Katoliik cerkven list«
Veča/ WX.	V Ljubljani 24. prosenca 1856.	MAst 4•
Kapelica ,
po Ligvorji Alfonzu.
Kapelica stala ver h gore zelene Ka/.drapana. revna, že skorej brez stene ; Podoba Marije še notri stoji Brez krone, brez suknjiče, lice pralini.
Ze serce ji poka. že trese se roka, l)e komaj derži še v naročji otroka; l'a grešnik, zaljubljen Ic v časno blago, tire memo in še ne ozre se na njo.
Tez goro hiti gospodinja prevzetna, Tam memo tud deklica hodi posvetna, Za njima obrača Marija oko. Pa le ne ozre se nobena na njo.
Tam gre gospodar in se še ne odkrije. Tam truma mladenčev nesramno le vpije, Bogati in revni tam memo gredo, In glej! na Marijo se šc ne ozro.
Al' res. o Marija! si tak zapušena. De na-te nc ozre se duša nobena? — Ne boj se! že Nežica zene ovce. ki vsmiljeno klije ji v persi h serce.
K Marii v kapelico Nežica teče. Jo vidit tak revno, ji ginjena reče: Kak vboga si Mati in dete tvojo! Na. sukno mojo, de vaji zeblo ne bo!
Se venčikov z vertnic in limbarjev splete, Ovenča kapeFco, Marijo in dete. Poklekne in moli: Kak lepa si zdaj. Marija! zato daj ti meni svet' raj!
Glej ! rajska svitloba kapelco obsije In čuje se glas iz podobe Marije: ..Za suknico tvojo, za vence cvetlic ..Bom v raju te venčala s krono devic".
Marii je Nežica zvesta ostala.
In s čistosti vencam v Gospodu zaspala;
Za suknico dano, za vcnce cvetlic
Zdaj venca Marija jo s krono devic.	J. V.
JRismo gospoda misijonarja Etorenca Msavtiiarfa do gospoda Janeza Vol-čic-a, Kaplana r Semiču.
Per sv. Križu 6. listopada 1855.
Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Ljubi Janez, dragi prijatel moj!
Ne morem Ti zadosti dopovedati, kakšno veselje sim občutil, ko sim tvoje in druge pisma prejel. Xa vprašanje: Zakaj Ti tako dolgo nisim pisal? kar na ravnost povem: Zato, ker sim mislil, de je škoda, de bi Ti s svojim malo-
vrednim pismam stroške delal. Pozabil Te pa nisim, oboje podobice, ktere si mi pred odhodam dal, in ktere si mi zdaj poslal, imam v brevirji, vsak dan jih vidim, pa tudi brez tih podobic bi Te ne pozabil. Zares sir.i ljubil svoje prijatle in jih še ljubim: nisim „ves v Bogu". Resnično sim mislil, de bom v Ameriki bolj Bogu služil, kakor doma, in sim iz tega namena vse zapustil, tode moje serce je žalostno, ker sini samiga sebe — nar večiga sovražnika sabo prinesel. Pač me bo sram na sodnji dan, ko bom v drugačnim stanu, kakor nekteri na Kranjskim morebiti od mene mislite. Xi še zadosti: .,reliquimus oniniau, treba je ludi „et secuti sumiis tea, in poslednje je težji kakor jc pervo bilo težko, ker moje oserčje se je večkrat vzdi-govalo od velike žalosti, pa vender si nisim upal se ustaviti Božjimu poklicu, kakor sim mislil. Hic Rlio-dus, hic salta. Ali bi moj misijon tukej iahkiga a!i težkiga imenoval, sam ne vem. Ko bi imel pravo modrost pa poterpežljivost, bi ne bilo nič težkiga; kjer pa teh lastnost manka, je pa povsod težavno, število meni izročenih duš ravno ni veliko 700—800, vsi so kristjani, le kakih 4 ali 5 nevernikov je še med njimi. (V pismu do gosp. Kostel-na sim enmalo popisal svoj misijon. mi ni treba tukaj ponavljati). Indijani neizrečeno ljubijo petje, posebno jih mika nove viže, nove pesmi znati. Jest pa ravno za to nisim. Ko so zvedili po zimi, de gosp. Mrak bo spomladi drugam šel, so škofa za druziga duhovna (Francoza, ki je v Makinaku) prosili, ker zna dobro peti, de jih bo bolj peti učil, desiravno ne zna njih jezika. Pa ni hotel priti: morajo tedej z mano zadovoljni biti. Ti bi bil kakor nalaš za ta kraj. Z Indijani je veliko težji pečati se, kakor z ljudmi na Kranjskim. Pervi misijonarji, se ve de, so mogli vse z lepo jih privabljevati, zdaj morajo pa tudi oni marsiktere reči duhovnam dajati, se ve de le malo proti temu, kar kmetje na Kranjskim duhovnam dajejo. Pa tudi mi duhovni nismo dosti apostoljski; desiravno nas je malo, pa smo vender vsakorsni. Vse vasi tukaj so le ob jezerih; okoli hiš je že nekaj vertov, dalje v gojzdu imajo polja, na kterih sade krompir in turšico, nič ne gnoje, samo požigajo; so le lazi, niso njive; tam imajo tudi hišice, v kterih stanujejo, tačas ko obdelujejo in pod streho spravljajo svoje pridelke. Naša domača vas je na visokim bregu v precej prijetnim kraji, imamo lep spregled po jezeru, vidim večkrat veliko bark in parobrodov po njem plavati. Amerikanski pa-robrodi so neizrečeno lepi in, mislim, tudi dragi. Eden je lansko leto blizo Detroita zgorel, V3 ljudi je življenje zgubilo. Le 10 dni popred sva z gosp. Mra-kam iz Sault s. Marv na njem se peljala; bil je, kakor sim bral v časnikih, eden nar drajših (je veljal pol mi dolarjev) in nar boljših v Ameriki. Nesreč«*
na barkah, parobrodih in železnih cestah so neizrečeno pogosto v Ameriki. V nedeljo ti 1. t. m. je gosp. Mrak skorej se potopil z barko; bil je strašen vihar, mogli so vse blago v jezero pometati, in se nazaj verniti, so prepustili barko vetrovam, vender so srečno prišli na suho. Gosp. Mrak je na to vižo z drugim eelnam tukaj memo šel in mene obiskal. Kavno ta dan je neka barka blizo nas per nekim skalovji, kjer je tudi svetilnik, na suho veržena bila; vidim od tukej gole stebre kviško moleti; ali je zlo poškodovana ali ne, nisim še slišal. Xa čelnih Indijanov se vender malokdaj nesreča primeri, ker ne grejo močno deleč, so še dosti previdni, ter se ne spuste na jezero. če le kolikoršno nevarnost čutijo. Železnice v Ameriki so tudi zlo nevarne, ker deržava se ne peča nič ž njimi, vlastniki pa le svojiga dobička išejo; so tedej potem napravljene, de vlastnikam malo stroškov delajo; čuvarjev ni nič; kjer so kake pota čez železnico, ni nič les: derejo pa hlaponi kakor blisk; ne more drugač biti, kakor de je toliko nesreč na njih. .Moram spoznati, de, ko smo se od Noviga Jorka začeli peljati po železnici, sim se enmalo hal, ko se na Avstrijanskim in sploh v Evropi nisim celo nič bal, in tudi na morji nič, desiravno je bil včasi velik vihar. Od Ljubljane proti Zalogu gre hitro, pa se mi je zdelo, de ni bilo nič proti temu, kakor smo v Ameriki dirjali. Kmalo jc nad našimi glavami gorelo. Iskre, ktere so od mašine prišle, so vžgale strop našiga voza, kteri je tudi pregorel in je že znotranje platno močno gorelo. Urno smo vstali, svoje culice pobrali in k vratam hiteli. K sreči so berž ustavili in ogenj pomašili, de ni bilo veči nesreče. — Po popotnih listdi nas v Ameriki nobeden ni vprašal: teh tukaj ni treba; treba je pa velik davek plačati od blaga, ne sicer od tega, kar vsakteri sabo ima, ampak od kupčijskiga. Tudi škof so mogli 310 dolarjev plačati od kelhov, monštranec itd. — Ali hi Ameriko srečno ali nesrečno deželo imenoval, sam ne vem; nekteri Evropejci so res srečni tukaj, veliko jih pa tudi žaluje po svoji domačii. Nar bolj žalostno je pa, de veliko katoličanov pride sem, ki se razkrope tukaj med neverce ali krivoverce in sčasama vero zgube. Lansko leto sim bil v Sault-u pet tednov, bilo jc okoli 1000 delavcov tam. ki so vodotoč delali, med njimi morebiti 300 -4O0 Nemcov. Z mnogimi sim govoril, ki so tožili, kako težko je živeti, desiravno so imeli po 1 dolar na dan s hrano; samo kadar niso delali, niso bili plačani in so mogli še hrano plačati. Nekteri so tudi tožili, de je grozno težko dolžnosti sv. vere prav spolnovati med krivoverci in malovrednimi katoličani. Se ve, le malo je tako serčnih, de bi raji vse zasra-movanje iu zasmehovanje prenesli, kakor pa svoje dolžnosti opustili. Kjer se dobri katoličani vkup naselijo in cerkev in svojiga duhovna imajo, so pa srečni, število škofov, cerkva in katoličanov se res skorej vsako leto zvikšuje: tode napčna misel je ta, de bo katoliška cerkev v Evropi svojo veličastnost zgubila in v Ameriki kraljevala. Saj dozdaj še ni teh znamenj. Ilojcnih Amerikancov, to je, kterih spred-niki so iz Angleškiga prišli, je malo katoličanov, večidel katoličanov so Irci in Nemci in v nekterih krajih Francozi. Vstava je dobra za katoliško cerkev, ker je nič ne opovera: škofje in duhovni vedno smejo delati, kakor njih cerkvene pravice terjajo. Zato so v kratkim času veliko zborov imeli, veliko cerkva, samostanov in šol napravili. Tudi ljudski misijoni so v Ameriki v navadi in duhovne vaje. Nar bolj slovita v tem sv. delu jezuit Weninger in frančiškan Unterth einer, oba Avstrijanca. Tukej pri Indijancih je to tolažijivo zame, de zamorem vse skorej tako
opravljati, kakoT na Kranjskim razun nekterih reči, p. luči pred sv. rešnjim telesam ni nič. V krajih, kjer so pa protestantje vmes je pa zelo drugači. V Sault S. Maryje število katoličanov sicer večfkakor protestantov; pa vender ne morejo duhovni cerkvenih šeg prav opravljati. Zunaj cerkve, namreč kadar grejo k bolnikam s sv. rešnjim telesam, vzamejo presveto telo v pušico, ktero v žakeljc zavijejo, ki ga pod pazduho neso ali pa v žepu. To se mi je kaj milo zdelo. Tačas sim vender korekcij in štolo oblekel, ko sim tabernakelj odperl in dve luči prižgal. Ko k bolnikam pridem, ni bilo sveče, ne žegnane vode, pa svečo sim vender hotel, samo v bolnišnici ne, desiravno so bili strežeji katoličani, pa oskerbniki in zdravniki so protestanti. Tukej grem pa obhajat kakor na Kranjskim, in na sv. rešnjiga telesa dan je veličastna procesija, de še na Kranjskim ne v vsih farah tako. Zapovedani prazniki v „zedinjenih deržavah" so samo: božič, novo leto, s. 3 kraljev dan, velika noč (pondeljik ne), vnebohod, binkošti (pondeljik ne), sv. rešnje telo, oznanjenje Matere Božje in vnebovzetje in praznik vsih svetnikov. — Domača obleka duhovnov se ne razloči veliko od obleke druzih, nekterih nič. Jest nosim kolar (pač so dobri kolarčiki gosp. Stritar-ja, za ktere sim mu vedno hvaležen), hlače pa dolge. Amerikanci so vsi po gosposko oblečeni, tudi kmetje. Lansko leto sini šel iz Detroita v neko vas maševat in pridigovat, kjer so Nemci; začudil sim se, samo gospodo najti v cerkvi, može v suknjah, žene in dekleta v klobukih kakor gospe (se ve de le bolj pri— prosto, ne kakor viši gospoda). Tudi Indijanci se le malo ločijo od Belili, enmalo černkastiga aii rujavka-stiga obraza so, sicer pa večidel lepe postave; lase imajo vsi čeme, kterih ne strižejo, samo zadej jih nekoliko prirezujejo, skorej tako, kakor na Kranjskim nekteri „štucarjiu. Sploii so mirniga zaderžanja in močno občutljivi; z majhno rečjo jih zamore razveseliti, pa ravno tako tudi užaliti. V moji vasi so nar boljši Indijanci cele škofije po spričevanji visokočasti-tiga škofa in drugih. Bog daj, de bi mojimu vodstvu izročeni ne pešali. Ravno dans sim poročil en par, kar mi je v veliko veselje. Ženin je župan te vasi, dozdaj je bil nar slabši kristjan tukej, veliko let je ptujko imel, žena njegova pa je zaveržena bila, in si je vzela druziga moža, se ve de je od vere odpadla. Ta mož tedej (moj današnji ženin) je bil nar nevarniši za ta vas, je zahajal k protestautam, je govoril , de bo per protestantiškim pastorji se poročiti dal in je močno pregovarjal sosede, de bi protestan-tiškiga učitelja vzeli. Hvala Bngu! zdaj je ves drugačen. Poleti je njegova zaveržena žena umerla, de-leč od tukej je živela, in tako je zamogel drugo vzeti ; ui samo po vnanjim poboljšan, ampak tudi njegovo seree. Ko je pervič k spovedi prišel (kakih 10 let že ni bil per spovedi) in je očitno spoved molil, je na glas začel jokati. Vse je natanko opravljal, kar sim mu rekel. Star je 41 let, bil je med pervimi no-vokeršenimi in je kakor mladeneč neizrečeno veselje imel do sv. vere, je druge učil, in ne vernike opominjal s. vero sprejeti, nesrečni zakon pa ga je bil popačil; starši so ga posilili, se z ženo zaročiti, do ktere ni imel nagnjenja in s ktero potem nikakor ni mogel živeti. Bog mu daj stanovitnost. Pred 14 dnevi sim imel enako veselje. Neka zaročenca sta že dolgo let živela, pa še nista bila od duliovniga poročena. V Ameriki je taki zakon veljaven, ker zakonilo triden-tinskiga zbora zastran skrivnih zakonov s privoljenjem papeževim ni razglašeno. Ta dva tedej sta se zaročila, pa sta vse keršanske dolžnosti zanemarjala, nista šla nikoli v cerkev, k spovedi se ve še manj.
Otroke sta pa vender dajala kerstiti in po keršansko rediti. Gospod Mrak ju je velikokrat opominjal, pa vse zastonj, časa gnade še ni bilo zanju. Poleti je en otrok umeri. Neki mož me poprosi, de bi šel ju opominjat, ker je zdaj lepa priložnost, bota morebiti bolj pripravna nauk sprejeti. Grem in jima pridigvam zraven otroka, ki je na parah ležal, pa vse zastonj. Zdaj je njegov oče po ddnevni bolezni umeri, še previden ni bil, ker sim bil tačas pri drugih Indijanih na nekim otoku. Mislim, de to ga je močno ginilo. Neki večer zvem, de drugi dan mislita odriniti deleč proti jugu zavoljo lova in tam čez zimo ostati. (Več Indi-janov gre po zimi doli na lov). Berž grem na njun doni, ju milo pa tudi ojstro opominjam. Hvala Bogu, storila sta, kar sim rekel. Prišla sta v mojo stanico, sim ju kratko podučil, sta šla k spovedi in drugi dan k sv. maši, potem sim kratko pridigoval in njun zakon žegnal (desiravno so tukej, kakor sim rekel, skrivni zakoni veljavni, pa je vender navada, de jih duhoven potlej žegna). K sv. obhajilu ju še nisim pustil, ker premalo znata, spomladi bota nazaj prišla, potem ju bom bolj podučil. Mož mi prinese potem 1 dolar za sv. maše, kar je pri Indijanih kaj posebniga. Hvala Bogu, de se je teh zgubljenih ovčic usmilil. Posebno se moram tudi Bogu in priprošnji Marije Device zahvaliti, de sim se jezika še precej urno naučil; ne znani sicer veliko, pa vender dosti za potrebo.
Srednje - a fr ikonsko.
V Gondokori. III. — Bariška dežela je lepa dežela. Je pa veliko višji kakor Hartum, torej je tudi obnebje boljši in bolj zdravo. Zlasti prijetne so jutra in večeri. Vročina je pogosto velika, zlasti o suhim letnim času, kteri se z zimo v Evropi vjema. Zdaj ga večkrat ohlade gromenja in deževje. Zoper močen dež smo v svoji misijonišnici pod razpetimi dežniki precej zavarovani. Pred misijonsko hišo proti večeru se drli bela reka v dvoje razrečje in dela lep otok, kteri služi za živinsk pašnik. Tudi rujavi povodr.ji konj ve za ta prostor, se gre večkrat tje past, zlasti po noči, in nam zjutraj dobro jutro sem čez momlja. Po vod nji konj je prava pošast. Misli si život silniga rujaviga vola, na kratkih nogah, z veliko gručo ali pukeljnam na herbtu. K temu si misli veliko, čamra-sto konjsko glavo, in to je nekaka podoba nilskiga konja. Zamurci gredo kakor v vojsko njih po dve, Tri sto zoper njega, in skušajo ga'z nekakimi velikimi ternki zapikniti, z vervmi na suho potegniti ter ga s sulicami končati. V šiluški deželi smo taki lov vidili. Njegove kože krogla ne prebije, le špičastim kroglam se nekoliko bolj vda. Iz kož se delajo znani povod-nokonjski biči, kteri so neogibljivo potrebni za pokor-šino in delavnost, zlasti zoper Arabce in Berberine. Voda daje obilno veliko rib razniga plemena, barve in velikosti. Kikam je riba poglavitni živež. Pogosta-ma jih love v lepih ribnikih. Tak lov je prav "mikaven. V ribniku za tokul-am (hišico) g. Mozgana sim vidil nad 200 ribčev, kteri so bili od kraja do kraja v versto vstopi jeni. Imeli so dolg drog, v kteriga je bila železna kljuka vsajena. Z njim v vodo dregajo. Kteri krat se kaka ribica natakne, zlasti pa ribe pred seboj pode, de bi jih o bregu dobro zasačili.
Od vode proti zahodu se razširja z očesam ne-presegljiva ravan. Služi zlasti za pašnike obilni ba-nski živini; Baričan se zlasti z živino in kmetijo peča. I o ti ravnini so mnoge, desiravno razkropljene drevesa, ki delajo prijetno senco. V ti ravnini je na severu Nirkanj, prosto stoječ, zeleno obrasen hrib.
Proti jugu je konec Belinjana srednje visočine. V severu od misijonišnice so lepe poljane, po kterih se sto in sto goved pase. Telečje, kravje in volovske čede so prav obilne, številniši kakor sim jih po lepili tirolskih planinah vidil. Živinska barva je belkasta. Cern vol je redka reč, zavoljo tega visoko čislan, in ga imajo zlasti za spravne darila. Taeiga so tudi nam podarili v nekim kraji, kakih 8 ur proti severu od tod, kamor smo bili dospeli veliko nedeljo zvečer. Ondi so se namreč hotli g. Provikar o svojim pervim prihodu vseliti. Vse je dobro kazalo, zlasti neki kovač Pithia je k temu pripomogel. Tolmači so pa vspeh razderli; šuntali so namreč poglavarja in ljudstvo, de ti beluni človeško meso jedo, otroke ropajo in dež zaderžujejo. Tako je spodletela poskušnja g. Provi-karju. Zdaj je bil prišel tudi poglavar na ladijo, ki se po tistim ni nikoli več prikazal pred gosp. Provi-k a rje m. Je že precej prileten mož, dobro spozna, de je nalagan bil, in dobro ve, de je misijon v Gondokori ljudem le k sreči. Torej mu je zdaj žal, de je bil Abuna-Solimana od svoje okrajine odpravil — in v spravo je pripeljal černiga prelepiga vola, kakor za velikonočne pirhe.
Proti jugovzhodu se vzdiguje berliki Belinjan v obilno višavo. Belinjan je pogorje. Vsa okrajina, obdana s temi hribi, mi je prijazen, Ijuheznjiv pogled. Ob desnim bregu bele reke so nektere naselstva ali kraji, in vsak kraj ima svojiga matat-a. Ljudje žive skupaj po družinsko in v nekterih tokul-ih, potem so spet polja in pašniki do bližnjiga družinskiga staniša. In tako zmirej dalje do gorovja. Prav za~prav vasi ni. V nekoliki daljini od nas so proti jugu in zahodu 4 take seliša. Vse čez se mi prav prijazno in lepo zdi. Meni razun Solnograškiga ni nobena okrajina tako všeč bila, kakor okoli Gondokore. Ljudje zdaj pridno polje obdelujejo. Zlasti čas za hladnim dežjem je čas setve. Barjani imajo k temu nekake ostre lopate, ki so na dolgo lopatiše nasajene. S temi zemljo nekoliko razrijejo, seje jo, in je dodelano. Baričan je pri delu uren in vesel. Od dečka do starčka, od poglavarja do nar ubožnišiga: vsi morajo delati. Vsa-kimu je svoje polje odkazano. (Op. Tudi ob višnjevi reki, pravi naš Jožek, ima vsak svoj vert, in de ni tam gori nobeniga berača, pa nobeniga bolniga. J.) Opravilo fantičev je tudi, očetovo živino pasti. V kravah je bariška bogatija.
Ogled po Slovenskim.
Iz Ipave. — d —. Perva nedelja po sv. 3 kraljih je bila 7.a Verhpolje posebni prazničen dan. Po prizadevanji svojiga vneti ga duhovniga pastirja ho Verhpidjci ua-pravili za svojo cerkev nov križev pot, ki je bil to nedeljo blagoslovljen in slovesno postavljen. Pooblastcni so bili za to opravilo O. Mansvet Šmajdek. vikari in učenik naravoslovja v goriškim samostanu O. O. frančiškanov. Ob devetih zjutraj je grom možnarjev in veselo priterkovanjo zvonov naznanovalo pričetek slovesnosti domačim in okolj-nim sosedam. Prijazna cerkvica je bila vsa v svoji praznični opravi, podobe križeviga pota so bile pred velikim oltarjem lepo v dve versti nastavljene, na postajah okoli so pa svitle lučice gorele, ki so kakor evangeljske device svojiga ženina čakale. Po kratkim »govor«, v kterim so pomen teffa svetiga opravila razložili, so blagoslovili nar pervo vsih 14 podob skupej, potim so se pa spremljani od treh druzih duhovnov in od cerkvenih strežnikov v proeesii po cerkvi podali; so vsako podobo še posebej blagoslovili ter jo na odločeno mesto postavili in zraven uavadue molit vice obrnolili. Med tim, ko se je procesija od postaje do postaje premikala, eo peli pevci pesem sv. križeviga
pota, in kar mi je prav dopadlo, je s pevci pri orglah tudi ljudstvo po cerkvi lepo vbrano in pobožno prepevalo. Ko je bilo vse v prav lepim redu in spodobno opravljeno, se je sv. maša pričela, ki so jo peli domači duhovni pastir, in *ta jim (stregla dva sosednja duhovna, ki sta se bila vdelezevala te slovesnosti. Pridgovali so pa O. Mausvet, in so z znano zgovornostjo razodevali vzroke, zavolj kterih dauasuji dan obirkovanje hv. križev iga pota ne obrodi tistiga sadu, kteriga bi obrodili inela, ter ho naznanjali po-močke. kako to molitev opravljati, de bi teč duhovniga prida od nje imeli, kakor o začetku svetiga opravila, so tudi pri poglavitnih delih hv. maše in na koncu pri žegnu h presv. Rešnjim Te esam on žnarji pokali, in je prijazuo zvonenje ljudstvo zopet na doui spremljalo, ki se je bilo v obilnim številu sošlo.
Se nekaj me mika povedati. Po končani popoldanski božji službi so prejeli verhpoljski g. kurat pisemce, v kte-riiu ao se domači fantje zahvalili za „lepo andohtu. ktero ho jioi b li napravili, kakoršne na Verhpolji še niso imeli, iH se je tudi ta dan niso nadjali. I'ridjan je bil donesek za križev pol, kteriga so bili fantje med seboj nabrali. Očitna pohvala Vam za to, fantje veihpoljski! ki ste s tim pokazali, de med vami še veje duh pobožnosti in vnetosti za čast božjo, ki se pri mladosti semtertje že silno pogreša. de se Bogu smili! Skerbite, de vam ga tudi v prihodnje ne bo pregnal spačeui duh posvetuosti, ki se ned nami čez dalje bolj širi.
N Podbcrdu 11. prosenca 1856. A. Sk. — Koliko nevarnost ponočevanje. ne le samo za posamezne mladenče, ampak tudi za cele soseske ima, je živ dokaz sledeča pri-godba. Na večer sv. trt h kraljev jame gidec iz bližnje so»e«ke v nekdaj pošteni, od domačih in popotnih kar veliko čislani gnstivnici, ki pa zdanji čas bolj in bolj peša, na skant niMzicirati. V kratkioi se mnogo derhali obojiga spolu nabere, ter razsaja, pleše in norčuje pozno v noč. Nekdo izmed derhali od vertenja in žganjopije popolno omamljen čisto onemtga. in si do doma, hi rekel, s praga v prag. priti ne upa. Ilva fantina tako udelaniza tovarna do h še nekoliko korakov oddaljene spremita, ter mu do poda, ki se obilno slame in sena na njem hrani, posvetita. Vediv-ši. de domači dekliči ne deleč od tain odločeni prostor za pomični počitek imajo, jim hočeta nesramneža nepokoj delati. Ili-ni oče sprebudivši s*: poročiljaka zapazi, ter ji zalezuje z na nuna m jima kar dibro podkuiiti. Ali fantina h svetilnici pred gospodarjem bež ta . lampica iz svetilu ce z gorečim nitnikaoi na slamo odleti, ki zdajci, ko bi z »•mi tremi, s piamenain goreti začne. Ali sreča iu sreča — de oče. ako ravuo natakujen iu ponočnjakama grozeč pribiti, in ogenj ugasi, ter odveme strašno pogoriše, ki bi bilo že samo na sebi uboge nosede v nar veči revšino pahnilo. II. g hotel, de bi se strah božji v hiše, ki je dobri duh jih zapustil, spet vernil. de bi vsi hišni gospodarji nad domačimi bolj tuli, sosedje pa peklensko ponočevanje z vso močjo zaterali.
Miazgieti po ker m f ms kita svetu.
Iz Pešte. Koliko de si družba sv. Štefana prizadeva. na Ogerskim dobriga duha med vsimi stanovi obuditi, spričuje tudi tu. ker je njen sprednik. grof Karolyi, nalas v Pariz popotval. de bi lake francoske bukve spoznal in za nje zvedil, ktere to po svoji uravni strani pripravne za žensko in otroško branje. Take bukve bo družba branju škodljivih francoskih bukev nasprot razglasoma.
Od Donave. Z več mest doljne Donave pripovedujejo. de se je v podz*mo veliko več velikih rib v doljni
Donavi io tudi v njenih stranskih vodah prikazovalo, kakor druge leta. Ta neDavadni prigodek se razjasnuje iz ne-zmerniga streljanja ob černiin morji pretečeno leto, ktero je ribe plašilo, de so v Donavi pribežališa iskale. — Še ribe se boje posvetniga hrupa, kak6 bi se ga človek ne?
V Lineburgu je neki baron Hammerstein- Gesmold iz protestanške v katoliško cerkev prestopit, desiravno so mu okolisine njegove visoke stopnje prestopljeoje močno obteževale. Ta prestop je med protestanškimi pastorji velik hrup napravil. Mislijo protestanti, de katoliška očitna Božja služba tako nase vabi, in so jeli s svojimi cerkvenimi opravili tudi veči slovesnosti sklepati, v mestu Ha-novru mende tudi že neke mašne šege opravljajo. Ali ti možje mende premalo prevdarijo pravi vzrok. Ako bi le zunanja svetičnost nase vlekla, bi prestopali le nevedni iu neučeni, ki ne vedo zunanjosti od jedra razlonti. Tode tukaj se ravno nasproti godi, ker prestopajo zlasti učeni, razumni ljudje, kterih ue privabi bliš, ampak prepričanje iu resnica.
Frib urški viši škof prečastiti gospod Herman Vikari so z razpisani od 35. listop. 1855 mater-bratovšino vedniga češenja Zakramenta sv. rešnjiga telesa po vsi viši škofii vpeljali.
Iz Rima. Po napravi papeža Siksta V. leta 1586 je bilo število kardinalov na 70 odločeno; zdaj jih 6 manjka , de bi bilo polno število, kteri bodo mende v prihodnjim skrivnim zboru imenovani.
Rusovsko. Razglašenje pogodbe med Rimam iu Avstrijo je na Rusovskim in Poljskim prepovedano. Boje se mende, de bi ue začeli primerjati, v koliki veljavi io časti de je katoliška cerkev, greškorusovska pa deržavnim namenam popolnama podk!onjena. (.'panje pa je, de bo po potih Božje previdnosti ravno tako djanje rusovske vlade razumnišim spoznavavcain greške vere le toliko hitrejši oči odperlo ter jih k spoznanju pripeljalo.
X ve z ti i ca za s o io.
Xaj hitrejši, gotovši in kratkočasniši se otnei uče brati po načinu, kteri napeljuje, branje in pisanje ob enim učiti. Otrokam pri začetku ni druziga treba kakor černih malih tablic in čertalic, de lahko pišejo, zbrisujejo in popravljajo , kakor jim je drago. Vender je pa tudi skušnja pokazala, de je še boljši in koristnejsi, če imajo učenci, posebno pervitici, tudi kak zgled na papirji, de tako za-ponmjen h čerk ne pozabijo, de se lahko doma vadijo itd. Iz tega namena smo spisali vlani „Zg!ede za perviuce, ki se brati in pisati ob enim uče." Dobe se pri J. tiiontini-tH, pola po 2 kr. — Ti zgledi pa niso, kakor nekteri učitelji menijo, za lepopisje, ampak le samo za to, de se ž njimi slabotnim pervincam nekoliko pripomore in de se jim to globokeji vcepi, kar se jim je poprej razkladalo. Učitelj, ki svojo imenitno nalogo dobro razume in veselo spolnuje, bo kmalo vidil, da inu bodo ti zgledi močno koristili. A. P.
Pogovori z gg. tiopisovavei.
tio>p. .M. II. v. ti. Pesem smo prejeli; dogoilba je pa ze preveč pogreta, de bi jo še enkrat v zvezanim govoru smeli pripovedovali. — Gosp. Č\ na k. Prijeli, lepa hvala!
Jtiii darovi*
Za afrikan.ski mision.
Dobrotnik 30 kr.
Za bolnišnico r Jablnnki.
Dobrot niča 10 gold.; — gosp. M. L\ 5 gold.
Za gosp. Pirca, misijonarja r Ameriki.
Dobrotn k 30 kr.