± 0,1 Bq/kg in jih v izracunu povprecja niti v izracunu doz ne upoštevamo, saj ne predstavljajo reprezentativnega vzorca za prehranjevalne navade. Otroška hrana V letu 2008 je URSVS zacela analizirati celotne obroke otroške hrane. Tako so bili v letu 2017 analizirani vzorci iz Kopra, Ljubljane, Novega mesta, Maribora in Kranja. Povprecna specificna aktivnost 137Cs je 27 ± 23 mBq/kg in 90Sr 31 ± 21 mBq/kg. Pri radioaktivni kontaminaciji hrane je potrebno omeniti še to, da je vsebnost umetnih radionuklidov (137Cs, 90Sr) v prehrambnih izdelkih z obdelovalnih površin (vrtov in polj) precej nižja kot v prosto rastocih gozdnih sadežih in gobah. To velja zlasti za predele, ki jih je bolj prizadela cernobilska kontaminacija (Koroška in alpski predeli). V splošnem velja, da je sedanja vsebnost dolgoživih radionuklidov 137Cs in 90Sr v pridelani hrani rastlinskega in živalskega izvora nižja kot je bila v zadnjih letih pred cernobilsko nesreco. Krmila Meritve vsebnosti umetnih radionuklidov 137Cs in 90Sr in naravnih radionuklidov v krmi leta 2017 so bile opravljene v vzorcih po izboru Direktorata za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Program meritev je obsegal deset vzorcev krme in sicer en vzorec travne silaže, en vzorec koruzne silaže, pet vzorcev sena, en vzorec sveže trave in dva vzorca krmne mešanice. Povprecna specificna aktivnost 137Cs je 0,4 ± 0,4 Bq/kg in 90Sr 2,5 ± 3,7 Bq/kg. Rezultati so primerljivi z rezultati zadnjih let nadzora. 3.2.4 Ocena doze sevanja zaradi kontaminacije okolja Na podlagi izmerjenih specificnih aktivnosti obeh dolgoživih cepitvenih radionuklidov 137Cs in 90Sr v zraku, vodi in hrani za leto 2017 in ob upoštevanju povprecnega letnega vnosa ter doznih pretvorbenih faktorjev po Uredbi o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (UV2, Ur. l. RS, št. 49/04), so izvajalci ocenili skupno letno pricakovano efektivno dozo za odrasle in za skupine otrok razlicnih starosti. Preglednica 21 prikazuje povprecne specificne aktivnosti sevalcev gama in 90Sr ter 3H v razlicnih okoljskih vzorcih za leto 2017. Efektivne doze za vse tri starostne skupine so izvajalci obicajno ocenili le za umetna radionuklida, 137Cs in 90Sr, ki sta posledica globalne kontaminacije zaradi cernobilske nesrece in bombnih poskusov. V letu 2017 so zaradi prehoda radioaktivnega oblaka 106Ru cez Evropo ocenili tudi prispevek tega radionuklida zaradi inhalacije. Preglednica 21: Povprecne specificne aktivnosti sevalcev gama in 90Sr ter 3H Radionuklid Privzete specificne aktivnosti vzorcev (Bq/kg) (Bq/m3) (mBq/m3) zelenjava sadje moka meso mlekoLJ mlekoKO mlekoBB voda zrak 137Cs 0,042 0,032 0,14 0,04 0,036 0,06 0,049 0,003 0,002 90Sr 0,063 0,099 0,28 1,1 0,03 0,051 0,033 1,3 0 106Ru 0 0 0 0 0 0 0 0 0,32 3H 0 0 0 0 0 0 0 537 0 210Pb 0,28 0,19 0,66 0,11 0,11 0,086 0,091 3,11 0,55 Ingestija in inhalacija Zaradi nizkih koncentracij 137Cs in 90Sr v zraku je ocenjeni letni prispevek obeh dolgoživih cepitvenih radionuklidov k dozi zaradi inhalacije zanemarljiv v primerjavi z obsevnimi obremenitvami po drugih prenosnih poteh in znaša manj kot 1 nSv za oba radionuklida skupaj. Letna doza odraslega posameznika zaradi ingestije je bila ocenjena glede na vrsto in obseg merjenih vzorcev na 3,2 ± 2,6 µSv, za ostale skupine prebivalstva z upoštevanjem nekaterih posebnosti so doze višje. Efektivne doze v letu 2017 zaradi ingestije so primerljive s prejšnjimi leti. Najvecji delež vrednosti efektivne doze prispeva vnos radionuklidov preko zauživanja mesa in moke. Ocena ingestijske doze se nanaša samo na hrano, pridelano v Sloveniji, in ne vsebuje hrane ali prehrambnih izdelkov iz uvoza. Ce se primerja prispevke po posameznih radionuklidov, k dozi najvec prispeva 90Sr, delež 3H je zanemarljiv (okrog 0,1 %), preostalo gre na racun 137Cs in v letu 2017 tudi 106Ru. Prispevek 90Sr k dozi zaradi ingestije in inhalacije je za dojencke v letu 2017 ocenjen na 96 % in za odrasle na 88 %, kar je prikazano na sliki 114. Kontaminacija vodovodne pitne vode z radionuklidi 137Cs, 90Sr in 3H k prejeti dozi zaradi ingestije ne prispeva pomembnega deleža (ocena za 2017 je 0,03 µS). Prejeta skupna efektivna doza pri vnosu naravnih in umetnih radionuklidov s pitno vodo je na ta nacin bistveno nižja od letne meje 0,1 mSv v skladu z Uredbo o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (UV2, Ur. l. RS, št. 49/04) in evropsko direktivo 98/83/EC. Slika 114: Relativni prispevki k dozi zaradi ingestije in inhalacije posameznih vrst hrane, vode in zraka za dojencke in odrasle Doza zaradi zunanjega sevanja Zunanje sevanje zaradi kontaminacije tal s 137Cs daje po meritvah in ocenah izvajalcev najvecji, to je blizu 80-odstotni prispevek k dozi zaradi globalne kontaminacije okolja. Izvajalci so ocenili letne doze zunanjega sevanja s pomocjo globinske porazdelitve cernobilskega 137Cs ter predpostavk, da posamezniki preživijo na prostem 20 % razpoložljivega casa in 80 % v zgradbah. Doza za odraslega prebivalca ocenjena za pretekla leta je prikazana v preglednici 22, kjer so razvidne vrednosti po letih primerljive med sabo. Drugacna ocena doze v letu 2006 je posledica druge lokacije vzorcenja zemlje v Ljubljani in vzorcevalca, kot je bila pred letom 2006 in nato ponovno v 2007. Primerjava ocenjenih doz v preteklih letih nam pokaže, da je bila cernobilska kontaminacija precej neenakomerna in da je lahko 137Cs zaradi razgibanosti terena ter difuzijskih lastnosti zemlje difundiral do razlicnih globin na posameznih lokacijah. Preglednica 22: Ocenjene doze prebivalcev Slovenije zaradi zunanjega obsevanja (µSv) Leto Doza zaradi zunanjega obsevanja (µSv) 2003 6,5 2004 6,5 2005 4,8 2006 1,45 2007 4,8 2008 6,7 2009 7,6 2010 7,8 2011 7,0 2012 7,7 2013 6,2 2014 6,4 2015 6,0 2016 6,1 2017 5,5 Skupna ocena doze Skupna efektivna doza oziroma zgornja meja za odrasle zaradi vnosa umetnih radionuklidov v telo z ingestijo in inhalacijo ter zaradi zunanjega obsevanja tal znaša v letu 2017 8,9 µSv na leto za odrasle, 12,9 µSv na leto za otroke od 7. do 12. leta starosti in 12,3 µSv na leto za dojencke. V hrani vecji del doze prispeva 90Sr, k zunanjemu sevanju pa k dozi najvec prispeva 137Cs. V letu 2017 je k dozi zaradi inhalacije najvec prispeval 106Ru, k skupni dozi pa le okrog 1 %. Letna efektivna doza za odraslega prebivalca je višja kot leta 2016 (slika 115). Spremenljiv je bil delež ingestijske doze in delež zunanjega sevanja. Izracun deleža je odvisen od izmerjene porazdelitve 137Cs v tleh, le-ta pa od mikrolokacije vzorcevanja tal. Ocena letne efektivne doze velja za odraslega posameznika iz osrednjega dela države. Na podrocjih z manjšo kontaminacijo tal (Prekmurje, obalno-kraški predel) je ta doza nižja, na alpskem obmocju Slovenije pa seveda višja. Za tocnejše ocene je na voljo premalo podatkov. Slika 115: Predvidena efektivna doza zaradi kontaminacije okolja z dolgoživimi umetnimi radionuklidi za odrasle (slovensko povprecje) za obdobje od leta 2000 dalje 3.2.5 Zakljucki Na podlagi meritev radioaktivnosti življenjskega okolja Republike Slovenije leta 2017 izvajalci ugotavljajo, da je obremenitev prebivalca Slovenije zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov v okolju kot posledica cernobilske kontaminacije in bombnih poskusov nekaj µSv letno. Dolocene letne variacije v oceni doze so posledica posameznih vzorcev z vecjimi ali manjšimi koncentracijami radionuklidov ter seveda negotovosti meritev. V letu 2017 je bilo možno ovrednotiti tudi prispevek k dozi zaradi prehoda radioaktivnega oblaka nad Evropo, ki je najverjetneje posledica izpusta zaradi nesrece v predelovalnem obratu izrabljenega goriva nekje južno od Urala v Rusiji. Prispevek zaznanega 106Ru v letu 2017 k dozi zaradi ingestije in inhalacije je znašal okrog 3 %, k skupni dozi (vkljucno z zunanjim obsevanjem) pa le okrog 1 %. V letu 2017 so bile specificne aktivnosti umetnih radionuklidov v hrani in zraku okrog 1 % od mejnih izpeljanih koncentracij, predpisanih v Uredbi o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (UV2, Ur. l. RS, št. 49/04). Letne efektivne doze zaradi ingestije umetnih radionuklidov in letne doze zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju so v okviru povprecnih svetovnih vrednosti, navedenih v priporocilih UNESCAR 2000 in UNESCAR 2006. Podoben velikostni razred vrednosti prejetih doz zaradi globalne radioaktivne kontaminacije ocenjujejo tudi v sosednjih državah. 3.3 OBRATOVALNI MONITORING JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV 3.3.1 Nadzor radioaktivnosti v okolju nuklearne elektrarne Krško Jedrska elektrarna med rednim obratovanjem izpušca radioaktivne snovi v ozracje in v površinske vode, razen tega pa lahko viri v objektih sevajo v okolico. Da bi zajeli vplive sevanja na prebivalstvo, se izvaja program meritev v okolici elektrarne, ki obsega meritve zunanjega sevanja (sevanja radionuklidov v zraku in iz tal ter sevanje neposredno iz elektrarne) in meritve koncentracij radioaktivnih snovi v zraku, tleh, vodi in hrani, ki z vnosom v telo povzrocijo notranje obsevanje. Osnova za izvajanje obratovalnega monitoringa je Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10, Ur. l. RS, št. 20/07 in 97/09), ki navaja smernice za program meritev v okolici jedrske elektrarne. Podroben program meritev je dolocen v delu Tehnicnih specifikacij NEK, ki dolocajo omejitve radioaktivnih izpustov v okolje (dokument RETS). Vpliv objektov, ki v okolje spušcajo radioaktivne snovi, se nadzira na dva nacina. Na samem viru izpustov se merijo emisije, le-te predstavljajo sestavo radionuklidov in izpušceno aktivnost. Z modelom transporta snovi v okolju pa se ocenjuje dozne obremenitve prebivalstva v okolici objektov. Po drugi strani pa se z neposrednimi meritvami ugotavlja vnos radioaktivnih snovi v okolje, kar omogoca neposredno oceno izpostavljenosti prebivalstva. Slednje meritve omogocajo tudi oceno izpostavljenosti prebivalstva naravnemu sevanju in vplivom širšega okolja, kot so bile jedrske eksplozije in cernobilska nesreca. Zunanje sevanje se meri z elektronskimi merilniki hitrosti doze, ki se uporabljajo pri sprotnem spremljanju zunanjega sevanja (MFM-203) ter s pasivnimi termo luminiscencnimi dozimetri (TLD). Radioaktivnost v zraku se doloca iz vzorcev, dobljenih s crpanjem zraka skozi aerosolne filtre in filtre, ki zadržijo jod iz zraka, ter iz vzorcev deževnice in suhega useda. Radioaktivnost v reki Savi, kamor se iztekajo tekocinski izpusti, se doloca iz meritev vzorcev vode, sedimentov in rib, radioaktivnost podzemnih vod pa iz vzorcev podtalnice in vzorcev vodovodne vode iz zajetij in crpališc. Vzorci hrane, ki so pridelani v okolici elektrarne in v katerih se meri vsebnost radionuklidov, so izbrani tako, da se lahko oceni celotni prispevek radioaktivnosti hrane k dozi. Poleg tega se doloca še vsebnost radionuklidov v zemlji. Izvajalce meritev v letu 2017 so predstavljali Institut »Jožef Stefan« (IJS), ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (ZVD) in Institut Ruder Boškovic (IRB). Emisijske meritve znotraj ograje Nuklearne elektrarne Krško so izvedli sodelavci NEK. Na osnovi izvedenih meritev in delnih porocil IJS, ZVD in IRB je bilo pripravljeno porocilo »Nadzor radioaktivnosti v okolici NEK za leto 2017«. Porocilo obravnava radioaktivnost v okolju po locenih sklopih okolja, kot so podani zgoraj. V vsakem poglavju so posebej ovrednoteni rezultati samih meritev in ocenjeni vplivi na okolje, podana pa je tudi pripadajoca delna efektivna doza za posameznike iz referencne skupine prebivalstva. V posebnem poglavju so podani tudi rezultati primerjalnih meritev, ki so namenjene nadzoru kakovosti meritev in so jih opravili vsi pooblašceni izvajalci obratovalnega monitoringa. Za evalvacijo merskih podatkov in oceno doznih obremenitev so bili kot dopolnilni ali vzporedni podatki uporabljeni tudi: - mesecna porocila NEK o tekocinskih in zracnih emisijah v letu 2017, - mesecni izracuni zracnih razredcitvenih faktorjev Agencije Republike Slovenije za okolje za okolico NEK v letu 2017, - mesecni izracuni zracnih razredcitvenih faktorjev MEIS storitve za okolje, d. o. o., za okolico NEK v letu 2017, - mesecna porocila o meritvah koncentracije 3H v podtalnici na dodatnih lokacijah v okolici NEK (vrtine VOP-1/06, V 12/77 in V-7/77), - mesecna porocila o meritvah savske vode, sedimentov in biote iz Dodatnega programa nadzora radioaktivnosti v okolici NEK zaradi HE Brežice, meritve se izvajajo od julija 2017 dalje in - nekateri merski podatki iz Programa nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju Republike Slovenije in posebnih meritev IJS. 3.3.1.1 Vplivi tekocinskih izpustov Ob normalnem delovanju jedrske elektrarne so koncentracije aktivnosti izpušcenih radionuklidov, razen 3H, v okolju znatno pod detekcijskimi mejami oziroma je morebitni prispevek teh radionuklidov težko lociti od naravnega ozadja (14C, 137Cs). Zato se njihov vpliv na cloveka in okolje posredno ovrednoti iz podatkov o izpustih. Z uporabo modelov, ki opisujejo razširjanje radionuklidov po raznih prenosnih poteh v okolju, pa se ocenjuje izpostavljenost prebivalstva. Zaradi izgradnje HE Brežice in nastanka akumulacijskega jezera, je prišlo do sprememb pri nacinih in poteh izpostavitve prebivalstva. Spremenjen je tudi program meritev ter dodane nekatere vzorcevalne lokacije vode, sedimentov in rib med jezoma pri NEK in HE Brežice. Vzorcenja na teh lokacijah so se zacela izvajati v drugi polovici leta 2017. Sedanja ocena vplivov izpušcenih radionuklidov, ki je opisana v nadaljevanju, temelji na starih predpostavkah in ne vkljucuje novega stanja. Izvajalci tako predlagajo, da se revidira obstojeci model izpostavitve referencne skupine prebivalcev sevanju zaradi tekocinskih izpustov NEK v reko Savo. V okviru programa vrednotenja vpliva tekocinskih izpustov so potekale meritve savske vode, sedimentov in vodne biote (ribe) ter meritve pitne vode iz vodovodov Krško in Brežice in vode iz crpališc in podtalnice. Meritve 3H so edine, pri katerih se lahko neposredno zazna vpliv NEK v okolju. Povprecna mesecna koncentracija aktivnosti 3H nad jezom HE Brežice 2,3 kBq/m3 (povprecje druge polovice leta) je višja od referencnega odvzemnega mesta Krško 0,59 kBq/m3. V Brežicah je bila povprecna mesecna koncentracija aktivnosti 2,5 kBq/m3, kar je zelo podobno kot nad jezom HE Brežice. Povprecna koncentracija aktivnosti je nižja od dolgoletnega povprecja 4,2 kBq/m3 zadnjih 14 let, kar je pricakovano, glede na nižje vrednosti izpustov. Najvišja vrednost mesecnih povprecij v Brežicah je bila v juniju 9,0 kBq/m3, medtem ko je bila v tem obdobju koncentracija aktivnosti na referencnem odvzemu Krško 0,8 kBq/m3. V Jesenicah na Dolenjskem so meritve prav tako pokazale povišane koncentracije aktivnosti 3H z letnim povprecjem 1,4 kBq/m3 in z najvecjo vrednostjo 3,5 kBq/m3, prav tako v mesecu juniju. Meritve enkratnih vzorcev vode nad HE Brežice nakazujejo na možnost, da vpliv novih hidrodinamskih razmer na mešanje izpustov v reki Savi še ni dobro poznan, predvsem v akumulacijskem jezeru. Na podlagi rezultatov meritev enkratnih vzorcev vode obstaja možnost, da so neposredno po izpustu koncentracije izpušcenih radionuklidov na desnem bregu akumulacijskega jezera višje kot na levem. Pricakovali pa bi višje izmerjene vrednosti na levem bregu, saj je kanal za izpušcanje radioaktivnih tekocin iz NEK na levem bregu. Tudi kontinuirni vzorcevalni postaji HE Brežice in Brežice, ki se uporabljata za vrednotenje mesecnih in letnih vplivov, zajemata vodo na levem bregu. Nove razmere bo potrebno nekaj casa spremljati in na podlagi ugotovitev prilagoditi modelne izracune. Najvišja koncentracija aktivnosti 3H je bila izmerjena meseca februarja v crpališcu Brege, in sicer je izmerjena koncentracija aktivnosti 2,1 ± 0,3 kBq/m3. Povprecna mesecna koncentracija aktivnosti v vodi iz crpališca Brege je bila v letu 2017 1,8 ± 0,1 kBq/m3, kar je primerljivo s prejšnjim letom in ustreza povprecju zadnjih 16 let, ki je 1,6 kBq/m3. V vodi na crpališcu Rore je bila povprecna koncentracija aktivnosti 0,58 ± 0,02 kBq/m3. V vodovodu v Spodnjem Starem Gradu je bila izmerjena povprecna koncentracija aktivnosti 1,7 ± 0,1 kBq/m3, kar je višje kot 16-letno povprecje, ki znaša 1,1 kBq/m3. Predpostavlja se, da se je vodovod Spodnji Stari Grad v letu 2017 napajal predvsem z vodo, nacrpano v Bregah. V krškem vodovodu (bencinski servis Petrol) je bila izracunana povprecna koncentracija aktivnosti 3H 0,53 ± 0,04 kBq/m3, na bencinskem servisu Petrol v Brežicah pa je bila povprecna koncentracija aktivnosti 3H 0,10 ± 0,05 kBq/m3. Vrednosti so v okviru stresanja podatkov primerljive s prejšnjimi leti, kot referencno vrednost se lahko vzame v letu 2017 izmerjena koncentracija aktivnosti 3H v ljubljanskem vodovodu 0,45 ± 0,06 kBq/m3. Cetrtletno povprecje koncentracije aktivnosti 3H v vrtini E1 je bilo 1,7 ± 0,06 kBq/m3. Mesecno povprecje koncentracije aktivnosti 3H v vodi iz vrtine VOP-4 je bilo 12 ± 0,2 kBq/m3. V vrtini E1 je bila izmerjena najvišja vrednost 2,6 ± 0,2 kBq/m3. V zadnji cetrtini leta (vzorcevanje je potekalo meseca novembra) v vrtini VOP-4 pa 29,0 ± 1,0 kBq/m3 (vzorec odvzet 1. marca). Voda iz vrtin se ne uporablja niti kot pitna voda niti kot tehnološka voda. Zaradi izgradnje HE Brežice se od junija 2016 vzorcujejo tudi vrtine VOP-1/06, V-7/77 in V-12/77. V teh vrtinah ni opaženo izrazito nihanje oziroma odmiki koncentracij aktivnosti 3H od povprecnih vrednosti. Tako je bilo povprecje v VOP-1/06 1 kBq/m3, v V-7/77 in V-12/77 pa 1,5 kBq/ m3. V letu 2017 so bila opravljena intenzivna zemeljska dela v bližini NEK in VOP-4 zaradi priprave terena na akumulacijsko jezero HE Brežice. Iz vecletnega pregleda rezultatov meritev koncentracij aktivnosti 3H v pitni in podzemni vodi je razvidno, da je bil vodonosnik nekako do junija 2017 dovzetnejši za priliv Save, medtem ko so se že v 14 dneh po zakljucku polnjenja akumulacijskega jezera koncentracije aktivnosti 3H znižale na razmeroma nizke vrednosti, ceprav je to obdobje, ko se tekocinski izpusti iz NEK povecajo. Skupna letna izpušcena aktivnost 14C v Savo v letu 2017 je bila 0,13 GBq, kar je za red velikosti manj kot v preteklem letu. 14C je bil v letu 2017 merjen v savski vodi in v ribah. Na lokacijah na levem in desnem bregu akumulacijskega jezera HE Brežice so bili odvzeti enkratni vzorci vode v zadnjih dveh cetrtletjih. Povprecna koncentracija aktivnosti 14C na desni obali akumulacijskega jezera je bila 86,4 pMC (9,8 Bq/m3 vode) kar je enako, kot je bila povprecna koncentracija na levi obali 87,6 pMC (9,9 Bq/m3 vode). Izmerjena relativna specificna aktivnost 14C v ribi, ki je bila ulovljena v akumulacijskem jezeru HE Brežice, je bila 93 pMC. To je nižje od navadne atmosferske aktivnosti 14C, ki je ˜ 103 pMC. Iz teh meritev je razvidno, da ni mogoce lociti vpliva NEK od naravnega ozadja. V tem letu ni bilo izmerjenih izpustov 131I iz NEK. 131I je redno prisoten na vseh nadzornih mestih reke Save, tako vzvodno od elektrarne kot nizvodno v Brežicah in Jesenicah na Dolenjskem. Povprecna koncentracija aktivnosti 131I v enkratnih vzorcih je bila od 1,6 Bq/m3 do 4,7 Bq/m3 in je bila najvišja na odvzemnem mestu na levem bregu jezera HE Brežice. Najvišja posamicna vrednost 8,3 Bq/m3 je bila izmerjena v Jesenicah na Dolenjskem in se ni bistveno odmikala od najvišje posamicne izmerjene vrednost na referencnem mestu v Krškem (7,5 Bq/m3). V okviru nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju v Republiki Sloveniji so bile meritve na reki Savi v Brežicah podobne kot v okviru obratovalnega nadzora radioaktivnosti v okolici NEK in so tudi primerljive z dolgoletnim povprecjem 4,4 Bq/m3. V vzorcih rib iz referencnega odvzema (v Krškem nad jezom) in tudi v vzorcih iz nadzornih odvzemnih mest pod jezom NEK ni bila zaznana prisotnost 131I, kar je enako kot v preteklih letih. Prispevka 137Cs iz NEK ni mogoce lociti od nehomogeno porazdeljene globalne kontaminacije, prav tako so bile koncentracije aktivnosti 90Sr podobne kot v drugih rekah v Sloveniji. Za tekocinske izpuste je bil razvit model, ki kot referencno skupino prebivalstva upošteva ribice in njihove otroke. Ribici lovijo tudi 350 m nizvodno od jeza NEK, preživijo dolocen cas na obrežju in uživajo savske ribe. Modelni izracun, ki temelji na tekocinskih izpustih, podatkih o letnem pretoku reke Save in upoštevajoc znacilnosti omenjene referencne skupine, je pokazal, da je efektivna doza za odraslega zaradi izpustov v reko Savo v letu 2017 v Brežicah 0,004 µSv na leto (zadrževanje na obrežju in ingestija rib). Na referencni lokaciji 350 m pod jezom NEK je izracunana letna efektivna doza za odraslega 0,008 µSv. Letna efektivna doza je nižja kot prejšnje leto, predvsem zaradi za red velikosti nižjih tekocinskih izpustov 14C. Ta prispeva najvec k celotni dozi iz vseh prispevkov (49 %), pri cemer je prevladujoca prenosna pot ingestija rib. Ce se upošteva samo zadrževanje na bregu, je vecina celotne obremenitve zaradi izpustov 60Co in 58Co (preglednica 23). Preglednica 23: Izpostavitve sevanju referencne skupine 350 m pod jezom NEK zaradi tekocinskih izpustov iz NEK v letu 2017 Nacin izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši Letna doza (mSv) zunanje sevanje zadrževanje na obrežju 58Co, 60Co <1.10-6 ingestija ribe 14C 8.10-6 3.3.1.2 Vplivi atmosferskih izpustov Pri ovrednotenju vpliva atmosferskih izpustov se upošteva naslednje skupine radionuklidov: - žlahtni plini, ki so izkljucno pomembni za zunanjo izpostavitev ob prehodu oblaka, - cisti sevalci beta, kot sta 3H in 14C, ki sta biološko pomembna le v primeru vnosa v organizem zaradi inhalacije (3H, 14C) in ingestije (14C), - sevalci beta/gama v aerosolih (radionuklidi Co, Cs, Sr itd.) s prenosnimi potmi: inhalacija, zunanje sevanje iz useda, ingestija na rastline usedlih radionuklidov in - izotopi joda v raznih fizikalnih in kemijskih oblikah, pomembnih pri inhalaciji ob prehodu oblaka in zaradi vnosa v telo z mlekom. Izracuni doz temeljijo na modelskih izracunih, na podlagi razredcitvenih faktorjev za zunanje sevanje iz oblaka in inhalacijo, ki se od leta 2007 ocenjujejo z Lagrangeevim modelom, ki upošteva znacilnosti terena v okolici NEK in vecji nabor meteoroloških spremenljivk. Prispevek sevanja iz useda je bil do leta 2010 ocenjen še z Gaussovim modelom z upoštevanjem talnega izpusta. V okviru programa vrednotenja vpliva atmosferskih izpustov so potekale meritve aerosolnih in jodovih filtrov za dolocanje koncentracij radionuklidov v zraku, meritve suhega in mokrega useda (na vazelinskih plošcah in v vzorcevalnikih padavin), hrane rastlinskega in živalskega izvora, vkljucno z mlekom, zemlje na obdelanem in neobdelanem zemljišcu ter doze zunanjega sevanja na številnih lokacijah, razporejenih okoli NEK. V letu 2017 je bilo mesecno manj padavin kot v letu 2016, razen v mesecu septembru, ko je padlo 37 % celotnih padavin v okolici NEK. Zaradi septembra je celoletni prispevek padavin primerljiv z letom 2016 in nekoliko višji v primerjavi z letom 2015. Kljub temu da je 3H prakticno edini radionuklid, ki se ga v naravi v okolici NEK lahko deloma pripiše izpustom jedrske elektrarne, v splošnem velja, da je stanje v Ljubljani in v okolici NEK precej podobno. Koncentracija aktivnosti 3H v padavinah mocno variira in le koncentracije aktivnosti nad 2 kBq/m3 bi lahko pripisali izpustom iz NEK. V letu 2017 je bila koncentracija aktivnosti 3H v padavinah višja od 2 kBq/m3 le enkrat, in sicer v Bregah v mesecu februarju. Pojavnost povišanih vrednosti se je v zadnjih treh letih znižala. Za primerjavo, v Ljubljani so se izmerjene vrednosti gibale med najnižjo izmerjeno vrednostjo 0,27 ± 0,08 kBq/m3 in 1,1 ± 0,08 kBq/m3 (mesecno povprecje 0,67 ± 0,04 kBq/m3), v Bregah med 0,57 ± 0,07 kBq/m3 in 2,6 ± 1,0 kBq/m3 (mesecno povprecje 1,4 ± 0,03 kBq/m3), v Krškem med 0,67 ± 0,09 kBq/m3 in 1,7 ± 0,1 kBq/m3 (mesecno povprecje 1,04 ± 0,03 kBq/m3) in Dobovi med 0,43 ± 0,08 kBq/m3 in 1,4 ± 0,1 kBq/m3 (mesecno povprecje 0,87 ± 0,02 kBq/m3). Povprecna mesecna koncentracija aktivnosti za leto 2017 je bila na vseh lokacijah najnižja v zadnjih 15 letih; najnižja v Ljubljani, najvišja pa v Bregah, kar je casovna usmeritev od leta 2005 naprej. 3H predvsem prispeva k skupni inhalacijski dozi. Njegov prispevek je bil v letu 2017 nekoliko manjši, in sicer 4,5 nSv na leto v Spodnjem Starem Gradu oz. 12,2 nSv na ograji NEK. Meritve 14C so bile v letu 2017 izvedene na vzorcih jabolk, listja jablan, jecmena, koruze, lucerne, trave, repice in pšenice na Institutu Ruder Boškovic v Zagrebu. Rezultati meritev kažejo pricakovano rahlo povišanje specificne aktivnosti 14C v vzorcih na razdalji do 1 km od osi reaktorja glede na vzorce, vzete na referencni tocki v Dobovi. Povprecne vsebnosti 14C v živilih, vzorcenih v okolici NEK (na razdalji do 1 km od osi reaktorja), so, skladno z modelsko napovedjo, bile najvecje na lokacijah kjer so izracunani najvišji razredcitveni faktorji. Ocenjena letna efektivna doza zaradi ingestije 14C je tako v okolici NEK (do 1 km) za 0,1 µSv višja kot na kontrolni tocki v Dobovi. Pri izracunu doze, prejete zaradi 14C v okolici NEK, je konzervativno privzeto, da prebivalci uživajo hrano iz neposredne bližine NEK dva meseca v letu, drugih 10 mesecev pa hrano od drugod (Dobova). Iz tega izhaja, da se tudi v primeru racunanja doze zaradi 14C upošteva, da prebivalci uživajo hrano, pridelano na krško-brežiškem podrocju (od ograje NEK do Dobove). Razlika med racunanjem doze zaradi 14C in doze zaradi vnosa drugih radionuklidov v hrano je potem v tem, da se za 14C upošteva uteženo povprecje specificne aktivnosti 14C glede na lokacijo vzorcevanja, za druge radionuklide pa to ni mogoce zaradi razlicnih nacinov vzorcenja. Doza pri 14C se nanaša na hrano in ne na posamezno vrsto hrane, saj se specificne aktivnosti 14C (v Bq na kilogram ogljika) v raznih vrstah živil ne razlikujejo. Razmerje med radionuklidoma 14C in 12C je namrec v vseh organizmih konstantno in izraža razmerje med radionuklidoma v atmosferi. V primeru umetnih izpustov 14C pa se razmerje med radionuklidi 14C in 12C tako v atmosferi kot v organizmih lahko spremeni, saj radionuklidi 14C zamenjujejo radionuklide 12C v organskih molekulah. V številnih vzorcih sta bila izmerjena 137Cs in 90Sr, ki pa izvirata iz splošne kontaminacije okolja zaradi cernobilske nesrece in poskusnih jedrskih eksplozij. V zraku nad Slovenijo je bil konec septembra in v zacetku oktobra tudi 106Ru neznanega izvora, najverjetneje iz Rusije. 106Ru je bil zaznan v zraku, suhem usedu in v padavinah, vrednosti so bile primerljive z znacilnimi vrednostmi na podrocju Slovenije in srednje Evrope. Ker je bilo vzorcenje zemlje opravljeno tik pred kontaminacijo zraka z 106Ru, le-ta pri meritvah vzorcev zemlje ni bil opažen, lahko pa se ga pricakuje pri naslednjem vzorcenju zemlje. Preglednica 24 in preglednica 25 prikazujeta ovrednotenje zracnih emisij z modelnim izracunom razredcitvenih koeficientov v ozracju za leto 2017 in za posamezne skupine radionuklidov za najpomembnejše prenosne poti za prebivalce v naselju Spodnji Stari Grad, ki je najbližje naselje zunaj ograje NEK (preglednica 24) in ob ograji NEK (preglednica 25). Zahtevana omejitev dodatne izpostavitve prebivalstva na robu ožje varstvene cone (500 m od osi reaktorja) in dalje je, da celotna letna efektivna doza prispevkov vseh prenosnih poti na posameznika iz prebivalstva ne sme presegati 50 µSv. Ta omejitev je bila po zacetku obratovanja dopolnjena še z omejitvijo letne efektivne doze zunanjega sevanja na ograji objekta (200 µSv na leto) ter omejitvijo aktivnosti radionuklidov v tekocih in plinastih izpustih. Preglednica 24: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) v naselju Spodnji Stari Grad zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2017 Nacin izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši radionuklidi Letna doza zunanje sevanje - imerzija (oblak) - sevanje iz useda - žlahtni plini (41Ar, radionuklidii Xe) - aerosoli (Co, 137Cs) 2,7.10-7 1,6.10-13 inhalacija oblak 3H, 14C 6,7.10-6 ingestija rastlinska hrana 14C 0* * Rezultat je manjši od negotovosti meritve. Preglednica 25: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) ob ograji NEK zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2017 Nacin izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši radionuklidi Letna doza zunanje sevanje - imerzija (oblak) - sevanje iz useda - žlahtni plini (41Ar, radionuklidi Xe) - aerosoli (izotopi I in Co, 137Cs) 7,1.10-7 1,2.10-12 inhalacija oblak 3H, 14C 2,4.10-5 ingestija rastlinska hrana 14C 1,0.10-4 Ocena za zracno imerzijo v letu 2017 je enaka kot v letu 2016 in je v okviru stresanja podatkov primerljiva za zadnjih 5 let. Ocena za inhalacijo v letu 2017 je dvakrat višja kot v letu 2016, a nižja kot pred letom 2014. V juniju, juliju in avgustu 2017 so se vršili tudi izpusti iz zbiralnikov za razpad plinov, ki so prispevali k vecjim izpustom 14C v obliki CH4. Ker je pretvorbeni dozni faktor za CH4 višji kot za CO2, je tudi prispevek 14C k dozi zaradi inhalacije v letu 2017 bistveno vecji kot v prejšnjih letih. Podatki kažejo, da so bili vsi nacini izpostavitev prebivalstva zanemarljivi v primerjavi z naravnim sevanjem, doznimi omejitvami in avtoriziranimi mejami. 3.3.1.3 Neposredno obsevanje V neposredni okolici nekaterih objektov znotraj ograje NEK je raven zunanjega sevanja nekoliko povišana, avtorizirana meja na ograji je 0,2 mSv/leto. Vpliv teh objektov na izpostavitev prebivalstva sevanju na ograji NEK ali na vecjih razdaljah je nemerljiv in po oceni izvajalcev nadzornih meritev zanemarljiv. 3.3.1.4 Naravno sevanje Meritve zunanjega sevanja v okolici NEK so tudi v letu 2017 potrdile ugotovitve iz preteklosti, da gre za znacilno naravno okolje, ki se najde tudi drugje v Sloveniji in v svetu. Letni okoljski dozni ekvivalent H*(10) sevanja gama in ionizirajoce komponente kozmicnega sevanja v okolici NEK je bil na prostem v povprecju 0,823 mSv. To je primerljivo z oceno letne efektivne doze za zaprte prostore 0,83 mSv (1998). K temu je treba dodati še prispevek H*(10) nevtronskega kozmicnega sevanja, ki je za obmocje NEK 0,097 mSv na leto. Tako je bila skupna doza naravnega zunanjega sevanja H*(10) v letu 2017 v okolici NEK 0,92 mSv na leto. Ustrezna letna efektivna doza (ob upoštevanju pretvorbenih faktorjev iz publikacije Radiation Protection 106, EC, 1999) je 0,77 mSv na leto, kar je nižje od podatka za svetovno povprecje (0,87 mSv na leto). Meritve specificne aktivnosti naravnih radionuklidov v hrani pokažejo vrednosti, ki so primerljive s povprecnimi vrednostmi v svetu, zato se za ingestijsko efektivno dozo privzema sklepe iz UNSCEAR 2000. Posamezni prispevki k dozi naravnega sevanja so zbrani v preglednici 26. Skupna letna efektivna doza je ocenjena na 2,34 mSv, kar je nižje, a v okviru stresanja vrednosti primerljivo s prejšnjimi leti ter s svetovnim povprecjem, ki je 2,4 mSv na leto. Preglednica 26: Efektivne doze E zaradi naravnih virov sevanja v okolici NEK v letu 2017 Vir Letna efektivna doza E (mSv) sevanje gama in neposredno ionizirajoce kozmicno sevanje* kozmicni nevtroni 0,69 0,08 ingestija (K, U, Th, efektivna doza) 0,27 inhalacija (kratkoživi potomci 222Rn, efektivna doza)** 1,3 Skupaj 2,34 * Ocena efektivne doze zunanjega sevanja iz okoljskega doznega ekvivalenta doze H*(10) z upoštevanjem pretvorbenega faktorja E/H*(10) = 0,84 za fotone 600 keV (Radiation Protection 106, EC, 1999). Pretvorbeni faktorji v obmocju od 100 keV do 6 MeV so v obmocju med 0,84 in 0,89. ** Znacilni prispevek kratkoživih radonovih potomcev k efektivni dozi je bil ocenjen v porocilu za leto 2000 (IJS-DP-8340, #3 na strani 7). 3.3.1.5 Globalna kontaminacija V letu 2017 sta bila, podobno kot v preteklih letih, od antropogenih radionuklidov v zemlji merljiva še 137Cs in 90Sr, ki izvirata iz cernobilske nesrece in poskusnih jedrskih eksplozij. Radionuklidov, ki so ušli v ozracje po nesreci v japonski jedrski elektrarni v Fukušimi leta 2011, v letu 2017 ni bilo zaznati. Prispevek 137Cs k zunanjemu sevanju je bil ocenjen na manj kot 0,033 mSv na leto, kar je 4 % povprecne letne zunanje doze zaradi naravnega sevanja v okolici NEK. Ocena je primerljiva z ocenami v preteklih letih. Predvidena efektivna doza zaradi inhalacije radionuklidov, ki so posledica splošne kontaminacije (137Cs in 90Sr), je za odraslega posameznika ocenjena na 0,5 nSv na leto. 137Cs in 90Sr iz jedrskih poskusov in cernobilske nesrece sta bila izmerjena v sledeh v posameznih vrstah hrane. Efektivna doza zaradi uživanja te hrane je bila za leto 2017 ocenjena na 0,12 µSv na leto za 137Cs in 1,3 µSv na leto za 90Sr, kar je skupaj 1,3 % letne efektivne doze zaradi naravnih radionuklidov (brez 40K) v hrani. Ocenjena doza je primerljiva s tistimi iz prejšnjih let. K letni efektivni dozi v hrani najvec prispeva 14C, ki je v prehransko verigo prišel po naravni poti in zaradi nadzemnih jedrskih poskusov v 60-letih prejšnjega stoletja. 3.3.1.6 Sklepi Povzetek izpostavitve prebivalstva v okolici NEK za leto 2017 je v preglednici 27, kjer so navedeni vplivi NEK ob ograji NEK, preostali vplivi cernobilske kontaminacije in poskusnih jedrskih eksplozij ter prispevki naravnega sevanja: - v letu 2017 so bili vsi sevalni vplivi NEK-a ob ograji NEK in 350 m nizvodno od jezu NEK na prebivalstvo v okolici ocenjeni na manj kot 0,14 µSv na leto, - ocenjena vrednost je majhna v primerjavi z avtoriziranima mejnima dozama za prebivalstvo v okolici NEK (efektivna doza 50 µSv na leto na razdalji 500 m (ograja NEK) za prispevke po vseh prenosnih poteh in doza zunanjega sevanja 200 µSv na leto na ograji NEK) in - ocenjena vrednost sevalnih vplivov NEK-a ob ograji NEK je približno 0,006 % znacilnega neizogibnega naravnega ozadja. Preglednica 27: Povzetek letnih izpostavitev prebivalstva v okolici NEK za leto 2017 Vir Prenosn Letna efektivna NEK neposredno sevanje ob ograji NEK neposredno sevanje iz objektov NEK nedolocljivo NEK atmosferski izpusti* (ob ograji NEK) zunanje sevanje iz oblaka zunanje sevanje iz useda (izotopi I in Co, 137Cs) inhalacija iz oblaka (3H, 14C) ingestija (14C) 7,1.10-7 1,2.10-12 2,4.10-5 1,0.10-4 NEK tekocinski izpusti (Sava)* referencna skupina (350 m pod jezom NEK) odrasla oseba, Brežice 8,0 .10-6 4,0 .10-6 cernobilska kontaminacija, jedrski poskusi zunanje sevanje** ingestija rastlinske in živalske hrane (brez 14C) ingestija rastlinske hrane (14C) ingestija rib < 0,033*** 1,4.10-3 1,5 .10-2 1,1 .10-3 Rutenij v 2017 inhalacija (106Ru) 2,4 .10-4 naravno sevanje gama in ionizirajoce kozmicno sevanje kozmicni nevtroni 0,69** 0,08 ingestija (K, U, Th) 0,27 inhalacija (kratkoživi potomci 222Rn) 1,30 skupaj naravno sevanje 2,34 * Skupne vsote prispevkov NEK ne navajamo, saj vsi prispevki niso aditivni, ker ne gre za iste skupine prebivalstva. ** Ocena efektivne doze zunanjega sevanja iz okoljskega doznega ekvivalenta doze H*(10) z upoštevanjem pretvorbenega faktorja E/H*(10) = 0,84 za fotone 600 keV (Radiation Protection 106, EC, 1999). *** V tej oceni ni upoštevano, da se prebivalec zadržuje 20 % casa na prostem in da je faktor šcitenja pri zadrževanju v hiši 0,1. Gre za konzervativno oceno. 3.3.1.7 Neodvisni nadzor pooblašcenih izvajalcev URSJV je leta 2008 skladno z 38. clenom Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti (JV10) prvic uvedla neodvisne nadzorne meritve, ki jih je že predhodno priporocila evropska verifikacijska komisija po 35. clenu pogodbe Euratom. Namen teh meritev je potrditi in preveriti rezultate rednega monitoringa, ki ga opravljajo NEK in njeni pogodbeni izvajalci, pooblašceni za izvajanje monitoringa. Meritve sme izvajati pooblašcena organizacija, ki ne opravlja meritev iz istega sklopa rednega obratovalnega monitoringa. Program neodvisnih meritev, ki se izvajajo vzporedno z rednimi meritvami obratovalnega monitoringa in je manjšega obsega. Pri vzorcenju je bil vedno navzoc predstavnik URSJV. Ocena primerjave rezultatov meritev iz programa neodvisnega nadzora obratovalnega nadzora med laboratoriji NEK, IJS in ZVD za leto 2017 je bila opravljena za izbrane emisijske vzorce tekocinskih izpustov iz odpadnih merilnih rezervoarjev WMT in plinastih izpustov iz dimnika izza RM-24 ter za imisijske vzorce iz okolja – meritve enkratnih vzorcev savske vode in sedimentov na lokacijah Krško in Brežice. Poleg tega je bila opravljena statisticna primerjava vseh rezultatov imisijskih meritev v obdobju 2010 – 2017. Glede na kompleksnost postopkov vzorcenja, priprave vzorcev in meritev lahko ocenimo, da so ujemanja med sodelujocimi laboratoriji zadovoljiva. Izvajalci že zmeraj imajo razlicne nacine vzorcenja, priprave vzorcev in meritev. Na ta nacin ni dosežen en od namenov neodvisnega monitoringa, in sicer poenotenje celotne metodologije izvajanja meritev. Cilj in želja URSJV je, da so rezultati meritev enakih okoljskih vzorcev, izmerjenih od strani razlicnih pooblašcenih organizacij, medsebojno primerljive. Za izboljšanje kakovosti primerjav pooblašceni izvajalci meritev predlagajo, da bi v okviru neodvisnega merilnega nadzora obe sodelujoci instituciji (IJS in ZVD) izmerili tudi specificne aktivnosti istih vzorcev sedimenta, saj se lahko le tako oceni vpliv vzorcenja na koncni rezultat. Dodatno tudi predlagajo, da bi pri neodvisnem nadzoru meritev vsebnosti umetnih radionuklidov v vzorcih WMT, ki vsebujejo merljive vsebnosti umetnih radionuklidov, socasno sodelovali obe neodvisni inštituciji IJS in ZVD. 3.3.2 Nadzor radioaktivnosti v okolici rudnika Žirovski vrh 3.3.2.1 Obseg nadzora Redni nadzor nad radioaktivnostjo v okolju nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu (RŽV) poteka neprekinjeno že poltretje desetletje in je bil vzpostavljen na zacetku poskusne proizvodnje uranovega koncentrata (1985), nadaljeval pa se je tudi v fazi zapiralnih del (1990–2010). Za osnovo programa nadzornih meritev so bile uporabljene ameriške smernice NRC Regulatory Guide 4.14 (1980), ki so bile nadalje tudi osnova smernicam za okoljski monitoring rudnika urana v Pravilniku o monitoringu radioaktivnosti (Ur. l. RS, št. 20/07, 97/09). Program nadzornih meritev RŽV je bil med rudarjenjem od leta 1985 do leta 1990 prilagojen takratnim karakteristikam rudnika in predelave uranove rude ter posebnostim njegovega okolja. Po prenehanju rudarjenja je prišlo v programu nadzora nad radioaktivnostjo do sprememb, tako da je po letu 2005 je program nadzora radioaktivnosti v okolici usklajen z »Letnim programom nadzora radioaktivnosti okolja RUŽV med izvajanjem koncne ureditve odlagališc Jazbec in Boršt«, h kateremu je URSJV dala soglasje. V letu 2015 je Agencija za radioaktivne odpadke prevzela v upravljanje odlagališce Jazbec v skladu z Uredbo o nacinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališc rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkorišcanju jedrskih mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 76/15), medtem, ko odlagališce Boršt upravlja RŽV d. o. o. Odlagališce Jazbec ni vec sevalni objekt. Trenutno sta za izvajanje programa monitoringa okolja odgovorna oba upravljavca odlagališc. Program monitoringa radioaktivnosti okolja Rudnika Žirovski vrh je iz dokumenta »Dopolnitev varnostnega porocila za odlagališce rudarske jalovine Jazbec, št. elaborata UZJVOP/01A, številka projekta UJZV-B103/048, september 2012«. Uprava RS za jedrsko varnost je v dovoljenju za izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec št. 3570-7/2015/2 z dne 03. 06. 2015 upravljalcu Agenciji za radioaktivne odpadke odredila, da mora izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanje po programu monitoringa in nacrta dolgorocnega nadzora, ki je sestavni del Dopolnitve varnostnega porocila, Re. A, UZVJ – OP/01A in sicer za (zadnje) peto leto prehodnega obdobja. Upravljalcu odlagališca Boršt Rudniku Žirovski vrh d. o. o. pa je Uprava za jedrsko varnost z dopisom št. 3540-1/2015/38 z dne 13. 01. 2016 naložila izvajanje programa monitoringa za cetrto leto prehodnega obdobja. Okoljski monitoring, predvsem ko se govori o odgovornosti upravljavca odlagališca Jazbec, ni bil v izveden v celoti. Poleg tega, da ni upoštevan program za peto leto prehodnega obdobja, niso izvedene niti minimalne meritve ki jih v predlaganem programu dolgorocnega nadzora okolja predvideva dokument »Dopolnitev varnostnega porocila za odlagališce rudarske jalovine Jazbec«. Meritve v letu 2017 so izvajali Institut »Jožef Stefan«, ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. in ERICo Velenje d. o. o. ZVD je kot pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji ocenil vplive na okolje ter izracunal dozno obremenjenost prebivalstva zaradi izvajanja koncne ureditve odlagališc. Celotni program zajema meritve zraka (222Rn in bioindikatorji), vode (elementi uranove razpadne verige v bližnjih vodotokih in v podtalnici), sedimentov (238U, 226Ra, 210Pb), rib in vzorcev hrane (226Ra in 210Pb) ter zunanjega sevanja. 3.3.2.2 Rezultati meritev Med rednim obratovanjem je bila radioaktivnost v neposredni okolici rudnika opazno višja kot na oddaljenih primerjalnih mestih, kjer vplivov rudnika ni mogoce zaznati. Po prenehanju obratovanja, predvsem pa v sedanji zakljucni fazi zapiranja rudnika, so se zmanjšale skupne emisije radioaktivnih prašnih delcev, radona in tekocih radioaktivnih iztokov v okolje in so se zato tudi imisijske koncentracije radionuklidov v vzorcih posameznih medijev polagoma zniževale. Zrak V letu 2017 meritev koncentracije radona po dolini Brebovšcice ni bilo izvajanih, ceprav so zahtevane v programu (oznaka »/«). Iz preglednice 28 so razvidna povprecja izmerjenih koncentracij 222Rn v okolici rudnika. Z letom 2014 so bile v skladu s programom iz Varnostnega porocila opušcene meritve na lokacijah Bacenski mlin, Brebovnica in Dolenja Dobrava (oznaceno z »-«). Preglednica 28: Povprecne letne koncentracije 222Rn v okolici RŽV v letih 2003–2017 v Bq/m3 Lokacija 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Brebovnica 40 34 37 26 34 43 39 31 21 22 24 - - - - Bacenski mlin 51 43 48 31 34 40 26 39 34 40 21 30 - - - Todraž 58 38 42 29 30 40 32 51 27 35 22 21 24 16 / Gor. Dobrava 48 27 34 27 31 28 33 41 25 25 24 20 20 24 / Dol. Dobrava 41 29 33 22 22 27 26 27 23 21 18 - - - - Gorenja vas 28 31 29 19 22 30 22 34 21 21 17 17 17 19 / Ljubljana 23 23 17 23 26 26 15 23 19 17 17 17 20 16 17 Nižje vrednosti koncentracij radona po letu 2000 v okolju se lahko pripiše zmanjšanju emisij radona iz jame (prenehanje delovanja jamske ventilacije, zrakotesno zaprtje podkopa P-10) ter dodatnemu prekrivnemu nasutju na odlagališcih Jazbec in Boršt. Povprecne koncentracije 222Rn v okolici rudnika, merjene z detektorji jedrskih sledi, so se obicajno gibale med 22 – 39 Bq/m3, medtem ko so bile dolgoletne referencne vrednosti, merjene v Gorenji vasi, okoli 20 Bq/m3. V letih 2013-2016 so vrednosti izmerjene z detektorji sledi v Todražu na najnižji ravni v zadnjih letih. Sploh koncentracija v zimskem obdobju 2015/2016 (oktober 2015 - april 2016) je nenavadno nizka (9 ± 2 Bq/m3). Ustrezne razlaga za tako nizko vrednost ni. Dolocevanje rudniškega prispevka radona je v dosedanjem obdobju nadzora potekalo na primerjavah z rezultati meritev na referencnih lokacijah, zunaj vplivnega dosega. Po opravljenih ureditvenih delih na RŽV do konca 2009 se je izkazalo, da so se emisije radona precej znižale, kar je tudi vplivalo na znižanje prispevka radona, tako da ta nacin dolocevanje ni vec bil primeren. Uporablja se nacelo sorazmerja: kolikor so se znižale koncentracije na izvoru radona, za tolikšen faktor se zniža tudi radonski prispevek v dolini Brebovšcice. Iz razmerja koncentracije radona na odlagališcu Jazbec v tekocem letu in v obdobju po zaprtju rudnika, ko se še niso zacela izvajati zapiralna ali ureditvena dela (1991 – 1995) in povprecnega prispevka rudniškega radona na lokaciji v Gorenji Dobravi v tem istem obdobju, se lahko racuna prispevek rudniškega radona v Gorenji Dobravi v tekocem letu. Z uporabo navedene metodologije so izvajalci ocenili za leto 2017 prispevek rudniškega radona na lokaciji Gorenja Dobrava na najvec 2,4±0,7 Bq/m3. Na sliki 116 so razvidni ocenjeni prispevki rudniškega radona v preteklih letih. Povprecna vrednost letnega prispevka RŽV h koncentraciji radona v obdobju po prenehanju obratovanja rudnika 1991-2017 je 5,5 Bq/m3 oziroma v obdobju 1993 do 2007, ko je že bila izvedena vecina zapiralnih del, 7,2 Bq/m3. Izrazit je padec prispevka h koncentraciji radona v okolici RŽV po izvedenih delih na odlagališcih Jazbec in Boršt. Povprecna vrednost povecanja koncentracije radona v obdobju 2008-2017 je 3,0 Bq/m3 in je skoraj dvakrat nižja kot v obdobju pred 2008. Slika 116: Ocenjeni letni prispevki rudnika h koncentracijam 222Rn v Gorenji Dobravi v letih 2000 - 2017 Za razliko od leta 2016, v letu 2017 se je izvedlo meritve ekshalacije na obeh odlagališcih. Glede na dejstvo, da radon še vedno najvec prispeva k obremenjenosti prebivalcev in ker se le z meritvami na viru samem lahko spremlja kakovost prekrivke na odlagališcih, je izostajanje meritev oziroma neizvajanje programa, tako kot je to bilo leta 2016, nesprejemljivo. Radioaktivnost površinskih voda Glavni viri onesnaževanja voda, ki so ostali po prenehanju rudarjenja urana na Žirovskem vrhu, so jamska voda in odcedne vode iz odlagališca jamske jalovine Jazbec in hidrometalurške jalovine Boršt. Zaradi razlicne dinamike zapiranja odlagališc Jazbec in Boršt ter omejenih sredstev program meritev radioaktivnost v Todrašcici in Brebovšcici, ni konsistentno izvajan. V nekaterih letih ni bilo izvedenih meritev, ki jih je predvideval program, spet v kakšnem drugem letu pa so meritve bile izvedene, ceprav jih program ni predvideval. Nesistematicen nadzor pomeni težjo interpretacijo prehajanja radionuklidov iz odlagališc v okolje. Po prenehanju obratovanja rudnika so površinski onesnaževalci voda: jamska voda, izcedne vode iz odlagališca rudarske jalovine Jazbec ter izcedne vode iz odlagališca hidrometalurške jalovine na Borštu. Glavni onesnaževalec površinske vode z 226Ra je jamska voda. Prispevek odlagališca Boršt se je po izvedenih sanacijskih delih zmanjšal in je podoben kot prispevek odlagališca Jazbec (Tabela III 5). Izpusti 226Ra iz posameznega odlagališca so približno desetkrat manjši kot iz jame (jamska voda). Pred zapiralnimi deli v jamskem obratu je bil prispevek jamskega obrata približno trikrat vecji od prispevka odlagališc. Edine meritve, opravljene leta 2017, ki omogocajo direktno oceno vpliva odlagališc ali jamske vode so narejene za odlagališce Boršt. Koncentracije 238U se v Todrašcici po dotoku voda iz Boršta povecajo za skoraj 10x, 226Ra pa za 2x. Koncentracije posameznih merjenih radionuklidov 238U, 226Ra in 210Pb so nizke in dosegajo nekaj odstotkov mejne izpeljane koncentracije za pitno vodo za 238U (IK = 3000 Bq/m3), za 210Pb (IK = 190 Bq/m3) in za 226Ra (IK = 480 Bq/m3). Dodatno kontaminacijo reke Sore zaradi prispevkov RŽV se lahko oceni iz razmerja pretokov Sore in Brebovšcice, ki je približno 9:1. 3.3.2.3 Izpostavljenost prebivalstva Pri oceni efektivne doze za prebivalstvo zaradi virov in emisij RŽV so upoštevane naslednje prenosne poti: - inhalacija dolgoživih radionuklidov, - inhalacija radona 222Rn in njegovih kratkoživih potomcev, - ingestija (vnos z vodo in hrano) po vodni in kopni prehrambeni poti ter - zunanje sevanje gama. Izracun prejetih doz so opravljeni za vse prenosne poti razširjanja radioaktivnih snovi v okolje, za katere so bili na voljo merski podatki Upoštevani so zunanje sevanje in notranje obsevanje zaradi vnosa radioaktivnih snovi. Ocena je izdelana za del posameznikov znotraj širše referencne skupine prebivalstva, ki prejema letno najvišje dodatne doze. To so prebivalci iz naselja Gorenja Dobrava, ki leži 1,3 km severno od nekdanjih zunanjih obratov RŽV (porocilo IJS 1990). Ti prejmejo najvecji prispevek zaradi inhalacije radonovih kratkoživih potomcev. Skupna efektivna doza zaradi izpostavljenosti sevanju zaradi nekdanjega rudnika urana je leta 2017 za odraslega prebivalca 0,053 mSv, za 10 let starega otroka 0,050 mSv in za 1 leto starega otroka 0,56 mSv. Ocena izpostavljenosti je pokazala, da se je zaradi manjšega radonskega prispevka bistveno znižala pripadajoca inhalacijska doza. Znižala se je ocenjena vrednost za ingestijsko dozo in izboljšala njena natancnost dolocitve, manjši je tudi prispevek zunanjega sevanja zaradi urejenih odlagališc. Iz preglednice 29 so razvidne efektivne doze za prebivalstvo po razlicnih obsevnih poteh zaradi virov sevanja na RŽV. Preglednica 29: Efektivne doze za posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi virov sevanja na RŽV leta 2017 Nacin Pomembnejši radionuklidi Efektivna doza inhalacija – aerosoli z dolgoživimi radionuklidi (U, 226Ra, 210Pb) – samo 222Rn – Rn – kratkoživi potomci (prenosne poti ni vec) 0,0013 0,051 ingestija – pitna voda (U, 226Ra, 210Pb, 230Th) – ribe (226Ra in 210Pb) – kmetijski pridelki (226Ra in 210Pb) (0,007)* ni ocenjeno (0,002) ** ni ocenjeno (0,007) ** zunanje sevanje – imerzija in depozicija (sevanje iz oblaka in useda) – depozicija dolgoživih radionuklidov (used) – neposredno sevanje gama z odlagališc 0,0009 - - Skupna efektivna doza (zaokroženo): 0,053 mSv * Dozni prispevek zaradi ingestije vode iz potoka Brebovšcice se ne upošteva v koncni oceni, saj se ta voda ne uporablja za pitje, napajanje ali namakanje. ** V oklepaju so vrednosti izracunane na podlagi zadnjih meritev rib in hrane narejenih leta 2015. Pri oceni skupne efektivne doze niso upoštevane. V koncnem seštevku ni upoštevana doza zaradi potencialnega uživanja vode neposredno iz kontaminiranih potokov Brebovšcice in Todrašcice ali izvirov (Mrzlek). Prebivalci te vode ne uporabljajo niti kot vodo za pitje niti za zalivanje, namakanje ali napajanje živine. Ce se privzame vrednosti iz Porocila za leto 2015 za ingestijo (ribe, kmetijski pridelki, hrana), potem je skupna letna efektivna doza zaradi izpostavljenosti dodatnemu sevanju iz rudnika urana v Žirovskem vrhu v letu 2017 nekoliko višja (62 µSv za odraslega prebivalca, 79 µSv za otroka starega 10 let, 132 µSv za otroka starega 1 leto), vendar še zmeraj manjša od avtorizirane mejne vrednosti 300 µSv na leto. 3.3.2.4 Zakljucki Obsevna obremenitev odraslega okoliškega prebivalstva je bila leta 2017 ocenjena na 0,053 mSv. Ta vrednost je precej nižja kot je bila izracunana v devetdesetih letih in je posledica manjših emisij v okolje. Najvecji vir radioaktivnega onesnaževanja v okolju RŽV še vedno ostaja radon 222Rn s svojimi kratkoživimi potomci, ki prispevajo vecino dodatne izpostavljenosti (0,051 mSv na leto) prebivalstva. Zaporedje letnih prispevkov efektivne doze prebivalstva zaradi rudnika urana je prikazano na sliki 117. Izstopajoca ocena doznega prispevka leta 2003 (glej diagram na sliki 117) realno ni pogojena s povecanimi izpusti radioaktivnosti v okolje, temvec je odraz metodologije vrednotenja rezultatov pri merjenju radioaktivnosti v okolju. Na izracun neto prispevka rudnika namrec vpliva vsak merski odklon od prave vrednosti, ki vkljucuje tako statisticno naravo detekcije kot tudi negotovosti pri eksperimentalnem delu. Ocenjena izpostavljenost je pod tretjino letne mejne vrednosti doze 0,3 mSv, ki jo je v poprejšnjem soglasju k lokacijski dokumentaciji za RŽV predpisal leta 1996 takratni Zdravstveni inšpektorat. V primerjavi s celotno obsevno obremenitvijo prebivalstva so posledice nekdanjega rudarjenja uranove rude na RŽV okoli 1 % povprecne obsevne obremenitve zaradi naravnega sevanja v tem okolju (po oceni IJS iz leta 1990 okrog 5,5 mSv na leto). Meritve radioaktivnosti v okolju RŽV in dozne ocene v zadnjih letih so pokazale, da so ustavitev rudarjenja in doslej izvedena zapiralna dela precej zmanjšali vplive na okolje in na prebivalstvo. 00,050,10,150,20,250,30,350,419891990199119921993199419951996199719981999200020012002200320042005200620072008200920102011201220132014201520162017mSv Slika 117: Letni prispevek k efektivni dozi odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu Vir: [22]. 3.3.3 Nadzor radioaktivnosti v okolici reaktorskega infrastrukturnega centra v Brinju Program nadzora radioaktivnosti okolice Reaktorskega infrastrukturnega centra (v nadaljevanju RIC) Instituta »Jožef Stefan« (IJS) na Brinju leta 2017 je opredeljen v Varnostnem porocilu za TRIGA MARK II (IJS-DP-10675, revizija 7, 2017). Program temelji na starem programu, ki je bil opredeljen v odlocbi Uprave RS za jedrsko varnost št. 391-01/00-5-26546/MK z dne 10. 11. 2000 in je bil v letu 2013 posodobljen in usklajen s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti (JV10, Ur. l. RS št. 20/07 in 97/09, Priloga 5: Zasnova programa obmocnega monitoringa raziskovalnega jedrskega reaktorja). Nadzorne meritve opravlja Služba za varstvo pred ionizirajocimi sevanji IJS (v nadaljevanju SVPIS), razen meritev zunanjega sevanja s TL dozimetri, ki jih opravlja pooblašceni izvajalec monitoringa radioaktivnosti. Program meritev RIC je vsebinsko povsem locen od programa nadzora Centralnega skladišca nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na isti lokaciji na Brinju. 3.3.3.1 Obseg nadzora Nadzor radioaktivnosti RIC obsega meritve emisij in meritve koncentracij v okolju. Program meritev radioaktivnih emisij na izvoru zajema atmosferske (aerosole in pline na izpuhu iz reaktorske hale) in tekocinske izpuste (radioaktivne izpustne vode iz Odseka IJS za znanosti o okolju in možne izpuste iz vroce celice). Meteorološke podatke (smer in hitrost vetra, padavine) zagotavlja avtomatska meteorološka postaja, ki je postavljena na kontrolni tocki ob zahodni ograji zemljišca reaktorskega centra. Nadzorne meritve radioaktivnosti v okolju reaktorskega centra obsegajo meritve radioaktivnosti zraka, podtalnice (iz vodnjaka), radioaktivnosti savskega sedimenta, radioaktivno kontaminacijo tal ter meritve zunanjega sevanja (zunanja doza merjena s termoluminiscencnimi dozimetri ter sprotno spremljanje hitrosti doze z avtomatskim merilnikom). 3.3.3.2 Rezultati meritev Potem, ko so leta 2007 na RIC na Brinju vzpostavili novi vzorcevalni sistem zraka za nadzor atmosferskih izpustov iz reaktorja, so leta 2008 postavili še podoben sistem za nadzor izpustov iz vroce celice. Emisijske meritve radioaktivnosti aerosolov so pokazale le vrednosti, ki so nižje od meje detekcije. Pri atmosferski prenosni poti je najpomembnejše izpušcanje 41Ar v ozracje iz prezracevalnega sistema reaktorja. Atmosferski izpusti žlahtnega plina 41Ar so v neposredni korelaciji s casom obratovanja reaktorja in so za leto 2017 ocenjeni na 1,2 TBq, kar je nekoliko vec kot prejšnja leta (2016: 1,0 TBq, 2015: 0,9 TBq, 2014: 0,7 TBq, 2013: 0,8 TBq, 2012 in 2011: 0,9 TBq). Izpostavljenost prebivalstva Dozna ograda, ki jo je za obratovanje reaktorja postavila URSJV za posameznike iz referencne skupine prebivalstva, je 50 µSv na leto. Efektivna letna doza za okoliškega prebivalca zaradi atmosferskih izpustov za leto 2017 je bila ocenjena po metodologiji, ki upošteva Gaussov model disperzije 41Ar za talni izpust in obsevanje gama iz koncnega oblaka. Ob predpostavki, da se clovek zadržuje 65 ur/leto ob ograji Reaktorskega centra, je efektivna letna doza 0,02 µSv. V oddaljenosti 500 m (Pšata) je ob celoletnem zadrževanju efektivna letna doza 0,63 µSv. Ocenjuje se, da je efektivna letna doza, prejeta prek te prenosne poti, zanemarljiva. V primeru, da bi reaktor obratoval celo leto na polni moci, bi bila prejeta letna doza na oddaljenosti 500 m okoli 10 µSv. Ob konservativni predpostavki, da prebivalci uživajo vodo iz Save, kamor se izlivajo tekocinski izpusti, so izvajalci nadzora ocenili prejeto dozo zaradi tekocinskih izpustov na manj kakor 0,01 µSv letno, kar je tudi zanemarljivo. 3.3.3.3 Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa Skladno z zahtevami Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti (Ur. l. RS 20/07, 97/09) so v letu 2017 izvedli primerjavo z neodvisno meritvijo pooblašcene organizacije (ZVD). Primerjali so meritev dozimetrov v mesecu avgustu. Rezultate meritev so med seboj statisticno primerjali (u-test) in dokazali, da se rezultati meritev ujemajo, saj je odstopanje manjše od 20 %. 3.3.3.4 Zakljucki Nadzor nad radioaktivnostjo okolice RIC na Brinju je bil leta 2017 v celoti izvajan v skladu s potrjenim programom nadzora. Obsevna izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva, ocenjena po vseh prenosnih poteh zaradi dejavnosti RIC, je približno 1 % upravno predpisane dozne omejitve (dozne ograde) za prebivalstvo, ki znaša 50 µSv/leto. Vir: [21]. 3.3.4 Nadzor radioaktivnosti v okolici centralnega skladišca RAO v Brinju Program nadzora radioaktivnosti v okolici Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov (v nadaljevanju CSRAO) na Brinju je skladen s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti (JV10, Ur. l. RS, št. 20/07, 97/09) in je podrobno dolocen v Varnostnem porocilu za CSRAO: ARAO-04-01-026-000, december 2007. Program nadzora sta izvajali pooblašceni organizaciji IJS in ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. 3.3.4.1 Obseg nadzora Centralno skladišce na Brinju je bilo leta 2004 po skoraj dveh desetletjih obratovanja rekonstruirano, kar je vplivalo na zmanjšanje emisij radioaktivnih snovi v ozracje, površinske vode in podtalnico. V letu 2015 je ARAO izvedel zamenjavo lesenih palet s kovinskimi samonosnimi paletnimi okvirji, s cimer so posodobili nacin skladišcenja paketov RAO v skladišcu. Izboljšano je tudi skladišcenje z vidika stabilnosti paketov, požarne varnosti objekta, dostopnosti do paketov in delovnih pogojev iz vidika sevalne varnosti in varnosti pri delu. V letu 2017 ni bilo dejavnosti, ki bi lahko dodatno sevalno obremenjevala okolico objekta CSRAO. V letu 2017 je ARAO v skladišcnem prostoru objekta CSRAO in na ožji lokaciji opravljal rutinska dela, ki vkljucujejo vnos in iznos paketov RAO, izvajanje rednih pregledov in vzdrževanje SSK, izvajanje nadzornih meritev, obiske inšpekcij ter vodenje strokovnih ogledov. V novembru in decembru je potekalo prepakiranje izrabljenih zaprtih virov v OVC. Delavci ARAO so izvajali prevoz RAO iz lokacije CSRAO v OVC. Med prevozom so pazili, da ni bilo nepooblašcenih oseb na transportni poti. S tem so preprecili nepotrebno zunanjo izpostavljenost ostalih delavcev reaktorskega centra in obiskovalcev. Ostalih dejavnosti, ki bi lahko dodatno sevalno obremenjevala okolico objekta CSRAO ni bilo. Meritve radioaktivnih emisij leta 2017 so obsegale nadzor zracnih izpustov (radon kot posledica skladišcenja virov 226Ra), odpadnih voda (radioaktivni izotopi v podzemnem zbiralniku, ki je brez iztoka v okolje) in neposredno zunanje sevanje na zunanjih delih skladišca. Program meritev v okolici je obsegal meritve koncentracije radona in njegovih kratkoživih potomcev, radionuklidov v podtalnici iz dveh vrtin, kontinuirane meritve atmosferskih izpustov 222Rn z detektorji sledi na treh tockah v bližini objekta in zunanje sevanje na dolocenih gama kontinuirane meritve atmosferskih izpustov 222Rn z detektorji sledi na treh tockah v bližini objekta in zunanje sevanje gama na šestih tockah na razlicnih razdaljah od skladišca. Poleg tega so bile kot meritve za vzdrževanje pripravljenosti izvedene tudi meritve kontaminacije tal ter koncentracije radionuklidov v suhem usedu iz zraka v bližini skladišca. Meritve savskega sedimenta se po rekonstrukciji skladišca ne opravljajo vec, saj ni vec tekocih izpustov. Meritve, vezane na vzdrževanje pripravljenosti, zajemajo in-situ gama spektrometrijsko merjenje tal okoli skladišca, na novo pa je bilo leta 2008 uvedeno tudi merjenje suhega useda (zbiranje na vazelinski plošci). Kot v preteklem, je bil tudi v letu 2017 izveden neodvisni nadzor CSRAO. 3.3.4.2 Rezultati meritev Meritve emisij V letu 2017 je bila ocenjena povprecna hitrost izpušcanja radona iz skladišca 8 Bq/s in je v okviru merske negotovosti podobna kot od leta 2011 do 2016. Ocena izpušcanja je pridobljena na osnovi modelnega izracuna pri prezracevanju skladišca in spremljajocih meritvah radona. Skupno izpušcena aktivnost radona je leta 2017 ocenjena na 0,26 GBq na leto, kar je podobno kot v letu 2016 in je bistveno znižana glede na leto 2008 (0,75 GBq na leto). CSRAO je pasiven objekt in redno ne proizvaja tekocih izpustov. Obcasno se lahko v podzemnem rezervoarju, kjer se zbirajo odpadne vode iz umivalnice in kondenzat sušilne naprave, v sledovih (dalec pod dopustnimi mejami) zazna prisotnost umetnih radionuklidov. V podobnih koncentracijah kot v preteklih letih je bil zaznan 137Cs, ki je najverjetneje povezan z globalno kontaminacijo okolja. Koncentracije radionuklidov so nižje od meje za brezpogojno opustitev nadzora in so nižje od izvedenih koncentracij za pitno vodo. Meritve v okolju Povišanje koncentracije radona v okolici skladišca zaradi emisij so ocenili na podlagi Gaussovega disperzijskega modela za talni izpust in spremljajocih meteoroloških podatkov na lokaciji Reaktorskega infrastrukturnega centra. Tako naj bi maksimalno povišanje koncentracije radona 222Rn v okolici skladišca, ocenjeno na osnovi modela za povprecne vremenske razmere, znašalo na ograji Reaktorskega centra okrog 0,5 Bq/m3. Vrednost je konservativna, saj velja le, ce bi vetrovi pihali stalno v eni smeri. Dejansko znaša letna povprecna vrednost prispevka 222Rn koncentracij le okrog 30 % zgoraj navedenih vrednosti v najpogostejši smeri vetra. Meritve radona v neposredni okolici objekta CSRAO kažejo obicajne koncentracije v okolju. Zaradi majhnih izpustov, ki so skoraj dva velikostna razreda manjši od naravnih vrednosti, vpliva radona v okolju ni mogoce zaznati z obstojecimi merilnimi metodami. Vzorci vode podtalnice so bili vzeti na južni in severni vrtini. Obe lokaciji sta približno 30 m od CSRAO. Podtalnica se giblje od severa proti jugu, tako da je severna vrtina referencna, medtem ko se na južni vrtini meri morebitni vpliv CSRAO. Meritve kažejo obicajne vrednosti naravnih radionuklidov. V vzorcu podtalnice iz obeh vrtin so bili prisotni samo naravni radionuklidi. Izmerjene koncentracije naravnih radionuklidov so na obeh lokacijah podobne in so obicajne za naravno okolje. Mesecne doze zunanjega sevanja gama (okoliškega ekvivalenta doze H*(10)) se merijo na vratih odlagališca in na razdaljah 10, 30 in 50 m. Izmerjena letna doza (okoljski ekvivalent doze H*(10)) na zunanji strani tovornih vrat CSRAO je bila 0,99 mSv (0,93 mSv v letu 2016) in je podobna kot v preteklih letih po prepakiranju RAO v ustreznejšo embalažo in boljšo razmestitev radioaktivnih odpadkov. Izmerjena letna doza 10 m od vrat je bila 0,77 mSv (0,74 mSv v letu 2016) in je bila nižja kot na lokaciji 30 m od vrat ali na referencni lokaciji na ograji Reaktorskega Centra 1,00 mSv (0,93 mSv v letu 2016). Lahko zakljucimo, da je bil vpliv skladišca z vidika zunanjega sevanja nemerljiv. Letne doze na ostalih merskih tockah zelo malo odstopajo od preteklih let. Razlike med posameznimi lokacijami so odvisne od sestave tal (nivoja naravnega sevanja). 3.3.4.3 Izpostavljenost prebivalstva Pri oceni doze se od obsevnih poti upošteva inhalacija radonovih potomcev in neposredno sevanje iz skladišca za najbolj izpostavljene posameznike. Obsevnih obremenitev zaradi izpustov radioaktivnih tekocin ni, saj ni tekocinskega izpušcanja v okolje. Dozna ograda za posameznika iz referencne skupine prebivalstva je 100 µSv na leto. Ocena prejetih doz je bila izdelana za tri referencne skupine posameznikov iz prebivalstva. Najvišjo dozo prejmejo sodelavci IJS iz vzhodnega krila reaktorskega centra, ki je bila leta 2017 konservativno ocenjena na 1,16 µSv na leto. Precej manj prejme pri svojih rednih obhodih varnostnik (0,55 µSv na leto), medtem ko je bila ocenjena letna doza za kmetovalca pri opravljanju poljskih del ob ograji zavarovanega obmocja (100 m) le okrog 0,02 µSv na leto. Vrednosti so primerljive z letom 2016, ter zaradi manjših emisij radona precej nižje kot v letu 2008. Najvišja zgoraj navedena letna izpostavljenost posameznika pomeni približno 1 % avtorizirane mejne doze za prebivalstvo ali manj kot 0,05 % doze zaradi naravnega ozadja. 3.3.4.4 Zakljucki Nadzor nad radioaktivnostjo okolice Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov na Brinju je ponovno pokazal, da se je vpliv obratovanja skladišca na okolje zmanjšal že leta 2009. Ocena obsevne obremenitve za prebivalstvo kaže, da je prejeta doza za posameznika iz referencne skupine delavcev reaktorskega centra znatno pod predpisanimi doznimi ogradami za prebivalstvo. Vir: [23]. 3.4 PREJETE DOZE SEVANJA PREBIVALCEV V SLOVENIJI 3.4.1 Sevalna obremenjenost prebivalcev zaradi uporabe virov sevanja Med 25 - 40 % celotne doze, ki jo prejme povprecni Evropejec, je posledica medicinske uporabe ionizirajocega sevanja. Ce se izvzame naravne vire sevanja, na medicinsko uporabo ionizirajocega sevanja odpade skoraj 90 % skupinske doze. Zaradi svojevrstnosti pogojev so standardi varstva pred ionizirajocimi sevanji posameznikov pri radioloških posegih (posegih v zdravstvu, ki vkljucujejo izpostavljenost ionizirajocim sevanjem) posebej opredeljeni v posebni direktivi 97/43/Euratom, imenovani tudi Medical Exposure Directive (MED) in povzemajo navodila publikacije International Commission on Radiological Protection (ICRP) 73. Nova direktiva 2013/59/EURATOM o temeljnih varnostnih standardih, ki jo morajo države clanice implementirati do februarja 2018, združuje zahteve MED direktive z ostalimi podrocji varstva pred sevanji. Na osnovi študije Dose Datamed 2 iz leta 2011 pri nas povprecen prebivalec zaradi medicinskih preiskav prejme približno 0,7 mSv letno. Vec kot polovico letne efektivne doze, ki jo prebivalci prejmejo od vseh naravnih virov ionizirajocih sevanj, v povprecju prispeva radon s svojimi kratkoživimi radioaktivnimi razpadnimi produkti. Delavci, ki so pri svojem delu izpostavljeni radonu, in drugi posamezniki iz prebivalstva lahko prejmejo doze, ki so znatno višje od povprecne doze zaradi naravnih virov. Njihovo izpostavljenost se ocenjuje v okviru vladnega »Programa sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozavešcanja prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja«, ki ga zagotavlja URSVS, izvaja pa ZVD. Na podlagi meritev in casov prisotnosti v prostorih je ZVD ocenil tudi prejete efektivne doze za zaposlene delavce, v šolah in vrtcih pa še za otroke. Od skupaj 149 izidov je 9 ocenjenih letnih doz preseglo mejno vrednost 6 mSv za posameznike iz prebivalstva. Najvišja ocenjena doza je bila okrog 22 mSv v pedagoški sobi Vrtca Zelena jama Ljubljana zaradi povprecne vsebnosti radona okrog 4300 Bq/m3. V 33 primerih so bile ocenjene letne doze med 2 in 6 mSv, v 22 primerih med 1 in 2 mSv, v 85 primerih pa nižje od 1 mSv. V vecini prostorov in objektov s previsokimi vsebnostmi radona se letos meritve in drugi ukrepi nadaljujejo. V letu 2017 je URSVS financirala izdelavo Smernic za radonsko varno gradnjo novih stavb, ki jih je pripravil Zavod za gradbeništvo Slovenije. Ob upoštevanju Smernic se lahko v prihodnje pricakuje nižje koncentracije radona v novogradnjah na ekonomsko najbolj ucinkovit nacin in s tem manjšo izpostavljenost radonu za osebe, ki bivajo ali delajo v takih prostorih. URSVS je financirala tudi Radonski zemljevid, ki sta ga izdelala Institut »Jožef Stefan« in Center za raziskave atmosfere, Univerza v Novi Gorici. Zemljevid je ena od osnov za nacionalni radonski program, ki ga je Vlada RS sprejela v zacetku leta 2018. Na podrocju ozavešcenosti o škodljivih vplivih radona je URSVS financirala izdajo slikanice, natisnjene na ucne pripomocke, namenjene osnovnošolcem. Delavci v idrijskem in mežiškem rudniku od leta 2009 niso vec pod dozimetricnim nadzorom kot izpostavljeni delavci. Rudnika sta zaprta, le posamezni rovi so namenjeni turisticnim obiskom. Vodniki v jamah so izpostavljeni obcasno, trenutno pa so obravnavani kot posamezniki iz prebivalstva. Nadzorovani so v sklopu nacionalnega programa sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi naravnih virov sevanja. V letu 2017 je URSVS nadaljevala financiranje analize skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitnih vodah Slovenije. Meritve je izvedel Institut »Jožef Stefan«. Analizirano je bilo 132 vzorcev vodovodih vod iz 91 vodovodnih sistemov in 10 crpališc. Vzorcenje je pokrivalo celotno ozemlje Slovenije, pri cemer je bilo upoštevano število prebivalcev glede na odvzemno mesto ter hidrogeološke znacilnosti voda. Vrednosti za skupno aktivnost sevalcev alfa se pojavljajo v obmocju do 0,19 Bq/kg, s povprecno vrednostjo 0,025 Bq/kg. Priporocene ravni za preverjanje skupne aktivnosti alfa (0,1 Bq/kg) so bile presežene pri štirih vzorcih, vendar je naknadna podrobna analiza pokazala, da ocenjene doze dosegajo le približno deset odstotkov indikativne doze (0,1 mSv letno). Vrednosti za skupno aktivnost sevalcev beta so do 0,65 Bq/kg, s povprecno vrednostjo 0,1 Bq/kg. Priporocene ravni za preverjanje skupne aktivnosti beta (1 Bq/kg) niso bile presežene. Vrednosti so tako za sevalce alfa kot beta podobne kot v letu 2016. 3.5 BAZA PODATKOV O MERITVAH RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU IN O IZPUSTIH IZ JEDRSKIH OBJEKTOV (ROKO) ROKO (Radioaktivnost v OKOlju) je ime URSJV baze podatkov o meritvah radioaktivnosti v Sloveniji. Z vstopom v Evropsko unijo je Slovenija prevzela obveznost, ki neposredno izhaja iz 36. clena pogodbe Euratom in posredno iz evropske direktive o temeljnih varstvenih standardih. Tudi 123. clen Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti zahteva spremljanje trendov radioaktivnosti okolja in ocenjevanje prejetih doz prebivalstva. Bazo okoljskih podatkov je URSJV zasnovala leta 2004, leta 2007 pa sta bila baza in prikazovalni program razširjena, vanjo pa so bili vkljuceni tudi podatki o izpustih iz jedrskih objektov. Leta 2017 je bila baza dopolnjena z vsemi razpoložljivimi podatki iz letnih porocil, tako da sedaj vsebuje vec kot 285.000 podatkov o meritvah. Osnova podatkovne baze je upravljalni sistem podatkovnih baz MySQL, vsaka meritev pa vsebuje podatke o: - vrsti monitoringa in lokaciji meritve, - izmerjenem radionuklid in vrednosti oz. meji detekcije, - napaki, - merski enoti, - vrsti vzorcev in nacinu priprave, - zacetku in koncu meritve, - tipu meritve, - instrumentu in izvajalcu meritev ter - viru iz katerega so crpani podatki. V bazo so vpisani podatki monitoringa življenjskega okolja v Republiki Sloveniji od leta 1980 dalje ter vsi podatki obratovalnih monitoringov NEK (meritve v okolju in podatki o izpustih), RŽV, Reaktorskega centra in CSRAO v Brinju, vecinoma s prepisovanjem iz tiskanih dokumentov. Del baze so tudi ocenjeni podatki o izpustih iz bolnišnic. Ti izpusti nastajajo kot posledica uporabe radioaktivnih snovi v zdravstvu in jih je posredovala URSVS. Baza je dostopna vsem na spletnem naslovu http://www.radioaktivnost.si/ in jo lahko uporablja kdorkoli kot pripomocek pri razlicnih študijah in analizah radioaktivnosti v okolju. Po dolocbah pravilnika o monitoringu radioaktivnosti morajo od leta 2008 naprej vsi izvajalci monitoringa, poleg tiskanega letnega porocila, zagotoviti tudi zapise o meritvah v elektronski obliki, ki jo doloci pristojni upravni organ. Takšen nacin porocanja lajša vsakoletno dopolnjevanje baze. Slovenija mora v skladu s 36. clenom pogodbe Euratom Evropski komisiji porocati o rezultatih merjenja radioaktivnosti v okolju in o izpustih iz jedrskih elektrarn in drugih objektov. Ti podatki morajo vsebovati vse parametre, ki jih je Evropska komisija predhodno definirala v svojih priporocilih. Baza je zasnovana tako, da je mogoce vse potrebne podatke s pomocjo orodij enostavno izvoziti v obliki, ki jo je predpisala Evropska komisija. Poleg vpisa rednih vsakoletnih meritev v sklopu monitoringa okolja in obratovalnega monitoringa, je naloga URSJV tudi vpis podatkov iz razpoložljivih raziskovalnih študij iz podrocja merjenja radioaktivnosti okolja v Sloveniji. Baza podatkov vsebuje rezultate meritev razlicnih vzorcev iz vse Slovenije (lokacije so oznacene na karti na sliki 118). Pricakovano, najvec rezultatov je v bližini jedrskih objektov, posebej NE Krško. Slika 118: Lokacije vseh merilnih mest, ki so doslej vnesene v bazo ROKO Kot primer prikaza rezultatov meritev je podan potek izmerjene specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani, ki nazorno prikaže prispevek zadnjega kitajskega zracnega jedrskega poskusa jeseni leta 1980, cernobilske nesrece leta 1986 ter nezgodne stalitve vira 137Cs v železarni v Španiji leta 1998 (slika 119). Slika 119: Povprecne letne specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU 4.1 USMERJENI ZDRAVSTVENI PREGLEDI Zdravstvene preglede izpostavljenih delavcev so v letu 2017 izvajali zdravniki iz petih pooblašcenih organizacij: Klinicni inštitut za medicino dela, prometa in športa Ljubljana, ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. Ljubljana, Aristotel d. o. o. Krško, Zdravstveni dom Krško in Zdravstveni dom Škofja Loka. Podatki o opravljenih zdravniških pregledih so zbrani v preglednici 30. Preglednica 30: Število opravljenih zdravniških pregledov v letu 2017 Rezultati pregleda Moški Ženske Mlajši od 40 let Starejši od 40 let Skupaj izpolnjuje 1.680 1.004 1.378 1.306 2.684 izpolnjuje z omejitvami 255 105 116 244 360 zacasno ne izpolnjuje 6 2 4 4 8 ne izpolnjuje; predlagano drugo delo 1 1 0 2 2 ne izpolnjuje 2 2 2 2 4 ocene ni mogoce podati 14 13 13 14 27 zdravstveni nadzor po koncu dela 0 0 0 0 0 Skupaj 1.958 1.127 1.513 1.572 3.085 4.2 DOZE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV Leta 2017 je URSVS ukrepala v dveh primerih, ko je bila prekoracena operativna mesecna doza 1,6 mSv. Zahtevala je pojasnilo od izpostavljenega delavca in od odgovorne osebe za varstvo pred sevanji ter dokazila o izpolnjevanju pogojev za izpostavljenega delavca. URSVS vodi centralno evidenco osebnih doz (CEOD), v katero pooblašceni izvajalci dozimetrije porocajo prejete doze ionizirajocega sevanja za vse izpostavljene delavce. Izmerjene doze zaradi zunanjega obsevanja praviloma porocajo mesecno, doze zaradi notranjega obsevanja pa praviloma porocajo letno. Pooblašceni izvajalci osebne dozimetrije za meritve zunanjih doz za leto 2017 so ZVD d. o. o., NEK in IJS, pooblašceni izvajalec dozimetrije zaradi izpostavljenosti radonu pa ZVD d. o. o. Projekt centralne evidence osebnih doz je pricel Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije leta 1999. Leta 2017 sta se nadaljevala razvoj in polnjenje evidence in bosta potekala tudi leta 2018, do zdaj pa je bilo vanj vkljuceno 16.094 oseb (vkljucno z osebami, ki so v obdobju 2000–2017 prenehale delati z viri sevanj). Od leta 2010 so v CEOD vkljucene osebne doze, ki jih prejmejo delavci slovenskih podjetij pri izvajanju remontnih del v nuklearnih elektrarnah v tujini ter osebne doze letalskega osebja podjetja Adria Airways zaradi izpostavljenosti kozmicnemu sevanju med letalskimi poleti. V letu 2015 je v CEOD dodatno vkljuceno približno 960 gasilcev. Upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti, pri katerem delajo delavci zunanjega izvajalca, mora preveriti ali so doze, ki so jih ti delavci prejeli v skladu z mejnimi dozami in doznimi ogradami. Potrdilo o prejetih dozah v preteklem obdobju iz CEOD izda URSVS na podlagi vloge delavca ali odgovorne osebe za varstvo pred sevanji v podjetju, kjer je delavec zaposlen. V letu 2017 je URSVS izdala potrdila za 15 delavcev iz štirih podjetij oziroma institucij. Podatki na podlagi CEOD o prejetih dozah sevanja leta 2017 po UNSCEAR klasifikaciji so zbrani v preglednici 31 in preglednici 32. Preglednica 31: Število izpostavljenih delavcev za posamezni dozni interval Vir sevanja oz. organizacija 0-ND* ND- 0,99 mSv 1-4,99 mSv 5-9,99 mSv 10-14,99 mSv 15-19,99 mSv 20-29,99 mSv = 30 mSv Skupaj zunanje sevanje 5172 1815 264 2 0 0 0 0 7253 NEK(1) 453 227 7 1 0 0 0 0 688 NEK notranji 273 93 3 1 0 0 0 0 370 NEK zunanji 180 134 4 0 0 0 0 0 318 Reaktor IJS(3) 30 26 0 0 0 0 0 0 56 reaktorji v tujini 6 2 12 0 0 0 0 0 20 industrija(2,3) 448 78 10 0 0 0 0 0 536 industrijska radiografija 104 33 10 0 0 0 0 0 147 industrija ostalo 344 45 0 0 0 0 0 0 389 medicina in veterina 2899 1215 41 0 0 0 0 0 4155 nuklearna medicina(2,3) 69 112 29 0 0 0 0 0 210 interventna radiologija(2,3) 96 110 1 0 0 0 0 0 207 radiologija ostalo(2,3) 2203 810 9 0 0 0 0 0 3022 brahiterapija(3) 2 7 0 0 0 0 0 0 9 radioterapija (3) 157 52 0 0 0 0 0 0 209 zobni(2) 279 70 1 0 0 0 0 0 350 medicina ostalo(2,3) 34 17 0 0 0 0 0 0 51 veterina(2) 59 37 1 0 0 0 0 0 97 ostalo(2,3,8) 1327 217 1 1 0 0 0 0 1546 letalski prevozi 9 50 193 0 0 0 0 0 252 radon 0 37 66 60 28 3 0 0 194 RŽV(4,5,6) 0 7 1 0 0 0 0 0 8 kraške jame(4,7) 0 30 65 60 28 3 0 0 186 Skupaj 5172 1852 330 62 28 3 0 0 7447 32: Kolektivna doza v clovek mSv po doznih intervalih in povprecna doza za posamezne dejavnosti Vir sevanja oz. organizacija ND*-0,99 mSv 1-4,99 mSv 5-9,99 mSv 10-14,99 mSv 15-19,99 mSv 20-29,99 mSv =30 mSv skupaj (clovek mSv) pov-precna doza (mSv) povpre-cna doza >ND (mSv) zunanje sevanje 300,83 427,00 17,31 0 0 0 0 745,14 0,10 0,36 NEK(1) 43,50 11,52 7,56 0 0 0 0 62,58 0,09 0,27 NEK notranji 20,52 5,87 7,56 0 0 0 0 33,95 0,09 0,35 NEK zunanji 22,98 5,65 0 0 0 0 0 28,63 0,09 0,21 reaktor IJS(3) 1,00 0 0 0 0 0 0 1,00 0,02 0,04 reaktorji v tujini 1,28 26,07 0 0 0 0 0 27,35 1,37 1,95 industrija(2,3) 14,43 16,76 0 0 0 0 0 31,19 0,06 0,35 industrijska radiografija 7,44 16,76 0 0 0 0 0 24,20 0,16 0,56 industrija ostalo 6,99 0 0 0 0 0 0 6,99 0,02 0,16 medicina in veterina 186,11 58,55 0 0 0 0 0 244,66 0,06 0,19 nuklearna medicina(2,3) 37,48 39,56 0 0 0 0 0 77,04 0,37 0,55 interventna radiologija(2,3) 13,06 1,30 0 0 0 0 0 14,36 0,07 0,13 radiologija ostalo(2,3) 111,67 14,96 0 0 0 0 0 126,63 0,04 0,15 brahiterapija(3) 0,11 0 0 0 0 0 0 0,11 0,01 0,02 radioterapija (3) 3,53 0 0 0 0 0 0 3,53 0,02 0,07 zobni(2) 10,62 1,65 0 0 0 0 0 12,27 0,04 0,17 medicina ostalo(2,3) 0,64 0 0 0 0 0 0 0,64 0,01 0,04 veterina(2) 9,00 1,08 0 0 0 0 0 10,08 0,10 0,27 ostalo(2,3,8) 24,41 2,38 9,75 0 0 0 0 36,54 0,02 0,17 letalski prevozi 30,10 311,72 0 0 0 0 0 341,82 1,36 1,41 radon 11,98 198,03 421,29 336,05 48,54 0 0 1015,89 5,24 5,24 RŽV(4,5,6) 0,60 1,17 0 0 0 0 0 1,77 0,22 0,22 kraške jame(4,7) 11,38 196,86 421,29 336,05 48,54 0 0 1014,12 5,45 5,45 Skupaj 312,81 625,03 438,60 336,05 48,54 0 0 1761,03 0,24 0,77 * ND - nivo detekcije (1) Izvajalec meritev NEK. ND = 0,01 mSv, doze pod ND so upoštevane kot 0 mSv. (2) Izvajalec meritev ZVD. ND = 0,04 mSv, doze pod ND so upoštevane kot 0 mSv. (3) Izvajalec meritev IJS. ND = 0,001 mSv, nedolocenost ozadja je 0,01 mSv/mesec. IJS poroca vsako pozitivno odstopanje od ozadja. (4) Izvajalec dozimetrije je radonski laboratorij ZVD. (5) Skupna efektivna doza zaradi izpostavljenosti radonu in njegovim potomcem in zunanjemu sevanju. (6) Doze zaradi izpostavljenosti radonu so ocenjene po metodologiji iz ICRP 65. (7) Doze zaradi izpostavljenosti radonu so ocenjene po metodologiji iz ICRP 32. (8) Za delavce ARAO je upoštevana tudi notranja doza. Visoke individualne doze zaradi zunanjega sevanja prejmejo delavci, ki izvajajo remontna dela v nuklearnih elektrarnah v tujini, sodelujejo pri delih v NEK ter izvajajo industrijsko radiografijo. V preglednici 31 in preglednici 32 so njihove doze upoštevane v razlicnih kategorijah, zato skupne individualne doze niso razvidne. Najbolj izpostavljen posameznik v tej skupini je prejel letno dozo 4,34 mSv. Zelo visoke doze v Sloveniji zaradi naravnega notranjega sevanja prejemajo delavci v Postojnski jami (PJ), kjer na podlagi odlocbe URSVS iz leta 2004 zavezanec nadaljuje ukrepe glede varstva svojih delavcev in zacasno zaposlenih študentov, izpostavljenih visokim vsebnostim radona in njegovih potomcev v zraku jame. Nadzorne meritve je v letu 2017 izvajal ZVD, ki je delavcem dolocal tudi sevalne obremenitve. V letu 2017 nihce od delavcev ni presegel dozne omejitev 20 mSv, 3 delavci so prejeli individualne doze med 15 in 20 mSv, 28 delavcev je prejelo doze med 10 in 15 mSv, 34 delavcev je prejelo doze med 5 in 10 mSv, 57 delavcev pa je prejelo doze nižje od 5 mSv. Kolektivna doza je bila 766 cl·mSv, kar je približno enako kot 2016 (765 cl mSv). Povprecna prejeta doza na delavca je bila 6,3 mSv, kar je vec kot leta 2016 (5,3 mSv). Ocena doz je negotova, ker se kontinuirane meritve radonovih potomcev zaradi previsoke vlage in cene ne izvajajo stalno, meteorološke razmere (predvsem temperaturna razlika zunaj in znotraj jame) pa imajo zelo mocan ucinek na vsebnosti radona in njegovih potomcev v zraku. Med majem in avgustom so vodniki najvec ur v jami, razlike med trenutnimi in povprecnimi izmerjenimi vrednostmi pa zelo vplivajo na seštevek kolektivne doze. V Škocjanskih jamah v letu 2017 nihce ni prejel doze nad 10 mSv. 64 delavcev je skupaj prejelo 249 cl·mSv, v povprecju pa 3,9 mSv. Tako kolektivna doza kot povprecna individualna doza sta vecji kot leta 2016 (145 cl·mSv in 2,6 mSv). Izsledki projekta ugotavljanja izpostavljenosti posameznikov v turisticnih jamah, ki ga je financirala URSVS, kažejo, da so doze delavcev v kraških jamah zaradi izpostavljenosti radonu, ocenjene po metodologiji ICRP 65 (International Commission for Radiation Protection), podcenjene. Zaradi vecjega deleža nevezanih radonovih potomcev v zraku kraških jam bi morali glede na omenjeno študijo upoštevati približno dvakrat vecji dozni faktor oziroma metodologijo po ICRP 32. V tem porocilu so navedene prejete doze za turisticne delavce v kraških jamah ocenjene po metodologiji ICRP 32. Te so dvakrat višje, kakor bi bile po metodologiji iz ICRP 65. 4.3 USPOSABLJANJE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV Izobrazba delavcev, ki delajo z viri ionizirajocih sevanj, ustreza predpisom. Ugotovljene so bile le manjše nepravilnosti v zvezi z nepravocasnim obnavljanjem znanja iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Usposabljanje, izpopolnjevanje in preverjanje znanja opravljata pooblašceni organizaciji IJS in ZVD d. o. o. Usposabljanje zunanjih delavcev v NEK opravlja NEK v sodelovanju z IJS. V letu 2017 je usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji opravilo 1959 oseb. 4.4 DIAGNOSTICNE REFERENCNE RAVNI PRI DIAGNOSTICNIH RADIOLOŠKIH POSEGIH Izvedba rentgenskih preiskav v skladu z dobro radiološko prakso vodi do radiograma, ki vsebuje vse potrebne podatke za postavitev prave diagnoze ob najnižji izpostavljenosti pacientov. Mednarodna komisija za varstvo pred sevanji je leta 1996 predstavila koncept diagnosticnih referencnih ravni (DRR) in s tem spodbudila proces optimizacije radioloških posegov. Raven izpostavljenosti pacientov pri izbrani preiskavi ob uporabi posameznega rentgenskega aparata lahko ocenimo s primerjavo med povprecno izpostavljenostjo na tem aparatu in vrednostjo DRR, pridobljene na podlagi ustreznih regionalnih ali lokalnih podatkov. Uporaba DRR je znatno ucinkovitejša ob uporabi nacionalnih vrednosti DRR. Tako so bile po obsežnem petletnem zbiranju podatkov o izpostavljenosti pacientov pri rentgenskih preiskavah v Sloveniji v letu 2006 predstavljene DRR za petnajst rentgenskih preiskav. Zaradi sprememb v tehnologiji ter strokovnih smernicah pa je potrebno diagnosticne referencne ravno redno posodabljati. To omogocajo podatki o izpostavljenosti pacientov, ki jih morajo izvajalci radioloških posegov ovrednotiti vsaj vsakih pet let, hkrati pa ti podatki omogocajo dober vpogled na stanje optimizacije radioloških posegov v Sloveniji. Ob tem Slovenija sodeluje v projektih Mednarodne agencije za atomsko energijo z oznakama RER-9-147 in RER-6-038, ki sta namenjena varstvu pacientov pri zdravstvenih posegih z uporabo ionizirajocega sevanja in dvigu kakovosti pri teh posegih. V letu 2017 je URSVS je v sodelovanju s Klinicnim inštitutom za radiologijo in Kliniko za nuklearno medicino UKC Ljubljana, Onkoloških inštitutom Ljubljana in ZVD Zavod za varstvo pri delu d. d. kot pooblašceno inštitucijo, ki izvaja zunanje preverjanje kakovosti rentgenskih naprav, v okviru projekta Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) z oznako RER/6/032 v letu 2017 gostila regionalno usposabljanje za delavce upravnih organov, pristojnih za varstvo pred sevanji v medicini, z naslovom »IAEA Regional Workshop on Inspecting Medical Exposure«. Usposabljanja se je udeležilo šest udeležencev iz šestih držav. Ob zakljucku usposabljanja so tako zunanji strokovnjak, ki je sodeloval pri izvedbi usposabljanja, kot udeleženci in predstavnica MAAE izpostavili ucinkovit in strokoven sistem nadzora, ki ga je vzpostavila URSVS, in visok nivo varstva pred sevanji, ki so ga videli med prakticnim delom v klinicnem okolju. Uporaba DRR omogoca identifikacijo rentgenskih aparatov, pri katerih tipicna izpostavljenost pacientov znatno presega pricakovane vrednosti. Osredotocenje na optimizacijo posegov na teh aparatih vodi do izboljšanja radiološke prakse in znižanja izpostavljenosti pacientov. Raven izpostavljenosti za posamezno rentgensko napravo ali skupino le teh se v procesu izdaje potrebnih dovoljenj in potrdil za izvajanje sevalnih dejavnosti in uporabo virov sevanja v zdravstvu primerja z DRR. V primeru, da povprecna izpostavljenost pacientov za posamezno preiskavo presega DRR, upravni organ zahteva optimizacijo protokolov za izvedbo te preiskave. Ceprav je ta proces pomemben pri vseh radioloških posegih posebno pozornost posvecamo posegom, ki vodijo do visoke izpostavljenosti pacientov, med katerimi izstopajo intervencijski posegi ter racunalniška tomografija. V nuklearni medicini se namesto diagnosticnih referencnih ravni uporabljajo priporocene aktivnosti apliciranega radiozotopa. Zaradi majhnega števila oddelkov nuklearne medicine v Sloveniji razvoj nacionalnih vrednosti ni smiseln, temvec se uporabljajo mednarodna priporocila (pretežno priporocila Evropske zveze za nuklearno medicino, ENMA) ob upoštevanju tehnicnih znacilnosti posamezne slikovne naprave. URSVS tipicne vrednosti aplicirane aktivnosti preverja v postopku odobritve programa radioloških posegov, v letu 2011 pa je v okviru projekta Dose DataMed 2 izvedla tudi sistematicen pregled tipicnih vrednosti aplicirane aktivnosti za vse pomembnejše preiskave na vseh sedmih oddelkih nuklearne medicine. 4.5 IZPOSTAVLJENOST PACIENTOV PRI RADIOLOŠKIH POSEGIH Uporaba virov ionizirajocih sevanj v zdravstvu prispeva najvecji delež k izpostavljenosti prebivalstva zaradi uporabe umetnih virov ionizirajocih sevanj. Slovenija je v letih 2010 in 2011 v okviru projekta Dose DataMed2, ki je potekal pod okriljem Evropske komisije, ocenila prispevek k skupni dozi, ki jo prejmejo pacienti pri diagnosticnih posegih v medicini. Rezultatov študije kažejo, da povprecen prebivalec Slovenija zaradi medicinskih preiskav prejme približno 0,7 mSv letno. Pri tem je najpomembnejši prispevek preiskav z racunalniško tomografijo (CT), ki prispevajo približno 60 % skupne doze, klasicna rentgenska diagnostika prispeva okoli 20 %, intervencijski posegi in preiskave v nuklearni medicini pa po približno 10 %. Rezultati kažejo, da je izpostavljenost prebivalstva v Sloveniji nekoliko pod evropskim povprecjem, ki je 1 mSv letno na prebivalca. Zaradi narašcajoce vloge rentgenske diagnostike v sodobni medicini in na podlagi trendov v drugih razvitih državah pricakujemo nadaljnje narašcanje izpostavljenosti prebivalstva zaradi medicinske uporabe ionizirajocega sevanja. Zato URSVS izvaja aktivnosti za doslednejše uveljavljanje nacel upravicenosti in optimizacije, pri cemer posebno pozornost posveca preiskavam z racunalniško tomografijo in intervencijskih posegom. Kljucne aktivnosti, povezane z optimizacijo radioloških posegov so predstavljene v poglavju 4.4., posvecenemu izpostavljenosti pacientov. Drugo kljucno nacelo uporabe ionizirajocega sevanja v medicini je nacelo upravicenosti. Številne mednarodne študije kažejo, da je lahko neupravicenih ali neustreznih tudi vec deset odstotkov diagnosticnih radioloških posegov. To vodi do nepotrebne izpostavljenosti pacientov, hkrati pa predstavlja dodatno ekonomsko obremenitev zdravstvenega sistema. Tako se v zadnjih letih izvajanju nacela upravicenosti posveca narašcajoca pozornost. Kot najustreznejša rešitev se kaže uporaba napotnih kriterijev, še posebej v povezavi s sistemom elektronskega narocanja in digitalnimi sistemi za klinicno podporo pri narocanju. Žal napotni kriteriji in omenjeni podporni sistemi v Sloveniji še niso uveljavljeni. Da bi ocenili nivo izvajanja nacela upravicenosti v praksi, je URSVS v novembru 2016 v okviru koordinirane akciji pristojnih upravnih organov številnih evropskih držav izvedla sistematicen nadzor v petih slovenskih zdravstvenih ustanovah. Ugotovitve kažejo, da vsaj v primeru napotitev na dozno najbolj obremenjujoce posege (slikanje z racunalniško tomografijo in intervencijski posegi) vse napotitve pred izvedbo posega pregledajo zdravniki, ki lahko nosijo klinicno odgovornost za radiološki poseg. To predstavlja dobro podlago za zagotavljanje upravicenosti napotitev, žal pa resno oviro boljšemu izvajanju predstavljajo pogosto zelo pomanjkljive klinicne informacije s strani napotnih zdravnikov. Tako bi k boljšemu izvajanju nacela upravicenosti lahko bistveno pripomoglo bolj popolno izpolnjevanje napotnic in/ali enoten zdravstveni informacijski sistem, kakršnega že uporabljajo številne evropske regije in države. 4.6 POROCILO O DELU ZVD, ZAVODA ZA VARSTVO PRI DELU D.O.O. 4.6.1 Varstvo pred sevanji v delovnem okolju Laboratorij za dozimetrijo (LDOZ) na ZVD d. o. o. je leta 2017 deloval na osnovi pooblastil (preglednica 33), ki jih je pridobil na URSVS pri Ministrstvu za zdravje. Preglednica 33: Podrocja pooblastitve Laboratorija za dozimetrijo na ZVD d. o. o. Podrocje pooblastitve Datum veljavnosti Pregled virov v zdravstvu in veterini (RTG in zaprti viri) 25. 8. 2022 Pregled virov v zdravstvu in veterini (odprti viri) 25. 8. 2022 Pregled virov v industriji 25. 8. 2022 Varstvo pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih 25. 8. 2022 Podrocje pooblastitve Datum veljavnosti Izpostavljenost zaradi naravnih radionuklidov 25. 8. 2022 Zunanje obsevanje 19. 5. 2022 Notranje obsevanje - odprti viri 19. 5. 2022 Izpostavljenost zaradi radona in torona 19. 5. 2022 Potrjen program usposabljanja 13. 9. 2019 Pooblastilo za usposabljanje 13. 9. 2019 LDOZ je izvajal nadzor nad dejavnostmi, ki zajemajo uporabo ionizirajocega sevanja, predvsem reden strokovni nadzor virov ionizirajocega sevanja in postopkov dela s temi viri ter osebno dozimetrijo. Pri uporabi sevanja v zdravstvu vsebuje strokovni nadzor tudi elemente preverjanja kakovosti radiološke opreme s poudarkom na sprejemljivosti opreme za namen, za katerega se uporablja. Skupno število virov, ki jih sicer nadzira Zavod za varstvo pri delu d. o. o., ni natancno enako številu opravljenih pregledov v posameznem letu, saj se nekateri viri zaradi npr. okvare trenutno ne uporabljajo, nekaj virov pa je zaradi vecjih sprememb (servisov, zamenjave bistvenih delov...) pregledanih veckrat. Vsa porocila o pregledih je poleg uporabnika dobila tudi URSVS ali URSJV. 4.6.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih V letu 2017 je bilo v osebno dozimetrijo na Zavod za varstvo pri delu d. o. o. vkljucenih okoli 3.000 oseb, zaposlenih v okrog 700 delovnih organizacijah. Zavod za varstvo pri delu d. o. o. porocila o izmerjenih dozah pošilja uporabnikom dozimetrije in Upravi RS za varstvo pred sevanji, ki vodi centralni dozimetricni register Republike Slovenije. V letu 2017 niso izmerjene doze nad letno dozno omejitvijo 20 mSv. V skladu z Zakonom o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti je URSVS nadaljevala z izdelavo »Ocen varstva pred sevanji«. 4.6.3 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji V letu 2017 je Zavod za varstvo pri delu d. o. o organizirali vec seminarjev s podrocja usposabljanja za varno delo z viri ionizirajocih sevanj. Kot vsako leto so organizirali tri splošne seminarje (na Zavodu za varstvo pri delu d. o. o.) in vec prilagojenih seminarjev pri uporabnikih virov. Za usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji so znacilne 5 – letne periode, saj pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti zahteva, da delavci z viri sevanja vsakih 5 let opravijo izpit iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Vir: [24]. 4.7 POROCILO O DELU INSTITUTA »JOŽEF STEFAN« 4.7.1 Meritve sevanja na delovnih mestih in pregled virov sevanja Nadzor izpostavljenosti na delovnih mestih je leta 2017 obsegal 27 nadzornih pregledov pri zunanjih narocnikih v industriji, medicini in znanstvenih organizacijah. 4.7.2 Varstvo pred sevanji v delovnem okolju Laboratorij je leta 2017 opravljal meritve osebnih doz s TL-dozimetri pri 1.800 izpostavljenih delavcih, izpostavljenih zunanjemu sevanju, od tega na inštitutu pri 120 delavcih. Po njihovi delni statistiki letnih efektivnih doz so bile v letu 2017 izmerjene naslednje doze: nic (0) doz v obmocju nad 5,01 mSv, 9 doz v obmocju 1,01–5,00 mSv, 18 doz v obmocju 0,21–1,00 mSv, 34 doz v obmocju 0,10–0,20 mSv, vse ostale doze pa so bile manj kot 0,10 mSv. Podatke redno pošiljajo na URSVS v centralni register prejetih doz sevanja. 4.7.3 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih Laboratorij za dozimetricne standarde na IJS je leta 2017 opravil 158 kalibracij (od tega 121 kalibracij merilnikov hitrosti doze, 37 kalibracij osebnih elektronskih dozimetrov in 25 kalibracij merilnikov kontaminacije). Poleg tega so izdali 97 porocil o obsevanju dozimetrov (TLD, OSL ...). Laboratorij za dozimetricne standarde je nosilec slovenskega nacionalnega etalona za dozimetricno velicino Ka, za velicine v varstvu pred ionizirajocimi sevanji Hp(10) in H*(10) ter za površinsko kontaminacijo s sevalci alfa in beta. V letu 2016 so imeli redni nadzorni obisk Slovenske akreditacije. V obsegu akreditacije (LK-017) in pri najboljših merskih zmogljivostih (CMC) v NDS so bile manjše spremembe pri CMC za kalibracijo merilnikov površinske kontaminacije. 24. in 25. januarja 2017 so imeli drugi del rednega nadzornega obiska Slovenske akreditacije. Laboratoriji niso prejeli nobene vecje neskladnosti, ki bi lahko bistveno vplivala na merske rezultate. Na podlagi njihovih rezultatov pri interkomparacijah najvišjega nivoja ima NDS vpisane najboljše kalibracijske zmogljivosti v bazo KCDB pri BIPM, in sicer 5 CMC-jev za Hp(10) pri rentgenskih N serijah, 137Cs, 60Co in 241Am in 4 CMC za kermo, v zraku pri rentgenskih N serijah in pri kvalitetah RQR in RQA. 4.7.4 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo (ICJT) je leta 2006 pridobil certifikat kakovosti ISO 9001:2000 za usposabljanje in izdelavo strokovne ocene na podrocju jedrske tehnologije in varstva pred sevanji. Ob vsakoletnih zunanjih presojah v obdobju 2007–2015 je bil ta certifikat obnovljen, leta 2009 pa je bil ta certifikat tudi posodobljen v ISO 9001:2008. V ICJT IJS so leta 2017 iz varstva pred sevanji izvedli skupno 25 tecajev za medicinsko, industrijsko in raziskovalno uporabo zaprtih ali odprtih virov ionizirajocega sevanja, en tecaj TJE, dva druga tecaja za potrebe NEK in tri mednarodne tecaje. Vir: [25]. 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM 5.1 IZVAJANJE NACIONALNEGA PROGRAMA RAVNANJA Z RAO IN IJG Do konca leta 2015 je v Republiki Sloveniji veljala Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom (ReNPROJG), ki je dolocila cilje in naloge za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje od 2006 do 2015. Dne 22. aprila 2016 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel novo ReNPRRO 16-25. Resolucija, ki nadomešca in obenem nadgrajuje v letu 2006 sprejeto Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2006–2015, vsebuje tako politiko ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom kot tudi programe (konkretne ukrepe) za dosego zastavljenih ciljev. Glavni cilj strategije je zašcita ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi ucinki ionizirajocih sevanj zaradi ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Koncni cilj je odlaganje tovrstnih odpadkov v odlagališca, ki bodo varna za vse bodoce generacije. ReNPRRO 16-25 s tem ciljem, kot glavnim vodilom, postavlja okvirje za ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki, z izrabljenim jedrskim gorivom oziroma visoko radioaktivnimi odpadki, usmerja dejavnosti glavnih jedrskih in sevalnih objektov na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki, se dotakne potrebne znanstveno raziskovalne dejavnosti, financiranja in komunikacije z javnostmi. Ena izmed temeljnih zavez te resolucije je tudi transparentnost in sledljivost realizacije zastavljenih ciljev. Potrebne informacije o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom bodo tako dostopne delavcem in prebivalstvu. Izvajanje nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG je podano v preglednici 34. Preglednica 34: Izvajanje nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2017 4.1 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki med obratovanjem jedrskih in sevalnih objektov U1/1 NEK skladišci RAO v obstojecem skladišcu z uporabo že uveljavljenih nacinov skladišcenja ter meril sprejemljivosti za odlaganje, spremenjenih postopkov optimizacije ravnanja z RAO in postopkov zmanjševanja prostornine že nastalih RAO ter uporabo prostora za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov med pomožno stavbo in zacasnim skladišcem NSRAO – stalno do odvoza NSRAO z lokacije. NEK Skladišcenje poteka skladno z odobrenim Varnostnim porocilom. U1/2 Zgraditev objekta za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov med pomožno stavbo in zacasnim skladišcem RAO v NEK do leta 2016. Gradnja se je pricela v letu 2016 in je bila ob koncu leta 2017 zakljucena. Izvajala so se še nekatera zakljucna dela. U1/3 Priprava na odlaganje NSRAO iz NEK in NSRAO drugih imetnikov med obratovanjem odlagališca (predvidoma v letih 2020–2025 ali 2028 v primeru razširjenega scenarija odlaganja) lahko za potrebe izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki poteka tudi v NEK. NEK, ARAO, IJS Predvideno kasneje. U1/4 Z radioaktivnimi snovmi, ki nastajajo med obratovanjem reaktorja TRIGA Mark II, upravljavec reaktorja ravna v skladu z dosedanjo prakso zbiranja, sortiranja, locevanja, opustitve nadzora nad radioaktivno snovjo in zacasnega shranjevanja v objektu vroce celice ter oddaje izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki z namenom skladišcenja v CSRAO in koncnega odlaganja radioaktivnih odpadkov – stalno. IJS Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS zbira izrabljene radioaktivne snovi v zacasni hrambi v OVC. Po prepakiranju, obdelavi (stiskanju) in podrobnejši karakterizaciji se jih opredeli kot radioaktivni odpadek. Letno IJS proizvede do 2 soda (< 0,5 m3) trdnih RAO, ki jih preda ARAO. 4.2 Ravnanje z RAO, nastalimi zaradi rabe radioaktivnih virov v industriji in raziskavah U2/1 Primarno je treba vire sevanja vracati dobaviteljem oziroma proizvajalcem. Ce to ni mogoce, se predajo izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki jih ustrezno obdelajo in pripravijo ter uskladišcijo v CSRAO – stalno. Imetniki RAO Poteka. Viri, ki se uporabljajo za industrijsko radiografijo in viri, ki se uporabljajo v plinskih kromatografih (63Ni) ter manjši delež izrabljenih ionizacijskih javljalnikov požara, se vracajo dobaviteljem. U2/2 Upravljavec CSRAO poskrbi za izvedbo obcasnega varnostnega pregleda in podaljšanje ter razširitev obratovalnega dovoljenja za CSRAO za nadaljnjih 10 let – do konca leta 2018. ARAO Obcasni varnostni pregled je potekal po nacrtu odobrenem z odlocbo URSJV z dne 26.1.2016 in se zakljucil v oktobru 2017 ko je bilo pripravljeno koncno porocilo in posredovano URSJV v odobritev. U2/3 Država zagotavlja pogoje za redno izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki od prevzema, MzI Poteka. NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2017 prevoza do obdelave, skladišcenja in odlaganja – stalno. 4.3 Ravnanje z NSRAO v medicini U3/1 Primarno je treba zaprte vire sevanja vracati dobaviteljem oziroma proizvajalcem. Ce to ni mogoce, se predajo izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki in uskladišcijo v CSRAO – stalno. Imetniki RAO v medicini Poteka. U3/2 Primarno se nastali trdni RAO shranjujejo v shrambah do možnosti brezpogojne ali pogojne opustitve nadzora. Ce to ni mogoce, se predajo izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivni odpadki in uskladišcijo v CSRAO – stalno. Poteka. U3/3 Redcenje in disperzija prehodnih tekocih RAO ter izpust v kanalizacijski sistem v skladu z odobrenimi mejnimi vrednostmi za izpuste – stalno. Poteka 4.4 Gradnja in obratovanje odlagališca NSRAO U4/1 Vlada Republike Slovenije izpolni pogoje za redno delovanje meddržavne komisije kot organa za spremljanje meddržavne pogodbe BHRNEK v duhu iskanja varnih, ucinkovitih in gospodarnih skupnih rešitev – stalno. Vlada RS Poteka. Meddržavna komisija je na seji v letu 2015 podprla odlocitev družbenikov NEK za podaljšanje obratovanja do leta 2043. Prav tako je komisija s ciljem trajnega zagotavljanja jedrske varnosti soglašala z izgradnjo suhega skladišca izrabljenega goriva na lokaciji NEK. V letu 2017 je Meddržavna komisija naložila ARAO in FOND-u, da v sodelovanju z NEK izdelata tretjo revizijo programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. Hkrati pa je naložila NEK, da v sodelovanju z ARAO in FOND-om izdela program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško. Programa morata biti koncana do konca leta 2018. Slovenija je Republiko Hrvaško pozvala za sodelovanje v projektu odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v odlagališcu Vrbina. Meddržavna komisija je ustanovila pogajalsko skupino, katere namen je poiskati skupno rešitev odlaganja radioaktivnih odpadkov na podlagi skupnega lastništva in skupne odgovornosti za ravnanje z radioaktivnimi odpadki iz NEK U4/2 Izdelava meril sprejemljivosti za odlaganje – do leta 2017. ARAO V letu 2017 so bila pripravljena merila sprejemljivosti za odlaganje, ki so v fazi pregleda in bodo potrjena v NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2017 4.4 Gradnja in obratovanje odlagališca NSRAO okviru varnostnega porocila v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja U4/3 Pridobitev gradbenega dovoljenje za odlagališce – do konca leta 2017. Predvideno kasneje. V letu 2017 je potekala priprava vseh potrebnih dokumentov za pripravo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja U4/4 Posodobitev investicijskega programa za gradnjo in obratovanje odlagališca za NSRAO, v katerem je treba ponovno preveriti prostornino RAO, ki se bodo odložili, in razmerje med posameznimi financerji. Posodobitev se opravi do pridobitve gradbenega dovoljenja – do konca leta 2017. Poteka. Posodobitev investicijskega programa na osnovi ReNPRRO16-25, Racunskega sodišca RS in razvoja projekta odlagališca je bila izdelana konec 2017 in v zacetku 2018 predana v pregled in odobritev Ministrstvu za Infrastrukturo, ki je ministrstvo pristojno za investicijo v odlagališce U4/5 Gradnja odlagališca v obdobju 2017–2019. Predvideno kasneje. U4/6 Poskusno obratovanje odlagališca 2020 in 2021. Predvideno kasneje. U4/7 Skladišcenje radioaktivnih odpadkov malih povzrociteljev na lokaciji odlagališca NSRAO, ce analiza upravicenosti nadaljnjega obratovanja CSRAO v letu 2024 pokaže, da je to najprimernejša rešitev – zacetek skladišcenja v letu 2025. Predvideno kasneje. Osnovni scenarij (brez dogovora z Republiko Hrvaško) U4 O/1 Redno obratovanje odlagališca, na katero se odložijo polovica vseh obratovalnih NSRAO iz NEK in odpadki iz CSRAO – 2022 do 2025. ARAO ARAO Predvideno kasneje. U4 O/2 Mirovanje odlagališca do leta 2050, med tem se ustrezno in po potrebi izvaja operativno skladišcenje NSRAO v NEK in CSRAO ali na lokaciji odlagališca NSRAO (glede na ugotovitve upravicenosti nadaljnjega obratovanja CSRAO iz strategije 8). Predvideno kasneje. U4 O/3 Leta 2050 se odlagališca ponovno odpre, vanj se odložijo preostali NSRAO iz NEK in razgradnje NEK ter preostali radioaktivni odpadki malih povzrociteljev in iz razgradnje raziskovalnega reaktorja TRIGA MARK II. Predvideno kasneje. U4 O/4 Odlagališce obratuje do leta 2061. Predvideno kasneje. U4 O/5 Glede na analizo potreb po nadaljnjem odlaganju odlagališce obratuje še po letu 2061, sicer pa se v letu 2062 zapre ter se zacneta izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanje. Predvideno kasneje. NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2017 Razširjen scenarij (dogovor z Republiko Hrvaško do leta 2023) U4 R/1 Mirovanje odlagališca do leta 2050, operativni RAO iz obratovanja NEK se skladišcijo v NEK. ARAO Predvideno kasneje. U4 R/2 Gradnja drugega silosa v letih 2049 in 2050. Predvideno kasneje. U4 R/3 Obratovanje odlagališca od 2051 do 2061, med katerim se odložijo druga polovice odpadkov iz obratovanja NEK, odpadki, ki bodo nastali med razgradnjo NEK, odpadki malih povzrociteljev in iz razgradnje raziskovalnega reaktorja TRIGA MARK II. Predvideno kasneje. U4 R/4 Glede na analizo potreb po nadaljnjem odlaganju odlagališce obratuje še po letu 2062 z možnostjo zgraditve dodatnih silosov, sicer pa se v letu 2062 zapre ter se zacneta izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanje odlagališca. Predvideno kasneje. 4.5 Skladišcenje in odlaganje IJG in VRAO U5/1 Vlada Republike Slovenije izpolni pogoje za redno delovanje meddržavne komisije kot organa za spremljanje meddržavne pogodbe BHRNEK v duhu iskanja varnih, ucinkovitih in gospodarnih skupnih rešitev – stalno. Vlada RS Poteka. Meddržavna komisija je na seji v letu 2015 podprla odlocitev družbenikov NEK za podaljšanje obratovanja do leta 2043. Prav tako je komisija s ciljem trajnega zagotavljanja jedrske varnosti soglašala z izgradnjo suhega skladišca izrabljenega goriva na lokaciji NEK. V letu 2017 je Meddržavna komisija naložila ARAO in FOND-u, da v sodelovanju z NEK izdelata tretjo revizijo programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. Hkrati pa je naložila NEK, da v sodelovanju z ARAO in FOND-om izdela program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško. Programa morata bit koncana do konca leta 2018. Slovenija je Republiko Hrvaško pozvala za sodelovanje v projektu odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v odlagališcu Vrbina. Meddržavna komisija je ustanovila pogajalsko skupino, katere namen je poiskati skupno rešitev odlaganja radioaktivnih odpadkov na podlagi skupnega lastništva in skupne odgovornosti za ravnanje z radioaktivnimi odpadki iz NEK NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2017 4.5 4.5 Skladišcenje in odlaganje IJG in VRAO U5/2 NEK zgradi suho skladišce za IJG v NEK z obratovalno dobo 60 let z možnostjo podaljšanja obratovanja. Zacetek obratovanja do leta 2018. NEK V letu 2017 je URSJV izdala projektne pogoje. Poteka projektiranje suhega skladišca U5/3 NEK kot imetnik IJG izdela analizo možnosti ter varnostne in ekonomske upravicenosti predelave izrabljenega goriva. NEK je leta 2012 izdelala dokument »Evaluation of Spent Fuel Storage Options« (NEK ESD-TR-03/12, rev. 0). V dokumentu sta obravnavani dve možnosti ravnanja z IJG in sicer predelava in suho skladišcenje. V zvezi s predelavo so podane ugotovitve, da je v dani situaciji kompleksnejša in težko izvedljiva do leta 2019. Ne glede na navedeno, je prestavitev goriva in mokrega v suho skladišce skupen korak pri obeh možnostih. U5/4 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, raziskovalne institucije in pooblašceni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost spremljajo mednarodni razvoj na podrocju ravnanja z IJG ter odlaganja IJG in VRAO – stalno. ARAO ARAO Poteka. V 2017 je ARAO izvajal razvojne dejavnosti na podrocju možnosti predelave, nacrtovanja odlaganja, priprave na izgradnjo in izgradnje odlagališca IJG in VRAO. ARAO je, tako kot prejšnja leta, tudi v letu 2017 sodeloval v delovni skupini Evropske organizacije za razvoj geološkega odlagališca – ERDO-WG, ki razvija idejo organizacije skupinskega odlaganja in ki naj bi v perspektivi poskrbela za uresnicitev skupnega odlagališca, vkljucno z izborom lokacije. ARAO sodeluje tudi v nekaterih aktivnostih evropske tehnološke platforme IGD-TP, ki omogoca pridobivanje znanj in kompetenc za izgradnjo geološkega odlagališca za IJG in VRAO, ki je nacrtovano v eni izmed držav EU do leta 2025. Od leta 2016 je ARAO sodeluje v delu mednarodnega združenja za sodelovanje na podrocju jedrske energije (IFNEC- The International Framework For Nuclear Energy Cooperation). ARAO se je glede na usmeritve ReNPRRO16-25 in povabilo IAEA aktivno vkljucil v delo IAEA INPRO (The International Project on Innovative Nuclear Reactors and Fuel Cycles), kjer v okviru Collaboration NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2017 Project Study on Cooperative Approaches to the Back End of the NFC: Drivers and Institutional, Economic and Legal Impediments sodeluje pri pripravi posebnega porocila s pripravo poglavja o mednarodnih odlagališcih. ARAO kot clan WNA (World Nuclear Association) sodeluje v delu dveh skupin tega združenja na podrocju ravnanja in odlaganja RAO in IJG ter razgradnje in je v letu 2016 sodeloval v anketi o ravnanju z IJG in VRAO v Sloveniji. U5/5 Sprejet državni prostorski nacrt za lokacijo odlagališca IJG in VRAO do leta 2055. Predvideno kasneje. U5/6 Gradnja odlagališca IJG in VRAO v letih 2055–2065. Predvideno kasneje. U5/7 Zacetek obratovanja odlagališca IJG in VRAO v letu 2065. Predvideno kasneje. U5/8 Zaprtje odlagališca IJG in VRAO ter zacetek institucionalnega nadzora in vzdrževanje odlagališca po letu 2075. Predvideno kasneje. 4.6 Razgradnja NEK U6/1 Program razgradnje NEK in Program odlaganja NSRAO in IJG se med veljavnostjo tega dokumenta posodabljata vsakih 5 let – konec leta 2016 in konec leta 2021. NEK, ARAO Meddržavna komisija za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (meddržavna komisija) je na svoji 11. seji novembra 2017 zadolžila ARAO in Fond za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK iz Hrvaške (Fond) za pripravo nove revizije Programa odlaganja RAO in IJG iz NEK v skladu z BHRNEK. ARAO in Fond sta v skladu s sklepi meddržavne komisije pripravila in podpisala projektne naloge za izdelavo podpornih študij, uskladila program dela na projektu in sporazum o skupnem javnem narocanju ter pripravila ustrezno dokumentacijo za javno narocanje predvidenih podpornih študij za izdelavo Programa odlaganja RAO in IJG. ARAO in Fond sta sodelovala tudi z NEK d. o. o. pri pripravi Programa razgradnje in s NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2017 Koordinacijskim odborom za spremljanje priprave obeh programov. U 6/2 Pri izdelavi Program razgradnje NEK in Programa odlaganja NSRAO in IJG je treba upoštevati nova in spremenjena dejstva, uvajanje in uporabo novih in izboljšanih metod razstavljanja/demontaže in dekontaminacije ter opraviti analizo pristopov takojšnje in odložene razgradnje. Glej U6/1. U6/3 Ministrstvo, pristojno za energijo, mora poskrbeti, da bodo vplacila v Sklad za razgradnjo NEK trajnostno urejena, da bodo sredstva pravocasno zbrana s preucitvijo vseh vidikov, upoštevaje tudi znižanje nadomestil za omejeno rabo prostora. Rok do konca leta 2016 oziroma do potrditve naslednjega Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja NSRAO in IJG. MzI, ARAO Poteka. Glej U6/1. 4.7 Razgradnja raziskovalnega reaktorja Triga Mark II U7/1 Upravljavec in lastnik raziskovalnega reaktorja Triga Mark II razišceta možnost za podaljšanje dogovora o vracilu IJG v državo izvora ZDA do maja 2019. IJS S sklepom znanstvenega sveta z dne 18. 6. 2015 se je obratovanje reaktorja podaljšalo vsaj do zakljucenega naslednjega obcasnega varnostnega pregleda, ki bo predvidoma leta 2026. Predhodno nacrtovani razgovori o vracilu IJG v državo izvora ZDA do maja 2019 so zato postali brezpredmetni. Posledicno v letu 2017 ni bilo aktivnosti v zvezi z ukrepom. U7/2 Ce bo mogoce, se IJG iz raziskovalnega reaktorja Triga Mark II vrne v ZDA dve leti po prenehanju obratovanja reaktorja. Predvideno kasneje. U7/3 Ce vrnitev IJG v ZDA ne bo mogoca, upravljavec in lastnik raziskovalnega reaktorja Triga Mark II skupaj z izvajalcem obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki poišceta rešitev za skladišcenje IJG iz raziskovalnega reaktorja po koncu njegovega obratovanja. Rešitev mora biti znana do konca leta 2022. Predvideno kasneje. U7/4 Za raziskovalni reaktor Triga Mark II mora upravljavec izdelati podroben program razgradnje do konca leta 2020. V letu 2017 je IJS pripravil osnutek revizije Programa razgradnje. U7/5 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki išce možnosti preveritve predelave, skladišcenja in odlaganja IJG iz raziskovalnega reaktorja Triga Mark II hkrati z iskanjem rešitev za IJG in VRAO iz NEK – stalno do koncnega odlaganja. ARAO V letu 2015 je bil izdelan prvi del študije analize razlicnih možnosti dolgorocnega ravnanja z IJG in VRAO iz NEK in raziskovalnega reaktorja TRIGA s poudarkom na predelavi in skladišcenju IJG in VRAO, ki jo je izdelalo francosko podjetje AREVA s katerim je ARAO podpisal okvirni sporazum o nadaljnjem NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2017 sodelovanju na podrocju nacrtovanja dolgorocnega ravnanja z VRAO in IJG. V aprilu 2016 je ARAO za slovenske deležnike izvedli enodnevno delavnico z namenom predstavitve te študije. 4.8 Razgradnja centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov U8/1 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki upravlja CSRAO, pripravi analizo upravicenosti in potreb po nadaljevanju obratovanja CSRAO po letu 2025, ko je predvidena odložitev radioaktivnih odpadkov iz CSRAO v odlagališce. Analiza upravicenosti se naredi do leta 2024. ARAO Predvideno kasneje. U8/2 Glede na izsledke analize upravicenosti nadaljevanja obratovanja CSRAO po letu 2025 se zacnejo postopki dekontaminacije CSRAO ali pa se nadaljuje njegovo obratovanje. Predvideno kasneje. U8/3 Skladišcenje RAO malih povzrociteljev na lokaciji odlagališca NSRAO, ce analiza upravicenosti nadaljnjega obratovanja CSRAO pokaže, da je to najprimernejša rešitev – zacetek skladišcenja v letu 2025. Predvideno kasneje. 4.9 Rudnik Žirovski vrh – odlagališci Jazbec in Boršt U9/1 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki izvaja dolgorocni nadzor in vzdrževanje objekta državne infrastrukture odlagališce rudarske jalovine Jazbec – stalno. ARAO Poteka. U9/2 Rudnik Žirovski vrh, d. o. o., konca sanacijo odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt z ustreznimi rešitvami, s katerimi bodo izpolnjeni pogoji za zaprtje odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt – do konca leta 2017. RŽV V letih 2016 in 2017 so se izvedli interventni drenažni ukrepi, ki jih je predlagal strokovni projektni svet. Interventni drenažni ukrepi so obsegali izvedbo 17 drenažnih vrtin v drenažnem rovu pod odlagališcem. Na podlagi vseh dosedanjih spoznanj bo Strokovni projektni svet pripravil pregled stanja, program kontrole obstojecih piezometrov ter predlog dopolnitve mreže piezometrov za opazovanje plazu. Trenutno poteka nadzor nad stabilnostjo odlagališca Boršt, saj se kamninska podlaga odlagališca in z njo odlagališce Boršt še vedno premikata s hitrostjo približno 2 cm na leto. Glede na navedene študije in rezultate spremljanja stabilnosti odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt bo RŽV pripravil spremembo Varnostnega porocila, ki bo ovrednotilo vsa tveganja, ki izhajajo iz tega in pripravilo podroben NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2017 nacrt dolgorocnega nadzora in vzdrževanja z merili, na podlagi katerih se glede na rezultate monitoringa radioaktivnosti zaprtega odlagališca odloca o izvedbi vzdrževalnih del na zaprtem odlagališcu U9/3 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki zacne izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanja objekta državne infrastrukture odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt – do leta 2018. ARAO Predvideno kasneje. U9/4 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki izvaja dolgorocni nadzor in vzdrževanje odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt – stalno. Predvideno kasneje. 4.10 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki z naravnimi radionuklidi U10/1 Organ, pristojen za jedrsko varnost, in organ, pristojen za varstvo pred sevanji, izvajata program spremljanja sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja [19] – stalno. URSJV, URSVS Poteka (glej poglavje 2.2.8 Viri naravnega sevanja) U10/2 S programom sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja se zagotovi tudi odkrivanje materialov/dejavnosti, pri katerih se kopicijo materiali/odpadki z naravnimi radionuklidi. Poteka. 4.11 Izpusti radioaktivnih snovi U11/1 Izpušcanje tekocih in plinastih radioaktivnih odpadkov v okolje iz jedrskih in sevalnih objektov in iz izvajanja sevalnih dejavnosti v skladu s predpisanimi mejnimi vrednostmi – stalno. NEK, ARAO, RŽV, izvajalci sevalnih dejavnosti Izpušcanje tekocih in plinastih radioaktivnih odpadkov v okolje iz jedrskih in sevalnih objektov in iz izvajanja sevalnih dejavnosti poteka znotraj predpisanih mejnih vrednosti (glej poglavje 3.3 Obratovalni monitoring jedrskih in sevalnih objektov) U11/2 Imetniki radioaktivnih odpadkov morajo skrbeti za cim manjše in nadzorovano izpušcanje radioaktivnih odpadkov v okolje – stalno. NEK, ARAO, RŽV Poteka v skladu s programi gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki. U11/3 Morebitne spremembe predpisanih mejnih vrednosti je treba izpeljati v skladu s predpisi in na pregleden nacin. URSJV Ni bilo aktivnosti za spremembe predpisanih mejnih vrednosti. 4.12 Vzdrževanje zakonodajnega in institucionalnega okvirja ter raziskav in razvoja za podporo izvajanja U12/1 Državni organi sproti spremljajo ustreznost zakonodajnih in institucionalnih rešitev ter po potrebi predlagajo njihove spremembe – stalno. URSJV, URSVS, MzI Poteka redno. U12/2 Država poskrbi, da se prek ARAO ali pa kot del širšega raziskovalnega programa, izvajanega v skladu z Resolucijo o jedrski in sevalni ARAO ARAO je z Evropsko komisijo in sorodnimi organizacijami sodeloval pri pripravi skupnega NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2017 resolucije varnosti, izvajajo tudi raziskave in razvoj na podrocju ravnanja z RAO in IJG – stalno. predloga vzpostavitve skupnega evropskega nacrtovanja raziskav in razvoja (EJP) na podrocju ravnanja in odlaganja z RAO na podlagi razpisa Evropske komisije, ki je oktobra objavila razpis za vzpostavitev skupnega programiranja v okviru poziva Euratom WP2018-2020. ARAO je za namen sodelovanja v skupnem evropskem nacrtovanju raziskav in razvoja od ministrstva pristojnega za energijo pridobil mandat za sodelovanje kot organizacija za ravnanje z RAO in IJG v Sloveniji. 5.2 RADIOAKTIVNI ODPADKI IN IZRABLJENO JEDRSKO GORIVO V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO 5.2.1 Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki Med obratovanjem NEK nastajajo razlicni nizko- in srednjeradioaktivni odpadki v plinastem, tekocem in trdnem stanju, ki se predelajo v sistemu za predelavo radioaktivnih odpadkov. Sistem je konstruiran tako, da omogoca zbiranje, predelavo, shranjevanje in pakiranje odpadkov v primerno obliko za skladišcenje ter minimizira izpust radioaktivnih snovi v okolico. Uporabljajo se trije osnovni sistemi za ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki: sistemi za tekoce, trdne in plinaste radioaktivne odpadke. 5.2.1.1 Uskladišceni nizko- in srednjeradioaktivni odpadki leta 2017 Leta 2017 je bilo v skladišce NEK uskladišcenih 159 standardnih sodov s trdnimi nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki. Skupna aktivnost sevalcev gama v standardnih sodih je znašala 1,06.109 Bq in skupna aktivnost sevalcev alfa 2,45.106 Bq, kar je razvidno iz preglednice 35. Radioaktivni odpadki so shranjeni v razlicnih embalažah (208 l sodi, 320 l sodi itd.) in jih oznacujemo z enotnim izrazom paket. Preglednica 35: Vrsta nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, uskladišcenih leta 2017 Vrsta odpadkov Oznaka Število Aktivnost gama Aktivnost alfa Prostornina stisljivi odpadki CW 87 2,28·108 3,09·105 18,096 ostali odpadki O 72 6,36·108 1,68·106 12,272 Skupaj standardnih sodov 159 vsebniki TTC, v katere so vloženi standardni sodi ST 2* 1,99·108 4,64·105 1,728 Skupni nastali prirastek aktivnosti in prostornine 1,06·109 2,45·106 32,096 * V vsebnika je bilo vstavljeno 13 O paketov. Na sliki 120 je prikazana kolicina uskladišcenih radioaktivnih odpadkov po vrstah, od stisljivih odpadkov, koncentrata izparilnika, filtrov, izrabljenih ionskih izmenjalnikov in ostalih odpadkov do pepela, ki ga je NEK v letih 1999, 2004, 2006, 2009, 2013 in 2015 dobila iz Studsvik RadWaste, Švedska, potem ko je v letih poprej tja poslala v sežig vecjo kolicino sodov z gorljivimi radioaktivnimi odpadki. Slika 120: Letna kolicina uskladišcenih RAO po vrstah v NEK V preteklih letih je bil z metodami redukcije volumna kot so stiskanje, superkompaktiranje, sušenje, sežiganje in taljenje, zmanjšan volumen nastalih radioaktivnih odpadkov, tako da je znašal 2.284 m3 ob koncu leta 2017. Na sliki 121 je po letih podana kumulativna bilanca odpadkov v skladišcu nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov NEK. Iz slike 121 je razvidno obcasno zmanjšanje prostornine zaradi stiskanja, superkompaktiranja, taljenja in sežigov. Zmanjšana rast nastajanja radioaktivnih odpadkov po letu 1995 je posledica uvedbe novega sistema za sušenje koncentrata izparilnika in izrabljenih smol ionskih izmenjevalcev. Odpadke, namenjene za sežig in taljenje, izlocijo in zaradi pomanjkanja prostora ob superkompaktorju zacasno premestijo v zgradbo za dekontaminacijo. V isti zgradbi je bilo konec leta 2017 shranjenih tudi 350 paketov stisljivih odpadkov, ki so pripravljeni za naslednje pošiljanje na sežig v Francijo ali na Švedsko. NEK je v letu 2013 zacela nacrtovati objekt za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov, saj je zasedenost skladišca radioaktivnih odpadkov v letu 2012 dosegla že 95 % razpoložljivih skladišcnih kapacitet. Nova stavba bo omilila težave zaradi zamud z gradnjo odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO). V letu 2017 je bila koncana gradnja prvega dela objekta. Z novo zgradbo bo omogocen umik merilne opreme in superkompaktorja iz manipulativnega prostora skladišca. S tem ukrepom bo v skladišcu pridobljen prostor za rezervo (5 %) za primer izrednih dogodkov. S tovrstno reorganizacijo skladišca bo po oceni NEK zagotovljeno dovolj prostora za skladišcenje radioaktivnih odpadkov le do leta 2020. Za normalno obratovanje NEK po letu 2020 je tako nujno, da se aktivnosti za izgradnjo odlagališca NSRAO pospešijo. Slika 121: Kolicina RAO v skladišcu Prikazane so naslednje obdelave odpadkov: - superkompaktiranje paketov v letih 1995/1996 in od 2006 do 2014; - odvoz pripravljenih odpadkov na sežig na Švedsko v letih 1998, 2001, 2005, 2009, 2013, 2015; - taljenje pripravljenih odpadkov leta 2005, 2013; - prva kampanja stiskanja radioaktivnih odpadkov leta 1988/89. Preglednica 36 podaja stanje v skladišcu 31. decembra 2017. Navedeni so podatki o vrsti, kolicini, aktivnosti in prostornini radioaktivnih odpadkov. Leta 2006 je NEK pricel s sprotnim stiskanjem z vgrajenim superkompaktorjem v skladišcu. Skupni volumen radioaktivnih odpadkov v skladišcu se je povecal za 12,879 m3 v primerjavi z letom poprej. Trenutno je, zaradi gradnje WMB, superkompaktor neoperabilen. Preglednica 36: Stanje v skladišcu NEK 31. 12. 2017 Vrsta odpadkov Oznaka Števi Aktivnost Aktivnost alfa Prostornina produkti sežiganja A 76** 5,81·109 1,20·108 15,808 posušene izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga BR 54 2,59·109 3,86·106 10,800 stisljivi odpadki CW 10 1,09·108 2,75·105 2,080 koncentrat izparilnika EB 2 2,45·108 1,23·105 0,416 izrabljeni filtri F 117 1,27·1011 4,91·107 24,336 drugi odpadki O 64 1,30·109 3,17·106 13,312 stisnjeni odpadki leta 1988, 1989 SC 617 1,44·1010 2,16·108 197,440 izrabljeni ionski izmenjevalci SR 689 2,04·1012 3,86·109 143,312 TTC, v katere so vloženi stisnjeni odpadki leta 1994 in 1995, 387 standardnih, nestisnjenih sodov ter stiskanci sprotnega superkompaktiranja 2006, 2007, 2008, 2010, 2011, 2012, 2013 in 2014. V letu 2014 so bili v TTC vstavljeni tudi produkti sežiga. ST 1.996 5,81·1012 9,41·109 1.724,544 TTC, v katere so vloženi standardni sodi z IDDS produkti TI 175 8,47·1012 1,13·1010 152,075 Skupaj 3.800 1,65·1013 2,49·1010 2.284,123 * Aktivnost alfa je dolocena na osnovi razmerja aktivnosti sevalcev alfa in aktivnosti 137Cs, kot je bilo ugotovljeno v referencnih vzorcih. ** 33 paketov s produkti sežiga je bilo vstavljeno v 11 cevastih vsebnikov TTC. 5.2.1.2 Opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi/odpadki Po Uredbi o sevalnih dejavnostih (UV1; Ur. l. RS, št. 48/04, 9/06; v nadaljevanju uredba) se lahko opusti nadzor nad radioaktivnimi odpadki brez odlocitve pristojnega upravnega organa, ce specificna aktivnost ne presega vrednosti, ki so navedene v tabeli 3 uredbe. Leta 2017 je NEK obvestila URSJV o dveh opustitvah radiološkega nadzora nad izrabljenimi smolami in 220 kg odpadnega olja. K obvestilom so bila priložena dokazila, iz katerih je bilo razvidno, da so izpolnjeni kriteriji za opustitev nadzora. Laboratorij radiološke zašcite v NEK je v letu 2012 postal akreditiran za merjenje aktivnosti radionuklidov, in sicer za merjenje aktivnosti alfa in beta (skupna aktivnost alfa – proporcionalni detektor), za metodo gama spektrometrije in za gamo spektrometrijo vzorcev oglja. NEK je URSJV obvestila o iznosu skupne prostornine 8 m3 izrabljenih smol, ki izvirajo iz kaluženja uparjalnikov, 2700 kg aktivnega oglja, ki izhaja iz ventilacijskega sistema v radiološko nadzorovanem obmocju in dve toni kovinskega odpada. K obvestilom je NEK priložila porocila o meritvah specificnih aktivnosti, ki jih je opravil za odpadno olje pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji ZVD, in z akreditiranimi metodami laboratorij radiološke zašcite v NEK za meritve specificnih aktivnosti aktivnega oglja in izrabljenih smol. Vse meritve so pokazale, da se je snovi lahko obravnavalo kot neradioaktivni material. Ves odpadni material je bil predan pooblašcenim podjetjem za ravnanje s takimi odpadki. Viri: [26], [27], [28], [29], [30] in [31]. 5.2.1.3 Radioaktivni odpadki v zgradbi za dekontaminacijo Leta 1999 je bil za skladišcenje starih uparjalnikov NEK zgrajen poseben objekt »Zgradba za dekontaminacijo«, ki se po namenu deli na tri prostore: - prostor za dekontaminacijo, - prostor za urjenje na modelih in - prostor za skladišcenje starih uparjalnikov. Preglednice 37, 38, in 39 prikazujejo stanje materialov v prostoru za dekontaminacijo in prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov 31. decembra 2017. Preglednica 37: Stanje v prostoru za dekontaminacijo na dan 31. 12. 2017 Vrsta materiala Kos Prostornina [m3] Masa Radiološko stanje Embalaža gradbeni oder 76 1 400 sodi s cevlji 8 2 800 100 Bq/dm2 PE folija napenjala za Rx vijake 5 5 5.200 100 Bq/dm2 PE folija Rx glava st. -CRDM 4 3 1.200 500 Bq/dm2 PE folija Rx glava st.- DRPI 4 3 600 400 Bq/ dm2 PE folija beton.BLOK- RCP1 4 10 19.000 100 Bq/ dm2 PE folija cavity cleaner RM-1 1 1 1.200 500 Bq/ dm2 folija hladilnik iz RB 4 25 12.000 1000 Bq/ dm2 folija Skupaj 106 50 40.400 Preglednica 38: Inventar RAO v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov na dan 31. 12. 2017 Predelava Vrsta odpadkov Število paketov Hitrost doze* [mSv/h] taljenje ingoti 80 < 0,05 pripravljeni za sežig sodi RAO CW za sežig 350 <0,1 /sod vrnjeni s sežiga sodi RAO pepel od sežiga 19 do 2 /sod * hitrost doze je merjenja na kontaktu Preglednica 39: Stanje v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov na dan 31. 12. 2017 Vrsta materiala Kos Prostornina Masa Aktivnost/ Embalaža SGR # 1 ,2 2 600 6,46·105 < 3,00·1012 Bq N / A Rx GLAVA - stara 1 21 7,00·104 2 mSv/h kontejner moder Betonski BLOKI 3 25 9,00·104 5 microSv/h PE folija KONTEJNER 5 150 4,00·104 6.000 Bq/dm2 zabojniki modri Radlock 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10 10 36 2.500 10.000 Bq/dm2 PE zbiralniki Reg. izmenj. + top. izmenj.WS 2 4 4,50·103 3,5 mSv/h kontejner Oprema TO.VZST + RCP osi 2 2 1,90·103 1 mSv/h zabojnik kovinski Jeklene vrvi 8 1 1,30·103 300 Bq/dm2 zabojnik Orodje za nad. tlaka tesnila pokr. 1 2 1,30·103 100 Bq/dm2 zabojnik kovinski Tesnilo pokrova starih uparjalnikov 4 4 1,30·103 6.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Pokrov Rx posode Al 1 1,4 1,30·103 1.600 Bq/dm2 zabojnik kovinski Oprema Framatom SGR 4 1 1,30·103 4.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Podpore rotorja RCP 1 3 800 3.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Orodje RCP 2 4 1,00·103 4.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Izrabljeni deli RCP 1 2 800 5.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Insert za crpalko CSA5PCH01 1 1 500 6.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Stara dvig. za Rx + dvig. TTC 4 1 300 400 Bq/dm2 PE folija Podporne plošce SGR iz kont. 6 10 1 2.000 400 Bq/dm2 PE folija Stari tesnilni obroc Rx 1 1 500 2 mSv/h PE folija Novi tesnilni obroc Rx 1 1 500 400 Bq/dm2 zabojnik kovinski Potapljaška oprema od SFP 2 2 300 500 Bq/dm2 zabojnik kovinski Pokrov Rx posode 1 16 1.500 500 Bq/dm2 zabojnik kovinski Dvigalo za RCP 1 2 500 300 Bq/dm2 zabojnik kovinski Stiskalnica za CW RAO odpad. 1 2 400 100 Bq/dm2 PE folija Priroc. dvig. za RCP 3 2 200 100 Bq/dm2 zabojnik kovinski Oprema INETEC 2 5 2.500 5.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Cilinder supercomp. 4 1 1.000 20.000 Bq/dm2 PE folija Svinceni šciti 18 18 24.000 100 Bq/dm2 zabojnik kovinski Podstavek za RCP motor 2 2 700 4.000 Bq/ dm2 zabojnik kovinski Kabli od DRPI 4 4 1.000 500 Bq/dm2 zabojnik leseni Vitel rezervni FHSCMCHST 1 0,5 300 500 Bq/dm2 PE folija Oprema za suš. SG 1 1,5 200 N/A zabojnik kovinski Oprema za RCP motor 4 1 300 400 Bq/dm2 zabojnik kovinski Vrsta materiala Kos Prostornina Masa Aktivnost/ Embalaža Oprema SEG za WP 2 6 4.000 5.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Hladil. Olja RCP mot. 1 1 1.000 100 Bq/dm2 N/A Sodi RAO CW za sežig 350 75 29.000 <100 mikroSv/h /sod sodi RAO *Ingoti-kov RAO 80 14 49.700 <0,05 mSv/h odlitki Fe in Al Stator RCP01 motorja 1 4 8.200 500 Bq/dm2 kovinsko stojalo Motor od vent. RB-126 3 3 3.000 100 Bq/dm2 PE folija Izmenj. toplote SS 2 0,5 200 100 Bq/dm2 zabojnik kovinski Izolacija in vent. RTD 7 7 3.400 10 mSv/h zabojnik kovinski Ohišja filtrov iz RB126 35 5 700 Aktivirani N/A Sesalec VAC-PAC elekt. 2 2 500 200 Bq/dm2 N/A Pogoni fisijskih celic st. 3 6 4.000 500 Bq/dm2 IP2 zabojniki Sodi RAO pepel od sežiga 19 5 6.200 do 2 mSv/h/sod sodi RAO Kabli elekt. za meritev v USA 3 3 900 100 Bq/dm2 kov. zaboj Recombiner stara iz RB 2 4 1.200 500 Bq/dm2 PE folija * Material je zacasno shranjen v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov (inventar je podan v prejšnji preglednici). Masa je korigirana na osnovi pridobljene koncne dokumentacije o taljenju. 5.2.2 Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom Vse izrabljeno gorivo v NEK je shranjeno v bazenu za izrabljeno gorivo, ki ima na razpolago 1694 celic. Že v letu 2004 je NEK prešla na daljši gorivni cikel, po katerem premešcanje izrabljenih gorivnih elementov poteka na 18 mesecev. V letu 2017 ni bilo rednega remonta - s tem da se pricakuje nova pošiljka (56 elementov, sveže gorivo) v NEK že januarja 2018. Ob koncu leta 2017 je bilo tako v bazenu za izrabljeno gorivo shranjenih skupno 1210 gorivnih elementov, upoštevajoc tudi dva posebna kontejnerja z gorivnimi palicami (»SBFR1« in »FRSB1«), kar je prikazano v preglednici 40. Preglednica 40: Podatki o številu izrabljenih gorivnih elementov v zadnjih desetih letih Leto Iz sredice V bazenu 2008 0 872 2009 56 (+1) 929 2010 56 985 2011 0 985 2012 56 1041 2013 56 (+1) 1098 2014 0 1098 2015 56 1154 2016 56 1210 2017 0 1210 Na sliki 122 je prikazano število letnih zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK. 40424032403240480444803628283232323633445605653056560565605656002004006008001,0001,2001,400010203040506019831984198519861987198819891990199119921993199419951996199719981999200020012002200320042005200620072008200920102011201220132014201520162017Št. elementnv v bazenuŠt. zamenjenih elementovLetoZamenjani elementiElementi v bazenu Slika 122: Število letnih zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK 5.2.2.1 Suho skladišcenje IJG URSJV je leta 2011 izdala NEK odlocbo o izvedbi varnostnih rešitev za preprecevanje težkih nesrec in blažitev njihovih posledic, v kateri je zahtevano, da mora NEK preveriti možnosti za zmanjšanje tveganja glede ravnanja z izrabljenim gorivom (IJG) s spremembo dolgorocne strategije hranjenja goriva. Iz analize »Evaluation of Spent Nuclear Fuel Storage Options« izhaja, da z upoštevanjem nesrec, ki presegajo projektne osnove, trenutna kapaciteta bazena za IJG ne zadošca za normalno obratovanje do leta 2023. NEK je glede na razlicne rešitve glede dolgorocne strategije hranjenja IJG izbral možnost hranjenja v suhem skladišcu, kar povecuje jedrsko varnost brez velikega poseganja v nacionalni program ravnanja z RAO in IJG, v katerem je suho skladišcenje IJG že predvideno. NEK namerava izrabljene gorivne elemente, ki se shranjujejo v bazenu za izrabljeno gorivo premestiti v suhe zabojnike za izrabljeno gorivo, kar predstavlja prehod od aktivnih k pasivnim rešitvam shranjevanja IJG. Tovrstno skladišcenje je tehnicno varnejše ter v svetu sprejeto kot najbolj ustrezen in razširjen nacin zacasnega skladišcenja IJG. V postopka izbora izvajalca za izgradnjo suhega skladišca (postopek oddaje javnega narocila »Izgradnja stavbe za suho skladišcenje izrabljenega jedrskega goriva in dobava vse potrebne opreme za izvedbo Faze I – prestavitev do 592 izrabljenih gorivnih elementov«) je bilo izbrano podjetje Holtec (ZDA). Izgradnja suhega skladišca je predvidena v sklopu tretje faze »Programa nadgradnje varnosti«. NEK namerava zgraditi suho skladišce do leta 2019, obratovanje pa se nacrtuje v letu 2021. V letu 2017 se je že pricel postopek pridobivanja dovoljenj za gradnjo suhega skladišca. URSJV je septembra izdala projektne pogoje za soglasje h gradnji, v naslednji fazi se pricakuje izdaja soglasja h gradnji. V okviru projekta MAAE, so bili v februarju 2017 predstavniki URSJV na dvodnevnem znanstvenem obisku pri španskemu upravnemu organu (CSN). Namen obiska je bil izmenjava izkušenj s suhim skladišcenjem IJG ter pregled mednarodnih pristopov in dobrih praks na podrocju pridobivanja dovoljenj za suho skladišce za IJG. 5.3 RADIOAKTIVNI ODPADKI NA INSTITUTU »JOŽEF STEFAN« Pri delovanju reaktorja, delu v vrocih celicah in v nadzorovanem obmocju Odseka za znanosti o okolju v povprecju letno nastane na IJS okrog 40 L izrabljenih ionskih smol, okrog 200 L aktivirane ali kontaminirane eksperimentalne opreme in zašcitnih sredstev ter okrog 100 L aluminijastih obsevalnih kontejnerjev. Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS zbira izrabljene radioaktivne snovi v zacasni hrambi v OVC. Po prepakiranju, obdelavi (stiskanju) in podrobnejši karakterizaciji se jih opredeli kot radioaktivni odpadek. Letno IJS proizvede do 2 soda (< 0,5 m3) trdnih RAO. V letu 2017 IJS v Centralno skladišce NSRAO na Brinju ni predal nobenih radioaktivnih odpadkov. Na obmocju Reaktorskega centra v Brinju je shranjenih še 7 sodov kovinskih predmetov in lesa, kontaminiranih z naravnimi radionuklidi, ki so nastali pri dekontaminaciji in razgradnji objektov, namenjenih predelavi uranove rude. Dekontaminacija in razgradnja sta potekali v letih od 2005 do 2007. 5.4 RADIOAKTIVNI ODPADKI V ZDRAVSTVU Onkološki inštitut v Ljubljani ima urejene ustrezne zadrževalnike za zmanjšanje aktivnosti tekocih odpadnih vod. Izpraznijo jih po predhodni meritvi specificne aktivnosti, ki jo opravi pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji. Zadrževalnike izpraznijo približno vsake štiri mesece. Zacasno shranjevanje radioaktivnih odpadkov je ustrezno urejeno tudi v novih prostorih Onkološkega inštituta. Klinika za nuklearno medicino Klinicnega centra Ljubljana nima sistema za zadrževanje odpadnih vod, vendar se po doktrini Mednarodne agencije za atomsko energijo gradnja takih zadrževalnikov zaradi minimalnega vpliva, ki ga imajo izpusti na zdravje ljudi in okolje, ne smatra za upraviceno. Druge bolnišnice v Sloveniji imajo samo ambulantno zdravljenje in bolnik takoj po prejeti terapevtski dozi odide domov, zato zadrževalniki niso potrebni. Zaprte radioaktivne vire, ki jih zdravstvene ustanove prenehajo uporabljati, vrnejo proizvajalcu ali jih oddajo v Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju. Radioaktivne odpadke s kratkoživimi viri sevanja zacasno shranijo v posebnem prostoru do opustitve nadzora, potem pa jih odložijo kot navadne odpadke. 5.5 GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z RAO 5.5.1 Javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzrociteljev ARAO je v letu 2017 zagotavljal vse aktivnosti za katere je zadolžen, opravljene so bile varno, z upoštevanjem in izpolnjevanjem predpisov in standardov varstva pred ionizirajocim sevanji in jedrske varnosti, varstva okolja, ter varnosti in zdravja pri delu. Ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo pri uporabi virov sevanja v industriji, medicini, raziskovalni dejavnosti in drugih institucionalnih dejavnosti (t. i. malih povzrociteljih) je obsegal zbiranje radioaktivnih odpadkov pri imetnikih, obdelavo in pripravo za namen skladišcenja ter skladišcenje radioaktivnih odpadkov. Poleg osnovnih nalog ARAO v okviru javne službe upravlja infrastrukturni objekt za skladišcenje radioaktivnih odpadkov. Vec o tem je napisanega v poglavjih 2.1.3. in 5.5.1.1. Integriran sistem vodenja ARAO ima vpeljan integriran sistem vodenja skladno s katerim izvaja letni program dela. V letu 2017 je bila opravljena redna zunanja presoja sistema vodenja na podlagi mednarodnega standarda ISO 9001:2008 Sistem vodenja kakovosti. Presojevalci Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje pri pregledu neskladnosti niso ugotovili. Podali so nekaj priporocil za izboljšave in izpostavili naslednje pozitivne ugotovitve: - izvajanje programa stalnega usposabljanja delavcev, ki opravljajo delo pomembno za varnost v CSRAO, - spremljanje tveganj in njihovih posledic pri izvajanju projekta NSRAO, - skladnost Trajnostnega porocila s smernicami porocanja GRI G4, - ugotovitve izvedenih inšpekcij potrjujejo skladnost izvajanja javne službe ravnanja z RAO. Sistem vodenja je primerno zasnovan in se izvaja. 5.5.1.1 Radioaktivni odpadki v CSRAO V letu 2017 je bilo v 37 prevzemih od 95 razlicnih povzrociteljev prevzetih 125 paketov radioaktivnih odpadkov s skupno bruto prostornino 1,45 m3 (vkljucno z embalažo in ohišji zaprtih virov sevanja), maso 386 kg in aktivnostjo 770 GBq. Pri prevzemih zdravje imetnikov odpadkov, splošne populacije in delavcev ni bilo ogroženo zaradi zunanje obsevanosti ali notranje obsevanosti, ki bi jo povzrocil vnos radioaktivnih snovi v telo. Prav tako ni prišlo do onesnaženja okolja z radioaktivnimi snovmi. V preglednici 41 je prikazano število sprejetih odpadkov leta 2017, v preglednici 42 pa so prikazani opravljeni prevzemi leta 2017. Preglednica 41: Pregled radioaktivnih odpadkov, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2017 Število paketov 125 Število paketov z dolgoživimi radionuklidi: 241Am, 241Am/Be, 63Ni, 226Ra, 238U 120 Število paketov s kratkoživimi radionuklidi: 137Cs, 90Sr 5 Prostornina prevzetih odpadkov 1,45 m3 Masa prevzetih odpadkov 386 kg Skupna aktivnost prevzetih odpadkov 770 GBq Preglednica 42: Prevzeti paketi radioaktivnih odpadkov od malih povzrociteljev v letu 2017 Št. pak. Povzrocitelj Radioaktivni Radionuklid Aktivnost [MBq] Datum 1 FINANCNA UPRAVA RS Šmartinska cesta 55 1000 LJUBLJANA Naprava SMITHS HEIMANN, Sabre 4000, št. 41065 63Ni 555,000 01.08.2006 1 DANFOSS TRATA Ulica Jožeta Jame 16 1210 LJUBLJANA ŠENTVID 3 javljalniki požara 241Am 0,180 18.01.2017 1 ZAVOD ZA GRADBENIŠTVO SLOVENIJE Dimiceva ulica 12 1000 LJUBLJANA 2 javljalnika požara 241Am 0,060 20.01.2017 1 GENERALI Kržiceva ulica 3 1000 LJUBLJANA 8 javljalnikov požara 241Am 21,600 27.01.2017 1 SETI Savska loka 21 4000 KRANJ 46 javljalnikov požara 241Am 1,400 03.02.2017 1 PIVOVARNA LAŠKO UNION Pivovarniška ulica 2 1000 LJUBLJANA 3 kosi zaprtih virov sevanja KRONES – CHECKMAT, 707, št. 0338 CW, 9053 LQ in 9054 LQ 241Am 5010,000 01.01.2001 1 AQUAFILSLO Letališka cesta 15 1000 LJUBLJANA 5 javljalnikov požara 241Am 13,500 24.02.2017 1 ŽNIDER SABA (upravnik) Ulica Vita Kraigherja 5 2000 MARIBOR lokacija demontaže: ALP HOTEL, BOVEC 2 javljalnika požara 241Am 0,148 01.03.2017 1 AVDITORIJ PORTOROŽ-PORTOROSE Sencna pot 10 6320 PORTOROŽ 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 BLAGOVNO TRGOVINSKI CENTER Šmartinska cesta 152 1000 LJUBLJANA 10 javljalnikov požara 241Am 0,432 1 DOM DANICE VOGRINEC MARIBOR Cufarjeva cesta 9 2000 MARIBOR 2 javljalnika požara 241Am 0,148 1 HELIOS Kolicevo 65 1230 DOMŽALE 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 HMEZAD EXIM Vrecerjeva ulica 14 3310 ŽALEC 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 ILES, Spodnja Idrija Spodnja Kanomlja 23A 5281 SPODNJA IDRIJA 3 javljalniki požara 241Am 8,100 1 KONUS KONEX Mestni trg 18 3210 SLOVENSKE KONJICE 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 LEK Verovškova ulica 57 1000 LJUBLJANA 25 javljalnikov požara 241Am 1,850 2 PS MERCATOR, Dunajska cesta 107 1000 LJUBLJANA 70 javljalnikov požara 241Am 5,200 59 javljalnikov požara 241Am 4,400 1 MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA Kersnikova ulica 2 1000 LJUBLJANA 6 javljalnikov požara 241Am 3,330 1 MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE Celovška cesta 23 1000 LJUBLJANA 8 javljalnikov požara 241Am 0,592 1 PINACEA (upravnik stavbe) Moravce pri Gabrovki 64 1274 GABROVKA lokacija demontaže: CENTER GRUDA, LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 PLANIKA TURNIŠCE Prešernova ulica 4 9224 TURNIŠCE 15 javljalnikov požara 241Am 1,110 1 PODGORJE, Šentjernej Trubarjeva cesta 24 8310 ŠENTJERNEJ 1 javljalnik požara 241Am 0,030 2 SABOD Globalni Logisticni servis Dobrave 4 1236 TRZIN 1 javljalnik požara 241Am 0,074 3 javljalniki požara 241Am 0,222 2 SALONIT ANHOVO Anhovo 1 5210 DESKLE 60 javljalnikov požara 241Am 4,440 58 javljalnikov požara 241Am 4,300 1 SINTAL-EKO (upravnik stavbe) 1 javljalnik požara 241Am 0,074 Litostrojska cesta 38 1000 LJUBLJANA lokacija demontaže: MESTNI LOG, LJUBLJANA 1 SLOVENIJALES TRGOVINA Plemljeva ulica 8 1210 LJUBLJANA ŠENTVID 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠCE MARIBOR Slovenska ulica 27 2000 MARIBOR 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 SPB DOMŽALE Ljubljanska cesta 82 1230 DOMŽALE 2 javljalnika požara 241Am 0,148 1 TOSAMA Šaranoviceva cesta 35 (Vir) 1230 DOMŽALE 3 javljalniki požara 241Am 0,222 1 DOMINVEST (upravnik stavbe) Cesta maršala Tita 18 4270 JESENICE lokacija demontaže: TPC BLED, BLED 2 javljalnika požara 241Am 0,148 1 UNIHEM, Ljubljana Kajakaška cesta 30 1211 LJUBLJANA ŠMARTNO 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 ZARJA ELEKTRONIKA Polceva pot 1 1241 KAMNIK Trdni odpadki T1 6 l v plasticni vreci 241Am 0,200 1 ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠCINE SLOVENIJE Poljanska cesta 40 1000 LJUBLJANA Trdni odpadki T4 1,2 l v plasticnem vsebniku 238U 0,030 23.02.2017 1 AUTOMATIC SERVIS Verovškova ulica 60E 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,030 10.03.2017 1 DOMEL Otoki 21 4228 ŽELEZNIKI 19 javljalnikov požara 241Am 51,300 1 GOODYEAR DUNLOP SAVA TIRES Škofjeloška cesta 6 4000 KRANJ 1 javljalnik požara 241Am 2,700 1 GORENJE Partizanska cesta 12 3320 VELENJE 4 javljalniki požara 241Am 0,120 1 HELLA SATURNUS SLOVENIJA 13 javljalnikov požara 241Am 0,390 Letališka cesta 17 1000 LJUBLJANA 2 ISKRA Stegne 21 1000 LJUBLJANA 46 javljalnikov požara 241Am 14,100 1 javljalnik požara 226Ra 1,300 1 JAVNI ZAVOD ŠPORT LJUBLJANA Celovška cesta 25 1000 LJUBLJANA 5 javljalnikov požara 241Am 0,150 1 MAGNETI LJUBLJANA Stegne 37 1000 LJUBLJANA 9 javljalnikov požara 241Am 0,446 1 RS MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE, POLICIJA Štefanova 2 1000 LJUBLJANA 10 javljalnikov požara 241Am 27,000 1 REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Vojkova cesta 55 1000 LJUBLJANA 24 javljalnikov požara 241Am 0,720 1 OSNOVNA ŠOLA ANTONA UKMARJA KOPER Pot v gaj 2 6000 KOPER 7 javljalnikov požara 241Am 18,900 1 PLAMA-PUR Podgrad 17 6244 PODGRAD 63 javljalnikov požara 241Am 170,100 1 SAVATECH Škofjeloška cesta 6 4000 KRANJ 8 javljalnikov požara 241Am 0,240 1 SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE Oblakova ulica 5 3000 CELJE 3 javljalniki požara 241Am 0,090 1 SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA Gorenjska cesta 46 1215 MEDVODE 1 javljalnik požara 241Am 0,030 1 SLOVENSKI INSTITUT ZA KAKOVOST IN MEROSLOVJE Tržaška cesta 2 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,030 1 SPLOŠNA PLOVBA Obala 55 6320 PORTOROŽ 2 javljalnika požara 241Am 1,110 1 ŠTORE STEEL Železarska cesta 3 3220 ŠTORE 1 javljalnik požara 241Am 0,030 1 TABOR UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE (upravnik stavbe) Tabor 9 1000 LJUBLJANA lokacija demontaže: ŽELEZNA CESTA 14, LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,030 1 TOSAMA Šaranoviceva cesta 35 1230 DOMŽALE 6 javljalnikov požara 241Am 16,200 2 TRIGLAV NEPREMICNINE Dunajska cesta 22 1000 LJUBLJANA lokacija demontaže: SLOVENIJALES PC1 in PC2, LJUBLJANA 17 javljalnikov požara 241Am 45,900 5 javljalnikov požara 241Am 0,150 1 TT OKROGLICA Dombrava 1 5293 VOLCJA DRAGA 2 javljalnika požara 241Am 5,400 1 UKC LJUBLJANA Zaloška cesta 2 1525 LJUBLJANA 6 javljalnikov požara 241Am 16,200 1 VEYANCE TECHNOLOGIES EUROPE Škofjeloška cesta 6 4000 KRANJ 2 javljalnika požara 241Am 0,060 1 VRTCI BREZOVICA Nova pot 9 1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 14 javljalnikov požara 241Am 7,770 1 VRTEC MIŠKOLIN Novo Polje, cesta VI 1 1260 LJUBLJANA POLJE 2 javljalnika požara 241Am 1,110 1 ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA Metelkova ulica 9 1000 LJUBLJANA 8 javljalnikov požara 241Am 21,600 1 OBCINA MEDVODE Cesta komandanta Staneta 12 1215 Medvode 2 kosa kalibracijskih virov kot del radiološkega kompleta DR-M3, št. 27090 in 27280 90Sr 0,440 01.02.1985 1 UPK Ljubljana Studenec 48 1260 LJUBLJANA POLJE 70 javljalnikov požara 241Am 2,100 27.03.2017 1 OBCINA ORMOŽ Ptujska cesta 6 2270 ORMOŽ 8 kosov kalibracijskih virov kot del radiološkega kompleta DR-M3, št. 22621, 15444, 01671, 15140, 11471, 29599, 11567 in 15398 241Am 1,760 01.03.1986 1 VDC TONCKE HOCEVAR Vodnikova cesta 56 1000 LJUBLJANA 24 javljalnikov požara 241Am 0,720 05.04.2017 1 SIJ ACRONI Cesta Borisa Kidrica 44 4270 JESENICE Naprava THERMO RADIOMETRIE, št. 1365 GP 137Cs 1110000 09.08.2001 Zašcitni vsebnik s serijsko številko 165 iz osiromašenega urana 238U 430,000 1 IZOTERM PLAMA Podgrad 17 6244 PODGRAD 38 javljalnikov požara 241Am 1,140 25.04.2017 1 AGRORUŠE Tovarniška cesta 27 2342 RUŠE 4 javljalniki požara 241Am 0,296 26.04.2017 1 DOM STAREJŠIH OBCANOV AJDOVŠCINA Ulica Milana Klemencica 1 5270 AJDOVŠCINA 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠCE CELJE Gledališki trg 5 3000 CELJE 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 TALUM Tovarniška cesta 10 2325 KIDRICEVO 29 javljalnikov požara 241Am 2,150 1 TELEKOM SLOVENIJE Cigaletova ulica 15 1000 LJUBLJANA 6 javljalnikov požara 241Am 0,444 1 SINTAL-EKO (upravnik stavbe) Litostrojska cesta 38 1000 LJUBLJANA lokacija demontaže: TPC MURGLE, LJUBLJANA 2 javljalnika požara 241Am 0,148 1 AIC Tbilisijska ulica 85 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 ZARJA ELEKTRONIK Polceva pot 1 1241 KAMNIK Trdni odpadki T1 28 l v plasticni vreci 241Am 0,004 1 ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Vodnikova cesta 1 3320 VELENJE 2 javljalnika požara 241Am 0,148 1 ŽITO Šmartinska cesta 154 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,033 1 APROS Obcinska cesta 10 2000 MARIBOR Naprava TROXLER, tip 3411-B, št. 14230 241Am/Be 137Cs 1800 23.06.1986 1 BLAGOVNO TRGOVINSKI CENTER Šmartinska cesta 152 1000 LJUBLJANA 3 javljalniki požara 241Am 0,090 24.05.2017 1 D.S.U. Dunajska cesta 160 1000 LJUBLJANA 16 javljalnikov požara 241Am 0,480 1 ISKRA ISD Savska loka 4 4000 KRANJ 1 javljalnik požara 241Am 2,700 1 ISKRA Stegne 21 1000 LJUBLJANA 22 javljalnikov požara 241Am 6,900 1 MELAMIN KEMICNA TOVARNAKOCEVJE Tomšiceva cesta 9 1330 KOCEVJE 38 javljalnikov požara 241Am 102,600 1 TRIGLAV NEPREMICNINE Dunajska cesta 22 1000 LJUBLJANA lokacija demontaže: SLOVENIJALES PC2, LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,030 1 NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO - NLZOH Prvomajska ulica 1 2000 MARIBOR 1 kos zaprtega vira sevanja PERKIN ELMER, N610-0133, št. 1791 63Ni 555,000 01.09.1994 1 AQUAFILSLO Letališka cesta 15 1000 LJUBLJANA 17 javljalnikov požara 241Am 45,900 12.06.2017 1 ZAVOD ZA GRADBENIŠTVO SLOVENIJE Dimiceva ulica 12 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,030 12.06.2017 1 ELAN Begunje 1 4275 BEGUNJE NA GORENJSKEM 25 javljalnikov požara 241Am 67,500 22.06.2017 1 NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO - NLZOH Prvomajska ulica 1 2000 MARIBOR 2 kosa zaprtih virov sevanja AGILENT TECHNOLOGIES, G 1223A in G2397A, št. YA402 in U7369 63Ni 1110,000 01.05.2003 1 MESTNA OBCINA LJUBLJANA 20 javljalnikov požara 241Am 1,480 30.06.2017 Mestni trg 1 1000 LJUBLJANA 1 TURNA Primorska cesta 6B 3325 ŠOŠTANJ 65 javljalnikov požara 241Am 1,950 17.08.2017 1 VDC TONCKE HOCEVAR Vodnikova cesta 56 1000 LJUBLJANA 15 javljalnikov požara 241Am 0,450 17.08.2017 1 REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Vojkova cesta 55 1000 LJUBLJANA Trdni odpadki T4 10 l v plasticni vreci 226Ra 0,500 22.08.2017 1 AKRIPOL Prijateljeva cesta 11 8210 TREBNJE 1 javljalnik požara 241Am 0,030 29.09.2017 1 BCB Cesta v Mestni log 55 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 GORICANE Ladja 10 1215 MEDVODE 1 javljalnik požara 241Am 0,030 1 MLINOTEST Tovarniška cesta 14 5270 AJDOVŠCINA 3 javljalniki požara 241Am 0,090 1 PETROL LJUBLJANA Dunajska cesta 50 1000 LJUBLJANA 11 javljalnikov požara 241Am 0,682 1 PREDILNICA LITIJA Kidriceva cesta 1 1270 LITIJA 25 javljalnikov požara 241Am 67,500 1 REINA Savska loka 1 4000 KRANJ 1 javljalnik požara 241Am 0,030 1 SINET Cesta 1. maja 83 1430 HRASTNIK 2 javljalnika požara 241Am 0,060 1 SOLCHEM Tovarniška ulica 48 1000 LJUBLJANA 3 javljalniki požara 241Am 0,222 1 SPB DOMŽALE Ljubljanska cesta 82 1230 DOMŽALE 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 KNAUF INSULATION Trata 32 4220 ŠKOFJA LOKA 1 kos zaprtega vira sevanja ENDRESS+ HAUSER, FQG, št. AJ-5052 137Cs 370,000 23.01.2017 1 CEEREF UPRAVLJANJE, nepremicnine, investicije in upravljanje Dunajska cesta 9 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,030 13.10.2017 1 DOM UPOKOJENCEV NOVA GORICA Gregorciceva ulica 16 5000 NOVA GORICA 1 javljalnik požara 241Am 2,700 1 ISKRA ISD - PLAST Savska loka 4 4000 KRANJ 18 javljalnikov požara 241Am 48,600 1 MAGNETI LJUBLJANA Stegne 37 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,030 1 MELAMIN KEMICNA TOVARNA KOCEVJE Tomšiceva cesta 9 1330 KOCEVJE 33 javljalnikov požara 241Am 89,100 1 UPRAVLJANJE NEPREMICNIN, MIRKO PAVELA S.P. Rojceva ulica 16 1000 LJUBLJANA 2 javljalnika požara 241Am 5,400 1 NAŠE OKOLJE. Kešetovo 4 1420 TRBOVLJE lokacija demontaže: ISKRA TRBOVLJE 5 javljalnikov požara 241Am 0,150 1 TOSAMA Šaranoviceva cesta 35 1230 DOMŽALE 2 javljalnika požara 241Am 5,400 1 VVZ KEKEC Grosuplje Trubarjeva cesta 15 1290 GROSUPLJE 1 javljalnik požara 241Am 2,700 1 KOMUNALA Nova Gorica Cesta 25. junija 1 5000 NOVA GORICA Trdni odpadki T4 1,2 l v plasticnem vsebniku 238U 0,600 26.10.2017 1 LEK Verovškova ulica 57 1526 LJUBLJANA 2 kosa zaprtih virov sevanja AGILENT TECHNOLOGIES in HEWLETT PACKARD, G2397A, št. U0896 in U2205 63Ni 1110,000 23.05.2000 2 RS MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Vojkova cesta 55 1000 LJUBLJANA Trdni odpadki T4 14 l v plasticni vreci (140 kosov kompasov z radionuklidom 226Ra) 226Ra 2,100 10.10.2017 Trdni odpadki T4 16 l v plasticni vreci (159 kosov kompasov z radionuklidom 226Ra) 226Ra 2,400 1 T.H.G. hoteli Celovška cesta 291 1000 LJUBLJANA 19 javljalnikov požara 241Am 51,000 30.11.2017 1 AQUAFILSLO Letališka cesta 15 1000 LJUBLJANA 31 javljalnikov požara 241Am 0,930 08.12.2017 2 RS MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Vojkova cesta 55 1000 LJUBLJANA 2 javljalnika požara 241Am 0,060 11.12.2017 Trdni odpadki T4 2,5 l v plasticni vreci (27 kosov številcnic kompasov z radionuklidom 226Ra) 226Ra 0,400 Slika 123 prikazuje število opravljenih prevzemov. Slika 123: Opravljeni prevzemi v CSRAO do leta 2017 Slika 124 prikazuje delež sprejetih paketov radioaktivnih odpadkov v letu 2017, glede na vrsto radioaktivnega odpadka. Glavnino prevzetih radioaktivnih odpadkov še vedno predstavljajo ionizacijski javljalniki požara. Deleži v kategorijah zaprtih virov se lahko spreminjajo, saj so doloceni z aktivnostjo, ki se zaradi razpada z leti zmanjšuje. Slika 124: Število in delež paketov posameznih skupin RAO, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2017 Pri projektu karakterizacije »Transition Facility« leta 2008 je bil uveden nov sistem oznacevanja paketov radioaktivnih odpadkov, ki je skladen z merili sprejemljivosti za prevzem odpadkov, usklajen s cenikom sprejema radioaktivnih odpadkov in je trenutno v uporabi. Na sliki 125 je zaradi lažje primerjave porazdelitev sprejetih paketov za leto 2008 prikazana po starem in novem sistemu oznacevanja. 020406080100120140020406080100120140160180200120022003200420052006200720082008200920102011201220132014201520162017ŠT. VIROV / RADIOAKTIVNIH ODPADKOVŠT. VIROV / RADIOAKTIVNIH ODPADKOVletoZaprti viriPosebni odpadkiSodiTrdni odpadkiPaketi z ionizacijskimi javljalniki požaraZaprti viri sevanjaTekoci odpadkiMešani odpadkiNov sistem oznacevanja, paketov uveden v letu 2008 Slika 125: Vrste in kolicine v CSRAO sprejetih radioaktivnih odpadkov Opombe: - Leta 2001 je bil uskladišcen 1 sod zaradi prepakiranja radijevih virov. - Leta 2003 sta bila uskladišcena 2 soda zaradi prepakiranja kobaltovih virov. - Leta 2005 je bilo uskladišcenih 95 sodov zaradi izvedbe projekta Phare »Karakterizacija radioaktivnih odpadkov v centralnem skladišcu v Brinju«, 24 sodov pa je bilo sprejetih od drugih uporabnikov. - Leta 2008 je bilo uskladišcenih 154 sodov zaradi izvedbe projekta »Izboljšanje ravnanja z institucionalnimi radioaktivnimi odpadki v Sloveniji«, 7 sodov pa je bilo sprejetih od drugih uporabnikov. Slika 126: Prostornina paketov radioaktivnih odpadkov v CSRAO ob koncu posameznega leta v letih 2001-2017 ARAO opravlja obdelavo in pripravo radioaktivnih odpadkov v obliko, ki je primerna za skladišcenje. Namen obdelave je doseganje meril, da odpadki izpolnjujejo pogoje za varno skladišcenje kot tudi zmanjševanje prostornine, ki jo odpadki zavzemajo v skladišcu. Ena izmed ucinkovitih metod je razstavljanje naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanja. Z razstavljanjem teh naprav se radioaktivne vire sevanja loci od ostalih delov naprav, ki so obicajno neradioaktivni. Kapsulacija zaprtih virov sevanja, ki sledi razstavljanju, znižuje tveganje potencialne kontaminacije, ki lahko nastane zaradi pušcanja virov sevanja. Prav tako se izogne poškodbam, koroziji oz. degradaciji naprav, kar po dolocenem obdobju skladišcenja lahko privede do stanja, ko naprav ni vec mogoce varno razstaviti. V letu 2017 je zato potekalo razstavljanje ionizacijskih javljalnikov požara in drugih naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanja kategorij 3.5. Delavci so razstavili 2.375 kosov ionizacijskih javljalnikov požara, vecinoma z radionuklidom 241Am. Vire sevanja iz ionizacijskih javljalnikov požara se je zapakiralo v manjše vrece, vstavilo v sod in uskladišcilo. V letu 2017 so bili delavci ARAO v okviru projekta MAAE usposobljeni za razstavljanje razlicnih industrijskih naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanja omenjenih kategorij. Po usposabljanju so delavci ARAO priceli tudi samostojno z razstavljanjem naprav. Razstavljeno je bilo tudi 84 naprav kot so strelovodi, merilniki nivoja, gostote in vlage ipd. Vire sevanja iz teh naprav se je vstavilo v 8 kapsul, te pa v namenske vsebnike, ki zagotavljajo varno skladišcenje. Pri teh delih je nastalo 16 litrov operativnih odpadkov (rokavice, brisi, prah, kontaminiran del ene izmed naprav,...). Z namenom optimizacije skladišcnega prostora je potekalo tudi prepakiranje manjših paketov jedrskih snovi, predvsem kemikalij s povišano vrednostjo naravnih radionuklidov. Gre za združevanje manjših paketov v vecje pakete. Skupaj je bilo prepakirano 28 paketov. Pri navedenih dejavnostih se je prostornina radioaktivnih odpadkov v skladišcu zmanjšala za približno 4 m3, ostalo so bila nekontaminirana ohišja. Radioaktivni viri so bili ustrezno pakirani in sprejeti v CSRAO. Nekontaminiran odpadni material tj. material, ki je izpolnjeval pogoje, dolocene v 27. clenu Uredbe o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (UV2), je bil predan organizacijam za ravnanje z odpadnim materialom. Kljub temu, da je ARAO v letu 2017 od malih povzrociteljev prevzel kar 4 m3 radioaktivnih odpadkov, se zaradi vestne obdelave javljalnikov požara skupna prostornina odpadkov v skladišcu ni bistveno povecala od preteklega leta (slika 126). Obdelava in priprava javljalnikov požara z razstavljanjem in locevanjem na radioaktivni in neradioaktivni del se izkazuje kot ucinkovita metoda za zmanjšanje prostornine. Prispeva tudi k varnejšemu skladišcenju, saj se na ta nacin iz skladišca odstranjuje gorljiv material, ki jih predstavljajo plasticna ohišja javljalnikov požara. Kot je prikazano v preglednici 43, je bilo konec leta 2017 v CSRAO uskladišcenih 90,4 m3 trdnih radioaktivnih odpadkov, skupne mase 50 ton in skupne aktivnosti odpadkov 3,4 TBq. Porocane prostornine in mase predstavljajo bruto kolicine, kar pomeni radioaktivne odpadke vkljucno z embalažo, notranjimi pregradami in absorpcijskim sredstvom. Slika 127 prikazuje deleže posameznih vrst radioaktivnih odpadkov, ki so bili konec leta 2017 skladišceni v CSRAO, glede na število paketov. Preglednica 43: Število paketov posameznih vrst RAO v CSRAO konec leta 2017 Vrsta radioaktivnih odpadkov Št. paketov L (tekoci odpadek) 0 M (mešani odpadek) 0 T1 (trden, stisljiv, gorljiv) 96 T2 (trden, stisljiv, negorljiv) 125 T3 (trden, nestisljiv, gorljiv) 28 T4 (trden, nestisljiv, negorljiv) 168 ZV0 (javljalnik požara) 114 ZV1 (izrabljen zaprti vir z: A =3,7 GBq) 113 ZV2 (izrabljen zaprti vir z: 3,7 GBq = A = 37 GBq) 28 ZV3 (izrabljen zaprti vir z: 37 GBq = A = 370 GBq) 10 ZV4 (izrabljen zaprti vir z: A > 370 GBq) 3 Skupaj 685 Skupna aktivnost paketov 3,4 TBq Skupna prostornina paketov 90,4 m3 Skupna masa paketov 50 t 96; 14.0%125; 18.2%28; 4.1%168; 24.5%114; 16.6%113; 16.5%28; 4.1%10; 1.5%3; 0.4%T1 (trden, stisljiv, gorljiv)T2 (trden, stisljiv, negorljiv)T3 (trden, nestisljiv, gorljiv)T4 (trden, nestisljiv, negorljiv)ZV0 (javljalnik požara)ZV1 (izrabljen zaprti vir z: A =3,7 GBq)ZV2 (izrabljen zaprti vir z: 3,7 GBq = A = 37 GBq)ZV3 (izrabljen zaprti vir z: 37 GBq = A = 370 GBq)ZV4 (izrabljen zaprti vir z: A > 370 GBq) Slika 127: Deleži posameznih vrst radioaktivnih odpadkov, skladišcenih v CSRAO konec leta 2017 Opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi/odpadki Po Uredbi o sevalnih dejavnostih, ki je veljala v letu 2017 (v nadaljevanju uredba) se je lahko opusti nadzor nad radioaktivnimi odpadki brez odlocitve pristojnega upravnega organa, ce specificna aktivnost ni presegala vrednosti, ki so navedene v tabeli 3 uredbe. Leta 2017 je ARAO obvestila URSJV o treh opustitvah radiološkega nadzora nad osmimi sodi praznih ohišij razstavljenih JAP. K obvestilom so bila priložena porocila o meritvah specificnih aktivnosti, ki jih je opravil pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji IJS, iz katerih je bilo razvidno, da so izpolnjeni kriteriji za opustitev nadzora. Ves odpadni material je bil predan pooblašcenim podjetjem za ravnanje s takimi odpadki. Viri: [32], [33], [34] in [35]. 5.5.2 Odlaganje radioaktivnih odpadkov 5.5.2.1 Odlagališce NSRAO V letu 2017 se je delo na aktivnostih, povezanih s pripravo dokumentov in vsega potrebnega za pridobitev soglasij in dovoljenj za odlagališce NSRAO, odvijalo na vseh podrocjih. Priprava projektne dokumentacije PGD je zakljucena in v zakljucni fazi revizije. IDZ za potrebe postopka presoje vplivov na okolje pa je bila zakljucena v zacetku leta 2016. Vzporedno z delom na projektni dokumentaciji je potekalo delo na drugih dokumentih. Porocilo o vplivih na okolje je bilo po recenziji usklajeno z osnutkom Varnostnega porocila, pripravljeni so bili dokumenti referencne dokumentacije za osnutek Varnostnega porocila, zakljucena je bila nadgradnja varnostnih analiz v obsegu, kot je potreben za presojo vplivov na okolje, pripravljen in recenziran je bil osnutek Varnostnega porocila. Omenjena dokumentacija je zahtevana za izvedbo postopka presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Dokumentacija je bila predana pooblašcencu za jedrsko in sevalno varnost za pridobitev strokovnega mnenja, ki je zahtevano za pridobitev predhodnega soglasja URSJV. Pridobljeno je bilo preliminarno strokovno mnenje. Med pomembnimi doseženimi cilji projekta odlagališca NSRAO v letu 2017, so oddaja vloge za pridobitev okoljevarstvenega soglasja v maju 2017, zakljucen razpis za izbiro pooblašcenca za jedrsko in sevalno varnost, pricetek pridobivanja mnenj in uspešna izvedba pripravljalnih del z ureditvijo nasipa za gradnjo odlagališca. Intenzivnost dela na podrocju nacrtovanja odlagališca NSRAO je v letu 2017 narekovalo financiranje. PDFN ARAO za leto 2017 je bil potrjen v januarju 2017. S Skladom NEK je bil sklenjen aneks k pogodbi o financiranju ARAO za nemoteno izvajanje del v letu 2017. Pogodba je bila sklenjena v aprilu 2017. Podrobneje so aktivnosti v letu 2017 opisane v nadaljevanju. Priprava lokacije Cilj aktivnosti je na podlagi DPN za odlagališce NSRAO zagotoviti razpolaganje z zemljišci za namen gradnje odlagališca. Na podlagi agentske pogodbe in po pridobitvi pooblastila za izvedbo odkupov v juniju 2014 s strani Vlade RS, je ARAO realiziral odkup 46 zemljiških deležev na dveh parcelah. Razpolaganje z zemljišcem za gradnjo jedrskega objekta je bilo zagotovljeno v letu 2015. Od leta 2015 poteka evidentiranje sprememb lastništva v zemljiški knjigi. ARAO je upravljalec zemljišca za gradnjo jedrskega objekta od oktobra 2015. V letu 2017 se je pricelo z izvedbo del na podrocju pridobitve služnosti in razpolaganja z zemljišci za potrebe izgradnje infrastrukture (infrastrukturni prikljucki in ureditev ceste) na podlagi pripravljene projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Terenske raziskave V letu 2017 se razen monitoringa podzemnih vod, dodatne raziskave niso izvajale. V okviru projekta se še vedno sodeluje z investitorji na širšem obmocju lokacije odlagališca NSRAO in pridobiva podatke o njihovih raziskavah. Pridobljeni podatki so bili v letu 2017 uporabljeni pri nadgradnji hidrogeološke študije širšega obmocja odlagališca NSRAO. Hidrogeološki monitoring podzemnih vod na širšem obmocju lokacije odlagališca NSRAO, ki ga izvaja ARAO, poteka kontinuirano. Projektna in tehnicna dokumentacija V letu 2017 so se nadaljevale aktivnosti v povezavi z izdelavo projektne ter druge dokumentacije, svetovalne storitve s podrocja projektiranja in gradnje. Projektant IBE d. d. je izdelal PGD projekte odlagališca NSRAO in sicer loceno za objekte odlagališca, za pripravljalna dela – nasutja in nasipov, ter za infrastrukturne objekte. Opravljena je bila recenzija PGD projektne dokumentacije, pri kateri so sodelovali recenzenti ARAO, ter zunanji strokovnjaki za posamezna kljucna podrocja. Projektant je na podlagi dogovorov z recenzijskega postopka pripravil PGD projektno dokumentacijo za pridobivanje soglasij. Za revizijo PGD projektne dokumentacije odlagališca NSRAO je bilo na podlagi razpisa izbrano podjetje DRI upravljanje investicij d. o. o. Izdelana revizijska mnenja so bila sprotno predajana projektantu. Revizija še ni zakljucena. Poleg DRI so bili angažirani dodatni strokovnjaki (UL FGG) za pregled trdnostnih izracunov. Ostale revidirane vsebine so v koncnem usklajevanju. Za pripravljalna dela je bila izdelana dokumentacija za razpis in PZI. Projektna dokumentacija za izvedbo je bila ustrezno recenzirana v skladu z zakonskimi zahtevami in internimi predpisi ter predana v koncni vsebini. Vzporedno z izdelavo projektne dokumentacije je projektant odlagališca IBE d. d. izvedel vse potrebne aktivnosti za certificiranje betonskega zabojnika za pakiranje odpadkov. Zabojnik ima v konceptu odlaganja pomembno vlogo, saj je prva od pregrad pri izolaciji odpadkov od okolja. Izdelani so bili prototipi zabojnika in prav tako vsa testiranja in umerjanja racunskih modelov zabojnika. Pridobitev STS (Slovensko tehnicno soglasje) certifikata se bo zakljucilo v prvih mesecih leta 2018. Varnostne analize in vplivi na okolje V letu 2017 se je nadaljevalo z delom na projektu izdelave varnostnih analiz in meril sprejemljivosti. Pripravljen in revidiran je bil Implementacijski plan za leto 2017. V okviru vecfaznega projekta »Safety Analysis (SA) and Waste Acceptance Criteria (WAC) preparation for Low and Intermediate Level Waste Repository in Slovenia« se je nadaljevalo delo za dopolnitev obstojecih meril sprejemljivosti, glede na razvoj projekta za odlagališce NSRAO. Izdelana je bila nova revizija porocila o inventarju RAO v Sloveniji in porocilo o oceni možnosti odložitve predvidenega inventarja. Nadaljevalo se je z delom na varnostnih analizah in razvoju meril sprejemljivosti za fazo pridobitve gradbenega dovoljenja in priprave Varnostnega porocila. Pripravljene so bile Projektne osnove za osnutek Varnostnega porocila in osnutek Varnostnega porocila, ki sta bila poleg PVO predana v pregled pooblašcencu za jedrsko in sevalno varnost. Pripravljena je bila obsežna referencna dokumentacija za Osnutek varnostnega porocila. Del referencne dokumentacije je izdelal ARAO z lastnimi kadri, del pa izdelovalec projektne dokumentacije IBE d. d. Zakljucen je bil razpis in izbran pooblašcenec za jedrsko in sevalno varnost za pridobitev strokovnih mnenj, skladno z zahtevami jedrske zakonodaje. Dokumenti za postopek presoje vplivov na okolje in drugi dokumenti, so bili predani pooblašcencu za pridobitev prvega strokovnega mnenja. Pridobljeno je bilo preliminarno strokovno mnenje. V pripravi je nova revizija dokumentov skladna s pripombami pooblašcenca. Priprava Porocila o vplivih na okolje se je v letu 2017 nadaljevala. Dokument je bil po uskladitvi z osnutkom Varnostnega porocila pripravljen in z osnutkom Varnostnega porocila in Projektnimi osnovami priložen vlogi za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Ob koncu leta je bil dokument dopolnjen na osnovi preliminarnega strokovnega mnenja pooblašcenca za jedrsko in sevalno varnost. Izdelava dokumenta je potekala v skladu z zakonskimi zahtevami ter internimi predpisi. V letu 2017 so bila izvedena pripravljalna dela za odlagališce NSRAO na lokaciji. Skladno s projektom za izvedbo pripravljalnih del, je bil izveden predobremenilni nasip, ki predstavlja podlago za izvedbo platoja do koncne kote odlagališca, na katerem bodo stali objekti odlagališca. Pogodba za izvedbo del je bila podpisana konec januarja 2017 z izvajalcem RIKO d. o. o. Za potrebe nadzora nad izvajanjem del so bila v projekt vkljucena tudi podjetja: Zavod za gradbeništvo Slovenije, HSE Invest d. o. o. in GIRS d. o. o. Za potrebe zagotavljanja koordinatorja za varstvo in zdravje pri delu pa je bilo zadolženo podjetje KOVA d. o. o. Dela so potekala nemoteno in so bila skladno s terminskim planom, zakljucena v avgustu 2017. 5.5.2.2 Pridobivanje dovoljenj za odlagališce NSRAO ARAO je v letu 2017 podal vlogo za odobritev vloge za delitev vsebin, potrebnih za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev soglasja h gradnji odlagališca radioaktivnih odpadkov, na posamezne vsebinsko zakljucene tematske sklope. Ta možnost je bila investitorju jedrskega objekta dana na osnovi 77. clena ZVISJV, z novim ZVISJV-1 pa je to urejeno v njegovem 107. clenu. URSJV je izdala odlocbo dne 20. marca 2017. Z odlocbo so bile vsebine potrebne za dokazovanje izpolnjevanja pogojev razdeljene na posamezne tematske sklope, ki jih bo URSJV pregledovala in nanje podala locena mnenja. Z odlocbo so doloceni tudi roki za dostavo dokumentacije in za izdajo posameznih mnenj ter soglasja h gradnji. Namen tega postopka je da, ne glede na to, da morda vsa dokumentacija in popolna vloga za izdajo soglasja h gradnji še ne bo pripravljena s strani ARAO, da lahko posamezne že izdelane vsebinske sklope URSJV pregleduje že prej in nanje poda pozitivna mnenja, ter tako skrajša celokupen cas potreben za odobritev gradnje jedrskega objekta. ARAO je v letu 2017 tudi podal vlogo na ARSO za izdajo okoljevarstvenega soglasja. V okviru tega postopka bo ARSO podal tudi vlogo na URSJV za izdajo predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti na osnovi 65.b clena ZVISJV. Ob koncu leta 2017 vloga še ni bila podana na URSJV. ARAO je avgusta 2017 podal tudi vlogi za izdajo soglasja h gradnji odlagališca NSRAO, in sicer za objekte odlagališca in infrastrukturne objekte. Vlogi sta bili kasneje umaknjeni kot posledica proucitve casovnega poteka pridobivanja vseh soglasij k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za odlagališce NSRAO. V zacetku oktobra sta bila izdana sklepa o ustavitvi postopkov. 5.5.2.3 Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi javnostmi ARAO je v letu 2017 redno komuniciral o vseh svojih dejavnostih, vkljucno z okoljskimi vidiki, na nacionalni ravni in v lokalnih skupnostih. Komunikacija je potekala zlasti preko spletnih strani, sporocil in odgovorov medijem (nacionalnim, regionalnim, lokalnim, specializiranim), osebnih stikov vodstva in zaposlenih ARAO s kljucnimi deležniki v lokalnih skupnostih, kjer opravlja svoje dejavnosti. V obcinah Dol pri Ljubljani, Domžale ter Gorenja vas – Poljane se vzdržujejo predvsem stiki z županom. V obcini Krško, kjer je lokacija bodocega odlagališca NSRAO, se komunicira neposredno s komisijo za spremljanje odlagališca NSRAO, obcasno tudi z obcinskim svetom in županom. Cetudi ARAO nadomestila za omejeno rabo prostora ne izplacuje vec, se je sodelovalo pri izdaji publikacije o porabi nadomestila v obcini Krško za preteklo leto. V lokalnem casopisu je bilo objavljenih niz informativnih clankov o gradnji odlagališca NSRAO. 5.5.2.4 Inšpekcijski pregledi Na drugem inšpekcijskem pregledu je inšpekcija obravnavala testiranje zabojnikov, ki naj bi jih uporabila ARAO za odlaganje NSRAO. Dne 15. junija 2017 je na lokaciji podjetja Pomgrad d. o. o. v Lipovcih pri Murski Soboti potekalo testiranje prototipov zabojnikov z oznakama št. 2 in št. 3. Na testiranju so bili poleg predstavnikov URSJV prisotni predstavniki Pomgrad d. o. o, IBE d . d., IRMA d. o. o. Ljubljana, ZAG in ARAO. Po testiranju so bile opravljene analize vseh meritev in slikovnega gradiva. Slika 128 prikazuje testiranje zabojnika z oznako št. 3; levo je prikazan poligon, kjer je bilo izvedeno testiranja zabojnika in namestitev zabojnika, desno pa poškodba vogala pokrova zabojnika. Slika 128: Poligon za testiranja zabojnika (Foto: inšpekcija URSJV) V letu 2017 URSVS ni izvedla inšpekcijskega pregleda v ARAO. Vir: [35]. 5.6 SKLAD NEK 5.6.1 Program razgradnje NEK in odlaganje RAO in IJG Na podlagi Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (BHRNEK) in sklepa Vlade RS (50. redna seja, avgust 2015) ARAO sodeluje pri izvajanju vseh aktivnosti za pripravo Programa odlaganja RAO in IG in pripravo Programa razgradnje NEK. ARAO na podlagi ReNPRRO16-25 izvaja: - razvojne dejavnosti na podrocju možnosti predelave, nacrtovanja odlaganja, priprave na izgradnjo in izgradnjo odlagališca IG in VRAO; - pripravo dokumentov na podrocju možnosti in zahtev za trajno neposredno odlaganje IG in VRAO iz NEK ali predelanega IG in VRAO iz raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II in iz NEK v nacionalno, regionalno ali vecnacionalno odlagališce; - preucevanje možnosti za nadaljevanje suhega skladišcenja IG in VRAO po prenehanju obratovanja NEK. Meddržavna komisija za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (meddržavna komisija) je na svoji 11. seji novembra 2017 zadolžila ARAO in Fond za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK iz Hrvaške (Fond) za pripravo nove revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK v skladu z BHRNEK. ARAO in Fond sta v skladu s sklepi meddržavne komisije pripravila in podpisala projektne naloge za izdelavo podpornih študij, uskladila program dela na projektu in sporazum o skupnem javnem narocanju ter pripravila ustrezno dokumentacijo za javno narocanje predvidenih podpornih študij za izdelavo Programa odlaganja RAO in IG. ARAO in Fond sta sodelovala tudi z NEK d. o. o. pri pripravi Programa razgradnje in s Koordinacijskim odborom za spremljanje priprave obeh programov. 5.6.2 Sklad za razgradnjo NEK Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: Sklad) je bil ustanovljen na osnovi Zakona o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. Sklad je posredni proracunski uporabnik, ki se ne financira iz sredstev proracuna Republike Slovenije. Stroške svojega poslovanja pokriva iz financnih prihodkov ustvarjenih s poslovanjem Sklada. GEN energija, d. o. o. vplacuje v Sklad prispevek za razgradnjo NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, in sicer v višini 0,003 evra za kWh elektricne energije, proizvedene v NEK in prodane v Sloveniji. Obracun prispevka se izvaja na podlagi obracuna polovice celotne proizvedene kolicine elektricne energije v NEK. Višina prispevka temelji na izracunih iz Programa razgradnje NEK, ki je bil sprejet leta 2004. Na podlagi 3. tocke 10. clena Meddržavne pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK in njenim izkorišcanjem in razgradnjo bi morala biti revizija Programa razgradnje NEK opravljena do konca leta 2009 oz. do konca leta 2014 (vsakih 5 let), vendar do konca leta 2017 še ni bila zakljucena in potrjena. Revizijo je potrebno izvesti cim prej, saj so se od leta 2004 bistveno spremenile osnovne predpostavke in parametri. Na zamude pri izdelavi revizije Programa razgradnje NEK je opozorilo tudi Racunsko sodišce Republike Slovenije. 31. decembra 2017 je knjižno stanje financnega portfelja Sklada znašalo 198,2 milijona evrov. Omenjeni znesek ne upošteva nerazporejenih denarnih sredstev na TRR, natecenih obresti in kupljenih obresti in terjatev za dividendne donose v skupnem znesku 1,8 milijona evrov. Ob upoštevanju tega je celotno premoženje Sklada 31. decembra 2017 znašalo 200 milijonov evrov. 5.6.2.1 Izpolnjevanje zakonskih in pogodbenih obveznosti Sklada in prilivi iz naslova prispevka za razgradnjo V letu 2017 je podjetje GEN energija, d. o. o. v Sklad vplacalo za 8,95 milijona evrov prispevka za razgradnjo in tako v celoti ter v dogovorjenih rokih poravnalo vse svoje obveznosti do Sklada v letu 2017. V obdobju od 1995 do 2017 sta NEK in GEN energija, d. o. o. Skladu nakazala predpisani prispevek za razgradnjo v višini 186,3 milijona evrov. V letu 2017 je Sklad financiral dejavnosti, ki jih izvaja družba ARAO, v višini treh milijonov evrov, v obdobju od 1998 do konca leta 2017 pa je za izvajanje aktivnosti družbe ARAO placal 41,8 milijonov evrov. Od tega je nadomestilo za omejeno rabo prostora Obcini Krško, ki ga je ARAO placevala lokalni skupnosti, znašalo 14,9 milijonov evrov. V letu 2015 je pricela veljati nova Uredba o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi nacrtovanja intervencijskih ukrepov na obmocju jedrskega objekta, ki je nadomestila Uredbo iz leta 2008. Sklad je postal zavezanec za placilo nadomestila za omejeno rabo prostora le obcini Krško, na ozemlju katere bo zgrajeno odlagališce radioaktivnih odpadkov. V letu 2017 je Sklad Obcini Krško placal 5,8 milijona evrov nadomestila za omejeno rabo prostora na obmocju jedrskega objekta. V letih 2004 do 2017 je bilo obcinam iz naslova nadomestila placano skupaj 43,5 milijona evrov. V obdobju od leta 1995 do konca leta 2017 je skupna vrednost transferjev, ki jih je Sklad nakazal za delovanje družbe ARAO in obcinam (sredstva, vplacana za namen sofinanciranja del ARAO in nadomestil obcinam za omejeno rabo prostora niso valorizirana), znašala 85,3 milijone evrov. Navedeni znesek transferjev za obcine in ARAO predstavlja 43 % vrednosti financnega portfelja Sklada z dne 31. decembra 2017, ko je slednji znašal 198,2 milijona evrov (knjižno stanje) (slika 129). Slika 129: Prikaz sredstev Sklada 31. decembra 2017 v milijonih evrov Naložbe in poslovanje v letu 2017 V letu 2017 se je premoženje Sklada povecalo z 196,9 milijona evrov na 200 milijonov evrov, kar pomeni rast za 3,1 milijona evrov oziroma za 1,6 %. 31. decembra 2017 je bilo v portfelju Sklada za 198,2 milijona evrov financnih naložb v vrednostne papirje (knjižno stanje), 10,5 tisoc evrov nerazporejenih denarnih sredstev na TRR, natecenih, kupljenih obresti in terjatev za dividende v skupnem znesku 1,8 milijona evrov. V naložbeni politiki Sklada za leto 2017 je Sklad nacrtoval predvsem naložbe v varne naložbene razrede. V letu 2017 se je delež dolžniških vrednostnih papirjev v portfelju dvignil z 86,48 % na 87,30 %, lastniških pa znižal iz 13,52 % na 12,70 %. Sklad je zniževal tudi naložbe v naložbenih razredih »Depoziti, Potrdila o vlogah, MM-skladi«, povecal pa naložbe v naložbenih razredih »Podjetniške obveznice in Državni vrednostni papirji«. Osrednji generator naložbenih aktivnosti v segmentu dolžniških vrednostnih papirjev so bile negativne zahtevane donosnosti do dospetja državnih evrskih obveznic, predvsem na kratkih in srednjih rocnostih, obrestno tveganje na racun izredno nizkih obrestnih mer na obveznice daljših rocnosti, aktivnosti pomembnejših centralnih bank in makroekonomski in sektorski indikatorji. V razmerah, ko so obvezniške trge v povprecju še vedno zaznamovali negativni zahtevani donosi do dospetja, so se kot ugodna in donosna izbira pokazale podjetniške obveznice in državne obveznice tako imenovanih perifernih držav, kot so Italija, Španija, Bolgarija in Madžarska. Naložbene aktivnosti v letu 2017 so bile izvedene v skladu z naložbeno politiko Sklada in v okviru ciljnih zahtev naložbene politike. V letu 2017 je Sklad znižal izpostavljenost do segmenta lastniških vrednostnih papirjev. Kljucni razlog za znižanje deleža delniških naložb so bila izredno visoka vrednotenja delnic, merjena preko kolicnika PE ratio, ki so se, navkljub izredno dobrim makroekonomskim in mikroekonomskim kazalnikom, tako rekoc po vseh trgih nahajala obcutno nad vecletnimi povprecji. S takšnim upravljanjem je Sklad v letu 2017 še naprej zniževal tveganost portfelja, vendar z manjšo intenziteto kot v letu 2016. Najpomembnejše vrste tveganja so tržno, obrestno in kreditno tveganje, medtem ko je v letu 2017 zaradi povecanega obsega podjetniških obveznic Sklad zacel podrobneje spremljati tudi tveganje razmika (spread risk). Za oceno tržnega tveganja Sklad uporablja metoda tvegane vrednosti, oziroma VaR (Value-at-Risk). 31. decembra 2016 je portfelj Sklada izkazoval enodnevni 95-odstotni VaR v višini 466,2 tisoc evrov, kar pomeni 0,23 % vrednosti portfelja, ob koncu leta 2017 pa 331,8 tisoc evrov (0,17 % vrednosti portfelja) (slika 130). 325.000345.000365.000385.000405.000425.000445.000465.000485.000505.000525.00019419519619719819920020131.12.201628.02.201730.04.201730.06.201731.08.201731.10.201731.12.2017v mio EUR (leva skala) v EUR (desna skala) Portfelj (leva skala)VaR (desna skala) Slika 130: VaR po mesecih (enodnevni, 95-odstotni interval zaupanja) Obrestno tveganje portfelja Sklad ocenjuje s simulacijami, pri cemer so pomembni vplivi sprememb obrestnih mer na portfelj. Trenutno se nahajamo v obdobju nizkih obrestnih mer, kar pomeni, da se v prihodnje obeta njihov dvig. Splošni dvig temeljnih obrestnih mer za 50 bazicnih tock bi znižal vrednost celotnega portfelja za dober odstotek, dvig za odstotno tocko (100 bps) pa za 2 %. Upravljanje kreditnega tveganja portfelja se izvaja na podlagi bonitetnih ocen vodilnih svetovnih ocenjevalcev (Moody's, Standard & Poor's, Fitch), skladno z naložbeno politiko pa investira v naložbe iz investicijskega naložbenega razreda. V letu 2017 je Sklad ustvaril 12,6 milijona evrov prihodkov, kar je na ravni leta 2016. V letu 2017 je Sklad ustvaril 3,7 milijona evrov financnih prihodkov, v letu 2016 pa 4,5 milijona evrov. V financnih prihodkih so zajete vse izplacane obresti, dividende in druga izplacila, niso pa upoštevane natecene obresti. Nižji financni prihodki v letu 2017 so posledica še vedno nizkih (tudi negativnih) bancnih obrestnih mer. Posledica tega so nižji prihodki od obresti. Celotni odhodki Sklada so leta 2017 znašali 9,3 milijona evrov in so bili za 20,62 % višji kot leta 2016. V letu 2017 je bil realiziran presežek prihodkov nad odhodki v višini 3,3 milijona evrov. Uresnicitev presežka prihodkov nad odhodki za leto 2017 je za 32,11 % nižja kot leta 2016, predvsem zaradi višjih realiziranih odhodkov v letu 2017. Leta 2017 je imel Sklad za 133,8 milijona evrov zapadlih naložb in sredstev, pridobljenih s prodajo kapitalskih deležev. Sredstva, plasirana v nove naložbe, so znašala 137,1 milijona evrov, kar je za 3,3 milijona evrov vec, kot je bilo zapadlih naložb in sredstev, pridobljenih s prodajo kapitalskih deležev. V letu 2017 je donosnost portfelja Sklada, ki se izracunava s pomocjo notranje stopnje donosa (IRR), znašala 1,78 %. Doseženi donos je presegel rast benchmarka, ki je v letu 2017 zrasel za 1,56 %, kot tudi minimalno zajamceno donosnost za leto 2017, ki jo sicer vsako leto izracuna in s sklepom doloci Ministrstvo za finance, in je za leto 2017 znašala 0,57 %. V obdobju od leta 2004 do 2017 je Sklad negativni donos dosegel v letu 2008, in sicer zaradi svetovne financne krize in leta 2011, zaradi prestrukturiranja portfelja in evropske dolžniške krize, v preostalih letih pa je dosegel pozitivni donos (slika 131). Slika 131: Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2017 v odstotkih3 3 V skladu s spremembami Pravilnika o razclenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (v nadaljevanju Pravilnik) iz leta 2007, je Sklad za leto 2008 vse lastniške vrednostne papirje, investicijske in vzajemne sklade, ki kotirajo na borzi ali je za njih mogoce pridobiti javno objavljeno tržno ceno, ovrednotil po pošteni vrednosti v skladu z Zakonom o racunovodstvu. Za leto 2010 pa je v skladu s spremembami Pravilnika prvic ovrednotil tudi dolžniške vrednostne papirje. Cetudi se v zadnjih treh letih srecujemo z izredno zahtevnimi razmerami predvsem na obvezniških trgih, ki jih zaznamujejo nizke, tudi negativne, obrestne mere, pa je povprecni letni donos portfelja Sklada v daljšem obdobju izrazito pozitiven. V pokriznem obdobju med leti 2009–2017 je znašal 3,76 %, med leti 2012–2017 pa kar 4,58 %. V obdobju 2004–2017 je povprecni letni donos portfelja Sklada znašal 3,40 %. Pri uporabi povprecnih stopenj donosa v dolocenem obdobju je treba upoštevati dejstvo, da je Sklad do leta 2010 pri vrednotenju dela dolžniških naložb uporabljal vrednotenje po nabavni vrednosti (HTM, Hold to Maturity), od leta 2010 pa vse svoje naložbe vrednoti tržno. Primarni naložbeni cilj, ki ga Sklad zasleduje, je ohranjanje vrednosti sredstev Sklada. V skladu z naložbenimi cilji Sklada in Programom razgradnje NEK, si Sklad od leta 2004 naprej prizadeva za doseganje povprecnega letnega donosa svojega portfelja v višini 4,29 %. Naloga Sklada je zagotavljanje varnosti zbranih sredstev. Sklad izvaja konservativno naložbeno politiko, ob tem pa neprestano spremlja dogajanja na trgih ter skrbi za izpolnjevanje zahtev, ki jih Skladu nalaga zakon; ta so: upoštevanje nacel varnosti, likvidnosti, razpršenosti in donosnosti. Tudi v letu 2017 je Sklad uspešno obvladoval vsa pomembna tveganja. Vir: [36]. 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE DOGODKE Bistven del zagotavljanja jedrske in sevalne varnosti je pripravljenost na izredne dogodke. Zato morajo biti vse pristojne organizacije v državi v primeru jedrskega ali sevalnega izrednega dogodka sposobne ukrepati po vnaprej pripravljenih nacrtih ukrepanja. Jedrske in radiološke nesrece so izredni dogodki, ki neposredno ogrožajo prebivalce in okolje in zahtevajo zašcitne ukrepe. Vsak izredni dogodek še ne pomeni nastanka nesrece. Lahko gre tudi le za zmanjšanje jedrske ali sevalne varnosti, ki pa ravno tako zahteva ustrezen odziv pristojnih. Odziv oz. ukrepanje pristojnih organizacij v Sloveniji doloca Državni nacrt zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci. Glavni nosilec državnega nacrta je Uprava RS za zašcito in reševanje (URSZR), Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) pa ima glavno svetovalno vlogo. 6.1 UPRAVA RS ZA JEDRSKO VARNOST Za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih na URSJV skrbi Sektor za pripravljenost na izredne dogodke, katerega osnovne naloge so: - zagotavljanje usposobljenosti, kadrovske zasedenosti in odzivnosti Skupine za obvladovanje izrednega dogodka (SID), - zagotavljanje aktualnosti in celovitosti postopkov SID in - zagotavljanje operativnosti opreme, prostorov in dokumentacije za potrebe SID. V primeru izrednega dogodka se na URSJV aktivira SID, ki jo vodi direktor za obvladovanje izrednega dogodka. SID ima v sestavi vhodne in izhodne komunikatorje za komunikacijo z zunanjimi organizacijami, dve strokovni podskupini, SSAJN – strokovno skupino za analizo jedrske nesrece in SSOD – strokovno skupino za oceno doz ter tehnicno podporo, predstavnika v Štabu civilne zašcite RS in v Zunanjem podpornem centru NEK. Polna sestava šteje 18 clanov. Delo je dvoizmensko. Zagotavljanje sposobnosti ukrepanja URSJV za primer izrednega dogodka poteka z rednim usposabljanjem clanov SID, z rednim vzdrževanjem in preverjanjem delovanja programske in ostale opreme, z rednimi pregledi vseh pripadajocih organizacijskih predpisov in navodil, s sodelovanjem v mednarodnih dejavnostih, s preverjanjem odzivnosti ter s preverjanjem celotne pripravljenosti sistema z domacimi in mednarodnimi vajami. Ker se naloge med izrednim dogodkom vecinoma bistveno razlikujejo od rednega dela, je usposabljanje clanov SID zelo pomembno. Tako je URSJV v letu 2017 izvedla 53 individualnih in skupinskih usposabljanj, preizkusov in vaj v skupnem obsegu 130 ur z 99 udeležbami clanov SID. URSJV je sodelovala tudi na dveh rednih letnih vajah NEK 2017, na terenski vaji za primer radiološke nesrece in na vec mednarodnih vajah MAAE »ConvEx«, med drugim na najvecji tovrstni vaji ConvEx-3, ki je hkrati bila tudi letna vaja držav clanic EU na tem podrocju (»ECUREX«). Ta vaja predstavlja primer najbolj kompleksnih vaj na tem podrocju in na katerih se preko vec dnevnih scenarijev oceni pripravljenost in zmožnosti držav za primere najtežjih jedrskih ali radioloških nesrec. Gostiteljica vaje je bila Madžarska (jedrska nesreca), kar je bilo za Slovenijo kot sosednjo državo zelo pomembno glede presoje cezmejnih vplivov, naših zašcitnih ukrepov v takšnem primeru in preizkusa komunikacijskih kanalov med sosednjima državama (glej poglavje 6.5.). Z namenom izboljšanja pripravljenosti Slovenije na jedrske in radiološke izredne dogodke je URSJV povabila misijo EPREV (Emergency Preparedness Review), ki je bila izvedena v novembru 2017 (glej poglavje 6.4.). URSJV na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke redno sodeluje tudi z ostalimi organizacijami v državi in v tujini. Na ta nacin se prenašajo nova spoznanja in dobra praksa, tako da se pripravljenost venomer izboljšuje. 6.1.1 Komunikacijski sistem med izrednim dogodkom M/KSID Komunikacijski sistem med izrednim dogodkom (KSID) je spletno orodje za komuniciranje med clani SID v casu aktiviranosti URSJV med izrednim dogodkom. Za komuniciranje med organi vodenja na državni ravni se uporablja medresorska razlicica MKSID. Prva verzija M/KSID je bila preizkušena med vajo NEK decembra 2008. Ob sprejemu državnega nacrta leta 2010 je M/KSID tudi uradno postal orodje za komunikacijo med vsemi organizacijami, ki ukrepajo ob jedrski ali radiološki nesreci. V letu 2017 se je nabor organizacij, ki dostopajo do M/KSID še razširil in sedaj v celoti zajema naslednje uporabnike: 1. PCZRS (Poveljnik Civilne zašcite Republike Slovenije) 2. CZ Posavje (Štab Civilne zašcite posavske regije) 3. CZ Zasavje (Štab Civilne zašcite zasavske regije) 4. CZ Dolenjska (Štab Civilne zašcite dolenjske regije) 5. CZ V. Štajerska (Štab Civilne zašcite vzhodno-štajerske regije) 6. CZ Z. Štajerska (Štab Civilne zašcite zahodno-štajerske regije) 7. CZ Ljubljana (Štab Civilne zašcite ljubljanske regije) 8. CZ Krško (Štab Civilne zašcite obcine Krško) 9. CZ Brežice (Štab Civilne zašcite obcine Brežice) 10. CZ Sevnica (Štab Civilne zašcite obcine Sevnica) 11. CZ Kostanjevica (Štab Civilne zašcite obcine Kostanjevica na Krki) 12. CORS (Center za obvešcanje Republike Slovenije) 13. ReCO Brežice (Regijski center za obvešcanje Brežice) 14. ReCO Novo mesto (Regijski center za obvešcanje Novo mesto) 15. ReCO Trbovlje (Regijski center za obvešcanje Trbovlje) 16. ReCO Celje (Regijski center za obvešcanje Celje) 17. ReCO Maribor (Regijski center za obvešcanje Maribor) 18. ReCO Ljubljana (Regijski center za obvešcanje Ljubljana) 19. URSJV (Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost) 20. URSZR (Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje) 21. UKOM (Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje) 22. ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje) 23. NEK TPC (Nuklearna elektrarna Krško, Tehnicni podporni center, Krško) 24. NEK ZPC (Nuklearna elektrarna Krško, Zunanji podporni center, Ljubljana) 25. EHI (Enota za hitre reševalne intervencije) 26. ELME (Mobilna enota Instituta Jožef Stefan) 27. ZVD (Mobilna enota Zavoda za varstvo pri delu) 28. MZ (Ministrstvo za zdravje) 29. MZI (Ministrstvo za infrastrukturo) 30. DZRNS Hrvaška (Državni zavod za radiološku i nuklearnu sigurnost, Hrvaška) 31. MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve) 32. Policija (Generalna policijska uprava Ljubljana, Policijska uprava Novo Mesto, Operativno komunikacijski center) 33. MOP (Ministrstvo za okolje in prostor) 34. MKGP (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) 35. MZZ (Ministrstvo za zunanje zadeve) URSJV platformo M/KSID redno vzdržuje in posodablja. Med celovito revizijo pripravljenosti leta 2015 je URSJV razvila nov modul StatusID, katerega namen je prikaz trenutnega stanja izrednega dogodka. Gre za ucinkovit prikaz kompleksnih številcnih informacij med izrednim dogodkom. StatusID je bil v letu 2017 uspešno nadgrajen na nacin, da ga v celoti lahko spremljajo vsi uporabniki M/KSID. Na ta nacin lahko vse organizacije, vkljucene v odziv, na hiter in enostaven nacin v vsakem trenutku preverijo in razumejo vsakokratno trenutno stanje med nesreco. Komunikacijski sistem M/KSID predstavlja eno od najboljših prepoznanih rešitev na tem podrocju, tako v Evropi kot v svetu, saj v primeru odziva na jedrsko ali radiološko nesreco predstavlja varno, hitro, zanesljivo, kontrolirano in pregledno orodje za komunikacijo in koordinacijo zašcitnih ukrepov vseh deležnikov v državi, prav tako pa omogoca ucinkovito in hitro cezmejno komunikacijo in harmonizacijo s hrvaškim upravnim organom za jedrsko varnost, kar je kljucnega pomena glede na lokacijo nuklearne elektrarne v bližini meje. To je prepoznala tudi mednarodna misija EPREV, ki je sistem M/KSID izpostavila kot eno od dobrih praks naše države na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke. Pri uporabi jedrske energije in izvajanju sevalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji je primerno poskrbljeno za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci se redno sestaja in skrbi za usmerjanje in koordinacijo pripravljenosti na državni ravni. Ukrepanje se redno preverja z vajami. 6.2 UPRAVA RS ZA ZAŠCITO IN REŠEVANJE Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje (URSZR) je leta 2017 vzdrževala, razvijala in zagotavljala pripravljenost za ucinkovit odziv sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami na jedrske in radiološke nesrece. Leta 2017 je URSZR sprejela novo verzijo Ocene ogroženosti ob jedrski ali radiološki nesreci, verzija 2.1. Dopolnjen je drugi del ocene ogroženosti – Ocena ogroženosti ob izrednem dogodku v jedrskih objektih in zaradi radioaktivnih snovi, izdaja 6, ki jo je pripravila Uprava Republike URSJV in dopolnila skladno z Akcijskim nacrtom sEPREV. V oceno je dodana jedrska nesreca v kombinaciji z naravno ali drugo nesreco, fizicno varovanje in nesreca na plovilih na jedrski pogon. Leta 2017 so se nadaljevale aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem tablet kalijevega jodida ob jedrski in radiološki nesreci. Tabletam kalijevega jodida za predhodno delitev je potekel rok uporabe, zato je NEK kupila nove. URSZR je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Policijo, Gasilsko zvezo Slovenije in obcinami izvedla zamenjavo tablet kalijevega jodida upravicencem skladno z Nacrtom razdelitve tablet kalijevega jodida ob jedrski ali radiološki nesreci. Tablete kalijevega jodida so lahko zamenjali tudi prebivalci na obmocju deset kilometrov okrog NEK v dolocenih lekarnah. Ostali upravicenci, ki še niso prevzeli tablet, jih lahko prevzamejo kar s kartico zdravstvenega zavarovanja namesto z belim receptom. URSZR je posodobila spletno stran www.kalijevjodid.si, kjer lahko obiskovalci dobijo informacije o tabletah, zašcitnemu ukrepu zaužitja tablet kalijevega jodida, zamenjavi tablet in nadaljevanju predhodne delitve tablet. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci je nadaljevala z delom. Pripravila je Akcijski nacrt simulacije EPREV in z njim 23. februarja 2017 seznanila Vlado Republike Slovenije, ki je s sklepom naložila ministrstvom in vladnim službam ter organom v sestavi izvedbo nalog. Z izvajanjem nalog so se subjekti hkrati pripravljali na misijo EPREV. Medresorska komisija je spremljala izvajanje nalog in pripravila porocilo o njihovi izvedbi. URSZR je v sodelovanju z URSJV vodila priprave in izvedbo misije EPREV, ki je potekala od 5. do 16. novembra 2017 (vec v poglavju 6.4). Vzporedno s pripravami na misijo EPREV je na URSZR potekalo usklajevanje prenovljenega Državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci, ki ni bilo koncano. Razlogi so bili predvsem v prenovi zakonodaje na podrocju varstva pred ionizirajocimi sevanji in jedrske varnosti, ki je v slovenski pravni red prenesla med drugim tudi dolocila Direktive Sveta 2013/59/EURATOM o dolocitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja – EU BSS direktivo. Na tej osnovi je bil na URSZR pripravljen osnutek spremembe Uredbe o vsebini in izdelavi nacrtov zašcite in reševanja, ki se nanašajo na vsebino nacrtov zašcite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreci. Vir: [37]. 6.3 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO Dejavnosti Nuklearne elektrarne Krško (NEK) na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke so v letu 2017 obsegale: - usposabljanja, urjenja in vaje, - vzdrževanje podpornih centrov, opreme in zvez, - posodabljanje Nacrta zašcite in reševanja NEK (NZiR NEK), postopkov in druge dokumentacije ter - kadrovske popolnitve in zamenjave v organizaciji za primer izrednega dogodka (uvajalnega usposabljanja ob vstopu v sestav organizacije NUID so se udeležile 3 osebe). Stalnega usposabljanja, ki je vezano na NZiR NEK, se je v letu 2017 udeležilo 586 udeležencev iz NEK in 164 udeležencev zunanjih izvajalcev del. Izvedeni sta bili dve skupni letni vaji organizacije NZiR. Na nivoju NEK je skupaj v vajah sodelovalo 506 vadbencev. Celotna organizacija NEK za ukrepanje v primeru izrednih dogodkov trenutno šteje 360 oseb, vkljucno z varnostniki in obratovalnim osebjem. NEK je tudi v 2017 aktivno sodelovala z nacrtovalci in izvajalci nalog zašcite in reševanja na lokalni in državni ravni ter z upravnimi organi (URSJV in URSZR). 6.4 PREGLEDOVALNA MISIJA EPREV Misija EPREV je ena od dejavnosti/storitev, ki jih Mednarodna agencija za atomsko energijo nudi državam clanicam na podrocju miroljubne uporabe jedrske energije in jedrske in sevalne varnosti. Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE) je v okviru sistema Združenih narodov zadolžena za oblikovanje in izvajanje varnostnih standardov za zašcito zdravja pred izpostavljenostjo ionizirajocemu sevanju, poleg tega pa skladno s Konvencijo o pomoci v primeru jedrskih nesrec ali radiološke nevarnosti MAAE lahko na prošnjo države clanice pomaga pri pripravi ukrepov za odzivanje na jedrske nesrece in radiološke nevarnosti. Misije EPREV (okrajšava za »Emergency Preparedness Review«) so zasnovane kot strokovni pregled pripravljenosti države na jedrske ali radiološke nesrece in ukrepanja ob njih glede na varnostne standarde MAAE. Vlada RS je zaprosila MAAE za tak pregled 10. aprila 2015. Drugi korak je bila priprava samoocene, v okviru katere je bilo pripravljeno samoocenitveno porocilo ter predana relevantna dokumentacija, izvedena pa je bila tudi simulirana misija EPREV, ki je pokazala možnosti za izboljšave na tem podrocju še pred izvedbo same misije. 4. in 5. aprila 2017 je bil pripravljalni sestanek, kjer je bil dogovorjen obseg pregleda, in sicer celosten pregled (t.i. »full scope mission«) vseh podrocij pripravljenosti, pomembnih za Republiko Slovenijo. Kljucni cilji misije je izboljšanje jedrske varnosti in varstva pred sevanji ter pripravljenosti in odziva na nesrece, s tem da: - Slovenija samooceni svoje aktivnosti glede na varnostne standarde MAAE; - Slovenija izvede mednarodni pregled svoje pripravljenosti in odziva na nesrece; - Slovenija dobi objektivno oceno svoje pripravljenosti in odziva na nesrece glede na varnostne standarde in smernice MAAE; - se pripomore k uskladitvi pripravljenosti in odziva na nesrece med državami clanicami MAAE; - se podpira izmenjavo izkušenj in spoznanj; - dobijo pregledovalci iz držav clanic MAAE in osebje MAAE priložnost za širjenje svojih izkušenj in znanja o EPR; - ima kljucno osebje priložnost za razpravo o svojih praksah s pregledovalci, ki imajo izkušnje z razlicnimi praksami na istem strokovnem podrocju; - Slovenija prejme priporocila in predloge za izboljšave; - druge države pridobijo podatke o dobrih praksah, ugotovljene med izvedbo pregleda. Misija je potekala od 4. do 16. novembra 2017. Skupina misije EPREV je bila sestavljena iz mednarodnih strokovnjakov EPR iz držav clanic MAAE ter koordinatorja skupine in njegovega namestnika iz Sekretariata MAAE. V okviru dvotedenskega pregleda je mednarodna misija pregledala celotni državni okvir na tem podrocju, vkljucno z zakonodajo in regulativo, nacrti in postopki na vseh ravneh ter kadrovske in materialne zmožnosti naše države za odziv v primeru jedrske ali radiološke nesrece ter obiskala in intervjuvala 35 razlicnih deležnikov na vseh nivojih, vkljucenih v sistem odziva v primeru takih nesrec. Ob zakljucku pregleda je misija udeleženim organom in organizacijam predstavila osnutek porocila, medtem ko je koncno porocilo o pregledu MAAE posredovala 8. januarja 2018. Porocilo misije je podlaga za akcijski nacrt Republike Slovenije, na podlagi katerega bodo v prihodnjih nekaj letih uvedene izboljšave sistema pripravljenosti in odpravljene nekatere ugotovljene pomanjkljivosti. Po tem je predvidena pregledovalna misija EPREV (t.i. »Follow-up Mission«), ki bo pregledala napredek glede na sedanje stanje. Koncni cilj misije pa je boljša pripravljenost naše države na odziv v primeru jedrske ali radiološke nesrece. Misija je na splošno pohvalila pripravljenost Slovenije na jedrske in radiološke nesrece ter med drugim izpostavila odlicno sodelovanje vseh deležnikov in organizacij, vkljucenih v odziv. Izpostavila je tri dobre prakse, ki bodo služile kot pomoc drugim državam. Kot izjemen primer dobrega orodja za komunikacijo in koordinacijo velikega števila deležnikov je izpostavila spletno platformo M/KSID (glej poglavje 6.1.1.) ter rešitev, da imajo regijski centri za obvešcanje preko sistema GIS takojšen dostop do lokacij in podrobnih podatkov o vseh visoko radioaktivnih zaprtih virih sevanja, kar omogoca hitro oceno nevarnosti in ustrezen odziv. Kot dobra praksa je bila prepoznana tudi v okviru samoocene izvedena simulirana misija EPREV, ki je služila kot izvrstna podlaga za oceno stanja pripravljenosti ter kot podlaga za izboljšanje pripravljenosti v okviru izvedbe akcijskega nacrta EPREV. Misija je prepoznala tudi vec podrocij, kjer so na podlagi mednarodnih standardov možne vecje ali manjše izboljšave. Misija je tako v svojem porocilu izpostavila 19 priporocil (»recommendations«), ki pomenijo ukrepe za odpravo neskladja z zahtevami ali standardi ter 12 predlogov (»suggestions«), ki predstavljajo ukrepe za ucinkovitejše izvajanje zahtev in standardov. Na podlagi navedenih priporocil in predlogov je v nadaljevanju predlagan akcijski nacrt, ki vsebuje 31 akcij za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma za izboljšave na dolocenem podrocju. Vsaka akcija sestoji iz ugotovitev misije, njenega priporocila oziroma predloga, besedila akcije (naloge), njenih izvajalcev (nosilec naloge in sodelujoci) ter roka za izvedbo. Med predvidenimi akcijami je tudi nekaj takih, ki nimajo konkretnega priporocila ali predloga, vendar iz ugotovljenega dejanskega stanja izhajajo možne izboljšave stanja. Za nekatere takšne ugotovitve posebne akcije niso predvidene, saj pomenijo redno izvajanje predpisanih nalog posameznih organov. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci bo spremljala izvajanje tovrstnih nalog ter po potrebi opozarjala pristojne organe na ucinkovito izvajanje predpisanih nalog. Prav tako bo medresorska komisija spremljala izvajanje predlaganega Akcijskega nacrta ter o njegovi izvedbi porocala Vladi Republike Slovenije v zato dolocenem roku. 6.5 VAJA CONVEX-3 IN ECUREX 21. in 22. junija 2017 je URSJV sodelovala na mednarodni vaji ConvEx-3. Tokratno vajo je gostila Madžarska (HAEA), sodelovalo je pa skupno 82 držav clanic. Vaja je bila združena z letno vajo ECUREX tako, da sta bila oba sistema za obvešcanje, USIE in ECURIE, aktivno povezana. Pri tem se je generalno izkazalo, da USIE omogoca ucinkovitejše sledenje novim sporocilom, porocila, pripravljena v WebECURIE pa so zelo koristna za izdelavo povzetkov in umešcanje dogodkov v casu. Slovenija si je na vaji zastavila naslednje cilje: oceniti odziv na jedrsko nesreco na državni ravni, preveriti uporabo USIE (in WebECURIE) med postopki obvešcanja in spremljanje dogodka. Ožje je bil cilj tudi preveriti odziv SID in delo v izmenah in preverjanje komunikacijskih kanalov s sosednjimi državami, s poudarkom na Madžarski. Žal se je na vaji izkazalo, ne samo pri komunikaciji med Slovenijo in Madžarsko, ampak pri komunikaciji med vecino sosednjih evropskih držav, da le ta ni zadostna in da so bile interakcije med državami glede zašcitnih in drugih ukrepov prešibke. Slovenija zaradi odsotnosti clanov SID žal ni uspela preveriti delovanje SID v izmenah. Uspešno pa je bil preverjen sistem za nudenje pomoci RANET. Zaradi širokega obsega vaje, je bilo v casu vaje generiranih ogromno porocil na spletni strani USIE, kar je povzrocilo predvsem težavno in dolgotrajno iskanje ustreznih informacij. Podobno je bila neobvladljiva tudi množica porocil na WebECURIE. Zato so se informacije že na vaji ustrezno filtrirale, po vaji pa je bilo na URSJV za tovrstne primere ustrezno posodobljeno tudi organizacijsko navodilo za obvešcanje EU med izrednim dogodkom, ki zajema tudi možnost, da vodja odziva na URSJV v takšnem primeru odloca in doloca, katere informacije so pomembne za odziv na dogodek. Dodatno je poplavo informacij povzrocil tudi USIE sistem obvešcanje po e-pošti, ki države clanice alarmira ob vsakem objavljenem sporocilu, porocilu, dokumentu itn. tudi tistih držav, v katerih ni bilo nesrece. To težavo bo potrebno odpraviti iz strani MAAE oz. USIE. Odziv je bil precej zadovoljiv, saj so bili vsi pomembni cilji odziva na nesreco doseženi. Je pa tudi ta vaja, kot je to obicajno pri vseh vajah, opozorila na nekatera šibka podrocja, ki jih je potrebno okrepiti, tako podrocje delovanja in izvajanja posameznih funkcij strokovnih skupin v SID, kot tudi manjše pomanjkljivosti pri opremi in postopkih. 6.6 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI Cilj 10 Pri uporabi jedrske energije in izvajanju sevalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji je primerno poskrbljeno za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih, da bi v takih primerih kar najbolj zmanjšali posledice za ljudi in okolje. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Na podlagi zgoraj povzetih aktivnosti v letu 2017 URSJV pri uporabi jedrske energije in izvajanju sevalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji primerno skrbi za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci se redno sestaja ter s tem usmerja in koordinira pripravljenost na državni ravni. 7 NADZOR NAD JEDRSKO IN SEVALNO VARNOSTJO 7.1 IZOBRAŽEVANJE, RAZISKAVE, RAZVOJ Tudi za leto 2017 velja, da je podrocje izobraževanja, raziskav in razvoja na podrocju jedrske in sevalne varnosti v letu 2017 stabilno. 7.1.1 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti Cilji, ki naj bi se na podrocju izobraževanja, raziskovanja in razvoja dosegli v obdobju 2013-2023, kot to predvideva resolucija, so naslednji: Cilj 9 Sistem pooblašcenih izvedencev omogoca optimalno strokovno podporo pri odlocanju upravnih organov o jedrski in sevalni varnosti, pri cemer je zagotovljeno, da povzrocitelj oziroma vložnik krije stroške priprave strokovnega mnenja. Ukrep za doseganje cilja S spodbujanjem in financiranjem usmerjenih razvojnih nalog je zagotovljena pokritost vseh podrocij jedrske in sevalne varnosti s pooblašcenimi izvedenci iz Slovenije in njihova neodvisnost njihovega obstoja od upravljavcev jedrskih ali sevalnih objektov ali izvajalcev sevalnih dejavnosti. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Sistem pooblašcenih izvedencev v Sloveniji omogoca optimalno strokovno podporo pri odlocanju upravnih organov o jedrski in sevalni varnosti. V letu 2017 spremenjeni zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-1, je ohranil enako rešitev kot je veljala v preteklosti: Stranka, ki je sprožila upravni postopek, pri katerem je potrebno pridobiti strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost, mora kriti stroške priprave takega strokovnega mnenja. Konec leta 2017 je bilo pooblašcenih 12 izvedencev iz Republike Slovenije, ki so sposobni pokrivati vsa podrocja jedrske in sevalne varnosti. Še nadalje zakon omogoca tudi pooblastitev tujih strokovnih organizacij (leta 2017sta bili 2 iz Avstrije in 5 iz Hrvaške), kar zagotavlja vecjo pokritost strokovnih podrocij. Zakon prav tako še nadalje vsebuje dolocila o zagotavljanju neodvisnosti pooblašcenih izvedencev od upravljavcev jedrskih ali sevalnih objektov ali izvajalcev sevalnih dejavnosti. Poleg neposrednega financiranja izdelave strokovnih mnenj so pooblašceni izvedenci financirani tudi skozi raziskovalne in razvojne projekte, kar je opisano v nadaljevanju pri doseganju cilja 12. Cilj 11 V slovenskih izobraževalnih ustanovah obstajajo študijski programi, katerih diplomanti po ustreznem dodatnem usposabljanju lahko prevzemajo pomembne položaje v delovnih organizacijah, na katerih bodo lahko zagotavljali jedrsko varnost. Ukrepi za doseganje cilja - Slovenske izobraževalne ustanove zagotovijo ustrezne študijske programe, pri cemer država neposredno financno podpira tiste, ki so mednarodno primerljivi in priznani. - Upravljavci sevalnih in jedrskih objektov, izvajalci sevalnih dejavnosti in državni organi, pristojni za jedrsko in sevalno varnost, podpirajo izobraževalne programe s podrocij fizike, reaktorske tehnike, jedrske varnosti, obvladovanja težkih nezgod s taljenjem sredice, tehnologij razgradnje jedrskih objektov ter ravnanja z radioaktivnimi odpadki in pri teh programih tudi sodelujejo. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Vecjih sprememb na tem podrocju v letu 2017 ni bilo. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani se v okviru Oddelka za fiziko izvaja 2. stopenjski magistrski program »Jedrska tehnika«. V študijskem letu 2017/18 so se v program vpisali 4 študenti, ki skupaj s 5 študenti 2. letnika poslušajo 4 strokovne predmete programa Jedrska tehnika, približno polovico dodatnih kreditnih tock pa pridobijo s predmeti drugih študijskih programov. Zaradi varcevanja in financne podhranjenosti programa potekajo predavanja le pri 8 strokovnih predmetih in še pri teh v ciklicnem nacinu: izvajajo se vsako drugo leto. Magistrski študij jedrske tehnike so v letu 2017 koncali 3 diplomanti. Študijski program izvajajo ucitelji - sodelavci Instituta »Jožef Stefan« ter Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za strojništvo. Vsi v programu sodelujejo v okviru dodatnih zaposlitev oziroma pogodb s Fakulteto za matematiko in fiziko. Stalnega mesta za ucitelja jedrske tehnike na Univerzi v Ljubljani ni. Na doktorskem programu »Matematika in fizika« v okviru modula Jedrska tehnika je trenutno 17 študentov, v letu 2017 sta se v 1. letnik vpisala 2 študenta. Vecina jih je zaposlenih na Institutu »Jožef Stefan«. V letu 2017 je doktoriral en študent. V letu 2016 je Slovenija (Institut Jožef Stefan) prevzela predsedovanje povezavi ENEN (European Nuclear Education Network), ki združuje vecino evropskih univerz in institutov, ki se ukvarjajo z visokošolskim izobraževanjem na podrocju jedrske tehnike in spodbuja izmenjavo študentov in uciteljev med evropskimi institucijami. Ocenjujemo, da v trenutnih okolišcinah v Sloveniji obseg študija in število študentov približno ustrezata potrebam stroke. Pri tem velja omeniti, da na podrocje jedrske tehnike vsako leto pride tudi nekaj inženirjev z drugih tehnicnih in naravoslovnih fakultet, ki jedrsko znanje pridobijo izven fakultet z usposabljanjem po zaposlitvi. Cilj 12 V Republiki Sloveniji so vzpostavljene stabilne razmere za financiranje in izvajanje raziskovalne in izobraževalne dejavnosti na podrocju jedrske in sevalne varnosti, s katerimi je zagotovljena »kriticna masa« strokovnjakov za kompetentno pokrivanje vseh kljucnih vidikov varne uporabe jedrske energije in virov ionizirajocega sevanja. Ukrepi za doseganje cilja - Država aktivno podpira in sofinancira sodelovanje slovenskih znanstvenih in raziskovalnih organizacij v mednarodnih raziskovalnih projektih in programih pod okriljem EU, OECD/NEA, US NRC in podobnih uveljavljenih organizacij. - Raziskovalni programi, financirani iz državnega proracuna ali drugih virov, omogocajo temeljne raziskave na podrocjih jedrske in sevalne varnosti. - Sredstva, zbrana od upravljavcev jedrskih in sevalnih objektov in oplemenitena s sredstvi državnega proracuna, omogocajo uporabne raziskave in razvoj za podporo reševanju sprotnih izzivov na podrocju jedrske in sevalne varnosti v gospodarstvu. URSJV v sodelovanju z uporabniki pripravi program teh raziskav in razvoja. - Zagotoviti je treba motivacijo raziskovalnih organizacij za udeležbo na aplikativnih raziskavah za gospodarstvo. Uresnicevanje cilja v letu 2017 URSJV redno zbira podatke o tem koliko sredstev je bilo izplacanih slovenskim organizacijam izven glavnih jedrskih objektov in državnih organov, predvsem pooblašcenim izvedencem na podrocju jedrske in sevalne stroke. Skupna vsota za aplikativne projekte in raziskovalo dejavnost je bila v letu 2014 nekaj pod 5 milijonov evrov, v letih 2015 in 2016 je poskocila na vec kot 7 milijonov evrov, predvsem zaradi del na projektu odlagališca radioaktivnih odpadkov v Vrbini, medtem ko je vrednost v letu 2017 znašala okoli 6,2 milijona evrov. Od tega so se sredstva, porabljena neposredno za raziskovalno dejavnost iz povprecno 1,5 milijona evrov minulih letih dvignila na 1,8 milijona evrov v letu 2017. Ker se povprecna cena enega strokovnjaka (1 FTE) giblje okoli 65.000 evrov na leto, zgornji zneski pomenijo, da jedrska stroka izven jedrskih objektov in državnih organov prejema dovolj sredstev za financiranje okoli 100 strokovnjakov, od tega okoli 28 neposredno za raziskovalno dejavnost. Tolikšen obseg financiranja prispeva k vzdrževanju strokovnih kompetenc v državi kot pomoc pri sprejemanju pomembnih odlocitev na podrocju jedrske varnosti. Financiranje je prepušceno trgu in individualnim pogodbam med investitorji in izvajalci. Da bi zagotovili enakomerno in zadostno pokritost vseh podrocij jedrske in sevalne varnosti v državi, bi bilo smiselno pripraviti širšo strategijo raziskav in razvoja na podrocju jedrske varnosti, ki bi bila podlaga za izbiro raziskovalnih podrocij pri razpisih ARRS in oporna tocka pri sklepanju individualnih pogodb za razvojne potrebe posameznih narocnikov. 7.2 ZAKONODAJA NA PODROCJU JEDRSKE IN SEVALNE VARNOSTI Najpomembnejši predpis s podrocja jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji je Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti. Sprejet je bil leta 2002 (ZVISJV, Ur. l. RS, št. 67/02), prvic je bil dopolnjen leta 2003 (ZVISJV-A, Ur. l. RS, št. 24/03), drugic leta 2004 (ZVISJV-B, Ur. l. RS, št. 46/04), tretjic leta 2011 (ZVISJV-C, Ur. l. RS, št. 60/11) in cetrtic leta 2015 (ZVISJV-D, Ur. l. RS, št. 74/15). Po vrsti novel zakona iz leta 2002 je bil cas, da podrocje uredimo na novo, posebej še zato, ker je bilo v pravni red potrebno prenesti zahteve Direktive Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o dolocitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja, ki je strokovni javnosti bolj znana kot t.i. EU BSS direktiva (Basic Safety Standards). Ker so spremembe na podrocju varstva pred sevanji precej obširne, poglavja zakona, ki urejajo ta podrocja pa predstavljajo pomemben del zakona, se je Uprava RS za jedrsko varnost v sodelovanju z Upravo RS za varstvo pred sevanji odlocila za pripravo novega zakona, ne pa za novelo obstojecega. Poglavitne novosti, ki jih prinaša novi zakon (ZVISJV-1) glede na obstojecega in so posledica novih temeljnih varnostnih standardov na tem podrocju, se nanašajo zlasti na: - varstvo pred sevanji zaradi naravnih virov sevanja, vkljucujoc varstvo zaradi radona na delovnih mestih in v bivalnih prostorih ter ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi gradbenih materialov, - nadzor predmetov splošne rabe s stališca varstva pred sevanji, - upravljanje s kontaminiranimi obmocji, ki jih ni mogoce ocistiti, - jasno locevanje med obstojeco in nacrtovano izpostavljenostjo ter izpostavljenostjo med izrednim dogodkom, - sodelovanje in usklajeno ukrepanje vseh držav clanic EU v primeru izrednega dogodka, - izenacenje vrednosti za izvzetje in odpravo nadzora nad radioaktivnimi snovmi in - zahteve za upravicenost medicinskih radioloških posegov za zgodnje odkrivanje bolezni. Ob tem so predlagane še nadaljnje poenostavitve glede izvajanja sevalnih dejavnosti, saj novi zakon za nekatere manj nevarne oblike sevalnih dejavnosti prinaša možnost registracije, ne le zgolj pridobitev dovoljenja. Predlaganih je še vec manjših sprememb, ki predstavljajo manjše nevsebinske redakcijske popravke ter odpravo manjših nedoslednosti in pomanjkljivosti, ki so se pokazale v casu uporabe zakona. Na ta nacin se nadaljuje kontinuirani postopek prilagajanja slovenske zakonodaje najnovejšim spoznanjem na podrocju urejanja varstva pred sevanji in jedrske varnosti. Ob tem namrec velja omeniti, da se z novim zakonom uvajajo tudi nekatere manjše spremembe na podrocju jedrske varnosti, ki izhajajo iz dolocil Direktive Sveta 2014/87/Euratom z dne 8. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (t.i. spremenjena direktiva o jedrski varnosti), ki je bila izdana v casu pofukušimskih akcij v EU. Uprava RS za jedrsko varnost je že sredi oktobra 2016 zainteresirano in splošno javnost na svoji spletni strani www.ursjv.gov.si obvestila o pripravi novega zakona, objavila osnutek zakona ter javnost pozvala, naj pošlje svoje predloge, pripombe in mnenja. Na poziv se je s predlogi, mnenji in pripombami odzvalo 12 zainteresiranih subjektov. Po koncani javni obravnavi sta Uprava RS za jedrsko varnost in Uprava RS za varstvo pred sevanji vse prejete predloge, pripombe in mnenja zbrali v enoten dokument, ki je vkljuceval tudi odgovore in stališca obeh upravnih organov ter v manjšem delu, ki se nanaša na fizicno varovanje objektov, tudi odgovor in stališca pristojnega Ministrstva za notranje zadeve. Uprava RS za jedrsko varnost je 23. januarja 2017 ta dokument po elektronski pošti poslala vsem, ki so dali svoje predloge, pripombe in mnenja v javni obravnavi, istega dne pa je celotno gradivo (pregled vseh prejetih pripomb, mnenj in predlogov z odgovori in stališci predlagatelja in cistopis zakona z vidnimi spremembami) objavila na svoji spletni strani. Poleg splošnih predlogov in pripomb, ki se niso nanašali na noben clen, predlagan z osnutkom zakona, je bilo med javno obravnavo obravnavanih še 63 clenov. Po vecmesecnem usklajevanju z resornimi ministrstvi in Službo vlade za zakonodajo, je Uprava RS za jedrsko varnost predlog zakona (ZVISJV-1) poslala v obravnavo in sprejem na Vlado Republike Slovenije, ki je na svoji 142. redni seji dolocila besedilo predloga ZVISJV-1 in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je kot maticno delavno telo obravnaval predlog zakona na svoji 35. seji dne 29. novembra 2017, Državni zbor pa je zakon nato sprejel na svoji 36. redni seji dne 12. decembra 2017, objavljen je bil v Uradnem listu Republike Slovenije št. 76/17 dne 22. decembra 2017, veljati pa je zacel 6. januarja 2018. Leta 2017 je bilo zelo intenzivno tudi glede priprave podzakonskih predpisov s podrocja jedrske in sevalne varnosti. Sprejeta sta bila sicer zgolj dva podzakonska predpisa, in sicer Uredba o sevalni dejavnostih (Ur. List RS, št. 8/17) ter Pravilnik o pogojih in metodologiji za ocenjevanje doz pri varstvu delavcev in prebivalstva pred ionizirajocimi sevanji (Ur. List RS, št. 3/17), vendar kot izvedbena predpisa po tedaj veljavnem ZVISJV-D. V zakljucni fazi priprave na Upravi RS za jedrsko varnost in na Upravi RS za varstvo pred sevanji pa je proti koncu leta 2017 bila že vrsta predpisov, ki predstavljajo izvedbene akte novega zakona – ZVISJV-1, kot recimo Uredba o sevalnih dejavnostih, Uredba o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji, Uredba o nacionalnem radonskem programu, Uredba o zmanjšanju izpostavljenosti zaradi naravnih radionuklidov in preteklih dejavnosti ali dogodkov, Uredba o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ter vrsta pravilnikov, kot npr. Pravilnik o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti, Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti, Pravilnik o pogojih za uporabo virov ionizirajocih sevanj v zdravstvene namene in pri namerni izpostavljenosti ljudi v nemedicinske namene, Pravilnik o posebnih zahtevah varstva pred sevanji in nacinu ocene doz in Pravilnik o pooblašcanju izvajalcev strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj in Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajocih sevanj. Podrobnejši prikaz že sprejetih podzakonskih aktov in aktov, ki so v pripravi, je podan na spletni strani Uprave RS za jedrsko varnost. Glede zacetka veljavnosti Protokola h Konvenciji o odgovornosti tretjim na podrocju jedrske energije (t. i. Pariška konvenciji) in Protokola h Konvenciji z dne 31. januarja 1963, ki dopolnjuje Pariško konvencijo (t. i. Bruseljska dopolnilna konvencija) ter zacetka celovite uporabe Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo, se je v letu 2014 zacelo sodelovanje Uprave RS za jedrsko varnost, Ministrstva za finance, Nuklearne elektrarne Krško, Jedrskega poola-GIZ, Ministrstva za infrastrukturo ter Ministrstva za zunanje zadeve z namenom, da bi dorekli stališce do odprtih problemov glede: - državne pomoci v primeru tistih držav pogodbenic Pariške konvencije, ki v delu nezavarovanih rizikov vstopajo v zavarovalno shemo s t. i. državnim premijskim zavarovanjem/jamstvom, - možnega odstopa od zahteve Sklepa Sveta iz leta 2004 po simultani predaji ratifikacijskih listin depozitarju, - elementov pogodbe, ki jo po 23. clenu ZZOJed-1 za ureditev razmerij iz naslova jamstva RS za odklonjeno zavarovalno kritje sklene Ministrstvo za finance z NEK, - metodologije za izracun premije, ki bi jo država zaracunala NEK ter - nekaterih drugih odprtih vprašanj. Sodelovanje, ki je po letu dni skoraj povsem zamrlo, se je v letu 2017 obudilo. Ker bi morala pobuda za urejanje razmerij iz naslova jamstva RS za odklonjeno zavarovalno kritje priti s strani Ministrstva za finance ali iz NEK, oba pa v tem casu nista predlagala konkretne rešitve, je predstavnik URSJV dne 10. novembra 2016 na vse clane neformalne delovne skupine naslovil e-pošto, s katero jih je obvestil o skorajšnjem sestanku pogodbenic Pariške konvencije, dnevnem redu sestanka ter jih ponovno opozoril na zaveze, ki izhajajo iz ZOJed-1 v primeru jamstva Republike Slovenije v primeru odklonjenega zavarovalnega kritja. Nekaj dni kasneje je informacije iz prvotne e-pošte nadgradil z zapisnikom zadnjega sestanka pogodbenic Pariške konvencije (z dne 28. junija 2016) ter izvleckom najpomembnejših dogodkov, ki so se na nivoju pogodbenic v vmesnem casu zgodili v smeri zacetka veljavnosti obeh zgoraj navedenih Protokolov. Prav tako je predstavnik URSJV po zakljucku sestanka pogodbenic Pariške konvencije dne 1. decembra. 2016 (ki se ga je udeležil tudi predstavnik Jedrskega poola GIZ) vsem clanom neformalne skupine poslal tudi svojo beležko s tega sestanka ter jih pozval k izmenjavi mnenj. Do konca leta se na pobudo URSJV sicer ni odzval nihce, je pa zato Ministrstvo za finance v zacetku leta 2017 na URSJV naslovilo dopis, s katerim je problematiziralo nekatere kljucne podmene celotnega sistema ZOJed-1. URSJV je v nekaj dneh na dopis MF odgovorila, zadeva pa je nato ponovno zamrla. Na pobudo ministrice za okolje in prostor so se nato dne 3. julija 2017 sestali predstavniki URSJV in kar petclanska delegacija Ministrstva za finance, o cemer je URSJV pripravila tudi zapisnik. Vse naloge, za katere se je URSJV na sestanku zavezala, so bile opravljene do 22. avgusta2017 in posredovane na MF. Ker s strani predstavnikov MF ni bilo nobene reakcije na poslana gradiva, je URSJV intenzivirala prizadevanja za sklic novega sestanka, kot je bilo to predvideno z dogovorom na julijskem sestanku. Do novega sestanka je res prišlo, in sicer 19. decembra 2017, tokrat v še bolj razširjeni udeležbi, s predstavnikom Jedrskega poola, Agencije za zavarovalni nadzor in Ministrstva za infrastrukturo. Dogovorjeno je bilo, da URSJV poskuša zagotoviti kontaktne naslove strokovnjakov za podrocje zavarovalništva, ki so v Belgiji in Veliki Britaniji pripravili metodologijo za izracun premije za jamstvo države za t.i. odklonjeno zavarovalno kritje. URSJV je kontaktne podatke posredovala s svojo e-pošto dne 22. decembra 2017 ter predlagala Ministrstvu za finance, da pripeti zapisnik sestanka s izcrpnim porocilom glede britanske in belgijske metodologije posreduje predstavnikom Agencije za zavarovalni nadzor, ki bi najlažje sami navezali stike z navedenima ekspertoma Belgije in Velike Britanije, ki lahko pojasnita vrsto, obseg in detajlnost podatkov, ki jih pri nas potrebujemo za pripravo domace metodologije za izracun premije za t.i. odklonjeno zavarovalno kritje. 7.2.1 Doseganje ciljev iz Resolucije Na podrocju zakonodajnega in institucionalnega okvira si Resolucija zastavlja dva cilja. Cilj 7 Republika Slovenija vzdržuje svojo zakonodajo na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji v skladu z najboljšo mednarodno prakso. Zakonodaja zagotavlja prednost jedrski in sevalni varnosti ob hkratnem omogocanju glavnega namena uporabe jedrske energije in virov ionizirajocega sevanja. Ukrep za doseganje cilja Državni organi iz 6.1 podpoglavja Resolucije redno spremljajo mednarodni razvoj na podrocju jedrske in sevalne varnosti, ga primerjajo z domaco zakonodajo in po potrebi predlagajo njene spremembe. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Kot je opisano zgoraj, na podrocju jedrske in sevalne varnosti, v pravni sistem Republike Slovenije tekoce in pravocasno prenašamo EU pravni red (direktive), sproti usklajujemo domace predpise z WENRA sprejetimi standardi ter pravocasno izpolnjujemo sprejete zaveze po vseh relevantnih mednarodnih pogodbah, katerih pogodbenica je država. To dokazujejo tako neformalni kot formalni odzivi, ki jih prejemamo na tem podrocju od primerljivih upravnih organov po svetu in ocene, prejete v okviru rednega porocanja (na podlagi zavez iz mednarodnih pogodb in/ali clanstva v razlicnih organizacijah in združenjih). Tudi v letu 2017 opravljeno delo na tem podrocju je v veliki meri pogojeno s prizadevanji po usklajenosti domace zakonodaje z mednarodnim razvojem in najboljšo prakso, predvsem pa že uveljavljenimi mednarodnimi zavezami in standardi. V poglavju 7.2. so podrobno opisani realizirani in planirani cilji, ki so povezani z mednarodnimi zavezami, predvsem evropskim pravnim redom, kot npr. prenosom spremenjene in dopolnjene Direktive Sveta 2009/71/EURATOM o vzpostavitvi okvira Skupnosti za varnost jedrskih objektov, kot je bila spremenjena in dopolnjena z Direktivo Sveta 2014/87/EURATOM z dne 8. julija 2014, Direktive Sveta 2011/70/EURATOM z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki in/ali Direktive Sveta EU 2013/59/EURATOM o temeljnih varnostnih standardih za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja, znana tudi kot EU BSS (Basic Safety Standards) ter priporocil WENRA (Safety Reference Levels – SRL). Je pa bilo že koncem leta 2017 jasno, da kljub pravocasno sprejetemu ZVISJV-1 nova EU BSS v celoti ne bo prenešena v naš pravni red, saj vsi podzakonski akti (uredbe in pravilniki, izdani na podlagi zakona) ne bodo sprejeti do dne 6. februarja 2018, ko bi morale države clanice EU prenos opraviti. Cilj 8 Republika Slovenija vzdržuje ustrezno locenost in neodvisnost upravnih organov, pristojnih za nadzor jedrske in sevalne varnosti, od tistih subjektov, katerih primarna naloga je promocija uporabe jedrske energije ali virov ionizirajocega sevanja. Nadzorni organi imajo zadostna financna sredstva in ustrezen kader za opravljanje svojih nalog. Ukrepi za doseganje cilja Ureditev upravnega nadzora varstva pred sevanji in jedrske varnosti se bo statusno in organizacijsko prilagodila zaradi optimalne ureditve za ucinkovito in smotrno opravljanje upravnih, razvojnih ali strokovnih nalog na tem segmentu državne pristojnosti. S prilagoditvami bo razbremenjen državni proracun in bodo doseženi financna stabilnost upravnega organa, gospodarnejše poslovanje in odprava administrativnih ovir, neodvisnost od vpliva na odlocanje o upravnih zadevah ter ucinkovita kadrovska in financna prilagodljivost. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Organiziranost upravnih organov na podrocju jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji je ustrezna in se v letu 2017 ni spreminjala, saj za to ni bilo potrebe. 7.3 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Uredba o organih v sestavi ministrstev (Ur. list RS, št. 35/15, 62/15, 84/16 in 41/17) doloca, da Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost opravlja upravne in razvojne naloge na podrocjih sevalne in jedrske varnosti, izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanja, z izjemo v zdravstvu ali veterinarstvu, varstva okolja pred ionizirajocimi sevanji, fizicnega varovanja jedrskih snovi in objektov, neširjenja jedrskega orožja in varovanja jedrskega blaga, spremljanja stanja radioaktivnosti okolja in odgovornosti za jedrsko škodo, opravlja tudi naloge inšpekcijskega nadzora na naštetih podrocjih in ob izrednih radioloških ali jedrskih dogodkih sodeluje z Republiškim štabom civilne zašcite pri dolocanju zašcitnih ukrepov za prebivalstvo in obvešcanju. Pravno osnovo za upravne in strokovne naloge s podrocja jedrske varnosti in varstva pred sevanji in za inšpekcijski nadzor na tem podrocju dajejo ZVISJV in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo (Ur. l. SFRJ, št. 22/78 in 34/79) in Zakon o zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo (Ur. l. SRS, št. 12/80), ki oba še veljata do popolne uveljavitve novega Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1, Ur. l. RS, št. 77/10), Zakon o prevozu nevarnega blaga (Ur. l. RS, št. 33/06, ZPNB-UPB1, 41/09, 97/10 in 56/15) ter podzakonski akti s širšega podrocja jedrske in sevalne varnosti in ratificirane ter objavljene mednarodne pogodbe s podrocja jedrske energije in jedrske ter sevalne varnosti. Podrobnejši prikaz veljavne zakonodaje se nahaja na spletnih straneh URSJV. 7.3.1 Organigram URSJV URSJV je Vlada RS za leto 2017 glede na proracunske možnosti, predviden obseg nalog in program dela, dolocila 41 dovoljenih zaposlitev. Organi lahko sklepajo delovna razmerja le v skladu s kadrovskimi nacrti, v katerih je prikazano dejansko stanje zaposlenosti in nacrtovane spremembe v številu javnih uslužbencev. V zacetku leta 2017 je bilo v URSJV zaposlenih 43 javnih uslužbencev. Med letom sta odšla 2 sodelavca, od katerih je bil 1 zaposlen iz rednih sredstev v okviru kvote, drugi pa iz projektnih sredstev. URSJV je imela konec leta 2017 v skladu z dolocenim kadrovskim nacrtom 41 redno zaposlenih. Skupno število zaposlenih konec leta 2017 pa je znašalo 44, in sicer zaradi zaposlitve 1 pripravnice in 2 projektnih zaposlitev, kar ne šteje v kadrovski nacrt. Ukrepe na podrocju napredovanja javnih uslužbencev je v letu 2017 dolocal Zakon o ukrepih na podrocju plac in drugih stroškov dela v javnem sektorju. Javni uslužbenci, ki so v letu 2017 izpolnili pogoje za napredovanje v višji placni razred, naziv in višji naziv, so napredovali v višji placni razred, naziv in višji naziv, pravico do place na podlagi napredovanj pa so pridobili z zamikom, s 1. decembrom 2017. Sestava zaposlenih na zadnji dan leta 2017 je bila sledeca: 42 uradnikov in 2 strokovno-tehnicna delavca. Stopnje strokovne usposobljenosti 44 zaposlenih na URSJV so prikazane v preglednici 44. Preglednica 44: Stopnja strokovne usposobljenosti zaposlenih na URSJV Stopnja izobrazbe Število Delež (%) srednja izobrazba 1 2 % visoka izobrazba 4 9 % univerzitetna izobrazba 18 41 % magisterij 11 25 % doktorat znanosti 10 23 % URSJV opravlja svoje naloge v notranjih organizacijskih enotah, kot so razvidne s slike 132. Slika 132: Organigram URSJV 7.3.2 Financna sredstva Že v prejšnjih letih je URSJV porocala, da se je umirjanje gospodarske krize poznalo tudi pri financnem poslovanju URSJV. Iz preglednice 45 je razvidna višina zagotovljenih sredstev v proracunu. Le-ta se med letom nekoliko povecajo, tako da je s prerazporeditvami med proracunskimi uporabniki veljavni proracun za leto 2017 znašal 2.820.433,58 evrov. Preglednica 45: Proracunska sredstva po postavkah med leti 2012 in 2017 Proracunska postavka 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 7911 Projekt EURANOS 85.598 153360 Projekt IPA (sodelovanje URSJV v projektih pomoci EK in MAAE) 40.905 273.680 74.000 153361 PREPARE projekt 8.400 9.677 8.280 4.320 153362 PREPARE projekt 3.200 2.560 2.760 1.200 Proracunska postavka 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 160295 Projekt »Nadaljnja krepitev strokovnosti jedrskih upravnih organov zahodnega Balkana« 90.000 153354 Place 1.649.286 1.522.550 1.416.855 1.381.010 1.378.652 1.360.516 1.607.791 335510 (153355) Materialni stroški 306.492 295.037 342.819 502.523 539.624 540.000 276.500 502010 (153357) Jedrska varnost 76.425 75.558 50.330 32.902 69.991 58.800 80.000 781810 (153358) Radiološka varnost 141.514 138.445 100.965 128.133 100.965 101.000 101.000 782110 (153356) Investicije in vzdrževanje 20.000 7.917 8.090 15.790 20.090 20.000 21.000 574810 (153359) Clanarine 350.202 248.415 348.415 348.415 150.000 290.827 280.827 Skupaj 2.543.919 2.287.922 2.099.476 2.506.608 2.311.267 2.650.343 2.531.118 7.3.3 Izobraževanje Leta 2017 je URSJV, tako kot vsa prejšnja leta, namenjala veliko pozornost izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju, z namenom spremljanja in razvijanja kariere javnih uslužbencev in ustvarjanja pogojev za izboljšanje strokovne usposobljenosti vseh zaposlenih. Posebno pozornost namenjamo usposabljanju na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji. Vecje število delavcev (predvsem vsi inšpektorji) ima opravljen poseben tecaj in izpit v okviru izobraževalnega in izpopolnjevalnega programa sorodnega upravnega organa ZDA (US NRC), pa tudi izpite na ustreznem simulatorju (replika komandne sobe v NE Krško). Usposabljanje in šolanje sta zelo intenzivna tudi v tujini, saj lahko URSJV le tako strokovno pokriva podrocje, ki se nenehno razvija. Javni uslužbenci URSJV se med drugim udeležujejo razlicnih oblik usposabljanj, ki jih organizirajo MAAE, OECD/NEA in EU. Vendar je potrebno poudariti, da se je tudi v letu 2017 nadaljevala praksa zadnjih let, po kateri se prioritetno omogoca zgolj usposabljanja in izobraževanja, ki od URSJV ne zahtevajo financnih vložkov (kotizacij, stroškov prevoza in nastanitev) in jih financno podpre ali v celoti krije organizator usposabljanja. Za pridobitev specificnih znanj in dodatno usposabljanje na ožjih podrocjih dela je URSJV organizirala in izvedla tudi t. i. interna izobraževanja. Te oblike so primerne predvsem na podrocjih, kjer izvajalec izobraževanja oziroma usposabljanja program prilagodi zahtevam in potrebam narocnika (URSJV), izvaja se najpogosteje na sedežu URSJV, kar tudi omogoca udeležbo vecjega števila udeležencev/slušateljev. Izvedenih je bilo preko 35 razlicnih vsebin usposabljanj in to pretežno v tujini, nekaj pa tudi v domovini. V ta usposabljanja in izobraževanja je bilo vkljucenih preko 50 sodelavcev, pri cemer so zelo pazili na racionalizacijo stroškov, saj so bile skoraj vse oblike brez kotizacij. Velika vecina izobraževanj/usposabljanj je bila izvedena na sedežu Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE), ki je krila tudi skoraj vse stroške takega izobraževanja/usposabljanja. Najštevilcnejša pa so interna usposabljanja s podrocja pripravljenosti na izredni dogodek, ki jih je bilo v letu 2017 preko 70, udeležilo pa se jih je preko 350 sodelavcev. URSJV ima na podlagi ustrezne izobrazbe oziroma dodatnega usposabljanja: - odgovorno osebo za varstvo pred sevanji, ki je na podlagi 35. clena ZVISJV odgovorna za izvajanje in nacrtovanje ukrepov varstva pred ionizirajocimi sevanji v skladu z omenjenim zakonom, - delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 56/99, 64/01 in 43/11), - pooblašcenca za napotitev sodelavcev URSJV na obdobne preventivne zdravstvene preglede in - svetovalko za pomoc in informacije o ukrepih, ki so na voljo v zvezi z varstvom pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpincenjem v skladu z Uredbo o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave (Ur. l. RS, št. 36/09 in 21/13 – ZDR-1). V letu 2017 je URSJV nadaljevala z uvajanjem sistema za zagotavljanje kompetenc in optimizacijo notranje organiziranosti URSJV na podlagi priporocil Mednarodne agencije za atomsko energijo. Nabor vec stotih podrobnih kompetenc sodelavcev URSJV je bil zožen na 196 širših kompetenc, ki so bile pripravljene za vkljucitev v vprašalnik, ki se je prvic v letu 2014, uporabil pri izvedbi letnih razgovorov tudi v letu 2017. 7.3.4 Delo strokovnih komisij 7.3.4.1 Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje (v nadaljevanju Komisija) je imela leta 2017 skupno osem sej. Prva seja Komisije je bila namenjena organizacijskim pripravam za izvedbo izpitov, s katerimi se preverja strokovna usposobljenost obratovalnega osebja NEK, to so glavni operaterji reaktorja, operaterji reaktorja in inženirji izmene. Preostalih sedem sej je bilo namenjenih izvajanju izpitov za omenjeno obratovalno osebje NEK. Komisija je v decembru 2017 izvedla izpit za prvo pridobitev dovoljenja za operaterja reaktorja NEK in sicer za štiri kandidate, ki so vsi uspešno opravili preverjanje strokovne usposobljenosti ter tako pridobili prvo dovoljenje za operaterja reaktorja. Jeseni leta 2017 je Komisija organizirala šest izpitnih rokov za obnovitev dovoljenj obratovalnega osebja NEK za skupaj 31 kandidatov. Obnovitev dovoljenj za delovno mesto operaterja reaktorja je uspešno opravilo 12 kandidatov, za delovno mesto glavnega operaterja reaktorja 9 kandidatov, ter za delovno mesto inženirja izmene pet kandidatov. Štirje kandidati za glavnega operaterja reaktorja in en kandidat za inženirja izmene pa so v tem obdobju uspešno opravil preverjanje usposobljenosti za prvo pridobitev dovoljenja. Na raziskovalnem reaktorju TRIGA IJS sta v novembru 2017 dva kandidata uspešno opravila preverjanje usposobljenosti za obnovitev dovoljenja za vodjo izmene. Preverjanj usposobljenosti za obnovitev dovoljenja za vodjo skladišca radioaktivnih odpadkov na CS RAO, ki ga upravlja ARAO, v letu 2017 ni bilo. Vsem kandidatom NEK in IJS, ki so uspešno pridobili ali obnovili dovoljenje, je URSJV na osnovi predloga Komisije izdala dovoljenje za opravljanje del in nalog v jedrskih objektih. 7.3.4.2 Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost (SSSJV) strokovno pomaga ministrstvu, pristojnemu za okolje, in URSJV na podrocju sevalne in jedrske varnosti, fizicnega varovanja jedrskih snovi in objektov, varovanja jedrskega blaga, stanja radioaktivnosti okolja, varstva okolja pred ionizirajocimi sevanji, intervencijskega ukrepanja ter sanacije posledic izrednih dogodkov in virov sevanja, ki se ne uporabljajo v zdravstvu in veterini. Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost se je v letu 2017 sestal na treh rednih sejah, ena seja pa je potekala v korespondencni obliki. Poleg rednega porocanja direktorja URSJV o stanju na podrocju jedrske in sevalne varnosti, je Svet obravnaval stanje v Sloveniji na podrocju pooblašcenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost, stanje na zakonodajnem podrocju še zlasti pri pripravi Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti, obravnaval je osnutek Zakona o skladu za financiranje razgradnje NEK, osnutek Zakona o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško ter odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško, Zakon o javnem narocanju in vpliv tega zakona na zagotavljanje jedrske varnosti ter naslednje podzakonske akte: Uredbo o sevalni dejavnosti UV1, Uredbo o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji UV2 in Pravilnik o uporabi virov sevanj in sevalni dejavnosti JV2/SV2, Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti JV10, Prakticno smernico PS 1.06, ki graficno prikazuje razlicna stanja razlicnih jedrskih. Svet je nadalje obravnaval in potrdil Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2016. Na korespondencni seji pa je obravnaval in potrdil Šesto nacionalno porocilo po Skupni konvenciji o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom. 7.3.5 Uporaba tujih obratovalnih izkušenj URSJV je leta 2004 vpeljala v svoje delo izpopolnjen proces pregleda tujih obratovalnih izkušenj z namenom uciti se iz tujih izkušenj in napak ter prepreciti ponavljanje enakih napak v slovenskih jedrskih objektih ter tako povecati njihovo varnost in zanesljivost. Sodelavci URSJV, predvsem pa skrbnik procesa tujih obratovalnih izkušenj, spremljajo informacije o obratovalnih izkušnjah jedrskih in tudi sevalnih objektov po svetu. Po preliminarnem pregledu posamezne informacije v smislu pregleda uporabnosti informacije za slovenske jedrske objekte ali za URSJV, se zanimive informacije podrobneje analizira. Na podlagi predhodno ugotovljenega stanja v jedrskih objektih in/ali na URSJV ter analize se predlagajo primerni ukrepi in zadolžitve za nadaljnje izboljšanje jedrske varnosti, kot so predlogi sprememb v jedrskem objektu, dodatne analize, spremembe v postopkih ali predlog spremembe zakonodaje. Proces obravnave tujih obratovalnih izkušenj je podprt z organizacijskim navodilom [35], ki doloca proces iskanja informacij, presejanje in analiziranje, odgovornosti in podrocja dela, ki jih pokrivajo sodelavci URSJV. Tuje obratovalne izkušnje so dokumentirane v podatkovni bazi URSJV, ki služi kot pregledovalno in urejevalno orodje, prav tako pa tudi kot orodje za obvešcanje o ukrepih, ki jih je potrebno izvesti. Podatkovna baza tujih obratovalnih izkušenj je na voljo sodelavcem URSJV iz sektorjev JV, SVM in vodstva, ter glede na naravo dela tudi drugim sodelavcem URSJV. V letu 2017 je bilo izbranih 47 tujih obratovalnih izkušenj za podrobnejšo analizo. Od tega je bilo 34 izkušenj zakljucenih, 13 jih je še v obravnavi. Iz opravljenih podrobnejših analiz tujih izkušenj so sledile aktivnosti URSJV kot je izvedba tematskih inšpekcij, pridobitev dodatnih pisnih informacij od NE Krško glede obravnavanih tematik in izvedbe korektivnih akcij. Na pobudo URSJV je NEK izkušnje vkljucila v že odprte korektivne programe oz. so izdali zahtevek korektivnega programa. Prav tako so se lotili postopnih revizij nepravilnosti v predmetnih postopkih. Analize so hkrati z dolocitvijo možnih manjših izboljšav pripomogle k izboljšanju jedrske varnosti. Vir: [38]. 7.3.6 Projektne naloge URSJV URSJV je v letu 2017 razpisala tri projektne naloge s podrocja jedrske varnosti. Prva naloga z naslovom »Vpliv obsevanosti reaktorske posode na obratovalno dobo NEK« obravnava podrocje staranja jedrskih elektrarn. V nalogi je ovrednotena obsevanost reaktorske posode v NEK za celotno obdobje obratovanja NEK od zacetka obratovanja do konca njene podaljšane obratovalne dobe. Analiziran je vpliv poenostavljenega modela izracuna fluksa hitrih nevtronov na dolocitev krivulj ogrevanja in ohlajevanja primarnega sistema NEK. Podan je tudi pregled dogajanj na podrocju raziskav in razvoja v povezavi z nadzorom staranja reaktorskih posod ter pregled obratovalnih izkušenj oz. tujih praks povezanih z nadzorom. Nalogo je izvedel Institut Jožef Stefan, Odsek za reaktorsko fiziko. Drugi dve projektni nalogi sta s podrocja analiz težkih nesrec. Projektna naloga z naslovom »Pregled strategij hlajenja taline sredice po pretalitvi reaktorske posode« podaja pregled najnovejših izsledkov raziskav ter možnih strategij hlajenja staljene sredice, ki bi po pretalitvi reaktorske posode stekla v reaktorsko votlino v NEK. Podana je tudi kvalitativna ocena veljavnosti sklepov iz študije Inštituta Jožef Stefan iz leta 2005 in nevarnosti parne eksplozije v NEK v luci novih eksperimentalnih podatkov in novih simulacij. Namen projektne naloge z naslovom »Analiza vpliva nadgradnje varnosti NEK na smernice za obvladovanje težkih nesrec« pa je oceniti sposobnost NEK za obvladovanje težkih nesrec po izvedbi programa za nadgradnjo varnosti PNV. V nalogi je ovrednoten vpliv nove opreme oz. sistemov, kot jo predvideva PNV, na preprecevanje in blaženje posledic težkih nesrec. Z racunalniško simulacijo programa MELCOR verzije 1.8.6 je preverjena ustreznost obstojecih smernic NEK za obvladovanje težkih nesrec. Obe projektni nalogi je izvedel Institut Jožef Stefan, Odsek za reaktorsko tehniko. 7.3.7 Sistem vodenja v URSJV 7.3.7.1 Uvod Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) izvaja vse svoje dejavnosti v skladu z vpeljanim sistemom vodenja, ki je zasnovan na osnovi: - Standarda ISO 9001:2008 »Sistemi vodenja kakovosti – zahteve«, - IAEA Safety Standards No. GS-R-3 »The Management System for Facilities and Activities«, julij 2006, Dunaj in - IAEA Safety Standards No. GS-G-3.1 »Application of the Management System for Facilities and Activities«, julij 2006, Dunaj. Cilj sistema vodenja je zagotavljanje izvajanja poslanstva URSJV in doseganje njene vizije z upoštevanjem vrednot ob optimalni izkorišcenosti vseh razpoložljivih sredstev. Sistem vodenja URSJV je opisan v »Poslovniku Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost« in ostali dokumentaciji sistema vodenja, predvsem v organizacijskih predpisih in organizacijskih navodilih. Poslovnik je vodilo za delo in razvoj URSJV. URSJV je 20. decembra 2007 pridobila certifikat skladnosti sistema vodenja po standardu ISO 9001:2000 »Sistemi vodenja kakovosti – zahteve« in kasneje v letu 2009 s posodobljenim standardom ISO 9001:2008. S certifikacijsko presojo, recertifikacijsko presojo in kontrolnimi presojami, ki jih je izvajala certifikacijska hiša Bureau Veritas Certification, je URSJV redno obnavljala certifikat sistema vodenja vse do konca leta 2013. Zaradi pomanjkanja financnih sredstev se URSJV ni odlocila izvesti druge recertifikacjske presoje, ki bi morala biti v decembru 2013 in je tako izgubila certifikat skladnosti sistema vodenja s standardom ISO 9001:2008. Kljub temu, da URSJV nima vec formalnega certifikata skladnosti sistema vodenja po standardu ISO 9001: 2008, pa še naprej izvaja vse aktivnosti v skladu z zahtevami standarda ISO 9001:2008 kakor tudi z zahtevami MAAE standardov, ki se nanašajo na sistema vodenja in skrbi za nenehno izboljševanje uspešnosti in ucinkovitosti svojega delovanja. Vsekakor bi vsakoletne zunanje presoje in nenazadnje koristni nasveti zunanjih presojevalcev še dodatno pripomogli k: - doslednejšemu spoštovanju nacel, dolocenih v standardih sistemov vodenja in - uveljavljanju stalnih izboljšav sistema vodenja. Na vodstvenem pregledu za leto 2016 je bilo sklenjeno, da se v letu 2017 sistem vodenja uskladi z novimi izdajami standardov, ki se nanašajo na sistem vodenja in sicer z: - IAEA Safety Standards No. GSR Part 2 »Leadership and Management for Safety«, Dunaj, 2016, - ISO 9001:2015 »Sistemi vodenja kakovosti – zahteve«. Ta aktivnost se žal v letu 2017 ni v celoti realizirala, bo pa realizirana v letu 2018. Poslovnik, ki bo usklajen z novimi standardi, je v pripravi. Vsi zaposleni na URSJV so redno seznanjeni s statusom sistema vodenja in sicer: - direktor enkrat letno predstavi zaposlenim vizijo, poslanstvo, vrednote in politiko vodenja URSJV ter poziva zaposlene, da predlagajo izboljšave oziroma spremembe; - direktor na mesecnih porocanjih seznanja sodelavce s spremembami in izboljšavami sistema vodenja; - direktor na mesecnih porocanjih predstavi in obravnava mnenja strank; - vse predstavitve direktorja so objavljene na URSJV intranetnih straneh pod »Za zaposlene«; - predstavnica vodstva za sistem vodenja sproti obvešca zaposlene o novih izdajah postopkov in njihovih revizijah; - predstavnica vodstva za sistem vodenja na URSJV intranetnih straneh objavi letni plan notranjih presoj in zapisnik vodstvenega pregleda. 7.3.7.2 Dokumentacija sistema vodenja URSJV V letu 2017 so zaposleni v URSJV v skladu z ON 1.21.7 »Obvladovanje organizacijskih postopkov (OP) in organizacijskih navodil (ON)« redno pregledovali dokumentacijo sistema vodenja. Ce je bilo potrebno, so dokumentacijo tudi revidirali. Modul InfoURSJV »Opomniki« redno opominja skrbnike postopkov, kdaj zaceti in kdaj zakljuciti izvajanje posameznih periodicnih dejavnosti, kot npr. pregledovanje OP in ON, pregledovanje Opomnikov NUID, pregledovanje prakticnih smernic in pregledovanje zakonodaje. V tem obdobju je URSJV izdala 4 nove dokumente in sicer: - ON 1.21.13 »Navodila za elektronsko podpisovanje dopisov«, - ON 1.40.10 »Pravilnik o notranjem revidiranju«, - ON 2.1.8 »Navodilo za pregled dokumentacije za odobritev odlagališca NSRAO« in - ON 8.1.6 »Zagotavljanje prenosa znanja z usposabljanj ali srecanj MAAE«. Na podlagi rednih pregledov dokumentacije je URSJV objavila 47 novih posodobljenih izdaj OP in ON ali Opomnikov od tega 20 za proces št. 5 »Pripravljenost na izredne dogodke«. Poleg tega so bili izdelani še naslednji dokumenti: - Strategija komuniciranja z javnostmi, - Letni plan dela URSJV za leto 2017, - Letni plan inšpekcije za sevalno in jedrsko varnost za leto 2017 in - Register tveganj za leto 2017. S sklepom direktorja je bil v letu 2017 ukinjen en postopek in sicer ON 1.31.2 »Seznam strokovnih podrocij, daljših usposabljanj, ki so se jih udeležili, in znanja tujih jezikov sodelavcev URSJV«. Postopek je bil ukinjen, ker je bila njegova vsebina v dobršni meri prenešena v OP 1.60 »Upravljanje s kompetencami zaposlenih in izvedba letnih razgovorov«. Vsa dokumentacija sistema vodenja se dokumentira v bazi InfoURSJV in je objavljena tudi na IntraURSJV. Zadnji reviziji »Poslovnika Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost« in »Poslovne politike URSJV« sta objavljeni še dodatno na internetnih straneh URSJV, prav tako je na internetni strani tudi objavljena angleška verzija poslovnika »Management Manual of the Slovenian Nuclear Safety Administration«. S sistemom vodenja in spremembami so bili stalno seznanjeni vsi sodelavci URSJV. Na mesecnih porocanjih sodelavcem, je direktor seznanjal zaposlene o tekocih dogajanjih na URSJV kot tudi s sistemom vodenja ter novimi dokumenti sistema vodenja. 7.3.7.3 Merjenja, analize in izboljšave sistema vodenja URSJV URSJV je v letu 2017 izvajala številne aktivnosti v zvezi z izvajanjem sistema vodenja in uvajala izboljšave. V skladu s »Planom presoj« so bile v dneh 13. 11. 2017, 21. 11. 2017 in 24. 11. 2017 izvedene notranje presoje celotnega sistema vodenja URSJV, ki so pokrile vecino podrocij dela URSJV, opisana v »Poslovniku Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost« in vse zahteve standarda ISO 9001:2008 kot tudi zahteve IAEA standarda No. GS-R-3 »The Management System for Facilities and Activities«. Na notranji presoji je bilo danih 19 priporocil, ki so se obravnavala na zakljucnem sestanku dne 24. 11. 2017. Notranje presoje URSJV so izvajali 4 usposobljeni notranji presojevalci sistema vodenja. Poleg tega sta na notranji presoji sodelovali še dve novi presojevalki, ki sta v letu 2017 opravili izpit za notranji presojevalki pri certifikacijski hiši Bureau Veritas in ena kandidatka za presojevalko, ki bo izpit predvidoma opravila v letu 2018. Kot to zahtevata standarda ISO 9001 in IAEA GS-R-3, URSJV vsako leto izvede vodstveni pregled. Za leto 2017 je bil izveden 12. januarja 2018 in je trajal cel dan. Na vodstvenem pregledu so bili prisotni direktor in vodje sektorjev oziroma njihovi namestniki ter vodje služb kot skrbniki procesov ter vodje oddelkov in predstavnica vodstva za sistem vodenja. Na vodstvenem pregledu se je obravnavalo naslednje: - porocila skrbnikov procesov, vkljucno z izpolnjenjem zahtev z lanskega vodstvenega pregleda in iz lanskega letnega plana; - porocilo predstavnice vodstva za sistem vodenja; - pregled in potrditev letnega plana 2018; - sklepi in ugotovitve. Na vodstvenem pregledu je bilo ugotovljeno, da je bilo 9 sklepov iz prejšnjega vodstvenega pregleda v celoti izvedenih, en sklep pa je bil delno realiziran. Sprejetih je bilo 5 (pet) novih sklepov, ki morajo biti realizirani v letu 2018. V letu 2017 so na URSJV spremljali in evidentirali realizacijo letnih temeljnih ciljev in letnih izvedbenih ciljev, dolocenih v »Letnem planu Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost za leto 2017«. V zvezi s tem je izdelan dokument »Realizacija Letnega plana Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost za leto 2017, stanje 31. decembra 2017«. V letu 2017 so odpravili napake modula InfoURSJV, ki so se nanašale na evidentiranje in spremljanje Letnega plana in ponovno zaceli z evidentiranjem in spremljanjem letnih ciljev prek modula InfoURSJV, kar je bistveno prispevalo k vecji preglednosti spremljanja realizacije. Realizacija izvedbenih ciljev je razvidna iz preglednice 46, primerjava realizacije ciljev s preteklimi leti pa je predstavljena v preglednici 47. Preglednica 46: Realizacija izvedbenih ciljev URSJV Skupno število ciljev (temeljnih in izvedbenih): 242 100,00 % število doseženih ciljev: 214 88,43 % število nedoseženih ciljev (zunanji vzroki): 5 2,07 % število nedoseženih ciljev (vzrok URSJV): 19 7,85 % odpovedani cilji (cilji ni bil vec aktualen): 4 1,65 % Preglednica 47: Primerjava realizacije ciljev s preteklimi leti Realiziran cilj/leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 zakljucen/dosežen letni cilj 84,5 80,4 79,6 84,4 78 91,03 87,8 85,65 84,68 88,43 delno realizirani pomožni cilji 6 10,8 9,9 6,5 10,5 1,28 0 0 0 0 zamuda/nedosežen letni cilj – vzrok URSJV 1,3 3,4 0,6 4 0 0,64 3,05 10,53 8,51 7,85 neizpolnjen/nedosežen letni cilj – zunanji vzrok 8 5,4 9,9 4,5 6,5 0,64 0,64 1,44 5,11 2,07 odpovedan letni cilj 0 0 0 4 5 6, 41 0 2,38 1,7 1,65 Na vodstvenem pregledu je bil potrjen osnutek »Letnega plana dela URSJV za leto 2018«. V skladu z zahtevami 1. clena Uredbe o spremembah Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 101/2010) URSJV še naprej redno izvaja mesecno anketiranje zadovoljstva strank na podlagi izpolnjenih vprašalnikov strank. URSJV mesecno ugotavlja zadovoljstvo strank na podlagi izpolnjenih vprašalnikov strank. V letu 2017 so prejeli 145 vprašalnikov od 276 poslanih. Povprecna ocena za leto 2017 je 4,67 in je nekoliko nižja kot v preteklem letu (4,71), kar pa je še vedno v okviru zastavljenega letnega cilja iz »Letnega plana URSJV za leto 2017«, ki je 4,50. Do 31. decembra 2017 so z vprašalniki dobili 41 mnenj strank. Le štiri pripombe so odražale nezadovoljstvo strank. Dve od teh pripomb sta se nanašali na nepreglednost njihove spletne strani. Dve stranki menita, da se obrazce težko najde, veckrat je potrebna pomoc pri izpolnjevanju, saj so vecnamenski in dvoumni. Sicer so stranke zadovoljne z delom URSJV, v vprašalnikih tudi veckrat poimensko pohvalijo uslužbence, s katerimi so sodelovali. V vecini primerov se stranke strinjajo, da na URSJV korektno in ažurno sodelujejo z njimi in da delo opravljajo izredno strokovno, in da so lahko vzgled drugim organom. V letu 2017 so zaceli še dodatno zbirati povratne informacije strank od drugih državnih organov in mednarodnih institucij s cimer skušamo dobiti popolnejšo podobo o zadovoljstvu vseh deležnikov in ne samo strank v upravnih postopkih. Podatke zbira predstavnica vodstva za kakovost. V letu 2017 so ponovno izvedli anketo o zadovoljstvu zaposlenih. Rezultati ankete kažejo, da se je od prejšnjega leta zadovoljstvo zaposlenih ponovno nekoliko zmanjšalo. 7.3.7.4 Usposabljanja za sistem vodenja Usposabljanja za sistem vodenja so v URSJV potekala v okviru danih možnosti. Presojevalci so svoje znanje izpolnjevali v okviru izvajanja notranjih presoj. Sodelavci so se usposabljali tudi na MAAE tecajih in delavnicah, placljivih usposabljanj v tudi letu 2017 prakticno ni bilo. URSJV ima trenutno usposobljenih 6 notranjih presojevalcev sistema vodenja. V letu 2017 sta opravili izpit za notranji presojevalki dve sodelavki URSJV (ena iz službe za mednarodne zadeve in ena iz sektorja za jedrsko varnost). V letu 2018 pa bo URSJV predvidoma usposobila še enega presojevalca. Vseh šest notranjih presojevalcev kot tudi sodelavka, ki bo v letu 2018 opravila izpit za notranjo presojevalko, je sodelovalo pri izvedbi notranjih presoj, ki so bile izvedene v novembru 2017. Za izboljšanje kakovosti notranjih presoj in ucinkovitejšega izvajanja notranjih presoj kot tudi drugih dejavnosti v zvezi s sistemi vodenja na URSJV, bi bilo treba vec pozornosti posvetiti usposabljanju s podrocja sistemov vodenja, integriranih sistemov in seznanitvi z novimi dognanji na tem podrocju. Žal pa so dolocena zelo kakovostna usposabljanja placljiva. Predvsem vec usposabljanj s podrocja pregledovanja in izvajanja inšpekcij sistemov vodenja pri strankah bi pripomoglo, da bi bile inšpekcije s podrocja kakovosti in sistemov vodenja ucinkovitejše, kar bi posledicno tudi doprineslo k zagotavljanju in vzdrževanju sevalne in jedrske varnosti. V letu 2017 sta se dva presojevalca sistema vodenja (vodilna presojevalka iz Sektorja za sevalno varnost in materiale in notranji presojevalec iz Inšpekcije za sevalno in jedrsko varnost) udeležila delavnice: - Regional TC on Regulatory Oversight of Management for Safety and Management System, Varšava, Poljska, 15. 05. - 19. 05. 2017. Poleg tega je predstavnica vodstva za kakovost na povabilo MAAE sodelovala kot ekspert v naslednjih misijah: - IRRS Mission, Abuja, Nigerija, 02. 07. - 12. 07. 2017; - IRRS Mission, Addis Ababa, Etiopija, 03. 12. - 12. 12. 2017; - Mission to advise the RB of Botswana on the Integrated Management System IMS, Gaborone, Bocvana, 24. 07. - 27. 7. 2016; - Consultancy Meeting to Review Exemplary Materials on Leadership and Management of the RB, Dunaj, Avstrija, 25. 09. - 29. 09. 2017; - Znanstveni obisk za podrocje sistemov vodenja, organiziran za predstavnika regulatornega organa iz Zimbabveja (Radiation Protection Authority of Zimbabwe), Ljubljana, Slovenija, 04. 09. - 08. 09. 2017. Predstavnica vodstva za kakovost je v letu 2017 nadaljevala delo na EU projektu »Further Enhancement of the Technical Capacity of Nuclear Regulatory Bodies in Albania, Bosnia and Herzegovina, the Former Yugoslav Republic of Macedonia, Montenegro and Serbia, as well as Kosovo« kot vodja izvedbe naloge 2.5 »Strategic Plan and Management System« in sicer: - organizirala je OJT (on-the-job-training) za predstavnici srbskega regulatornega organa SRPNA (Serbian Radiation Protection and Nuclear Safety Agency), kjer je bil dvema predstavnicama predstavljen sistem vodenja URSJV. Pri predstavitvi je poleg predstavnice vodstva za kakovost sodelovalo še pet ekspertov URSJV. OJT je potekal na URSJV od 20. 02. - 24. 02. 2017; - udeležila se je sestanka »Mid-term project status review meeting«, Dures, Albanija, 10. 05. - 11. 05. 2017; - v sodelovanju z enim ekspertom iz ENCONET, Dunaj in enim ekspertom iz URSJV je pregledala dokumentacijo sistema vodenja makedonskega regulatornega organa FYROM (the Former Yugoslav Republic of Macedonia) in pripravila »Draft Technical Report«, Ljubljana Slovenija, 25. 04. 2017. 7.3.8 Obvešcanje javnosti Interni akti URSJV, predvsem Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v URSJV in Poslovnik URSJV, dolocajo, da javnost dela zagotavlja direktor, predvsem z dajanjem uradnih sporocil ter na druge nacine, ki omogocajo javnosti, da se seznani z delom URSJV in reševanjem vprašanj z njenega delovnega podrocja. URSJV javnost obvešca predvsem z objavo informacij preko svojih spletnih strani. Le-te so v stalnem posodabljanju, pri cemer je vsebina podana pregledno in bralcu prijazno. Tako je posebna stran namenjena t. i. »Info središcu«, kjer objavljamo prispevke v razlicnih tematskih sklopih (porocila, knjižnica, Sevalne novice, INES dogodki, sporocila za medije, koledar dogodkov, clanki in uporabne povezave). Pod sklopom »Posamezne zadeve« so povezave do informacij o posameznih zadevah (dosjejih), ki jih vodi URSJV in v javnosti zbujajo posebno zanimanje. Novih »dosjejev« v letu 2017 ni bilo potrebno odpreti, saj posebnih dogodkov, ki bi si zaslužili oz. bi zahtevali tako poglobljeno obvešcanje javnosti, ni bilo, so pa nekoliko dopolnili dokumentacijo »O potresni varnosti NEK«. Rubrika »Novice« je namenjena aktualnim dogodkom, povezanim z delom uprave, za katero se URSJV trudi, da je sveža in informativna. V letu 2017 je bilo objavljenih 51 takih novic, povprecno torej nekaj vec kot štiri na mesec. Pomembno mesto zavzema katalog informacij javnega znacaja, oblikovan po zahtevah Zakona o dostopu do informacij javnega znacaja ter pripadajoce uredbe. Na tej osnovi je URSJV v letu 2017 prejela zgolj en zahtevek za dostop do informacij javnega znacaja in mu tudi ugodila. S prakso izdajanja Sevalnih novic, s katero so zaceli leta 2004, so nadaljevali tudi v letu 2017 in pripravili tri številke (43 do 45), ki so objavljene tudi na spletnih straneh URSJV. Prvi dve številki sta tematski, saj je številka 43 Sevalnih novic v celoti posvecena primerom »intervencij« inšpekcije URSJV v letu 2016; medtem ko je št. 44 namenjena podrocju prevoza manjših kolicin radioaktivnih snovi v izvzetih tovorkih. Zadnja številka v letu 2017 (št. 45) je bila v pretežni meri posvecena informaciji o sprejemu novega Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1), dodali pa so tudi koristne nasvete glede placevanja upravnih taks in informacije o dogodkih iz tujine, objavljeni v spletnem informacijskem sistemu NEWS. URSJV za tujino, predvsem za tuje upravne organe s podrocja jedrske in sevalne varnosti, pripravlja tudi t.i. “News from Nuclear Slovenia” s standardizirano vsebinsko zasnovo, ki se jo dvakrat letno aktualizira. Obe publikaciji, tako Sevalne novice, kot tudi News from Nuclear Slovenia, se objavljajta na spletni strani URSJV. V sklop obvešcanja javnosti nedvomno sodi tudi vsakoletna priprava Porocila o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji, katerega pripravo doloca ZVISJV. Porocilo za leto 2016 je obravnavala in sprejela Vlada RS na 139. redni seji dne 15. junija 2017 in ga posredovala v Državni zbor Republike Slovenije. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je porocilo obravnavala na svoji 105. seji dne 25. septembra 2017, Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor pa se je kot maticno delovno telo s porocilom seznanil na svoji 35. redni seji dne 29. novembra 2017. Obenem porocilo predstavlja osnovni nacin obvešcanja širše javnosti o stanju na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji v državi, kateri je, v prvi vrsti, tudi namenjeno. 7.4 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO PRED SEVANJI Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS) je organ v sestavi Ministrstva za zdravje. URSVS opravlja strokovne, upravne, nadzorne in razvojne naloge na podrocju izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov ionizirajocih sevanj v zdravstvu in veterinarstvu, varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi ionizirajocih sevanj, sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi izpostavljenosti ljudi naravnim virom ionizirajocih sevanj, izvajanja monitoringa radioaktivne kontaminacije živil in pitne vode, omejevanja, zmanjševanja in preprecevanja zdravju škodljivih vplivov neionizirajocih sevanj, presojanja ustreznosti in pooblašcanja izvedencev varstva pred sevanji. Organiziranost URSVS je prikazana na sliki 133. Slika 133: Organiziranost Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji V okviru URSVS deluje kot posebna organizacijska enota inšpekcija za varstvo pred sevanji, ki je pristojna za nadzor virov ionizirajocih sevanj v medicini in veterini ter izvajanja predpisov na podrocju varstva ljudi pred ionizirajocimi sevanji. Na URSVS je bilo v letu 2017 zaposlenih pet sodelavcev. Težišce delovanja URSVS je bilo tudi v letu 2017 izvajanje nalog na podrocju varstva pred sevanji in utrditev sistema varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi sevanj v Republiki Sloveniji. Pri tem je uprava izvajala naslednje naloge: - izvajanje dolocil ZVISJV in sprejetih podzakonskih predpisov, - izdajanje dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenj za uporabo virov ionizirajocih sevanj, ter izdajanje dovoljenj za uvoz in prevoz radioaktivnih snovi, - izdajanje pooblastil izvedencem s podrocja varstva pred sevanji, - izvajanje inšpekcijskega nadzora, - obvešcanje javnosti in osvešcanje o postopkih varovanja zdravja pred škodljivimi ucinki sevanja ter - mednarodno sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE) in drugimi mednarodnimi institucijami. Predstavnik URSVS je clan Odbora za standarde sevalne varnosti (Radiation Safety Standards Committee - RASSC) pri MAAE in clan Odbora za varstvo pred sevanji in javno zdravje (Committee on Radiological Protection and Public Health - CRPPH) pri OECD-NEA. V letu 2017 je URSVS posodabljala svoje spletne strani. URSVS je v letu 2017 sodelovala z Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost pri pripravi novega zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1), ki je bil objavljen 22.12.2017. Zakon v slovenski pravni red prenaša dolocbe Direktivo Evropske unije EURATOM 2013/59. Ostale aktivnosti Sodelavci URSVS so v letu 2017 sodelovali na naslednjih dogodkih: - sestanek »IAEA Technical Meeting on Implementation of the Requirements in the International Basic Safety Standards in relation to Non-Medical Human Imaging« 17. - 20. 01. 2017 na Dunaju, Avstrija, - sestanek o prenosu BSS direktive na podrocju zdravstva, 24. - 25. 01. 2017 v Bruslju, Belgija, - sestanek Odbora za varstvo pred sevanji in javno zdravje (CRPPH), OECD-NEA, 27. - 29. 03. 2017 v Parizu, Francija, - sestanek delovne skupine za medicinsko uporabo ionizirajocega sevanja evropske mreže HERCA, 29. - 31. 03. 2016, v Budimpešti, Madžarska, - sestanka organizacijskega odbora mreže European ALARA Network (EAN) in mreže European Radioprotection Authority Network (ERPAN), 13. - 14. 06. 2017, Pariz, Francija, - sestanek vodij evropskih upravnih organov s podrocja varstva pred sevanji (Meeting of the Heads of European Radiological protection Competent Authorities), 11. - 12. 05. 2017, Varšava, Poljska, - sestanek delovne skupine za medsebojno priznavanje izvedencev varstva pred sevanji (WP6) v okviru projekta ENETRAP III, 06. 04. 2017, Amsterdam, Nizozemska, - delavnica o prenosu BSS direktive (Workshop - Transposition of the BSS Directive -Council Directive 2013/59/Euratom), 27. - 28. 06. 2017, Bruselj, Belgija, - sestanek delovne skupine za medicinsko uporabo ionizirajocega sevanja evropske mreže HERCA, 13. - 15. 09. 2017, Dublin, Irska, - regionalno usposabljanje MAAE z naslovom »IAEA Regional Workshop on Inspecting Medical Exposure« 25. 09. - 29. 09. 2017, Ljubljana, - delavnica »Workshop on optimisation of medical procedures«, 16. - 18. 10. 2017, Skopje, Makedonija, - srecanje ROOMS 2017 (Radon Outcomes on Mitigation Solutions) meeting, 18. - 19. 10. 2017, Galway, Ireland, - sestanek vodij evropskih upravnih organov s podrocja varstva pred sevanji (Meeting of the Heads of European Radiological protection Competent Authorities), 02. - 03. 11. 2017 Kopenhagen, Danska, - sestanek MAAE »Consultancy Meeting to Test and Evaluate the Beta Release of RASIMS 2.0«, 20. - 24. 11. 2017 na Dunaju, Avstrija, - udeležba na »International Conference on Radiation Protection in Medicine: Achieving Change in Practice«, 11. - 15. 12. 2017, Dunaj, Avstrija. 7.4.1 Povzetek Tudi v letu 2017 je bil poudarek dela URSVS na podrocju ucinkovitega izvajanja upravnih nalog in inšpekcijskega nadzora skladno z dolocili ZVISJV in priprave zakonskih aktov. URSVS je nadaljevala s spremljanjem ravni radioaktivne kontaminacije živil in pitne vode ter z izvajanjem vladnega programa sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozavešcanja prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja. Zagotovljena je bila primerna varnost pri izvajanju posameznih sevalnih dejavnosti in pri uporabi virov sevanj. V letu 2017 je URSVS izvedla skupno 160 inšpekcijskih postopkov. Inšpekcija URSVS je opravila 6 poglobljenih inšpekcijskih pregledov na podrocju izpostavljenosti radonu in izdala 5 odlocb z zahtevami po zmanjšanju izpostavljenosti. V zdravstvu in veterinarstvu je bilo opravljenih 7 poglobljenih inšpekcijskih pregledov ter izdanih 3 odlocbe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Opravljen je bil tudi poglobljeni inšpekcijski pregled s podrocja prevoza radioaktivnih snovi, ki se uporabljajo v zdravstvene namene. Izdanih je bilo 5 zahtev za predložitev dokazil o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, 26 zahtev za predložitev dokazila v zvezi s prenehanjem uporabe rentgenske naprave ter 110 zahtev po uskladitvi z veljavno zakonodajo. URSVS je ukrepala dvakrat, ko je bila presežena operativna mesecna osebna doza 1,6 mSv. Celovit nadzor je bil zagotovljen s sodelovanjem strokovnih institucij, ki redno preverjajo stanje na tem podrocju. V letu porocanja je URSVS izdala 77 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 230 dovoljenj za uporabo virov sevanj, 15 potrdil o prejetih dozah in 27 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi. Izdano je bilo 15 pooblastil izvajalcem strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj. Nadaljevalo se je vodenje evidence virov sevanj, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu ter razvoj in polnjenje centralne evidence osebnih doz izpostavljenih delavcev. V letu 2017 je URSVS financirala analizo skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitnih vodah Slovenije, ki je podlaga za zasnovo monitoringa pitne vode v Sloveniji v prihodnih letih ter radonski zemljevid, ki je ena od osnov za nacionalni radonski program. Na podrocju izpostavljenosti radonu je URSVS financirala še izdelavo Smernic za radonsko varno gradnjo novih stavb in izdajo slikanice, natisnjene na ucne pripomocke, namenjene osnovnošolcem. Vsi navedeni podatki govorijo o velikem obsegu in številu opravljenih nalog tudi v letu 2017. 7.5 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI ZA JEDRSKO ŠKODO - JEDRSKI POOL GIZ Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti GIZ (v nadaljevanju: Jedrski Pool GIZ) zavaruje in pozavaruje jedrske nevarnosti. Jedrski Pool GIZ je bil ustanovljen leta 1994, ko je osem clanic (zavarovalnice in pozavarovalnica s sedežem v R Sloveniji) podpisalo Pogodbo o ustanovitvi Pool-a za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti. V letu 2017 so bile clanice Jedrskega Pool-a GIZ naslednje (po)zavarovalnice: - Zavarovalnica Triglav, d. d., - Pozavarovalnica Sava, d. d., - Adriatic Slovenica, d. d., - Pozavarovalnica Triglav Re, d. d., - Zavarovalnica Sava, d. d., - Merkur zavarovalnica, d. d. Jedrski Pool GIZ deluje kot gospodarsko interesno združenje. V Jedrskem Pool-u GIZ so imele v letu 2017 najvecje deleže naslednje clanice: - Zavarovalnica Triglav, d. d., - Pozavarovalnica Sava, d. d., - Pozavarovalnica Triglav Re, d. d. Jedrski Pool GIZ ima sedež v prostorih Zavarovalnice Triglav d. d., Miklošiceva 19, Ljubljana. Jedrski Pool GIZ zavaruje domaci jedrski objekt in pozavaruje tuje jedrske naprave v okviru kapacitet in deležev, ki jih zagotavljajo clanice Jedrskega Pool-a GIZ za vsako leto posebej. Odgovornost uporabnika jedrskega naprave s sedežem v Republiki Sloveniji je zavarovana v skladu z veljavnim Zakonom o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1), ki je zacel veljati 4. aprila 2011. Po tej polici Jedrski Pool GIZ krije v zakonu predpisane nevarnosti in s tem zagotavlja poplacilo oškodovancev v primeru jedrske nesrece, kriti pa so tudi stroški, obresti in izdatki, ki jih je sklenitelj zavarovanja dolžan povrniti tožniku v zvezi z jedrsko nesreco. Zavarovanje krije zakonsko odgovornost, ki izhaja iz zavarovancevega delovanja in njegove posesti premoženja, ce škodo povzroci nesreca na jedrskih napravah med trajanjem zavarovanja. Tudi v letu 2017 še ni zacel veljati protokol k Pariški konvenciji o odgovornosti za jedrsko škodo iz leta 2004, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. Omenjeni protokol bo prinesel bistveno višje limite odgovornosti in vecji nabor nevarnosti za katere obstaja odgovornost uporabnika jedrske naprave in katero mora imeti zavarovano. Jedrski Pool GIZ je pri zavarovanju odgovornosti za jedrske škode sodeloval na riziku do višine svojih kapacitet, presežek pa je bil pozavarovan pri tujih (po)zavarovalnih pool-ih. 8 NADZOR NAD NEŠIRJENJEM JEDRSKEGA OROŽJA IN VAROVANJE JEDRSKIH SNOVI 8.1 POGODBA O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (v nadaljevanju NPT) je bila podpisana leta 1968 in je stopila v veljavo dve leti kasneje. Ima tri prepoznavne »stebre«, in sicer razoroževanje, neširjenje in miroljubno uporabo jedrske energije. Cilji NPT so ustavitev nadaljnjega širjenja jedrskega orožja, zagotovitev varnosti državam, ki so se odlocile, da ne bodo razvijale jedrskega orožja, zagotovitev pogojev za miroljubno uporabo jedrske energije in spodbuda nadaljnjih pogajanj, ki bi v prihodnosti vodila k odpravi jedrskega orožja. Na podlagi NPT države sklepajo sporazum o varovanju (t. i. »safeguards« sporazum; v prevodih dokumentov EU se pojavlja tudi izraz »nadzorni ukrepi«), ki pa se je v preteklem desetletju predvsem v zvezi z iraškimi jedrskimi ambicijami pokazal za pomanjkljivega, zato je bil nadgrajen z Dodatnim protokolom k temu sporazumu. Vsakih pet let je sklicana pregledna konferenca NPT, kjer so obravnavana uspešnost izvajanja konvencije ter politicna in varnostna vprašanja, povezana z neširjenjem jedrskega orožja. Mednarodna skupnost namenja neširjenju jedrskega orožja posebno pozornost. Pozicija Slovenije je skladna s pozicijo EU, ki se nanaša na vse tri stebre NPT, na nastanek prostega obmocja na Bližnjem vzhodu glede orožja za množicno unicevanje, da bi CTBT (Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov) vstopila v veljavo in univerzalnost NPT. Naslednja pomembna konferenca bo 10. pregledna konferenca v letu 2020 (RevCon – Review Conference; predhodna je potekala od 27. aprila do 22. maja 2015 v New Yorku). Za pripravo 10. konference bodo v letih 2017 - 2019 še trije sestanki (PrepCom - Preparatory Committees). Naslednje obdobje bo pomembno tudi kot obletno, saj bo minilo že pol stoletja od podpisa pogodbe NPT. Prvi sestanek PrepCom je bil od 2. do 12. maja na Dunaju. EU je pripravila vec izjav, ki so odražale skupne poglede clanic EU, in s tem tudi Slovenije. Termin naslednjega sestanka PrepCom, ki bo tradicionalno potekal v Ženevi, je že znan, in sicer od 23. aprila do 4. maja 2018. MZZ in URSJV bosta ustrezno spremljala tematiko. Mednarodna pogodba o prepovedi jedrskega orožja je bila sprejeta 7. julija 2017 v New Yorku, ko je zanjo glasovalo kar 122 svetovnih držav. Njeno besedilo prepoveduje nabor dejavnosti, povezanih z jedrskim orožjem, kot recimo razvijanje, preizkušanje, proizvodnjo, izdelavo, pridobivanje, posest in kopicenje jedrskega orožja ali drugih jedrskih eksplozivnih naprav, kot tudi uporabo ali grožnje u uporabo takšnega orožja. Slovenija ni sodelovala pri nastajanju omenjene pogodbe, slovenska uradna politika tudi ni naklonjena njenemu podpisu oziroma ratifikaciji, pri cemer velja omeniti kresanje razlicnih mnenj na strokovni ravni in medijskemu odzivu glede procesa in odlocitev. Mednarodna pogodba o prepovedi jedrskega orožja bo stopila v veljavo (90 dni po tem), ko jo bo ratificiralo najmanj 50 držav. S slovesnostjo v Združenih narodih, dne 20. septembra 2017, se je zacelo podpisovanje omenjene pogodbe. Konec leta 2017 je dobila prestižno Nobelovo nagrado za mir nevladna mednarodna organizacija ICAO (International Campaign to Abolish Nuclear Weapons), ki je opravila orjaško delo na poti do mednarodne pogodbe o prepovedi jedrskega orožja. Motivacija za nagrado je bilo »delo, ki je pritegnilo pozornost za humanitarne posledice katere koli uporabe jedrskega orožja in za velike napore za dosego pogodbe, ki bi prepovedala tako orožje.« Viri: [39], [40], [41], [42], [43], [44], [45], [46] in [47]. 8.2 VAROVANJE JEDRSKIH SNOVI V REPUBLIKI SLOVENIJI V Sloveniji so pod mednarodnim inšpekcijskim nadzorom jedrske snovi v NEK, na IJS, ki upravlja raziskovalni reaktor TRIGA Mark II, v Centralnem skladišcu radioaktivnih odpadkov, ki ga upravlja ARAO ter jedrske snovi pri t. i. »malih imetnikih jedrskih snovi«. Nekateri mali imetniki jedrskih snovi so leta 2016 predali del svojega inventarja v CSRAO ali ga iznesli v tujino. URSJV ugotavlja, da se izven jedrskih objektov uporabljajo zelo majhne kolicine jedrskih snovi, ki so majhnega pomena s stališca neširjenja jedrskega orožja in blaga; trenutno je aktivnih devet obmocij MBA (material balance area), ki imajo ustrezne kodne znake. Porocanje o jedrskih snoveh poteka na nacin in v formatu, ki je bil podan v Uredbi Komisiji (Euratom) št. 302/2005 z dne 8. februarja 2005 o uporabi dolocb Euratom o nadzornih ukrepih. Obenem se od leta 2008 uporablja tudi slovenska Uredba o varovanju jedrskih snovi, ki doloca nacin in obliko prenosa podatkov o jedrskih snoveh v centralno evidenco jedrskih snovi, prenosa podatkov in informacij, ki se nanašajo na izvajanje varovanja jedrskih snovi ter pristojni organ – URSJV. Za veliko vecino malih imetnikov jedrskih snovi je v veljavi olajšava oziroma poenostavljeno porocanje (t. i. »derogacija«) v skladu z njihovo predhodno zahtevo za odstopanje objekta od pravil, ki urejajo obliko in pogostnost porocil. Leta 2017 je bilo šest inšpekcij MAAE in Evropske komisije (od omenjenih inšpekcij je tri samostojno izvedla Evropska komisija), kar je razvidno iz preglednice 48. URSJV je sodelovala na vseh mednarodnih inšpekcijah, ki so potekale v vseh treh jedrskih objektih, pri cemer je bil v NE Krško (WVEC) še tehnicni sestanek glede nameravane izgradnje suhega skladišca in pristopov k »safeguardsu«. Pri malih imetnikih jedrskih snovi je bila v letu 2017 le ena inšpekcija, pri cemer je bil obravnavan imetnik, ki je medtem vzpostavil ustrezno raven porocanja na Euratom glede kolicin jedrskih snovi, ki jih poseduje in uporablja v procesih. Inšpekcija 14. junija 2017 (RIC, WVEA) je bila edina v Sloveniji v jedrskem objektu v letu 2017, ki je bila opravljena po tako imenovanem dodatnem dostopu (»Complementary Access«). Preglednica 48: Podatki o inšpekcijah MAAE in/ali Euratom v Republiki Sloveniji leta 2017 Od Do Prisotni Lokacija 07. 06. 2017 07. 06. 2017 IAEA, Euratom WVEC 14. 06. 2017 14. 06. 2017 MAAE, Euratom WVEA 13. 09. 2017 13. 09. 2017 Euratom WVEA 13. 09. 2017 13. 09. 2017 Euratom WVEF 14. 09. 2017 14. 09. 2017 Euratom WVEE 04. 10. 2017 04. 10. 2017 MAAE, Euratom WVEC Evropska komisija je konec leta 2017 napovedala obdobni sestanek s predstavniki držav clanic, zadolženih za podrocje »safeguards«, v Luksemburgu, in sicer glede izvajanja Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti na omenjenem podrocju. Pošiljanje podatkov na MAAE v zvezi z Dodatnim protokolom poteka zdaj na tri nacine: - podatki, ki jih pripravi in pošlje URSJV – po clenu 2.a. (i), 2.a. (iv), 2.a. (ix)(a), 2.a. (x) in 2.b. (i), - podatki, ki jih pripravi URSJV in pošlje na Euratom – po clenu 2.a. (iii) in 2.a. (viii), - podatki, ki jih pripravi in pošlje Euratom – po clenu 2.a. (v), 2.a. (vi), 2.a. (vii). Od zgoraj omenjenih podatkov je najbolj obširno (in pomembno) porocanje po clenu 2.a. (iii); URSJV je podatke uskladila z NEK in IJS ter jih marca 2017 posredovala na Euratom. Težišce omenjenih podatkov – letnega porocila je bilo v opisu sprememb zgradb, namembnosti ipd. na lokacijah jedrskih objektov. URSJV je porocala tudi o statusu nacrtovanega suhega skladišca izrabljenega jedrskega goriva v NEK (po clenu 2.a. (x)). MAAE je že 9. septembra 2005 obvestila URSJV (Republiko Slovenijo), da s 15. septembrom 2005 zacenja z izvajanjem t.i. integriranega varovanja (»integrated safeguards«), ki je nadgradnja obstojecega sistema varovanja, obenem pa je bil leta 2006 opazen spremenjeni nacin inšpekcijskega nadzora – nekoliko manjša pogostost samih inšpekcij ter možnost nenapovedanih inšpekcij. Dodati velja, da je MAAE po pregledu in intenzivnih posvetovanjih z Evropsko komisijo sprejela sporazum o integriranemu varovanju v vseh clanicah EU, ki niso države z jedrskim orožjem, a imajo »pomembne jedrske dejavnosti«. Tako je sistem integriranega varovanja vpeljan že v vec kot 50 državah po svetu. MAAE je obvestila decembra 2016 Euratom in URSJV o statusu »pristopa do varovanja na ravni države« za Slovenijo – t. i. »State-level safeguards approach – SLA«, za države s celovitim pristopom do varovanja (»comprehensive safeguards agreement – CSA«), kar Slovenija je. MAAE je zakljucila s postopkom posodobitve SLA za Slovenijo, pri cemer gre za nadaljevanje ukrepov »safeguardsa«, upoštevajoc mednarodne predpise in Dopolnilne dogovore (t. i. »Subsidiary Arrangements«). Viri: [48], [49] in [50]. 8.3 POGODBA O CELOVITI PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) prepoveduje vse poskusne eksplozije jedrskega orožja. CTBTO uvaja globalni kontrolni sistem s pomocjo številnih merilnih postaj, katerih podatki se preko komunikacijskih satelitov pošiljajo v obdelavo v podatkovni center. Slovenija je pogodbo podpisala leta 1996 in ratificirala v letu 1999. Trenutno je 183 držav podpisnic pogodbe, od tega je že 166 držav pogodbo tudi ratificiralo. Poleg zaznave jedrskih poskusov lahko merilne postaje uporabljajo tudi v civilne namene, npr. pri zaznavi cunamijev. Ob jedrski nesreci na Japonskem leta 2011, so postaje zaznavale premike jedrskih delcev po svetu in merile višine radioaktivnosti, kar je pomagalo pri oceni nevarnosti. Glavni izziv organizacije, katere izvršni sekretar je Lassina Zerbo, je, da Pogodba še ni stopila v veljavo. Ta bo stopila v veljavo, ko jo bo ratificiralo še preostalih 8 od 44 držav, ki so navedene v aneksu 2 k Pogodbi: Egipt, Indija, Iran, Izrael, Kitajska, Pakistan, Severna Koreja in ZDA. Seznam v aneksu 2 zajema, ob petih jedrskih silah, še države s sposobnostmi izdelave jedrskega orožja. Kljub temu, da Pogodba še ni veljavna, je doslej pozitivno vplivala na zmanjšanje jedrskih poskusov. Slovenija bilateralno in v okviru multilateralnih srecanj aktivno sodeluje pri opozarjanju na pomen uveljavitve Pogodbe in poziva države, ki k njej še niso pristopile, da to storijo cim prej. Le tako bo dosežen njen cilj - popolna prepoved jedrskih poskusov. Izvršni sekretar CTBTO, Lassina Zerbo se je tudi v letu 2017 udeležil Blejskega strateškega foruma (BSF - Bled Strategic Forum, 4. in 5. september), ki je postal odmevna platforma za regionalne in globalne teme, pri cemer je bila tokratna rdeca nit oziroma fokus »nova realnost«. Visoki gost se je ob robu zasedanja srecal s slovenskimi in tujimi predstavniki (K. Erjavec, F. Mogherini,…). Mreža opazovalnih postaj CTBTO je zaznala neobicajen seizmicni dogodek v Severni Koreji (DPRK), in sicer 3. septembra 2017, pri cemer je ovrednotenje le-tega cloveški dejavnik/eksplozija, pri cemer je bila ocenjena magnituda 6.1. Viri: [51], [52], [53] in [54]. 8.4 NADZOR NAD IZVOZOM BLAGA Z DVOJNO RABO Slovenija je že vse od leta 2000 clanica v mednarodnih nadzornih režimih Skupina jedrskih dobaviteljic (Nuclear Suppliers Group – NSG) in v Zanggerjevem odboru (Zangger Committee). Izmenjava informacij med obema mednarodnima režimoma in Slovenijo (URSJV) poteka preko MZZ ali Stalnega predstavništva Republike Slovenije na Dunaju. Slovenija se je udeleževala le dela obicajnih sestankov. V zacetku leta 2017 je bil kot obicajno poslan t. i. »Annual Return« (letno porocilo na Zanggerjev odbor), v katerem je bilo sporoceno, da v minulem letu ni bilo izvozov blaga s t. i. »Trigger« seznama v države, ki niso države z jedrskim orožjem. Plenarni teden NSG, na katerem sta sodelovala predstavnika URSJV in MZZ, je potekal junija 2017 v Bernu v Švici. Clanice NSG so v okviru plenarnega zasedanja (plenuma) med drugim: - izrazile zaskrbljenost glede dejavnosti širjenja (jedrske »proliferacije«) v globalnem smislu; - izpostavile zaskrbljenost zaradi Severne Koreje in njenih minulih jedrskih poskusov ter spodkopavanja globalnega režima in neširjenja; - pozdravile dogovor (16. 1. 2016) glede Irana in E3/EU+3 ter dneva uveljavljanja Celovitega skupnega nacrta dejavnosti (»JCPOA - Joint Comprehensive Plan of Action«); - pozdravile pristope vec drugih držav, ki so uskladile svoje izvozne sisteme s smernicami NSG in njenimi seznami; - obravnavale pomembna tehnicna vprašanja v zvezi z izvajanjem seznamov NSG; - nadaljevale z izmenjavo mnenj in vidikov glede sodelovanja z Indijo na civilnem jedrskem podrocju in nadaljnjemu odnosu do te države; - opozorile vse države na budnost, da se vzpostavi ustrezno izvajanje resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov, ki se dotikajo dela in ciljev NSG. - sodelovale pri razpravi o možnostih okrepljenega sodelovanja z neclanicami (»outreach«), - izmenjale stališca in poudarile pomembnost vzdrževanje zaupnosti podatkov v okviru NSG ter hkrati transparentnosti, - obravnavale pomembnost posodobitev smernic NSG, da se ohranja stik z razvijajoco se globalno varnostjo in hitrim napredkom v jedrski industriji in industriji, povezani z njo. Že od 1. maja 2004 se v Sloveniji uporablja Zakon o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (ZNIBDR), v letu 2010 pa je zacel veljati še Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (ZNIBDR-A; Ur. l. RS, št. 8/2010). Leta 2010 je vstopila v veljavo tudi Uredba o nacinu izdaje dovoljenj in potrdil ter vlogi Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo (Ur. l. RS, št. 34/2010), ki je bila dopolnjena leta 2012 (Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o nacinu izdaje dovoljenj in potrdil ter vlogi Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo (Ur. l. RS, št. 42/2012)). Že od 27. avgusta 2009 velja uredba EU (Svet EU je sprejel Uredbo št. 428/2009, ki vzpostavlja v Skupnosti nadzor izvoza, transferjev, posredništva in tranzita blaga z dvojno rabo), ki je bila veckrat dopolnjena, nazadnje decembra 2017 (Commission Delegated Regulation (EU) 2017/2268 of 12 December 2017 amending Council Regulation (EC) No 428/2009 setting up a Community regime for the control of exports, transfer, brokering and transit of dual-use items). V skladu z omenjenimi predpisi mora izvoznik/dobavitelj za prenos dolocenega blaga znotraj Evropske skupnosti ali za izvoz blaga z dvojno rabo pridobiti dovoljenje Ministrstva za gospodarske dejavnosti in tehnologijo (MGRT), ki ga izda na podlagi predhodnega mnenja Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo. V komisiji so predstavniki MG, MZZ, MO, MNZ in Policije, Urada za kemikalije (URSK), Carinske uprave (CURS; zdaj FURS), Slovenske obvešcevalno-varnostne agencije (SOVA) in URSJV. V skladu s poslovnikom omenjene komisije so seje vecinoma dopisne. Leta 2017 je bilo deset rednih in 16 dopisnih sej komisije glede nameravanega izvoza blaga. Obravnavano blago z dvojno rabo so bili med drugim (medicinski) laserji, kemikalije (prekurzorji), programska oprema in razlicni obdelovalni stroji. Vlada RS je v letu 2017 potrdila letno porocilo komisije za leto 2016. Viri: [55], [56] in [57]. 8.5 FIZICNO VAROVANJE JEDRSKIH SNOVI IN OBJEKTOV TER VISOKOAKTIVNIH VIROV SEVANJA Upravljavci jedrskih objektov in prevozniki jedrskih snovi so fizicno varovanje objektov in prevozov opravljali v skladu z nacrti, ki jih je potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Za usklajevanje in spremljanje nalog s podrocja fizicnega varovanja deluje Komisija za fizicno varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi (Komisija). Komisija podaja mnenja o oceni ogroženosti, spremlja in usklajuje izvajanje ukrepov fizicnega varovanja, podaja priporocila za izboljšanje ukrepov fizicnega varovanja in predloge pri pripravi predpisov s podrocja fizicnega varovanja. V letu 2017 se je Komisija sestala dvakrat na svoji redni seji, na katerih je obravnavala predloge ocen ogroženosti za jedrske objekte v Republiki Sloveniji za leto 2017, oceno ogroženost za odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) za leto 2017 ter letno oceno ogroženosti za prevoz radioaktivnih snovi v cestnem prometu za leto 2017. Komisija je tudi obravnavala oceno ogroženosti za prevoz jedrskega goriva, ki je bil opravljen v zacetku leta 2018 na relaciji Luka Koper – Ljubljana - Nuklearna elektrarna Krško (NEK). Komisija je na vse ocene ogroženosti za jedrske objekte, NSRAO in prevoz radioaktivnih snovi podala pozitivno mnenje Policiji, veljavne za leto 2017, oz. do naslednjega ažuriranja. Prav tako je Komisija podala pozitivno mnenje na predlog ocene ogroženosti za prevoz jedrskega goriva, ki je bil opravljen v zacetku letu 2018 na relaciji Luka Koper – Ljubljana - Nuklearna elektrarna Krško (NEK). V letu 2017 sta MNZ in Policija sodelovala v mednarodni misiji s podrocja pripravljenosti na jedrsko ali radiološko nesreco EPREV, kjer je koncno porocilo misije pokazalo, da sta MNZ in Policija dobro pripravljeni za primer takih nesrec. Na Generalni policijski upravi (GPU), Operativno komunikacijskem centru (OKC) je bil urejen dostop do Medresorskega komunikacijskega sistema med izrednim dogodkom - MKSID, za potrebe štabne sobe OKC GPU in OKC PU Novo mesto. Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve (IRSNZ) je v skladu z Letnim nacrtom dela v letu 2017 opravil en inšpekcijski nadzor jedrskega objekta. Nadzor je bil opravljen v Nuklearni elektrarni Krško, kjer pri nadzoru posebnosti ni bilo ugotovljenih. Pri izvedenem nadzoru so bile preverjene novosti pri izvajanju fizicnega varovanja jedrskega objekta (novo postavljena ograja). Prav tako je bil opravljen nadzor nad varnostno nadzornim centrom, novosti na podrocju informacijske varnosti in testiranju tehnicnih sistemov varovanja in sistemov zvez. Iz ugotovitev zbranih v sklopu izvedenega inšpekcijskega nadzor izhaja, da se fizicno varovanje vseh objektov na obmocju NEK izvaja v skladu z dolocili Zakona o zasebnem varovanju, Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnostjo ter s predpisi sprejetimi na njihovi podlagi. Glede na to, da NEK spada tudi med pomembnejšo kriticno infrastrukturo države je inšpektor zavezancu ponovno svetoval, da sproti spremlja varnostno situacijo tako v Sloveniji kot v EU in da se sproti prilagaja varnostnim razmeram ter, da sami poskrbijo za ustrezno izvajanje fizicnega varovanja, ki ga po potrebi oziroma lastni oceni tudi ustrezno povecajo. V letu 2017 Policija ni obravnavala primera ogrožanja jedrskih objektov in dogodkov, ki bi bili neposredno povezani z varnostjo jedrskih objektov. Prav tako ni bilo zasledenih podatkov o kriminalnih združbah oz. posameznikih, ki bi ogrožali varnost jedrskih objektov oz. skušali nepooblašceno priti do radioaktivnih snovi. 8.6 PREPRECEVANJE NEDOVOLJENEGA PROMETA Z JEDRSKIMI IN DRUGIMI RADIOAKTIVNIMI SNOVMI 8.6.1 Aktivnosti v Republiki Sloveniji Od 1. januarja 2008 velja Uredba o preverjanju radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin (UV 11). Ta doloca zahteve in pravila ravnanja glede ukrepov varstva pred sevanji, ki jih morata upoštevati prejemnik in organizator prevoza pri uvozu ali vnosu odpadnih kovin v Republiko Slovenijo. Njen namen je preprecevanje cezmerne izpostavljenost delavcev in prebivalstva zaradi nezadostnega nadzora nad viri sevanja neznanega izvora ter da se prepreci veliko premoženjsko škodo zaradi odpravljanja posledic kontaminacije. Marca 2007 je bil objavljen Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (dopolnjen leta 2009 v delu, ki se nanaša na merilno opremo), ki med drugim doloca pogoje za pridobitev pooblastila za izvajalca meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin. V letu 2017 je bilo pooblašcenih 22 izvajalcev meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin, od katerih je eden od 23. maja 2017 v stecaju. Seznam pooblašcencev se nahaja na spletni strani URSJV. V letu 2017 je bilo po prejetih podatkih opravljenih 70579 meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin (odpadnih kovin); v letu 2016: 52.267, 2015: 52.467, 2014: 44.451, 2013: 37.497, 2012: 41.661 v letu 2011 pa 27.274, kar kaže na trend postopnega zviševanja števila opravljenih meritev v zadnjih letih. 21 izvajalcev meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin je porocalo v predpisanem roku iz omenjene uredbe. Podatki o meritvah po posameznih organizacijah so podani na sliki 134. Slika 134: Število meritev radioaktivnosti odpadnih kovin leta 2017 Iz poslanih porocil izvajalcev meritev je razvidno, da je bilo v letu 2017 izmerjeno (zaznano) povišano sevanje, ki za vec kot 50 % presega hitrost doze naravnega sevanja le v SIJ Acroni d. o. o., kjer so zavrnili 3 pošiljke odpadnih kovin. 8.6.2 Aktivnosti v svetu 8.6.2.1 Regionalno sodelovanje in sodelovanje z bližnjimi državami Na obmocju bivše Jugoslavije je vzpostavljeno neformalno sodelovanje organov, ki so pristojni za sevalno varnost ter carinske zadeve. Do zdaj sta bila organizirana dva sestanka, leta 2006 v Zagrebu in leta 2007 v Beogradu. Rezultat dosedanjega dela je izboljšano komuniciranje in obvešcanje med državami, za kar so vzpostavljene kontaktne tocke v posameznih državah. Informacije o izgubljenih in najdenih virih sevanja (ali detekciji povišanega sevanja) se izmenjujejo po elektronski pošti. MAAE je kot zanimivost to sodelovanje že pred leti ocenila kot pomembno in »vzorcno«, gledano skozi prizmo trenutnega dogajanja po svetu in nujnosti potreb po sodelovanju. URSJV sodeluje z osebjem MAAE (Division of Nuclear Security) tudi v okviru šole jedrskega varovanja (Nuclear Security School), ki poteka v Trstu v sosednji Italiji in v luki Koper (konec marca in v zacetku aprila 2017). Posamezniki iz URSJV sodelujejo v Trstu praviloma v okviru modulov ITDB (Incident and Trafficking Database) in ukrepanja v primeru izrednih dogodkov (»emergency management for nuclear security events«), v Kopru pa skupaj s predstavniki Financne uprave RS (»carine«) pri prakticnemu pregledu slovenskih pristopov k jedrskemu varovanju, nedovoljenemu prometu z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi in detekciji opremi za odkrivanje povišanega sevanja. Naslednja »šola jedrskega varovanja« je predvidena sredi aprila 2018. Viri: [58], [59] in [60]. 8.6.2.2 Porocanje držav clanic na MAAE (»Incident and Trafficking Database – ITDB«) in problematika nedovoljenega prometa Podatkovna zbirka ITDB vkljucuje med drugim nedovoljen promet z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi – dogodke, ki so povezani z nedovoljeno pridobitvijo (npr. s krajo), dobavo, posestjo, uporabo, prenosom ali odlaganjem – z ali brez preckanja meje. Zbirka vkljucuje tudi dogodke, ko gre za neuspešne akcije ali preprecena dejanja omenjena zgoraj, izgubo snovi in najdbo nenadzorovanih snovi. ITDB je vsebovala do konca leta 2017 (podatek iz platforme NUSEC, na kateri tece e-baza) vec kot 3100 potrjenih dogodkov, pri cemer je število sporocenih dogodkov na leto okrog 150, lahko tudi vec. Gre za tri vrste dogodkov: - potrjena ali verjetna dejanja tihotapljenja ali zlonamerne uporabe ali prevar (vkljucno s poskusi); - nedolocena dejanja tihotapljenja ali zlonamerne uporabe (vkljucno s poskusi); - potrjena ali verjetna odsotnost dejanja tihotapljenja ali zlonamerne uporabe (vkljucno s poskusi). Iz analize porocanja na MAAE je razvidno, da se nedovoljen promet z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi nadaljuje, kažejo se »ranljiva mesta« v zvezi z varovanjem, evidencami, zmožnostjo detekcije in v nadzoru, ki ga izvajajo upravni organi. Informacije o dogodkih, sporocenih v ITDB, nakazujejo, da: - obstajajo jedrske in druge radioaktivne snovi, ki niso ustrezno varovane, - ucinkovit nadzor meje pripomore k detekciji nedovoljenega prometa, cetudi ucinkovitost nadzora ni porazdeljena enakomerno na mednarodnih mejnih prehodih, - so se posamezniki in skupine pripravljeni ukvarjati z nedovoljenim prometom s temi snovmi, - številni dogodki v zvezi z nedovoljenim ali neprijavljenim shranjevanjem radioaktivnih snovi nakazujejo, da države nimajo celovitega upravnega nadzora nad tovrstnimi snovmi. URSJV je porocala v MAAE ITDB v letu 2017 dvakrat, in sicer: - marca 2017 glede najdbe (»nedovoljeno skladišcenje«) v Ljubljani, pri cemer je šlo za manjšo kolicino U-spojin, kot tekoce raztopine (le okrog dva grama urana), ki so jih po posredovanju URSJV nemudoma oddali v CSRAO v Brinju; - decembra 2017 glede najdbe 10 majhnih plastenk z U-acetatom (48 g urana) v Novi Gorici (prvotni imetnik teh jedrskih snovi ni znan) in njihove predaje v CSRAO v Brinju. URSJV je že decembra 2015 prešla na elektronsko porocanje v MAAE ITDB preko varnega spletnega portala NUSEC. To porocanje je bilo posodobljeno konec leta 2017. Predstavniki FURS (carine), MNZ/Policije, Tržnega inšpektorata, Javne Agencije za civilno letalstvo, URSJV ter Pošte Slovenije d. o. o. in Aerodroma Ljubljana d. d., so se sestali septembra 2017 in pregledali stanje na podrocju nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi. Poleg pregleda dogajanja na zadevnem podrocju in pristopov ter dobrih praks iz tujine je bila rdeca nit sestanka nadgradnja detekcijskih sposobnosti na glavnih slovenskih vozlišcih. Omeniti velja tudi usposabljanja za predstavnike policije (Gotenica) v letu 2017, na katerih so med drugim sodelovali predstavniki MNZ/Policije in URSJV, pri cemer je bil predstavljen tudi »jedrski modul« ter tematike, kot so jedrsko varovanje, nedovoljen promet z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi, prakticen izgled in uporaba teh snovi in njihov varen prevoz v skladu z zakonodajo. Predstavnik URSJV je sodeloval z MAAE, ki je zacela z nadgradnjo usposabljanja za razlicne države in regije na podrocju ITDB (julij, Dunaj) ter na regijski izmenjavi informacij (Regional Meeting on Nuclear Security Information Exchange and Coordination – ITDB, Bern, oktober) ter na usposabljanju, ki ga je v Podgorici (Crna gora) organizirala Evropska komisija, s podporo MAAE in vabljenih strokovnjakov. Vir: [61]. 8.6.2.3 MAAE: portal NUSEC in odbor NSGC NUSEC (»Nuclear Security Information Portal«) je varen spletni portal MAAE, v uporabi od leta 2010. Nad omenjenim portalom bdi osebje Urada za jedrsko varovanje (prenovljeni Division of Nuclear Security; »NUSEC Team«). Vseh skupaj je sicer trenutno že preko 4500 uporabnikov tega portala v 170 državah clanicah, vkljucno z nekaj mednarodnimi partnerskimi organizacijami. V Sloveniji je trenutno že 12 dostopov do portala NUSEC. V okviru portala NUSEC se nahaja vec podrocij z omejenim dostopom. Na portalu se nahajajo tudi nekateri osnutki novih priporocil in drugih dokumentov MAAE s tega podrocja. Leta 2012 je bila ustanovljena (in leta 2015 ponovno potrjena) skupina – Odbor za pregledovanje dokumentov (priporocil in drugih) s podrocja varovanja - »Nuclear Security Guidance Committee« (NSGC). Slovenija je tako kot številne druge clanice MAAE predlagala svoja predstavnika v NSGC. Omenjena skupina se je leta 2017 sestala dvakrat; na jesenskem sestanku jo je vodil slovenski predstavnik M. Gregoric. MAAE skupaj z drugimi deležniki posodablja ali pripravlja na novo številne dokumente s podrocja jedrskega varovanja, med drugim glede varnostne kulture, notranjih (»insajderskih«) groženj in varovanja med prevozom radioaktivnih snovi. V letu 2017 je bil objavljen le en izmed prihajajocih tematskih dokumentov/vodicev iz serije NSS, in sicer: Self-assessment of Nuclear Security Culture in Facilities and Activities (NSS no. 28-T). Viri: [62], [63] in [64]. 8.6.2.4 Spremembe h konvenciji o fizicnem varovanju jedrskega materiala - CPPNM Z ratifikacijo Sprememb h Konvencije o fizicnem varovanju jedrskega materiala (CPPNM), ki je mednarodno priznani in obvezni (od maja 2016 na globalni ravni) pravni akt, se je zacelo novo poglavje tudi na tem podrocju. IAEA organizira na Dunaju obdobne tehnicne sestanke - Technical Meeting of the Representatives of States Parties to the Convention on the Physical Protection of Nuclear Material (CPPNM) and the CPPNM Amendment, pri cemer velja izpostaviti, da predstavnik URSJV od leta 2003 ni vec kontaktna tocka, temvec je to predstavnik MNZ, ki pa se ni udeležil prvih dveh sestankov v 5-letnem ciklu. Neposredno iz sprememb h konvenciji izhaja, da se sklice konferenco držav pogodbenic pet let po zacetku veljavnosti sprememb (torej leta 2021), da se preverita izvajanje konvencije in njena ustreznost (kar zadeva preambulo, celoten izvedbeni del in priloge z vidika takratnih razmer). URSJV bo nudila vso strokovno podporo v predvidenem pregledovalnem procesu. O spremembah konvencije je potekala razprava med drugim tudi v okviru Nuclear Security Contact Group (podrobneje o tej skupini v tocki 9.5.6 Letnega porocila). V letu 2017 se je zacelo pripravljati slovensko porocilo po clenu 14.1 konvencije, ki bo predvidoma v zacetku l. 2018 poslano na MAAE (za objavo v okviru portala NUSEC). Vira: [65] in [66]. 8.6.2.5 MAAE in misije IPPAS ter slovenski doprinos MAAE organizira obdobno tudi misije IPPAS – International Physical Protection Advisory Service (IPPAS), ki so eden najbolj prepoznavnih »orodij« za preverjanje ustreznosti pristopov k fizicnemu in jedrskemu varovanju. Slovenija je gostila tovrstni misiji leta 1996 (usklajevala URSJV) in 2010 (usklajevala MNZ, strokovno sodelovanje predstavnikov URSJV). V skladu s sprejeto Resolucijo o jedrski in sevalni varnosti v Sloveniji za obdobje 2013-2023 povabi MNZ v razmiku najvec 10 let mednarodno skupino IPPAS na pregled ukrepov za fizicno varovanje jedrskih objektov in dejavnosti. Eden od ukrepov v cilju št. 4 omenjene resolucije. Trenutno vsebujejo misije IPPAS pet modulov (država, ki povabi misijo, odloci, katere module bo sprejela). V letu 2017 se je predstavnik URSJV udeležil misije IPPAS, in sicer v Litvi. Vira: [67] in [68]. 8.6.2.6 EU in neširjenje orožja za množicno unicevanje ter CBRN Že leta 2003 je bila sprejeta strategija EU za preprecevanje širjenja orožja za množicno unicevanje (»Strategy against the Proliferation of Weapons of Mass Destruction«). Svet EU je že decembra 2008 sprejel nove smernice za delovanje EU (»New lines for actions by the European Union in combating the proliferation of weapons of mass destruction and their delivery system«). Omenjene smernice so namenjene povecanju ucinkovitosti in pristopa EU k neširjenju, z željo vecje uporabnosti ter usklajevanja znotraj EU. Decembra 2009 je Svet za pravne in notranje zadeve EU (Justice and Home Affairs Council) sprejel obširen dokument in sicer Akcijski nacrt »Council conclusions on strengthening chemical, biological, radiological and nuclear (CBRN) security in the European Union«. Krovni cilj Akcijskega nacrta je zmanjšanje ogroženosti in škode v primeru kemijskih, bioloških, radioloških ali jedrskih dogodkov, kot posledice nesrec, bodisi naravnega bodisi namernega izvora. Evropska komisija je maja 2012 izdala Porocilo o napredku pri izvajanju Akcijskega nacrta CBRN, za katerega so prispevale vhodne podatke tudi države clanice EU. Maja leta 2014 je Evropska komisija izdala dokument ”Communication on a new approach to the detection and mitigation of CBRN-E risks at EU level”, v katerem je predlagala nabor 30 akcij, ki bi olajšale prakticno izvedbo sodelovanja pri detekciji in zmanjševanju tveganj v okviru CBRN-E. Omeniti velja podrocja sodelovanja z industrijo, upravljavci objektov s snovmi CBRN-E in drugimi deležniki. Na voljo bodo razlicni instrumenti – npr. oblikovanje smernic, usposabljanje in ozavešcanje, testiranje, ipd. V povezavi s prej omenjenim porocilom o napredku je moc ugotoviti, da so potrebni novi »prijemi«, saj je izvajanje akcijskih nacrtov precej neenakomerno. Pripravljen je bil osnutek 2. Porocila o napredku pri izvajanju Akcijskih nacrtov CBRN-E, s tem da so se zacele priprave na nov dokument in komunikacijo o novih pristopih v zvezi z detekcijo in zmanjševanji tveganj zaradi CBRN-E v EU, predvidenim za objavo pred poletjem 2016, a do konca leta 2016 še ni bil objavljen. Pricakovati je, da prihodnja komunikacija Komisije glede prihodnjih prioritet ne bo bistveno odstopala od pretekle komunikacije (2014), ki je dostopna tudi na spletu. Predstavnik Slovenije (iz URSJV) se je januarja 2017 udeležil v Bruslju (skupaj s predstavnico iz Stalne misije v Bruslju) sestanka Podskupine za radiološke in jedrske zadeve (»RN Subgroup«), ki ga je sklicala in organizirala Evropska komisija – Generalni direktorat za migracije notranje zadeve (DG HOME). Od pomembnejših stvari velja izpostaviti pomembno vlogo centra JRC-ITU (EUSECTRA), vkljucno z minulimi in prihodnjimi usposabljanji deležnikov, uporabo prirocnika »TMT Handbook«, ki daje obširen vpogled v ukrepanje, presek stanja glede CBRN CoE (Centri odlicnosti) po svetu, iskanje sinergij z aktivnostmi Europola, Interpola in MAAE, da se stvari ne podvajajo, usposabljanje - vzpostavitev strokovne podpore (»reach-back«, Ispra 2017), izmenjava dobrih praks pri uporabi detekcijske opreme (predvsem) v pristanišcih - pomemben je zlasti poudarek na usposabljanju uradnikov, ki so sooceni s sevanjem, tihotapljenjem in zasegi. Sredi oktobra 2017 je Evropska komisija izdala dolgo pricakovani dokument – komunikcijo (COM(2017) 610 final), »Action Plan to enhance preparedness against chemical, biological, radiological and nuclear security risks«. Opredeljeni akcijski nacrt za prihodnje temelji na štirih stebrih, in sicer: - zmanjšanje dostopnosti do snovi v zvezi s CBRN, - zagotovitev vecje robustnosti pri pripravljenosti in ukrepanju v zvezi z dogodki in CBRN, - gradnja mocnih notranjih in zunanjih povezav v zvezi s CBRN – s kljucnimi regionalnimi in mednarodnimi partnerji EU, - povecanju znanja o tveganjih v zvezi s CBRN. EU bo glavne aktivnosti usmerila bolj fokusirano v l. 2018 – tudi z mrežo nacionalnih usklajevalcev za podrocje CBRN in strokovnjakih s posameznih podpodrocij. Viri: [69], [70], [71] in [72]. 8.6.2.7 Globalna pobuda za boj proti jedrskemu terorizmu (GICNT) in nekatere druge aktivnosti GICNT (Global Initiative to Combat Nuclear Terrorism) je nastala v sodelovanju med ZDA in Rusko federacijo (pobuda Bush/Putin – 2006). Pobuda vkljucuje že 88 držav in pet organizacij. Poziva države, da pospešijo in okrepijo svoje zmogljivosti za boj proti jedrskemu terorizmu v skladu z nacionalno zakonodajo in z obveznostmi, ki jih imajo v mednarodnih pravnih okvirih, kot so Konvencija ZN o zatiranju dejanj jedrskega terorizma, Konvencija o fizicnem varovanju jedrskega materiala ter njena dopolnitev iz leta 2005 ter resoluciji Varnostnega sveta ZN št. 1373(2001) in 1540(2004). Globalna pobuda pomembno prispeva k naporom mednarodne skupnosti za preprecevanje dejanja jedrskega terorizma. Vlada Republike Slovenije je že leta 2007 sprejela izjavo o nacelih GICNT. Slovenija kot pristopnica h GICNT je imenovala kontaktne osebe na MZZ, MNZ in URSJV. URSJV je že leta 2008 pridobila dostop do varnega informacijskega portala, preko katerega pregleduje relevantne objavljene dokumente in porocila. V zacetku junija 2017 je potekal v Tokiu na Japonskem plenarni sestanek GICNT, ki je postregel poleg plenarnih govorov z novimi imenovanji za naslednje obdobje, pregled aktivnosti od predhodnega tovrstnega zasedanja v letu 2015 do naslednjega (ki bo leta 2019, predsedovanje prevzame Argentina). Delo GICNT je osredotoceno skozi tri delovne skupine, v originalu: »Nuclear Detection«, »Nuclear Forensics« in »Response and Mitigation«. V letu 2017 je bilo še vec pomembnejših tematskih sestankov v okviru GICNT, v Evropi med drugim delavnica na Slovaškem (Legal Frameworks Workshop, “Vigilant Marmot), delavnica v Italiji (Ispra; Technical Reachback Workshop), delavnica v Bolgariji (SENTINEL 2017 Workshop: Best Practices for National Nuclear Security Exercise Programs), delavnica v Nemciji (Karlsruhe; Presenting Nuclear Forensic Findings in Court), delavnica v Romuniji (OLYMPUS RELOADED: Regional Exercise on Nuclear Forensic Support to Investigations). Vira: [73] in [74]. 9 MEDNARODNO SODELOVANJE 9.1 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE Slovenija se trudi tudi na podrocju mednarodnega sodelovanja uspešno in racionalno dosegati cilje iz Resolucije. Cilj 2 Republika Slovenija se naceloma pridružuje mednarodnim konvencijam, sporazumom, pogodbam ali drugim vrstam sodelovanja, ki spodbujajo in omogocajo hitro ter enakopravno izmenjavo informacij ali medsebojno pomoc za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti in zmanjšanje tveganj za ljudi in okolje tako na ozemlju Republike Slovenije kakor tudi drugje. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Slovenski državni organi in druge organizacije za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti ter fizicnega varovanja so bili dejavni v mednarodnih združenjih glede na potrebe in prednosti, ki jih daje tovrstno clanstvo, in sicer v združenjih in institucijah WENRA, ENSRA, HERCA, CAMP in tudi v njihovih delovnih skupinah. Prav tako smo sodelovali v posvetovalnem odboru raziskovalnega programa Euratom-Cepitev in spremljali delo odbora Instrumenta za sodelovanje na podrocju jedrske varnosti. Republika Slovenija ali slovenski državni organi in druge organizacije za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti sklepajo dvostranske sporazume o sodelovanju, ce tako olajšajo doseganje zastavljenih ciljev ter krepijo visoko raven jedrske in sevalne varnosti. Taki sporazumi so pomembni predvsem, ce Sloveniji omogocijo hiter dostop do informacij ob morebitni radiološki nesreci na obmocju druge države. V letu 2017 so potekali obicajni dvostranski stiki in izmenjava informacij po teh sporazumih. Slovenija je izpolnila vse obveznosti in sodelovala na 7. pregledovalnem sestanku po Konvenciji o jedrski varnosti, ki se je zacel konec marca 2017. Cilj 3 Republika Slovenija bo še naprej aktivno sodelovala v vseh dejavnostih znotraj EU, kjer je njena prisotnost obvezna, t. j. pri predlaganju, sprejemanju in izvajanju skupne evropske zakonodaje, in tistih, v katerih lahko uveljavlja svoje posebne dolgorocne interese. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Republika Slovenija je bila dejavna v skupini Sveta za jedrsko varnost, in v skupinah po 31., 35. in 36. clenu pogodbe Euratom, spremljala je delovanje skupine po 37. clenu pogodbe Euratom, njeni predstavniki so se udeleževali sestankov ENSREG, kjer so tvorno sodelovali, prav tako pa so aktivno sodelovali pri izvajanju pomoci tretjim državam, ki jo podpira Evropska komisija, v letu 2017 pa so zaceli sodelovati tudi pri pomoci iranskemu upravnemu organu. Cilj 4 Republika Slovenija je in ostaja aktivna clanica MAAE. Kot clanica te agencije prispeva obvezno clanarino, v skladu s svojimi možnostmi pa tudi dodatne kadrovske in financne prispevke predvsem na podrocjih, kjer lahko pricakuje posredno ali neposredno uveljavljanje svojih interesov. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Slovenija redno poravnava clanarino do MAAE in prispevek za tehnicno sodelovanje, kar prispeva k stabilnemu financiranju MAAE in nemotenemu izvajanju njenih projektov. Pri tehnicnem sodelovanju je Slovenija podpirala projekte, ki imajo velike razvojne možnosti, predvsem v državah, ki so ji geografsko blizu, in v državah, ki imajo sorodne programe ali tehnologije, in sicer predvsem na podrocjih, na katerih so slovenski strokovnjaki sposobni ponuditi pomoc. V letu 2017 je MAAE potrdila nov cikel tehnicne pomoci 2018-2019, kjer ima Slovenija zagotovljeno financiranje za dva projekta, v katerih sodelujejo štiri organizacije URSJV, ARAO, KNM in OI. Prav tako bo še naprej spodbujala svoje strokovnjake za delo v tretjih državah v sklopu Mednarodne agencije za atomsko energijo, obenem bo omogocala izobraževanje tujim štipendistom MAAE, organizirala tecaje in delavnice MAAE ter vabila mednarodne strokovne skupine na obcasne svetovalne preglede slovenskih objektov in institucij, da bi neodvisno preverili domace sposobnosti. Predvsem pa bo vabila pregledovalne misije, ki jih je zavezana povabiti. Cilj 5 Republika Slovenija ostaja aktivna clanica v Agenciji za jedrsko energijo (NEA) pri OECD. Za njeno delovanje prispeva izracunani znesek clanarine. V skladu s svojimi kadrovskimi in financnimi možnostmi sodeluje v delu njenih odborov, NEA Data bank in tistih pododborov, ki so pomembni za zagotavljanje visoke ravni jedrske in sevalne varnosti. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Znesek clanarine do NEA je bil poravnan v celoti, prav tako pa slovenski predstavniki dejavno sodelujejo pri delu odborov in delovnih skupin NEA, še posebej na podrocju dejavnosti upravnih organov, varnosti jedrskih naprav, varstva pred sevanji, ravnanje z RAO in IJG, jedrskega prava in raziskav. 9.2 SODELOVANJE Z EU 9.2.1 Delovna skupina Sveta za jedrska vprašanja (ATO) V prvi polovici leta 2017 je predsedovanje Svetu EU prevzela Malta. V okviru ATO so Maltežani svoje predsedovanje prepustili Slovakom, ki so že predsedovali v drugi polovici leta 2016. ATO se v tem obdobju ni ukvarjal z zakonodajnimi predlogi, ampak je svoje delovanje v glavnem osredotocil na porocanje in na priprave na pregledovalni sestanek po skupni konvenciji o ravnanju z RAO in IJG, ki je bil maja 2017 na Dunaju. Tako je ATO obravnaval porocila EK: o zakljuckih 45. sestanka odbora visokih predstavnikov Euratoma in MAAE v zvezi z varovanjem jedrskih snovi, o obisku predstavnikov ZDA v zvezi s fizicnim varovanjem jedrskih snovi, za katere so odgovorne ZDA, v EU, o sestanku v zvezi s Konvencijo o jedrski varnosti, o izvajanju instrumenta INSC na sredi obdobja 2014-2020. EK je pripravila porocilo o izvajanju direktive o ravnanju z RAO in IJG in o pogledih na prihodnost, prav tako pa je EK porocala tudi o PINC (Nuclear Illustrative Programme). Na ATO so tudi obravnavali informacijo EK o sodelovanju z Iranom. V drugi polovici leta 2017 je Svetu EU predsedovala Estonija. Tudi v casu estonskega predsedovanja so bili sestanki ATO namenjeni medsebojnemu informiranju in usklajevanju stališc. Tako je EK imela predstavitev programa ITER (fuzijskega reaktorja), predstavitev delovnega nacrta o izvajanju memoranduma o soglasju v zvezi s strateškim energetskim partnerstvom z Ukrajino, predstavitev mednarodnega znanstvenega in tehnološkega centra v Astani v Kazahstanu. Euratom je kot pogodbenik pripravil porocilo o izvajanju skupne konvencije in ga predstavil na ATO. Bila pa je tudi predstavitev porocila EK o programih razgradnje JE v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem. Estonija je ATO seznanila tudi z najvecjim estonskim okoljskim projektom, in sicer stabilizacijo in koncno rešitev za odpadke (jalovino) iz predelave skladov materiala, ki vsebuje uran (t.i. dictyonema skladi, ki se nahajajo v Estoniji in na obmocju okoli Sankt Petersburga). Projekt je bil zakljucen leta 2008 s pomocjo nemških strokovnjakov iz Wismuta, za meritve radioaktivnosti in program nadzora pa so nacrtovali, da se zakljucijo leta 2017. 9.2.2 Posvetovalni odbori v okviru Pogodbe Euratom V okviru pogodbe Euratom, ki je del pravnega reda EU, deluje vec tehnicnih posvetovalnih odborov. URJSV svoje obveznosti izvršuje v treh takšnih odborih: odboru po 31. clenu Euratom, odboru po 35. clenu Euratom in odboru po 37. clenu Euratom. Odbor po 31. clenu pripravlja priporocila Evropski komisiji za pravne akte, ki se navezujejo na varstvo pred sevanjem in javno zdravje. V letu 2017 je bil en sestanek, in sicer novembra. Slovenska predstavnica predseduje delovni skupini tega odbora, ki se ukvarja z naravnimi radionuklidi. Na marcevskem sestanku je EK v zvezi z direktivo BSS 2014 (o standardih varstva pred sevanji) poudarila pozornost nadzora nad izpostavljenostjo zaradi naravnih radionuklidov, saj pred letom 2013 to podrocje na nivoju EU ni bilo harmonizirano. Dve od treh prioritetnih tem, ki sta bili izbrani, sta »gradbeni materiali« in »naravni radionuklidi v industriji«, tretja pa se nanaša na radon na delovnih mestih. V zvezi z gradbenimi materiali je posebej zanimivo obvešcanje o tem, ali je bila v posamezni državi EU meritev vsebnosti radionuklidov v dolocenem gradbenem materialu že narejena in je ni potrebno ponavljati drugod. Odprto je tudi vprašanje uporabe materiala, pri kateri morda v drugi državi upravni organ niti ne ve, da je bil material že sprošcen v promet ob dolocenih pogojih. Nizozemska je izracunala, da bodo samo meritve materiala zahtevale 2 milijonov evrov/leto tudi, ce bo te meritve opravljala industrija sama. Razpravljali so tudi o nacionalnih bazah meritev ter izvozu in uvozu takšnega materiala. Emanacija radona iz gradbenih materialov ostaja odprto strokovno vprašanje. Obravnavali so akreditacije laboratorijev, bodisi za dolocanje radionuklidov, ki sevajo žarke gama, v gradbenih materialih ali radona. Na oktobrskem sestanku delovne skupine so obravnavali in razpravljali o dveh publikacijah, eno o radonu na delovnih mestih, drugo pa o radionuklidih v gradbenih materialih. Novembrski sestanek se je ukvarjal z implementacijo direktive BSS 2014, ki je kljub temu, da je rok za prenos februar 2018, še vedno pomembna tema. Sestanek je obsegal serijo predstavitev: o harmonizaciji ukrepov ob jedrskih nesrecah; o novi publikaciji radonskih koeficientov, ki bo objavljena leta 2018; o modeliranju izvora Ru-106, ki so ga zasledili v zraku nad Evropo v letu 2017 in ki ga je opravil francoski upravni organ ter o ceški študiji o radioaktivnosti v hišah, ki so bile narejene v obdobju 1972 -1980 in o remediaciji. Predstavljeno je bilo tudi delo delovnih skupin, in sicer skupine za naravne radionuklide in za medicino, kjer so obravnavali racunalniško opremo za dolocanje optimalnega zdravljenja, ki vkljucuje tudi uporabo ionizirajocega sevanja, in se ukvarjali s tveganji, povezanimi z nizkimi dozami ionizirajocega sevanja. Sledile so še predstavitve seminarjev (o dolgorocnem ukrepanju po jedrskih nesrecah, o epigenetiki in povezavi s sevanjem) ter raziskav (o genskih poškodbah, o vplivu sevanja na kromosome s poskusi na živalih, mehanizmih popravljanja DNK, vplivom americija na DNK, študijah v zvezi z ucinkom obsevanja na zarodke). Pogodba Euratom zahteva od držav clanic EU, da na svojem ozemlju vzpostavijo sistem za merjenje radioaktivnosti v okolju, ki ga ima Komisija pravico verificirati in sicer ali je tak sistem vzpostavljen in ali je usklajen s postavljenimi zahtevami (35. clen) in da o rezultatih redno porocajo Evropski komisiji (36. clen). V letu 2017 ni bilo sestanka, saj naslednjega nacrtujejo v letu 2018. Posvetovalni odbor po 37. clenu se v glavnem sestaja dopisno, ko je potrebno, da Evropska komisija poda mnenje o vecjih rekonstrukcijah oziroma gradnji novih jedrskih objektov. V letu 2008, v casu slovenskega predsedovanja Svetu EU, je imel dva sestanka, saj je francoski upravni organ Evropski komisiji predložil v oceno »splošne podatke« za dva jedrska objekta. V obdobju med leti 2009 in 2017 se slovenski predstavnik ni udeležil nobenega sestanka delovne skupine po tem clenu. 9.2.3 Posvetovalni odbor INSC (Instrument for Nuclear Safety Co-operation) Posvetovalni odbor INSC (Instrument for Nuclear Safety Co-operation) je svetovalno telo, ki svetuje Komisiji glede programa in uresnicevanja pomoci na podrocju jedrske in sevalne varnosti tretjim državam. Posvetovalni odbor INSC je bil ustanovljen leta 2007 in je deloval celotno obdobje prejšnje financne perspektive. V letu 2013 je bil za obdobje 2014-2020 INSC ponovno vzpostavljen z uredbo Sveta (Euratom) 237/2014 z dne 13. decembra 2013. Posvetovalni odbor INSC predpisuje tudi prej omenjena uredba Euratoma, odbor pa je ustanovljen in deluje skladno z dolocili uredbe (EU) št. 182/2011 kot t.i. komitološki odbor. V letu 2017 sta bila dva sestanka posvetovalnega odbora INSC, in sicer 4. maja in 28. septembra. Na majskem sestanku je EK predstavila letni akcijski nacrta za leto 2017 (t.i. Annual Action Plan) v vrednosti 41 milijonov evrov, ki je obsegal štiri kategorije ukrepov: varovanje jedrskih snovi, pomoc upravnim organom, ravnanje z RAO in spremljevalne ukrepe. EK je sporocila, da je prvotnih 50 milijonov evrov zmanjšala na 41 milijonov, ker bodo preložili izvedbo stresnih testov, ki so jih nacrtovali za armensko JE Medzamor. V okviru pomoci upravnim organom EK nacrtuje projekte v Iranu (4 milijone evrov), Srbiji (2 milijona evrov) in Gruziji (1 milijon evrov). V zvezi z Iranom je EK pojasnila, da sta v pripravi dva projekta: prvi predvideva neposredno podporo iranskemu upravnemu organu, medtem ko drugi vkljucuje izvedbo stresnih testov za JE Bušer. Na podrocju ravnanja z RAO bo EK prispevala 4 milijone evrov za okoljsko sanacijo obmocij v srednji Aziji, kjer so pridobivali uran, za sanacijo kemicne tovarne v Ukrajini (5 milijone evrov) in prispevek k racunu o jedrski varnosti v Ukrajini, ki ga upravlja EBRD (19,1 milijonov evrov). Pri varovanju jedrskih snovi bo EK namenila 3,5 milijone evrov Iranu, armenski jedrski elektrarni (1 milijon evrov) ter Srbiji (pol milijona evrov). Spremljevalni ukrepi se nanašajo na izvajanje in upravljanje INSC, vkljucno s pogodbami za strokovnjake, delavnice in seminarje s skupnim proracunom 1,88 milijona evrov. Septembrski sestanek je potrdil vecletni okvirni program 2018-2020 v znesku 95 milijonov evrov in drugi del letnega akcijskega programa 2017 v znesku 12 milijone evrov. EK je porocala o izvajanju letnih akcijskih programov za leti 2016 in 2017 (prvi del) in podala oceno pomoci ukrajinskemu upravnemu organu. V zvezi s pomocjo v srednji Aziji je EK poudarila dvostransko sodelovanje, in da so srednjeazijske države izbrale predvsem razvoj podeželja in posodobitev njihovih gospodarstev pa tudi izobraževanje in zdravje. V regionalni indikativni program je vkljucen JRKB (jedrski, radiološki, kemicni, biološki) center v Taškentu, katerega cilj je ozavešcanje ustreznih zainteresiranih strani o nevarnostih JRKB snovi in delovanje kot kontaktna tocka, kjer lahko uskladijo nacionalni odziv v primeru nesrece. EK je poudarila, da so težava nizke place ukrajinskega regulatorja (SNRIU). EK naj ne bi smela opravljati nalog namesto ukrajinskega regulatorja, npr. ce novi objekt potrebuje dovoljenje. Cilj je preusmeriti strokovno znanje na SNRIU. Švedska je pojasnila, da podpira ukrajinskega regulatorja od leta 2004 in da je v primerjavi z EK imela manjše programe, vendar jih je hitreje izvajala. Švedska trenutno podpira ukrajinskega regulatorja pri modernizaciji registra radioaktivnih virov. Avstrija je omenila, da Ukrajina razmišlja o energetski uniji z EU in bi morali sprejeti nacelo vzajemnosti: ce jedrska elektrarna v Ukrajini ni tako varna, kot je v tista v EU, elektricna energija iz Ukrajine ne sme vstopiti na energetski trg EU. 9.2.4 Sodelovanje v komitološkem odboru Euratom – Cepitev Z zacetkom raziskovalnega programa Obzorje 2020, t.j. od leta 2014, je bil ustanovljen komitološki odbor Euratom, ki mu predseduje EK, clani sestavljajo dve konfiguraciji, in sicer »cepitev« in »zlitje«. V letu 2017 je komitološki odbor Euratom v konfiguraciji »cepitev« imel en sestanek, in sicer 9. marca, ki se ga je udeležil slovenski predstavnik. 6. junija pa je bil sestanek v odbora v obeh konfiguracijah in je bil namenjen usklajevanju delovnega programa (WP) za leto 2018. Na sestanku je bila predstavitev rezultatov razpisa WP 2016-2017. Na razpolago je bilo 109 milijonov evrov, za financiranje pa je bilo predlaganih 25 predlogov. Projekti so bili razdeljeni v 6 tematskih sklopov, in sicer: - Podpora obratovanju jedrskih sistemov, prejeli so 49 predlogov, 44 jih je preseglo prag, 14 se jih je uvrstilo na seznam. Slovenija sodeluje v treh projektih: ATLASplus, MEACTOS in NARSIS. Vrednost vseh predlaganih projektov znaša okoli 60 milijonov evrov. - Ravnanje z RAO, prejeli so 13 predlogov, 9 jih je preseglo prag, 5 se jih je uvrstilo na seznam. Slovenija ne sodeluje. Vrednost vseh predlaganih predlogov znaša okoli 18 milijonov evrov. - Varstvo pred sevanji, prejeli so 1 predlog, 1 je presegel prag, 1 se je uvrstil na seznam. Slovenija ne sodeluje. Vrednost vseh predlaganih znaša okoli 9 milijonov evrov. - Koordinacija razpoložljivosti raziskovalnih reaktorjev v Evropi, prejeli so 2 predloga, 1 je presegel prag, 1 se je uvrstil na seznam. Slovenija ne sodeluje. Vrednost predlaganega znaša okoli 8 milijonov evrov. - Podpora razvoju kompetenc na jedrskem podrocju, prejeli so 5 predlogov, 2 sta presegla prag, 2 sta se uvrstila na seznam. Slovenija sodeluje v obeh ENENplus in MEET-CINCH. Vrednost vseh predlaganih znaša okoli 6 milijonov evrov. - Cepitev-Fuzija medsektorski (cross-cutting) ukrepi, prejeli so 2 predloga, 2 sta presegla prag, 2 sta se uvrstila na seznam. Slovenija sodeluje v enem, in sicer TRANSAT. Skupna vrednost obeh predlogov znaša okoli 8 milijonov evrov. EK je predstavila delovni program WP 2018, za katerega je na voljo 67 milijone evrov. Na zacetku je bila predstavljena primerjava z razpisoma 2014-2015 in 2016-2017. Tematski sklopi so zelo podobni, ce že ne enaki, pri vseh razpisih. V diskusiji je Avstrija izpostavila, da ne podpira projektov, ki bi povecali konkurencnost jedrske industrije, ampak jih zanima samo jedrska varnost. Belgija je vprašala, kakšno je stališce do »brexita«. EK je izjavila, da na takšna vprašanja ne more odgovarjati. Predstavnik UK je izjavil, da nameravajo DC prositi, da bi nadaljevali sodelovanje, predvsem na podrocjih obratovanja jedrskih objektov, ravnanja z RAO, ucinkovitosti in inovacij, zlitja, ipd. Španija je vprašala, ali bi v program vkljucili tudi raziskave na podrocju jedrskega varovanja (security). EK je odgovorila, da je to zunaj tega podrocja (t.j. Euratom raziskav), in da je jedrsko varovanje v pristojnosti drugih resorjev. 9.3 SODELOVANJE Z MAAE 9.3.1 Uvod Mednarodna agencija za atomsko energijo (v nadaljevanju MAAE) je specializirana mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1957 s sklepom Generalne skupšcine Organizacije združenih narodov. Naloge, kot jih definira statut MAAE, so razširiti in povecati prispevek jedrske energije k miru, zdravju in napredku v celotnem svetu, predvsem pa tudi pospešiti raziskave in razvoj na podrocju miroljubne uporabe jedrske energije in izmenjava znanstvenih in tehnicnih informacij, vzpostavitev in vzdrževanje sistema nadzora nad jedrskimi materiali ter pripraviti in sprejeti zdravstvene in varnostne standarde v zvezi z uporabo jedrske energije. Republika Slovenija je bila sprejeta v clanstvo MAAE leta 1992. Od decembra 2017 je v MAAE vkljucenih 169 držav clanic. 9.3.2 Generalna konferenca Redno 61. zasedanje generalne konference Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) je potekalo na Dunaju od 18. do 22. septembra 2017. Zasedanja se je udeležilo vec kakor 2500 predstavnikov iz 155 držav clanic, vecje število opazovalk ter predstavnikov mednarodnih in medvladnih organizacij. Delegacijo Republike Slovenije na 61. zasedanju GK MAAE je vodil veleposlanik Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah Andrej Benedejcic. Delegacija je dejavno sodelovala pri delu generalne konference tako na skupnih zasedanjih kot na sestankih v odboru vseh. Prav tako je kot clanica EU sodelovala kot sopredlagateljica pri oblikovanju resolucij. Generalni direktor MAAE Yukiya Amano je bil na 61. zasedanju GK MAAE znova imenovan za generalnega direktorja MAAE. V svoji izjavi je izpostavil, da se je MAAE ukvarjala z nekaterimi najbolj kriticnimi zadevami, kot so nadzor nad jedrskim orožjem v Iraku, Iranu in Severni Koreji. Poudaril je pomen celovitega skupnega akcijskega nacrta (v nadaljevanju JCPoA) ter izpolnjevanje jedrske zaveze Irana iz JCPoA, ki je predmet svetovno najbolj robustnega jedrskega verifikacijskega režima. Nato je izrazil globoko zaskrbljenost glede jedrskega programa Severne Koreje. MAAE ohranja svojo pripravljenost, da se vrne v Severno Korejo, ko bodo politicne razmere to omogocile. Govoril je o programu tehnicnega sodelovanja in pomoci, omenil projekt obnove laboratorijev v Seibersdorfu (t. i. projekt ReNuAL), vlogo jedrske energije pri reševanju podnebnih sprememb, jedrsko varnost in varovanje ter vprašanje zastopanosti žensk v MAAE. V imenu delegacije Republike Slovenije je izjavo na plenarnem zasedanju podal veleposlanik Andrej Benedejcic, ki je predstavil slovenska stališca do aktualnih dogajanj v MAAE, kot tudi dejavnosti Slovenije na podrocju jedrske energije. Posebej je izpostavil, da je bil obisk generalnega direktorja Amana v Sloveniji in njegova udeležba na Blejskem strateškem forumu septembra 2017 še zlasti cenjena v luci 25. obletnice clanstva Slovenije v MAAE. Izpostavil je, da jedrska elektrarna v Krškem stabilno obratuje brez varnostnih dogodkov in ostaja eden izmed kljucnih virov energije v Sloveniji. Odlocno je obsodil zadnji jedrski poizkus Severne Koreje. Poudaril je, da so nujni napori za mirno rešitev stanja, po vzoru iranskega jedrskega sporazuma. Pri tem je izpostavil, da ravno JCPoA dokazuje pomen diplomatskega pristopa in potrjuje vse bolj pomembno vlogo, ki jo ima MAAE v nepredvidljivem sodobnem svetu. V zvezi s samim delovanjem MAAE pa je pozdravil dejstvo, da je MAAE uspelo povišati odstotek žensk na visokih vodstvenih položajih na najvišjo raven doslej. Zagotovil je podporo Slovenije pri nadaljnji krepitvi zastopanosti žensk med zaposlenimi v MAAE. Generalna konferenca MAAE je potrdila zaprosilo za clanstvo Grenade. Navedena država bo postala clanica po deponiranju listin o pristopu. Prispevek Slovenije v sklad za pomoc in tehnicno sodelovanje MAAE je 0,081 odstotka. Naša država se je zavezala, da bo za leto 2018 vanj prispevala celotno vsoto, ki znaša 69.389 evrov. Sledila je splošna razprava in letno porocilo MAAE za leto 2017, v katerem prijavljene delegacije ocenijo delo MAAE v preteklem obdobju ter porocajo o svojih dosežkih in stališcih. Redni program MAAE je bil predstavljen generalni konferenci v dokumentu GC(61)/4, in sicer za leto 2017. MAAE je s statutom zavezana, da vsako leto predloži letni proracun v odobritev. Proracun za leto 2018 v dokumentu GC(61)/4 je bil predhoden in je bil pri tej tocki dopolnjen oziroma posodobljen. Z dokumentom GC(61)/RES/8 je bil sprejet redni proracun MAAE za leto 2018, ki znaša 365 milijonov evrov. Celoten proracun MAAE sestavljata poleg rednega proracuna še sklad za tehnicno sodelovanje (katerega ciljna vrednost v višini 85.665 milijonov evrov se oblikuje s t. i. »prostovoljnimi prispevki« držav clanic) in sklad za obratna sredstva. Prispevek Slovenije v redni proracun za leto 2018 je v višini 0,081 % celotnega proracuna, kar je 264.693 evrov in 39.967 ameriških dolarjev. Na generalni konferenci je bilo sprejetih 16 resolucij in 6 odlocitev. Ob robu zasedanja generalne konference so potekali številni stranski dogodki. Eden izmed njih je bil posvecen tudi krepitvi enakosti spolov. Razprava v okviru dogodka se je osredotocala na izzive glede povecevanja števila žensk med zaposlenimi v jedrskem sektorju, prav tako so govorci predstavili svoje izkušnje v kontekstu, kako raznolikost prispeva h krepitvi delovanja organizacij kot takih. Vzporedno z delom generalne konference je potekal poseben znanstveni program t. i. znanstveni forum z naslovom »Jedrske tehnike in clovekovo zdravje: preprecevanje, diagnostika in zdravljenje«. Glavno sporocilo foruma je bila vitalna vloga jedrske znanosti na podrocju preprecevanja, odkrivanja, diagnosticiranja in zdravljenja glavnih bolezni, kot so kardiovaskularne in rak, ter izboljšanja zdravja in dobrega pocutja. Ob robu generalne konference so potekali tudi srecanje visokih predstavnikov jedrskih upravnih organov, tradicionalni sestanek vseh upravnih organov za jedrsko varnost, sestanek evropske regionalne skupine programa tehnicnega sodelovanja in druga srecanja. Srecanje visokih predstavnikov jedrskih regulatorjev Na sestanku vodij upravnih organov (Senior Regulator's Meeting) so obravnavali jedrsko varovanje na podrocju transporta, nadzora, ki ga izvaja upravni organ, zakonodaje, varovanja odlagališc virov sevanja in proti teroristicne zakonodaje. Razprava je tekla tudi o varnostni kulturi in izdajanju dovoljenj novejšim, zapletenim napravam v medicini. Kvadrilateralni sestanek z delovnim kosilom Kvadrilateralno delovno kosilo, ki se ga udeležijo vodje upravnih organov Ceške, Madžarske, Slovaške in Slovenije je leta 2017 gostila Ceška. Pogovor med delovnim kosilom je tekel o novostih v državah kvadrilaterale. Cehi so porocali, da se je uspešno zakljucilo nadaljevanje misije IRRS o ucinkovitosti delovanja upravnega organa za jedrsko varnost. Ceški jedrski program je prakticno zamrznjen. V Ceški republiki ne pricakujejo, da bi bil zacetek gradnje morebitne jedrske elektrarne možen pred letom 2025. Na Slovaškem se ukvarjajo z zakonodajo in pristojnostjo glede nadzora radioaktivnih izpustov. Koncali so tudi desetletni obcasni varnostni pregled za jedrsko elektrarno Bohunice. Na Madžarskem bodo še cetrti enoti jedrske elektrarne Paks podaljšali življenjsko dobo za 20 let. Lokacijsko dovoljenje za novo jedrsko elektrarno so izdali marca 2017. Madžari so porocali o skoraj dveletni zamudi, ki je posledica postopka Evropske komisije zaradi nespoštovanja nacela javnih narocil. Slovenija je porocala o zadnjih korakih pred sprejemom novega zakona, ki je potreben za uskladitev z zakonodajo EU. V NEK je potekala misija OSART in pregledala vse pomembne procese obratovanja ter ocenila skladnost standardov NEK s standardi MAAE. Slovenija je kolege tudi obvestila o nacrtovani misiji EPREV o skladnost slovenskih standardov in standardov MAAE na podrocju pripravljenosti na jedrske in radiološke nesrece. Predstavniki štirih držav so govorili tudi o poteku tematskega pregleda jedrskih elektrarn. Sestanek TCEU Oddelek za tehnicno sodelovanje MAAE je pripravil sestanek za evropsko regijo. V regiji je sedaj 35 držav. Skupno imajo 144 tehnicnih projektov, od tega 111 nacionalnih in 33 regionalnih. Glavna podrocja sodelovanja so: jedrska varnost, upravljanje z vodo, jedrska energija, zdravje ljudi, industrijske aplikacije, upravljanje znanja, kmetijstvo. Poudarili so pomen državnega okvirnega programa za tehnicno sodelovanje (Country Programme Framework - CFP). V regiji je imelo leta 2017 62 % držav veljaven dokument CPF. Drugi stranski dogodki Belgijski jedrski raziskovalni center SCK/CEN in Oak Ridge National Laboratories sta bila imenovana kot mednarodna centra MAAE, ki temeljita na raziskovalnem reaktorju (ICERR). Mednarodna centra ICERR omogocata državam clanicam MAAE, da dostopajo do najsodobnejših objektov in tako dosegajo svoje nacionalne jedrske raziskave in razvoj ter cilje za krepitev zmogljivosti. Japonska je organizirala dogodek o dosežkih pri dekontaminaciji in razgradnji v jedrski elektrarni Fukušima od nesrece do danes. Predstavila je tudi zakljucke o tem, kako bi lahko svetovna jedrska skupnost izboljšala prizadevanja za varnejši, ucinkovitejši in pospešeni napredek na teh podrocjih. 9.3.3 Programi MAAE MAAE je za pomoc državam clanicam razvila programe varnosti na podrocjih upravnega nadzora, varnosti pri obratovanju in pri nacrtovanju ter varnostnim dosežkom in vrednotenju varnosti. Na zahtevo držav clanic so na MAAE na razpolago varnostni servisi, ki ocenijo skladnost prakse v državi z varnostnimi standardi MAAE. Pokrivajo vsa podrocja standardov: upravna organiziranost, raziskovalni reaktorji, obratovanje, nacrtovanje in lokacija jedrskih elektrarn, sevalna varnost, varnostna kultura, varnost med transportom ter varnost radioaktivnih odpadkov: - Celostna ocena varnosti raziskovalnih reaktorjev (INSARR) je v pomoc državam clanicam pri zagotavljanju in izboljševanju varnosti delujocih raziskovalnih reaktorjev. - Skupina za pregled ocene varnostne kulture (SCART) identificira stanje in možnosti za izboljšave varnostne kulture. - Program za krepitev varnostne kulture (SCEP) pomaga državam clanicam pri dvigu varnostne kulture v jedrskih objektih. - Skupina za oceno obratovalne varnosti (OSART) je v pomoc državam clanicam pri dvigu obratovalne varnosti v jedrskih elektrarnah. Obenem pospešuje stalen razvoj obratovalne varnosti med vsemi državami clanicami. - Pregled izkušenj z uporabo obratovalnih informacij (PROSPER) pospešuje v posameznih jedrskih elektrarnah proces in prakso ucenja iz obratovalnih izkušenj z namenom dviga njihove varnosti. - Mednarodna skupina za oceno verjetnostne varnostne analize (IPSART). Njen namen je izboljšati kakovost verjetnostnih varnostnih analiz in omogociti prenos tehnologije med državami clanicami. - Mednarodna skupina za oceno dela upravnega organa (IRRS) svetuje in pomaga državam clanicam, da dvignejo in okrepijo ucinkovitost svojih upravnih organov za jedrsko varnost. - Strokovni pregled programa ukrepov v sili (RAMP) omogoci svetovanje in pomoc upravljavcu jedrske elektrarne, pri pripravi ucinkovitega programa za ukrepanje v primeru nesrece. - Svetovalna skupina za upravljanje s staranjem (AMAT) svetuje in pomaga državam clanicam (upravnim organom, lastnikom in upravljavcem jedrskih elektrarn) ojacati in povecati ucinkovitost programov in zakonodaje za upravljanje s staranjem. - Ocena izobraževanja in usposabljanja (ETRS) je pomoc državam clanicam, da pripravijo nacionalne trajnostne programe izobraževanja in usposabljanja. ki bodo v skladu z mednarodnimi varnostnimi standardi. - Servis za varnostno oceno projekta (DSRS) pomaga državam clanicam uveljaviti MAAE zahteve, navodila in standarde za nacrtovanje in omogoca dosledno oceno varnosti. - Servis za oceno požarne varnosti (FSRS) je pomoc državam clanicam, da ocenijo primernost požarne varnosti v jedrskih objektih, da ugotovijo pomanjkljivosti in da izvedejo primerne ukrepe za izboljšanje varnosti. - Servis za varnostno oceno lokacije (SITE-SRS) svetuje in pomaga upravnim organom in upravljavcem pri varnostni oceni lokacije glede na zunanje nevarnosti in lastnosti lokacije. - Servis za varnostno oceno potresne varnosti (SSRS) svetuje državam clanicam pri varnostni oceni lokacije glede na seizmicne vplive. - Servis za varnostno oceno programske opreme (SWSRS) je pomoc jedrskim elektrarnam ali upravnim organom držav clanic, da zagotovijo varnost programske opreme, ki upravlja z varnostnimi sistemi. - Pregled in ocena pripravljenosti na izredne dogodke (EPREV) je pomoc pri pripravi nacrtov ukrepov v primeru jedrske nesrece, pri razvoju primernih programov usposabljanja, pri pripravi zakonodaje na tem podrocju in pomoc pri pripravi programov monitoringa. - Ocena programa poklicnega varstva pred sevanji (ORPAS) pregleda in oceni program poklicnega varstva pred sevanji. - Ocena infrastrukture sevalne varnosti (RaSSIA) oceni ucinkovitost upravne infrastrukture za sevalno varnost. - Servis za oceno transportne varnosti (TranSAS) poda oceno upoštevanja transportnih standardov MAAE. - Svetovalna služba za jedrsko zašcito (INSServ) pomaga državam clanicam pri krepitvi zmogljivosti za preprecevanje, odkrivanje in odzivanje v primeru jedrskega terorizma. - Mednarodna skupina za pregled jedrske infrastrukture (INIR) pomaga pri pregledu posameznih vprašanj razvoja infrastrukture na jedrskem podrocju. - Skupina za zagotavljanje trajnostnega jedrskega energetskega sistema (NESA) svetuje državam clanicam pri odlocanju o jedrski energiji od priprav na jedrski objekt vkljucno do in po razgradnji. - Servis za državni sistem knjigovodstva in nadzora jedrskega materiala (ISSAS) pomaga državam clanicam, ki imajo jedrske materiale in jedrske objekte, pri postopkih in praksi, dolocenimi s sporazumom o varovanju jedrskih materialov. - Servis za pomoc pri izbiri in oceni lokacije, naprav, sistemov in komponent pred zunanjimi in notranjimi nevarnostmi (SEED). - Ocena varnosti razgradnje je pomoc državam pri pripravi programov razgradnje, zakonodajne ureditve razgradnje in izvajanja programov razgradnje. Pripravi varnostno oceno programov razgradnje. - Servis za pregled upravljanje in ravnanje z radioaktivnimi odpadki in jedrskim gorivom (ARTEMIS). - Informacijski sistemi omogocajo izmenjavo informacij in izkušenj med upravnimi organi in izvajalci jedrskih dejavnosti: - Informacijski servis mednarodne lestvice jedrskih dogodkov (INES) daje širši pogled na nezgode in nesrece v jedrskih elektrarnah in drugih jedrskih objektih s tem, da pojasni na preprost nacin njihovo pomembnost in pomen za prebivalstvo. - Internetno podprt informacijski sistem za jedrske dogodke (NEWS) omogoca hitro, fleksibilno in avtoritativno informacijo o jedrskih dogodkih, ki so zanimivi za mednarodno skupnost. - Sistem za porocanje o dogodkih (IRS) omogoca izmenjavo informacij med upravnimi organi o dogodkih v jedrskih elektrarnah, ki so pomembni s stališca varnosti in o izkušnjah iz teh dogodkov. - Sistem za porocanje o dogodkih na raziskovalnih reaktorjih (IRSRR) omogoca zbiranje, analizo in distribucijo informacij o dogodkih v raziskovalnih reaktorjih. - Informacijska mreža o raziskovalnih reaktorjih (RRIN), ki je namenjena promociji in pospeševanju izmenjave znanstvenih in tehnicnih informacij o raziskovalnih reaktorjih. - Informacijski servis o pripravljenosti in odzivu v primeru izrednega dogodka (EPRIMS). - Informacijski sistem o monitoringu radioaktivnega sevanja (IRMIS). - Sistem za obvešcanje in analizo dogodkov povezanih z gorivom (FINAS). 9.3.4 Tehnicna pomoc in sodelovanje 9.3.4.1 Srecanja v okviru MAAE V letu 2017 je MAAE organizirala številne delavnice, seminarje, tecaje, konference in simpozije po vsem svetu. V Sloveniji smo organizirali 5 dogodkov: 2 nacionalni delavnici, 2 regionalni delavnici in mednarodni sestanek. Številni slovenski strokovnjaki so na mednarodnih dogodkih dejavno sodelovali s predstavitvijo prispevkov in posterjev. Slovenski predstavniki so sodelovali tudi kot eksperti in predavatelji v misijah in na srecanjih Mednarodne agencije za atomsko energijo: - sodelovanje dveh ekspertov na misi o radioterapiji in vzpostavitvi nacionalne mreže, Bukarešta, Romunija, - pomoc eksperta na posvetu s podrocja medicinske uporabe ionizirajocega sevanja, na katerem so ovrednotili funkcionalnost in vsebinsko ustreznost novega sistema za zbiranje informacij o nacionalnih infrastrukturah s podrocja varstva pred sevanji RASIMS (RAdiation Safety Information Management System) ter oblikovali priporocila za njegove izboljšave, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje ekspertinje pri reviziji osnutka pravilnikov o usposabljanju in šolanju, Podgorica, Crna gora, - sodelovanje eksperta na misiji s podrocja varovanja in fizicne zašcite jedrskih objektov IPPAS, Vilna, Litva, - predavanje ekspertinje na usposabljanju o pripravi pravilnikov o sevalni varnosti, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje ekspertinje na posvetu o javljalnikih požara, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje eksperta pri pripravi gradiva in predavanje eksperta na tecaju za usposabljanje za clane misij za pregled upravne infrastrukture IRRS, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje eksperta na nacionalni delavnici o mreži kontaktnih tock v podatkovni bazi ITDB, - o primerih nedovoljenega prometa in drugih neodobrenih aktivnostih ter dogodkih v zvezi z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi, Podgorica, Crna gora, - sodelovanje ekspertinje na nacionalni delavnici o komuniciranju z javnostjo, Bukarešta, Romunija, - sodelovanje ekspertinje na misiji o izrabljenih zaprtih virih sevanja, Nikozija, Ciper, - predavanje ekspertinje na srecanju o intervencijskih nivojih v primeru nesrec v reaktorjih, Miharu, Japonska, - pomoc eksperta pri vzpostavitvi mreže avtomatskih merilnikov, Tirana, Albanija, - sodelovanje eksperta na misiji o varnosti delovanja raziskovalnih reaktorjev, Almaty, Kazahstan, - sodelovanje eksperta na podrocju varstva pacientov pred sevanji, Sofija, Bolgarija, - sodelovanje eksperta na nacionalnih delavnicah o kibernetski in racunalniški varnosti, Peking, Kitajska, - predavanje eksperta na regionalnem tecaju o energetskem nacrtovanju, razvoju infrastrukture na jedrskem podrocju in upravnem nadzoru jedrske varnosti, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje eksperta v vlogi opazovalca in koordinatorja porocila pri vaji Valahia 2016, Cernavoda, Romunija, - predavanje eksperta na nacionalnem tecaju o pripravljenosti na izredni dogodek v primeru jedrske ali radiološke nesrece, Nikozija, Ciper, - sodelovanje eksperta v misiji ORPAS na podrocju ocene programa poklicnega varstva pred sevanji, Putrajaya, Malezija. 9.3.4.2 Štipendiranja in znanstveni obiski Drugi podrocji sodelovanja Slovenije in MAAE v okviru programa tehnicne pomoci in sodelovanja sta štipendiranje in znanstveni obiski. V letu 2017 nam je MAAE posredovala petnajst prošenj za posamicno izpopolnjevanje tujih strokovnjakov in eno prošnjo za skupinski znanstveni obisk. Od teh je bilo v istem letu realiziranih sedem prošenj za usposabljanje, dve prošnji je MAAE umaknila, druge prošnje za posamicno izpopolnjevanje bodo izvedene leta 2018. Leta 2017 je bilo realiziranih tudi deset prošenj za usposabljanje, ki jih je Slovenija prejela leta 2016. V letu 2017 so bila izvedena naslednja usposabljanja v okviru znanstvenih obiskov oziroma štipendij, in sicer za udeležence iz: - Bosne in Hercegovine, enomesecno usposabljanje na podrocju radiološke metrologije in dozimetrije, - Cila, šestmesecno usposabljanje na podrocju reaktorske fizike, - Crne gore, enotedenski znanstveni obisk na podrocju bolezni pri živalih, - Filipinov, trikrat dvotedenski znanstveni obisk na podrocju ocene varnosti in jedrskih objektov in dvomesecno usposabljanje na podrocju raziskovalnih reaktorjev ter skupinski znanstveni obisk devetih strokovnjakov na podrocju razvoja in uvajanja jedrske energije v državi, - Hrvaške, enomesecno usposabljanje na podrocju zdravljenja z radionuklidi in dvakrat tritedensko usposabljanje na podrocju radiološke metrologije in dozimetrije, - Južne Afrike, dvomesecno usposabljanje na podrocju radioanalitskih tehnik, - Kazahstana, dvakrat trimesecno usposabljanje na podrocju radiološke metrologije in dozimetrije, - Kuvajta, enomesecno usposabljanje na podrocju radioanalitskih tehnik, - Tunizije, dvomesecno usposabljanje na podrocju radiokemije, - Zimbabveja, enotedenski znanstveni obisk na podrocju sistema vodenja. Strokovnjaki so se izpopolnjevali na Institutu Jožef Stefan, Onkološkem inštitutu Ljubljana, Veterinarski fakulteti, Upravi RS za varstvo pred sevanji, Upravi RS za jedrsko varnost in v GEN energiji ter Nuklearni elektrarni Krško. 9.3.4.3 Raziskovalne pogodbe Na Mednarodni agenciji za atomsko energijo vzpodbujajo širjenje in razvijanje aplikativne znanosti na podrocju jedrske energije v miroljubne namene. MAAE tesno sodeluje z zainteresiranimi državami clanicami na podrocju raziskovalnega dela ter sofinanciranja vecjih (nacionalnih) projektov v sklopu koordiniranih raziskovalnih projektov. Pri delu raziskovalnih projektov so dejavno sodelovali Institut Jožef Stefan, Inštitut za biomedicinsko informatiko, Univerza v Ljubljani, Zavod za gradbeništvo, Nevrološka klinika in Onkološki inštitut Ljubljana. Nadaljevali so se naslednji raziskovalni projekti: - »Dual Imaging of Biological Samples with MeV SIMS and PIXE Analysis«, - »Techno-economic Evaluation of Options for Adapting Nuclear and Other Energy Infrastructure to Long-term Climate Change and Extreme Weather«, - »The Use of Stable Isotopes and Elemental Composition for Determination of Authenticity and Geographical Origin of Milk and Dairy Products« - »Monitoring of Material Degradation during Long-term Storage of the Spent Fuel«, - »Application of Synchrotron Radiation in Studies of Environmental Impact on Biological Organisms«, - »Activation Rate Benchmark at the JSI TRIGA Mark-II Reactor«, - »Hydrogen Retention in Self-Damaged and He Irradeated Tungsten and Alloys for PFC«. Zakljucile so se naslednje raziskovalne pogodbe: - »Evaluation of Multimodality Imaging in the Assessment and Diagnosis of Early Stage Alzheimer Disease with and without Comorbidities«, - »Integral Measurements for the Valiadtion of the Dosimetry Cross Sections«, - »Early Breast Detection and Diagnosis Screaning«. Projekt z naslovom »Forensics with Nuclear Methods: Art and Food Forgery, Drugs in Hair«, ki ga je leta 2017 na Agencijo poslal Institut Jožef Stefan, je bil sprejet. 9.3.4.4 Projekti tehnicne pomoci Projekti tehnicne pomoci so najobsežnejša in najzahtevnejša oblika sodelovanja med RS in MAAE, saj tako sodelovanje predvideva precejšnje financno angažiranje lastnih sredstev ter intenzivno strokovno sodelovanje prijavitelja, projekti so praviloma dveletni, lahko pa trajajo tudi vec let. Program tehnicnega sodelovanja in pomoci se pripravlja, ocenjuje, izvaja in vrednoti v skladu s statutom MAAE, strategijo tehnicnega sodelovanja in še nekaterimi drugimi dokumenti MAAE. Sodelovanje v programu obsega dejavnosti pri nacionalnih, regionalnih in medregionalnih projektih. Sodelovanje pri projektih programa tehnicne pomoci in sodelovanja pomeni izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega znanja (udeležba na tecajih, delavnicah oz. sestankih, znanstveni obiski in štipendije), prenos znanja ekspertov in strokovnih misij, dobava opreme. Program tehnicne pomoci in sodelovanja se izvaja v dvoletnih ciklih. Nov dvoletni program se je zacel 1. januarja 2018. MAAE si nenehno prizadeva izboljšati podrocje tehnicnega sodelovanja z državami clanicami, predvsem si prizadeva, da so sredstva, ki jih v okviru posameznih projektov namenja državam clanicam, dodeljena tistim podrocjem in tistim državam, ki sredstva nujno potrebujejo, stremi pa tudi k zagotavljanju trajnostnega razvoja teh podrocij. Iz teh razlogov je oblikovala mehanizem t.i. »CPF - Country Programme Framework« (Okvir za pripravo programa tehnicnega sodelovanja z MAAE). V zadnjih letih MAAE poudarja doseganje trajnostnih razvojnih ciljev tudi pri vkljucevanju ciljev v dokument CPF. Slovenija je do sedaj takšen dokument podpisala dvakrat. Tretji okvir za sodelovanje v programu tehnicnega sodelovanja je že pripravljen in bo podpisan ter tako obnovljen januarja 2018. V slovenskem okvirju so še nadalje najpomembnejša naslednja prednostna podrocja: ohranjanje visoke stopnje obratovalne varnosti v NE Krško ob upoštevanju najvišjih mednarodnih standardov jedrske varnosti; krepitev znanja z jedrskega podrocja; varovanje okolja in ravnanje z radioaktivnimi odpadki; varnostna ocena za odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov; uporaba jedrskih tehnik v medicini; uporaba jedrskih tehnik pri raziskavah v okolju in kmetijstvu; upravljanje z znanjem in krepitev upravnih organov odgovornih za jedrsko in sevalno varnost, pripravljenost in ukrepanje ob izrednem dogodku. Leta 2017 so potekale številne dejavnosti dveh nacionalnih projektov. Agencija za radioaktivne odpadke je s pomocjo nacionalnega projekta z naslovom »Podpora ARAO pri izvajanju aktivnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki« (SLO/9/017 »Supporting Radioactive Waste Management Activities for the Implementing Organization ARAO«) prejela merilnik radonovih potomcev, merilnik hitrosti doze zunanjega sevanja gama ter merilnik kontaminacije in dva vsebnika za skladišcenje razstavljenih virov. Uprava RS za jedrsko varnost pa je s pomocjo projekta »Krepitev upravnega nadzora Uprave RS za jedrsko varnost« (SLO/9/018 »Enhancing the Regulatory Oversight of the Slovenian Nuclear Safety Administration«) prejela še drugi merilnik radioaktivne depozicije. Izpopolnjevanje domacih strokovnjakov preko štipendij in znanstvenih obiskov je povezano z izvajanjem posameznega nacionalnega projekta tehnicne pomoci ter nekaterimi regionalnimi projekti. V okviru nacionalnega projekta URSJV so bili trije sodelavci URSJV na znanstvenem obisku s podrocja podaljšanja življenjske dobe obratovanja jedrske elektrarne ter s tem povezanim upravnim nadzorom, Brugg, Švica (ENSI), en sodelavec se je udeležil tecaja ASME v Milanu o standardih in procesih ASME, metodologiji in pravilnemu upoštevanju zahtev standardov ter vlogi kljucnih uporabnikov standardov ASME (proizvajalci opreme, lastniki jedrske elektrarne, proizvajalci materialov, regulatorji, tehnicne podporne organizacije, pooblašcene inšpekcijske agencije), en sodelavec se je udeležil tehnicnega sestanka na Dunaju s podrocja ocenjevanja nevarnosti zaradi zunanjih dogodkov, kot so potresi, poplave in ekstremni vremenski dogodki ter zašcite pred njimi. Sodelavka se je šolala na tecaju o ravnanju z radioaktivnimi odpadki v Molu, Belgija, sodelavec se je udeležil tecaja o vsebinah in nastanku ter fenomenološkem razvoju težkih nesrec, Maryland, ZDA. Skladno z nacrtom dela nacionalnega projekta Agencije za radioaktivne odpadke bi se morali štirje sodelavci ARAO in trije sodelavci URSJV udeležiti skupinskega znanstvenega obiska na Švedskem o licenciranju odlagališca nizkih in srednje visokih radioaktivnih odpadkov s poudarkom na nadzoru nad izgradnjo odlagališca. Zaradi casovne omejitve bo usposabljanje izvedeno leta 2018. 9.4 SODELOVANJE Z AGENCIJO ZA JEDRSKO ENERGIJO ORGANIZACIJE ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ 9.4.1 Odbor za ravnanje z radioaktivni odpadki (RWMC) Odbor za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RWMC) in forum upravnih organov (RF) sta imela v letu 2017 redna letna sestanka januarja in marca. Na rednih letnih dvodnevnih sestankih odbora RWMC države clanice OECD/NEA izmenjujejo izkušnje pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki ter usmerjajo delo odbora in skupine za upravljanje z radioaktivnimi odpadki pri OECD/NEA. Na januarskem sestanku je bil predstavljen zgodovinski pregled dejavnosti NEA na podrocju razgradnje, vkljucujoc glavne mejnike in dosežke WPDD (Working Party on Decommissioning and Dismantling) ter njenih podskupin in CPD (Co-operative Programme on Decommissioning). Slovenski predstavnik je porocal o rezultatih zasedanja WPDD-17, ki je potekalo oktobra 2016 v Rimu. Razprava je potekala tudi o ustanovitvi novega odbora za razgradnjo »Committee on Decommissioning of Nuclear Installations and Legacy Management« (CDNI). Zakljucki sestanka predsedstva RWMC-RF so se nanašali na podaljšano skladišcenje radioaktivnih odpadkov (regulatorni vidik) in na status porocila o stopenjskem pristopu pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Na drugem sestanku so bili udeleženci seznanjeni z objavo dokumenta o stopenjskem pristopu pri reguliranju ravnanja z radioaktivnimi odpadki, sekretariat je porocal o vprašalniku, ki je bil pripravljen za podrocje upravljanja in ohranjanja kompetenc regulatorjev na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki, tematska razprava pa je potekala o reguliranju razgradnje. Potekala je tudi skupna seja RWMC in RWMC-RF z naslovom »Pobuda za pripravo dokumenta o usmeritvah interakcije vseh deležnikov pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki«, ki jo je vodila Scott Moore. Po uvodnih predstavitvah kanadskega upravnega organa, švicarske agencije za radioaktivne odpadke in predsedujocega RWMC, ki je predstavil »Initiative for Drafting a Document on Guiding Principles for Structuring Stakeholders’ Interactions in Radioactive Waste Management (STRUSI)«, so bili med razpravo izraženi pomisleki glede podvajanja dela z drugimi organizacijami (npr. MAAE). Izpostavljeno je bilo, da je dialog med izvajalcem in regulatorjem glavni del interakcije deležnikov, ne sme pa se zanemariti tudi interakcije z drugimi deležniki. 9.4.2 Odbor za varstvo prebivalcev pred sevanji (CRPPH) Namen Odbora za varstvo prebivalcev pred sevanji (CRPPH) je pravocasno zagotoviti prepoznavanje novih in nastajajocih vprašanj povezanih s sevanjem, analizirati njihove morebitne posledice ter priporociti ali sprejeti ukrepe za reševanje teh vprašanj. V letu 2017 se je slovenska predstavnica udeležila marcevskega sestanka, na katerem sta bili poleg tekocih zadev in porocil delovnih skupin obravnavani dve tematski sekciji. Prva o psiholoških ucinkih jedrskih nesrec na prizadeto prebivalstvo in druga o zagotavljanju izobraževanja in usposabljanja strokovnjakov in drugih poklicnih oseb na podrocju varstva pred sevanji. V okviru CRPPH ima Slovenija predstavnika tudi v delovni skupini za izredne dogodke WPNEM (Working Party on Nuclear Emergency Matters), v okviru katere je razprava potekala predvsem glede programa dela WPNEM za obdobje 2017 – 2020, ki se bo odvijal okrog kljucnih podrocij: - komuniciranje v realnem casu (»real-time platforms«) in pregled obstojecih orodij v državah clanicah; - ne-radiološke posledice jedrske nesrece, vkljucno z psiho-socialnimi in sociološkimi posledicami evakuacije, zaklanjanja in preselitve; - faza okrevanja – opis najboljših praks nacionalnih ureditev na fazo okrevanja po nesreci, upoštevaje vse razlicne vidike (hrana, voda, dekontaminacija, ravnanje z odpadki ipd.); - projeciranje doz – uporaba razlicnih kod za projeciranje doz; - revizija prirocnika zašcitnih ukrepov (WPNEM member country Protective Measures Handbooks) – podrobnejša analiza zašcitnih ukrepov. 9.4.3 Odbor za varnost jedrskih naprav (CSNI) Zasedanji Odbora za varnost jedrskih naprav (CSNI) sta potekali junija in decembra 2017. Junija je potekala tudi delavnica na temo težkih nesrec, na kateri so sodelovali predstavniki CNRA, CSNI in CRPPH in razpravljali o svojih pogledih na delovanje v sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z vprašanji težkih nesrec (MAAE, WANO in HERCA). Dnevni red obeh sestankov je zajemal odobritev raznih porocil, med drugim: - Porocilo o aktivnostih CNRA, - Porocilo o delu CSNI PRG (Program Review Group), - Porocilo WGAMA: »Informing Severe Accident Management Guidance (SAMG) and Actions through Analytical Simulation«, - Revizija porocila WGHOF: »Lessons Learned from Implementation of Post-Fukushima actions«, - Porocilo »Results of the benchmark on the analytical evaluation of the fracture mechanic parameters K and J for different components and loads«, - Porocilo projekta PRISME 2: »Application of the OECD PRISME Project Results to investigate heat and smoke propagation mechanisms in multi-compartment fire scenarios«, - Porocilo ICDE: »ICDE Workshop – Collection and Analysis of Emergency Diesel Generator Common-Cause Failures Impacting Entire Exposed Population«. CSNI se je strinjal z ustanovitvijo delovne skupine, ki bo ažurirala porocilo o potrebnosti novih projektov, dejavnosti in naprav za podporo varnosti jedrskih naprav ter podprl ustanovitev nove skupne delovne skupine CNRA, ki se bo ukvarjala z varnostnimi znacilnostmi naprednih reaktorjev (CNRA Working Group for Safety of Advanced Reactors - WGSAR). V okviru odbora CSNI je organizirano vecje število delovnih skupin, slovenska predstavnika pa sta se v letu 2017 udeležila sestanka skupine za elektricne energetske sisteme WGELEC (Working Group on Electrical Power Systems) in skupine za analizo in obvladovanje nesrec WGAMA (Working Group on Analysis and Management of Accidents). 9.4.4 Odbor za jedrske upravne dejavnosti (CNRA) Delo Odbora za jedrske upravne dejavnosti je leta 2017 potekalo maja in decembra. Na dnevnem redu je bilo kot ponavadi porocanje o delu drugih odborov in delovnih skupin, sledila je predstavitev o novem odboru za razgradnjo. Lenart Carlson je opisal tretje porocilo delovne skupine o varnostni kulturi ter predlagal ustanovitev nove delovne skupine za varnostno kulturo. Razvila se je živahna in dolga razprava, v kateri so vsi podpirali ustanovitev te skupine. Nadaljevali so s porocilom delovne skupine o novih reaktorjih, kjer vzdržujejo »ConEX database« o dogodkih med gradnjo, ki jo nameravajo na koncu vkljuciti v IRS. Zanima jih, kako poteka izdajanje dovoljenj v razlicnih državah ter kaj pocnejo v razlicnih državah s pasivnimi sistemi. ZDA so porocale, da je v La Salle je odpovedal visokotlacni izpustni ventil crpalke (12 col). Govora je bilo tudi o poškodbah materialov baffle-former assembly v Westinghouse-ovih elektrarnah. Najslabše naj bi bilo v 4-loop elektrarnah z dowflow configuracijo in nerjavecim jeklom 347. Ker so v vijakih razpoke, so v sedmih elektrarnah zamenjali vec sto teh vijakov. EPRI je že izdal priporocilo vsem Westinghouse-ovim elektrarnam. V NEK so te vijake obravnavali že po pušcanju goriva leta 2013, zato pri nas niso problematicni. Švicarji so podrobno in slikovito porocali o problemu sušenja gorivnih palic v njihovem vrelnem reaktorju. Francoski predstavnik iz ASN je porocal o dogodku v jedrski elektrarni TRICASTIN. Prišlo je do izgube odvajanja toplote, saj zaradi degradacije nasipov kanala reke Rone ni bila vec zagotovljena njihova seizmicna odpornost. Podrobno je opisal težave z odpornostjo nasipov, ker je operater EDF kanale Rone modificiral tako, da so se nahajali pod elevacijo elektrarne. Leta 2015 je EDF sicer izvedel delni pregled nasipa, izpustil pa je pregled 400m kriticnega predela nasipa. Leta 2016 je EDF objavil, da ni zagotovljena SSE odpornost nasipa in zato z vrecami ob nasipu zacasno ojacal nasip ter zagotovil, da bodo do leta 2023 nadgradili nasipe v skladu z zahtevami. ASN je ocenil, da je CDF 10-3 do 10-4 prevelik in posledice možne nesrece nesprejemljive, zato so zaustavili 4 enote. ASN je ob zaustavitvi zahteval pregled nasipa in popravilo poškodovanega nasipa kot pogoj za ponoven zagon. EDP je nadgradil nasip do 14 m tako, da je bil dosežen SSE kriterij za nasip. Kot zanimivost, kazen naj bi ASN izrekla EDF po inšpekciji v decembru, predvidena globa znaša do 50.000 eur in 2 leti zapora za odgovornega operaterja. Predstavnik Japonske je porocal o neustrezni izdelavi izdelkov za jedrsko industrijo v Kobe Steel industry. V letu 2017 so bili izdelani aluminijevi in bakreni produkti, ki so bili prepoznani kot neustrezni. 9.4.5 Odbor za jedrsko pravo (NLC) V letu 2017 je redni sestanek potekal v mesecu juniju. Pojasnjeno je bilo napredovanje dela treh novoustanovljenih delovnih skupin (to so prve delovne skupine, ustanovljene v okviru NLC, odkar se slovenski predstavnik udeležuje sestankov tega odbora): - za globoko geološko odlagališce in vprašanja jedrske varnosti (WP on the Deep Geological Repositories and Nuclear Liability), - za jedrsko odgovornost in transport (WP on Nuclear Liability and Transport), - za pravna vprašanja jedrske varnosti (WP on Legal Aspects of Nuclear Safety). Sodelovanje v delovnih skupinah ni formalizirano, zato se posamezne seje lahko udeležijo tudi tisti, ki se formalno ne prijavijo za clanstvo v posamicni skupini. Slovenija bo na aktiven nacin sodelovala tako, da bo odgovarjala na razne vprašalnike, ki so osnova za delo delovnih skupin. Sekretariat NEA je nadalje porocal o operabilnosti Bruseljske dopolnilne konvencije (BDK) ter pri tem omenil, da je Slovenija poslala depozitarju BDK dve notifikaciji/deklaraciji, ki ju je dejansko poslala že v letu 2005, vendar jih je depozitar spregledal. Akcijo je Slovenija ponovila v letu 2016 in s pomocjo veleposlaništva v Bruslju zagotovila, da so bile deklaracije iz leta 2005 predložene še enkrat, tokrat na nacin, da je njihov prejem depozirat tudi formalno potrdil ter o tem obvestil Sekretariat NEA, ki je o tem tudi porocal. Sicer pa je dnevni red sestanka sledil ustaljeni praksi zadnjih let, pri cemer je za pogodbenice Pariške konvencije (o odgovornosti tretjim na podrocju jedrske energije) in Bruseljske dopolnilne konvencije pomembno dejstvo, da protokola o njuni spremembi iz leta 2004 še nista zacela veljati, saj niso izpolnjeni pogoji za skupno in istocasno predajo ratifikacijskih listin vseh pogodbenic njunima depozitarjema. Ne glede na dejstvo, da je Slovenija sprejela zakon, s katerim je spremembe obeh konvencij, katerih clanica je, vkljucila v svoj pravni sistem na izvedbenem nivoju, pa tudi v naši državi niso rešena vsa vprašanja, povezana z izvajanjem dolocb obeh spremenjenih konvencij, predvsem pa izvedbenega zakona – ZOJed-1, o cemer vec porocamo pod poglavjem 7.2. tega porocila. 9.4.6 Odbor za tehnicne in ekonomske raziskave razvoja jedrske energije in gorivnega cikla (NDC) Slovenski predstavnik se v letu 2017 ni udeležil sestanka tega odbora. 9.4.7 Odbor za jedrsko znanost (NSC) Slovenski predstavnik se v letu 2017 ni udeležil sestanka tega odbora. 9.4.8 Steering odbor Steering odbor se je v letu 2017 sestal dvakrat, in sicer aprila in oktobra. Uvodoma je bila omenjena modernizacija NEA, posodobitev storitev Data Bank, opisane so bile kadrovske spremembe ter podpis Memoranduma o razumevanju s Kitajsko. Sledile so predstavitve vodje sektorja za jedrsko varnost, vodje sektorja za cloveške aspekte jedrske varnosti, vodje sektorja za varstvo pred sevanji in ravnanje z RAO ter vodje pravne službe NEA, nadaljeval je predstavnik sektorja za jedrski razvoj, vodja sektorja za jedrsko znanost ter vodja Data Bank. Sledilo je porocilo o proracunu NEA, ki znaša 11 milijonov eurov, za Data Bank pa 3 milijone eurov. NEA dobi še okoli 5 milijonov eurov v obliki prispevkov v naravi, medtem ko ima Data Bank teh prispevkov za okoli 0.9 milijona eurov. Obravnavali so tudi vstop Argentine in Romunije v NEA, ceprav nobena ni clanica OECD. NEA je organizirala misiji v obe državi in ugotovila, da clanstvo prinaša obojestranske koristi, saj imata obe državi CANDU tehnologijo in primerno velik (za svojo velikost) raziskovalni program. Naslednja tocka dnevnega reda se je nanašala na sklepanje Memoranduma o razumevanju med NEA in WANO ter EPRI. Tocka o ustanovitvi novega stalnega odbora za razgradnjo in upravljanje z radioaktivno zapušcino (WP on Decommissioning and Legacy Management) je predstavila zgodovino od ustanovitve te delovne skupine v letu 2001 (ukvarja se z oceno stroškov, karakterizacijo RAO, razgradnjo in problemi takoj po zaustavitvi ter z optimizacijo NSRAO) in potrebo po ustanovitvi takšnega odbora zaradi povecanega obsega dela, saj je obseg razgradnje v porastu. Predstavljen je bil NEST (Nuclear Education Skills and Technology Network). V predstavitvi je bila poudarjena multidisciplinarnost projektov, ukvarjanje z realnimi problemi, ucinkovitim odlocanjem in svetovanje odlocevalcem. Verjetno bo treba pocakati na majski sestanek, da se bo videlo, katere organizacije želijo sodelovati (tu gre za raziskovalne organizacije), katere želijo imeti vodilno vlogo, in katere projekt bodo podprli. Receno je bilo, da je zacetni cilj, da startajo z dvema projektoma. Združeno Kraljestvo je imelo predstavitev svojega jedrskega programa. Od leta 2008 imajo zakon o klimatskih spremembah, ki zahteva, da do leta 2150 spravijo nivo izpustov CO2 na nivo iz leta 1990. Tu naj bi imela jedrska energija pomembno vlogo. Predstavljen je bil klasicni trikotnik med zanesljivostjo dobave (security of supply), cenovno konkurencnostjo (affordability) in izpusti CO2. Tematska diskusija je potekala o IFNEC (International Framework for Nuclear Energy Cooperation), o Mednarodnem forumu IV. generacije JE (Generation IV International Forum – GIF) in o MDEP-u (Multinational Design Evaluation Program). Glede cloveških faktorjev deluje v okviru CNRA delovna skupina za varnostno kulturo (WG on Safety Culture - WGSC). V januarju so organizirali delavnico na Japonskem, kjer so skušali spodbuditi srednješolke, da bi se bolj odlocale za delo v znanosti. G. Palliere je porocal o delu odbora NDC, kjer delujeta ekspertni skupini »EG Expert Group on Back End Strategies« in »EG on U Mining«. Ukvarjajo se s preucevanjem razlicnih nacinov financiranja razgradnje in odlaganja izrabljenega jedrskega goriva. Odbor za jedrsko znanost (NSC) se, med drugim, ukvarja z varno uporabo naprednih tehnologij. Tako bodo še naprej preucevali izotopsko sestavo izrabljenega goriva, vzdržujejo podatkovno bazo eksperimentalnih termohidravlicnih naprav, ukvarjajo se tudi s termohidravliko novih goriv. NEA bo financirala študijo o poškodovanem gorivu v Fukušimi - »Preparatory Study on Analysis of Fuel Debris (PreADES)« v obdobju 2017 - 2020, ki naj bi karakterizirala poškodovano gorivo in nacrtovala prihodnje raziskovalno delo z dejanskim poškodovanim gorivom, in sicer v višini 280.000 eurov. Predsednik Nuclear Decommissioning Fund je porocal o nadaljnjih nacrtih za razgradnjo JE Fukušima. Celotni stroški so ocenjeni na 72 mrd USD. Delo na poškodovanem gorivu je nacrtovano okoli leta 2020. Casovnica in strategija razgradnje se stalno spreminjata in prilagajata dejanskim okolišcinam. Debata na temo »Nemoteno zagotavljanje radiofarmacevtikov« je kot glavni vzrok za pomanjkanje radiofarmacevtikov (99Mo) v letu 2008 izpostavila ustavitev reaktorja NRU v Kanadi, prav tako pa so takrat potekala daljša vzdrževalna dela na reaktorju v Pettnu na Nizozemskem. Dolgorocni cilj je doseci trajnost in zanesljivost dobav, tako da bi postala ta dejavnost bolj ekonomska, kar pomeni, da bi pokrili vse stroške, vkljucno z rezervnimi kapacitetami. G. Jeffrey Chamberlain, odgovoren za zagotavljanje 99Mo v ZDA, in tudi predsedujoci skupini NEA za stabilno zagotavljanje radionuklidov, je opisal je postopek proizvodnje 99Mo generatorjev. Pojasnil je, da v ZDA potrebujejo vsak dan 40.000 odmerkov, kar je 50 % svetovnih potreb. 99Mo so proizvajali pod ceno (v reaktorjih, ki so jih financirali drugi programi, predvsem R&R). Debata se je vrtela okoli zagotavljanja realnih stroškov proizvodnje, vkljucno s kritjem stroškov za morebitne nove kapacitete, ko bodo stare opušcene (reaktorji ustavljeni). 9.5 SODELOVANJE Z DRUGIMI ZDRUŽENJI 9.5.1 WENRA WENRA je neformalno združenje predstavnikov jedrskih upravnih organov evropskih držav z jedrskim programom. Glavno delo WENRE obsega razvoj skupnega pristopa k jedrski varnosti, zagotovitev neodvisnih pregledov jedrske varnosti v državah kandidatkah za vstop v EU ter izmenjava izkušenj na podrocju jedrske varnosti. V WENRA je zastopanih osemnajst držav clanic ter devet držav opazovalk. Z namenom harmonizacije pristopov k jedrski varnosti sta bili ustanovljeni dve delovni skupini, ki sta pripravili podlage za varnostne standarde za podrocji jedrske varnosti jedrskih elektrarn in jedrske varnosti skladišc radioaktivnih odpadkov ter razgradnje jedrskih elektrarn. Aprila je v Bernu potekal redni sestanek WENRA, ki je bil namenjen medsebojnemu informiranju. Predsedujoci je porocal, da je sodelovanje z ENSRO zamrlo. Po lanskem dogovoru o sodelovanju obeh organizacij ni bilo vec napredka. V Veliki Britaniji so izdali dovoljenje za zacetek gradnje v Hinkley Point C. V Italiji so imeli IRRS. Na Finskem obnavljajo svoj zakon. Olkiluoto 1 in 2 sta zaprosila za 20 dodatnih let obratovanja. Belgijci so opisali problem v JE Tihange. Vrtali so podzemne prostore za novo stavbo, kar je poškodovalo pomožno stavbo. Med gradnjo niso pravilno utrdili tla pod pomožno zgradbo. Problem je bil prisoten že od casa gradnje in nakljucno odkrit po 40 letih. Podlago bodo utrdili z injekcijami betona. Slovenija je porocala o transpoziciji referencnih nivojev WENRA , o odkovkih v uparjalnikih, o odlocitvi ARSO o nepotrebnosti presoje o varstvu okolja ob podaljšanju življenjske dobe NEK ter o dveh dogodkih v NEK februarja in aprila. V Litvi se ukvarjajo z belorusko elektrarno. Sprejeli so celo zakon o prepovedi uvoza elektrike iz nevarnih jedrskih elektrarn kot menijo, da bodoca JE Ostrovec. V Nemciji obnavljajo glavni zakon. Ustanovili so novo organizacijsko shemo za ravnanje z RAO. Skladišcenje in odlaganje VRAO bo izvajala zvezna organizacija za ravnanje z RAO. V Španiji so izdali dovoljenje za podaljšale obratovanje ene od elektrarn na 60 let. V Belorusiji so opravili 99 % instalacijskih del na opremi bodoce JE Ostrovec. Izobraževalni center s simulatorjem že obratuje. Ustanavljajo sistem pooblašcenih organizacij z okoli 16 institucij. Opravljajo stresne teste. Videti je, da se zelo trudijo delati dobro. Litvi so predlagali bilateralno sodelovanje. Na Madžarskem so izdali so dovoljenje za lokacij nove JE Paks, nevladne organizacije pa so se pritožili na okoljsko porocilo. Izdali so dovoljenje za podaljšanje obratovanje enote 3, imajo pa že vlogo za enoto 4. Na Slovaškem so spremenili zakon. Dobili so vlogo za zagonske teste za JE Mochovce 3 in 4. Na Japonskem so ugotovili, da nimajo problemov z ogljikom v odkovkih. Porocali so, da obratujejo tri elektrarne, drugi dve sta dobili dovoljenje, ampak so jih lokalne oblasti zadržale. V Bolgariji so se tudi harmonizirali skoraj z vsemi referencnimi nivoji WENRA. JE Kozloduj 6 so povecali moc za 5 %. Na Norveškem so reorganizirali upravni organ. Francozi so porocali o napakah reaktorske posode v JE Flamanville, do katerih je prišlo kljub temu, da so pri izdelavi spoštovali standarde, in o ponarejanju v kovnici Creusot. Drugi redni sestanek WENRA je potekal oktobra v Haagu na Nizozemskem. Glavne teme sestanka so bile: - Porocanje držav o novostih na podrocju zakonodaje, novo ustanovljenih telesih, kadrovskih spremembah ter aktivnostih. - Razprava so povezavi med varnostjo in varovanjem, kjer bi lahko razvili nove referencne nivoje na to temo. - Razprava o novih opazovalcih. Odobren je bil status opazovalca za Ciper. - Omenjeno je bilo možno sodelovanje s skupino regulatorjev španskega govornega podrocja (FORO). - Sledila so porocila o aktivnostih WGWD in RHWG. RHWG je predlagal, da bi leta 2019 zaceli z revizijo referencnih nivojev, ki naj bi jo koncali leta 2024. Skupina RHWG je nadaljevala s pregledom izpolnjevanja pofukušimskih zahtev zakonodaji clanic WENRA, in tudi izpolnjevanje teh zahtev v jedrskih elektrarnah držav. Cilj pregleda bo ugotoviti, kakšen ucinek je imela sprememba zakonodaje na elektrarne. Obravnavali so tudi spremembe WENRA zahtev. Razhajanja glede definicije prakticne eliminacije situacij, ki vodijo do velikih ali zgodnjih izpustov, se niso zbližala. Zaradi tega bodo skupina pripravila krajši pregled problema. WENRA je dala RHWG nalogo, da naj razvije predlog za dokazovanje usklajenosti z Dunajsko deklaracijo (VDNS). RHWG se je odlocila, da ustanovi delovno skupino v kateri bodo Velika Britanija, Nemcija, Finska in Bolgarija. Dogovorili so se, da bodo tudi v letu 2018 nadaljevali z dejavnostmi v zvezi z implementacijo referencnih nivojev v elektrarnah. Skupina WGWD je obravnavala pobudo, da bi skupina organizirala delavnico posveceno razgradnjam. Dogovorjeno je bilo, da bo delavnico gostila Nemcija v drugem cetrtletju 2019. Ukvarjali so se tudi s prihodnjim delom skupine WGWD. Možne aktivnosti v prihodnje so nadaljevanje in zakljucitev pregleda usklajenosti z referencnimi nivoji, uporaba stopenjskega pristopa v skladišcih in odlagališcih RAO, inšpekcijske prakse pri prevozih in ravnanju z odpadki, izkušnje iz IRRS/ARTEMIS misij in podobno. Osrednji del sestanka je bil namenjen pregledovanju usklajenosti z referencnimi nivoji. Postopek dela je, da vsaka država pripravi tabelo skladnosti, kar pa potem pregleda neka druga država. Tak dokument se potem pregleda plenarno, in sicer poudarek je na tistih zahtevah, kjer se pregleda (nacionalni in druge države) ne ujemata. Slovenska predstavnica je naredila pregled za Ceško in imela kar nekaj utemeljenih komentarjev. 9.5.2 ENSRA - European Nuclear Security Regulators' Association Združenje predstavnikov upravnih organov, ki pokrivajo jedrsko varovanje (ENSRA), je bilo formalno ustanovljeno že leta 2004. Slovenija se je pridružila ENSRI leta 2008, s tem da sta clana združenja predstavnika URSJV in Ministrstva za notranje zadeve. V združenju ENSRA trenutno sodelujejo predstavniki upravnih organov iz naslednjih držav: Belgija, Ceška, Finska, Francija, Litva, Madžarska, Nemcija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija. ENSRA zasleduje predvsem naslednje cilje: izmenjavo informacij o jedrskem varovanju, aktualnih varnostnih vprašanjih in dogodkih, razvoju celovitega razumevanja temeljnih nacel fizicnega varovanja in spodbujanje skupnih principov do varovanja v Evropi. Pomembno je sodelovanje predstavnikov ENSRE (Trojke) s predstavniki MAAE, vzpostavitev medsebojnega obvešcanja z združenjem WENRA (Western European Nuclear Regulators' Association), dodatno prepoznavnost ENSRI pa daje tudi zakljucno porocilo skupine Ad-Hoc Group on Nuclear Security (ADGNS) iz leta 2012. Velika Britanija (ONR – Office for Nuclear Regulations) je gostila oktobra 2017 plenarni sestanek, ki je potekal na sedežu ONR. Glavni poudarki so bili predvsem: izmenjava informacij o aktualnih varnostnih izzivih, izmenjava informacij o zakonodaji in pristopih clanic ter sodelovanje z drugimi organizacijami in subjekti. Decembra 2017 je bil na Dunaju (ob robu konference o fizicnem varovanju) še kratek sestanek predstavnikov združenja glede prihodnjih aktivnosti in prednostnih nalog. Predsedovanje omenjenemu združenju bo s 1. januarjem 2018 prevzel predstavnik švedskega jedrskega upravnega organa. Vira: [75] in [76]. 9.5.3 Mednarodno združenje za jedrsko pravo (INLA) INLA (INLA - International Nuclear Law Association) je mednarodno združenje pravnih in drugih strokovnjakov za miroljubno uporabo jedrske energije, katerega temeljni namen je podpirati in pospeševati znanje in razvoj pravne stroke in raziskav na tem podrocju, izmenjava spoznanj med njegovimi clani ter sodelovanje s sorodnimi združenji in ustanovami. V združenje je vclanjenih okoli 600 strokovnjakov iz vec kot 60 držav in mednarodnih organizacij. INLA praviloma organizira kongres na dve leti, v letu 2016 ga je izvedla v New Delhiju, v letu 2018 pa ga bo imela v Abu Dhabiju; prav za slednjega se je v okviru predlaganega programa že v letu 2017 pripravljalo prispevke. Ker je Uprava RS za jedrsko varnost iz »zgodovinskih« razlogov najtesneje povezana z delovno skupino, katere podrocje je ravnanje z (jedrskimi in radioaktivnimi) odpadki, so tako v letu 2017 prav za to delovno skupino pripravili prispevek na temo sodelovanja javnosti pri izbiri lokacije za odlagališce odpadkov. 9.5.4 NRC (CAMP) URSJV sodeluje na podlagi sporazuma z US NRC (Zvezno jedrsko upravno komisijo ZDA) v mednarodno raziskovalno-razvojnem programu CAMP (Code Application and Maintenance Programme). Program CAMP omogoca sodelovanje pri vzdrževanju in uporabi programske opreme na podrocju preprecevanja ter obvladovanja nezgod in nenormalnih dogodkov v jedrskih elektrarnah. Pri tem sodelujejo, na podlagi pogodbe iz leta 2013, poleg URSJV še NEK in IJS. Nacionalni koordinator za program CAMP je predstavnik IJS, ki redno spremlja in poroca o dejavnostih CAMP in s svojimi prispevki aktivno sodeluje pri razvoju in uporabi NRC racunalniških programov. Pogodba se je iztekla 31. decembra 2017. Pogodba CAMP zagotavlja dostop do racunalniških programov, ki se razvijajo v okviru programa. Uporabnikom so trenutno na voljo najnovejše verzije programskih orodij in sicer: RELAP5/MOD3.3 Patch 5, TRACE V5.0 Patch 4, skupaj s programoma PARCS-v32m19 in SNAP Version 2.5.1 ter APTPlot V6.7.0 za risanje grafov. Za leto 2017 je IJS pripravila t.i. prispevek v naravi z naslovom »10 % Hot Leg Break LOCA Experiment on LSTF calculated by RELAP5 and TRACE«. Za leto 2018 pa bo IJS pripravila prispevek v naravi z naslovom »Semiscale S-NC-02 and S-NC-03 naturall circulation tests performed by RELAP5/MOD3.3 Patch 5«, ki ga je tehnicni programski odbor CAMP na jesenskem srecanju že odobril. Maja 2017 se je nacionalni koordinator udeležil spomladanskega srecanja »2017 Spring CAMP Meeting« v Varšavi, v novembru pa tudi jesenskega srecanja »Fall 2017 CAMP Meeting« v Michiganu, ZDA. Predstavniki slovenskih organizacij v združenju CAMP so se v letu 2017 srecali v juniju na delovnem sestanku, kjer je nacionalni koordinator programa podrobneje predstavil najnovejša dogajanja v raziskovalnem programu CAMP ter svoje delo in aktivnosti IJS na tem podrocju. 9.5.5 NRC (CSARP) V letu 2015 je Slovenija obudila sodelovanje v US NRC raziskovalnem programu na podrocju težkih nesrec CSARP (Cooperative Severe Accident Research Program). Pri tem sodelujejo, na podlagi aneksa k pogodbi za CAMP, poleg URSJV še NEK in IJS, nacionalni koordinator za program CSARP je predstavnik IJS. Pogodba CSARP zagotavlja dostop do racunalniškega programa MELCOR za simulacijo težkih nesrec v jedrskih elektrarnah. Predstavniki slovenskih organizacij v združenju CSARP so se v letu 2017 srecali v novembru na delovnem sestanku. Nacionalni koordinator je predstavil status raziskovalnega programa CSARP v Sloveniji, kronologijo aktivnosti, udeležbo na EMUG srecanju, MELCOR delavnici in CSARP/MCAP srecanju, projektno nalogo »Analiza vpliva nadgradnje varnosti NEK na smernice za obvladovanje težkih nesrec », ter realizacijo nacrtovanih aktivnosti. Realizirane so bile vse nacrtovane aktivnosti in dodatno še projektna naloga. 9.5.6 NSCG – Nuclear Security Contact Group Kontaktna skupina za jedrsko varovanje (NSCG) je združenje, ki je nastalo po koncu 4. Vrha jedrskega varovanja, ki se je odvil v letu 2016. Skupini so se pridružile še nekatere druge države, ki niso sodelovale na omenjenih vrhovih. Slovenija se je formalno pridružila skupini marca 2017, s tem pa se je nadgradilo slovenske aktivnosti na podrocju jedrskega varovanja. Sodelujejo imenovani predstavniki MZZ in URSJV. Delo NSCG je najprej usklajevala Kanada, zdaj pa ga je prevzela Jordanija, pri cemer so cilji skupine predvsem zbor ustreznih in imenovanih strokovnjakov, ki na skupnih sestankih ob robu Generalne konference MAAE ali drugod izmenjujejo poglede na razlicna podrocja jedrskega varovanja, podpora izvajanja zavez jedrskih vrhov ter sodelovanje z nevladnimi organizacijami in jedrsko industrijo. Decembra 2017 je bil na Dunaju (ob robu konference o fizicnem varovanju) še kratek sestanek predstavnikov skupine NSCG – predvsem glede izmenjave stališc in pogledov na prihodnje aktivnosti v zvezi Spremembami konvencije o fizicnem varovanju jedrskega materiala (A-CPPNM). Viri: [77], [78], [79] in [80]. 9.6 SODELOVANJE NA PODLAGI MEDNARODNIH POGODB 9.6.1 Dvostranski sporazumi Slovaški upravni organ za jedrsko varnost je junija v Bratislavi organiziral redni letni sestanek v okviru bilateralnih sporazumov med Ceško, Madžarsko, Slovaško in Slovenijo – t. i. kvadrilaterala. Glavni cilj tovrstnih sestankov je medsebojno obvešcanje o pomembnih dogajanjih na podrocju jedrske varnosti. Slovaška je porocala o novem jedrskem zakonu, ki je zacel veljati 1. avgusta 2017, s katerim transponirajo direktivo o jedrski varnosti. Zakon omogoca predlaganje elektronskih vlog, opredeljuje obcutljive informacije za obvešcanje javnosti, dana je jasna opredelitev cilja jedrske varnosti, transponiran pa je tudi BSS. Imajo tudi veliko dela z upravnimi zadevami v zvezi z JE Mochovce 3 in 4 – v decembru 2016 so dobili vlogo za zagonska testiranja. V zvezi z razgradnjo reaktorjev V1 v JE Bohunice so opravili razgradnjo opreme v turbinski hali in rušitev hladilnih stolpov. Madžari so kot glavno znacilnost novega zakona poudarili postopek pridobivanja dovoljenj za projektne spremembe med gradnjo – zacetno kategorizacijo naredi operater. Prav tako so se ukvarjali z vlogo JE Paks, ki predvideva vzdrževanje na moci za varnostne sisteme. Podaljšanje dovoljenja JE Paks za enote 1, 2 in 3 je bilo koncano, za enoto 4 še poteka. V Sloveniji prav tako poteka izdelava in sprejemanje nove zakonodaje. Glavne spremembe se nanašajo na WENRA referencne nivoje, pofukušimske izkušnje, sistem vodenja, omilitev upravnih zahtev. transpozicijo direktive BSS in direktive o jedrski varnosti. URSJV je pojasnila postopek sprejemanja zakona. URSJV pridobiva sredstva tudi iz EU projektov, okrepili so se s 4 novimi zaposlenimi. Na Ceškem je že bila opravljena transpozicija obeh direktiv, implementacija je trenutno glavna prioriteta. Poteka podaljšanje življenjske dobe za JE Dukovany. Dolocitev lokacije za odlagališce naj bi bila izvedena do 2022, vendar noben zakon ne predvideva vkljucitve javnosti v ta proces. V upravnem organu manjka 20 ljudi, predvsem inšpektorjev – razlog so slabe (nekonkurencne) place. V zvezi s pomembnimi dogodki so Slovaki porocali, da specializirana skupina UJD nadzira zakljucek gradnje Mochovce 3 in 4, pri cemer imajo zunanjo tehnicna podporo. Na Madžarskem so imeli istocasno neoperabilnost dveh od treh varnostnih sistemov zaradi neoperabilne crpalke dieselskega goriva. Glede dogodkov v Sloveniji je URSJV porocala o ustavitvi NEK zaradi zaprtja ventila glavne napajalne vode, ker je odpovedal krmilnik. Potrebno je bilo zmanjšanje moci zaradi odpovedi razbremenilnega ventila zaradi zlomljene vzmeti. V zvezi z gradnjo novih JE je najvec porocala Madžarska, in sicer so izdali lokacijsko dovoljenje za Paks II marca 2017. Za pripravo pripomb na PSIR (Preliminary Safety Information Report) imajo na razpolago 12 mesecev. Pricakujejo izdajo gradbenega dovoljenja v zacetku leta 2018 in zagon v letih 2023 ali 2024. Na Ceškem je situacija bolj negotova. Morda bo nov razpis za nove elektrarne, verjetno tudi po volitvah ne bo odlocitve o novih JE, premogovnike bodo zaprli v naslednjih 20 letih. Slovaki so omenili, da cene elektrike niso vzpodbudne niti za dokoncanje Mochovce 3 in 4, in da postajajo neto uvoznik elektricne energije. Srecanje med Slovenijo in Avstrijo po sporazumu o zgodnjem obvešcanju in o vprašanjih skupnega interesa s podrocja jedrske varnosti in varstva pred sevanji je bilo v Moravskih Toplicah 2. in 3. oktobra. Sestanek je bil namenjen medsebojnemu informiranju o pomembnejših dogodkih v casu od zadnjega srecanja, ki je potekalo oktobra 2016 v Celovcu na avstrijskem Koroškem. Teme pogovorov so bile spremembe na podrocju zakonodaje, radiološkega monitoringa, pripravljenosti na izredne dogodke, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in spremembe oziroma pomembnejši dogodki na podrocju jedrskih programov. Slovenija je porocala o sprejemanju novega zakona o jedrski varnosti, in o pripravah podzakonskih predpisov, s katerimi bo slovenski pravni red usklajen z direktivama o jedrski varnosti in o varstvu pred sevanji. Podali smo informacije o pripravi na gradnjo suhega skladišca izrabljenega jedrskega goriva. Obširno smo porocali o obratovanju NEK, in sicer o dveh ustavitvah reaktorja, o pomembnih obratovalnih dogodkih, o izvajanju programa posodobitve varnosti, o dvigu nivoja Save zaradi zagona HE Brežice, o testiranju sežigalnikov vodika, o obcasnem varnostnem pregledu in o verjetnostnih varnostnih analizah. Avstrijski predstavniki so pojasnili, da kasnijo s prenosom direktiv o jedrski varnosti in o ravnanju z radioaktivnimi odpadki v njihov pravni red. Pri prenosu direktive o varstvu pred sevanji napredujejo, vendar imajo do roka, ki je februarja 2018, še veliko dela. Porocali so tudi o obratovanju svojega skladišca NSRAO in o modifikacijah dunajskega raziskovalnega reaktorja TRIGA. 4. oktobra je v bil v Ljubljani sedmi sestanek po sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o zgodnji izmenjavi informacij v primeru radiološke nevarnosti. Po seznanitvi o novostih na obeh straneh od lanskega novembrskega sestanka v Zagrebu, predvsem o pripravi zakonodaje, je slovenska stran porocala še o posodobitvi programske opreme mreže merilnikov radioaktivnosti za zgodnje obvešcanje. Glavna tocka srecanja je bila usklajevanje ukrepov v primeru nesrece v NE Krško. Pod tocko razno je potekala razprava o odprtih vprašanjih prenosa direktive o varstvu pred sevanji. Obiski iz tujine na URSJV Veleposlanica Republike Avstrije, mag. Sigrid Berka, je 12. aprila 2017 obiskala Upravo RS za jedrsko varnost. Med obiskom, ki je bil vljudnostnega znacaja, je direktor Uprave RS za jedrsko varnost, dr. Andrej Stritar, v svoji oceni poudaril, da je sodelovanje z avstrijskimi kolegi produktivno in konstruktivno in temelji na obojestranskem zaupanju in transparentnosti. Sogovornika sta se na kratko dotaknila tudi postopka presoje vplivov na okolje v povezavi s podaljšanjem življenjske dobe NE Krško ter sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško, tako glede rednega obratovanja, kot glede vprašanj, povezanih z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki iz NE Krško. 24. maja 2017 je Upravo RS za jedrsko varnost obiskala osemclanska filipinska delegacija, ki sta jo spremljala predstavnik veleposlaništva Filipinov na Dunaju in predstavnica Ministrstva za infrastrukturo. Delegacijo je vodil g. Donato Marcos, podsekretar filipinskega ministra za energijo. Delegacija je Slovenijo obiskala, da bi se seznanila z vsemi postopki za zacetek jedrskega programa v državi. Direktor dr. Andrej Stritar je podrobno predstavil vlogo, pristojnosti in delovanje Uprave RS za jedrsko varnost, zakonski okvir na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji ter orisal obstojeci slovenski jedrski program in osnovne informacije o zakonskih zahtevah in terminskem poteku odlocanja v primeru odlocitve o izgradnji novega bloka jedrske elektrarne. V nadaljevanju je direktor URSJV delegacijo tudi seznanil z vsakodnevnimi izzivi, s katerimi se sooca jedrski upravni organ. Clane delegacije so zlasti zanimala vsa vprašanja o vzdrževanju, postopku pridobitve dovoljenja za novo jedrsko elektrarno, sistemu pripravljenosti v primeru izrednega dogodka in mnenje slovenskih strokovnjakov o možnostih zacetka obratovanja jedrske elektrarne Batan, ki so jo zgradili 100 km od Manile na Filipinih v zacetku osemdesetih let in ni nikoli zacela obratovati. Ob robu Blejskega strateškega foruma po okrogli mizi »Skrb za jedrsko varovanje: Quo vadis?«, na kateri je sodeloval tudi generalni direktor MAAE Yukiya Amano, se je ta sestal tudi z direktorjem Uprave RS za jedrsko varnost Andrejem Stritarjem. Direktor Stritar je opisal trenutno delo URSJV pri pomoci tretjim državam pri vzpostavljanju upravne infrastrukture za jedrsko varnost. Pri tem je izpostavil pomoc iranskemu upravnemu organu pri vzpostavitvi centra za jedrsko varnost, kar URSJV izvaja v sklopu projekta tehnicne pomoci Evropske komisije. Generalni direktor Amano je omenil, da MAAE sodeluje z iranskimi oblastmi pri nadzoru izvajanja Skupnega celovitega akcijskega nacrta (JCPoA), ki je bil sklenjen med EU3+3 leta 2015, in okoli katerega se krešejo razlicna mnenja o nacinu izvajanja med Iranom in ZDA. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi zadnjega, šestega, severnokorejskega jedrskega poskusa, ki je po moci bistveno prekašal vse druge. Mednarodni projekti URSJV v letu 2017 Pri projektu »Krepitev in izboljšanje ucinkovitosti tajskega upravnega organa za jedrsko varnost in izdelava nacionalne strategije ravnanja z radioaktivnimi odpadki« URSJV sodeluje v konzorciju s podjetjem Enconet iz Avstrije in belgijskima podjetjema BEL-V in IRE-Elit. V letu 2017 je potekalo zakljucevanje naslednjih nalog: - izdelava strategije upravnega organa z akcijskim nacrtom za izvedbo te strategije, - upravni okvir skupaj z izdelavo samoocene, - nacrt za vzpostavitev primarnega laboratorija za primarne standarde za merjenje radioaktivnosti, - okrepiti znanje na podrocju modeliranja doz. URSJV je vkljucena v prvi dve nalogi, ki sta precej povezani med seboj, t. j. izdelava strategije z akcijskim nacrtom in regulatorni okvir. Prvo nalogo je dokoncala samostojno, medtem ko je pri dokoncevanju druge naloge sodelovala s konzorcijskim partnerjem ENCO, za katerega je izdelala primere genericne zakonodaje na podrocju jedrske varnosti in tudi za vsa podrocja varstva pred sevanjem vkljucno s transportom, ravnanjem z RAO, nacrtovanjem v primeru izrednega dogodka, fizicnim varovanje in nadzorom sevanja v okolju. Zadnji dva nalogi je opravilo belgijsko podjetje IRE-Elit. URSJV je pripravila strategijo tajskega upravnega in akcijski nacrt, ki obsega tudi nacrt mednarodnega sodelovanja. Oba dokumenta sta vecletna in je mišljeno, da jih bo tajski upravni organ prilagodil svojim potrebam in svojim letnim planom s koncnim ciljem, da postane ucinkovit in samostojen upravni organ, ki deluje skladno z mednarodnimi standardi. Projekt »Usposabljanje in mentorstvo za strokovnjake jedrskih upravnih organov in njihovih tehnicnih podpornih organizacij za razvoj in krepitev njihovih tehnicnih kompetenc« izvaja URSJV skupaj s konzorcijem, ki ga vodi italijansko podjetje ITER. URSJV sodeluje predvsem z zagotavljanjem mentorstva (tutoring) za osebje upravnih organov za jedrsko in/ali sevalno varnost iz partnerskih držav, obcasno pa se vkljucuje v pripravo tecajev in delavnic, ki jih organizirajo clani konzorcija. V letu 2017 so strokovnjaki URSJV sodelovali na treh tecajih, ki jih je organiziral IJS na ICJT v Podgorici, in sicer s podrocja termohidravlicnih analiz, pofukušimskih izkušenj in evaluacije varnostnega porocila za jedrske elektrarne. Prav tako sta se trikrat po dva tutoriranca prakticno izobraževala na URSJV, in sicer na dvotedenskem izobraževanju iz termohidravlike, na dvotedenskem izobraževanju iz zakonodaje in izdaje dovoljenj za raziskovalne reaktorje in sedem tednov izobraževanja s podrocij, ki jih pokriva varnostno porocilo za jedrske elektrarne. URSJV sodeluje tudi v projektu »Nadaljnja krepitev strokovnosti jedrskih upravnih organov zahodnega Balkana«, katerega cilj je pospešiti prenos evropskega pravnega reda (EU Acquis) v zakonodajo držav prejemnic in dvigniti raven delovanja njihovih upravnih organov, da bo primerljiva z delovanjem sorodnih institucij v EU. Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost bo v glavnem sodelovala na nalogah, ki nanašajo na prenos evropskega pravnega reda (EU Acquis), izdelavo postopkov, izobraževanje osebja, izdelavo strategije in uvedbo sistema vodenja. V letu 2017 je URSJV sodelovala pri delavnicah za izdelavo in pisanje postopkov za Kosovo in Crno Goro in izvedla delavnico za usklajenost z direktivama o jedrski varnosti in ravnanju z RAO ter direktive o pošiljanju odpadkov v Bosni in Hercegovini. Prav tako je izvedla usposabljanja v Sloveniji (t. i. on-the-job training) za predstavnike bošnjaškega, kosovskega in makedonskega upravnega organa, pregledovala pa je tudi sistema vodenja in posamezne postopke za albanski, makedonski, srbski in bošnjaški upravni organ. V letu 2017 je URSJV zacela delati tudi na projektu Evropske komisije »INSC – Krepitev strokovnosti iranskega upravnega organa za jedrsko varnost in podpora izvedbi stresnih testov za JE Bušer, EuropeAid/138091/DH/SER/IR)«, iz t. i. instrumenta za sodelovanje na podrocju jedrske varnosti (INSC – Instrument for Nuclear Safety Cooperation). Cilj tega projekta je pomagati iranskemu upravnemu organu za jedrsko in sevalno varnost, da bi okrepil znanje in strokovnost svojih sodelavcev, posodobil upravno infrastrukturo, ki bo postala cim bolj skladna z mednarodnimi standardi, in delovanje upravnega organa tudi cim bolj približal praksi podobnih upravnih organov držav z dolgoletnimi izkušnjami na podrocju jedrske varnosti. URSJV sodeluje v konzorciju, ki ga sestavljajo upravni organi za jedrsko varnost iz Ceške, Slovaške in Madžarske ter avstrijsko podjetje ENCO. To so države, s katerimi Slovenija tesno sodeluje in ima redno vsako leto t.i. kvadrilateralne sestanke, kjer si izmenjujemo informacije o stanju jedrske varnosti v državah in razpravljamo o odprtih vprašanjih, ki so zanimiva vse pogodbenice. Projekt je sestavljen iz štirih sklopov (Tasks), in sicer: - izdelavo idejne zasnove centra za jedrsko varnost, kjer ima vodilno vlogo URSJV, - prenosa zakonodaje in metodologije, ki vsebuje pomoc pri pisanju predpisov, kjer bodo sodelovali Madžari, ter prenos znanja iz verjetnostnih in deterministicnih varnostnih analiz, kjer so glavni Cehi, - izdelave specifikacij za stresne teste za JE Bušer je v domeni Slovakov, - usposabljanja predstavnikov iranske uprave za jedrsko varnost (INRA) pa bodo prevzeli in koordinirali iz podjetja ENCO. URSJV je v letu 2017 pripravila osnutek idejne zasnove centra za jedrsko varnost, ki bo vseboval razlicne enote, med drugim tudi tehnicno podporno organizacijo, ki bo opravljala vse funkcije, ki niso vsebovane v upravnem organu. Poleg tega bo obsegal še dokumentacijski center, laboratorije (za analizo težkih nesrec, za varnostne analize, za dozimetrijo, za merjenje radioaktivnosti, za reaktorske in termohidravlicne preracune, itd.), center za odziv in ukrepanje v primeru izrednega dogodka in mogoce še laboratorij za neporušne preiskave. Nacrtovano je, da bo ta naloga zakljucena v letu 2018, vendar se od URSJV pricakuje, da bo opravljala tudi dolocena usposabljanja. 9.6.2 Konvencija o jedrski varnosti Na Dunaju je od 27. marca do 7. aprila 2017 potekal 7. pregledovalni sestanek pogodbenic Konvencije o jedrski varnosti. Udeležilo se ga je 77 pogodbenic od 80 (79 držav in ena mednarodna organizacija). Sedmemu pregledovalnemu sestanku je predsedoval Ramzi Jamal iz Kanade. Podpredsednika pregledovalnega sestanka sta bila Geoffrey Emi-Reynolds iz Gane in Georg Schwarz iz Švice. V prvem tednu sestanka so potekale predstavitve posameznih držav. Slovenija je imela svojo predstavitev prvi dan pregledovalnega sestanka, 27. marca 2017. Predstavitev je sledila predpisanemu formatu porocanja, in sicer je vsebovala glavne teme iz porocila skupaj z novostmi od izdaje porocila, odgovore na porocevalcevo porocilo s prejšnjega pregledovalnega sestanka, pomembne dogodke, dobro prakso, nacrtovane ukrepe za izboljšanje jedrske varnosti in povzetke odgovorov na vprašanja, ki jih je Slovenija prejela na svoje nacionalno porocilo. Slovensko nacionalno porocilo je predstavil direktor URSJV dr. Andrej Stritar. Najbolj pomembno dogajanje v porocevalskem obdobju je bilo izvajanje pofukušimskega nacionalnega akcijskega nacrta, ki ga sestavlja program nadgradnje varnosti jedrske elektrarne Krško (PNV), kot najpomembnejši del, in še dodatnih 11 ukrepov, ki obsegajo izdajo odlocb, nacrtovane tematske preglede, dodatne študije, vabljenje mednarodnih misij za ocenjevanje jedrske varnosti, ponovno presojo strategije upravljanja resnih nesrec v jedrski elektrarni Krško ter obstojeca merila za projektiranje in postopki. Porocal je tudi o vecjih remontnih modifikacijah, npr. o novi parni crpalki pomožne napajalne vode in dokoncanju potrebnih sprememb v JE Krško zaradi gradnje HE Brežice, katere akumulacijsko jezero bo segalo do jezu pri JE Krško. Poudaril je pomembnost ohranjanja in vzdrževanje znanja na podrocju jedrske stroke, saj se osebje stara in odhaja v pokoj. Na URSJV so izboljšali izobraževalni program, ki je zasnovan kot sistematicni pristop k usposabljanju, in sprejeli Resolucijo o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2013-2023. Zbirno porocilo, ki so ga sestavili za Slovenijo, vsebuje tri izzive, in sicer: - dokoncanje programa nadgradnje varnosti do leta 2021, - dokoncanje skladišca za suho skladišcenje izrabljenega goriva in odlagališca za nizko- in srednje- radioaktivne odpadke, preden bi nastopile težave z obratovalno varnostjo, - usklajevanje ukrepov v primeru izrednega dogodka s sosednjimi državami. Poleg izzivov so v porocilu pohvalili: - tehnicno analizo vzrokov in odpravo posledic pušcanja goriva v JE Krško, - proaktivno ukrepanje upravnega organa ob ugotovitvi poneverjanja v kovnici Creusot v Franciji, - izdelavo vecstranskega sporazuma obvešcanja in ukrepanja v primeru, ce bi linijsko letalo zavilo iz predpisane smeri, - ucinkovito delo URSJV, skupaj z visoko usposobljenostjo in mednarodnim sodelovanjem pri obvladovanju majhnega jedrskega programa. Drugi teden je bil namenjen plenarnemu delu. Porocevalci vseh sedmih skupin so za vsako sodelujoco državo predstavili glavne povzetke predstavitve, primere dobre prakse ter ukrepe za kratkorocno in dolgorocno izboljšanje jedrske varnosti. Vodstvo sestanka je imelo kar precej dela z usklajevanjem besedila zbirnega porocila. Besedilo o Dunajski deklaraciji je bilo težak zalogaj. Usklajevali so ga vse tri nacrtovane dni dela na zbirnem porocilu in na koncu je prišlo do predlaganega besedila. Finska je imela pripombo, da je tekst sprejemljiv, vendar so pricakovali vec, in sicer da bi bolj podrobno in bolj dolocno povedali, kakšne naj bodo izboljšave v povezavi s principom 2 (prakticna eliminacija nesrec) Dunajske konvencije. Zdaj to ostaja v okviru interpretacij posameznih držav. V porocilu tudi piše, da vecina držav nima težav z Dunajsko deklaracijo, kar se verjetno nanaša na predpise, glede implementacije pa to gotovo ne velja, saj so že v razumevanju velike razlike. Litva je predlagala svojo serijo pripomb v zvezi z belorusko jedrsko elektrarno, ki jo gradijo 40 km od Vilne, medtem ko je beloruska stran protestirala, da Litovci zlorabljajo konvencijo in navajajo lažne izjave, da je prejšnji pregledovalni sestanek priporocil Belorusiji misijo v zvezi z vplivi na okolje njihove JE Ostrovec. Konec maja je v zvezi z zakljucki sedmega pregledovalnega sestanka državam clanicam EU pisal namestnik generalnega direktorja direktorata za energijo, in sicer da naj države clanice EU, kljub, po njegovem, »neoptimalnemu besedilu zbirnega porocila pregledovalnega sestanka«, sodelujejo pri naslednjih ukrepih v zvezi z Dunajsko deklaracijo, ki bodo usklajevani tudi v Delovni skupini sveta EU za jedrska vprašanja. 9.6.3 Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki V Republiki Sloveniji se Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Skupna konvencija) nanaša na varno ravnanje z izrabljenim gorivom v Nuklearni elektrarni Krško in raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II, na uskladišcene radioaktivne odpadke v Nuklearni elektrarni Krško, na odpadke iz razgradnje rudnika Žirovski vrh in radioaktivne odpadke malih povzrociteljev, ki so uskladišceni v Centralnem skladišcu radioaktivnih odpadkov v Brinju. Ob koncu leta 2017 je bila Skupna konvencija zavezujoca za 76 držav pogodbenic med katerimi je tudi Republika Slovenija. V letu 2017 je bilo pripravljeno šesto nacionalno porocilo po Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (SKRAO). Mednarodni agenciji za atomsko energijo, ki zagotavlja storitve sekretariata za sestanke pogodbenic, je bilo posredovano 17. oktobra 2017. Porocilo, ki ga je pripravila Uprava RS za jedrsko varnost v sodelovanju z Upravo RS za varstvo red sevanji, Agencijo za radioaktivne odpadke, Nuklearno elektrarno Krško, Institutom ''Jožef Stefan'', Rudnikom Žirovski vrh, Klinicnim centrom - Kliniko za nuklearno medicino in Onkološkim Inštitutom, bo predstavljeno na šestem pregledovalnem sestanku pogodbenic, ki bo potekal na Dunaju od 21. maja do 1. junija 2018. Struktura nacionalnega porocila je skladna z veljavnimi smernicami. Nacionalno porocilo za obdobje 2014, 2015, 2016, podaja informacije o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, podatke o inventarju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva v Republiki Sloveniji na dan 31. 12. 2016, pravni red, ki zadeva to podrocje dela ter obseg in nacin izpolnjevanja obveznosti po Skupni konvenciji. Nacionalno porocilo obsega 123 strani in je napisano v angleškem jeziku. V nacionalnem porocilu je podana ocena, da sta slovenska zakonodaja in praksa na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom skladni z zahtevami iz Skupne konvencije. V okviru priprav na šesti pregledovalni sestanek se je delegacija Republike Slovenije udeležila izrednega in organizacijskega sestanka pogodbenic, ki sta potekala od 16. do 19. maja 2017 na sedežu Mednarodne agencije za atomsko energijo na Dunaju. Na izrednem sestanku so bili obravnavani predlogi za izboljšanje pregledovalnega procesa in možnost prenosa dobre prakse pogodbenic Konvencije o jedrski varnosti v pregledovalni proces pogodbenic Skupne konvencije, z namenom povecanja ucinkovitosti in transparentnosti pregledovalnega procesa. Na organizacijskem sestanku so se pogodbenice dogovorile o organizacijskih zadevah v zvezi z izvedbo šestega pregledovalnega sestanka. Za predsedujocega šestega pregledovalnega sestanka je bil izvoljen gospod Bismark Tyobeka iz Republike Južne Afrike. Prestavitev porocil na pregledovalnem sestanku bo potekala v osmih skupinah. Slovenija je bila skupaj z Združenim kraljestvom, Belgijo, Italijo, Senegalom, Avstrijo, Dansko, Irsko in Malto razporejena v skupino 4. 9.6.4 Meddržavna pogodba o solastništvu Nuklearne elektrarne Krško Za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (Uradni list RS, št. 5/03-mednarodne pogodbe; v nadaljnjem besedilu: meddržavna pogodba) je bila skladno z 18. clenom meddržavne pogodbe ustanovljena meddržavna komisija. Meddržavna komisija spremlja izvajanje pogodbe, potrjuje program odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva in program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško ter obravnava odprta vprašanja, ki se nanašajo na medsebojna razmerja, ki jih obravnava meddržavna pogodba. Posebna meddržavna komisija je kljucno telo za urejanje odnosov med pogodbenicama. V letu 2017 je Vlada Republike Slovenije na novo imenovala clane slovenske delegacije (sklep št. 004-6/2015/141 z dne 25. 10. 2017). V letu 2017 je bila izvedena 11. seja meddržavne komisije, ki jo je sklical predsednik slovenske delegacije. Potekala je 21. 11. 2017 v prostorih Nuklearne elektrarne Krško, izhodišca za delo slovenske delegacije pa je sprejela Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 51003-14/2017/4 z dne 14. 11. 2017. S slovenske strani so zasedanju prisostvovali: dr. Peter Gašperšic, predsednik delegacije, mag. Klemen Potisek, Borut Mahnic, mag. Miran Stanko in mag. Petra Zaletel kot clani komisije, ter Martin Novšak, direktor Gen energija d. o. o., mag. Sandi Viršek, v. d. direktorja ARAO, mag. Darija Štraus Trunk, direktorica Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, dr. Andrej Stritar, direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost in Stanislav Rožman, predsednik Uprave Nuklearne elektrarne Krško. S hrvaške strani so zasedanju prisostvovali: dr. sc. Tomislav Coric, predsednik delegacije, Ivo Milatic, Domagoj Validžic, mr. sc. Danijel Žamboki, in Andreja Metelko-Zgombic, kot clani komisije, ter Hrvoje Perharic, clan Uprave Nuklearne elektrarne Krško, mr. sc. Saša Medakovic, direktor Državnega zavoda za radiološko in jedrsko varnost, mr.sc. Perica Jukic, predsednik Uprave HEPa, mr.sc. Kažimir Vrankic, HEP, mr. sc. Josip Lebegner, HEP, dr. sc. Vjekoslav Jukic, Ministrstvo za zašcito okolja in energetiko, Tvrtko Brajkovic, v. d. direktorja Fonda NEK in Lidija Kic, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Vedran Gace, posebni svetovalec ministra, Ministrstvo za zašcito okolja in energetiko in Ivona Župan, Ministrstvo za zašcito okolja in energetiko. Na seji meddržavne komisije je bilo sprejeto porocilo clanov Uprave Nuklearne elektrarne Krško in sklenjeno je bilo, da je operativno izvajanje dolocb meddržavne pogodbe v obdobju od zadnjega zasedanja komisije potekalo odgovorno in uspešno ter da so bili doseženi dobri obratovalni, varnostni in ekonomski rezultati. Hrvaška stran je seznanila meddržavno komisijo tudi z davcno obremenitvijo zaposlenih v Nuklearni elektrarni Krško. Meddržavna komisija je ugotovila, da sta strokovni organizaciji iz 10. clena meddržavne pogodbe (ARAO in FOND) v sodelovanju z Nuklearno elektrarno Krško pripravili novi usklajeni projektni nalogi na tehnicni ravni za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. Obe projektni nalogi je komisija tudi sprejela. Meddržavna komisija je naložila ARAO in FOND-u, da v sodelovanju z Nuklearno elektrarno Krško do konca novembra 2018 izdelata tretjo revizijo Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. Hkrati pa je meddržavna komisija naložila Nuklearni elektrarni Krško, da v sodelovanju z ARAO in FOND-om do oktobra 2018 izdela Program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško. Meddržavna komisija je ustanovila koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tretje revizije Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva in Programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, in sicer v naslednji sestavi: s slovenske strani - mag. Jože Dimnik, Ministrstvo za infrastrukturo (predsednik slovenskega dela), - mag. Petra Zaletel, Ministrstvo za infrastrukturo, - dr. Andrej Stritar, Uprava RS za jedrsko varnost in - Martin Novšak, GEN Energija, ter se s hrvaške strani - dr. sc. Vjekoslav Jukic, Ministrstvo za zašcito okolja in energetike (predsednik hrvaškega dela), - Hrvoje Buljan, Ministrstvo za zašcito okolja in energetike, - mr. sc. Saša Medakovic, Državni zavod za radiološko in jedrsko varnost in - mr. sc. Josip Lebegner, Hrvatska elektroprivreda. Predstavljeno je bilo hrvaško stališca v zvezi s ponudbo slovenske strani glede vkljucitve Hrvaške v skupni projekt odlagališca nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v obcini Krško. Iz stališca izhaja, da je hrvaška stran sklenila, da ponudba slovenske strani k prikljucitvi projektu skupnega odlagališca NSRAO Vrbina, tako kot je bil ta projekt predstavljen v Investicijskem programu za projekt odlagališca NSRAO Vrbina Rev. C, za hrvaško stran ni sprejemljiv. Meddržavna komisija podpira nadaljnje aktivnosti za skupno preucitev možnosti glede izgradnje odlagališca NSRAO. Koordinacijski odbor v ta namen cim prej oziroma najkasneje do maja 2018 pripravi skupni predlog izgradnje odlagališca. Prav tako je bila meddržavna komisija seznanjena s porocili o stanju zbranih sredstev v obeh skladih za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. Naslednjo sejo meddržavne komisije bo sklicala hrvaška stran. 9.7 MEDNARODNO SODELOVANJE URSVS Predstavnik URSVS je clan Združenja direktorjev upravnih organov s podrocja varstva pred sevanji (HERCA - Association of the Heads of European Radiological Protection Competent Authorities). V letu 2017 se je udeležil dveh rednih sestankov. URSVS sodeluje pri International System of Occupational Exposure - ISOE. ISOE je informacijski sistem o poklicni izpostavljenosti ionizirajocim sevanjem v jedrskih elektrarnah, ki ga podpirata Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj - Agencija za nuklearno energijo (OECD/NEA) ter MAAE. Informacijski sistem vzdržujejo tehnicni centri ob podpori navedenih organizacij in ob sodelovanju jedrskih elektrarn in upravnih organov. Predstavnik URSVS se je v letu 2017 ni udeležil rednega letnega sestanka Upravnega odbora ISOE. Slovenija kot ena od dvajsetih evropskih držav sodeluje v Evropskem omrežju ALARA (European ALARA Network - EAN), ki se ukvarja z optimizacijo varstva pred sevanjem ter olajšuje razširjanje dobre ALARA prakse v industrijskem, raziskovalnem in zdravstvenem sektorju po Evropi. Omrežje organizira redne mednarodne delavnice, od katerih je vsaka posvecena specificnemu podrocju varstva pred sevanji. Poleg tega EAN izdaja glasilo, ki predstavlja prakticne primere implementacije principa ALARA, primere dobre prakse in ostale novice s podrocja varstva pred sevanji, ima aktivno vlogo pri študijah Evropske komisije in ostalih mednarodnih organizacij s podrocja varstva pred sevanji ter deluje na ostalih podrocjih implementacije principa ALARA v prakso. Pod okriljem EAN deluje tudi vec pod-omrežij, pri cemer URSVS aktivno sodeluje še v omrežju upravnih organov ERPAN (European Radioprotection Authorities Network), namenjeno operativni izmenjavi informacij s podrocja zakonodaje in nazora nad izvajanjem ukrepov varstva pred sevanjem. Leta 2017 sta se zakljucila dva projekta MAAE s podrocja uporabe ionizirajocega sevanja v zdravstvu. Prvi projekt z oznako RER-6-032 in naslovom »Establishing Quality Assurance/Quality Control in X Ray Diagnostics« je bil namenjen nadgradnji sistema zagotavljanja in preverjanja kakovosti v diagnosticni radiologiji. V okviru navedenega projekta so v letu 2016 gostili regionalno delavnico MAAE s podrocja zagotavljanja in preverjanja kakovosti v radiologiji, leta 2017 pa delavnico, namenjeno usposabljanju inšpektorjev s podrocja varstva pred sevanji v medicini. Drugi projekt, RER/9/135 »Strenghtening Member State Technical Capabilities in Medical Radiological Protection« je bil namenjenih izboljšavam sistema varstva pred sevanji pri medicinski uporabi ionizirajocega sevanja in razdeljen v vec tematskih sklopov. Slovenija se je na podlagi potreb in obstojecega stanja vkljucila predvsem v tematska sklopa, namenjena 1) Oblikovanju diagnosticnih referencnih nivojev s poudarkom na pediatricnih pacientih in 2) intervencijskim posegom s poudarkom na intervencijski radiologiji. Na podlagi sodelovanja v navedenih projektih je Slovenija dobila dostop do mednarodno sprejetih smernic za vrednotenje kompetencnih centrov s podrocja kakovosti v diagnosticni in intervencijski radiologiji, sodelovanje pa je pripomoglo tudi k nadgradnji sistema zbiranja podatkov za oblikovanje diagnosticnih referencnih nivojev. Poleg tega je sodelovanje v navedenih projektih omogocilo udeležbo izbranih radioloških inženirjev, zdravnikov, medicinskih fizikov in delavcev pristojnega upravnega organa na strokovnih usposabljanjih in delavnicah, ki jih je organizirala in financirala MAAE. V letu 2016 se je Slovenija aktivno vkljucila tudi v delovno skupino s podrocja medicinske uporabe ionizirajocega sevanja. V letu 2017 bi med aktivnostmi navedene delovna skupina izpostavili oblikovanje zakljuckov na podrocju odprtih vprašanj pri prenosu nekaterih medicinskih clenov Direktive 2013/59 ter nacrtovanje akcijskega tedna s podrocja izvajanja nacela upravicenosti radioloških posegov. V letu 2014 se je URSVS vkljucila projekt ENETRAP III, ki je namenjen harmonizaciji usposabljanj iz varstva pred sevanji na nivoju EU in medsebojnemu priznavanju kvalifikacij usposobljenih delavcev in ekspertov. Slovenija se je vkljucila kot testna država pri medsebojnem priznavanju izvedencev iz varstva pred sevanji. Predstavnik URSVS se je udeležil sestanka delovne skupine za medsebojno priznavanje izvedencev varstva pred sevanji v okviru projekta. V letu 2015 se je URSVS vkljucila v projekt pomoci Zahodnemu Balkanu z naslovom »Further Enhancement of the Technical Capacity of Nuclear Regulatory Bodies in Albania, Bosnia and Herzegovina, the Former Yugoslav Republic of Macedonia, Montenegro and Serbia, as well as Kosovo«, ki ga financira Evropska komisija in je namenjen implementaciji direktiv EU s podrocja varstva pred sevanji v pravni red navedenih držav. Tako so v letu 2017 predstavniki URSVS sodelovali pri številnih aktivnosti v okviru tega projekta, predvsem s podrocja prenosa evropskih direktiv v pravni red držav prejemnic podpore in s podrocja vzpostavljanja oziroma nadgradnje sistema zagotavljanja in preverjanja kakovosti pri medicinski uporabi virov ionizirajocega sevanja. V tem okviru so sodelavci URSVS sodelovali pri vec delovnih obiskih v državah prejemnicah pomoci, v letu 2017 pa je URSVS sodelovala pri izvedbi sedmih usposabljanj predstavnikov upravnih organov za varstvo pred sevanji iz Bosne in Hercegovine, Makedonije in Kosova. 10 POOBLAŠCENI IZVEDENCI ZA SEVALNO IN JEDRSKO VARNOST V letu 2017 je imelo pooblastilo skupaj devetnajst pravnih in ena fizicna oseba. Na osnovi 59. clena ZVISJV je URSJV v letu 2017 petim pravnim osebam podaljšala veljavnost obstojecih pooblastil, novih pooblastitev ali sprememb pooblastil pa v tem letu ni bilo. Pregled podrocij, za katera so bile organizacije in posamezniki pooblašceni, je objavljen na spletnih straneh URSJV. 10.1 APOSS D. O. O. 10.1.1 Pooblastilo APOSS d. o. o. je pooblašcen z odlocbo številka 3571-5/2016/2 z dne 30. 05. 2016, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. Pooblastilo s strani DZRNS Državni zavod za radiološku i nuklearnu sigurnost (DZRNS) Republike Hrvaške je z odlocbo št. UP/I-568-53-09-06, z dne 23. 10. 2009, pooblastil APOSS d. o. o. za izvajanje del na podrocju jedrske varnosti. 10.1.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji V letu 2017 ni prišlo do sprememb števila zaposlenih v APOSS-u (2 zaposlena). Za posamezna ekspertna dela so dodatno angažirali zunanje strokovnjake: - za podrocje pregleda KVP (poglavji 15.6 in 15.7) za NPP Hainhikivi po pogodbi s Fennovoima, Finska so v letu 2017 angažirali zunanjega sodelavce iz ZEL-EN Krško (mag. Tadeja Polach) in GEN-energije (dr.sci. Luko Štrublja in mag. Klemena Debelaka); - za podrocje pregleda KVP (poglavja 6, 9 in 12) za TAEK po pogodbi z UJV so v letu 2017 angažirali zunanjega sodelavca iz GEN-energije Krško (dr.sci. Luko Štrublja); - za podrocje razvoja EDMG (»Extreme Damage Management Guideline«) za NEK so dodatno angažirali gospoda G. Vaysierra (NSC) in R. Lutza (W). Tudi pri izobrazbi zaposlenih ni bilo sprememb (en doktor znanosti na podrocju elektrotehnike - smer jedrska tehnologija, en magister znanosti na podrocju elektrotehnike - smer jedrska tehnologija). V letu 2017 se je en zaposleni (I. Bašic) udeležil strokovnega usposabljanja za delo s programskim orodjem TransAT V5.3 (CFD), ki je potekalo v Ascomp AG (Zürich, Švica) od 10. do 12. maja 2017. Program zagotovitve kakovosti APOSS d. o. o. je recertificiran po ISO standardu ISO 9001-2015 od 30. januarja 2017. APOSS d. o. o. je nosilec AAA+ bonitetne odlicnosti od leta 2013. Tudi v letu 2017 so pridobili AA+ certifikat. 10.1.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V letu 2017 so strokovnjaki APOSS d. o. o. izdelali dve neodvisni strokovni mnenji za spremembe licencne dokumentacije v NEK v skladu s pravilnikoma JV3 in JV5. Najprej so podali mnenje o pripravljeni preliminarni verziji Elaborata o sevalni varnosti za objekt - obsevalnik za sterilizacijo paketov z linearnim pospeševalnikom. Izdelava neodvisne strokovne ocene s strani APOSS-a je vkljucevala neodvisen pregled naslednjih dokumentov: - Elaborat o sevalni varnosti za objekt - obsevalnik za sterilizacijo paketov z linearnim pospeševalnikom, pripravljen s strani ZVD Ljubljana, št. LDOZ-32/2017-GO (07. 03. 2017, pripravil dr. Gregor Omahen, pregledal dr. Marko Giacomelli); - Ocena varstva pred sevanji zaradi sterilizacije paketov z linearnim pospeševalnikom, pripravljena s strani ZVD Ljubljana, št. OVS-3756 (07. 03. 2017, pripravil dr. Gregor Omahen). Pregled omenjenih dokumentov je dokumentiran v tehnicnem porocilu APOSS-SM-2017-1 (rev. 0) v predpisanemu formatu po JV3, Priloga 3. Priporocila APOSS-ovih strokovnjakov so podana v poglavju 6 FIERa. Ocena sprejemljivosti je bila pogojno pozitivno. Ce se bodo priporocila iz strokovnega mnenja o elaboratu o sevalni varnosti upoštevala na primeren nacin, se lahko to mnenje šteje kot pozitivno. Drugo strokovno mnenje se nanaša na ustreznost vsebine in obseg projektne spremembe DMP 1025-RC-L (Pressurizer PORV Bypass.) glede na zakonodajo, standarde in mednarodno prakso v skladu s pogodbo z Univerzo v Ljubljani (Fakulteta za strojništvo v Ljubljani) in specifikacijo NEK SP-ES1302. Izdelava neodvisne strokovne ocene s strani APOSS-a je vkljucevala neodvisen pregled naslednjih dokumentov: - Varnostno presejanje SES: PORV-NEK-LR-01; - Varnostno oceno SE: PORV-NEK-LR-02; - Paket spremembe KVP (USAR): UCP PORV-NEK-LR-03; - Paket spremembe TS in DECTS: PORV-NEK-LR-04. Pregled omenjenih dokumentov je dokumentiran v tehnicnem porocilu FIER-MOD 1025-RC-L_FS-NEK 02 v predpisanemu formatu po JV3, Priloga 3. APOSSovi strokovnjaki so imeli nekaj priporocil, podanih v draft-poglavju 6, ki so bili upoštevani s strani NEK z novimi revizijami SES in izdaji Minor UCP. Ocena sprejemljivosti s strani strokovnjakov APOSS-a je bila pozitivna. 10.1.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Aktivnosti na podrocju jedrske varnosti APOSS d. o. o. je v letu 2017 sodeloval kot podpora pri izvajanju projektnih sprememb v NEK (kot podizvajalec SIPRO, Krško oz. IBE, Ljubljana) na podrocju priprave varnostnih presoj (SES, per 10CFR50.59), sprememb KVP ali pa posameznih varnostih evaluacij: - SIPRO: 1007-XI-L, ECR (Emergency Control Room, Phase 1 and 2), - SIPRO: 1140-RC-L, ICCMS (Inadequate Corre Cooling Monitoring System Update) - IBE: 1027-NA-L, Izgradnja kabelskih povezav med pomožno zgradbo (AB-MHE30) in bunkersko zgradbo (BB1), Faza 2. Strokovnjaki APOSS-a so bili v letu 2017 vkljuceni tudi v druge projekte, tako doma kot v tujini. Nekateri še vedno potekajo in za njih so porocila še vedno v razlicnih fazah priprave. To so: - podpora (sodelovanje z GEN Krško) pri izdelavi norm za nove jedrske elektrarne (EUR rev.E); - sodelovanje z ENCONET Zagreb pri izdelavi SAMG-ov za nuklearno elektrarno tipa PWR; - podpora za izdelavo aplikacije RI-ISI programa za elektrarno tipa PWR; - sodelovanje s FER Zagreb na projektu dolocanja DEC (design extension condition) pogojev v NEK; - svetovanje pri izdelavi projekta Fire PSA za Electrabel ENGIE (Belgija) v sodelovanju z ENCO Dunaj; - podpora ENCO Dunaj pri izvedbi akcijskega nacrta stres testa na elektrarni VVER tipa v Armeniji; - pregled KVP za nove elektrarne (NPP Hanhikivi na Finskem pod pogodbo z AF-Consult (Fennovoima Oy) in NPP Akuyu v Turciji pod pogodbo z UJV- Ceška); - sodelovanje na EC projektu za izboljšanje kapacitete iranskega regulatornega organa za jedrsko varnost (INRA); - izdelava elaborata vezanega za nacrt dekomisijskega plana linearnega pospeševalnika DONES (narocnik: Inetec/Institut Ruder Boškovic); - sodelovanje pri raziskovalnemu projektu NARSIS (HO2020) - ožje sodelovanje Gen Energija - IJŠ - APOSS na podrocju »decision support system« pri obvladovanju težkih nesrec. Na podrocju razvoja deterministicnih varnostnih analiza in modela, je APOSS d. o. o. aktivno sodeloval pri izdelavi, verifikaciji in validaciji APROS-modela NEK skupaj z GEN-Energijo in ZEL-EN, Krško. APOSS tudi aktivno sodeluje s FER Zagreb pri pregledu in reviziji novega NEK MAAP 5.0.3 modela, ki bo uporabljen pri reviziji NEK PSA level 2 študija v letu 2018. Mednarodne konference in tecaji V letu 2017 so zaposleni APOSS d. o. o. nadaljevali vecletno sodelovanje z MAAE kot eksperti na strokovnih misijah: - IAEA Consultancy Meeting: Implementation of Severe Accident Management Programs for Nuclear Power Plants, Dunaj, Avstrija, 28. 02. - 02. 03. 2017; I. Bašic, predavatelj, - IAEA National Workshop on Severe Accident Phenomena and Analysis, Kairo, Egipt, 11. - 17. 03. 2017; IAEA Workshop under TC Egypt EGY9043 Project, TAL-TCAF20161213-001, I. Bašic, predavatelj, - IAEA Consultancy Meeting: Implementation of Severe Accident Management Programs for Nuclear Power Plants, Dunaj, Avstrija, 12. - 14. 09. 2017; I. Bašic, predavatelj, - IAEA-ICTP Essential Knowledge Workshop: Nuclear Power Plant Design Safety – Updated IAEA Safety Standards, Trst, Italija, 16. - 20. 10. 2017; TAL-NSNI20170920-001, I. Bašic, predavatelj, - National Workshop on Level 2 Probabilistic Safety Assessment for Nuclear Power Plant, PNRA, Islamabad, Pakistan, 9. - 13. 10. 2017, TALTCAP20170803001; I. Vrbanic, predavatelj. V letu 2017 so strokovnjaki APOSS-a sodelovali kot soavtorji na mednarodnih konferencah o deterministicnih in verjetnostnih analizah jedrske varnosti, ter objavili en strokovni clanek: - Basic, I. Vrbanic, “Overview and Comparison of International Practices Concerning the Requirements on Single Failure Criterion with Emphasize on New Water-Cooled Reactor Designs”, International Conference on Topical Issues in Nuclear Installation Safety, Safety Demonstration of Advanced Water Cooled Nuclear Power Plants, 06. - 09. 06. 2017, Dunaj, Austria, IAEA. Mednarodne publikacije V 2017 je bila tudi izdana avtorska knjiga z naslovom “Risk Importance Measures in the Design and Operation of Nuclear Power Plants”, ki so jo napisali strokovnjaki APOSS-a v sodelovanju z dr.sci. Pranabom Samanto iz USA, BNL. Knjiga je izdana v ASME seriji »Nuclear Engineering and Technology For The 21st Century«. Vir: [81]. 10.2 EKONERG – INŠTITUT ZA ENERGETIKO IN VARSTVO OKOLJA 10.2.1 Pooblastilo Podjetje EKONERG d. o. o., Institut za energetiku i zaštitu okoliša, je pooblašceno z odlocbo št. 3571-5/2014/4 z dne 16. 04. 2014, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.2.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadrovska struktura ostaja nespremenjena. Strokovni kadri se stalno usposabljajo na tecajih in seminarjih, preko literature ter s sodelovanjem z MAAE na podrocju varstva okolja. Od leta 1995 ima EKONERG vzpostavljen sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 9001. Certifikacijski organ TUV Croatia (TUV NORD) preverja delovanje sistema kakovosti enkrat na leto in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnja recertifikacija je bila junija 2017. Od leta 2010 ima EKONERG vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem v skladu z standardom ISO 14001. Certifikacijski organ TUV Croatia (TUV NORD) preverja delovanje sistema kakovosti enkrat na leto in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnja recertifikacija je bila junija 2017. Od leta 2013 ima EKONERG vzpostavljen sistem za varnost in zdravje pri delu v skladu z standardom BS OHSAS 18001. Certifikacijski organ TUV Croatia (TUV NORD) preverja delovanje sistema kakovosti enkrat na leto in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnja recertifikacija je bila junija 2017. Znotraj Oddelka za meritve in analitike so trije neodvisni laboratoriji: Laboratorij za testiranje: - Merjenje kakovosti zraka (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17025) - Merjenje emisij škodljivih snovi v zraku (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17025) Kalibracijski laboratorij: - Umerjanje in preizkušanje tehnicnih znacilnosti analizatorja za merjenje kakovosti zraka in prenosnega analizatorja zgorevalnih plinov (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17025). - Preverjanje natancnosti in umerjanje sestava za neprekinjeno merjenje emisij škodljivih snovi v zraku. Laboratorij za testiranje zmogljivosti: - Organizacija preskušanja strokovnosti laboratorijev na podrocju spremljanja kakovosti zraka z medlaboratorijski primerjavami (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17043). - Organizacija preskušanja zmogljivosti laboratorija na podrocju merjenja emisije plinastih onesnaževal v zraku (postopek akreditacije po normi HRN EN ISO/IEC 17043 je v teku). Pricakuje se pridobitev akreditacije ob koncu prvega cetrtletja leta 2018. Oddelek je opremljen z vsemi potrebnimi sredstvi za izvajanje testiranj, kalibracij in preskusov zmogljivosti iz svojega delovnega podrocja. Odlocbe za opravljanje dejavnosti so: - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za spremljanje dejavnosti kakovosti zraka. - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za spremljanje dejavnosti emisij škodljivih snovi v zrak iz nepremicnih virov. - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za spremljanje dejavnosti preverjanja merilnega sestava za neprekinjeno merjenje emisij škodljivih snovi v zraku iz nepremicnih virov, v skladu z zahtevami norme HRN EN 14181. - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za opravljanje zagotavljanja kakovosti pri merjenju in zbiranju podatkov o kakovosti zraka za referencne metode. 10.2.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja Izvajanje aktivnosti zagotavljanja kakovosti v NEK za SKV.QA: - sodelovanje pri izvajanju notranjih presoj in presoj dobaviteljev v skladu z letnim planom, priprava porocil o presojah ter spremljanje izvajanja korektivnih ukrepov, - izvajanje aktivnosti zagotavljanja kvalitete v sklopu procesa modifikacij (sodelovanje v skupinah za pripravo modifikacij, pregledovanje in procesiranje dokumentacije, izdelava planov nadzora, nadzor izdelave in testiranja opreme, spremljanje izvajanja ter dokumentiranje modifikacij, itd.), - pregled delovnih in predremontnih paketov, planov kontrol ter ostale dokumentacije posameznih izvajalcev del, - izvajanje opazovanj aktivnosti TO.VZST in ING.MOD, - pregledovanje ter procesiranje postopkov in programov posameznih oddelkov elektrarne, - pregledovanje ter procesiranje nabavne dokumentacije v skladu s procesi eBS (zahtevki, specifikacije, ponudbe, itd.) 10.2.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Dejavnosti na podrocju konvencionalnih energetskih objektov Projektiranje V letu 2017 so bili izdelani pomembnejši projekti: HEP: - Glavni in izvedbeni projekt dnevnega rezervoarja za tekoce gorivo 2000 m3 v EL-TO Zagreb, - Glavni in izvedbeni projekt rekonstrukcije omrežja vrele vode v Zagrebu, - Idejni projekt novega kombi kogeneracijskega bloka u EL-TO Zagreb, - Glavni in izvedbeni projekt rekonstrukcije sistema izgorevanja na Bloku 45 Mwe u TE-TO Osijek, - Glavni in izvedbeni projekt pomožne parne kotlovnice u TE Plomin, INA: - Idejni projekt rekonstrukcije celokupnega skladišca u RN Sisak, LNG: - Glavni projekt plavajocega LNG Terminala Krk, - Idejni projekt LNG Bunkering Terminala, Plinacro: - Idejni projekt magistralnega plinovoda Donji Miholjac – Belišce, - Idejni projekt magistralnega plinovoda Donji Miholjac – Osijek, - Idejni projekt magistralnega plinovoda Zabok-Kumrovec, - Glavni i izvedbeni projekt kompresorske postaje Ludina, JANAF: - Idejni, glavni in izvedbeni projekt rezervoarja 1607 za naftne derivate v Terminalu Omišalj Vzdrževanje objektov EKONERG izvaja aktivnosti vzpostavitve, organizacije in implementacije programske podpore v sistemih za upravljanje vzdrževalnih del. V letu 2017 so bile izvajane naslednje aktivnosti: - Svetovanje pri uporabi sistema upravljanja vzdrževalnih del v proizvodnih objektih (termoelektrarne in hidroelektrarne) HEP-Proizvodnje d. o. o. in centraliziranih sistemih za prenos toplote HEP-Toplinarstva d. o. o., - Uvedba sistema poslovnega upravljanja vzdrževanja u HEP-Upravljanje imovinom d. o. o., - Revizija podatkov in dokumentacije potrebne za upravljanje vzdrževanja hidroelektrarn HE Varaždin, HE Cakovec, HE Dubrava, - Revizija podatkov in dokumentacije potrebne za upravljanje vzdrževanja termoelektrarn EL-TO Zagreb, - Revizija podatkov in dokumentacije potrebne za upravljanje vzdrževanja centraliziranega sistema za prenos toplote HEP Toplinarstva d. o. o. na obmocju mest Zagreb in Sisak; - Inženirske storitve povezane z vzpostavitvijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (obratov in opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za bioelektrarn BE-TO Sisak i BE-TO Osijek; - Inženirske storitve povezane z vzpostavitvijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (obratov in opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za Županijski centar gospodarjenja odpadom Marišcina; - Inženirske storitve povezane z kontinuirano revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (obratov in opreme, analiza kriticne opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za 18 plinskih platform v severnem delu Jadranskega morja, ki ga upravlja podjetje INAgip d. o. o. Varovanje okolja V letu 2017 so bile izdelane pomembnejše študije in elaborati: - Študija smeri razvoja dejavnosti na podrocju varstva okolja in ravnanja z odpadki za podjetje STSI - Integrirani tehnicki servisi d. o. o.; narocnik: STSI d. o. o. (INA Grupa), - Strokovna podloga zahteva za izvajanje okoljsko dovoljenja za obstojeci objekt za skladišcenje in obdelavo nevarnih odpadkov u podjetju INA MAZIVA d. o. o. Zagreb; narocnik: INA MAZIVA d. o. o., - Elaborat zašcite okolja za oceno o potrebi ocene ucinka na okolje za proces izgradnje nizkotlacnega parnega kotla št. 2 na lokaciji EL-TO Zagreb; narocnik: HEP PROIZVODNJA d. o. o., - Environmental and Social Assessment Report, Environmental and Social Action Plan and Stakeholder Engagement Plan for replacement of unit “A“ with new cogeneration combined cycle power plant in EL-TO Zagreb, narocnik: HEP d. d., - Struktura in vsebina portala za preprecevanje nastajanja odpadkov (nacrt razvoja sistema za preprecevanje nastajanja odpadkov, obvešcanje in izmenjava dobrih praks); narocnik: HAOP d. o. o., - Podatki o izvajanju izbranih ukrepov za preprecevanje nastajanja odpadkov v Republiki Hrvaški (nacrt razvoja sistema za preprecevanje nastajanja odpadkov ter izmenjava informacij in izmenjava dobre prakse); narocnik: HAOP d. o. o., - Študija za varstvo okolja za spremembo plinske kombi-kogeneracijske elektrarne Slavonski Brod; narocnik: CRODUX ENERGETIKA d. o. o., - Elaborat za ravnanje z odpadkov za podjetje INA MAZIVA d. o. o.; narocnik: INA MAZIVA - Vzpostavitev modelov za izracun izpostavljenosti prebivalstva onesnaženju zraka in Mestu Zagreb; narocnik: mesto Zagreb, - Elaborat zašcite okolja za oceno o potrebi presoja vpliva na okolje za spremembo nove kombi kogeneracijske elektrarn u EL-TO Zagreb; narocnik: HEP d. d., Sektor za kapitalne investicije, - Ocena stanja upravljanja okolja za proces pri natovarjanju tankerjev na terminalu Omišalj; narocnik: JANAF d. d., - Analiza pravnih predpisov o zašciti okolja i narave ter s tem povezana zakonodaja pomembna za delo i razvoj podjetja HEP grupe za obdobje 30. 06. 2013. - 30. 06. 2017.; narocnik: HEP d. d., - Študija o vplivih na majhno hidroelektrarno Zelena na reki Bednji; narocnik: MHE Zelena d. o. o., - Elaborat zašcite okolja za urejanje stare reke Drave na obmocju Strmenac; narocnik: Hrvatske vode d. o. o., - Elaborat zašcite okolja za oceno o potrebi presoja vpliva na okolje za oživitev omrežja tople vode za mesto Osijek i Zagreb, vezano za uporabo ESI sredstev; narocnik: HEP d. d., - Krepitev vloge Hrvaške agencije za okolje in naravo pri obvešcanju in ozavešcanju javnosti na podrocju varstva okolja, podnebnih sprememb, zašcite narave in biotske raznovrstnosti; narocnik: HAOP d. o. o., - Tehnicno svetovanje po razpisu za pripravo gradnje TE Plomin C-500, narocnik: HEP d. d., - Strokovna podloga zahteva za okoljsko dovoljenje postrojenja za proizvodnjo kritine Tondach Hrvatska d. d. P.J. Ðakovo; narocnik: Tondach Hrvatska d. d., - Ocena sprejemljivosti za ekološki splet: Izmena terminala za UPP na otoku Krku z uvedbo faze plavajocega terminala za sprejem, shranjevanje in pretok UPP-a; narocnik: LNG Hrvatska d. o. o., - Elaborat ravnanja z odpadki za podjetje Odlagalište sirovina d. o. o. za izvajanje dejavnosti zbiranja in predelave odpadkov s postopkoma R12 in R13 na lokaciji upravljanja odpadkov Zagreb, Slavonska avenija 58; narocnik: e-kolektor, - Terminski (spletni) plan aktivnosti za ustanovitev Centra za odlaganje radioaktivnih odpadkov (RAO) v skladu s Nacionalnim programom do faze sprejema odpadkov v skladišce; narocnik: Sklad za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško d. o. o. Varovanje zraka V letu 2017 so izdelane pomembnejše študije in elaborati: - Projekt revizije podloga za izdelavo strategije nizkoogljicno razvoja Republike Hrvaške za obdobje do leta 2030 s pogledom na leto 2050; narocnik: Ministrstvo zašcite okolja in narave. - Strokovne podloge za izdelavo 4. Nacionalnega akcijskega plana energetske ucinkovitosti 2017 - 2019; narocnik: Ministrstvo zašcite okolja in energetike. - Porocilo o projekcijama emisij toplogrednih plinov Republike Hrvaške; narocnik: Hrvaška agencija za okolje in naravo. - Porocilo o izvajanju politike i ukrepa za zmanjšanje emisij i povecanje odliva toplogrednih plinov; narocnik: Hrvaška agencija za okolje in naravo. - Porocilo o inventarju toplogrednih plinov na podrocju Republike Hrvaške za obdobje 1990 - 2015 (NIR 2017); narocnik: Hrvaška agencija za okolje i naravo. - Porocilo o proracunu emisij onesnaževala u zraku na podrocju Republike Hrvaške leta 2017 (1990 - 2015); narocnik: Hrvaška agencija za okolje in naravo. - Izdelava registra emisij onesnaževala z prostorsko razporeditev emisij u EMEP speti visoke resolucije ki vkljucuje izvedene naslednje delovne pakete (RP): RP 3 – Proracun emisij onesnaževala u zraku za majhne i difuzne izvore te ostale premicne i nepremicne vire po NFR viri izpušcanja i prostorska razporeditev v spleti visoke resolucije za mesto Slavonski Brod i mesto Brod u Bosni i Hercegovini; narocnik: Hrvaška agencija za okolje in naravo. - Izdelava registra emisij onesnaževala z prostorsko razporeditev emisij v EMEP spleti visoke resolucije, ki vkljucuje izvedene naslednje delovne pakete (RP): RP 4 - Proracun emisij onesnaževal v zraku za majhne in difuzne izvore ter ostale premicne in nepremicne vire in prostorska razporeditev visoke resolucije za aglomeracije: Zagreb, Rijeka, Split in Osijek; narocnik: Hrvaška agencija za okolje in naravo. - Izdelava registra emisij onesnaževal s prostorsko razporeditvijo emisij u EMEP spleti visoke resolucije ki vkljucuje izvedene naslednje delovne pakete (RP): RP 5 - Proracun emisij onesnaževala u zraku za majhne i difuzne izvore te ostale premicne i nepremicne vire i prostorska razporeditev skupnih emisij onesnaževala u conama Republike Hrvaške u GNFR formatu; narocnik: Hrvaška agencija za okolje in naravo. - Izracun emisij v zrak Republike Hrvaške za leto 2015 in ponovni izracun del predmeta za povezati in sinhronizirati staticna odstopanja za obdobje 2008 - 2014; narocnik: Nacionalni urad za statistiko. - Bazni faktorji emisij toplogrednih plinov za izracun ogljicnega odtisa podjetja, za potrebe LIFE Clim'foot projekta; narocnik: Energetski institut Hrvoje Požar d. o. o. - IIPETS – Integrirana informacijska platforma za ETS; svetovalne storitve za web aplikacijo za porocanje o emisij toplogrednih plinov iz postrojenja in zrakoplova u sistemu trgovanja emisijskih enota toplogrednih plinov EU; narocnik: Hrvaška agencija za okolje in naravo. - Vzpostavitev modela za izracun izpostavljenosti prebivalstva onesnaženju zraka u mestu Zagreb; narocnik: mesto Zagreb. - Program zašcite zraka, ozonsko plašca, ublažitev podnebnih in klimatskih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam za podrocje mesta Osijek; narocnik: mesto Osijek. - Program zašcite zraka, ozonsko plašca, ublažitev podnebnih in klimatskih sprememb in prilagajanje podnebnim sprememb za podrocje mesta Koprivnica; narocnik: mesto Koprivnica. Študije energetike V letu 2017 so izdelane pomembnejše študije in elaborati: - Študija izvedljivosti, vkljucno z analizo stroškov in koristi, za povecanje razsežnosti spojina cevovoda iz termoelektrarne-toplarne Osijek v toplarna Osijek, kot podlago za morebitno sofinanciranje iz sredstev EU; narocnik: HEP d. d. - Vloge za predložitev zahteve za sprejetje okvirne povprecne tarife za sprejem in odpremo utekocinjenega zemeljskega plina iz terminalov za utekocinjeni zemeljski plin; narocnik: LNG Hrvatska d. o. o. - Osnutek pravilnika za izvedbo obvezujoce faze Open Season postopka; narocnik: LNG Hrvatska d. o. o. - Študija izvedljivosti neposredne povezave plinovoda z dobavo zemeljskega plina rafinerije nafte v Brodu hrvaškemu transportnemu sistemu; narocnik: CRODUX plin d. o. o. - Zagotavljanje strokovne storitve na projektu: »Razvoj lokacije i uklapanje TE-TO Osijek u EES RH, CTS grada Osijeka i relevantna tržišta«, narocnik: Energetski institut Hrvoje Požar d. o. o. - Pre-feasibility study for new gas cogeneration plants at several locations in Macedonia, narocnik: JSC »MACEDONIAN POWER PLANTS«, Macedonia - Energetski pregled velika podjetja Erste&Steiermärkische Bank d. d. in povezanih društva, narocnik: Erste&Steiermärkische Bank d. d. - Študija izvedljivosti rekonstrukcije energane v tovarni sladkorja Osijek za namen doseganja mejnih vrednosti emisij onesnaževala v zraku; narocnik: Tvornica šecera Osijek d. o. o. - Študija konkurencnosti skladišcih storitev in projekcijskih potreb po skladišcnih zmogljivostih v Republiki Hrvaško v regulacijskem obdobju leta 2017 – 2022, narocnik: HERA d. o. o. Aktivnosti nadzora/zagotavljanja kakovosti EKONERG izvaja aktivnosti na zagotavljanju kakovosti tudi v konvencionalni energetskimi objekti. V letu 2017 so izdvajane aktivnosti zagotovitve kakovosti na naslednjih objektih: - Zagotavljanje in nadzor kakovosti izvedbe strojnih del pri izgradnji kombi kogeneracijskega Bloka C, 240 MWe in 50 MWt v Termoelektrarni Sisak; - Strokovni nadzor in zagotavljanje/nadzor kakovosti pri izgradnji predizoliranega vrelovodnega in parnega omrežja v mestu Zagreb in Osijek; - Zagotavljanje in kontrola kakovosti pri izrednih remontih stikala 245 kV tip 7E1 (strojni del); - Tehnicne posvetovalne storitve: QA/QC inženir na gradbišcu, glavni inženir gradbišca in inženir zašcite okolja, zdravja in varnosti pri delu za glavnega izvajalca del na Projektu gradnje sistema za odstranjevanje dušikovih oksidov in dimnih plinov s selektivno kataliticno redukcijo na kotlu št. 2 z 210 MWe in deluje na ogleni prah - Termoelektrarna Plomin. Vir: [82]. 10.3 ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR 10.3.1 Pooblastilo Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV) je pooblašcen z javno listino št. 3571-4/2017/2 z dne 24. 02. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.3.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti V okviru oddelka za visoke napetosti in elektrarne (OVNEL) deluje delovna skupina za nuklearno podrocje. Glede na predhodno leto je v predmetni skupini prišlo do spremembe. Zaposlena je nova sodelavka in sicer specialistka za podrocje ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenega jedrskega goriva. Merilno in preizkusno opremo ter metode za izvajanje elektricnih meritev in preizkusov dolocajo predpisi, pravilniki in standardi za meritve v elektroenergetiki, ki jih EIMV stalno spremlja in svoje postopke ustrezno dopolnjuje. Merilno in preizkusno opremo EIMV umerja in kalibrira v predpisanih intervalih. V letu 2017 je EIMV izvedel nakup naslednje merilne opreme: - UHF in akusticni PD detektor, tip AIA Compact, proizvajalec PD-Power Diagnostix GmbH, Nemcija, - HPLC Alliance sistem s PDA in RI detektorjema, - merilnik elektricnih inštalacij FLUKE 1664, - klešcni merilnik toka FLUKE 376 FC, - napredni merilnik ozemljitvene upornosti Chauvin Arnoux C.A. 6472, - digitalni spominski osciloskop Tektronix, TPS 2014B, 1 GS/s, 4×100 Mhz, - inštrument za merjenje EMS, NARDA NBM-550 s sondo EHP-50F in sondo EF 0691, - osciloskopske tokovne klešce mini flex, Chauvin Arnoux C.A. MA 200 5A-3000 A. EIMV ima certifikat ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004 z veljavnostjo od 15. 11. 2016 do 26. 01. 2018. Registrska številka certifikata je 12 100/104 23886 TMS. Ker bo 26.01.2018 potekla veljavnost certifikatu, je za podaljšanje veljavnosti predvidena presoja dne 19.01.2018. Certifikata pokrivata podrocje razvojno-raziskovalne dejavnosti, inženiring, svetovanje, strokovno ocenjevanje ter preizkušanje na podrocju elektroenergetike in splošne energetike. EIMV je uvedel in vzdržuje tudi sistem vodenja kakovosti in sistem ravnanja z okoljem. EIMV ima tudi akreditacijske listine za preizkuševalne laboratorije: Laboratorij Oddelka za vplive elektromagnetnih naprav na okolje (OVENO), Laboratorij Oddelka za okolje (OOK), Laboratorij Oddelka za fizikalno-kemijsko diagnostiko transformatorjev (OFKDT) in Laboratorij za visoke napetosti Oddelka za visoke napetosti in elektrarne (OVNEL) za potrebe meritev v laboratoriju in na terenu. 10.3.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja - Final Independent Evaluation Report of NEK DECTS Change Package 02-17, rev. 2, Report No. 4102/17, oktober 2017, EIMV, Ljubljana; - Pregled osnutka Varnostnega porocila za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Porocilo št.: 4099/17, EIMV, Ljubljana, oktober 2017, EIMV, Ljubljana; - Preliminarno strokovno mnenje pooblašcenca za jedrsko varnost na Porocilo o vplivih na okolje za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Strokovno mnenje št.: 4088/17, EIMV, Ljubljana, september, 2017, EIMV, Ljubljana; - Preliminarno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Projektne osnove za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško-faza presoje vplivov na okolje, Revizija 1, Strokovno mnenje št.: 4087/17, september, 2017 EIMV, Ljubljana; - Final Independent Evaluation Report of Modification 1137-EE-L »Upgrade of BB1 Electrical Power Supply-Part 1«: Safety Evaluation Screening (16-144), Safety Evaluation (16-015), USAR change packege (16-22) and TS change package (02-16), Revision 1, Report No. 2178/16, EIMV, Ljubljana, january, 2017, EIMV, Ljubljana. Meritve v letu 2017 v NE Krško - Porocilo o preiskavah olj iz energetskih transformatorjev v NEK v obdobju OLM 2017: - GT1,GT2 Porocilo PK-15473/2, marec 2017, - GT1, GT2, T1, T2, T3 Porocilo PK-15766/5, junij 2017, - GT1,GT2 Porocilo PK-15850/2, september 2017, - GT1, GT2, T1, T2, T3 Porocilo PK-15956/5, december 2017, - GT1, GT2, T1, T2, T3 Porocilo TK-11069/5, junij 2017, - GT1, GT2, T1, T2, T3 Porocilo TK-11227/5, december 2017, - Transformatorsko olje Technol Y3000 iz soda Porocilo K-8820/1, marec 2017, - GT1, GT2, T1, T2, T3, T3sklopka Porocilo K-8941/6, junij 2017, - GT2rezerva, T1/T2rezerva Porocilo K-9055/2, september 2017, - Porocilo o pregledu in meritvah vgrajenega sistema zašcite pred strelo v NE Krško, VENO 3826, EIMV, Ljubljana, december 2017. 10.3.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve - Sodelovanje v Obzorjih 2020 (EURATOM), raziskovalni program CONCERT (varstvo in zašcita pred ionizirajocimi sevanji: - CONFIDENCE, - ENGAGE, - Sodelovanje pri novem programu v Obzorjih 2020: EJP1 on RWM&D, sodelovanje v pripravah projektov, - Pristop k SITEX mreži-združenje pooblašcenih inštitucij na jedrskem in sevalnem podrocju. MAAE aktivnosti: - Forum on Safety of Nuclear Surface Disposal, - sodelovanje na ekspertnih misijah in konzultacijah. Vir: [83]. 10.4 ENCONET CONSULTING GES. M. B. H. 10.4.1 Pooblastilo ENCONET Consulting Ges.m.b.H. (ENCO) je pooblašcen z odlocbo št. 35710-11/2012/4 z dne 25. 02. 2013, ki jo je URSJV izdala v skladu z ZVISJV. 10.4.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti ENCO nadaljuje z ohranjanjem visokega nivoja znanja strokovnega osebja, posebej specializiranega za jedrsko in sevalno varnost ter podobna podrocja. Tako kot v prejšnjih letih je ENCO tudi v letu 2017 vlagal v izboljševanje znanja zaposlenih na podrocju jedrske in sevalne varnosti, na podrocju skladišcenja in ravnanja z radioaktivnimi odpadki, na podrocju varovanja jedrskih ter sevalnih objektov, ter na ostalih podrocjih, na katerih ENCO deluje. Zaposleni v ENCO so se v letu 2017 udeležili vec pomembnih dogodkov s teh podrocij. V letu 2017 je ENCO zaposlil dva nova sodelavca, strokovnjaka na podrocju jedrske in sevalne varnosti in ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Pri nekaterih projektih je ENCO v svoje delo vkljucil tudi zunanje strokovnjake kot pomoc pri svojih dejavnostih povezanih z jedrsko varnostjo, kot tudi pri dejavnostih povezanih z radiološkimi analizami ter pri obravnavanju seizmicnih analiz jedrskih objektov. Razen nenehnega posodabljanja racunalniške opreme ENCO ne potrebuje nove opreme za opravljanje svoje dejavnosti. V septembru 2017 je certifikacijski organ DEKRA opravil kontrolno presojo skladnosti s standardom ISO 9001-2008. Neskladij ni bilo ugotovljenih, prav tako ni bilo podanih nobenih priporocil, kar kaže na zrelost in ucinkovitost ENCO QA sistema ter njegovo delovanje v skladu z uveljavljenimi dobrimi praksami. ENCO je 1. oktobra 2012 pridobil certifikat skladnosti s standardom ISO 14001-2004 (Sistem ravnanja z okoljem). Kontrolni pregled je certifikacijski organ opravil avgusta 2017, skupaj s pregledom za standard ISO 9001-2008. Neskladja niso bila ugotovljena. Certifikat ISO 9001-2008 kot tudi ISO 14001-2004 sta veljavna do septembra 2018. V letu 2018 namerava ENCO nadgraditi ISO 9001 v novejšo verzijo standarda, in sicer v ISO 9001-2015. ENCO je na listi odobrenih dobaviteljev NEK-a. 10.4.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V letu 2017 ENCO je izdelal neodvisno strokovno mnenje z naslovom Independent expert review of special safety review report – Topical Peer Review on NPP Krsko Aging Management Program (NEK TPR-AMP) (ENCO FR 17-46, 30. oktober 2017) Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2017 ENCO ni izvajal nobenih aktivnosti vezanih na nadzor obratovanja in vzdrževanja NE Krško. V letu 2017 je ENCO nadaljeval sodelovanje pri izvajanju naloge »ECR/HVAC and Habitability System« za NE Krško. Delo na omenjeni nalogi se bo koncalo leta 2018. 10.4.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ENCO dosega visok ugled in prepoznavnost na podrocju jedrske in sevalne varnosti vkljucno s poznavanjem zakonodaje v Evropi in izven. ENCO je tudi v letu 2017 nadaljeval s podporo svojim strankam v državah EU ter v Ukrajini in državah zahodnega Balkana, v Aziji (Armenija, Uzbekistan, Tajska) kot tudi v Afriki. V letu 2017 je ENCO pricel z velikim projektom izdelave kompletne PSA analize za JE Angra 1 v Braziliji. ENCO je nosilec projektov EC, ki so namenjeni kot pomoc upravnim organom v Jordaniji in Iranu. ENCO pomaga tudi avstrijskemu nazornemu organu (3 ministrstva) pri pripravi za IRRS misijo, ki bo obiskala Avstrijo v letu 2018. Vir: [84]. 10.5 ENCONET D.O.O. 10.5.1 Pooblastilo Enconet d. o. o. je pooblašcen z odlocbo št. 3571-7/2017/2 z dne 22. 11. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. Ker je Enconet d. o. o. financno odvisen od Nuklearne elektrarne Krško, ne more za njo opravljati dela pooblašcenega izvedenca, lahko pa ta dela opravlja za druge narocnike na obmocju Republike Slovenije. Za posamezna podrocja in/ali posamezne vrste objektov Enconet d. o. o. nima zadostnega števila ustreznih strokovnjakov in referenc, zato za ta podrocja najema ustrezne strokovnjake kot podizvajalce. Ustreznost podizvajalcev se preverja po internem pisnem postopku, ki je sestavni del QA sistema. 10.5.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti V podjetju ENCONET je bilo dne 31.12. 2017 zaposlenih skupno 27 delavcev (en manj kot v letu 2016). Pet delavcev ima naslov doktor ali pa magister znanosti, 17 delavcev ima visoko, 3 delavci višjo, ter 2 delavca srednjo strokovno izobrazbo. V razlicnih oddelkih v NE Krško dela 17 delavcev, na ostalih projektih pa 7 delavcev. Trije delavci delajo v skupnih službah podjetja. ENCONET izvaja kontinuirano usposabljanje delavcev glede na letni plan. Delavci ENCONET-a so v letu 2017, med ostalim, obiskovali naslednje tecaje: - Support for the Basics for Regulatory Review of a Safety Case, IAEA, Zagreb, 23. - 27.01.2017 - Regional Workshop on Risk Management in Decommissioning, IAEA, Slavutich, 27. 02. - 03. 03. 2017 - Regional Workshop on IAEA Safety Standards in Ageing Management and Safe Long Term Operation of NPPs, IAEA, Ljubljana, 07. 03. - 09. 03. 2017 - Safety Instrumented Systems Training, TVC Functional Saftey Services, Milano, 14. - 17. 03. 2017 - Quality and Nuclear Oversight, NEK, 23. 03. 2017 - Regional Workshop on Concepts and Designs of Low and Very Low Level Waste Disposal Facilities, IAEA, Vilna, 12. -16. 06. 2017 - IAEA Fellowship, Intercontinental Nuclear Institute 2017, Czech Republic & Lowell, Praga, 26. 06. - 21. 07. 2017 - Interregional Training Course on Disposal Methodology, IAEA, Jakarta, 04. - 08. 09. 2017 - ASME Code Section III and Section XI Background and Technical Basis Course, Westinghouse, Krško, 09. - 11. 10. 2017 - Vizuelna kontrola I/II po ASME CP-189/ISO 9712 / PED oprema, Q-TECHNA, Krško, 27. 11. - 02. 12. 2017 - Workshop on Development od Severe Accident Management Guidelines Using the IAEA's Severe Accident Management Guideline Development Toolkit, IAEA, Dunaj, 11. - 15. 12. 2017 10.5.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Delavci Enconet d. o. o. so sodelovali v razlicnih projektih, ki jih izvaja NE Krško, kot so EQ, MOV in program staranja kablov, priprava AOV programa, zagotovitev in kontrola kakovosti razlicnih modifikacij in podobno: - Kontinuirane storitve zagotavljanja kakovosti in kontrole kvalitete za potrebe SKV, - Pomoc nadzora konfiguracije in vzdrževanje podatkovne baze v EBS aplikaciji, - Vzdrževanje in obdelava podatkov MECL, ter podpora projektom, - Podpora in priprava revizij obstojecih opisov sistemov in komponent (SDD-jev), - Storitve vodenja na podrocju elektricnih del na projektu izgradnje pomožne komandne sobe (ECR), - Inženirska podpora za kvalifikacijo opreme pomembne za jedrsko varnost, - Podpora pri razvoju AOV Programa, - Pregled pri izvajanju MOV projekta oz. programa ED-13 in - Podpora pri nadzoru staranja elektricnih kablov. 10.5.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Dela opravljena za Državni zavod za radiološko in jedrsko varnost Republike Hrvaške Enconet d. o. o. je v letu 2017 za Državni zavod za radiološko in jedrsko varnost Republike Hrvaške opravil naslednja dela: - izdelava predloga Nacrta pripravljenosti in odziva Republike Hrvaške na nuklearni ali radiološki izredni dogodek, - revizija nacina delovanja Centra za izredni dogodek Državnega zavoda za radiološko in jedrsko varnost, - definiranje zahtev za delovni prostor in opremo Centra za izredni dogodek Državnega zavoda za radiološko in jedrsko varnost, - evaluacija vaje ConvEx-3 2017 in - podpora izpolnitvi obveznosti po »Joint Convention on the Safety of Spent Fuel Management and on the Safety of Radioactive Waste Management«. Dela opravljena za Sklad za financiranje razgradnje in za odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz NE Krško V letu 2017 je Enconet d. o. o. organiziral delavnico na temo izdelave »Safety Case« za osebje Sklada (Republike Hrvaške) in izdelal dokument s smernicami za razvoj »Safety Case«, ki je specificen za potrebe Centra za ravnanje z radioaktivnimi odpadki v Republiki Hrvaški. Prav tako je Enconet d. o. o. razvil bazo podatkov, ki vsebuje vse dosedanje dokumente in zakonodajo za pridobitev lokacijskega dovoljenja za Center za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Dejavnosti pri MAAE Delavec Enconet d.o.o. je, kot glavni presojevalec za Republiko Hrvaško, sodeloval v postopku evaluacije mednarodne vaje ConvEx-3 2017 in je sodeloval na koncnem srecanju na Dunaju (18. - 19. 12. 2017). Prav tako je delavec Enconet d. o. o. kot clan Odbora za varnostne standarde za radioaktivne odpadke (IAEA Waste Safety Standards Advisory Committee - WASSAC), aktivno sodeloval pri vseh aktivnostih Odbora. Dejavnosti pri Evropski komisiji Delavci ENCONET-a so clani Uradne skupine za razvoj sistema ECURIE i EURDEP, kakor tudi Strokovne skupine formirane po uredbah 37. clena EURATOM pogodbe in aktivno sodelujejo v delu navedenih organov. Strokovna srecanja Delavci Enconet-a d. o. o. so sodelovali na naslednjih strokovnih srecanjih s podrocij pooblastitve: - EPRI Cable User Group Meeting, EPRI, Atlanta, ZDA, 08. - 14. 01. 2017 - TOPSAFE 2017, IAEA, Dunaj, Avstrija, 12. - 16. 02. 2017 - 26th International Conference Nuclear Energy for New Europe, Bled, Slovenija, 11. - 14. 09. 2017 - COMSY User Group Meeting, Areva, Erlangen, Nemcija, 04. - 08. 12. 2017 Vir: [85]. 10.6 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO UNIVERZE V LJUBLJANI 10.6.1 Pooblastilo Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je pooblašcena organizacija z odlocbo št. 3571-10/2012/6 z dne 25. 02. 2013, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.6.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti V kadrovski zasedbi Fakultete za elektrotehniko v letu 2017 ni bilo pomembnih sprememb. Glede opreme ni bilo bistvenih sprememb. Na podrocju zagotavljanja kakovosti s podrocja pooblastitve ni prišlo do bistvenih sprememb. 10.6.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Fakulteta za elektrotehniko je v letu 2017 opravljala naslednje strokovne naloge: - Izdelava strokovnega mnenja predloga spremembe USAR, poglavja 19.1. 10.6.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Fakulteta za elektrotehniko je sodelovala na znanstvenih srecanjih. Rezultat sodelovanja so objavljeni znanstveni prispevki na konferencah. Sodelovali so tudi pri organizaciji znanstvenih konferenc in pri urejanju znanstvenih revij. Vir: [86]. 10.7 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RACUNALNIŠTVO UNIVERZE V ZAGREBU 10.7.1 Pooblastilo Fakulteta za elektrotehniko in racunalništvo (FER) Univerze v Zagrebu je pooblašcena z odlocbo št. 3571-10/2013/5, z dne 17. 10. 2013, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. V skladu s pooblastilom bo FER vecino aktivnosti izvajal samostojno. Za dolocene aktivnosti FER nacrtuje sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki v glavnem iz drugih fakultet Univerze v Zagrebu. V letu 2017 ni bilo drugih sprememb statusa FER-a, kot pooblašcene organizacije za posamezna vprašanja s podrocja sevalne in jedrske varnosti in izdelavo varnostnih porocil ter druge dokumentacije v zvezi z jedrsko in sevalno varnostjo. Državni zavod za nuklearnu sigurnost (DZNS) Republike Hrvaške je izdal odlocbo št. UP/I-542-03/07-01-02, z dne 31. 05. 2007, s katerim se Fakulteti za elektrotehniko in racunalništvo (FER) Univerze v Zagrebu, Unska 3, 10000 Zagreb dovoljuje opravljanje dolocenih del s podrocja jedrske varnosti in sicer: - izdelava tehnicnih podlag, elaboratov in študij s podrocja varnosti jedrskih objektov, gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, podaljšanja obratovanja jedrskih objektov ter razgradnje jedrskih objektov, - varnostne analize jedrskih objektov, - izdelava tehnicnih podlag, nacrtov in postopkov za razvoj in usposabljanje sistema za pripravljenost v primeru jedrskih nesrec, - tehnicna podpora pri izvedbi inštalacij, poskusnega obratovanja in vzdrževanja opreme za izmenjavo podatkov ter pravocasnega obvešcanja v primeru jedrske nesrece, - tehnicna podpora pri izvajanju programa nadzora in preizkusa opreme pomembne za varno obratovanje jedrskih objektov. Pooblastilo je bilo sprva izdano za dve leti, pozneje pa je bilo veckrat podaljšano. 10.7.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti V letu 2017 na FER ni bilo pomembnejših kadrovskih sprememb. Prof. Nikola Cavlina se je oktobra 2017 upokojil, vendar bo nadaljeval z aktivnostmi v skupini v vlogi sodelavca. V letu 2017 na FER ni bilo pomembnejših sprememb glede opreme. Redno periodicno vzdrževanje obstojece in nabava nove strojne ter programske opreme se opravlja v skladu z letnim programom FER. Trenutno je v veljavi QA program FER, revizija 05. NE Krško je izvedlo QA pregled (presojo) št. SA17-6 ob koncu Septembra 2017. Najdena so manjša odstopanja, ki bodo korigirana z izdajo revizije št. 6 QA programa v marcu 2018. Nova verzija bo dostavljena URSJV-ju. FER je na seznamu usposobljenih dobaviteljev NE Krško. 10.7.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V letu 2017 je FER izdelal revizijo 1 strokovne ocene »Independent Evaluation Report of Design Modification Package 1008-VA-L »Passive Containment Filtered Vent (PCFV) System«, (FER-ZVNE/SA/SO-FR03/13-1). Ob zahtevi NEK-a (LET-FER-NEK-17/DG01-1) so opravili pregled NEK-ovega tehnicnega porocila NEK ESD-TR-01/17, rev.0, ki je bilo pripravljeno v skladu z NEK-ovo tehnicno specifikacijo SP-ES1295 “Izracun poteka zaostale toplote v zabojniku za izrabljeno jedrsko gorivo”. FER je zakljucil študijo z imenom »NEK RELAP5/MOD3.3 Steady State Qualification Report for Cycle 29«, FER-ZVNE/SA/DA-TR02/16-0 (NEK ESD-TR-13/16), ki je bila narejena v sklopu vzdrževanja RELAP5 nodalizacije. V teku je posodobitev nodalizacijskega notebook-a NEK za program MELCOR, ter revizija nodalizacijskega notebook-a NEK za program MAAP 5. V sodelovanju z NEK je bila koncana študija »Analysis of Environmental Conditions Following SA/HS Line Break«, EQTR-22, rev.0, ter študija »Calculation of Atmospheric Dispersion Factors for NPP Krsko Site Using ARCON96 Computer Code«, NEK ESD-TR13/15. V izdelavi je izracun pogojev za opremo DEC, v sodelovanju z APOSS-om in Enconetom (Zagreb), v sklopu projekta za NEK z nazivom »Determination of Environmental Conditions for Equipment Survivability«. Rezultati izracuna pogojev v RB, AB, IB, FHB in ECR so bili posredovani NEK-u z dopisimi LET_FER-NEK-ES-03 do 05. 10.7.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Aktivnosti na podrocju jedrske varnosti FER je v letu 2017 nadaljeval delo na podrocju razvoja programskih orodij in analiz vezanih za NEK. FER je za NEK nadaljeval delo na integriranju nevtronskih, termohidravlicnih, ter analiz goriva s programi, ki so dostopni v okvirju programov CAMP in CSARP. Za NEK je bila izdelan model FHB za program GOTHIC in MELCOR. V delu je tudi nadgradnja modela NEK za program MELCOR in pregled modela NEK za program MAAP. Opravljeni so bili preracuni termohidravlicnih pogojev in doz v RB, AB/IB, FHB in ECR v primeru težke nesrece, ter preracuni doz na robu SFP v primeru izgube hladilnega medija. V delu je izdelava ocene (v sodelovanju z APOSS d. o. o. in Enconet d. o. o.) obratovalnih pogojev za opremo v okvirju projekta »Determination of Environmental Conditions for Equipment Survivability«. Doslej uporabljani racunalniški programi so bili v letu 2017 dopolnjeni z novo verzijo programa ANSYS ver. 18 in STAR-CCM+. GOTHIC program je v fazi vzdrževanja, ter je trenutno v uporabi verzija 8.2. Za nevtronske izracune se standardno uporabljajo naslednji programi: SCALE 6.2.2, spektralni program DRAGON 5, Monte Carlo programi MCNP in SERPENT, ter nodalni program PARCS v. 3.2. Pridobljene so bile nove verzije programov: RELAP5, TRACE, PARCS, ASTEC in MCNP. V letu 2017 je FER nadaljeval vecletno sodelovanje z MAAE (IAEA) v obliki strokovne pomoci pri organiziranju tecajev in strokovnih misij. FER sodeluje v mednarodnem projektu »Integral Inherently Safe Light Water Reactor«, NEUP 12-4733, SRC#00132015, Georgia Tech, (2013-2017). Mednarodne konference in tecaji Delavci FER so sodelovali na naslednjih mednarodnih strokovnih srecanjih: - ENC 2017, The European Forum to discuss Nuclear Technology Issues, Opportunities & Challenges - 9th Meeting of the European MELCOR User Group, Madrid, Španija, 6. – 7. 04. 2017 - 2017 Spring CAMP meeting, maj 2017, Poljska - Hands-on training course on TransAT in ASCOMP, Zürich, Švica, 11. – 12. 05. 2017 - 26th International Conference Nuclear Energy for New Europe, september 2017, Bled, Slovenija - MELCOR/CSARP/MCAP/IMUG/MACCS Meetings 2017, Bethesda, USA, 11. – 15.09. 2017 - 2017 Fall CAMP meeting, november, 2017, Washington D.C., ZDA - »Joint ICTP-IAEA Workshop on the Evaluation of Nuclear Reaction Data for Applications«, 02. - 13. 10. 2017., the Abdus Salam International Centre for Theoretical Physics (ICTP), Trst, Italija - Fourth International Conference on Nuclear Power Plant Life Management, 23. -27. 10. 2017, Lyon, Francija - Workshop Economic and Financial Assessment of Long Term Operation of Nuclear Power Plants, 21. - 25. 08. 2017, Dunaj, Avstrija - Workshop Assessing Financing Viability of Small and Modular Reactors (SMRs) using IAEAs Model FinPlan, 11.12. 2017, Dunaj, Avstrija - Interregional Training Course on Establishing a National Position for New Nuclear Power Programmes, 06. - 07. 11. 2017, Obninsk, Rusija Mednarodne publikacije - Duckic, Paulina; Trontl, Krešimir; Matijevic, Mario; Jecmenica, Radomir. Draft Version of the Computational Module for Simplified Radiological Analyses, 26th International Conference Nuclear Energy for New Europe NENE2017, Bled, 2017, 803.1 - 803.7. - Trontl, Krešimir; Matijevic, Mario; Pevec, Dubravko; Mihaljevic, Ivan. Draft Version of the DOCPAGANSA GUI and Control Module, 26th International Conference Nuclear Energy for New Europe NENE2017, Bled, 2017, 807.1 - 807.8. - Pevec, Dubravko; Bace, Mile; Trontl, Krešimir; Matijevic, Mario; Jecmenica, Radomir; Duckic, Paulina; Holjak, Ana; Jakic, Irena. National Survey on Nuclear Energy and Radioactive Waste in Croatia. Proceedings of the 26th International Conference Nuclear Energy for New Europe NENE2017. Cizelj, Leon ; Holler, Tadej (ur.). Ljubljana: Nuclear Society of Slovenia, 2017. - Grgic, Davor; Šadek, Siniša; Fancev, Tomislav; Bencik, Vesna. Calculation of NEK CILR Test Using GOTHIC Code (poster). 26th International Conference Nuclear Energy for New Europe NENE2017, Bled, 2017. - Grgic, Davor; Radomir Jecmenica, Štefica Vlahovic, Ivica. Radioactive Inventory Data for Severe Accident and Consequence Calculation Codes (poster). 26th International Conference Nuclear Energy for New Europe NENE2017, Bled, 2017. - Petrovic, Bojan ; Rahnema, Farzad ; Deo, Chaitanya ; Garimella, Srinivas ; Singh, Preet ; Oh, KkochNim ; Yi, Ce ; Zhang, Dingkang ; Manera, Annalisa ; Lee, John ; Downar, Thomas ; Ward, Andrew ; Ferroni, Paolo ; Franceschini, Fausto ; Salazar, David, Upadhyaya, Belle ; Lish, Matt ; Charit, Indrajit ; Haghighat, Alireza ; Memmott, Matthew ; Boy, Guy ; Ougouag Abderrafi ; Parks, Geoffrey ; Kotlyar, Dan ; Ricotti, Marco ; Cavlina, Nikola ; Grgic, Davor ; Pevec, Dubravko ; Matijevic, Mario ; Irvin, Nick. I2S-LWR Concept Update, Proceedings of The 20th Pacific Basin Nuclear Conference: Volume 3, Hong Jiang (ur.). Singapore: Springer, 2017, str. 153-167. - Knapp, Vladimir; Matijevic, Mario; Pevec, Dubravko; Lale, Dinka. Carbon Emission Impact for Energy Strategy in Which All Non-CCS Coal Power Plants Are Replaced by NPPs, Journal of Energy and Power Engineering, 11 (2017) 1-10. doi:10.17265/1934-8975/2017.01.001. - Šadek, Siniša; Grgic, Davor; Šimic, Zdenko. Application of ASTEC, MELCOR, and MAAP Computer Codes for Thermal Hydraulic Analysis of a PWR Containment Equipped with the PCFV and PAR Systems, Science and Technology of Nuclear Installations, (2017) 8431934-1. doi:10.1155/2017/8431934. - Šadek, Siniša; Grgic, Davor. Operation and Performance Analysis of Steam Generators in Nuclear Power Plants, Heat Exchangers - Advanced Features and Applications / S M Sohel Murshed ; Manuel Matos Lopes (ur.). Rijeka: Intech, 2017, str. 167-191 . Vir: [87]. 10.8 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO UNIVERZE V LJUBLJANI 10.8.1 Pooblastilo Fakulteta za strojništvo je pooblašcena z odlocbo št. 3571-4/2016/3 z dne 17. 03. 2016, ki jo je izdala URSJV skladno z ZVISJV. 10.8.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Fakulteta za strojništvo v svojem osnovnem poslanstvu skrbi za izobraževanje kadrov, predvsem v okviru dveh dodiplomskih študijskih programov I. stopnje (Projektno aplikativni – PA program, in Razvojno raziskovalni – RR program) in študijskega RR programa II. stopnje ter doktorskega študijskega programa III. stopnje. Pri opremi v letu 2017 ni prišlo do sprememb. Fakulteta za strojništvo ima sprejet Poslovnik za zagotavljanje kakovosti, z dne 19. 06. 2008. Poslovnik za zagotavljanje kakovosti kot glavni dokument sistema kakovosti UL-FS podaja pregleden opis sistema kakovosti, sistematizira vse obstojece predpise in navodila za postopke ter uvaja poenotenje postopkov za zagotavljanje kakovosti. 10.8.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja - KUŠTRIN, Igor, SEKAVCNIK, Mihael. Strokovno mnenje o možnosti sodelovanja Nuklearne elektrarne Krško v primarni regulaciji frekvence. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2016. 28 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 14654491] - KOC, Pino, HALILOVIC, Miroslav. Krško pressurizer PORV by-pass line piping class 1 fatigue analysis. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Numerical Modelling and Simulation, 2017. 5 str. [COBISS.SI-ID 15809051] - HALILOVIC, Miroslav, UREVC, Janez. Krško PORV bypass - electrical penetration - qualification of the sleeve for OBE, SSE and DEC events. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Numerical Modelling and Simulation, 2017. 8 str. [COBISS.SI-ID 15809563] - HALILOVIC, Miroslav, UREVC, Janez. Krško pressurizer PORV bypass line piping analysis. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Numerical Modelling and Simulation, Dec. 2017. 10 str. [COBISS.SI-ID 15807771] - HALILOVIC, Miroslav, UREVC, Janez. Krško pressurizer PORV bypass line supports and anchorage qualification. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Numerical Modelling and Simulation, Dec. 2017. 12 str. [COBISS.SI-ID 15808027] - HALILOVIC, Miroslav, UREVC, Janez. Krško pressurizer safety and relief line piping analysis reconciliation for installation of PORV bypass. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Numerical Modelling and Simulation, 2017. 9 str. [COBISS.SI-ID 15808283] - HALILOVIC, Miroslav, UREVC, Janez. Krško pressurizer safety and relief lines piping analysis reconciliation for updated OBE and SSE response spectra. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Numerical Modelling and Simulation, Dec. 2017. 10 str. [COBISS.SI-ID 15807259] - HALILOVIC, Miroslav, UREVC, Janez. Krško pressurizer safety and relief lines support qualification reconciliation for installation of PORV bypass. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Numerical Modelling and Simulation, 2017. 9 str. [COBISS.SI-ID 15808795] - HALILOVIC, Miroslav, UREVC, Janez. Krško pressurizer safety and relief lines supports reconciliation updated OBE and SSE response spectra. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Numerical Modelling and Simulation, Dec. 2017. 9 str. [COBISS.SI-ID 15807515] - HALILOVIC, Miroslav, UREVC, Janez. Manufacturer's ASME boiler and pressure vessel code design report IPS-2543, electic penetration assemblies. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Numerical Modelling and Simulation, 2017. 10 str. [COBISS.SI-ID 15809819] - HALILOVIC, Miroslav, UREVC, Janez, KOC, Pino. Final independent evaluation report of calculation notes for NEK's 1025-RC-L pressurizer PORV bypass modification. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, 2017. 35 str. [COBISS.SI-ID 15806491] - HALILOVIC, Miroslav, UREVC, Janez, KOC, Pino, JENKO, Marjan, BAŠIC, Ivica, CELIN, Roman. Final independent expert evaluation report for DMP 1025-RC-L »pressurizer PORV bypass« documents. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, 2017. 59 str. [COBISS.SI-ID 15810075] - UREVC, Janez, KOC, Pino, HALILOVIC, Miroslav. Final independent evaluation report of calculation notes - Stress analysis of seal injection line of RCP1 and RCP2. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, 2017. 10 f. [COBISS.SI-ID 15671579] - KOC, Pino, HALILOVIC, Miroslav. Koncno neodvisno porocilo o pregledu staticno-dinamicno-trdnostnih izracunov rezervoarja BR100TK-003. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, dec. 2017. 15 str. [COBISS.SI-ID 15806747] Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2017 ni bilo rednega remonta ali drugih nadzorstvenih aktivnosti obratovanja, pri katerem bi Fakulteta za strojništvo sodelovala. 10.8.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve V letu 2017 je Fakulteta opravila vec strokovnih mnenj na podlagi meritev in ekspertiz s podrocja pooblastitve: - KUŠTRIN, Igor. Izstopna temperatura dimnih plinov bloka 6. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2017. 14 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 15586843] - KUŠTRIN, Igor. Kvaliteta mletja na kotlu 1. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2017. 9 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 15255323] - KUŠTRIN, Igor. Meritve pretoka dimnih plinov kotla Galleri Tanin Sevnica : (29. september 2017). Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2017. 13 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 15690011] - KUŠTRIN, Igor, SENEGACNIK, Andrej, SEKAVCNIK, Mihael. Preizkus in analiza ustreznosti indonezijskega SM premoga za trajno kurjenje v visokotlacnih parnih kotlih Termoelektrarne Toplarne Ljubljana : Energetika Ljubljana (november 2017). Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2017. 39 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 15805211] - KUŠTRIN, Igor. Preizkus zmogljivost plinske turbine proizvodne naprave kogeneracija 1 Energetika Ljubljana : (31. 8. in 14. 9. 2017). Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2017. 50 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 15666459] - KUŠTRIN, Igor. Simulacija omrežnine za razlicne scenarije odjema zemeljskega plina za plinska bloka PB51 in PB52. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2017. 22 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 15725595] - KUŠTRIN, Igor, SEKAVCNIK, Mihael, MORI, Mitja. Termicni preizkusi bloka 6 : specificna poraba goriva. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2017. 33 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 15338011] - KUŠTRIN, Igor, SEKAVCNIK, Mihael. Thermal acceptance test of heat recovery steam generator U2. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, 2017. 30 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 15322651] - KUŠTRIN, Igor. Zasnova, dobava in programiranje sistema za kontinuirano elektrostaticno merjenje porazdelitve premogovega prahu v prahovodnih kanalih kotla 6 : [tehnicno porocilo]. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za toplotno tehniko, 2017. 13 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 15516443] Vir: [88]. 10.9 IBE, D.D., SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING 10.9.1 Pooblastilo IBE, d. d. Svetovanje, projektiranje in inženiring (IBE), je pooblašcen z odlocbo št. 3571-5/2017/2 z dne 08. 03. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.9.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V družbi je bilo na dan 31. 12. 2017 165 zaposlenih, od tega 3 doktorji znanosti, 12 magistrov znanosti, 4 z magisterijem (2. bolonjska stopnja), 66 z univerzitetno izobrazbo, 1 z univerzitetno izobrazbo (1. bolonjska stopnja), 16 z visoko strokovno izobrazbo, 16 z višjo izobrazbo, 42 s srednjo šolo ter 5 s poklicno ali nižjo stopnjo izobrazbe. 78 zaposlenih je clanov IZS oziroma ZAPS, 7 zaposlenih ima opravljen tecaj Osnove tehnologije jedrskih elektrarn. V družbi je 6 presojevalcev sistema zagotavljanja kakovosti, 3 izdelovalci presoje vplivov na okolje (pooblastilo ni vec zahtevano), 1 izdelovalec požarnih študij in 3 izdelovalci strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu. V letu 2017 so se na podrocju strojne in programske racunalniške opreme, poleg vsakoletnega ustaljenega neprestanega posodabljanja obstojece opreme (najem in obnova licenc, narocnine, vzdrževalne pogodbe za strojno in programsko opremo, nadgradnje obstojecih programskih in aplikativnih rešitev ipd.), izvajali tudi projekti prenove, nadgradenj in investicij v novo IT infrastrukturo in njeno uporabo. Med pomembnejše sodi obcuten dvig nivoja standardne opremljenosti zahtevnejših delovnih mest za lažje projektiranje v BIM (Building Information Modeling), strojna posodobitev strežnikov za virtualizacijo, nadgradnja sistema poštnih strežnikov in hibridna uporaba sistema, razvoj sistema za varno izmenjavo elektronske vsebine s poslovnimi partnerji na skupnih projektih preko poslovnih oblacnih storitev ter zamenjava sistema za zagotavljanje neprekinjenega napajanja sistemov v poslovnih enotah. Družba IBE ima od leta 1995 vzpostavljen sistem vodenja, ki ga vzdržuje in stalno izboljšuje. V letu 2017 je bil sistem vodenja usklajen z zahtevami standarda SIST EN ISO 9001:2015. Osnovni dokument vodenja kakovosti je Poslovnik kakovosti QM, Izdaja 13. Za potrebe izvajanja storitev za NEK s podrocja objektov in naprav, ki so razvršcene v razreda »safety related« (jedrska varnost) ali »augmented quality« (povecana kakovost), ima IBE izdelan dodatek k splošnemu poslovniku kakovosti (Dodatek QM-JV). Dodatek se lahko uporablja tudi za vse druge sevalne in jedrske objekte in je usklajen z zahtevami NEK specifikacije QS 610 – Generic quality assurance program specification, z zahtevami Dodatka B k ameriškemu zveznemu zakonu 10CFR50 - Domestic Licensing of Production and Utilization Facilities in z zahtevami standarda ASME NQA-1 – Quality Assurance Requirements for Nuclear Facility Applications. V letu 2017 je bila presoja sistema vodenja IBE za podrocje jedrske varnosti opravljena s strani narocnikov storitev Holtec International in Ansaldo Nucleare. Ustrezno vodenje kakovosti pri podpogodbenikih se zagotavlja z vkljucitvijo podpogodbenikov v sistem vodenja kakovosti IBE oziroma s presojanjem sistema vodenja kakovosti podpogodbenikov. Presoje podpogodbenikov vodi in izvaja vodilni presojevalec, ki ima v skladu z ASME NQA-1, Part I, Req. 2, Par. 400, ustrezno kvalifikacijo. V letu 2017 je IBE pri vseh podpogodbenikih, pri katerih je bila v preteklih letih opravljena presoja izvedel ocenjevanja (evalvacije) v skladu s smernicami NQM-1, Part III, Subpart 3.1, Nonmandatory Appendix 18A-1, par. 203), v okviru katerih je bilo preverjeno ali podpogodbeniki ohranjajo zahtevano ustreznost vodenja kakovosti. Poleg tega je bila pri podpogodbenikih Sipro Inženiring in Pomgrad opravljena presoja. V celoviti sistem vodenja družbe so bile v letu 2017 vkljucene zahteve standardov SIST EN ISO 14001:2015 - Sistemi ravnanja z okoljem ter SIST-TS BS OHSAS 18001:2012 - Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Zahteve so obravnavane v dodatkih k splošnemu poslovniku kakovosti: v Dodatku QM-RO in v Dodatku QM-VZD. 10.9.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V letu 2017 družba ni izdelala nobenega strokovnega mnenja s podrocja pooblastitve. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Modifikacija 1044-CW-L - Prilagoditev sistema obtocne hladilne vode v NE Krško zaradi izgradnje HE Brežice Modifikacija zajema: uvedbo dodatnih zapornic za zaprtje dotoka v CW vtocni objekt za primer vzdrževanja grobih grabelj, potujocih sit in CW crpalk; rekonstrukcijo in modernizacijo vtoka CW sistema; rekonstrukcijo de-icing cevovoda in rekonstrukcijo podestov v vtocnem objektu. V letu 2017 je bilo izvedeno nekaj FDCR-jev, reševali pa so se tudi problemi, ki so nastali pri zaganjanju crpalk. Modifikacija 1210-RC-L – Modifikacija na drenažnem sistemu reaktorskih crpalk Modifikacija obravnava izvedbo drenažnih cevovodov od cevovoda tesnilne vode (seal injection) do cevovoda, ki se prikljuci na cevovod, ki vodi proti Reactor Coolant Drain Tank-u. Drenažni cevovod je potreben zaradi pušcanja tesnilnega naslona RC crpalk v casu remonta in bo prepreceval zalitje tesnil z RCS medijem. V letu 2017 je bil izdelan preliminarni DMP za pregled. Modifikacija 625-TG-L – Posodobitev TG sistema Modifikacija zajema spremembo na TG sistemu, ki predvideva zamenjavo obstojecega ventilatorja in vgradnjo dodatnega »back-up« ventilatorja za vzdrževanje podtlaka v kondenzatorju tesnilne pare. V letu 2017 je bil izdelan DMP. Modifikacija 1011-AF-L - Zamenjava TD AF crpalke Modifikacija obravnava zamenjavo TD AF crpalke (AF101PMP-03C, AF103TUR-001). V letu 2017 je bila izdelana prilagoditev projektne dokumentacije FDCR-10 k DMP 1011-AF-L, ki vkljucuje kratek podaljšek obstojece jeklene konstrukcije do pritrdišca spremenjene podpore in zamenjavo sidrnih vijakov. Modifikacija 1058-VA-L - ECR/TSC HVAC and Habitability Systems Modifikacija je del projekta nadgradnje varnosti v NEK. V okviru modifikacije bo v obstojeci zgradbi BB1 vgrajen nov prezracevalni sistem, ki bo zagotavljal ustrezne bivalne pogoje za osebje v pomožni kontrolni sobi in tehnicnem podpornem centru med normalnim obratovanjem kakor tudi v primeru nezgod. Prezracevalni sistem obsega naslednje glavne komponente: klimatski napravi za prezracevanje, ogrevanje in hlajenje, filtrska enota s HEPA in ogljenimi filtri in hladilna agregata z zracno hlajenima kondenzatorjema. V letu 2017 je glavnina dejavnosti obsegala izdelavo modifikacijskega paketa ter pregledovanje dokumentacije, ki so jo prejemali od dobaviteljev narocene glavne opreme. Modifikacija 1027-NA-L – Rekonstrukcija objekta BB1 in izgradnja novih kabelskih povezav Modifikacija obravnava arhitekturne in gradbene posege v objektu BB1, povezane z vgradnjo pomožne kontrolne sobe (Emergency Control Room) ter gradbene posege, povezane z novimi kabelskimi povezavami med objektom BB1 in pomožno zgradbo AB. Za novo kabelsko povezavo se je v letu 2017 izvajal projektantski nadzor in prilagoditev dokumentacije za izvedbo glede na zateceno stanje na terenu (FDCR k DMP, proj. Št. NEKKAP-B056/248). Za rekonstrukcijo objekta BB1 je bila v letu 2017 izdelana dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in dokumentacija za izvedbo (PGD in PZI/ DMP, proj. št. NEK1027-B056/248). Modifikacija 1218-EE-L – Prestavitev transformatorja TP6 Za potrebe izgradnje suhega skladišca na platoju NEK, je potrebna predhodna prestavitev vse obstojece infrastrukture na obmocju previdene gradnje suhega skladišca. V letu 2017 je bila izdelana DMP dokumentacija. Modifikacija 1101-SF-L – Modifikacija zgradbe za izrabljeno jedrsko gorivo za potrebe izgradnje suhega skladišca Za potrebe uvedbe nove tehnologije skladišcenja izrabljenega jedrskega goriva so v zgradbi izrabljenega jedrskega goriva (FHB) predvidene manjše modifikacije in prestavitve obstojece opreme inštalacij. V letu 2017 se je pricela izdelovati DMP projekta dokumentacija, ki bo predvidoma predana investitorju konec februarja 2018. Modifikacija 1217-AB-L – Zgradba izrabljenega jedrskega goriva Za potrebe nadaljnjega obratovanja NEK in povecanja varnosti skladišcenja izrabljenega jedrskega goriva se v NEK-u vpeljuje nova tehnologija pasivnega suhega skladišcenja izrabljenega goriva. V ta namen je predvidena izgradnja objekta za potrebe pasivnega skladišcenja izrabljenega jedrskega goriva na platoju NEK. V letu 2017 je bila izdelana IDZ projektna dokumentacija, na osnovi katere se je pridobilo projektne pogoje za pripravo PGD projektne dokumentacije. Modifikacija 1132-TZ-L - Posodobitev napajanja sistema Tehnicne zašcite Izdelan je bil CDP, s katerim so bile predstavljene možne posodobitve sistemov napajanja tehnicne zašcite (AC in DC), ki so bile izvedene v sklopu posodobitve leta 2003 in se jim izteka življenjska doba. V CDP je obravnavana preverba potrebe po redundanci tega sistema in porabe TZ sistema, vkljucno s preverbo potrebe po povecavi kapacitete baterije. Modifikacija 1136-TZ-L - Nadgradnja Tehnicnih sistemov varovanja Nedelovanje katerega od obstojecih sistemov varovanja zaradi izteka življenjske dobe ima lahko za posledico nezmožnost detekcije nepooblašcenega vstopa na obmocje elektrarne in v posamezne objekte, kar lahko vpliva na varno in zanesljivo delovanje Nuklearne elektrarne Krško. Z izvedbo projekta nadgradnje tehnicnih sistemov varovanja bo omogoceno dolgorocno, stabilno in brezhibno delovanje sistemov, dosegel se bo višji nivo zanesljivosti, izboljšala se bo varnost elektrarne. Izdelan je bil CDP, v katerem so bile opredeljene zahteve in možnosti nadgradnje tehnicnih sistemov varovanja. Modifikacija 714-AB-L – Prostor za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov V okviru obravnavane modifikacije je ob obstojecem skladišcu radioaktivnih odpadkov in zgradbi za ravnanje z gorivom dograjen nov objekt, v katerem bodo poleg manipulativnega prostora za pripravo in ravnanje z RAO zagotovljene tudi zmogljivosti za polnjenje zabojnikov za koncno odlaganje in njihovo pripravo za transport do odlagališca. V okviru razširitve so predvideni tudi prostori za vzdrževanje in popravilo blažilnikov sunkov, prostor za rezervoar primarne vode, prirocne delavnice in skladišca za vzdrževalce. Z izgradnjo novega objekta bo tako omogoceno varnejše delo in zagotovljen nadzor za izvajanje ukrepov varstva pred sevanji. V letu 2017 se je izvajal projektantski nadzor in prilagoditve dokumentacije za izvedbo glede na zateceno stanje na terenu (FDCR k DMP, proj. št. NEKNAD-B056/226). Modifikacija 1029 RH-L – Alternativno hlajenje RCS in CNT Modifikacija je namenjena Alternativnemu hlajenju RCS sistema in zadrževalnega hrama reaktorske zgradbe. V letu 2017 so bile izdelane projektne rešitve za temelj izmenjevalnika ter crpalke. DMP je v izdelavi. Modifikacija 1028- SF-L – Alternativno hlajenje SFP Modifikacija je namenjena programu nadgradnje varnosti NEK. Zajema Spent Fuel Pit (SFP) Spray, SFP Alternative Cooling System with MHX in FHB Depressurization System. V letu 2017 je bil, v sodelovanju z družbo Sipro d. o. o., izdelan DMP. Projekt BB2 Projekt je uvršcen v III. fazo programa PNV. Projekt BB2 zajema modifikacije: 1024-BS-L - Zgradba BB2 s pomožnimi sistemi; 1005-SI-L - Alternativni sistem za varnostno vbrizgavanje (ASI); 1010-AF-L - Alternativni sistem pomožne napajalne vode (AAF); in 1030-EE-L - Varnostno elektricno napajanje BB2 zgradbe. Zaradi pospešitve upravnega postopka je bil projekt razdeljen v dve fazi. Prva faza je namenjena projektni dokumentaciji in pridobitvi gradbenega dovoljenja za gradbeno jamo BB2 zgradbe, druga faza pa projektni dokumentaciji in pridobitvi gradbenega dovoljenja za BB2 zgradbo. V letu 2017 sta bili izdelani idejni zasnovi (IDZ) gradbene jame in BB2 zgradbe. Modifikacija 1248-RM-L – Prestavitev radiološkega monitoringa Izdelan je bil DMP za potrebe prestavitve naprav radiološkega monitoringa zaradi izgradnje objekta BB2. Dela v zvezi z drugimi jedrskimi in sevalnimi objekti ter objekti, ki vplivajo na NEK HESS HE Brežice - Analiza upravicenosti utrditve CW objektov za namen izvedbe remontov NEK pri obratovalni koti HE Brežice 153,20 (številka projekta IBBR-A200/081-2), april 2017 V predhodni študiji iz leta 2016 so bili analizirani vplivi razlicnih kot gladine v bazenu Brežice v casu remontov NEK na konstrukciji vtocnega in iztocnega objekta CW sistema. V letu 2017 je bila pripravljena dodatna Analiza upravicenosti, ki je primerjala stroške in koristi dveh variant: 1) izvajanja remonta NEK ob denivelirani gladini bazena Brežice na koti 151,50 in 2) izvajanja remonta NEK ob polni obratovalni koti bazena 153,20. Zakljucek Analize upravicenosti, ki sta ga sprejela tako NEK kot HESS, je, da se rekonstrukcija vtocnega in iztocnega objekta sistema CW ne izvedeta, remonti pa se izvajajo z denivelacijo bazena na koto 151,50. INFRA Nadvišanje nasipa ob Potocnici (številka projekta NEKPOT-A201/019) V skladu z rezultati študije NEKSIS-A200/081D: »NE Krško – Ukrepi za ohranitev poplavne varnosti NEK, Študija variant, revizija B (IBE, avgust 2015)« je zaradi negotovosti hidravlicnega modela, s katerim so preverjeni vplivi izgradnje HE Brežice in drugih infrastrukturnih ureditev na in ob reki Savi na varnost NEK pri ekstremno visokih pretokih, potrebno izvesti dodatne ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti. INFRA je v imenu investitorjev, ki poleg INFRE tudi povzrocajo vplive na visokovodno hidravliko Save (RS - DRSC, HESS, Obcina Krško), v letu 2016 narocila izdelavo dokumentacije za dvig zašcite ob Potocnici in Savi za faze IDZ, PGD, PZR, PZI in PID. V letu 2017 je IBE pripravil PGD in PZR, s podizvajalcem Vodnogospodarski biro Maribor pa tudi PZI. Dela so bila fizicno izvedena v novembru in decembru 2017. V letu 2018 je predvidena izdelava PID in zakljucek projekta. Dela v zvezi z drugimi jedrskimi in sevalnimi objekti ARAO Strokovne podlage za novelacijo investicijskega programa (INP), Rev. C za odlagališce NSRAO Izdelana je bila študija (št. dokumentacije NRVB---5X02), v kateri je bilo ugotovljeno, da je od izdelave investicijskega programa v letu 2013 prišlo do sprememb tehnologije, casovnega nacrta izvedbe, virov financiranja in drugih pomembnih sprememb v takem obsegu, da se bodo znatno spremenili pricakovani stroški in koristi investicije v njeni ekonomski dobi in je zato investicijski program potrebno spremeni in dopolni (novelirati). Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško - Analiza scenarijev SA.4 in SA.5 Scenarij SA.3, ki je bil obdelan v potrjenem INP Rev. C predvideva, da se proces priprave na odlaganje izvaja v NEK, na odlagališcu pa se izvaja le odlaganje. Z namenom ekonomske utemeljitve, da je pristop s pripravo na odlaganje v NEK najustreznejša rešitev tudi v primeru optimiranih rešitev glede na IDP je bila v letih 2015 – 2017 izdelana primerjalna analiza scenarijev, v kateri sta bila obravnavana dva dodatna scenarija: SA.4 (priprava na odlaganje na lokaciji odlagališca) in SA.5 (priprava na odlaganje na odlagališcu; sodelovanje Hrvaške). Primerjava stroškov scenarijev SA.4 in SA.3 ter SA.5 in SA.2 je pokazala, da so stroški scenarijev s pripravo na odlaganje NSRAO na lokacijo vecji za približno 15 %. S tem je bil pristop, pri katerem se priprava na odlaganje izvaja v NEK, utemeljen. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško - Investicijski program, Rev. D Izdelana je bila novelacija investicijskega programa, ki je bila utemeljena v študiji Strokovne podlage za novelacijo investicijskega programa Rev. C in pri kateri so bile upoštevane zlasti: spremembe terminskega plana in s tem spremembe dinamike vlaganj po stalnih ter tekocih cenah in spremembe v dinamiki virov financiranja, spremembe investicijskih stroškov projekta, spremembe kolicin in deležev posameznih virov odpadkov in s tem sprememba kljuca za razdelitev virov financiranja ter spremembe investicijske vrednosti v tekocih cenah zaradi drugacnih inflacijskih pricakovanj. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško - Referencna dokumentacija k varnostnemu porocilu (projekt NRVB-B052/058-1) Izdelana je bila referencna dokumentacija Nacrt fizicnega varovanja (NRVB---5X/32). Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – Pripravljalna dela PID (projekt NRVB-B052/058-2) Za izvedena pripravljalna dela na lokaciji odlagališca (protipoplavni plato) je bil izdelan projekt izvedenih del (PID, NRVB---8XM01). Med izvajanjem pripravljalnih del se je izvajal projektantski nadzor. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – Vrbinska cesta – sprememba projektnih rešitev PGD (projekt NRVB-B052/058-3) Zaradi zamude pri realizaciji projekta regionalne ceste Krško-Brežice je bila izdelana revizija projektne dokumentacije PGD s prikazom prikljucitve rekonstruirane Vrbinske ceste na obstojeco lokalno cesto. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – Katastrski elaborat - Infrastrukturni objekti (projekt NRVB-B052/058-3) Za projekt Infrastrukturni objekti je bil izdelan katastrski elaborat. Hkrati je bil podan predlog za odmero odškodnine (po ZKZ) za površine, ki jih ni možno vec obdelovati. Testiranje in certificiranje prototipa odlagalnega zabojnika Izdelan je bil prototip odlagalnega zabojnika za NSRAO, ki je bil testiran in preizkušan v skladu z zahtevami ADR (na podlagi ZPNB) in zahtevami, ki izhajajo iz varnostnih analiz, lastnosti zabojnika kot gradbenega proizvoda in funkcionalnih lastnosti. Na podlagi opravljenih testiranj in preizkusov je bil izdelan predlog Slovenskega tehnicnega soglasja za odlagalni zabojnik. Rudnik Žirovski Vrh Odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt Sodelovanje pri delu strokovnega projektnega sveta za spremljanje sanacije odlagališca HMJ Boršt – ocena ucinka sanacijskih del. 10.9.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Usposabljanje - Usposabljanja za potrebe dostopa v NEK (organizator NEK) se je udeležilo okoli 20 oseb. - Opravljeno je bilo spletno usposabljanje ASME BPV Code, Section III, Division 1: Class 2 & 3 Piping Design; Online Self-Study Course. (1 oseba) Udeležba na strokovnih srecanjih Udeležba na konferenci 26th International Conference, Nuclear energy for new Europe 2017 (NENE2017), september 2017. (1 oseba) Vir: [89]. 10.10 INKO SVETOVANJE, D.O.O. 10.10.1 Pooblastilo Družba INKO svetovanje, d. o. o. je pooblašcena z odlocbo št. 3571-6/2014/4 z dne 28. 04. 2014, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.10.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Družba INKO svetovanje, d. o. o. izvaja dejavnosti s podrocja jedrske in sevalne varnosti samostojno in z drugimi pooblašcenimi organizacijami in posamezniki. Po potrebi angažira zunanje strokovnjake za specificna podrocja dela, ki jih predhodno preveri v skladu z internim postopkom DN 7.4-01 »Ocenjevanje dobaviteljev«. V letu 2017 v družbi je prišlo do kadrovskih sprememb. Dr. Nadja Železnik, ki je bila v letu 2016 imenovana za odgovorno vodjo podrocja sevalne in jedrske varnosti, je v juliju 2017 zapustila INKO, družba še ni imenovala novega vodje podrocja sevalne in jedrske varnosti. Družba INKO svetovanje, d. o. o. ima na voljo strojno (racunalnik KIT INTEL, racunalnik iMac (2011), prenosni racunalnik ZBook (2014), laserski tiskalnik HP CLJ CM1017 MFP in HP Color Laser Jet CP 1515n (2010)) in programsko opremo (Windows XP, Microsoft Office 2007, 2010 in najeta programska oprema). Za specificne projekte družba po potrebi najema certificirano programsko opremo. Družba INKO svetovanje, d. o. o. ima vpeljan sistem vodenja kakovosti v skladu s standardom ISO 9001:2008. V letu 2014 je družba pridobila od GZS certifikat poslovne odlicnosti za mala in srednja podjetja. Pri svojem delu družba uporablja tudi druge standarde zagotavljanja kakovosti (NRC 10 CFR50 App. B, IAEA GSR Part 2), ce to narekuje delo. 10.10.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V letu 2017 je družba INKO svetovanje, kot del konzorcija, sodelovala v dopolnitvi strokovnega mnenja za potreba odlocanja Državne Revizijske Komisije. Strokovno mnenje odgovarja na specificna vprašanja povezana z jedrsko in sevalno varnostjo v revizijskem postopku oddaje javnega narocila za izgradnjo stavbe za suho skladišcenje izrabljenega jedrskega goriva. V okviru strokovnega mnenja je odgovorjeno na naslednja vprašanja: - Koliko znaša najvišja licencirana skupna toplotna obremenitev zabojnikov? - Koliko dni lahko zabojniki, v primeru blokade prezracevalnih odprtin (v primeru težke nesrece) pri najvišji skupni toplotni obremenitvi zabojnikov zagotavljajo ohranitev temperature gorivnega svežnja pod 570°C? - Ali je v izracunu bila izpolnjena predpostavka 100 odstotne blokade prezracevalnih kanalov? - Koliko znaša PGA (v g), pri katerem pride do ucinka »Cliff edge effect«, ki povzroci prevrnitev zabojnika ali zdrs za vec kot 10 mm? - Ali je ponujeni sistem primeren in licenciran za vpetje oziroma sidranje, oziroma ali je iz tehnicne dokumentacije razvidno, da je ponujeno projektno rešitev dovoljeno sidrati? - Kdaj so zabojniki pripravljeni za transport? V letu 2017 je družba INKO svetovanje izdelala strokovno mnenje o vplivu spremembe Programa dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec na jedrsko in sevalno varnost. Namen strokovnega mnenja je bil, da se dokaže, da je Program dolgorocnega nadzora in vzdrževanja v poobratovalnem obdobju, kljub zmanjšanju programa nadzora odlagališca, narejen v skladu z zahtevanimi sevalne in jedrske varnosti, predpisanimi kriteriji s strani URSJV ter sprejeto svetovno prakso. Strokovno mnenje je narejeno na podlagi detajlnega pregleda Programa dolgorocnega nadzora in vzdrževanja, dolocenega v 14. poglavju dopolnjenega varnostnega porocila; Porocila o izvedbi prehodnega petletnega obdobja odlagališca rudarske jalovine JAZBEC – Izvajanje monitoringa odlagališca in vplivnega okolja odlagališca, Nadzor stanja odlagališca in vzdrževanje, obdobje 2009-2013; ter novega predlaganega Programa dolgorocnega nadzora in vzdrževanja. Porocila so bila izdana kot: - Strokovno mnenje za revizijo postopka javnega narocila »Izgradnja stavbe za suho skladišcenje IJG in dobave vse potrebne opreme za izvedbo Faze I-prestavitev do 592 izrabljenih gorivnih elementov v NEK« - Strokovno mnenje o vplivu spremembe Programa dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec na jedrsko in sevalno varnost Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2017 je družba INKO svetovanje izdelala novo revizijo radiološke analize za novi Operativni Podporni Center. 10.10.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Rekonstrukcija Operativnega Podpornega Centra (OPC) NEK-Radiološka analiza Družba INKO je izdelala novo revizijo radiološke analize rekonstrukcije Operativnega Podpornega Centra (OPC) ter dolocila doze kot pomoc pri odlocanju o potrebnih tehnicnih rešitev in zašcitnih ukrepih za varno bivanje v OPC v primeru resnih nesrec. Model izracuna doz obsega vse možne poti izpostavitve osebja ob nesreci in temelji na mednarodni praksi. Na osnovi vec iterativnih korakov je dolocena optimalna tehnicna rešitev rekonstrukcije OPC, ki istocasno zadovoljuje splošno merilo za bivanje v podpornih prostorih elektrarne za obvladovanje resnih nesrec. Strokovna srecanja Sodelovanje na mednarodnih konferencah: - Nuclear Energy for New Europe 2017, Bled, Slovenija, 11. - 14. 09. 2017 Vir: [90]. 10.11 INSTITUT »JOŽEF STEFAN« 10.11.1 Splošno Pooblastilo Institut »Jožef Stefan« (v nadaljevanju IJS) je pooblašcen z odlocbo št. 3571-3/2017/2 z dne 06. 03. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Na kljucnih funkcijah pooblašcenega izvedenca v letu 2017 ni prišlo do sprememb. Ostale kadrovske spremembe so povzete v letnih porocilih posameznih organizacijskih enot IJS. Spremembe v opremi so podane v letnih porocilih posameznih organizacijskih enot IJS. V okviru programa zagotovitve kakovosti IJS sledi stalnem uvajanju izboljšav, kot enega pomembnih ciljev kakovosti. V letu 2017 so bile na nivoju IJS uvedene izboljšave v postopkih za številne procese, med drugim tudi naslednje procese: - administrativni/informacijski sistemi, - strokovne ocene. Razlog za spremembo postopkov za proces strokovne ocene sledi iz pravilnika JV3, ki zahteva, da zaposleni, ki sodelujejo pri izdelavi strokovnega menja, ne morejo biti hkrati vkljuceni kot izvajalci ali podizvajalci na delih oz. aktivnostih za katero IJS izdeluje strokovno mnenje. Ostale spremembe so povzete v letnih porocilih posameznih organizacijskih enot IJS. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja IJS je v letu 2017, na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj, zbranih na podrocju jedrske varnosti, pripravil štiri strokovna mnenja. Strokovno mnenje za izgradnjo zasilne kontrolne sobe – faza 1 V letu 2017 je IJS pridobil projekt »Independent Expert Evaluation for Modification 1007-XI-L, »Construction of NEK Emergency Control Room – NPP Krško ECR«. S predlagano spremembo bi Nuklearna elektrarna Krško vzpostavila zasilno komandno sobo in okrepila delovanje glavne komandne sobe. Dodeljene funkcije glavne in zasilne komandne sobe so namenjene projektnim stanjem, stanjem izven projekta kategorije A in stanjem izven projekta kategorije B. Projekt predvideva pripravo štirih neodvisnih strokovnih mnenj. V letu 2017 so pripravili prvo neodvisno strokovno mnenje, ki obsegajo prvo fazo projekta 1007-XI-L. Gre za aktivnosti, ki jih je Nuklearna elektrarna Krško izvedla med remontom leta 2016. V skladu z zahtevami Nuklearne elektrarne Krško neodvisno strokovno mnenje zajema koncept, zasnovo projekta ter projektne spremembe varnostnega porocila. Neodvisno strokovno mnenje je dokumentirano v: URŠIC, Mitja, CIZELJ, Leon, DRAKSLER, Martin, ODER, Jure, PROŠEK, Andrej. Independent expert opinion by the authorized radiation and nuclear safety expert : independent evaluation for phase 1 of modification 1007-XI-L «Construction of NEK emergency control room - NPP Krško ECR«, (IJS delovno porocilo, 12287). 2017. Strokovno mnenje za izgradnjo zasilne kontrolne sobe – faza 2 V letu 2017 je IJS pridobil projekt »Independent Expert Evaluation for Modification 1007-XI-L, »Construction of NEK Emergency Control Room – NPP Krško ECR«. S predlagano spremembo bi Nuklearna elektrarna Krško vzpostavila zasilno komandno sobo in okrepila delovanje glavne komandne sobe. Dodeljene funkcije glavne in zasilne komandne sobe so namenjene projektnim stanjem, stanjem izven projekta kategorije A in stanjem izven projekta kategorije B. Projekt predvideva pripravo štirih neodvisnih strokovnih mnenj. V letu 2017 so pripravili drugo neodvisno strokovno mnenje, ki obsegajo drugo fazo projekta 1007-XI-L. Gre za aktivnosti, ki jih je Nuklearna elektrarna Krško izvedla med remontoma 2016 in 2018. V skladu z zahtevami Nuklearne elektrarne Krško neodvisno strokovno mnenje zajema koncept ter projektne spremembe varnostnega porocila. Neodvisno strokovno mnenje je dokumentirano v: URŠIC, Mitja, CIZELJ, Leon, DRAKSLER, Martin, EL SHAWISH, Samir, ODER, Jure, PROŠEK, Andrej, VOLKANOVSKI, Andrija. Independent expert opinion by the authorized radiation and nuclear safety expert : Phase 2 of modification 1007-XI-L »Construction of NEK emergency control room - NPP Krško ECR«, (IJS delovno porocilo, 12368). 2017. Strokovno mnenje za alternativno hlajenje bazena z izrabljenim gorivom Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je Institutu “Jožef Stefan” narocila pripravo neodvisnega strokovnega mnenja o predlaganih spremembah, s katerimi bo izboljšala zanesljivost zagotavljanja hlajenja bazena za izrabljeno gorivo in ohranjanje ustreznih pogojev v pomožni zgradbi. Obravnavana sprememba vkljucuje tri modifikacije: 1) Implementacijo alternativnega hlajenja z uporabo prenosnega izmenjevalca toplote, 2) Implementacijo fiksnega razvoda vodnih prh in 3) Tlacno razbremenjevanje pomožne zgradbe. Neodvisno strokovno mnenje o predlaganih spremembah je dokumentirano v: KLJENAK, Ivo, CIZELJ, Leon, DRAKSLER, Martin, MATKOVIC, Marko, PROŠEK, Andrej, URŠIC, Mitja, Independent Expert Opinion by Authorized Radiation and Nuclear Safety Expert: Spent Fuel Pool Alternative Cooling Design (Mod. 1028-SF-L), IJS Report, IJS-DP-12339, December 2017. Strokovno mnenje »Independent Evaluation of the NPP Krško Cycle 29 Reload Safety Evaluation« Strokovno mnenje se nanaša na dokument »NPP Krško Cycle 29 Reload Safety Evaluation«. Dokument predvideva spremembe tehnicnih specifikacij glede meje vstavitve kontrolnih palic ter izpopolnjenega varnostnega porocila z implementacijo integralne oblike korozijskega modela gorivne srajcke. Predlaga tudi spremembe izpopolnjenega varnostnega porocila na naslednjih podrocjih: - mehanski razvoj jedrskega 16×16 VANTAGE+ goriva, - izmerjeni kriticni toplotni tok manjši od pricakovanega pri dodatnih meritvah DNB, - menjava parno gnane turbinske crpalke pomožne napajalne vode, - ki pa niso bile predmet te strokovne ocene. Neodvisno strokovno mnenje je dokumentirano v: KROMAR, Marjan, SNOJ, Luka. Independent evaluation of the NPP Krško cycle 29 reload safety evaluation, (IJS delovno porocilo, 12174). Ljubljana: Inštitut Jožef Stefan, 2017 (Izdaja 1). Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Dejavnosti so povzete v priloženih porocilih posameznih organizacijskih enot IJS. Ostale dejavnosti v skladu s pooblastilom IJS tudi v letu 2017 ni dobil sredstev, ki jih v skladu s 134. cl. ZVISJV-D zagotavlja URSJV za financiranje usposabljanja pooblašcenih izvedencev, razvojnih študij in neodvisnih strokovnih preveritev ter mednarodnega sodelovanja. Lastni raziskovalni program sodi med temeljna zagotovila za nenehno obnavljanje in plemenitenje znanja in spretnosti, torej tudi za dolgorocni program usposabljanja kadrov pooblašcenega izvedenca. V letu 2017 se je trend hitrega zmanjševanja raziskovalnih sredstev iz Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost zaustavil. Smiselno je poudariti, da ARRS financira raziskave, ki jih na javnih razpisih oceni kot najbolj prodorne in kvalitetne. Vsebinskih prioritet ARRS pri razpisih v zadnjih letih ni uporabljal. ARRS je hkrati edini financer znanstveno raziskovalne dejavnosti v Sloveniji iz javnih sredstev. Zakljucimo lahko, da Slovenija nima dolgorocno stabilnega raziskovalnega programa na podrocju jedrske varnosti oz. podrocjih pooblastitve IJS. Manjša raziskovalna sredstva s strani agencije so v letu 2017 deloma uspeli nadomestiti s povecanjem dejavnosti v mednarodnem raziskovalnem prostoru. Ponovno opozarjajo, da trenutni nivo sredstev ogroža obstoj in nadaljnji razvoj slovenskih raziskav na podrocju jedrske varnosti. Raziskovalne, izobraževalne in ostale dejavnosti IJS na podrocjih pooblastitve so povzete v priloženih porocilih posameznih organizacijskih enot. 10.11.2 Mobilna enota ekološkega laboratorija (ELME) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Glede kadrov v letu 2017 ni bilo sprememb Zakljucena je bila nabava novega HPGe detektorja, nabavljen pa je bil tudi nov merilnik hitrosti doze s scintilacijsko sondo. Glede zagotavljanja kakovosti v letu 2017 ni bilo sprememb. Ponovno celovito ocenjevanje Slovenske akreditacije (SA) je bilo opravljeno v dveh delih in sicer 1. in 2. decembra 2016 ter 24. in 25. januarja 2017. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V letu 2017 ELME ni dajal strokovnih mnenj. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2017 so od 08. 05. do 10. 05. 2017 v skladu s pogodbo št. POG- 3121212 z NEK opravili en obhod mobilne enote v okolici NE Krško. Vse podrobnosti so opisane v porocilu ROMENEK 1/2017 – Porocilo o meritvah po programu vzdrževanja pripravljenosti za primer izrednega dogodka v NEK (IJS-DP-12339, maj 2017). Financna podpora URSJV po 134. clenu ZVISJV-C/-D V letu 2017 niso prejeli sredstev URSJV za usposabljanje pooblašcenih izvedencev, razvojne študije, neodvisne strokovne preveritve ter mednarodno sodelovanje. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve - Dežurstvo ELME – zagotavljanje stalne pripravljenosti ELME za zašcito, reševanje in pomoc ob radioloških, kemijskih ali bioloških nesrecah za URSZR, - Udeležba na delavnici MAAE »Data Evaluation Workshop on Determination of Surface Contamination by Handheld Equipment« od 16. 01. do 20. 01. 2017 v Budimpešti, Madžarska, podrobnosti so v porocilu z dne 23. 01. 2017, - Udeležba na mednarodnih primerjalnih meritvah hitrosti doze 08. 06. 2017 v Ronneburgu v Nemciji, ki jih je organiziral Bundesamt für Strahlenschutz, podrobnosti so v porocilu Interkomparacijske meritve hitrosti doze 2017 (IJS-DP-12385), avgust 2017, - Redno usposabljanje clanov ELME na vaji RUME 1/17 – Redno usposabljanje mobilne enote na CCN Domžale-Kamnik v Študi pri Ihanu (skupna vaja intervencijskih enot, ki jih je organiziralo PGD Ihan), 21. 10. 2017, podrobnosti so v porocilu RUME 1/17 (IJS-DP-12409), januar 2018, - Redno usposabljanje clanov ELME na vaji RUME 2/17 – Redno usposabljanje mobilne enote na IJS v Ljubljani (meritve površinske kontaminacije), 20. 12. 2017, podrobnosti so v porocilu RUME 2/17 (IJS-DP-12435), januar 2018, - Organizacija in udeležba na Primerjalnih meritvah hitrosti doze in spektrometrije gama PRIMER 2017 na Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani), 13. 09. 2017, podrobnosti so v porocilu PRIMER 2017 (IJS-DP-12408), december 2017, - Tecaj uporabe radijskih komunikacij (rocnih radijskih postaj) na IJS v Ljubljani, 11. 12. 2017, podrobnosti so v porocilu z dne 29. 12. 2017, - Delovno srecanje EURADOS Working Group 3 – S1 in S2, IJS, Ljubljana, od 19. 09. do 21. 09. 2017, - Udeležba na Bogatajevih dnevih zašcite in reševanja v Murski Soboti, od 08. 06. do 10. 06. 2017, - Sodelovanje v okviru misije EPREV od 06. do 17. 11. 2017, - Sodelovanje pri vaji MKSID 20. 04. 2017. 10.11.3 Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo (ICJT) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V ICJT je 9 redno zaposlenih (vodja, 5 predavateljev in 3 administrativno-tehnicni sodelavci) in v letu 2017 ni bilo sprememb pri številu zaposlenih. Pri izvedbi usposabljanja poleg redno zaposlenih po potrebi sodelujejo tudi sodelavci NEK in drugi zunanji predavatelji. V letu 2016 je dokoncno odpovedal simulator osnovnih principov, ki ga zaradi zastarele racunalniške tehnologije ni bilo vec možno popraviti. Pricakujejo, da bodo v letu 2018 dobili v uporabo nov simulator, ki bo v bistvu en modul popolnega simulatorja, ki ga bodo dobili v NEK. Drugih vecjih sprememb v opremljenosti ucnih prostorov in/ali pripomockov ni bilo. ICJT je v letu 2006 pridobil certifikat kakovosti ISO 9001:2000, in sicer za usposabljanje in strokovne ocene na podrocju jedrske tehnologije in varstva pred sevanji. Ob vsakoletnih zunanjih presojah v obdobju 2007 – 2017 je bil ta certifikat obnovljen, leta 2009 je bil tudi posodobljen v ISO 9001:2008. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2017 je ICJT izvedel: - 1 tecaj TJE (zakljucek tecaja Tehnologija jedrskih elektrarn, teorija, ki se je zacel jeseni 2016; zacetno usposabljanje operaterjev NEK); - 2 druga tecaja za potrebe NEK; - 25 tecajev iz varstva pred sevanji za medicinsko, industrijsko in raziskovalno uporabo virov ionizirajocega sevanja; - 3 mednarodni tecaje. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve - Informiranje javnosti: ICJT je obiskalo 150 skupin oziroma 6236 obiskovalcev. Od odprtja informacijskega centra leta 1993 so imeli skupno 174880 obiskovalcev. - Seznam vseh tecajev je podan v preglednici 49. Preglednica 49: Tecaji v ICJT v letu 2017 Datum Naslov tecaja Udeležen-cev Predavate-ljev Tednov Tecajnik- tednov 1 14. 11. 2016 - 12. 04. 2017 Tehnologija jedrskih elektrarn, teorija 4 23 14 56 2 23. - 27. 01. 2017 Obnovitveni tecaj »Usposabljanje delavcev v organizacijskih enotah varstva pred sevanji (RZ1)« 9 7 1 9 3 13. - 24. 02. 2017 Uporaba programov LOADF TRM/PCN in DMR-PIS 9 2 0,6 5,4 4 06. - 22.03. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje veterine 1 5 0,6 0,6 5 06. - 09.03. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje merjenja gostote in vlage cestišc 1 4 0,8 0,8 6 06. - 22. 03. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje diagnosticne radiologije 2 5 0,6 1,2 7 06. - 08.03. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje odprtih virov III razreda 2 5 0,6 1,2 8 06. - 09.03. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje zobozdravstva 10 5 0,2 2 9 06. - 08.03. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje ostalih zaprtih virov 11 4 0,6 6,6 10 13. - 17. 03. 2017 EU Dedicated Training Course on “Lessons learned from the Fukushima Dai–Ichi incident and EU stress tests” 13 9 1 13 11 14. 03. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje merjenja gostote in vlage cestišc – obnovitev 4 4 0,2 0,8 12 14. 03. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje odprtih virov III razreda – obnovitev 2 5 0,2 0,4 13 14. 03. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrijske radiografije – obnovitev 2 4 0,2 0,4 14 14. 03. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje ostalih zaprtih virov – obnovitev 10 4 0,2 2 15 17. 03. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje zobozdravstva – obnovitev 5 3 0,2 1 16 17. 03. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje diagnosticne radiologije – obnovitev 4 3 0,2 0,8 17 10. - 14. 04. 2017 Training course on »T/H analyses from regulatory perspective for NPP accident analysis« 14 8 0,2 2,8 18 16. 05. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje ostalih zaprtih virov – minimalno izpostavljeni delavci (FURS) 11 3 0,2 2,2 19 04. 09. - 22. 11. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrijske radiografije 8 7 1 8 20 09. 10. - 11. 10. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje odprtih virov III razreda 4 5 0,6 2,4 21 09. 10. - 11. 10. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje merjenja gostote in vlage cestišc 1 4 0,6 0,6 22 09. 10. - 11. 10. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje ostalih zaprtih virov 14 4 0,6 8,4 23 09. 10. - 13. 10. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje nuklearne medicine 2 9 1 2 24 17. 10. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrijske radiografije – obnovitev 1 4 0,2 0,2 Datum Naslov tecaja Udeležen-cev Predavate-ljev Tednov Tecajnik- tednov 25 17. 10. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje ostalih zaprtih virov – obnovitev 9 4 0,2 1,8 26 17. 10. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje odprtih virov III razreda – obnovitev 3 5 0,2 0,6 27 17. 10. - 24. 10. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje merjenja gostote in vlage cestišc – obnovitev 2 4 0,4 0,8 28 09. 11. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje nuklearne medicine – obnovitev 10 4 0,2 2 29 13. 11. - 17. 11. 2017 EU Dedicated Training Course “Requirements and Safety evaluation of NPP SAR” 13 15 0,8 10,4 30 30. 11. 2017 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti 2 2 0,2 0,4 31 06. - 07. 12. 2017 Jedrska energija na kratko 12 4 0,4 4,8 SKUPAJ: 195 174 28 148,6 10.11.4 Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2) LABORATORIJ ZA DOZIMETRICNE STANDARDE (NDS) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Vodenje laboratorija in celotno dejavnost od leta 2009 dalje opravlja mag. Matjaž Mihelic, ki je clan laboratorija od ustanovitve dalje. V letu 2014 se je Boštjan Crnic, dipl. inž. fiz., usposobil za izvajanje vseh dejavnosti v NDS. V letu 2017 kadrovskih sprememb ni bilo. 1. junija 2015 so prevzeli v uporabo meroslovno opremo za izdelavo kalibracijskega sistema za merilnike mamografskih rentgenskih spektrov, ki jo je s pomocjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj nabavil Urad RS za meroslovje. Oprema je bila v letu 2016 dokoncno inštalirana in preizkušena. Leta 2017 v NDS niso dobili nove meroslovne opreme. Ponovno celovito ocenjevanje Slovenske akreditacije (SA) je bilo opravljeno v dveh delih in sicer 1. in 2. decembra 2016 ter 24. in 25. januarja 2017. Med tem ocenjevanjem so širili obseg akreditacije na kalibracije merilnikov doze in hitrosti doze, ki se uporabljajo pri mamografskih kvalitetah RQR-M in RQA-M (dozimetricne velicine v varstvu pred sevanji). Novo prilogo k akreditacijski listini so prejeli 26. maja 2017. Na podlagi njihovih rezultatov pri interkomparacijah najvišjega nivoja ima NDS vpisane najboljše kalibracijske zmogljivosti v bazo KCDB pri BIPM in sicer 5 CMCjev za Hp(10) pri rentgenskih N serijah, 137Cs, 60Co in 241Am in 4 CMC za kermo v zraku pri rentgenskih N serijah in pri kvalitetah RQR in RQA. Podrobni podatki so dosegljivi na sledeci spletni povezavi. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2017 so v NDS opravili 158 kalibracij, od tega 121 kalibracij merilnikov hitrosti doze, 37 kalibracij osebnih elektronskih dozimetrov in 25 kalibracij merilnikov kontaminacije. Poleg tega so izdali 97 porocil o obsevanju dozimetrov (TLD, OSL...). Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2017 so za NE Krško izvajali redna mesecna kalibracijska obsevanja osebnih dozimetrov za potrebe kalibracije OSL dozimetricnega sistema. Financna podpora URSJV po 134. clenu ZVISJV-C/-D V letu 2017 niso prejeli sredstev URSJV za usposabljanje pooblašcenih izvedencev, razvojne študije, neodvisne strokovne preveritve ter mednarodno sodelovanje. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Raziskovalno - razvojno delo na podrocju dozimetrije sevanja gama in rentgenskega sevanja ter vzdrževanja etalonov in preskušanja merilnih sistemov, ki se uporabljajo v varstvu pred sevanji, je bilo v letu 2017 usmerjeno v izboljševanje postopkov merilne sledljivosti, zmanjševanje merilne negotovosti in vzdrževanje obstojecega sistema. 10.11.5 Odsek za reaktorsko fiziko (F-8) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V letu 2017 je z delom na odseku zacel 1 doktorski študent. Redno usposabljanje kadrov je tako kot v prejšnjih letih potekalo z aktivnim sodelovanjem pri raziskavah in visokošolskem izobraževanju doma in v tujini ter v vec delovnih telesih mednarodnih organizacij in strokovnih združenj. V letu 2017 so kupili sistem za gama spektrometrijo. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2017 so za URSJV opravili nalogo »Vpliv obsevanosti reaktorske posode na obratovalno dobo NEK«, IJS - DP – 12389, Izdaja 1, oktober 2017, avtorji: M. Kromar, K. Ambrožic, I. Lengar. Strokovna mnenja opravljena po Zakonu o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti V letu 2017 so za Nuklearno elektrarno Krško izdelali revizijo 1 porocila in s tem v celoti zakljucili dela na naslednjem strokovnem mnenju: - Independent Evaluation of the NPP Krško Cycle 29 Reload Safety Evaluation. Strokovno mnenje se nanaša na dokument »NPP Krško Cycle 29 Reload Safety Evaluation«. Dokument predvideva spremembe tehnicnih specifikacij glede meje vstavitve kontrolnih palic ter izpopolnjenega varnostnega porocila z implementacijo integralne oblike korozijskega modela gorivne srajcke. Predlaga tudi spremembe izpopolnjenega varnostnega porocila na naslednjih podrocjih: - mehanski razvoj jedrskega 16×16 VANTAGE+ goriva, - izmerjeni kriticni toplotni tok manjši od pricakovanega pri dodatnih meritvah DNB, - menjava parno gnane turbinske crpalke pomožne napajalne vode, ki pa niso bile predmet te strokovne ocene. Strokovno mnenje je podano v IJS delovnem porocilu: »Independent evaluation of the NPP Krško Cycle 29 Reload Safety Evaluation«, IJS-DP-12174, Izd. 1, februar 2017, avtorji: M. Kromar, L. Snoj. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2017 v NEK ni bilo remonta oz. menjave goriva. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Na podrocju reaktorske fizike so nadaljevali z razvojem in validacijo metod za reševanje transporta nevtronov. Uspešno so združili deterministicne in stohasticne metode ter jih uporabili na nekaterih težjih prej nerešljivih problemih kot je analiza šcitenja prvih predelkov, ki vsebujejo primarno crpalko in uparjalnik pred sevanjem nevtronov, analiza nevtronskih polj v zadrževalnem hramu jedrske elektrarne Krško. Trenutno je v delu priprava podrobnega modela reaktorja NEK. Dodatno so nove metode za redukcijo variance validirali na dveh eksperimentih, labirintu in t.i. Skyshine eksperimentu. Nadaljevali so z razvojem metod za izracun produkcije takojšnih in zakasnelih žarkov gama v sredici jedrskega reaktorja ter aktiviranih materialih, tako konstrukcijskih kot tudi primarnega hladila. Raziskovalno delo poteka tudi na podrocju jedrskih podatkov, kovariancnih matrik ter razvoju metod za obcutljivostne študije ter študije propagacije negotovosti zaradi jedrskih podatkov. Zaceli so izvajati aplikativni ARRS projekt (sofinancer NEK) z naslovom »Razvoj metod za izracun nevtronskega polja v zadrževalnem hramu tlacnovodne jedrske elektrarne« (ARRS šifra L2-816). Na reaktorju TRIGA so v sodelovanju s CEA izvedli vec referencnih eksperimentov s podrocja meritve profila polja nevtronov in žarkov gama. Razvijali so metode za merjenje in racunanje doz v mešanih (nevtroni in gama) poljih. S partnerji so v okviru NATO SPS projekta »Engineering silicon carbide for enhanced borders and ports security (E-SiCure)« razvijali detektorje nevtronov na osnovi SiC. S partnerji iz industrije so razvijali na sevanje odporne elektronske komponente. S slovenskima podjetjema Dito lighting in Nanocut pa so sodelovali pri razvoju na sevanje odpornih LED luci. Raziskave so potekale tudi v okviru Evropskih projektov in bilateralnih mednarodnih projektov. Razširili so raziskave na podrocju nevtronike fuzijskih reaktorjev. Slednje so potekale tudi v okviru mednarodnih projektov, F4E, Eurofusion – H2020. Izpopolnjevali so znanje pri modeliranju referencnih testnih primerov, ki služijo za preveritev tako racunskih modelov transporta nevtronov in fotonov, kot jedrskih podatkov. Tudi ta dela so potekala v okviru mednarodnih projektov. Rezultate raziskav so objavili v znanstvenih clankih ter prispevkih v zbornikih mednarodnih konferenc. Na podrocju varnosti pred nehoteno kriticnostjo so nadaljevali aktivno delo na podrocju preracunov kriticnosti in evalvacije kriticnih referencnih eksperimentov. Slednje je potekalo v okviru delovne skupine OECD/NEA ICSBEP. Na podrocju eksperimentalne reaktorske fizike in validacije racunskih orodij in jedrskih podatkov so nadaljevali aktivno delo v okviru delovnih skupin OECD/NEA IRPhEP. Dodatno so v sklopu OECD/NEA vpeti tudi v delovne skupine na podrocju šcitenja pred nevtroni in žarki gama (SINBAD), na podrocju negotovosti (UAM) ter jedrskih podatkov (WPEC). 10.11.6 Odsek za reaktorsko tehniko (R-4) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V letu 2017 je prišlo do spremembe števila zaposlenih in do spremembe strukture zaposlenih in sicer se je en mlajši raziskovalec zaposlil, en mlajši raziskovalec je zapustil odsek in en mlajši raziskovalec je pridobil naziv doktor znanosti. V letu 2017 Odsek za reaktorsko tehniko IJS ni bil deležen financne podpore URSJV iz naslova 134. clena »Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti« (ZVISJV-D), ki govori o zagotavljanju sredstev za financiranje usposabljanja pooblašcenih izvedencev, razvojnih študij in neodvisnih strokovnih preveritev ter mednarodnega sodelovanja. Redno usposabljanje kadrov je tako kot v prejšnjih letih potekalo z aktivnim sodelovanjem pri raziskavah in visokošolskem izobraževanju doma in v tujini ter v vec delovnih telesih mednarodnih organizacij in strokovnih združenj. Pri vzpostavitvi lastne eksperimentalne aktivnosti na podrocju mehanike tekocin in prenosa toplote so se v letu 2017 osredotocili na opremljanje eksperimentalne naprave z merilnimi instrumenti in gradnji unikatne testne sekcije. Poleg tega so raziskovalno napravo opremili z dvotunelskim laserjem in hitro kamero, kar bo poleg lokalnega merjenja prestopa toplote omogocilo tudi merjenje hitrostnega polja v annulusu testne sekcije. V okviru programa zagotovitve kakovosti IJS Odsek za reaktorsko tehniko IJS sodeluje pri stalnem uvajanju izboljšav, kot enega pomembnih ciljev kakovosti. V letu 2017 so bile na nivoju IJS uvedene izboljšave v postopkih za številne procese, med drugim tudi naslednje procese: - administrativni/informacijski sistemi, - strokovne ocene. Razlog za spremembo postopkov za proces strokovne ocene je bil pravilnik JV3, ki zahteva, da zaposleni, ki sodelujejo pri izdelavi strokovnega menja, ne morejo biti hkrati vkljuceni kot izvajalci ali podizvajalci na delih oz. aktivnostih za katero IJS izdeluje strokovno mnenje. Financiranje raziskovalnega dela V letu 2017 se je trend hitrega zmanjševanja raziskovalnih sredstev iz Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS) zaustavil. Izpad raziskovalnih sredstev ARRS v letu 2017 so le deloma uspeli nadomestiti s povecanjem dejavnosti v mednarodnem raziskovalnem prostoru. Ponovno opozarjajo, da trenutni nivo sredstev ogroža obstoj in nadaljnji razvoj slovenskih raziskav na podrocju jedrske varnosti. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko IJS so v letu 2017, na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj, zbranih na podrocju jedrske varnosti, pripravili oziroma sodelovali pri treh strokovnih mnenjih. Strokovna mnenja Strokovno mnenje za izgradnjo zasilne kontrolne sobe – faza 1 V letu 2017 je IJS pridobil projekt »Independent Expert Evaluation for Modification 1007-XI-L, »Construction of NEK Emergency Control Room – NPP Krško ECR«. S predlagano spremembo bi Nuklearna elektrarna Krško vzpostavila zasilno komandno sobo in okrepila delovanje glavne komandne sobe. Dodeljene funkcije glavne in zasilne komandne sobe so namenjene projektnim stanjem, stanjem izven projekta kategorije A in stanjem izven projekta kategorije B. Projekt predvideva pripravo štirih neodvisnih strokovnih mnenj. V letu 2017 so pripravili prvo neodvisno strokovno mnenje, ki obsegajo prvo fazo projekta 1007-XI-L. Gre za aktivnosti, ki jih je Nuklearna elektrarna Krško izvedla med remontom 2016. V skladu z zahtevami Nuklearne elektrarne Krško neodvisno strokovno mnenje zajema koncept, zasnovo projekta ter projektne spremembe varnostnega porocila. Neodvisno strokovno mnenje je dokumentirano v: URŠIC, Mitja, CIZELJ, Leon, DRAKSLER, Martin, ODER, Jure, PROŠEK, Andrej. Independent expert opinion by the authorized radiation and nuclear safety expert : independent evaluation for phase 1 of modification 1007-XI-L »Construction of NEK emergency control room - NPP Krško ECR«, (IJS delovno porocilo, 12287). 2017. Strokovno mnenje za izgradnjo zasilne kontrolne sobe – faza 2 V letu 2017 je IJS pridobil projekt »Independent Expert Evaluation for Modification 1007-XI-L, »Construction of NEK Emergency Control Room – NPP Krško ECR«. S predlagano spremembo bi Nuklearna elektrarna Krško vzpostavila zasilno komandno sobo in okrepila delovanje glavne komandne sobe. Dodeljene funkcije glavne in zasilne komandne sobe so namenjene projektnim stanjem, stanjem izven projekta kategorije A in stanjem izven projekta kategorije B. Projekt predvideva pripravo štirih neodvisnih strokovnih mnenj. V letu 2017 so pripravili drugo neodvisno strokovno mnenje, ki obsegajo drugo fazo projekta 1007-XI-L. Gre za aktivnosti, ki jih je Nuklearna elektrarna Krško izvedla med remontoma 2016 in 2018. V skladu z zahtevami Nuklearne elektrarne Krško neodvisno strokovno mnenje zajema koncept ter projektne spremembe varnostnega porocila. Neodvisno strokovno mnenje je dokumentirano v: URŠIC, Mitja, CIZELJ, Leon, DRAKSLER, Martin, EL SHAWISH, Samir, ODER, Jure, PROŠEK, Andrej, VOLKANOVSKI, Andrija. Independent expert opinion by the authorized radiation and nuclear safety expert : Phase 2 of modification 1007-XI-L »Construction of NEK emergency control room - NPP Krško ECR«, (IJS delovno porocilo, 12368). 2017. Strokovno mnenje za alternativno hlajenje bazena z izrabljenim gorivom Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je Institutu “Jožef Stefan” narocila pripravo neodvisnega strokovnega mnenja o predlaganih spremembah, s katerimi bo izboljšala zanesljivost zagotavljanja hlajenja bazena za izrabljeno gorivo in ohranjanje ustreznih pogojev v pomožni zgradbi. Obravnavana sprememba vkljucuje tri modifikacije: 1) Implementacijo alternativnega hlajenja z uporabo prenosnega izmenjevalca toplote, 2) Implementacijo fiksnega razvoda vodnih prh in 3) Tlacno razbremenjevanje pomožne zgradbe. Strokovna ocena o predlaganih spremembah je dokumentirana v: KLJENAK, Ivo, CIZELJ, Leon, DRAKSLER, Martin, MATKOVIC, Marko, PROŠEK, Andrej, URŠIC, Mitja, Independent Expert Opinion by Authorized Radiation and Nuclear Safety Expert: Spent Fuel Pool Alternative Cooling Design (Mod. 1028-SF-L), IJS Report, IJS-DP-12339, December 2017. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko IJS so v letu 2017 aktivno sodelovali pri raziskavah in visokošolskem izobraževanju doma in v tujini ter pri vec delovnih telesih mednarodnih organizacij in strokovnih združenj. Izobraževanja - Sodelovanje pri izvajanju univerzitetnega izobraževanja na podrocju jedrske tehnike. Pri študijskem programu sodelujejo 3 ucitelji in 3 asistenti z Odseka za reaktorsko tehniko IJS. Zaradi varcevanja in financne podhranjenosti programa se predavanja izvajajo v ciklicnem nacinu: vsak predmet se izvaja vsako drugo leto. Vsi ucitelji v programu sodelujejo v okviru dodatnih zaposlitev oziroma pogodb s Fakulteto za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani. Stalnega mesta za ucitelja jedrske tehnike na Univerzi v Ljubljani ni. Na doktorskem programu »Matematika in fizika« v okviru modula Jedrska tehnika je na odseku trenutno aktivnih 7 študentov, 1 je v letu 2017 doktoriral. - Organizacija in izvedba tecaja »Lessons learned from the Fukushima Dai–Ichi«. V okviru tecaja, ki je bil organiziran in financiran v okviru projekta Evropske komisije (INSC projekt MC3.01/13), so usposabljali strokovnjake upravnih organov in pooblašcenih izvedencev iz držav izven Evropske skupnosti. Cilj tecaja je bil predstavitev jedrske nesrece v Fukušimi in razprava o lekcijah, ki smo se jih v tej nesreci naucili. Izpostavljen je bil pomen varnostne kulture, periodicnih varnostnih pregledov ter podan pregled pofukušimskih ukrepov MAAE in WENRE. Podane so bile informacije o vsebini, namenu in rezultatih stresnih testov v EU. Izpostavljen je bil pomen zasnove in implementacije zašcite pred zunanjimi dogodki, pomembnosti zašcite pred veckratnimi odpovedmi ter mejnimi pojavi, ki lahko privedejo do hudih posledic, pomenu varnostnih rezerv pri zasnovi elektrarn. Izvedena je bila prakticna vaja na temo pofukušimskega akcijskega nacrta za NEK. Pri organizaciji in izvedbi tecaja so poleg IJS (R4 in ICJT) sodelovali še strokovnjaki iz URSJV in ITER Consult iz Italije. Tecaj je trajal pet delovnih dni. - Organizacija in izvedba tecaja »Thermo-Hydraulic analysis from regulatory perspective for NPP accident analysis« V okviru tecaja, ki je bil organiziran in financiran v okviru projekta Evropske komisije (INSC projekt MC3.01/13), so usposabljali strokovnjake upravnih organov in pooblašcenih izvedencev iz držav izven Evropske skupnosti. Cilj tecaja je bil predstavitev in razprava o analizah nesrec v jedrskih elektrarnah, njihovimi cilji in vlogi pri zagotavljanju jedrske varnosti. Obravnavani so bili osnovni koncepti termodinamike, kljucni termo-hidravlicni pojavi in ohranitveni zakoni na katerih temeljijo simulacijska orodja, ki jih uporabljamo v praksi. Predstavljene so bile razlicne simulacijske metode, podane njihove prednosti ter pomanjkljivosti. Izpostavljena so bila kljucna vprašanja glede modelnih predpostavk, pomen verifikacije in validacije numericnih orodij ter podan pregled namenskih eksperimentov za preucevanje osnovnih fizikalnih pojavov. Podane so bile informacije o zakonodajnih okvirih glede analiz nesrec, o vlogi regulatorjev in pooblašcencev za jedrsko in sevalno varnost pri zagotavljanju le-te. Izvedena je bila prakticna vaja na temo izbranega scenarija nesrece. Pri organizaciji in izvedbi tecaja so poleg IJS (R4 in ICJT) sodelovali še strokovnjaki iz URSJV in ITER Consult iz Italije. Tecaj je trajal pet delovnih dni. - Organizacija in izvedba tecaja »Requirements and safety evaluation for NPP SAR« . V okviru tecaja, ki je bil organiziran in financiran v okviru projekta Evropske komisije (INSC projekt MC3.01/13), so usposabljali strokovnjake upravnih organov in pooblašcenih izvedencev iz držav izven Evropske skupnosti. Cilj tecaja je bil predstavitev in razprava o predmetu, obsegu in sestavi varnostnega porocila za jedrsko elektrarno v razlicnih stadijih. Obravnavane so bile varnostne analize ter nacin pregleda in varnostnega vrednotenja s strani upravnega organa in vloga pooblašcenih organizacij pri tem. Podana je bila informacija o zakonodajnem okviru za jedrsko varnost in zahteve WENRA za nove reaktorje. Predstavljeni so bili tudi drugi standardi in smernice za pregled varnostnega porocila. Izvedena je bila prakticna vaja na temo varnostnega pregleda, tecaj pa se je zakljucil z obiskom jedrske elektrarne Krško, na katerem so predstavili program nadgradnje jedrske varnosti in nudili voden ogled same elektrarne. Pri organizaciji in izvedbi tecaja so poleg IJS (R4 in ICJT) sodelovali še strokovnjaki iz URSJV in ITER Consult iz Italije. Tecaj je trajal pet delovnih dni, zadnji šesti dan pa je bil namenjen obisku NEK. Dva izmed udeležencev sta se udeležila še enotedenskega usposabljanja na IJS. - Organizacija in izvedba tecaja »Short Course on Severe Accident Phenomenology«. Na Institutu »Jožef Stefan« je od 23. do 27. oktobra 2017 potekal tecaj o fenomenologiji težkih nezgod v lahkovodnih jedrskih elektrarnah (Short Course on Severe Accident Phenomenology). Na tecaju so bili obravnavani vsi pojavi, do katerih prihaja tekom tovrstnih nezgod. Kot ilustracija je bila predstavljena jedrska nesreca v Fukušimi na Japonskem leta 2011. Poleg tega so bile obravnavane tudi verjetnostne varnostne analize in programa za simulacije nezgod. Tecajniki so imeli na izbiro tudi obisk jedrske elektrarne v Krškem ali raziskovalnega reaktorja TRIGA. Na tecaju je predavalo 10 predavateljev iz tujine in 3 predavatelji iz IJS. Registriranih je bilo 50 tecajnikov iz tujine in 12 tecajnikov iz Slovenije (2 iz URSJV, 3 iz NEK, 3 iz GEN energija in 4 iz IJS). Tecaj se je v celoti financiral iz šolnin slušateljev. Mednarodna porocila - Sodelovanje pri pripravi OECD/NEA porocila EVSE o stanju na podrocju parnih eksplozij izven reaktorske posode: v okviru OECD/NEA delovne skupine WGAMA (Working Group on Analysis and Management of Accidents) so pripravili porocilo EVSE a stanju na podrocju parnih eksplozij izven reaktorske posode (Status Report on Ex-Vessel Steam Explosion: EVSE). Dokument med drugim podaja smernice za potrebne prihodnje raziskave na podrocju interakcije taline s hladilom. - Sodelovanje pri pripravi OECD/NEA porocila PIRT za bazen za rabljeno gorivo v primeru izgube hlajenja in izgube hladila. CSNI (Committee on the Safety of Nuclear Installations), ki deluje v okviru OECD/NEA, se je na dogodke tekom jedrske nesrece v Fukušimi na Japonskem leta 2011 odzval z razlicnimi aktivnostmi. Med drugim je odbor sprožil pripravo porocila »Status Report on Spent Fuel Pools under Loss-of-Cooling and Loss-of-Coolant Accident Conditions«. Porocilo povzema aktualno znanje o tovrstnih nesrecah in priporoca implementacijo metodologije PIRT (Phenomena Identification and Ranking Table) z namenom, da bi sistematicno identificirali pojave, ki so velikega pomena za jedrsko varnost in o katerih je razpoložljivo znanje pomanjkljivo. Predstavnik IJS se je aprila 2017 udeležil zakljucnega sestanka tematske skupine za pripravo porocila PIRT, ki je bilo uspešno zakljuceno in ga je novembra 2017 potrdil tudi CSNI. Sodelovanje IJS pri pripravi omenjenega porocila je sofinanciral NEK d. o. o. Gre za metodologijo, ki v prvi fazi identificira kljucne pojave vezane na doloceno tematiko, torej bazen z rabljenim gorivom (Spent Fuel Pit – SFP), v drugi fazi pa na osnovi glasovanja skupine ekspertov clanic delovne skupine opredeli pomembnost posameznih pojavov in ovrednoti zanesljivost rezultatov glasovanja ter tako omogoci oblikovanje prioritet za nadaljnjo obravnavo. Mednarodni programi - CAMP: Mednarodni program CAMP (Code Applications and Maintenance Program) poteka pod pokroviteljstvom Zvezne jedrske upravne komisije ZDA (US NRC). Udeležili so se spomladanskega in jesenskega srecanja CAMP 2017 in o tem porocali zainteresiranim organizacijam v Sloveniji. Opravljena je bila analiza eksperimenta SB-HL-02. Eksperiment SB-HL-02 je bil izveden dne 30. junija 1987 v okviru programa LSTF/ROSA-IV in predstavlja veliko izlivno nezgodo v vroci veji, ki ustreza velikosti ekvivalentnega zloma 10 % preseka v hladni veji. Zlom se nahaja v vroci veji s tlacnikom. Predpostavljena je popolna izguba visokotlacnega varnostnega vbrizgavanja in pomožne napajalne vode, socasno z izgubo zunanjega elektricnega napajanja. Tak scenarij predstavlja nezgodo, ki presega projektno nezgodo (po terminologiji Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) to pomeni Design Extension Condition (DEC)). Za izracune so uporabili zadnji verziji racunalniških programov RELAP5 in TRACE. Rezultati kažejo, da so izracuni TRACE primerljivi z izracuni RELAP5 in da se oboji simulirani rezultati dobro ujemajo z eksperimentalnimi podatki.. - CSARP: Mednarodni program CSARP (Cooperative Severe Accident Research Program) poteka pod pokroviteljstvom Zvezne jedrske upravne komisije ZDA (US NRC). Udeležili so se srecanja za evropske uporabnike programa MELCOR (European MELCOR User Group - EMUG), delavnice za uporabnike programa MELCOR ter CSARP/MCAP (MELCOR Code Assessment Program) srecanja. V okviru projekta za URSJV »Analiza vpliva nadgradnje varnosti NEK na smernice za obvladovanje težkih nesrec« so s programom MELCOR 1.8.6 analizirali tri scenarije težke nesrece in raziskali vpliv opreme, kot jo predvideva program nadgradnje varnosti, na preprecevanje in blaženje posledic težkih nesrec. Na sestanku slovenskih in hrvaških udeležencev v programu CSARP, ki je bil v NEK in so se ga udeležili predstavniki URSJV, NEK, FER in IJS, so predstavili status programa v Sloveniji in predlog prihodnjih aktivnosti za program. Sodelujocim so razdelili DVD z materiali srecanj EMUG in CSARP/MCAP ter MELCOR delavnice. Pripravili so tudi porocilo o izvajanju programa v Sloveniji. Mednarodna združenja - ENEN: Združenje ENEN (European Nuclear Edcuation Network) združuje vec kot 60 univerz z jedrskim programom, raziskovalnih inštitutov in industrije v EU in širše. Cilj združenja je ohranjati in povecevati kvaliteto izobraževanja in usposabljanja na vseh podrocjih, ki so kakorkoli povezana z jedrsko energijo. Prof. dr. Leon Cizelj je predsednik združenja. - ETSON: ETSON (European Technical Safety Organisations Network) združuje evropske pooblašcence za jedrsko varnost, ki jedrskim upravnim organom zagotavljajo znanstveno in tehnicno podporo. Cilj ETSON-a je razvoj in promocija najboljše prakse pri izdelavi jedrskih varnostnih ocen. Na osnovi izkušenj svojih clanic, ETSON prispeva k harmonizaciji prakse na podrocju jedrske varnosti v Evropski skupnosti. ETSON med drugim nudi tudi forum za sodelovanje pri varnostnih analizah, raziskavah in razvoju. Potrebna pogoja za clanstvo v ETSON-u, sta neprofitnost in razvita lastna raziskovalna dejavnost organizacije. IJS je edina izmed slovenskih pooblašcenih organizacij, ki je clanica ETSON-a. Prof. dr. Leon Cizelj je clan upravnega odbora združenja. - NUGENIA: NUGENIA (Nuclear Generation II & III Association) je bila ustanovljena kot ambiciozna organizacija za podporo napredku varnega, zanesljivega in ucinkovitega upravljanja z jedrskimi elektrarnami. NUGENIA vzpostavlja, na viden in transparenten nacin, znanstvene in tehnicne osnove tako, da inicira in podpira mednarodne raziskovalne in razvojne projekte in programe. NUGENIA na ta nacin prispeva k inovacijam ter spodbuja razširjanje in uporabo rezultatov razvoja in raziskav. - SNETP: Namen tehnološke platforme za trajnostno jedrsko energijo SNETP (Sustainable Nuclear Energy Technology Platform), v kateri sodeluje vec kot 120 raziskovalnih ustanov, podjetij in drugih organizacije iz EU, je usmerjati raziskave na naslednjih podrocjih jedrske energije: razvoj materialov in goriv, simulacijska orodja za nacrtovanje in varnost reaktorjev, termicni in hitri reaktorji, gorivni cikli, procesi v radioaktivnih odpadkih, infrastrukture za izobraževanje ter raziskave in razvoj, lahkovodni reaktorji, ter visokotemperaturni reaktorji in procesi. Prof. dr. Leon Cizelj je clan upravnega odbora platforme. Mednarodni projekti - Evropski projekt ANNETTE (Advanced Networking for Nuclear Education and Training and Transfer of Expertise), ki ga v okviru Obzorja 2020 sofinancira Evropska komisija, je posvecen naprednemu mreženju za jedrsko izobraževanje in usposabljanje ter prenos strokovnega znanja. Projekt se je pricel 1. januarja 2016 in bo trajal do 31. decembra 2019. - Evropski projekt ATLAS+: glavni namen projekta je obravnavati napredna orodja za ocenjevanje strukturne celovitosti komponent za varno in dolgorocno obratovanje jedrskih elektrarn. V projektu, ki ga koordinira VTT iz Finske, sodeluje poleg IJS še vec kot sedemnajst evropskih partnerjev. Projekt se je pricel 1. junija 2017 in bo trajal do 31. maja 2021. - Evropski projekt CESAM: namen evropskega projekta CESAM (Code for European Severe Accident Management), ki je bil del 7. okvirnega programa EU, tematsko podrocje EURATOM, je bil razvoj in preverjanje evropskega sistemskega programa za simulacijo težkih nesrec ASTEC, ki sta ga skupaj razvijala francoski Institut de Radioprotection et de Sûreté Nucléaire (IRSN) in nemški Gesellschaft für Anlagen- und Reaktorsicherheit (GRS). Projekt se je pricel 01. aprila 2013 in je trajal do 31. marca 2017. IJS je sodeloval predvsem pri preverjanju modelov zgorevanja vodika v zadrževalnem hramu. Pri tem je bilo simuliranih 29 poskusov zgorevanja vodika, ki so bili izvedeni v eksperimentalni napravi THAI v podjetju Becker Technologies (Eschborn, Nemcija). - Evropski projekt ENEN+. Naslov projekta je »Pritegni, zadrži in razvij nove jedrske talente z vec kot le akademskim izobraževanjem«. Glavni namen projekta je obravnavati vkljucenost mlajše generacije v izobraževanje in usposabljanje na razlicnih podrocjih jedrske tehnologije in znanosti. V projektu poleg IJS sodeluje vec kot dvajset evropskih partnerjev. Projekt se je pricel 1. januarja 2017 in bo trajal do 31. decembra 2020. - Evropski projekt EUROPAID je namenjen teoreticnemu in prakticnemu usposabljanju strokovnjakov jedrskih upravnih organov in tehniških podpornih organizacij iz držav izven Evropske skupnosti za krepitev njihovih upravnih in tehniških zmožnosti. Projekt se je pricel 26. januarja 2015 in bo trajal do 25. januarja 2018. - Evropski projekt JOPRAD (Towards a Joint Programming on Radioactive Waste Disposal), ki ga v okviru Obzorja 2020 sofinancira Evropska komisija, pripravlja podlage za skupno nacrtovanje, izvajanje in sofinanciranje raziskav na podrocju varnega odlaganja radioaktivnih odpadkov. Projekt se je pricel 1. septembra 2015 in je trajal do 1. decembra 2017. - Evropski projekt NARSIS (New Approach to Reactor Safety ImprovementS) je štiriletni evropski projekt okvirnega programa Obzorje 2020, katerega glavna cilja sta zapolniti identificirane pomanjkljivosti pri varnostnih analizah zunanjih nevarnosti in predlagati priporocila za bodoco zakonodajo. Prvi trije delovni sklopi so raziskovalne narave, cetrti in peti pa aplikativne narave. Institut »Jožef Stefan«, Odsek za reaktorsko tehniko (IJS, R-4) sodeluje v prvih štirih delovnih sklopih in šestem delovnem sklopu. Prvi delovni sklop je namenjen karakterizaciji fizicnih groženj zaradi razlicnih zunanjih nevarnosti in scenarijev. Drugi delovni sklop je namenjen oceni glavnih kriticnih komponent jedrske elektrarne. Tretji delovni sklop je namenjen skupnemu tveganju in varnostnim analizam, cetrti pa primerjavi razlicnih varnostnih pristopov za oceno varnosti na primeru dejanskega reaktorja. Peti delovni sklop je namenjen orodju za podporo ravnanju med težkimi nesrecami, šesti pa širjenju rezultatov doseženih v projektu. Projekt se je pricel 1. septembra 2017 in bo trajal do 31. avgusta 2021. - OECD/NEA »Razumevanje in obvladovanju procesov v bazenu z rabljenim gorivom v primeru nezgode z izgubo hlajenja in izlivne nezgode«. V raziskovalnem projektu, ki ga je v okviru sodelovanja IJS v tematski skupini OECD/NEA za pripravo porocila PIRT ob izgubi hlajenja in izlivni nezgodi v SFP sofinanciral NEK, so simulirali navedeni hipoteticni nezgodi v bazenu za izrabljeno gorivo v NEKu. Uporabili so programski paket ASTEC in lastno kodo, ki je bila spisana v MATLABu. - Evropski projekt SESAME. V marcu 2015 se je zacel prvi evropski projekt iz programa Obzorje 2020, v katerem sodeluje Odsek za reaktorsko tehniko IJS. Projekt SESAME (thermal hydraulics Simulations and Experiments for the Safety Assessment of MEtal cooled reactors) bo trajal 4 leta, iz naslova pa je razvidno, da gre za projekt, katerega tema je termohidravlika tekocih kovin, ki hladijo hitre oplodne reaktorje. IJS-R4 v okviru projekta opravlja zelo natancne simulacije turbulentnega prenosa toplote z metodo spektralnih elementov, ki pa so omejene na enostavne geometrije in nizka Reynoldsova števila. Rezultati IJS bodo služili kot podatkovna baza za preverjanje manj natancnih racunalniških programov, ki se uporabljajo v bolj kompleksnih geometrijah in pri višjih Reynoldsovih številih. - Evropski projekt SOTERIA (Safe long term operation of light water reactors based on improved understanding of radiation effects in nuclear structural materials) je štiriletni evropski projekt pod okriljem programa EURATOM v Obzorju 2020. Glavni cilj projekta je izboljšati razumevanje pojavov staranja jekel, ki se uporabljajo za izdelavo tlacnovodnih reaktorskih posod in njenih notranjih komponent. IJS-R4 na projektu sodeluje v sklopu, ki se ukvarja z modeliranjem in simulacijami. Pomagal bo razviti, implementirati in kalibrirati model kristalne plasticnosti, ki bo upošteval variacije na skali mikrostrukture jekla in podal zanesljive napovedi za lokalni kot tudi makroskopski mehanski odziv jekla ob razlicnih sevalnih obremenitvah. V sodelovanju z JRC (Petten, Nizozemska) bo IJS-R4 pomagal dolociti tudi lomne lastnosti medkristalnih mej v obsevanem jeklu, ki bo izpostavljeno korozivnemu okolju, ter s tem razviti statisticen model za napoved nastanka medkristalnih razpok. Projekt se je pricel 1. septembra 2015. - Dvostranski projekt CEA »Kvantitativna napoved napetosti, ki sproži nastanek napetostno korozijskih razpok v notranjih strukturah tlacnovodnega reaktorja«. Namen tega projekta je dolociti krivuljo napetosti v odvisnosti od sevalnih obremenitev, pri katerih nastanejo medkristalne razpoke v zlitinah avstenitnega nerjavnega jekla zaradi skupnih ucinkov sevanja, korozije ter mehanskih obremenitev. Projekt obsega eksperimentalne in analiticne aktivnosti. Projekt se je pricel 1. junija 2015 in koncal 30. junija 2017. - Dvostranski projekt CEA »Raziskovanje stratificiranih parnih eksplozij«. Namen projekta je raziskovati stratificirane parne eksplozije in predlagati potrebne modifikacije naprave KROTOS v CEA, ki bodo omogocile izvajanje eksperimentov interakcije taline s hladilom v stratificirani konfiguraciji s prototipsko talino. Projekt, ki se je pricel 1. junija 2015 in je trajal 2 leti, so uspešno zakljucili. - Dvostranski projekt EdF »Raziskave vezanega turbulentnega prenosa toplote«. Na Odseku za reaktorsko tehniko IJS je od leta 2016 na 18 mesecnem izobraževanju dr. Cedric Flageul, ki se ukvarja s simulacijami turbulentnega prenosa toplote in penetracije temperaturnih turbulentnih fluktuacij v trdne stene cevi in posod. Njegovo podoktorsko izobraževanje financira Électricité de France. Ob koncu leta 2017 so se dogovorili za polletno podaljšanje izobraževanja. - Dvostranski projekt IRSN »Možnosti uporabe programa MC3D za modeliranje interakcije taline z natrijem v z natrijem hlajenih hitrih reaktorjih«. V okviru tega projekta sodelujejo z IRSN pri analizi in razvoju naprednega racunalniškega programa MC3D in sicer v podporo raziskavam inovativnih z natrijem hlajenih jedrskih reaktorjih. Projekt se je pricel 15. oktobra 2016 in se je uspešno zakljucil v zacetku leta 2017. - Dvostranski projekt IRSN »Racunalniški program MC3D«. Dvostranski projekt IRSN, IJS – R4, »Racunalniški program MC3D«, v okviru katerega sodelujejo pri razvoju naprednega racunalniškega programa MC3D za simulacijo interakcije taline in hladila, ki se uporablja za varnostne analize v jedrskih elektrarnah. - Dvostranski projekt KAERI »Interakcija taline in hladila povezana s pojavom parne eksplozije«, v okviru katerega imajo dostop do eksperimentalnih podatkov na napravi TROI. - Dvostranski projekt TA&AM »Eksperimentalne in numericne študije visokotemperaturnih plinsko hlajenih reaktorjev«. Odsek za reaktorsko tehniko IJS in Nuclear Engineering Department, Texas A & M University (TA & MU), ZDA, sodelujeta v skupnem raziskovalnem projektu na podrocju raziskav tokovnih karakteristik in prenosa toplote visokotemperaturnega plinsko hlajenega reaktorja. Projekt se je pricel 1. februarja 2018 in bo trajal do 31. decembra 2018. - Vecstranski raziskovalni projekt IPRESCA (Integration of Pool Scrubbing Research to Enhance Source-term Calculations), se je pricel v letu 2017. Njegov namen bodo raziskave na podrocju bazenskega filtriranja (»pool scrubbing«). Projekt, ki se je pricel na iniciativo podjetja Becker Technologies iz Eschborna (Nemcija), bo potekal brez financiranja v okviru mednarodne asociacije NUGENIA (Nuclear GENeration II & III Association). Pri bazenskem filtriranju se v casu težke nesrece v jedrski elektrarni, plin, kontaminiran s cepitvenimi produkti, v obliki delcev (aerosolov in vecjih delcev) prevaja preko kapljevite vode. Ko se plin pretaka skozi vodo v obliki mehurckov, delci preko medfazne površine prehajajo v vodo, kar omogoca vecje zadrževanje cepitvenih produktov in zmanjševanje eventuelnih poznejših izpustov radioaktivnih snovi v okolico. Projekt bo trajal tri leta (od 2017 do 2020). Udeleženci bodo morali prispevati rezultate lastnega dela v okviru drugih projektov. - Vecstranski raziskovalni projekt SAMHYCO-NET (Towards an improvement of safety management procedures for severe accident late phase including hydrogen and carbon monoxide mitigation and explosion risk assessment models) se je pricel v letu 2017. Njegov namen bodo raziskave na podrocju tveganja zaradi vodika v zadrževalnem hramu jedrske elektrarne. Projekt, ki se je pricel na iniciativo Institut de Radioprotection et de Sûreté Nucléaire (IRSN) iz Francije, bo potekal brez financiranja v okviru mednarodne asociacije NUGENIA (Nuclear GENeration II & III Association). Predvidena vsebina projekta je uporaba pasivnih avtokatalitskih sežignih peci za vodik za zmanjševanje kolicine vodika, zgorevanje vodika v zadrževalnem hramu jedrske elektrarne, in simulacija zgorevanja vodika v genericnem modelu zadrževalnega hrama. Projekt bo trajal tri leta (od leta 2017 do leta 2020). Udeleženci bodo morali prispevati rezultate lastnega dela v okviru drugih projektov. - Raziskovalni projekt »Diagnostics and Control« na podrocju jedrske fuzije: projekt WPDC (Diagnostic & Control) je ena od strateških misij asociacije EFDA (European Fusion Development Association) za dosego dolgorocnega cilja izgradnje demonstracijske fuzijske elektrarne DEMO do leta 2050. Cilj projekta WPDC je zagotoviti integriran koncept zasnove diagnosticnih in kontrolnih sistemov v elektrarni DEMO. IJS-R4 na projektu izvaja analize na podrocju racunalniško podprtega nacrtovanja in inženirske analize na sistemih za nevtronsko in gama diagnostiko, magnetno diagnostiko in sistemih za merjenje toplotnega toka na divertorju. Projekt se je pricel 1. januarja 2015 v sklopu programa Eurofusion, Obzorje 2020, in bo trajal do konca leta 2018 oz. leta 2020 v primeru podaljšanja. - Projekt »Education« na podrocju jedrske fuzije je del EUROfusion programa v okviru Obzorja 2020, tematsko podrocje EURATOM. Namen projekta je spodbujanje dodiplomskega in doktorskega študija na podrocju fuzije. Projekt se je pricel 1. januarja 2014 in bo trajal do 31. decembra 2018 oz. 2020 v primeru podaljšanja. - Raziskovalni projekt »Global thermal analysis of DEMO tokamak« na podrocju jedrske fuzije je del EUROfusion programa v okviru Obzorja 2020, tematsko podrocje EURATOM. Namen projekta je izracun toplotnih izgub ter termicnih raztezkov sistemov tokamaka bodoce fuzijske elektrarne DEMO. Koncni cilj projekta je zasnova termicnih šcitov tokamaka DEMO in optimizacija kriogenskega hlajenja šcitov in sistema superprevodnih magnetov. Projekt, ki ga v celoti izvaja IJS, poteka v okviru širšega projekta zasnove fuzijske elektrarne »Project Plant Level System Engineering, Design Integration and Physics Integration«. Projekt se je pricel 1. januarja 2014 in bo trajal do 31. decembra 2018 oz. 2020 v primeru podaljšanja. - Vodenje raziskovalne enote na podrocju jedrske fuzije v Sloveniji. Raziskovalna enota na podrocju jedrske fuzije v Sloveniji se imenuje Slovenska Fuzijska Asociacija (SFA) in je del »Program Management Unit« v okviru EUROfusion programa, Obzorje 2020, tematsko podrocje EURATOM. Slovenska fuzijska asociacija združuje in koordinira fuzijske aktivnosti na IJS in na Univerzi v Ljubljani. Domaci projekti - ARRS projekt »Proces uparjanja med parno eksplozijo v z natrijem hlajenih hitrih reaktorjih« . To je je projekt, katerega namen je raziskati proces uparjanja med parno eksplozijo v z natrijem hlajenih hitrih reaktorjih. Projekt je financiran s strani Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Triletni projekt se je pricel 1. maja 2017. - GEN energija projekt »Opis varnostnih karakteristik in obvladovanja težkih nesrec v izbranih jedrskih elektrarnah«. Namen projekta je opis varnostnih karakteristik in obvladovanja težkih nesrec za elektrarne AES-2006 (Rosatom), APR1400 (KHNP) in Hualong One (CGN, CNNC), ter revizija varnostnih karakteristik in obvladovanja težkih nesrec za elektrarne AP1000 (Westinghouse), APWR (Mitsubishi), ATMEA-1 (Atmea) in EPR (Areva) s spremembami projektov elektrarn po nesreci v Fukušimi. Cilj projekta je na osnovi pregleda razpoložljive projektne dokumentacije pripraviti dogovorjena štiri porocila in štiri predstavitve. Pripravili so prvi dve porocili z naslovoma »Opis varnostnih karakteristik potencialnih sedem reaktorjev za JEK 2« in »Kratek opis varnostnih karakteristik potencialnih sedem reaktorjev za JEK 2«. - URSJV projekt »Analiza vpliva nadgradnje varnosti NEK na smernice za obvladovanje težkih nesrec« Namen projektne naloge je oceniti sposobnost NEK za obvladovanje težkih nesrec po izvedbi tretje faze programa nadgradnje varnosti (PNV). Cilj projektne naloge je raziskati vpliv nove opreme, kot jo predvideva PNV, na preprecevanje in blaženje posledic težkih nesrec, in z racunalniško simulacijo preveriti ustreznost obstojecih smernic NEK za obvladovanje težkih nesrec. S programom MELCOR 1.8.6 so analizirali tri scenarije težke nesrece in obravnavali ustreznost obstojecih smernic NEK za obvladovanje težkih nesrec. - URSJV projekt »Pregled strategij hlajenja taline sredice po pretalitvi reaktorske posode«. Namen projektne naloge je, ob upoštevanju najnovejših izsledkov raziskav, pripraviti pregled možnih strategij hlajenja staljene sredice, ki bo po pretalitvi reaktorske posode stekla v reaktorsko votlino. Cilj projektne naloge je kvalitativno oceniti veljavnost sklepov študije IJS iz leta 2005 o ogroženosti jedrske elektrarne v Krškem (NEK) zaradi parnih eksplozij in nevarnost parne eksplozije v NEK v luci novih eksperimentalnih podatkov in simulacij. Pripravili so porocilo, v katerem so predstavljeni problematika hlajenja taline sredice po pretalitvi reaktorske posode, prednosti in slabosti strategij s suho in poplavljeno reaktorsko votlino, ter uporabljene strategije v razlicnih državah. Podano je stanje raziskav interakcije taline s hladilom z zgodovinskim pregledom, potrebnimi dodatnimi raziskavami ter potekajocimi in nacrtovanimi mednarodnimi raziskovalnimi programi. 10.11.7 Služba za varstvo pred sevanji (SVPIS) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Do konca leta 2017 je bilo v organizacijski enoti SVPIS zaposlenih pet sodelavcev: mag. Matjaž Stepišnik, univ. dipl. fiz., vodja SVPIS (pooblašceni izvedenec), dr. Tinkara Bucar, univ. dipl. fiz., Thomas Breznik, dipl. inž. rad., Emira Bašic, dipl. var. inž., Eva Kalšek, mag. med. fiz. V drugi polovici leta se jim je pridružila nova sodelavka Eva Kalšek, ki bo zamenjala Emiro Bašic, ki se je ob koncu leta upokojila. V tem letu niso kupili dodatne merilne opreme. Ustrezno delovanje obstojece opreme se redno preverja. Trenutno SVPIS razpolaga s sledeco merilno opremo: - 6 merilnikov hitrosti doze žarkov gama, - 2 merilnika hitrosti doze nevtronov, - 4 merilnike površinske kontaminacije , - 1 prenosni spektrometer NaI(Tl), - 3 visokolocljivostne spektrometre gama (HPGe). V sklopu radioloških pregledov reaktorja, laboratorijev na IJS in zunanjih narocnikov SVPIS izvaja meritve hitrosti doze, kontaminacije in spektrometrije gama po akreditirani metodi (LP-022, EN ISO/IEC 17025). Redne mednarodne primerjalne meritve dokazujejo njihovo usposobljenost. Izdelava strokovnih mnenj in izvajanje radioloških meritev V letu 2017 so izvedli vec nadzornih pregledov in izdelali nekaj strokovnih mnenj pri zunanjih narocnikih v industriji, znanstvenih in izobraževalnih organizacijah (preglednica 50). Sodelavci SVPIS so sodelovali tudi pri vec ocenah vpliva jedrskih objektov na okolje (preglednica 51). Preglednica 50: Seznam radioloških pregledov in strokovnih mnenj v industriji in znanstvenih organizacijah opravljenih v letu 2017 OZNAKA NASLOV POROCILA IJS-DP-12274 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI, Fakulteta za matematiko in fiziko; Oddelek za fiziko (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12282 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Calcit, d. o. o. Stahovica (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12303 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Ministrstvo za obrambo RS, 107 letalska baza Vojašnica Jerneja Molana (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12304 RADIOLOŠKI PREGLED RTG DIFRAKTOMETRA UNIVERZA V LJUBLJANI, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12308 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (avtor: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12327 RADIOLOŠKI PREGLED VIRA SEVANJA OB DEMONTAŽI IN ODVOZU SIJ ACRONI d. o. o. (avtorja: Matjaž Stepišnik, Thomas Breznik) IJS-DP-12334 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Pošta Slovenije d. o. o., PE PLC Ljubljana (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12336 RADIOLOŠKI PREGLED RTG NAPRAV UNIVERZA V LJUBLJANI, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12346/A RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA URSZR - Ig (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) OZNAKA NASLOV POROCILA IJS-DP-12346/B,C RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA MORS – Park Vojaške Zgodovine (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12343 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA PIKAS podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve, d. o. o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12347 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA AMES Avtomatski merilni sistemi za okolje, d. o. o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12347 RADIOLOŠKI PREGLED PRETOCNE RTG NAPRAVE V VOZILU RS Ministrstvo za finance, FURS, Generalni financni urad, Urad za splošne zadeve (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12359 RADIOLOŠKI PREGLED RENTGENSKIH APARATOV RS Ministrstvo za finance, FURS, Generalni financni urad, Urad za splošne zadeve, Letališce Jožeta Pucnika (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12363 PREGLED OCENE VARSTVA PRED SEVANJI (P-OVPS) Anton Blaj, d. o. o. (avtorja: Matjaž Stepišnik, Thomas Breznik) IJS-DP-12371 MERITVE IONIZIRAJOCEGA SEVANJA V TEŠ (avtorja: Matjaž Stepišnik, Thomas Breznik) IJS-DP-12379 RADIOLOŠKI PREGLED RENTGENSKIH APARATOV RS Ministrstvo za finance, FURS, Generalni financni urad, Urad za splošne zadeve, Letališce Edvarda Rusjana Maribor (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12387 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Anton Blaj, d. o. o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12320 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA NIB Nacionalni inštitut za Biologijo Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12398 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Eurofins ERICo, d. o. o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12401 RADIOLOŠKI PREGLED RTG NAPRAVE Alpmetal, d. o. o. (avtor: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) OZNAKA NASLOV POROCILA IJS-DP-12413 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA METREL MEHANIKA – sestavni deli in naprave, d. o. o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12422 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA TEMAT, Družba za tehnicno preizkušanje, storitve in trgovino, d. o. o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12217 RADIOLOŠKI PREGLED LINEARNEGA POSPEŠEVALNIKA ZA PREGLED VSEBINE TOVORNIH VOZIL, Izpostava Luka Koper RS Ministrstvo za finance, FURS, Generalni financni urad, Urad za splošne zadeve (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12432 RADIOLOŠKI PREGLED RTG APARATA V VOZILU ZA PREGLED VSEBINE TOVORNIH VOZIL, Izpostava Carinskega urada Maribor RS Ministrstvo za finance, FURS, Generalni financni urad, Urad za splošne zadeve (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12452 OCENA VARSTVA PRED SEVANJI PRI UPORABI ODPRTIH VIROV SEVANJA KRKA, d. d., Novo Mesto (avtorja: Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12431 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Velika planina d. o. o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12447 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI, NTF Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo in Oddelek za materiale in metalurgijo (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) Preglednica 51: Seznam strokovnih mnenj in meritev pri ovrednotenju vplivov jedrskih objektov na okolje v letu 2017 OZNAKA NASLOV POROCILA IJS-DP-12244 MERITVE RADIOAKTIVNOSTI V OKOLICI REAKTORSKEGA CENTRA IJS - POROCILO ZA LETO 2016 (avtorja: dr. Tinkara Bucar, mag. Matjaž Stepišnik) ISBN 978-961-264-108-5 NADZOR RADIOAKTIVNOSTI V OKOLICI NEK, POROCILO ZA LETO 2016, OVREDNOTENJE IZPUSTOV IZ NEK IN PRIMERJAVA Z MERITVAMI V OKOLJU – STANJE PRED POLNITVIJO JEZA ZA HE BREŽICE, Poglavje REKA SAVA (avtor: mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12277 NADZOR RADIOAKTIVNOSTI CENTRALNEGA SKLADIŠCA RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V BRINJU - POROCILO ZA LETO 2016 (avtor: mag. Matjaž Stepišnik). 10.11.8 Odsek za znanosti o okolju (O-2) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V Odseku za znanost o okolju IJS je v letu 2017 prišlo do naslednjih sprememb: ena sodelavka se je upokojila, podoktorski sodelavec je zakljucil usposabljanje, ena mlada raziskovalka je pricela z doktorskim študijem, pet sodelavcev je sodelovalo pri dodiplomskem in podiplomskem študiju na razlicnih fakultetah. Opravljeni sta bili dve magistrski deli in eno diplomsko delo. En sodelavec se je kot štipendist MAAE od 30. 01. - 22. 12. 2017 izobraževal v Labor Spiez v Švici na podrocju dolocanja radionuklidov z masno spektrometrijo. Izobraževali so enega študenta iz Ukrajine v okviru ICTP/IAEA STEP programa (3 mesece) ter tri štipendiste MAAE. Dva meseca so izobraževali dva raziskovalca iz KRISS, Koreja na podrocju k0-INAA. Novembra so od 06. - 10. 11. 2017 organizirali IAEA delavnico v Ljubljani z naslovom: Training Workshop on Intercomparison Feedback of Neutron Activation Analysis Proficiency Tests Performed in 2017. V letu 2017 ni bilo sprememb na podrocju opreme. Vsakoletno porocanje tehnicnemu odboru za kakovost (TC-Q) pri organizaciji EURAMET (European Association of National Metrology Institutes) o spremembah sistema vodenja na O-2 skladno z zahtevami standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2005 je bilo posredovano marca 2017. Slovenska akreditacija (SA) je v septembru 2017 izvedla redni nadzor za akreditirane metode (LP-090). Nova priloga k akreditacijski listini LP-090 do priprave tega porocila še ni bila izdana. Nuklearna Elektrarna Krško je v oktobru 2017 izvedla nadzorni obisk za akreditirane metode dolocanja stroncija, tritija in 14C. Ugotovili so, da ima odsek primerno vzpostavljen in vzdrževan sistem vodenja in da ostane na listi odobrenih dobaviteljev NEK. Urad Republike Slovenije za meroslovje (MIRS) je izvedel kontrolni pregled v okviru nalog, ki jih izvajajo kot nosilec nacionalnega etalona za podrocje Množina snovi: Kemijski elementi v sledovih v anorganskih in organskih materialih. Pregled je na O-2 potekal 16. 06. 2017. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Odsek za znanosti o okolju IJS v letu 2017 ni bil deležen financne podpore URSJV iz naslova 134 cl. ZVISJV-C/-D. Sodelavci Odseka za znanost o okolju IJS so v letu 2017 na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj opravljali naslednje naloge: Strokovna mnenja Sodelovanje pri monitoringu radioaktivnosti v okolju v okolici NEK in v življenjskem okolju, ter dolocanje radionuklidov 89/90Sr in tritija v vzorcih iz okolja; sodelovanje pri neodvisnem nadzoru obratovalnega monitoringa NEK za leto 2017. Strokovne naloge opravljene za druge narocnike - Sodelovanje pri monitoringu radioaktivnosti v okolju v okolici NEK in v življenjskem okolju, dolocanje radionuklidov 89/90Sr in tritija v vzorcih iz okolja; sodelovanje pri neodvisnem nadzoru obratovalnega monitoringa NEK za leto 2017, dolocanje tritija v živilih in pitni vodi. - Dolocanje tritija v mineralnih in pitnih vodah. - Dolocanje tritija v padavinah, podzemnih in površinskih vodah. - Dolocanje skupne aktivnosti beta v mineralnih vodah. - Dolocanje 226Ra v vzorcih vod iz okolice TEŠ. - Monitoring radioaktivnosti na obmocju bivšega rudnika urana Žirovski vrh. - Monitoring radioaktivnosti plinastih in tekocih efluentov NEK. - Dolocanje tritija v odpadnih organskih tekocinah. - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih tal, sedimentov in bioloških vzorcev z uporabo k0-INAA. - Dolocanje elementov v sledovih v farmacevtskih izdelkih iz Slovenije z uporabo k0-INAA. - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih gob z uporabo k0-INAA. - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih prahu iz Indije z uporabo k0-INAA. - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih mleka v prahu iz celega sveta z uporabo k0-INAA. - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih Ti z uporabo k0-INAA. - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih Cu v prahu z uporabo k0-INAA. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Sodelavci Odseka za znanosti o okolju IJS so v letu 2017 izvajali raziskovalno – razvojna dela in aktivno sodelovali v delovnih telesih in mednarodnih projektih. Raziskovalno razvojno delo - Raziskovalno-razvojno delo na podrocju razvoja metod za dolocanje sledov naravnih in umetnih radionuklidov. - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja aktinidov v urinu. - Raziskovalno delo na podrocju razkroja zemelj in sedimentov z razkrojem v talini. - Raziskovalno delo na podrocju migracije naravnih radionuklidov in njihovega prenosa po prehranski verigi. - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja Sr radionuklidov z metodo tekocinske scintilacije. - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja americijevih in plutonijevih radionuklidov v kvarcnih in polipropilenskih filtrih. - Razvoj metod za dolocanje 237Np. - Razvoj metode za dolocanje sledov urana in torija v elektrolitskem bakru, ki se uporablja za zašcito detektorjev gama, z radiokemicno nevtronsko aktivacijsko analizo. - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja izotopskih razmerij aktinidov z uporabo masne spektrometrije. - Priprava in uporaba 197Hg radioaktivnega sledilca pri okoljskih raziskavah. - Raziskave elektrolitov za elektrodepozicijske nanose naravnih in umetnih radionuklidov na razlicne kovinske katode. - Raziskovalno delo pri dolocanju razpolovnega casa 209Po. - Raziskave dolocanja tritija v razlicnih vzorcih vod in v odpadnih organskih topilih. - Sodelovanje pri certifikaciji referencnih materialov z akreditirano k0-INAA. - Raziskovalno delo pri dolocanju elementne sestave mineralov iz Makedonije z uporabo k0-INAA. - IAEA TC RER1007 »Enhancing Use and Safety of Research reactors through Networking, Coalitions and Shared Best Practices«. - Sodelovanje z MAAE v okviru raziskav izotopske sestave padavin v Sloveniji v okviru baze Global Network of Isotopes in Precipitation (GNIP) in vzpostavljanje Slovenske mreže za opazovanje izotopske sestave padavin (SLONIP). - Raziskave dolocanja tritija v razlicnih vzorcih vod (padavine, podzemne in površinske vode) v okviru raziskovalnega programa P1-0143 ter raziskovalnih projektov L1-5451 in N1-0054. - Raziskovalno delo na podrocju radona v Postojnski jami, v Antonijevem rovu v Idriji ter radona in nano delcev v zunanjem zraku v okviru raziskovalnega programa P1-0143. Sodelovanje pri medlaboratorijskih primerjavah - NPL Environmental radioactivity proficiency test exercise 2016. - BfS RV zur bestimmung von gammastrahlern im wasser. - Ringversuch zur Bestimmung von Alpha- und Beta- Strahlern im Wasser – Ringversuch 2/2017. - IAEA-TEL-2017-03 world-wide proficiency test on determination of anthropogenic and natural radionuclides in water, milk powder, Ca-carbonate (IAEA). - IAEA Proficiency Test Exercise 2017 (Mediterranean seawater spiked with 3H, 60Co, 90Sr, 134Cs and 137Cs; (IAEA-RML-2017-01). - APMP.QM-S10 Elements in Food Supplement, Government Laboratory, Hong Kong (GLHK). - IAEA 476 Trace elements and methyl mercury in candidate CRM IAEA 476 sample. - CCQM-K145 Essential and Toxic Elements in Bovine Liver, NIM, Peking, Kitajska. - WEPAL IPE 2017.3 International Plant-Analytical Exchange (IPE): Four plant samples, Wageningen University, Nizozemska. - WEPAL ISE 2017.3 International Soil-Analytical Exchange (ISE): Four soil samples, Wageningen University, Nizozemska. Udeležba na znanstvenih srecanjih in zborovanjih - Od 31. januarja do 3. februarja 2017 udeležba na rednem letnem delovnem sestanku EURAMET, Technical Committee for Metrology in Chemistry (TC-MC), ki je potekal na GUM, Central Office of Measures v Varšavi, Poljska. - Drugi slovenski kongres o vodah, 19. - 20. 04. 2017, Podcetrtek. - Od 23. do 26. aprila 2017 udeležba na sestanku CCQM Inorganic Analysis Working Group (IAWG) v Parizu, Francija. - Regional training course on determination of 210Po in Environmental samples by alpha-particle spectrometry, 24. - 28. 04. 2017, Rabat, Maroko. - European Geosciences Union, General Assembly 2017, 24. - 28. 04. 2017, Dunaj, Avstrija. - Dan meroslovja 2017 dne 10. maja 2017, ki ga je organiziral Urad za meroslovje Republike Slovenije (MIRS). - 21st International Conference on Radionuclide Metrology, 15. - 19. 05. 2017. Buenos Aires, Argentina. - 3rd East European Radon Symposum – TEERAS 2017, 15. - 19. 05. 2017, Sofija, Bolgarija. - 4th International Conference on Environmental Radioactivity: Radionuclides as Tracers of Environmental processes – ENVIRA 2017, 29. 05. - 2. 06. 2017, Vilna, Litva. - 5th International Conference on Radiation and Applications in Various Fields of Research – RAD 5, 12. - 16. 06. 2017, Budva, Crna gora. - udeležba na sedmi mednarodni delavnici uporabnikov k0-metode, »7th International k0-Users’ Workshop«, 02. - 10. 09. 2017, Montreal, Kanada. - udeležba na sestanku CCQM Inorganic Analysis Working Group (IAWG), 25. do 28. 09. 2017, Torino, Italija. - INAC 2017 (International Nuclear Atlantic Conference), 22. - 29. 10. 2017, Belo Horizonte, Brazilija. Vir: [91]. 10.12 INSTITUT ZA ELEKTROPRIVREDU D. D. 10.12.1 Pooblastilo Institut za elektroprivredu d. d. (IE) je pooblašcen z odlocbo št. 3571-2/2016/2 z dne 17. 02. 2016, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.12.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Pri dejavnostih, opisanih v nadaljevanju, je bilo angažirano naslednje osebje IE: Jozo Galic, univ. dipl. ing. el., dr. Milutin Pavlica, univ. dipl. ing. el. in Natko Soric, univ. dipl. ing. el. ISO 9001:2015: Obseg dejavnosti: Znanstveno raziskovanje, inženiring in svetovanje na podrocju energetike in upravljanja z vodami, laboratorijske in terenske meritve, testiranje in certificiranje energetske opreme. ISO 14001:2015: Znanstveno raziskovanje, inženiring in svetovanje na podrocju energetike in upravljanja z vodami, laboratorijske in terenske meritve, testiranje in certificiranje energetske opreme. BS OHSAS 18001:2007: Obseg dejavnosti Znanstveno raziskovanje, inženiring in svetovanje na podrocju energetike in upravljanja z vodami, laboratorijske in terenske meritve, testiranje in certificiranje energetske opreme. Interni pregled ISO 9001, ISO 14001 in BS OHSAS 18001 je bil izveden 05. 12. 2017. Neskladnosti ni bilo. Nadzorni pregled je 14. 12. 2017 opravil DQS GmbH. Ugotovljene so bile tri neskladnosti, od katerih bosta dve odpravljeni januarja 2018. HRN EN ISO/IEC 17025:2007 (ISO 17025:2005): Obseg dejavnosti: visokonapetostna testiranja elektroenergetske opreme, elektricna testiranja zašcitne opreme za delo v elektroenergetskih objektih in preizkus porasta temperature elektricne opreme. Interni pregled je bil izveden 19. 01. 2017. Ugotovljeni sta bili dve neskladnosti, ki sta bili odpravljeni 03. 02. 2017. Nadzorni pregled je bil 31. 01. 2017 opravila Hrvaška akreditacijska agencija. Ugotovljene so bile tri neskladnosti, ki so bile odpravljene 15. 03. 2017. 10.12.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK Nadzor kakovosti pri dobavi in zamenjavi vzbujalnika glavnega generatorja JE Krško Obseg dejavnosti: Nadzor pri izdelavi in zamenjavi - elektricni del. Aktivnosti so se izvajale v tovarni Siemens, Charlotte, NC, USA in v JE Krško. Dela še niso koncana. Izvajanje aktivnosti zagotovitve kakovosti za podrocje I&C v JE Krško (inženirske storitve, leto 2017) Obseg dejavnosti: spremljanje modifikacij, neodvisni nadzor izvedbe del, spremljanje in presoja izvajalcev ter preverjanje proizvajalcev opreme in izvajalcev storitev. Delavec Inštituta (Natko Soric, univ. dipl. ing. el.) je trajno angažiran za QA dejavnosti na podrocju inštrumentacije in regulacije (I&C) od leta 2007 dalje. Dela ki jih opravlja, so v skladu s »Tehnicno specifikacijo za storitev izvajanja aktivnosti zagotavljanja kakovosti v JE Krško za leti 2006 in 2017 s podrocja instrumentacije in kontrole, QAS-035, rev. 2, SKV.QA, JE Krško«. 10.12.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve V letu 2017 ni bilo aktivnosti. Vir: [92]. 10.13 INSTITUT ZA VARILSTVO D. O. O 10.13.1 Pooblastilo Institut za varilstvo, d. o. o. je pooblašcen z odlocbo številka 3571-8/2013/5 z dne 30. 07. 2013, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.13.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti V kadrovski zasedbi Instituta za varilstvo je bilo nekaj sprememb. Institut je zapustil Peter Šprajc. Zaposlili so dr. Janka Tomca, ki ima opravljen tecaj iz tehnologij jedrskih elektrarn in je tudi Mednarodni varilski inženir in nadzornik. Opravlja dela pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost. Izvajala so se planirana izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, kot tudi programi uvajanja novo zaposlenih sodelavcev. Institut za varilstvo je nabavil nekaj nove opreme za delovanje Tehnološkega in NDT laboratorija. Nabavili so dva rentgena Balteau. Na novi in obstojeci opremi so se izvajala redna vzdrževalna in kalibracijska dela. Med letom so bila izvedena ocenjevanja s strani Slovenske akreditacije, in sicer: - Redno ocenjevanje laboratorijev, skladno s SIST EN ISO/IEC 17025:2005. Veljavnost akreditacije je podaljšana. - Ponovno ocenjevanje certifikacijskega organa za certificiranje osebja, skladno s SIST EN ISO/IEC 17024:2012. Veljavnost akreditacije je podaljšana. - Ponovno ocenjevanje certifikacijskega organa za certificiranje proizvodov, procesov in storitev, skladno s SIST EN ISO/IEC 17065:2012. Veljavnost akreditacije je podaljšana. 10.13.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Ni bilo aktivnosti. 10.13.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Ni bilo aktivnosti. Vir: [93]. 10.14 INŠTITUT ZA KOVINSKE MATERIALE IN TEHNOLOGIJE 10.14.1 Pooblastilo Inštitut za kovinske materiale in tehnologije (v nadaljevanju IMT) je v letu 2017 zaprosil za podaljšanje pooblastila in je pooblašcen z odlocbo št. 3571-6/2017/2 z dne 10. 05. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.14.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti Na podrocju kadrov z obsega pooblastitve IMT ni sprememb. IMT je v letu 2017 nabavil nov analizator za dolocitev vsebnosti ogljika in žvepla ELTRA CS-800. Na podrocju zagotavljanja kakovosti na IMT ni sprememb. 10.14.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja opravljena za NEK (a) Kot podizvajalec Laboratorija za numericno modeliranje in simulacije Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS LNMS) je IMT sodeloval pri izdelavi koncne strokovne ocene dokumentov, pripravljenih v okviru modifikacijskega paketa NEK DMP 1025-RC-L Pressurizer PORV Bypass. Z modifikacijo 1025-RC-L je v NEK predvidena vgradnja by-pass cevovoda mimo obstojecega PORV na cevovodu iz tlacnika do razbremenilnega rezervoarja. Namen te modifikacije je namestiti dodatno opremo na obstojeci reaktorski hladilni sistem (RC). Ta bo služila kot alternativna in rezervna rešitev za zmanjšanje tlaka v sistemu RC v primeru nezgode v elektrarni pri kateri postane neoperabilen obstojeci razbremenilni ventil (PORV) tlacnika. Nižanje tlaka RC sistema v primeru nezgode omogoca vbrizgavanje dodatne hladilno vode v sistem in vzpostavitev hlajenja sredice reaktorja. Predvidena je vgradnja vzporednega (by-pass) cevovoda z dvema motorno gnanima ventiloma. V okviru strokovne ocene je Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani preverila porocila o termo-mehanskih analizah novega ''by-pass'' cevovoda. Izvedena je bila kontrola predloženih izracunov komponent cevovodov in podpor ter dveh ventilov z analiticnimi in numericnimi racunskimi modeli. Za modifikacijo 1025-RC-L je bil izveden pregled licencnih dokumentov, varnostne ocene (SE), varnostnega presejanja (SES), sprememb koncnega varnostnega porocila (USAR) in sprememb tehnicnih specifikacij za razširjene projektne pogoje (DEC TS). IMT je pri pripravi strokovne ocene št. MOD 1025-RC-L-FS-NEK 02, Rev. 0 z naslovom ''Final independent expert evaluation report for DMP 1025-RC-L Pressurizer PORV Bypass documents'' sodeloval kot koordinator in uredil preliminarno in koncno strokovno mnenje o DMP 1025-RC-L dokumentih. Vsi preverjeni dokumenti so bili ocenjeni kot sprejemljivi. (b) IMT je za NEK izdelal strokovno mnenje ''Final independent expert evaluation report of the USAR and TS pressure change for the integrity test of the primary system'' št. IMT RC 501/2017, Rev. 0. NEK izvaja nadzor celovitosti primarnega sistema reaktorskega hladila v skladu s postopkom OSP- 3.4.604. Pri tem se izvaja lokalna vizualna inšpekcija in oceni pušcanje primarnega sistema, v skladu s kriteriji sprejemljivosti, definiranimi v Tehnicnih specifikacijah (TS) LCO 3.4.6. Test pušcanja primarnega kroga po OSP-3.4.604 se je izvajal pri tlaku primarnega sistema 164 kp/cm2. ASME Boiler And Pressure Vessel Code, Section XI, Rules for Rules for Inservice Inspection of Nuclear Power Plant Components, izdaja 2007/2008, poglavje IWB-5000 »System Pressure Tests«, v clenu IWB-5220.a) doloca, da se test pušcanja primarnega sistema izvede pri tlaku, ki ni manjši od tlaka primarnega sistema pri obratovanju reaktorja na 100 % moci, kar za NEK znaša 157.1 kp/cm2 (15.51 MPa, 2250 psia). V prihodnje namerava NEK izvajati test celovitosti primarnega sistema v skladu z OSP-3.4.604 pri tlaku 157.1 kp/cm2. Zaradi nameravane spremembe tlaka testiranja je NEK izvedla spremembe opisov v licencnih dokumentih USAR in TS na mestih, kjer je navedena vrednost tlaka izvajanja testa pušcanja primarnega sistema. Prav tako sta bila v pregled predana varnostno presejanje in varnostna ocena vezana na spremembo tlaka. IMT je za NEK pripravil koncno strokovno oceno predloga sprememb USAR »UCP 17-07«, sprememb Tehnicnih specifikacij »TSCP 02/17« ter pripadajocega Varnostnega presejanja »SES 17-109« in Varnostne ocene »SE 17-009«. Vsi dokumenti so bili ocenjeni kot sprejemljivi. 10.14.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Mehanske preiskave Laboratorij je usposobljen za izvajanje mehanskih in tehnoloških preskusov kovinskih in nekovinskih materialov v skladu z veljavnimi standardi SIST, EN, DIN in ISO. Laboratorij izvaja tudi raziskave in ekspertize kovinskih materialov ter izdelkov. Laboratorij za mehanske preiskave IMT je v letu 2017 izpopolnjeval akreditacijo po standardu EN ISO/IEC 17025, kot preskusni laboratorij za merjenjem trdote po Vickersu, Rockwellu in Brinellu, natezni preskus pri sobni temperaturi in ugotavljanje žilavosti po Charpyju. (Slovenska akreditacija, št. akreditacijske listine LP-088). V sklopu akreditacij je laboratorij z inštitutom pri IfEP Nemcija, sodeloval v dveh medlaboratorijskih primerjavah (merjenje trdote po Brinelu in Rockwellu). V letu 2017 je LMP na izdal 60 porocil o mehanskih preiskavah za zunanje narocnik in 90 porocil za potrebe raziskovalnih nalog IMT. Metalografske preiskave Laboratorij za metalografijo poleg osnovnih klasicnih metalografskih postopkov priprave vzorcev izvaja tudi novejše postopke, namenjene predvsem elektronski mikroskopiji pri velikih povecavah in elektronski mikroskopiji neprevodnih vzorcev. Laboratorij je v letu 2017 izvedel karakterizacijo mikrostrukture kovinskih materialov na 1660 pripravljenih vzorcih za razlicne narocnike iz industrije in za raziskovalno delo IMT, ter izdal 42 porocil o opravljenih analizah materialov. Kemijske preiskave Dejavnosti laboratorija za analizno kemijo so raziskave in razvoj analiznih metod za karakterizacijo nekovinskih in kovinskih materialov. Kemijske analize osnovnih, spremljajocih in sledov elementov v razlicnih kovinskih materialih se izvajajo z metodo opticne emisijske spektrometrije z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-OES), plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS) in z rentgensko fluorescencno spektrometrijo (XRF). Dolocanje vsebnosti ogljika in žvepla poteka z metodo infrardece absorpcije po sežigu v indukcijski peci, dolocanje vsebnosti dušika pa po Kjeldahl-ovem postopku. Z uporabo zgoraj omenjenih metod je kemijski laboratorij v letu 2017 opravil dolocitve razlicnih elementov v 963 vzorcih in izdal 247 porocil za razlicne narocnike. Strokovna mnenja Seznam strokovnih mnenj v letu 2017 povzetih iz on-line baze podatkov Cobbis: - Karakterizacija in optimizacija litja Al ozkega traku, [COBISS.SI-ID 1366954], - Karakterizacija necistoc na dnu plocevink, [COBISS.SI-ID 1366442], - Metalografska karakterizacija udrobnjevalcev in aluminijevih predzlitin, [COBISS.SI-ID 1284266] - Metalografska karakterizacija aluminijevih zlitin iz šarže B, [COBISS.SI-ID 1296298] - Analiza odpornosti na lezenje in mikrostrukture jekla PK323Mo, [COBISS.SI-ID 1293226] - Analiza površine drenažne cevi 06HAJ20BR621 iz RH2 in depozita iz zamašene drenažne cevi, [COBISS.SI-ID 1367210] - Analiza vzroka netesnosti na izmenjevalcih toplote, [COBISS.SI-ID 1298346] - Metalografska preiskava površinskih napak pri eloksiranju ohišja iz Al zlitine 6082-T6, [COBISS.SI-ID 1333418] - Mikrostrukturne preiskave in ocena stanja kolektorja in bobna K1 v TE-TOL, [COBISS.SI-ID 1320618] - Preiskave na komponentah turboagregata bloka 3 v TE-TOL: remont 2017, [COBISS.SI-ID 1352618] - Preiskave plamenice parnega kotla št. 39819 v TE Brestanica, [COBISS.SI-ID 1319850] - Analiza vzroka depozitov v vodi na kotlu PK1, [COBISS.SI-ID 1343914] - Analiza loma orodja za fino štancanje, [COBISS.SI-ID 1293738] - Analiza zobniškega para, [COBISS.SI-ID 1330858] - Elektronska mikroskopija laserskih zvarov in analiza vzroka zacetka pušcanja, [COBISS.SI-ID 1335210] - Raziskava obrabe na vodilih plošc. [COBISS.SI-ID 1342634] - Strokovno mnenje o nastanku površinske poškodbe na orodju za brizganje plastike, [COBISS.SI-ID 1310378] - Strokovna ocena kvalitete AKZ in zvarov na jekleni konstrukciji dizel agregatov in na podpornih stebrih nadzemnega plinovoda, [COBISS.SI-ID 1330602] - Analiza nekovinskih vkljuckov v jeklu PK323Mo v vzorcu BT 88.N1 in BS 0192/M1, [COBISS.SI-ID 1309098] - Ocena stanja materiala glave gonilnika, [COBISS.SI-ID 1281962] Udeležba na konferencah oziroma predavanjih Sodelavci Inštituta za kovinske materiale so se udeležili naslednjih konferenc in delavnic: - 17th European Conference on Applications of Surface and Interface Analysis, ECASIA`17, 24. - 29. 09. 2017, Montpellier, Francija - 4th IFHTSE, European conference on heat treatment and surface engineering, 26. - 29. 06. 2017, Nica, Francija - 9th Jožef Stefan International Postgraduate School Students' Conference and 11th Young researchers' Day, 19. - 20. 04. 2017, Ljubljana, Slovenija - Dan Akreditacije, 06. 12. 2017, Slovenska akreditacija, Brdo pri Kranju - 9th European Stainless Steel Conference - Science & Market & 5th European Duplex Stainless Steel Conference & Exhibition, 25. - 27. 05. 2017, Bergamo, Italija - 4th International ECCC Creep & Fracture Conference, 10. - 14. 09. 2017, Düsseldorf, Nemcija - 2. slovensko posvetovanje mikroskopistov, 11. - 12. 05. 2017, Piran, Slovenija Inštitut za kovinske materiale in tehnologije je organiziral 25. mednarodno konferenco o materialih in tehnologijah, od 16. do 19. oktobra 2017, v Kongresnem centru GH Bernardin, Portorož. Delo raziskovalcev IMT v obliki clankov in prispevkov na konferencah je zabeleženo v bazi podatkov on-line bibliografskega sistema www.cobiss.si. Vir: [94]. 10.15 INŠTITUT ZA METALNE KONSTRUKCIJE 10.15.1 Pooblastilo Inštitut za metalne konstrukcije (v nadaljevanju IMK) je pooblašcen z odlocbo št. 3571-3/2013/3 z dne 25. 02. 2013, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.15.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti Na IMK je bilo dne 31. decembra 2017 zaposlenih skupno 26 delavcev (eden vec kot v letu 2016). Med njimi imajo trije naslov doktor znanosti, 16 izmed njih ima visokošolsko izobrazbo ter dva višješolsko izobrazbo. Sodelavci IMK so se v letu 2017 udeležili usposabljanj, ki so povezana s pooblastitvijo ter so za izvajanje nadzora remontnih del v NEK potrebovali nova znanja ali njihovo obnovitev: - Tecaj varnega dela na višini (obnovitveni), Lozej, - Usposabljanje in certificiranje za NDT (VT2, Basic-Level 3), Q Techna (Sector Cert), - Spletni seminar Introduction to Analytical Microscopy for Steel and Other Metals (ASM International), - Spletni seminar Advanced Analytical Microscopy for Steel and Other Metals (ASM International), - Spletni seminar Fundamentals of Hardness Testing (Buehler). V letu 2017 so bile pri nabavi zabeležene investicije v novo merilno opremo (moment kljuc, merilnik debeline premazov) ter posodobitev programske opreme za projektiranje. Na obstojeci opremi inštituta so se po planu izvajala redna vzdrževalna dela ter kalibracijski postopki. Slovenska akreditacija je v januarju in februarju 2017 opravila tri presoje in sicer: - redno presojo v povezavi z akreditacijo laboratorija kovinskih konstrukcij po SIST ISO/IEC 17025:2005 (akreditacijska listina LP-006); - redno presojo s širitvijo v povezavi z akreditacijo certificiranja osebja (varilcev in operaterjev varjenja) po SIST ISO/IEC 17024:2012 (akreditacijska listina CO-002); - redno presojo s širitvijo v povezavi z akreditacijo certificiranja notranje kontrole proizvodnje kovinskih konstrukcijskih proizvodov po SIST EN 17065:2012 (akreditacijska listina CP-009). V septembru 2017 je inštitut SIQ opravil redno (po standardu ISO 9001:2008) in drugo prehodno presojo sistema vodenja kakovosti IMK po standardu ISO 9001:2015. IMK je s tem uspešno zakljucil prehod ter prilagoditev sistema vodenja kakovosti zahtevam novega standarda ISO 9001:2015. 10.15.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovne naloge, opravljena za druge narocnike Po narocilu NEK je IMK opravil naslednje strokovne naloge: - Nadzor izvajanja del pri Mod. 714-AB-L Prostor za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov - WMB (nadaljevanje dela iz leta 2016), - Nadzor nad vgradnjo materialov in vgrajenih materialov ter geološki in geodetski nadzor za projekt »Rekonstrukcija crpališca meteorne in fekalne kanalizacije v NEK« v skladu z ZGO - Mod. 1047-SV-L, - Nadzor nad vgradnjo materialov in vgrajenih materialov za projekt: Rekonstrukcija Operativno podpornega centra – OPC, - Nadzor nad vgradnjo materialov za kabelske kinete od BB1 do WMB, - Nadzor nad vgradnjo materialov in vgrajenih materialov za projekt: Varovanje deponije remontnih zagatnic, - Analiza loma vzmeti varnostnega ventila na izlocevalniku vlage, - Analiza materiala drsnega ležaja (nadaljevanje dela iz leta 2016), - Preskušanje lastnosti materiala SA 316, - Preskus postopka spajkanja B-03-01 in preskus spajkalcev (skupaj trije preskusi spajkalcev). - Po narocilu ARAO je IMK opravil naslednjo strokovno nalogo: - Strokovno mnenje na Koncno porocilo, revizija 0, prvega obcasnega varnostnega pregleda objekta CSRAO (delo se nadaljuje v letu 2018). Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V okviru programa periodicnih pregledov nosilnih jeklenih konstrukcij v NEK je IMK v letu 2017 opravil glavni pregled naslednjih konstrukcij: - po poteku desetletnega obratovanja: pregled zapornic in dvigala na jezu NEK (nadaljevanje dela iz leta 2016). 10.15.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Sodelavci IMK so se v letu 2017 udeležili naslednjih strokovnih seminarjev oziroma posvetovanj: - 9th Edition of the International Summer School of Nuclear Decommissioning and Waste Management, september 2017. Vir: [95]. 10.16 NUCCON, GMBH 10.16.1 Pooblastilo NUCCON GmbH je bil pooblašcen z odlocbo št. 3571-3/2014/3 z dne 18. 03. 2014, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.16.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji V letu 2017 ni bilo nobenih sprememb ne v kadrih, opremi ali zagotavljanju kakovosti. 10.16.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2017 ni bilo podano nobeno strokovno mnenje predvideno po Zakonu o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti, niti niso bila opravljena kakršnakoli dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško. 10.16.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Ni bilo aktivnosti. Vir: [96]. 10.17 SIPRO INŽENIRING D.O.O: 10.17.1 Pooblastilo Podjetje SIPRO Inženiring d. o. o. je pooblašceno z odlocbo št. 3571-2/2010/14 z dne 18. 02. 2011, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.17.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti V letu 2017 je podjetje zapustil en delavec, zaposlili pa so štiri nove inženirje, dva s podrocja elektrotehnike, enega s podrocja strojništva in eno administrativno sodelavko za nadomešcanje odsotnosti. Vsi so se udeležili vseh potrebnih usposabljanj za delo. Ostala izobraževanja in usposabljanja so se redno izvajala glede na periodiko, plan in možnosti, s podrocja nuklearnih vsebin in ostale regulative. Dokupili in zamenjali so zastarelo racunalniško opremo. Certifikacijska hiša Bureau Veritas je 27. 01. 2017 izvedla kontrolno presojo procesov po standardih 9001:2008 in 14001:2004, neskladnosti ni bilo ugotovljenih. V letu 2018 bo izvedena recertifikacijska presoja s prehodom na standard ISO 9001:2015. 10.17.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Ni bilo aktivnosti. 10.17.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Za podjetje CSE Projekt d. o. o. so izdelali pregled dveh dokumentov za sterilizacijo paketov z linearnim pospeševalnikom. Vir: [97]. 10.18 ZAVOD ZA GRADBENIŠTVO SLOVENIJE 10.18.1 Pooblastilo Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je pooblašceni izvedenec za sevalno in jedrsko varnost na osnovi pooblastila številka 3571-8/2012/11, z dne 29. 03. 2013. 10.18.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti Na vseh treh podrocjih vprašanj jedrske in sevalne varnosti pri odgovornih strokovnjakih v letu 2017 ni bilo sprememb. ZAG še vedno razpolaga z vso opremo, potrebno za izvajanje dejavnosti pooblašcenega izvedenca. ZAG ima certificiran sistem vodenja po ISO 9001:2008. Laboratoriji imajo akreditacijo SA v skladu s EN ISO/IEC 17025:2005. Zavod ima kontrolni organ za žicniške naprave po EN ISO/IEC 17020:2012 in kontrolni organ za kontrolo naprav z valji za preverjanje zaviralne sile EN ISO/IEC 17020:2012. Ima tudi certifikacijski organ za potrjevanje gradbenih proizvodov po EN ISO/IEC 17065:2012. ZAG ima status javnega raziskovalnega zavoda v državni lasti in je ta status ohranil tudi v letu 2017. 10.18.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Ni bilo aktivnosti. 10.18.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve - Laboratorij za kovine, korozijo in protikorozijsko zašcito (dr. Bojan Zajec) sodeluje na projektu MEACTOS (Mitigating Environmental Assisted Cracking Through Optimisation of Surface Condition v okviru raziskovalnega sklopa Horizont 2020/ Euratom 2014-2018, ki ga sofinancira Evropska Unija. - ZAG je tudi clan tudi clan asociacije NUGENIA, kjer s svojimi raziskovalnimi predlogi sodeluje pri vzpostavljanju prioritet na podrocju EURATOMa za naslednja raziskovalna obdobja. Vir: [98]. 10.19 ZAVOD ZA VARSTVO PRI DELU D. O. O. 10.19.1 Pooblastilo ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (v nadaljevanju ZVD) je pooblašcen z odlocbo št. 3571-5/2013/3 z dne 25. 02. 2013, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.19.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema V letu 2017 je bila ena sodelavka pol leta na porodniškem dopustu, sicer pa ni bilo sprememb v kadrovski strukturi. V letu 2017 so nabavili naslednjo opremo: merilni instrument za radon AlphaE, tehtnico Platforma, MinitTRACE S100 gamma merilnik hitrosti doze, dvesto TL dozimetrov za ekstremitete (prstan dozimetri), merilnik DAP za merjenje doz pacientov na aparatih, ki nimajo vgrajenega merilnika ter dva osebna racunalnika. Zagotavljanje kakovosti Na podrocju pooblastitve na ZVD delujeta dva laboratorija: Laboratorij za merjenje specificnih aktivnosti radionuklidov (LMSAR) in Laboratorij za dozimetrijo (LDOZ). LMSAR LMSAR je marca 2004 pridobil akreditacijo za meritve specificnih aktivnosti radionuklidov z metodo visokolocljivostne spektrometrije gama po standardu ISO 17025. V letu 2006 so akreditacijo po standardu ISO 17025 razširili še na meritve koncentracije radona s kasetami z aktivnim ogljem in z aktivnimi merilniki, v letu 2009 pa še na metodo za dolocevanje 89/90Sr in metodo za dolocanja koncentracije radona z detektorji sledi. V letu 2014 so imeli akreditacijsko presojo, na kateri je Slovenska akreditacija ugotovila, da še vedno izpolnjujemo zahteve iz standarda ISO 17025. V letu 2017 so akreditirane metode razširili na meritve koncentracije radona z detektorji sledi. V laboratoriju so imeli v letu 2017 eno notranjo presojo, vecjih pomanjkljivosti niso odkrili. Laboratorij nima vecjega števila strank. V letu 2017 pritožb strank niso zabeležili. Laboratorij se je v letu 2017 udeležil vec mednarodnih primerjalnih meritev. Laboratorij ima dva organizacijska postopka in vec delovnih postopkov, navodil za delo, seznamov in obrazcev. Dokumente redno posodabljajo in dopolnjujejo (nove revizije). LDOZ LDOZ je imel v avgustu 2003 prvo presojo Slovenske akreditacije po standardu ISO17025 za meritve osebnih doz Hp(10) s TL dozimetri. V marcu 2004 so akreditacijo po standardu ISO 17025 tudi dobili. V letih 2004 in 2005 so na nadzornih obiskih Slovenske akreditacije potrdili pridobljeno listino, v letu 2006 pa so akreditirane metode razširili še na meritve hitrosti doz ionizirajocega sevanja, meritve površinske kontaminacije in meritve dozimetricnih kolicin v snopu rentgenskega aparata, v letu 2007 pa na meritve doz v okolju s TL dozimetri. V letu 2006 so tudi pridobili certifikat ISO 9001:2000 za usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. V letu 2017 so imeli akreditacijsko presojo, na kateri je Slovenska akreditacija ugotovila, da še vedno izpolnjujejo zahteve iz standarda ISO 17025. Akreditirane metode pa so v letu 2017 razširili z meritvami terapevtske doze v vodi (dose to water). V laboratoriju so imeli v letu 2017 eno notranjo presojo, vecjih pomanjkljivosti niso odkrili. Laboratorij je z rednimi kalibracijami skrbel za merilno opremo. Laboratorij ima dva organizacijska postopka in vec delovnih postopkov, navodil za delo, seznamov in obrazcev. Ob pripravah na presojo Slovenske akreditacije so bile izvedene temeljite revizije dokumentov. V letu 2017 so nadaljevali z anketiranjem udeležencev po vsakem seminarju iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Ocene predavateljev so vecinoma zelo dobre, celo odlicne: med 4,5 in 5. V letu 2017 so izvedli anketo o zadovoljstvu naših strank s storitvami osebne dozimetrije in pregledov virov sevanja. Izvajajo jo praviloma vsako tretje leto in v letih 2015 in 2016 ankete niso izvajali. Ugotavljajo, da so rezultati anket zelo dobri. Povprecne ocene so visoke, vecinoma vecje od 4,5. Glede na zelo dobre rezultate ne nacrtujejo vecjih sprememb v sistemu. Glavna pripomba strank je v glavnem cena storitve - previsoka. 10.19.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja opravljena za URSJV ZVD je v letu 2017 izdelala dve strokovni mnenji za NEK d. o. o.: - Final Independent Evaluation Report for Radiological Study for Habitability of ECR/TSC Conditions (Mod. 1058-VA-L), - Final Independent Evaluation Expert Review of radiological Study for Habitability of OPC (Mod. 1056-NA-L). Strokovna menja za druge narocnike ZVD je v letu 2017 izdelal vec revizij strokovne študije »Elaborat o sevalni varnosti za objekt Obsevalnik za sterilizacijo paketov z linearnim pospeševalnikom«, številka porocila LDOZ-32/2017-GO na podlagi pripomb recenzentov in revidentov. ZVD je v letu 2017 izdelal porocilo »Nadzor radioaktivnosti okolja Rudnika urana Žirovski vrh med izvajanjem koncne ureditve odlagališc Jazbec in Boršt ter ocena izpostavljenosti prebivalcev v vplivnem okolju Rudnika urana Žirovski vrh za leto 2016«, št. LMSAR-72/2017-GO. Za Ministrstvo za zdravje so v letu 2017 izdelali »Porocilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije v letu 2016«, številka LMSAR-20170001-MG. Varstvo pred sevanji V skladu z Zakonom o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti so v letu 2017 nadaljevali z izdelavo »Ocen varstva izpostavljenih delavcev«. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK V letu 2017 so sodelavci ZVD sodelovali kot pomoc službi Radiološke zašcite v NEK. Delo je obsegalo meritve nivojev sevanja in kontaminacije, nadzor delavcev v podrocju ionizirajocega sevanja, svetovanje delavcem pri uporabi osebne varovalne opreme, meritve opreme itd. V letu 2016 so z NEK po štirih letih nesodelovanja vendarle sklenili pogodbo o vzdrževanju mobilne enote ZVD za primer jedrske nesrece. Znesek sredstev je zelo omejen in še zdalec ne omogoca kakovostne opreme in vzdrževanja znanja. V letu 2017 so podaljšali pogodbo iz leta 2016. 10.19.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Usposabljanja in strokovna srecanja Seznam usposabljanj, ki so se jih udeležili sodelavci ZVD na podrocjih pooblastila: LMSAR - 3rd East-European Radon Symposium, 15. - 19. 05. 2017, Sofija, Bolgarija; - Umerjanje radonskih instrumentov, februar 2017, Berlin, Nemcija; - SCK CEN, izvajanje meritev za primer jedrske nesrece, 23. - 27. 10. 2017; - 26th International Conference Nuclear Energy for New Europe, 11. - 14. 09. 2017, Bled Slovenija. LDOZ - AAPM: 8th Alpe-Adria Medical Physics Meeting, 25. - 27. 05. 2017, Novi Sad, Srbija, - IAEA 2nd International Conference on Advances in Radiation Oncology (ICARO2), 20. - 23. 06. 2017, Dunaj, Avstrija; - 3. kongres Radiološkega društva dr. Mile Kovac, Maribor, 29. - 30. 09. 2017, Maribor; - IAEA International Conference on Radiation Protection in Medicine, 11. - 15. 12. 2017, Dunaj, Avstrija; - European Congress of Radiology, 01. - 05. 03. 2017, Dunaj, Avstrija; - EANM'17 30th Annual Congress of the European Association of Nuclear Medicine 21. - 25. 10. 2017, Dunaj, Avstrija; - 9th International Congress of the Croatian Society of Nucler Medicine with 12th Alpe Adria Nuclear Medicine Symposium, 04. - 07. 05. 2017, Rovinj, Hrvaška; - EUTEMPE-RX, MPE09: Achieving quality in diagnostic and screening mammography, 27. - 31. 03. 2017, Nijmegen, Nizozemska; - IAEA Regional train the trainers course for Radiation Protection Officers (RPOs) of medical and industrial facilities, 08.- 12. 05. 2017, Atene, Grcija; - IAEA International Conference on Radiation Protection in Medicine, 11. – 15. 12. 2017, Dunaj, Avstrija. Vir: [99]. 10.20 DR. NADJA ŽELEZNIK 10.20.1 Pooblastilo Dr. Nadja Železnik je pooblašcena z odlocbo št. 3571-6/2012/5 z dne 21. 02. 2013, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.20.2 Pomembne spremembe Na navedenih podrocjih v letu 2017 ni bilo nobenih pomembnih sprememb. 10.20.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Ni bilo aktivnosti. 10.20.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Ni bilo aktivnosti. Vir: [100]. 11 POOBLAŠCENI IZVAJALCI STROKOVNIH NALOG, KI JIH JE POOBLASTILA URSVS Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno precišceno besedilo, 70/08-ZVO-1B, 60/11 in 74/15) predvideva delovanje vec vrst pooblašcenih organizacij in izvedencev. V zacetku leta 2004 je bil sprejet Pravilnik o pooblašcanju izvajalcev strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj (Ur. l. RS, št. 18/04), ki doloca pogoje za pridobitev pooblastil, med drugim tudi zahteve po akreditaciji laboratorijev po standardu SIST EN ISO/IEC 17025. Za preverjanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje nalog pooblašcencev so bile v skladu z ZVISJV imenovane posebne strokovne komisije za obdobje petih let, ki so pricele z delom leta 2006. V letu 2015 je minister za zdravje ponovno imenoval komisije, ki so nadaljevale z delom. 11.1 IZVEDENCI VARSTVA PRED SEVANJI V letu 2017 je URSVS izdala pet pooblastil izvedencem varstva pred sevanji za fizicne osebe (preglednica 52) in tri pooblastila za pravne osebe (preglednica 53). Fizicne osebe I. dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah in/ali izracunih, glede izdelave ocen varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, delovnih pogojih izpostavljenih delavcev, obsegu izvajanja ukrepov varstva pred sevanji na opazovanih in nadzorovanih obmocjih, preverjanju ucinkovitosti teh ukrepov, rednem umerjanju merilne opreme ter preverjanju uporabnosti zašcitne opreme; II. za podajanje vsebin, opredeljenih v predpisu, ki doloca usposabljanje izpostavljenih delavcev, praktikantov, študentov, odgovornih oseb za varstvo pred sevanji in delavcev v organizacijskih enotah varstva pred sevanji. Preglednica 52: V letu 2017 izdana pooblastila izvedencem varstva pred sevanje za fizicne osebe Ime in Pooblastilo za Podrocja Datum mag. Borut Breznik, univ.dipl.fiz. I. II. varstvo pred sevanji v jedrskih objektih 30. 01. 2022 Matjaž Stepišnik, univ.dipl.fiz. I. II. dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanj, dejavnosti v industriji in raziskavah, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanja, ali naprave, ki oddajajo sevanje kot posledica pospeševanja delcev, varstvo pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih, dejavnosti, kjer prihaja do izpostavljenosti zaradi povišanih nivojev naravnega sevanja, izpostavljenost prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti. 02. 08. 2022 Ime in Pooblastilo za Podrocja Datum prof. dr. Igor Jencic, univ.dipl.fiz. II. varstvo pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih 22. 09. 2022 Za podajanje fizikalnih osnov pri vsebinah opredeljenih v predpisu, ki doloca usposabljanje izpostavljenih delavcev dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo naprave, ki oddajajo ionizirajoce sevanje kot posledica pospeševanja delcev, dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanj, dejavnosti v industriji in raziskavah, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanja, ali naprave, ki oddajajo sevanje kot posledica pospeševanja delcev, dejavnosti, kjer prihaja do izpostavljenosti zaradi povišanih nivojev naravnega sevanja. dr. Marko Giacomelli, univ.dipl.fiz. I. II. dejavnosti v industriji in raziskavah, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanja, ali naprave, ki oddajajo sevanje kot posledica pospeševanja delcev, varstvo pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih, izpostavljenost prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti, izpostavljenost zaradi naravnih virov sevanja pri letalskih prevozih. 28. 07. 2019 mag. Denis Glavic -Cindro, univ.dipl.fiz. I. izpostavljenost prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti 04. 12. 2022 Pravne osebe V letu 2017 je URSVS izdala tri pooblastila za pravne osebe (preglednica 53). Preglednica 53: V letu 2017 izdana pooblastila izvedencem varstva pred sevanje za pravne osebe Naziv Pooblastilo za Podrocja Datum ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. I. dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo naprave, ki oddajajo ionizirajoce sevanje kot posledica pospeševanja delcev, dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanj, dejavnosti v industriji in raziskavah, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanja, ali naprave, ki oddajajo sevanje kot posledica pospeševanja delcev, varstvo pred sevanji v jedrskih ali sevalnih objektih, izpostavljenost zaradi naravno prisotnih radioaktivnih snovi, izpostavljenost prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti. 25. 08. 2022 Naziv Pooblastilo za Podrocja Datum II. dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo naprave, ki oddajajo ionizirajoce sevanje kot posledica pospeševanja delcev dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanj dejavnosti v industriji in raziskavah, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanja, ali naprave, ki oddajajo sevanje kot posledica pospeševanja delcev varstvo pred sevanji v jedrskih ali sevalnih objektih izpostavljenost zaradi naravno prisotnih radioaktivnih snovi. 25. 08. 2022 III. dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo naprave, ki oddajajo ionizirajoce sevanje kot posledica pospeševanja delcev, dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanj, dejavnosti v industriji in raziskavah, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanja, ali naprave, ki oddajajo sevanje kot posledica pospeševanja delcev, izpostavljenost naravnim virom sevanj, izpostavljenost prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti, predpisi s podrocja varstva pred sevanji in naloge odgovornih oseb, varstvo pred sevanji v jedrskih objektih (izpostavljeni delavci v Centralnem skladišcu radioaktivnih odpadkov in Nuklearni elektrarni Krško), varstvo pred sevanji v jedrskih objektih (delavci v organizacijskih enotah varstva pred sevanji v Centralnem skladišcu radioaktivnih odpadkov). 13. 09. 2019 Institut ''Jožef Stefan'' I. dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanj, dejavnosti v industriji in raziskavah, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanja, ali naprave, ki oddajajo sevanje kot posledica pospeševanja delcev, varstvo pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih, dejavnosti, kjer prihaja do izpostavljenosti zaradi povišanih nivojev naravnega sevanja, izpostavljenost prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti, 21. 09. 2022 II. dejavnosti v industriji in raziskavah, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanja, ali naprave, ki oddajajo sevanje kot posledica pospeševanja 21. 09. 2022 Naziv Pooblastilo za Podrocja Datum delcev, varstvo pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih, dejavnosti, kjer prihaja do izpostavljenosti zaradi povišanih nivojev naravnega sevanja zaradi tehnološko modificiranih naravno prisotnih radionuklidov ali kozmicnega sevanja. 11.2 POOBLAŠCENI IZVAJALCI DOZIMETRIJE V letu 2017 so bila izdana tri pooblastila izvajalcem dozimetrije (preglednica 54). Preglednica 54: V letu 2017 izdana pooblastila izvajalcem dozimetrije Izvajalec Obseg p Odg Datum Nuklearna elektrarna Krško d. o. o. ugotavljanje osebne izpostavljenosti zunanjemu obsevanju na podlagi meritev sevanja gama in rentgenske svetlobe z merilnim sistemom opticno stimulirane luminiscence; operativno ugotavljanje osebne izpostavljenosti zunanjemu obsevanju, ki se izvaja vzporedno z metodo nevedno pod tocko a), na podlagi meritev sevanja gama in rentgenske svetlobe z merilnim sistemom elektronskih dozimetrov; dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah in/ali izracunih. mag. Borut Breznik, univ.dipl.fiz. 13. 02. 2022 Institut »Jožef Stefan« Ugotavljanje izpostavljenosti zunanjemu obsevanju in dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah in/ali izracunih na podlagi termoluminescencne dozimetrije sevanja gama in rentgenske svetlobe. dr. Benjamin Zorko, univ.dipl.fiz. 30. 03. 2022 Ugotavljanje izpostavljenosti notranjemu obsevanju pri delu z odprtimi viri in dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah in/ali izracunih, na podlagi meritev specificne aktivnosti v bioloških vzorcih ali zraku oziroma specificne površinske aktivnosti kontaminiranih površin. mag. Matjaž Stepišnik, univ.dipl.fiz. ZVD Zavod za varstvo pri delu d. d. Ugotavljanje izpostavljenosti zunanjemu obsevanju in dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah in/ali izracunih na podlagi termoluminescencne dozimetrije sevanja gama in rentgenske svetlobe. mag. Urban Zdešar, univ.dipl.fiz. 19. 05. 2022 Ugotavljanje izpostavljenosti notranjemu obsevanju pri delu z odprtimi viri in dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah in/ali izracunih, na podlagi meritev specificne aktivnosti v bioloških vzorcih ali zraku oziroma specificne površinske aktivnosti kontaminiranih površin. dr. Gregor Omahen, univ.dipl.fiz. Izvajalec Obseg p Odg Datum Ugotavljanje izpostavljenosti zaradi radona ter dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah in/ali izracunih, na podlagi meritev radona in radonovih potomcev. 11.3 POOBLAŠCENI IZVEDENCI MEDICINSKE FIZIKE V letu 2017 je URSVS izdala pooblastila štirim izvedencem medicinske fizike (preglednica 55). Preglednica 55: V letu 2017 izdana pooblastila izvedencem medicinske fizike Ime Na po Datum dr. Bojan Štrbac, prof fizike in informatike radioterapija – teleradioterapija radioterapija – brahiterapija 14. 04. 2022 dr. Robert Hudej, univ.dipl.fiz. radioterapija 15. 06. 2022 Andrej Strojnik, univ.dipl.fiz. radioterapija 20. 06. 2022 Aljaša Jenko, univ.dipl.fiz. radioterapija – teleradioterapija 20. 06. 2022 11.4 POOBLAŠCENI IZVAJALCI ZDRAVSTVENEGA NADZORA Pooblašceni izvajalci zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev izvajajo zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev v okviru javne zdravstvene službe. Obseg zdravstvenih pregledov, delovanje pooblašcenih institucij in pogoji za pridobitev pooblastila so opredeljeni v Pravilniku o izvajanju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev (Ur. l. RS, št. 2/04). Pooblastilo izda minister, pristojen za zdravje, na podlagi mnenja URSVS in Razširjenega strokovnega kolegija za podrocje medicine dela. V letu 2017 je URSVS podala mnenja o izpolnjevanju pogojev za tri izvajalce zdravstvenega nadzora iz treh institucij. 12 UPORABA JEDRSKE ENERGIJE PO SVETU Konec leta 2017 je bilo na svetu 31 držav s 448 obratujocimi reaktorji za pridobivanje elektricne energije. V gradnji je 54 jedrskih reaktorjev, od katerih se je gradnja jedrskih elektrarn v Indiji, Bangladešu in Koreji pricela v letu 2017. Z omrežjem so povezali štiri nove jedrske elektrarne - tri na Kitajskem ter eno v Pakistanu. V letu 2017 so zaprli pet jedrskih elektrarn, in sicer po eno v Koreji, Španiji in Nemciji ter na Švedskem in Japonskem. V Evropi nove jedrske elektrarne gradijo na Finskem, Slovaškem, v Franciji, Rusiji, Ukrajini in Belorusiji. Podrobnejši podatki o številu jedrskih elektrarn in njihovi moci po državah sveta so razvidni iz preglednice 56. Preglednica 56: Število jedrskih elektrarn v letu 2017 in njihova moc Država Obratujoci reaktorji Reaktorji v gradnji štev. moc [MW] štev. moc [MW] Belorusija 2 2.218 Belgija 7 5.927 Bolgarija 2 1.926 Ceška 6 3.904 Finska 4 2.764 1 1.600 Francija 58 63.130 1 1.630 Madžarska 4 1.889 Nemcija 8 10.799 Nizozemska 1 482 Romunija 2 1.300 Ruska federacija 35 25.443 5 3.398 Slovaška 4 1.814 2 880 Slovenija 1 688 Španija 7 7.121 Švedska 8 8.629 Švica 5 3.333 Ukrajina 15 13.107 2 2.070 Velika Britanija 15 8.883 Skupaj Evropa 182 161.139 13 11.796 Argentina 3 1627 1 25 Brazilija 2 1.884 1 1.245 Kanada 19 13.500 Mehika 2 1.330 Združene države Amerike 99 98.639 2 2.234 Skupaj Amerika 125 116.980 4 3.504 Država Obratujoci reaktorji Reaktorji v gradnji štev. moc [MW] štev. moc [MW] Armenija 1 375 Bangladeš 1 1.080 Indija 22 6.240 6 3.907 Iran 1 915 Japonska 42 39.752 2 2.653 Kitajska 38 29.462 16 16.416 Koreja, republika 24 21.667 4 5.360 Pakistan 5 1318 2 2.028 Tajvan 6 5.052 2 2.600 Združeni arabski emirati 4 5.380 Skupaj Azija in Bližnji vzhod 139 104.781 37 39.424 Južna Afrika 2 1.860 Vse skupaj 448 384.760 54 54.724 Vir: [101]. 13 SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST V SVETU 13.1 OPIS INES LESTVICE Mednarodna lestvica jedrskih in radioloških dogodkov INES (INES - International Nuclear and Radiological Event Scale) se v svetu uporablja kot orodje za skladno obvešcanje javnosti o varnostnem pomenu jedrskih in radioloških dogodkov. Lestvica INES se uporablja za vse dogodke, tako v jedrskih in sevalnih objektih, kot tudi tiste povezane s prevozom, shrambo in uporabo radioaktivnih snovi in virov sevanja. Dogodki so na INES lestvici razvršceni v sedem stopenj: stopnje od 1 do 3 imenujemo »nezgode«, stopnje od 4 do 7 pa »nesrece« (slika 135). Resnost dogodka je na vsaki naslednji stopnji lestvice približno desetkrat vecja. Dogodke, nepomembne za varnost, imenujemo odstopanja in so razvršceni pod samo lestvico oz. na stopnjo 0. Slika 135: Ocene dogodkov po INES lestvici INES razvršca jedrske in radiološke nesrece oz. nezgode in druge dogodke z uporabo kriterijev za tri podrocja: - obsevanje prebivalcev in radioaktivni izpusti v okolje, - povišano sevanje in radioaktivna kontaminacija v objektu in - degradacija obrambe v globino. Metodologija in kriteriji za razvršcanje dogodkov po njihovem pomenu za jedrsko ali sevalno varnost so doloceni v prirocniku INES in so dostopni tudi na spletni strani URSJV pod rubriko INES dogodki. MAAE je kratko predstavitev sistema INES za javnost pripravila s posebnim letakom. Mednarodno obvešcanje o dogodkih se izvaja za pomembnejše dogodke, ki so ocenjeni s stopnjo 2 ali vec, ter za ostale dogodke, ki so vzbudili zanimanje mednarodne javnosti. Porocila o dogodkih so objavljena na spletnem komunikacijskem sistemu NEWS. 13.2 INES DOGODKI V LETU 2017 V sistemu NEWS je bilo objavljenih 23 porocil o dogodkih, ki so se zgodili v letu 2017. Dogodki so razvršceni v naslednje kategorije: pet dogodkov v jedrskih elektrarnah, en dogodek v raziskovalnem reaktorju, pet dogodkov v jedrskih objektih, en dogodek v pospeševalniku, en dogodek med transportom radioaktivnih snovi, šest dogodkov povezanih s krajo virov sevanja, dva dogodka z obsevanjem osebja v medicini in dva dogodka z obsevanjem delavcev med izvajanjem radiografije. V letu 2017 so porocali o enem dogodku stopnje 3, sedemnajstih dogodkih stopnje 2 ter petih dogodkih stopnje 1. Z oceno stopnje 3 po INES lestvici je bil dogodek, ki se je zgodil v raziskovalnem reaktorju v Avstraliji. Med rutinskim postopkom ravnanja z radionuklidom 99Mo se je tekocina polila po rokah delavca in kontaminirala njegove roke. Ocenjena doza je bila 850 mSv na okoncine, kar presega upravno omejitev, kasneje pa so se na rokah pojavili pordecitev kože in mehurji, kar so deterministicni ucinki obsevanja. Porocali so o štirih najdbah v jedrskih elektrarnah v Franciji, ki so bile kot dogodki ocenjeni s stopnjo 2. Pregledi seizmicne odpornosti elektrarn so pokazali, da bi v vec elektrarnah v primeru projektnih ali mocnejših potresov lahko prišlo do odpovedi varnostnih sistemov. V prvem primeru bi tako prišlo do odpovedi dizel generatorjev, v drugem bi odpovedal protipoplavni nasip proti recnemu kanalu in posledicno bi lahko poplavilo zgradbe elektrarne, v tretjem bi izgubili sisteme za zagotovitev ponora toplote, v cetrtem pa bi odpovedali podporni sistemi dizel generatorjev. V vseh teh primerih ni prišlo do dejanskih dogodkov in odpovedi opreme, ocene INES pa temeljijo na metodologiji ocenjevanja poslabšanja obrambe v globino. V jedrski elektrarni azijske države je prišlo do obsevanja delavcev zaradi izpusta kontaminirane težke vode med remontom elektrarne. Vec delavcev je sodelovalo pri izolaciji pušcajocega ventila na drenažni posodi za težko vodo ter pri zbiranju razlite težke vode, ob tem pa so se nekaterim delavcem zašcitna oblacila prepojila s težko vodo. Zaradi tega so štirje delavci prejeli doze nad letno dozno omejitvijo, kar po merilih INES pomeni dogodek stopnje 2. V razlicnih državah se je zgodilo pet dogodkov v jedrskih objektih, ki so bili ocenjeni s stopnjo 2. Pri vseh dogodkih je prišlo do razširjanja kontaminacije izven za to predvidenih prostorov oz. pregrad, pri treh pa so bili tudi kontaminirani delavci in na osnovi prejetih doz, ki presegajo letne dozne omejitve, so bili dogodki ocenjeni s stopnjo 2. Druga dva dogodka sta bila ocenjena s stopnjo 2 na osnovi poslabšanja obrambe v globino. Podrobno o teh dogodkih: - V prvem dogodku so se delavci med preverjanjem stanja vsebnikov za shranjevanje materiala za jedrsko gorivo kontaminirali s prahom iz plutonijevega in uranovega oksida. - V drugem dogodku se je kontaminiral delavec med zbiranjem vzorcev radioaktivnih snovi v objektu za predelavo jedrskega goriva. - Tretji dogodek se je zgodil med pospravljanjem radioaktivnih snovi iz odtoka suhe komore, kjer se je delavec urezal na ostrem predmetu, ob tem preluknjal zašcitne rokavice in kontaminiral roke. - Cetrti dogodek je bil izpust kontaminiranega zraka iz vrocih celic, v katerih pregledujejo izrabljeno jedrsko gorivo. Zaradi slucajne sprožitve požarnega alarma se je v vroce celice samodejno vbrizgal inertni plin, ki je posledicno izrinil kontaminiran zrak v nadzorovano podrocje laboratorija, v katerem takrat ni bilo prisotnega osebja. - Peti dogodek je bila najdba nepricakovanih oblog visoko obogatenega urana v vsebnikih za sušenje zraka v tovarni za izdelavo jedrskega goriva. Zaradi neugodne geometrije vsebnikov bi v primeru prisotnosti vode lahko prišlo do spontane kriticnosti. Na zacetku poglavja omenjen dogodek v pospeševalniku se je zgodil med cišcenjem in sestavljanjem dela ciklotrona. Pri delu z manipulatorjem in pnevmatskim izvijacem v vroci celici so se pojavile težave, zato je delavec kar z roko odvil deset vijakov, pri tem pa se je obseval in prejeta doza je presegala letno dozno omejitev, kar po merilih INES pomeni dogodek stopnje 2. Mednarodno odmeven je bil dogodek, ki se zgodil med prevozom paketa z izrabljenim virom sevanja 192Ir. Paket je bil poslan z letalskim prevozom iz afriške v evropsko državo in ob tem vir ni bil pravilno vstavljen v radiološki šcit vsebnika. Zato so bili potniki na dveh poletih izpostavljeni sevanju vira 192Ir. Na osnovi ocenjenih doz letalskih potnikov in drugih oseb, ki so bile v stiku s paketom, je bil dogodek ocenjen s stopnjo 2 zaradi preseženih doznih omejitev za prebivalce. V letu 2017 so porocali o šestih primerih kraje virov sevanja. V štirih primerih so vire kasneje našli in potrdili, da ni bilo obsevanja oseb, saj je bila zašcita virov še nepoškodovana. V dveh primerih pa vira kasneje nista bila najdena. INES ocena je odvisna od dolocene kategorije virov, kar odraža potencialno nevarnost virov za ljudi v primeru odstranitve zašcite ali razsutja. Glede na kategorije virov in ker ni bilo neposrednih posledic za ljudi, je bil en dogodek ocenjen s stopnjo 2, pet dogodkov pa s stopnjo 1. Dva dogodka sta se zgodila v zdravstvu in oba sta bila ocenjena s stopnjo 2 na osnovi prejetih doz delavcev, ki so presegale letno dozno omejitev. V prvem dogodku se je radiolog obseval po rokah, ko med izvajanjem intervencije je z rokami segel v rentgenski snop. V drugem dogodku se je farmacevtski tehnik obseval med rokovanjem z radioaktivnimi radionuklidi 99Mo/99mTc, 99mTc in 68Ga. Porocali so še o dveh dogodkih stopnje 2, pri katerih je prišlo do prekomerne izpostavljenosti delavcev med izvajanjem radiografije, ker vir ni bil ustrezno povlecen nazaj v radiografsko kamero. V obeh primerih so izvajalci radiografije prejeli doze, ki so presegale letno dozno omejitev za delavce, deterministicnih ucinkov obsevanja pa ni bilo opaziti. 13.3 INES DOGODKI V SLOVENIJI Za upravljavce sevalnega ali jedrskega objekta nacin porocanja o dogodkih doloca 30. clen pravilnika JV9. Porocilo o opravljeni analizi dogodka, ki ga mora upravljavec predložiti URSJV, mora vsebovati tudi klasifikacijo dogodka po mednarodni lestvici jedrskih in radioloških dogodkov. V Sloveniji v letu 2017 ni bilo dogodkov, za katere bi porocali v skladu s kriteriji INES. V NEK sta se v letu 2017 zgodila dva dogodka, ki sta bila ocenjena s stopnjo 0 po INES lestvici. Opis dogodkov v NEK je v poglavju 2.1.1.1. 13.4 DRUGI MEDNARODNO ODMEVNI DOGODKI V LETU 2017 Na spletni strani MAAE so porocali o desetih dogodkih v letu 2017, ki niso bili vkljuceni v porocanje v sistem NEWS za INES dogodke. Med temi so bili štirje dogodki v jedrskih elektrarnah, trije dogodki s krajo oz. izgubo vira sevanja, en potres, atmosferski izpust radionuklida 106Ru in porušitev zgradbe na obmocju objekta z radioaktivnimi odpadki. Najbolj odmeven je bil dogodek z izpustom radionuklida 106Ru v ozracje, ki je bil zaznan v vec evropskih državah. Dogodek, ki je povzrocil izpust, in lokacija izpusta do sedaj še nista bila ugotovljena, vendar pa je znano, da se je izpust razširil iz podrocja Vzhodne Evrope. Vpliv izmerjenega radionuklida 106Ru na prebivalstvo je zanemarljiv. Drugi odmeven dogodek se je zgodil na skladišcu starih radioaktivnih snovi. Prišlo je do porušitve stropa predora in zato do nevarnosti izpusta kontaminiranih snovi s plutonijem. Obmocje so evakuirali in zašcitili, meritve pa so pokazale, da ni prišlo do izpusta radioaktivnih snovi v okolje. Trije izredni dogodki v jedrskih elektrarnah niso povzrocili ogroženosti prebivalstva. Prvi izredni dogodek je bil razglašen zaradi požara na strehi pomožne zgradbe elektrarne. Požar je bil kmalu pogašen, ob tem pa ni bilo potrebno zaustaviti reaktorja, saj ob tem ni bila ogrožena jedrska varnost. Preliminarna INES ocena za dogodek je stopnja 0. V drugem dogodku je požar povzrocil izpad normalnega elektricnega napajanja med remontom. Po zagonu dizel generatorjev je bilo vzpostavljeno zasilno elektricno napajanje, kasneje pa tudi normalno elektricno napajanje. Preliminarna INES ocena za dogodek je stopnja 0. Tretji dogodek se je zgodil po samodejni zaustavitvi reaktorja zaradi elektricne odpovedi v stikališcu elektrarne. Ob tem je prišlo do nepredvidenega izpusta pare v strojnici elektrarne in eden od prisotnih delavcev je bil poškodovan z resnimi opeklinami. Radioloških posledic ni bilo, INES ocena dogodka pa ni bila podana. Porocali so še o enem dogodku v jedrski elektrarni, kjer je prišlo do eksplozije in požara v strojnici elektrarne, ki so ga kmalu pogasili. Dogodek ni zahteval razglasitve izrednega dogodka, niti zaustavitve reaktorja, vplivov na okolje in prebivalstvo pa ni bilo. INES ocena ni bila podana. Vir: [102]. 14 VIRI [1] Nuklearna elektrarna Krško, Letno porocilo o obratovanju NEK za leto 2017, februar 2018. [2] Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2016, URSJV/DP-196/2017. [3] Mesecna porocila o obratovanju NEK v letu 2017. [4] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Odpoved hidravlicnega regulatorja pri testu dizel generatorja št. 2«- porocanje po pravilniku, št. 357-11/2017/7. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2017. [5] Zakljucno porocilo, št. 357-11/2017/10. Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2017. [6] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Izpad elektrarne dne 16. 2. 2017«- porocanje po pravilniku, št. 357-11/2017/4. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2017. [7] Zakljucno porocilo, št. 357-11/2017/8. Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2017. [8] Odlocba URSJV o izvedbi modernizacije varnostnih rešitev za preprecevanje težkih nesrec in blažitev njihovih posledic, september 2011. [9] NPP Krško Analyses of Potential Safety Improvements, NEK ESD-TR-09/11, januar 2012. [10] URSJV odobritev Programa nadgradnje varnosti NEK, februar 2012. [11] Program nadgradnje varnosti NEK, Rev. 1, september 2013. [12] Odlocba URSJV o podaljšanju roka za izvedbo Programa nadgradnje varnosti NEK, oktober 2013. [13] Slovenian Post-Fukushima National Action Plan, URSJV, december 2012. [14] Posodobljeni post-fukušimski akcijski nacrt (Update of the Slovenian Post-Fukushima Action Plan), URSJV, december 2017. [15] Program nadgradnje varnosti NEK, Rev. 3, januar 2017. [16] Odlocba URSJV o odobritvi Programa nadgradnje varnosti NEK rev. 3 in podaljšanju roka za izvedbo, januar 2017. [17] Letno porocilo o radioaktivnih emisijah iz NE Krško za leto 2017. [18] Letno porocilo o obratovanju raziskovalnega reaktorja TRIGA za leto 2017, IJS-DP-12467, Izdaja 1, IJS, januar 2018. [19] Stepišnik M. in Necemer M. 2017. Nadzor radioaktivnosti Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov v Brinju – porocilo za leto 2017. [20] Letno porocilo o izvajanju varstva pred IO sevanji in o vplivu Rudnika Žirovski vrh na okolje za leto 2017. [21] Meritve radioaktivnosti v okolici reaktorskega centra IJS, Porocilo za leto 2017, IJS-DP-12438, marec 2018. [22] Nadzor radioaktivnosti okolja rudnika urana Žirovski vrh med izvajanjem koncne ureditve odlagališc Jazbec in Boršt ter ocena izpostavljenosti prebivalcev v vplivnem okolju rudnika urana Žirovski vrh porocilo za leto 2017, LMSAR-111/2018-GO, marec 2018. [23] Nadzor radioaktivnosti Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov v Brinju, Porocilo za leto 2017, IJS-DP-12051, februar 2018. [24] Porocilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije v letu 2017, ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o., LMSAR-20180005-MG, marec 2018. [25] Porocilo IJS, Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2) o dejavnostih v letu 2017, Ljubljana, januar 2017. [26] Obvestilo o iznosu aktivnega oglja, št. TO.RZ-30/2017/2271. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2017. [27] Opustitev nadzora nad kovinskimi odpdaki, št. TO-RZ-37/2017/2512. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2017. [28] Obvestilo o iznosu izrabljenih BD smol, št. TO.RZ-58/2017/3485. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2017. [29] Obvestilo o iznosu aktivnega oglja, št. TO.RZ-75/2017/4811. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2017. [30] Obvestilo o iznosu izrabljenih BD smol, št. TO.RZ-101/2017/7107. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2017. [31] Obvestilo o iznosu izrabljenih suhih ionskih smol, št. TO.RZ-104/2017/7360. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2017. [32] Obvestilo o nameravani opustitvi nadzora, št. 09-02-001/20170302. Ljubljana: ARAO, 2017. [33] Obvestilo o nameravani opustitvi nadzora, št. 09-02-001/20170420. Ljubljana: ARAO, 2017. [34] Obvestilo o nameravani opustitvi nadzora, št. 09-02-001/20171025. Ljubljana: ARAO, 2017. [35] Porocilo o varstvu pred IO in JV v RS za leto 2017, rev 1, ARAO-08-01-002, april 2018. [36] Status in urejanje razmerij med RS, ARAO in Skladom NEK v letu 2017. Prispevek MZI, marec 2018. [37] Prispevek URSZR za porocilo o jedrski varnosti za leto 2017, 8420-1/2018-13, februar 2018. [38] Organizacijsko navodilo: ON 2.1.2 Spremljanje in obravnava tujih obratovalnih izkušenj in upravnih zahtev za jedrske objekte ter objava domacih dogodkov v mednarodne baze. [39] http://www.dunaj.predstavnistvo.si/index.php?id=962&L=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=29898&cHash=40bb0ac5ba0fd6860415c132074113e3 [40] https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/eu_general_statement.pdf [41] http://www.nti.org/analysis/atomic-pulse/2017-npt-prepcom-sleepy-conference-masks-continuing-tensions/ [42] https://news.un.org/en/story/2017/09/565582-treaty-banning-nuclear-weapons-opens-signature-un [43] https://www.nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/2017/ican-facts.html [44] https://thebulletin.org/blog/ban-brief/world-leaders-line-sign-nuclear-ban-treaty [45] http://www.icanw.org/status-of-the-treaty-on-the-prohibition-of-nuclear-weapons/ [46] https://www.dnevnik.si/1042785759 [47] http://www.politikis.si/2017/09/pod-pogodbo-o-prepovedi-jedrskega-orozja-ze-vec-kot-50-podpisov-med-podpisnicami-pa-nobene-od-devetih-jedrskih-sil/ [48] https://www.iaea.org/sites/default/files/16/08/statement_sir_2015.pdf [49] https://www.iaea.org/safeguards/symposium/2014/home/eproceedings/sg2014-slides/000388.pdf [50] https://www.iaea.org/About/Policy/GC/GC60/GC60Documents/English/gc60-13_en.pdf [51] http://www.delo.si/sobotna/ne-smemo-cakati-na-krize-odzivati-se-moramo-prej.html [52] https://www.ctbto.org/the-treaty/ctbt-ministerial-meetings/2016/ [53] https://www.ctbto.org/press-centre/highlights/2017/executive-secretary-lassina-zerbo-participates-in-bled-strategic-forum/ [54] https://www.ctbto.org/the-treaty/developments-after-1996/2017-sept-dprk/ [55] http://ec.europa.eu/trade/import-and-export-rules/export-from-eu/dual-use-controls/ [56] http://www.nuclearsuppliersgroup.org/images/NSGPlenaryBernPublic_Statement_final.pdf [57] http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem_in_internacionalizacija/sektor_za_internacionalizacijo/internacionalizacija/nadzor_nad_blagom_in_tehnologijami_z_dvojno_rabo/ [58] http://indico.ictp.it/event/a14255/other-view?view=ictptimetable [59] http://www-ns.iaea.org/downloads/rw/source-safety/scrap-metal-code/workshops/malta-workshop-meeting-report-final.pdf [60] http://www-pub.iaea.org/MTCD/publications/PDF/Pub1316_web.pdf [61] http://www-ns.iaea.org/security/itdb.asp [62] http://www-ns.iaea.org/security/nusec.asp?l=31 [63] https://www.iaea.org/About/Policy/GC/GC60/GC60Documents/English/gc60-11_en.pdf [64] https://www.iaea.org/publications/10983/self-assessment-of-nuclear-security-culture-in-facilities-and-activities [65] https://www.iaea.org/newscenter/news/key-nuclear-security-agreement-to-enter-into-force-on-8-may [66] https://www.sipri.org/commentary/2016/entry-force-amendment-convention-physical-protection-nuclear-material [67] http://csnsecurityconference.org/presentations/keynote-speaker/SS_KMrabit.pdf [68] https://www.iaea.org/newscenter/news/international-physical-protection-advisory-service-twenty-years-of-achievement [69] http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/securing-dangerous-material/index_en.htm [70] http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/explosives/docs/20140505_detection_and_mitigation_of_cbrn-e_risks_at_eu_level_en.pdf [71] http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52015XG0908(01)&from=EN [72] https://ec.europa.eu/home-affairs/sites/homeaffairs/files/what-we-do/policies/european-agenda-security/20171018_action_plan_to_enhance_preparedness_against_chemical_biological_radiological_and_nuclear_security_risks_en.pdf [73] http://www.gicnt.org/ [74] http://www.nti.org/treaties-and-regimes/global-initiative-combat-nuclear-terrorism-gicnt/ [75] http://www.ensra.org/news/10 [76] http://csnsecurityconference.org/presentations/keynote-speaker/KS4_GDandrieux.pdf [77] https://www.iaea.org/sites/default/files/publications/documents/infcircs/2016/infcirc899.pdf [78] https://www.iaea.org/sites/default/files/publications/documents/infcircs/2016/infcirc899a4.pdf [79] http://www.nscontactgroup.org/ [80] http://www.mzz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/6/38221 [81] Porocilo APOSS d. o. o. o dejavnostih na podrocju sevalne in jedrske varnosti v letu 2017. [82] Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v republiki sloveniji za leto 2017, Ekonerg - institut za energetiku i zaštitu okoliša, Zagreb. [83] Porocilo »Elektroinštituta Milan Vidmar« o dejavnostih na podrocju varstva pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v letu 2017. [84] Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2017, Enco Ges. m. b. H. [85] Porocilo podjetja ENCONET d. o. o. o dejavnostih v letu 2017. [86] Porocilo Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o dejavnostih v letu 2017. [87] Porocilo Fakultete za elektrotehniko in racunalništvo Univerze v Zagrebu o dejavnostih v letu 2017. [88] Porocilo Fakultete za strojništvo, Univerze v Ljubljani o dejavnostih v letu 2017. [89] Porocilo IBE, d. d., svetovanje, projektiranje in inženiring. [90] Porocilo pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost INKO svetovanje o dejavnostih v letu 2017. [91] Letno porocilo pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost 2017. Institut Jozef Stefan. [92] Porocilo Instituta za elektroprivredu i energetiku d. d., Zagreb, Hrvaška o dejavnostih v letu 2017. [93] Letno porocilo pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2017, Institut za varilstvo d. o. o. [94] Porocilo Inštituta za kovinske materiale in tehnologije o dejavnostih v letu 2017. [95] Porocilo IMK o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti za leto 2017. [96] Porocilo Nuccon GmbH o dejavnosti v letu 2017. [97] Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2017, Sipro. [98] Porocilo Zavoda za gradbeništvo Slovenije o dejavnostih v letu 2017. [99] Porocilo o delu pooblašcene organizacije (sevalna in jedrska varnost) v letu 2017. LDOZ-11/2017-GO, januar 2018. [100] e-sporocilo dr. Nadje Železnik, pooblašcene izvedenke za jedrsko in sevalno varnost, glede dejavnosti v letu 2017. [101] https://www.iaea.org/PRIS/home.aspx [102] http://www-news.iaea.org 15 SEZNAM KRATIC Spodaj so navedene kratice, ki so uporabljene v tem porocilu. AMP Ageing Management Programme/program za obvladovanje staranja ARAO Agencija za radioaktivne odpadke ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje ATO Atomic Questions Working Group BSS Basic Safety Standard/temeljni varnostni standard CDP Core Damage Probability/verjetnost za poškodbo sredice CEOD Centralna evidenca osebnih doz CERAO Centralna evidenca radioaktivnih odpadkov, ki jo vodi Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost CORS Center za obvešcanje Republike Slovenije CSRAO Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov CTBT Comprehensive Nuclear Test-Ban Treaty/Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poizkusov CTBTO Comprehensive Nuclear Test-Ban Treaty Organization CURS Carinska uprava Republike Slovenije DDR diagnosticna referencna raven DG dizelski generator DLN državni lokacijski nacrt DPN državni prostorski nacrt EIMV Elektroinštitut Milan Vidmar EK Evropska komisija ELME Ekološki laboratorij z mobilno enoto ENSREG European Nuclear Safety Regulators Group EQ Environmental Qualifications /okoljska kvalifikacija varnostne elektricne opreme ETF Exchange-Traded Fund EU Evropska unija FRI faktor zanesljivosti goriva GK Generalna konferenca Mednarodne agencije za atomsko energijo IAEA International Atomic Energy Agency/Mednarodna agencija za atomsko energijo ICJT Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo pri Institutu »Jožef Stefan« ICRP International Commission for Radiation Protection IDDS In Drum Drying System/sistem za sušenje radioaktivnih odpadkov IJG izrabljeno jedrsko gorivo IJS Inštitut »Jožef Stefan« INES International Nuclear Event Scale INPO Institute for Nuclear Power Operation INSC Instrument for Nuclear Safety Co-operation IRR Internal Rate of Return/notranja stopnja donosa ISI medobratovalni pregledi ISOE International System on Occupational Exposure ITDB Illicit Trafficking Database JAP ionizacijski javljalniki požara KNM Klinika za nuklearno medicino v Ljubljani KSID Komunikacijski sistem med izrednim dogodkom LDOZ Laboratorij za dozimetrijo pri ZVD Zavodu za varstvo pri delu, d. d. LMSAR Laboratorij za meritve specificnih aktivnosti radionuklidov pri ZVD Zavodu za varstvo pri delu, d. d. MAAE Mednarodna agencija za atomsko energijo MKSID Medresorni komunikacijski sistem med izrednim dogodkom MM Money Market MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MORS Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije MZI Ministrstvo za infrastrukturo MZO Mreža zgodnjega obvešcanja MZZ Ministrstvo za zunanje zadeve NEA Nuclear Energy Agency NEK Nuklearna elektrarna Krško NEP Nacionalni energetski program Republike Slovenije NPT Pogodba o neširjenju jedrskega orožja NRC Nuclear Regulatory Commission NRP nacrt razvojnih programov NSG Nuclear Suppliers Group/Skupina jedrskih dobaviteljic NSRAO nizko in srednje radioaktivni odpadki NUID pripravljenost na izredne dogodke (Nacrt Ukrepov ob Izrednem Dogodku) NZIR Nacrt zašcite in reševanja O-2 Odsek za znanosti v okolju IJS OECD Organization for Economic Co-operation and Development OI Onkološki inštitut OPC operativni podporni center OSART Operational Safety Assessment Review Team OVC Cisterna, v katero se iztekajo tekocine iz reaktorja in vrocih celic PDEH sistem za digitalno regulacijo turbine PGD projekt za gradnjo objekta PIS Process Information System/procesni informacijski sistem PK Pariška konvencija PMF probable maximum flood/dolocitev verjetne visoke vode PSR Periodic Safety Review/Obcasni varnostni pregled QA zagotavljanje kakovosti RAO radioaktivni odpadki RIC Reaktorski infrastrukturni center Instituta »Jožef Stefan« ROKO Radioaktivnost v OKOlju RS Republika Slovenija RTG rentgenske naprave RUŽV Rudnik urana Žirovski vrh RVO Nov sistem za zbiranje, arhiviranje in prikazovanje podatkov, ki bo v celoti zamenjal star sistem »MZO« RŽV Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d. o. o. SID Skupina za obvladovanje izrednega dogodka SKPUO Strokovna komisija za preizkus znanja usposobljenosti operaterjev NEK SKRAO Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki SSAJN Strokovna skupina za analizo jedrske nesrece URSJV SSK structures, systems and components/strukture, sistemi in komponente SSOD Strokovna skupina za oceno doz URSJV SSSJV Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost SVPIS Služba za varstvo pred ionizirajocimi sevanji pri Institutu »Jožef Stefan« TLD Termo Luminiscencni Detektor TPC tehnicni podporni center TRIGA Training Research Isotope General Atomic TS tehnicne specifikacije Ur. l. Uradni list URSJV Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost URSVS Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji URSZR Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje US NRC United States Nuclear Regulatory Commission USAR Koncno varnostno porocilo VOK varnostno-obratovalni kazalniki VVA verjetnostne varnostne analize WANO World Association of Nuclear Operators WENRA Western European Nuclear Regulators Association/Združenje evropskih upravnih organov za jedrsko varnost ZN Združeni narodi ZPC zunanji podporni center ZPNB Zakon o prevozu nevarnega blaga ZUOD Zacetno usposabljanje osebja z dovoljenjem ZVD ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. d. ZVISJV Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti