*t. 22J MMb ilitai y fliftii (C—ti ctiTMitf m li usta
I*haj», isvcemil pondeljek. - cak dan	JnlStvo:
A stikata It 20. L Mdstr. -: dopisi Jfa*** poSP' ,o um


sredo 17« septembra 1924.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLIX
ulica -
Asitfcaga It 20, L u*ćsU>^ptsijp^«* >,osr ,o urednHtv V«^--pisma se ne sprejemajo, opisi JKfk r . — — Odg--	tk:
Prof. F. Peric. — Ustnik tiskarna AlbosS^^Jir isksrnc Ed< jtt. Nar ^ina tneča za mesec L 7^-. 3 MMce	in celo leto L 50—
Za inozemstvo mesečno 5 lir vrt.	*	*•
Posamezne številke v Trstu In okolici po 30 cent — Oglasi se računajo v Vrokosti ene kolone <72 mil) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnico* zahvale, poslanica In vabila po L 1.—, oglasi denamfh zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se po5il)ajo izključno uprav« Edinosti, v Trst«, nlica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon nrednlitva in uprav« 11-67;
Kdo zida presndo?
Voditelj furlanskega fašizma poslanec Pisenti je očital v svojem zadnjem vidčrnskem govoru slovanskim politikom in časnikarjem v Italiji, da hočejo napraviti med obema plemenoma v novih pokrajinah visoko pregrajo, ki naj drži Slovane in Italijane daleč ene od drugih. Mi smo ze v nedeljo povedali na tem mestu, da je ta trd; L sv izmišljena in da ni nikakor nas na.rt zidati in vzdrževati tako pregrajo, temveč ravno nasprotno: odstranijo naj se vsi zvoki medsebojnega nezaupanja in tako pripravi popolno zbližanje dveh rodov, ki jima je sojeno, da živita eden poleg drugega v isti deželi.
Edina pregraja, ki jo mi vzdržujemo in hočemo ohraniti na vsak način — to ponavljamo tudi danes — je pregraja, ki naj loči naše ljudstvo od narodne smrti, in to je pregraja naših pravic kot narodne manjšine, kot narodnosti, ki ni italijanska, temveč slovanska, katera se potemtakem ravno tako razlikuje od italijanske narodnosti kakor se na pr. razlikujejo — vedno po narodnosti, t. j. po svojih bistvenih etničnih svojstvih — prebivalci okoli LJubljane ali Sarajeva od prebivalcev okoli Padove ali Milana. So torej tu gotove razlike, katere tvorijo od nas to, kar smo, namreč Slovane, torej — vedno v etničnem pomenu besede — Neitalijane, narod, ljudstvo, prebivalstvo, ki ni italijansko. Te razlike hočemo mi, hoče naše ljudstvo ohraniti, ker tvorijo naše življenje kot naroda, življenje našega duha, da rabimo isto besedo kakor nedavno minister Casati na Reki ob otvoritvi občnega zbora društva < Dante Alighieri». Uničevanje teh razlik je raznarodovanje, ki je, kakor smo nedavno dokazali, ubijanje in torej nemoralno početje. Kdor je proti nemoralnemu raznarodovanju, mora te življenjske razlike med nami in našimi sodeželani ne samo priznavati, temveč se tudi izogibati vsega, kar bi omenjene razlike uničevalo in odpravljalo. Z ozirom na naš položaj kot narodne manjšine moramo torej reči, da bi morala prenehali politika raznarodovanja, sistem uničevanja druge narodnosti,^ na čigar mesto naj bi stopil sistem življenja in ohranjevanja življenja.
Da se to doseže, pa je potrebno, kakor rečeno, da se" priznajo one bistvene razlike, 'vi ločijo dve različni narodnosti eno od druge.* Le v priznanju teh razlik je »es nična enakost. Ni enakosti, ako mora milijonar plačati 100 lir davka kakor navaden delavec ali uradnik, temveč je enakost v sorazmernem odmerjanju davka po veličini obdavčljivega imetja. Ni enakosti, temveč je naj kri vične jša neenakost, ako se slovanskim vasem v Julijski Krajini vsiljujejo ljudske šole z italijanskim učnim jezikom kakor na pr. vasem v Toskani. Mogli bi našteti številne druge primere neenakosti in gaženja življenjskih razlik, ki tvorijo naše slovansko bistvo. Upamo pa, da zadostuje že to, da bo jasno, v čem obstoji tista pregraja, katero mi hočemo ohraniti za vsako ceno, kar tudi odkrito in lojalno priznavamo. Kdor zahteva od nas, naj to življenjsko pregrajo poderemo, zahteva, naj izvršimo sami nad seboj narodna samomor. Kdor bi jo pa hotel nasilno podreti, mora v ta namen izvršiti nad našo narodnostjo nemoralno dejanje duševnega in kulturnega umora!
Tak je položaj in taka je ona neodpravljiva pregraja, katero je treba upoštevati in spoštovati. Pred to ograjo ne prihaja toliko v poštev, kaj Italija more, kakor se je tudi izrazil naučni minister Casati na Reki, temveč je mnogo važnejše vprašanje, kaj se sme in kaj se ne sme. In ako si postavimo vprašanje na ta način, ki je edino pravilen, moramo priti do zaključka, da nobena država, naj bo še tako mogočna, ne sme uničevati narodnosti drugih ljudstev. Vse države, ki so zastopane v Društvu narodov, se strinjajo s tem načelom. (In med temi državami je tudi Italija!) Mednarodno manjšinsko pravo, ki ga je izdelal ta mednarodni zbor s sodelovanjem tudi Italije same, je izraz mednarodne vesti, ki potemtakem obsoja politiko raznarodovanja.
To je ona pregraja, ki jo lahko imenujemo pregrajo pravice do življenja, pregrajo prave in resnične enakosti. Mi smo prepričani, da priznavajo upravičenost tega stališča tudi vsi pošteni Italijani. Italijanska manjšina, naj bi bila kjerkoli, ki bi se nahajala v istem položaju kakor mi, bi ne postopala nič drugače. Tudi poborniki politike raznarodovanja na škodo našega ljudstva razumejo to prav dobro. Toliko odgovorni politiki kolikor neodgovorni časnikarji se zavedajo, da je naše stališče upravičeno, da ni naša življenjska pregraja naperjena ne proti državi ne proti italijanskemu narodu. Toda sedanja raznarodo-valna politika potrebuje «opravičbe», treba je italijanski in zunanji javnosti «dokazati», da so Slovani uporen in državi nevaren element, da država ne bo imela miru in varnosti ob meji, dokler ne iztrebi zadnjega Slovana. In to brezvestno vlogo vršijo razni italijanski listi tu v naši deželi' in v notranjosti države.
Ni še dolgo temu, ko smo bili prisiljeni zavračati razne obrekovalne trditve rimske «ldea Nazionale» na naslov našega ljudstva, in glej pretekli teden je objavil isti list nov dopis iz Trsta, v katerem je nagromadil dopisnik na škodo našega lista in našega ljudstva najgrše in najogabnejše klevete, ki jih more roditi le brezmejno
sovraštvo. Naš «zločin* se vleče odščuva-nja proti državi in njenim institucijam — preko zveze s komunisti — do praznovanja goda kralja Petra in onečaščanja italijanske zastave!
Ne zdi se nam vredno zavračati teh naravnost brezbožnih trditev. V kratkem bi po tej javni ovadbi morali itak imeti priložnost, da se zagovarjamo pred tribu-nalom. Veleizdajniški procesi si bodo morali slediti v nepregledni vrsti in tržaško kazensko sodišče se sploh ne bo moglo baviti z drugimi zadevami razen z našim zločinom veleizdaje...
Kdo torej zida umetno pregrajo, ono pregrajo sovraštva in nezaupanja, proti kateri smo v prvi vrsti mi sami z našim ljudstvom vred? Ali niso ravno taki obre-kovatci njeni nepoboljšljivi zidarji? Za vsakega mislečega človeka so to največji škodljivci pravične ureditve našega vprašanja, ker ji stavijo na pot umetni zid sovražnega razpoloženja vodilnih krogov in čitajoče italijanske javnosti napram nam in našim upravičenim in skromnim zahte-
vam. Ugotavljamo, da se ta zid ne postavlja
x naše straaL Zakaj, ako bi bil resničen le stoti del trditev naših obrekovalcev, bi že davno sedeli v ječi mi in z nami vsi naši vodilni možje. Nobena država ni namreč tako neumno liberalna, kakor hočejo predstavljati naši obrekovalci to našo državo, ,da bi trpela, da Jse taki očitni protidržavni rovarji in šuntarji, kakršni bi bili mi, svobodno gibajo in svobodno nastopajo proti državi.
Evo ona nevarna in zares škodljiva pregraja. Nje zidarjem in našim obrekovalcem pa odgovarjamo z besedami, ki jih je izrekel nas poslanec dr. Wilfan v svojem znamenitem govoru na konferenci medparla-mentarne unije v Bernu 23. avgusta 1924.: «N o č e m o nič drugega, nego da se nam v Italiji dobro godi.* Pregraja, ki jo zidajo dan na dan obrekovalci našega ljudstva, je postavljena med to našo iskreno željo in njeno izpolnitev. Mora se najti patrijot s samostojno mislečo glavo, ki jo bo pogumno podrl v čast Italije in na korist njenih pravih interesov.
Zbiranj faiistovsklh čet 21. T. m. ne bo
Mussolini smatra zbiranja za nepotrebna
RIM, 16. Kakor znano, je opozicijski kakor tudi liberalni tisk ostro nastopil proti zbiranjem fašistovskih čet, ki^ so se imela vršiti prihodnjo nedeljo. Opozicija je smatrala zborovanja za novo izzivanje. Zdi se, da se je Mussolini vdal pritisku opozicije in liberalcev. Vodstvu fašistovske stranke je namreč Mussolini poslal naslednje pismo:
Rim, 15. sept. 1924.
Dragi prijatelji vodstva,
Spričo fašistovskih manifestacij, ki jih je izval nečuven umor fašistovskega poslanca Casalinija, in čudovitega prizora, ki so ga nudile velike množice naše stranke, so zbiranja, napovedana za 21. t. m., odveč. Ta zbiranja bi morala tvoriti pregled naših sil. Žalostni dogodek, ki nas je tako težko zadel, je pokazal vsemu narodu veličastno impozantnost teh sil in njihovo trdno disciplino. Še vedno in za vedno tiči skrivnost zmage v tej-le priprosti besedi: ubogati. Medtem ko prevratne stranke organizirajo propagandni teden, ki se zaključi ravno 21., boste vi, s tem da daste nalog za ukinjenje zborovanj, dokazali, da fašisti ne ljubijo preveč govorniških vaj in da se ne bojijo govorniških vaj drugih. Mesto tega je treba redno pripraviti pokrajinska zborovanja ob priliki obletnice pohoda nad Rim.
Fašistovske pozdrave — Mussolini.
V smislu Mussolinijevega naloga izostanejo manifestacije napovedane za 21. t, m., razen onih, ki so čisto krajevnega značaja in ki jih bo posebej dovolilo vodstvo stranke.
Otvoritev IV. vzorlnega sejma v Neapoliu
Mussolini pri otvoritvi
NEAPOLJ, 16. Ministrski predsednik Mussolini, ki jfe odpotoval iz Rima v spremstvu ministra za kolonije on. Di Sca-lea, je prispel v Ne a pol j ob 7. uri. Okoli 8.30 je Mussolini obiskal fašistovski krožek v S. Maria degli Angeli. Mussolini se je vozil tja v avtomobilu. Nekaj fašistov pa je doteklo avtomobil ter med viharnimi vzkliki dvignilo Mussolinija z avtomobila ter ga neslo na trg S. Maria degli Angeli. Pozneje je Mussolini obiskal prefekturo.
Ob 10.30 se je vršila v dvorani «Grand Ho tel» otvoritev IV. vzorčnega sejma. Otvoritvi so prisostvovali ministrska predsednik Mussolini, minister državnega gospodarstva De Nava, minister kolonij Di Scalea, minister javnih del Sarrocchi, več državnih podtajnikov, general Diaz, mestni župan in mnogo odličnih zastopnikov trgovskega sloja. Župan je jiibzdravil v imenu meščanov Mussolinija. Za njim je povzel besedo predsednik sejma on. Bar-riello. Za tem je govoril minister Nava. Po otvoritvi sejma si je ministrski predsednik ogledal vse paviljone.
Prof. De Martino ni naiel LMjevHi rokopisov
RIM, 16. Prosvetno ministrstvo sporoča: V smislu naloga prosvetnega ministrstva je bil prof. De Martino Fusco zaslišan danes dopoldne v navzočnosti prefekta v Neapolju. Zaslišali so ga člani ugotovitvene komisije. Na podlagi prvih sporočil se da sklepati, da ni De Martino našel rokopisov, ampak samo sporočila o Livijevih rokopisih.
Pripustitev ▼ dopolnilne vojaške šole
RIM, 16. Vojno ministrstvo je razposlalo na podrejena poveljništva posebno okrožnico, v kateri se sporoča, da imajo tudi gojenci častniške šole pravico do kratkega dopusta v svrho izpita glede študijev, katere so izvršili še pred vpoklicom v vojaško službo. Vojno ministrstvo je nadalje odredilo, da se pripustijo izjemoma začasno v dopolnilne častniške šole tudi dijaki, ki niso mogli neodvisno od njihove volje dovršiti naknadnih izpitov v oktobrskem roku v svrho dosege zrelostnega ali vsposobljenostnega spričevala do 14. oktobra, pod pogojem, da do 30. nov. predložijo spričevalo o položenih izpitih.
Proti sleparijam pri vinski trgovini
RIM, 15. «Gazzetta Ufficiale* prinaša kr. ukaz z dne 14. septembra 1924 št. 1374,
ki vsebuje norme, da se pride okom sleparijam pri vinski trgovini.
Todor Aleksandrov umorjen
Aleksandrov padel kot žrtev zarotnikov Kruto maščevanje Aleksandrovih pristašev Več politikov umorjenih
BEOGRAD, 16. (Izv.) Znani voditelj makedonskega revolucijonarnega gibanja Todor Aleksandrov je bil umorjen in sicer po lastnih pristaših. Pred nekaj dnevi je bil Todor Aleksandrov povabljen na sestanek ki se je imel vršiti na jugoslovensko-bol garski meji v mestecu Petrič-u. Aleksandrov se je vabilu odzval. Na poti sta ga spremljala njegova najboljša in doslej najzvestejša prijatelja Vlahov in Retera-nov, ki sta ga nenadoma v bližini omenjenega mesteca napadla in ubila.
General Aleksander Protogerov, član osrednjega odbora notranje makedonske revolucionarne organizacije, je izvedel za umor šele dva ani pozneje in je dal Aleksandrova častno pokopati. Pri pogrebu je imel zelo hujskaški govor, v katerem je pozival navz»če na osveto. Njegov govor ni ostal brez uspeha. V Džumaji sta bila namreč kmalu nato ubita zarotnika Alekse Vasilijev in Gjorgje Atanasov. Istočasno sta bila umorjena na sofijskih ulicah makedonski poslanec odvetnik Slavko KoVa-čev in komunistični voditelj Demo Hadži Dimov. Umorila sta ju Makedonca Dimo-tac Vasilijev in Miršo Titjevicki. Poleg tega je bilo umorjenih še več drugih oseb. Skupno število žrtev znaša okoli 12. Boji med pristaši Aleksandrova in zarotniki se še nadaljujejo.
V Beogradu sledijo razvoju dogodkov na Bolgarskem z velikim zanimanjem. Kakor hitro so prispele vesti v Beograd o umorih na Bolgarskem, je predsednik sklical ministrski svet. Zunanji minister je obširno poročal o dogodkih na podlagi poročila, ki mu ga je poslal jugoslovenski poslanik Rakič v Sofiji. O vsej zadevi je bil obveščen tudi kralj.
RadUovd v Beogradu
BEOGRAD, 16. (Izv.) Danes so prispeli v Beograd poslanci HRSS Maček, Preda-vec in KrnjeviĆ, da pričnejo pogajanja za vstop radičevcev v vlado. Pogajanja se bodo tekom tega tedna zaključila. Takoj po svojem prihodu so obiskali poslanci predsednika vlade Davidovića in pravosodnega ministra Hrasnico. Ker sta Korošec in Nastas Petrovič odsotna se pogajanja še niso mogla pričeti. Jutri se bo vršila seja načelnikov vladnih skupin, na kateri bodo sklepali o tem vprašanju.
Izzivanja Radićevih pristašev
ZAGREB, 16. Včeraj so prišli skozi Zagreb gojenci podoficirske šole iz Maribora in so nadaljevali potovanje proti Beogradu. Njihov vlak je stal na južnem kolodvoru ravno na tiru, zraven katerega je vozil vlak z radićevimi shodaši, ki so se vračali domov. Vojni gojenci so imeli vagone ozaljšane z zelenilom in državnimi zastavami ter grbi srb&kimi, hrvatskimi in slovenskimi. Kakor hitro so to zapazili radi-čevci, so začeli besno vpiti: «Živio Radič! Živela republika! Doli militaristi!» Železniška policija je intervenirala, da ne pride do konflikta med obema vlakoma. Vojaki po naredbi svojih predpostavljenih niso zapustili svojih vagonov in so potrpežljivo prenašali te «ovacije».
Kralj m kraljica na Beljn
BEOGRAD, 16. Sinoči ob 22. sta odpotovala v Bel je kralj in kraljica, kjer ostaneta nekoliko dni.
Sestanek »iftdbih prvakov
BEOGRAD, 16. Danes dopoldne se je vršila v radikalnem klubu konferenca poslancev, kateri sta prisostvovala tudi Pašić in Ljuba Jovaaovič. Poslanec Mita Dimi-trijevič, ki se js udeležil Radičevega zborovanja kot novinar, je referirml o svojih vtisih na Radićevem zborovanju. Po tem referatu sta imela Pašič in Jovanovič konferenco, ki je trajala od 10. do 11.30, o situaciji, lri je na slala po Radićevem gonrom, ter sta ugoiovila, da vlada med njima polna soglasnost, tako o presoji ritmrifr, tudi o lis Mi— izhoda is te kriae, s
polna kakor
kateri se nahaja <W*va. Ugotovila sta tudi, da v Radšćevem govoru m nobenih izpremeanb, da je Rad&ć ostal pri totem programu in pri istih tetnjsh.
Krvav spopad med radikalci in muslimani
BEOGRAD, 16. (Izv.) V mestu Jajce se je vršilo včeraj veliko zborovanje radikal-cev, na katerem so govorili trije poslanci. Muslimani so hoteli motiti zborovanje; radikalci pa so se poslužili radikalnih sredstev ter pričeli streljati na muslimane. Izmed muslimanov sta bili ubiti 2 osebi, 4 pa ranjene. Po drugih vesteh so bile smrtno zadete 4 osebe in 10 težko ranjenih.
Vprašanje ruskih beguncev na razpravah Društva narodov
ŽENEVA, 16. Kakor v teh zadnjih dneh sploh se je tudi včeraj delavnost občnega zbora Društva narodov kazala izključno v komisijah in raznih njihovih organih in se zdi, da bo plenarna seja sklicana šele v četrtek ali v petek.
Razni pododbori prve in tretje komisije so razpravljali o posebnih vprašanjih, ki so jim bila predana v predhodno proučitev. Tako se je na pr. tu glede razsodišča moglo priti do konkretnejših zaključkov, ki se tičejo te nove mednarodne ustanove. More se namreč že trditi, da bo razsodišče sredstvo za mirno rešitev gotovega števila mednarodnih sporov juridičnega značaja.
Medtem je začela druga komisija (za tehnične organizacije) po izčrpnem orisu Henrika Bergoona o izvršenem delu komisije za duševno sodelovanje razprave francoskem predlogu za ustanovitev zavoda za duševno sodelovanje v Parizu.
Popoldne je bila med vsemi razpravami pač najzanimivejša ona v peti komisiji (za vprašanja človečanstva), ki je imela konč novel javno odobriti poročilo o delu za ureditev položaja ruskih, grških in armen skih beguncev.
Sen. Pironti je tu predlagal, da bi Dru štvo narodov zastavilo svoj moralni vpliv, da bi se razveljavile vse določbe, ki ovirajo uporabo ruskih delavcev v državah zapadne Evrope; dalje, da bi ruska vlada priznala splošni značaj klavzulam dogovora za povrnitev beguncev, ki prihajajo iz balkanskih držav.
Ker pa večina držav — članic Društva narodov ni še priznala «de jure» sovjetske Rusije, ni mogel sen. Pironti vztrajati pri tem svojem predlogu ter se je zadovoljil s tem, da se je vzela stvar na zapisnik.
V isti komisiji se je vzel v pretres predlog južnoameriških republik za ustanovitev mednarodne zveze glavnih občin vsega sveta v svrho medsebojnega proučevanja vprašanj, ki se tičejo moderne občinske uprave. Po gotovih pridržkih italijanskega in francoskega zastopnika je komisija s simpatijo vzela na znanje tozadevna izvajanja kubanskega zastopnika.
DELOVANJE FRANCOSKE KOMISIJE za vzpostavitev odnošajev z Rusijo
PARIZ, 16. Dela francoske komisije za proučevanje vprašanja vzpostavitve odnošajev z Rusijo in načina za pirznanje sovjetske vlade se bodo vodila z največjo naglico in to na izrecno željo Herriota. Vendar je pa ruska vlada sprejela z ravno-dušjem naznanilo o ustanovitvi te komisije.
Kakor znano, je namreč ta komisija pod predsedstvom sen. De Monzieja sestavljena iz Noullensa, Grenarda, ravnatelja ruske sekcija na francoskem zunanjem ministrstvu, ter iz Leona Bluma, načelnika socijalisti čne stranke. Medtem ko je sedaj Rusija zadovoljna z imenovanjem De Monzieja v komisijo, kateri je mnogo potoval po Rusiji in je pred kratkim izdal knjigo, kjer je zastopal mnenje, da je za Francijo vzpostavitev odnošajev z Rusijo skrajno potrebna in se zaradi tega smatra za vplivnega zagovornika rusko-francoskega zbližanja, so ruski politični krogi prottt izberi Noullensa, ki je bil zadnji ruski poslanik v Petrogradu in je zagrizen nasprotnik priznanja sovjetske vlade.
Francoska vlada je že določila formulo za pravno priznanje Rusije in za vzpostavitev diplomatskih - odnošajev s sovjetsko vlado. Komisija jo ima sedaj le uradno potrditi. V tem slučaju bo odpotovala takoj v Rusijo posebna francoska delegacija, ki bo začela pogajanja s sovjetsko vlado.
Za svetovni mir
SAN PAOLO (Zedinjene države). 16. V pismu naslovljenem na predsednika parlamenta ameriške federacije, dodaje predsednik Coolidge, ki zatrjuje, da se ves svet obrača proti miru, sledeče: «Kakor še nikoli smemo upravičeno se nadejati, da se morejo s pomočjo mednarodnega sodelovanja izvršiti velike reči v smeri svetovnega miru. Ameriški načrti se bodo uresničili na podlagi človečanstva in potom eliminacije sleherne vojne na sve tu.»
Umik Spancev v Maroku
. MADRID, 16. Uradao poročilo o šaja na maroškem bojišču pravi: čete so izpraznile postojanke pri dfcrsi, Cherudi, Sektami in RomaraijL se je harršil v najlepšem redu in brez V odselru Cauen je zassdli po padu prva kolona postojanke psi V odseku I irsrks je bil bit. Imel h tri umtv
Poslednje vesli is Maroka je zvrladal na bojUcu popoten čila, ki govorijo o vena.
polo-
Naše Goba-Umik
Francosko-(ehoslooaika zoeza
Izjave ministra Udržala
PARIZ, 16. General Udržal, čehoslova-ški minister za državno hrambo, ki se je udeležil zadnjih francoskih vojaških vaj in se sedaj nahaja v Parizu, ni skušal v nekem pogovoru z urednikom «Journala» prikriti, da hoče Čehoslovaška tudi v interesu miru imeti močno vojsko. In je dostavil:
«Podpisali smo zvezo s Francijo v izključno obrambne svrhe; imeli smo tedaj v mislih vzdrževanje miru in gospodarsko obnovitev Evrope. Tega ideala, ki je skupen obema našima narodoma, si pa niso še usvojile vse države.»
Tu je general namignil na imperialistično Nemčijo, ki še vedno čaka na dan svoje osvete. Končno je izrazil svoje zadoščenje nad izvrstnimi gospodarskimi odno-šaji med Francijo in Čehoslovaško.
Tudi Ogrska za priznanje Rusije
MOSKVA, 16. Pričakuje se, da se bodo
v najkrajšem času vzpostavili diplomatski odnošaji med Rusijo in Ogrsko. Zastopniki obeh držav razpravljajo v Berlinu že več dni o tem vprašanju in se bodo tozadevna pogajanja v najkrajšem času zaključila. Ogrska bo vsakčas priznala «de jure» sovjetsko vlado.
Nov sestanek Male entente,
PRAGA, 16. Tukajšnji listi naznanjajo, da se bodo zastopniki Male entente Beneš, Duca in Marinkovič kmalu sestali na konferenci, kjer bodo razpravljali o novem zunanjepolitičnem položaju ter sprejeli temu primerne sklepe. S prihodom MacDonalda na vlado v Angliji in Herriota v Franciji se je namreč Mala ententa, ki je sledila politiki prejšnjih vlad obeh zavezniških držav, znašla brez orijentacije in je tedaj potrebno, da se sedaj odloči za nove smeri in da se prilagodi programom obeh zavezniških vlad.
Nota o vojni odgovornosti Se objavi ob ugodni priliki
BERLIN, 16. List «Germania», ki je glasilo državnega kanclerja, piše: Sedaj je popolnoma jasno, da bi objava note o vo>ni odgovornosti poostrila politični položaj, če se to vprašanje ne proučuje vsestransko. Iz tega razloga se je uradna objava note začasno odložila. Zatrjuje se, da bo ministrski svet, ki se sestane 23. t. m., sklenil, da se glede vojne odgovornosti poda uradne izjave ob ugodnejšem trenutku.
Nemška vlada razpravlja o zunanjem položaju
BERLIN, 16. Državna vlada je na svoji včerajšnji seji razpravljala o zunanjepolitičnem položaju. Wolfov dopisni urad poroča, da se je tu razpravljalo tudi o vprašanju odgovornosti za vojno in o vstopu Nemčije v Društvo narodov. Med ministri je vladalo v vseh vprašanjih dnevnega reda popolno soglasje.
Vesti o vstopa Nemčije v Društvo narodov so netočne.
BERLIN, 16. WoKov dopisni urad prinaša sledečo brzojavko: Ve9t o razgovorih med lordom Parmoorom, državnim kanclerjem Mar-xom in zunaoijim ministrom Stresemannom glede vstopa Nemčije v Društvo narodov, jo netočna. Lord Parmoor ni govoril 10. avgusta v Henleyu z nobenim nemškim zastopnikom o tem vprašanju.
Angleška mornarica — izvršilni organ Društva narodov?
LONDON, 16. Daily Telegraph poroča, da se v političnih krogih s skrbjo vprašujejo, kaj da se godi v tretji komisiji Društva narodov. Določbe garancijskega pakta, po katerih naj bi angleško vojno brodovje stopilo popolnoma v službo Društvo narodov, so vzbudile splošno vznemirjenje. Taki načrti bi namreč prekoračili člen 16 pakta Društva narodov, ki daje poroštvo za neodvisnost pomorskih vojnih sil.
Boji v severni Kitajski'
LONDON, 16. Agencija Reuter dobiva iz Shangaija: Kitajski rdeči križ je prejel brzojavko iz Wu Shinga, ki naznanja, da so izbruhnile sovražnosti na severni meji. Čete Au Huija so napadle Tke Kianga.
Pred zaključkom stavke avstrijskih kovinarjev
DUNAJ, 16. Večerni Ksti soglasno ugotavljajo, da bo mezdni spor v avstrijski kovinski industriji najkasneje do srede uspešno rešen. Danes popoldne so se vršila med obema strankama pogajanja, na katerih je bilo že opažati oboje stranski pre-okrst. Davi so stopili v stavko kovinski delavci iz Gradca m okolice.
Na današnji plenarni seji dunajskih iiw dustrijalcev je bila glede pogajanj z delavci in vlado z glasovi večine sprejeta resolucija, v kateri se izvaja, da bo plenarna seja v pričakovanju koncesij in olajšav, ki jih namerava dovoliti vlada industriji, pristala na zvišanje mezd delavstva, vendar pa v mnogo nižji meri, kot se je zahtevalo. Pri tem pa naj bodo izvzeti obrati, ki kljub olajšavam ne bodo mogli nositi tek bremen.
odda
za pok. po«|snrnn CasaKnijem RIM, 16, V Številnih mestih so se vršile dfi«VHr zjutraj ob prisotnosti oblastev in mnogobrojna^ občinstva svečane zadušnice za pokojnim poslancem Casalmijem. Popoldne so bile po vseh mestih z* prte trgovine in javna shajališča v znak žalosti
DNEVNE VESTI
Slovenskim starHem!
V včerajšnji «£dbo«ti» smo tu opozorili M Ttio srreto dolžnost, Id jo morate izpolniti ob priče tka šolskega le U 1924/25. Za vaše otroke zahtevajte pouka materinščine v dodatnih arahl Če bi tega ne storili, ne bodo1 vaši otroci dišali mile slovenske besede v šoli, ne bodo deležni niti tega, kar jim zakon dopušča. Obisk lole bo tem malčkom le breme, ki, neratf, ga bodo sovražili in se ga otresali.
Zahtevajte tak pouk za vsakega otroka in sicer pismeno s približno tako-le vlogo, na vadnem papirju:
VODSTVU LJUDSKE ŠOLE
0 0 0 *0
V smislu kr. zakona, št. 2183, od 1. X. 1923. člen 4. podpisani (a) prijavljam
(ime učenca (učenke) k pouku slovenščine (hrvatščine) v dodatkih arah.
........dne .... 1924.
Podpis starišev.
—« o »—
Sta riši. Vaša brezbrižnost in zanikrnost bi bila celemu našemu narodu t sramoto in pogini Izpolnite radi tega svojo sveto dolžnost!!
Ha slovenski zasebni soli v Trstu
pri Sv. Jakobu se vpisuje — kakor na vseh javnih šolah — prihodnji teden v pondeljek, torek in sredo od 9. do 12. ure. — Vodstvo.
Slov. akad ler. dr. «Baikan». Danes ab 20.30 se vrši redni sestanek s predavanjem o higijeni.
Ob 19. uri ima odbor svojo sejo.
Ob tej priliki javljamo tudi, da se bo vršil v petek dne 19.. t. m. ob 20. uri XXVIII redni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
, Mali tatinaid dietrik Včeraj po noči so po-settf neznani zlikovci neko še ne dograjeno poslopje ter si izbrali več metrov vrvi m razno zidarsko orodje v skupni vrednosti
400 lir.
—	Isto noč so vdrli »neznanci* v trgovino Antona KretiČa v ulici Pomo Bianco. Tam so vse razmetali, in končno odnesli 500 lir v gotovini.
—	Grof Fridrih De Champroux se nahaja na Dunaju, njegovo stanovanje v uliai Edmondo De Amicis je pa brez vsakega nadzorstva. Za to dkoEščino so izvedeli tudi neznani tatovi ter vdrli v stanovanje. Odnesli so mnogo blaga, vendar pa se ne ve, d'older se ne vrne lastnik-kako velika je škoda. Tatvino je odkrila vra-tarica.
Poskusen samomor v kavarni; bivši častnik se ustrelil z revolverjem v prsa. Včeraj proti večeru je stopil v kavarno «4Firetfze», ki se nahaja pred ljudskim vrtom v ulici Giulia, elegantno oblečen gospod. Sedel je za mizo ter si naročil črno kaivo. Ko jo je popil, si je prižgal cigareto. Nato je vzel iz žepa pismo ter ga večkrat prečital. Potem se je zamislil. Kmalu je šel z roko v želp ter povldkel ven revolver, nato si ga je nastavil na prsa in izprožil. V prostoru je močno počilo, in gost se je zgrudil težko ranjen na tla. Prihiteli so natakarji ter ga dali nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je opasno. Zdravniki imajo malo tipanja, da mu rešijo življenje. Nesrečnež se imenu?e: Friderik Piano, star 25 let, bivši častnik. Zakaj si je hotel vzeti življenje, ni znano.
Original« tipi. V našem mestu mrgoli vse polno originalnih tipov, najrazličnejših narodnosti in slojev, ki se vlačijo ko* ljubljanska megla ob vsaki uri po samotnih ali obtjudenih ulicah ter skazujejo ob gotovih prilikah na ta ali oni način svojo duhovitost. Med temi se
s	______
1. Pozdrav predsednika. 2. Čitanje zapisnika je SVoj čas najbolj odlikoval znani «Salamon zadnjega obč. zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Po- ]q je capljal po mestu kot pravi deseti brat ter
Pnr/«li1n arliivarifl ft rO-
ročilo blagajnika. 5. Poročilo arhivarja. 6. Po ročilo raznih odsekov. 7. Poročilo društv. razsodišča. 8. Poročilo preglednikov. 9. Odobritev poslovnika. 10. Volitve. 11. Slučajnosti.
Eventuelni samostojni predlogi se morajo predložiti na današnjem društvenem sestanku. K polnoštevilni udeležbi vabi — Odbor.
Pogajanja o odpravi potnih listov med Italijo in Jugoslavijo. Kakor poročajo jugosloven-
ski listi, se vršijo sedaj med italijansko in ju-gosiovensko vlado podajanja za sporazum, po katerem bi se opustili potni listi za potovanje med Italijo in Jugoslavijo. Tozadeven spora-brez dvoma pozdravili vsi prizadeti z
zabaval z raznimi burkami radovedne mešča ne. Kmalu pa ga je .prijela merodajna oblast ter ga zaprla v norišnico. Na njegovo mesto sta prišla dva druga originalna tipa: Aksista Bevilaqua in Geltrude Peternel. Ti dve ženski ste namreč dobro znani po celem mestu kot pijanki.
V zadnjem času pa je pristopila v njeno druabo še tretja «šnopserca»: Marija Ples. Ta ženska je po navadi izpila vsak večer od 15 do 25 kozarčkov dobrega slivovca. Včeraj pa je gotovo zadela kako terno, kajti zvečer je izpraznila v neki žgansjanii v starem mestu sko-. . , ,	, v,. .	. (I , rai IHer žganja. Alkohol pa <je to pot na njo
zum bi brez dvoma pozdravil, vs: P^zadeU z	g v te£vo se je prigu-
vehkim zadoščen,em ker ,e ^o sedanje	v ^ Crosada- Na domu je pri-
formalnosti m sitnosti, ki so združene s pros-	. osmodila krilo,
ajami za potne liste, v velikem 0vira]0 promet	ZJZ*i ToAai i* med obema državama.
Kmalu je začelo na »jej goreti. Tedaj se je brž nekoliko streznila ter začela kričati na
Stvaren popravek. Včerajšnje porodio ^	Prihiteli so skupa* stanovalci ter jo
dirki za slovansko prvenstvo Jurske Krasne Po™oc-	»	v •	da
m o veselici na vrtu Narodnega doma pri Sv. Ivanu se nam je vrinila stvarna pomota, ki jo v interesu tečnosti danes popravljamo. Sve-toivanski moški zbor ni sodeloval pri veselici, kakor smo poročali včeraj, temveč je nastopil samo moški zbor pevskega društva «Kolo».
Društvo državnih vpokojencev za julijsko Krajino sporoča: V nedeljo, 21. t. m. ob 10. se vrši v dvorani Circolo Artistioo, ulica Coro-neo 15, izredni občni zbor. Na istem se bo razpravljalo o kr. dekretu, ki govori o novih koncesijah v koris-t državnim upokojencem (vdovam in sirotam) in o korakih, ki jih bo ukrenilo vodstvo v tem oziru. Spričo važnosti dnevnega reda se poživljajo vsi državni upokojenci, da se zanesljivo udeležijo zborovanja.
Pozor pred mednarodnimi sleparji! Ugleden posestnik iz tržaške okolice je prejel te dni pismo iz Madrida, v katerem ga prosi neznana oseba, ki se baje nahaja v madridskih zaporih radi konkurza, da naj plača sodni>ke stroške, pakar lahko dvigne na neki francoski železni-fei postaji jetnikov kovčeg, ki vsebuje svoto 1,200.000 francoskih frankov. Za to uslugo si lahko vzame imenovani posestnik tretjino imenovane svote t. i- 600.000 frankov. Konečno proei pošiljatelj pisma posestnika, da naj drži vso zadevo v strogi tajnosti.
Iz tega je dovolj razvidno, da gre za mednarodno organizirane lopove, ki hočejo na ta način spraviti lahkoverne Hudi na led ter jih okrasti.
Opozarjamo, čitatelje. da poučijo o tem svoje ljudi, da ne gredo na Hmanice tem nevarnim mednarodnim sleparjem.
DruStvene vesli
Vsa društva, ki rabijo prostore na stari policiji, so naprošena, da pošljejo svoje zastopnike na važen serrianek danes v sredo, 1". t. m. ob 21. uri v dvorano DKD.
Ona ckuštva, ki ne bodo zastopana, ne bodo imela več pravice do uporabe omenjenih prostorov. — Upravitelj.
Šentjakobska Čitalnica v Trstu. Danes ob $.30. uri zvečer izvanredna odbor ova seja. Navzočnost vseh odbornikov potrebna. — Predsednik .
Planinsko društvo opozarja na izlet na Krn.
Odhod iz Trsta državni kolodvor v soboto 20. t. m. ob 6.10. Člani, ki se mislijo izleta udeležiti, naj se javijo v pisarni dr. Slavika.
Danes običajni sestanek. M. D. «Zarja» — Rojan. Danes ob 19.30 sestanek. Ker so na dnevnem redu važne točke, se poživljajo vsi člani, da se sestanka udeleži0-	*	L
Vabljeni so v prvi vrsti nogometaši, ker se bo razpravljalo med drugim o tekmi s športnim klubom «Jadran>■ v Herpeljah. — Odbor.
S. K. <<dymp» v Trato. V nedeljo 21. t. m. nas poseti S. K. «Oty«np» iz Opatije z avofo močno žensko «hazena» družino, prvo v Julijski Krajini, ter s svojo moško .haz«io*-četn.
Vršili se bosta na igrišču C. S. -Fooziana* pToateHski haeenaški tekmi z moško in žensko Sazeoo* M. DJ>. — Trst. Pričetek tekme ter podrobneje vesti v četrtkovi Številki._
začeli polivati z vodo, in jo tako rešila, da ni zgorela živa. Prepevali so jo v mestno bolnišnico. Imela je precei hude opekline po životu.
Težka nesreča v Rocolu. Včeraj popoldne so pripeljali v težkem stan>u v mestno bolnišnico voznika Josipa Grubica, starega 44 let, stanu-jočega na Kolonji št. 35.
Voznik se je peljal na vozu, obloženem s korci. Ko je dospel v bližino kolodvora v Ro-colu, se je voz prevrgel in revež je ostal zasut.
V znak prijateljstva ®u je zabrusil svetilko
v hrbet. V hiši št. 2 v ulici Poauzacfeera stanujeta skupaj na stanovanju Aiojfc Nlusdorfer in 56-letni Fridrib Mayer. Moža živita drugača skupaj v slogi. Ko se pa malo opleta, tedaj si včasih skočita v lase. Tudi sinoči sta prišla precej pijana domov ter se eačela kar na lepem prepirati, slednjič pa sta se še udarila. Pri tej priliki je Nusdorfer zagrabil gorečo svetilko ter jto zabrusil nasprotniku v hrbet. K. sreči pa se je svetilka med cx>tjo ugasnila in se ni tako hujšega zgodilo. Moža sta si jih potem še precej dala, tako da jima je moral dati pomoč zdravnik rešilne postaje. Temu je Nus-dorfer pošepnil na ubo, da je vrgel nasprotnik svetilko v glavo v znak ... prijateljstva.
Prepiri v družini. V družini Fant ini. bivajoči v ulici della Tesa it. 170, ne vlada prava sloga. Mož in žena se namreč pogost oma prepirata, včasih tudi »tepeta, tako da Ifudje o njih mnogo govorijo. Tudi sinoči sta ae zakonska hudo skregala in se hotela končno stepsti. Ob pravem času pa je posegel vmes neki Maragna, ki je pri njih na stanovanju in hrani, ter jih raz-prtiL Pri tem pa ga je hitni po^avar tako nali rulil, da je Mastno od same jeze postal zelen ter se spravil nanj m ga vsega popraakaL Prvo pomoč so mu dali v mestni bokn&mci.
uveljavijenju ustave volili župane, so bili gospodarji te kisa tudi župani.
Vsi gospodarit ta luie so biH pridat kmetje, držeč ae trdno kmetskih oMčafrev. Zato je tudi kmetija prehajala od rodu na rod v celoti.
Usoda je pa naneak, da ni seds§ moškega potomstva v tej četrti hifi, zaio si je odbrala vrla hčerka Pavla moža, oBicoma njeni starši seta, domačega fanta pridne roke in razumnega kmetovalca Vla&ota Pipana, sma vzornega gospodarja m trtorejca Joaipa Pipana iz Pre serij.
Od novega gospodarja pri Kovačičevi hiši pričakujemo z vso gotovoatfo, da bo zgledno gospodaril na pobudo vsem občinarjem in pa tudd, da stopi v krog narodnih delavcev na prosvetnem polju, kakršnih na Krasu tako nujno potrebujemo. S tem w)$čmao novoporo-čencema vsestranske sreče do skrajnosti mej življenja.
Vrtojba. V pondejjek 8. t. m. ae je vršila prva prireditev s. k. »Jadrato* v Vrtojbi. Ni bila to kdo ve kako sjajna prireditev, nasprotno bila je, ker je morala biti, bolj skromna. S. k. «Jadran» je namreč nov in radi skromnih sredstev, ki so mu bila na razpolago, ni mogel riskirati prireditve v večjem obsegu. Hotelo se je le pokazati javnosti, da klub živi ter da ima resen namen se racviti, postati krepak Člen v verigi naših športnik društev in širiti zdravo športno misel poedboo med mladino. bi ta ci$ je popolnoma dosežen. Prireditev je izipadla povoljno v material—m, posebno pa v moralnem oairu.
Kljub zelo mali reklami je prijavilo vpis k društveni koles, dhki 14 dirkačev. Ob precejšnji udeležbi občinstva je bil dan znak odhoda ob 15.15. Progo je bilo treba dvakrat prevoziti. Vozili so kljub slabi cesti in mnogim ovinkom zelo hitro. Posebno lepo je bik) videti, ko je ob prvem prehodu kompaktna skupina 9 dirkačev z Gorkič Emil-om na čeki v najhitrejšem tempu vozila črez cilj. Videlo se je takoj, da bo borba za prva mesta kjuta, pokazalo se je pa tudi, da razpolaga družitvo z dobrimi t dirkači, — posebno nekateri mlajši so se izkazali —, ki bi ob dobri volji m emotrenem treniranju iahko dosegli na tem pdfu precejšnje uspehe. Prepričani smo, da nas ne bodo v naših upih varali ter da bodo kasneje nastopali tudi v večjih dirkah.
Medtem se je nabralo pri cilju, ki mimogrede povedano nt bil prav srečno izbran, mnogo občmsiva, ki je z nestrpnostjo pričakovalo prihod dirkačev. Kmalu prešine množico vzklik: «Gredo? So že tul» In res se prikaže ima ovinka skupina petih, dirkačev, ki vozijo z vso brzino proti cilvu. Prišel je prvi na ci!$ naš znani prrek Gorkič Emil, ki je prevozil progo točno v 59 minutah. V vrsti za njim ostala četvorica. In sicer drogi Zavrtani pol ko-Jesa za prvim, tretja Trofrer Iven, četrti Cejan Alojzi, peti Peric. Dirka se je vršila v popolnem redu, če izvzamemo nekaj padcev in nekaj pokvarjenih koks.
Pol ure po prihodru diikačev-kolesarjev se je vršil propagandni tek okrog Vrtojbe Udeležilo se je tekme 7 tekmovalcev. Prvi je dospel na ciij mladi Saksrkia Kristan, ki je pokazal recej treninga in zmožnosti ea dične tekme, ^rugi: Zavadlav, tretji Soban. Pri tem naj spomnim, da bilo število vpisanih prenizko. Upamo, da bo dmgič bo$e.
Pri polževi dhki s kolesi si je po hudem boju priboril prvenstvo Gorkič Dominik. Vpi sanih je bilo 9 tekmovalcev.
kotnik« ki ga fe moral preplezati, kdor je hotel doseči lepo nagrado. Plezanje zahteva največ*) gibčnost, moč in vztrajnost ter vs&ufa med gledalci obilo smeha in zabave.
O mraku, ko je bil aportni vspored na prostem končan, se je vršila v dvorani prosta zabava. Neumorno je pri tem udarjal marljivi tamburaški zbor iz Bilj. Med odmorom se je vršila razdelitev nagrad vseh tekem ob navzočnosti mnogobrojnega občinstva, ki je zmagovalce spremljalo z odobrajočim in navdu-šujočim ploskanjem. O polnoči se je v polnem redu zaključila ta krasno uspela prireditev.
K koncu naj dostavim še par besed. S. K. .»Jadran® je pokazal, da živi in da se hoče krepko razvijati; v dosego svojih ciljev pa mu je treba podpore od sirani javnosti. Zato vabimo vso za katerikoli šport vneto mladino, da pristopi v naše vrste. Več ko nas bo, več bomo zmogli. Klub je ustanovil tudi nogometni odsek, ki bo začel v kratkem delovati. V načrtu je, da se ustanovi in goji tudi lahka atletika. Prostora je tore§ za vse. Le malo dobre volje je treba in zaprek se ne smemo ustrašiti. Vsak začetek je težak.
Upamo pa, da bo tudi javnost razumela naša stremljenja- in nase cilje in da nam ne bo odrekla ne moralne ne materijalne podpore. Na svidenje pri drugi večfi prireditvi!
Iz triaikega življenja
Aretacije. Včeraj so policisti aretirali n«ke-tfa Salvatore Gentile, starega 30 let. ker je vzel Petru BasHieecu zlato uro in verižico v vrednosti 1050 lir.
— Tudi 1 Štetni Marijan M. je bil aretiran radi tatvine. Dečko je namreč vdrl v stanovanje družine Dreossi v Rokami ter odnesel razno perilo v vrednosti 100 Ur.
Samomor. Delarvec Josip Gtmgm, star 39 let, stanupoč v ulici deH'Industria št. 5, je bil sinoči sam doma. Tedaj se je zapri v spalnico ter iopil precejšnjo količino fizoJa. Ko so se potem domači vrnili, so ga naišli mrtvega. Ni znano, kaj ga je dovedlo do tega žalostnega gtoraka.
Vesti z GorlSkega
Sploš. slov. žen. društvo ▼ Gorim* je pričelo svoje vsled poletnih počitnic prekinjeno delovanje z odborovo sejo dne 8. t. m. Določilo se je, da bodo še nadalje odborove seje vsako I. sredo v mesecu od 4.-5. ure, uradni dnevi pa vsako sredo od 3.—4. ure, v društvenih prostorih v ulici sv. Ivana 7.
Jezikovni tečaji se bodo nadaljevali, za francoščino imamo letos prvovrstno učno moč. Vabljeni so vsi oni, ki se zanimajo za ta tečaj, da se čimprej prijavijo in vpišejo pri društveni predsednici. Učnina kot pre#nja leta: čim več obiskovalcev, tem nižja.
Meseca novembra se otvori že napovedana raze ta v a ročnih del društvenih Članic. Le prid-no šivajmo, vezimo, kvačkajmo in pletimo, da skončamo pravočasno! Že sedaj prosimo učiteljice iz dežele, da nam pridkrbe ročna dela svojih učenk, da pokažemo na podlagi teh prvih poskusov ročnosti ves nadaljeni razvoj do spretnosti. Dobrodošlo nam je vsako, še tako enostavno in priprosto ročno delo. Razstava ostane odprta par dni, da jo bode moglo poseti ti naše ženstvo z okolice.
Dcddt. V DeskMi sta trčila dva kolesarja v nedeljo popoldne v bližini podružnice .Zelenega križa«, od katerih eden — Čuk Alojzij iz Pevme št. 23 — je zadobil pri padcu iahke po-Skodbe po obrazu in roki. Prvo pomoč je dobil pri «Zelenem križu*.
Komen. Dne 10. t. m. sta slavila svojo poroko tu vrla gospodična Pavla Kovačlč, veleposestnik ova hči in gospod Vladko Pipan iz Prese rij pri Komnu.
Kovačičeva hiša je širom Krasa znana m spoštovana že od davnih časov, saj ao bili gospodarji te faMe rod za rodom župani in so se uveljavljali v javnem življemu naše domače politike. 2c za vladanja Francozov v teh krajih je načelo v al naši občini Kovačičev praded in nosil naslov «maire» (mer). Po odhodu Francozov, ko je nafte prednike spet Nemec pestil je bil spet župan iz te hiše z naslovom «Ober-
Borzna poročila.,
ogrske krone...........0.0260	0*03Kj
avstrijske krone.........0^820	002*0
čeSkoslovsSke krww........68.40	P*.70
dinarji . ........ . . . . 3l.SC
It]! • ••••••ssassse • 12.--------1X00
BMrkc •••s sss •••••« « •	♦
dolarji.............. 22.76
francoski franki..........121.25	121.75
švicarski franki..........429.—	431*—
angleški funti papirnati......101.80	102.—
Benećijske (vojnoškodninske) obveznice . .	«4.02
Mali oglasi
BABICA, avtorizirana, sprejema noreče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29,	968
DAROVI
Dar 20 L 70 stot. objavljen v <*Exlmosii» z dtoe 14.-8. se nanaša na onega, ki >e bil objavljen že dne 3. avgusta. "Bfl je torej dar pomotoma 2krat objavljen.
Darovi za Dijaško Matico: dr. Goljevšček Vladimir Lir 10, Cok Ivan 2, Čergolj Antonija
Ur 4.	,
Med veselo družbo v gostilni «pri Tirolcu» se je nabralo L 29.— za magd. podr. «Š. D.* Darovali so po L 5.0 Dr. Babič, Rebec A, Gombač A„ po L 2.—: Maglica Gregor, Štupar, Fabčič Ant. in Nardin Paskval; po 1 L: Mahne J. I. Mahne J. II. Pečar Ant., Štekar, Primožič in Lusič Iv. Srčna hvala vsem!
Za pavi^on in kolo sreče Dij. Matice in Sv. ivanske podružnice -Šolskega društva so darovali:
KRONE Lit. 1.92, goldinarii 5.15. Večje množine po ugodnih cenah. Via Pondares 6-1.
20
PLETILNI stroj, za nogavice, se proda. Naslov pri upravništvu.	1169
BAZOVICA- Redni živinski scuicnj, dnt 20-t. m. se vrši kljub temu, da je na isti dan praznik.	Ii72
SKLADIŠČE oglja, veliko, v sredini mest^. z bogato klijentelo, se proda radi selitve. Lua-zatto, Raffineria 3, gostilna,	1174
GOSPODIČNA, trgovsko naobražena. z več mesečno prakso, išče primerno službo. Naslov pri upravništvu.	1173
ŠIVILJA, pridna, z dolgo prakso izdeluje takoj elegantne obleke za gospe. Tailleurs L 30.—, popolni L 50.— Predeluje oblekt in suknsje. Zovenzoni 3/1.	1172
Naročaite in Sirile „EDINOST"
Podpisani se najtopleje zahvaljujemo za izražena sožalja in za spremstvo na zadnji poti naše drage
Uršule Pahor
SKEDENJ, 17. septembra 1924.
Družini
Pahor — Bjekar.
Zlato, srebro, krone, platin,
kupuje
Zlatarna Albert Povh
Trst, Via Mazztni 46 (25)
Zobozdravnik
dr. Lolz Kraigher
specialist za bolezni v ustih in Ba zobeh
sprtima za vsa ntoniraraislia in zBMeiuiišlu 8pwiU
v Gorici, na Travniku 20 mu Ma Mm U
cd 9-12 In orl 3-5.
L
Okus čokoladnega bonbona proti glistam „ARRIBA" je zgolj slasten
PmH« m kmm AURU* !
V ovitku I« »eJtnega p»plr]»-
V vttK Itkarnah po »no Itro.
.J
i □
•o!
D
a □
□ □ □ □
a □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
□ □ O O □ O o D D □ ĐDPOOPPP
□ DPPPPP P P
□ DO PDP DPPPPPPP_P D_P O >3
BANCA
Ustanovljena leta 1905. frtavnica Lit- tS.OOO.OOO.— popolnoma vplačana.
Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje.
Jamči italijanske kredite v Jitgo»Iavi|i in jugoslovenske kredite J	* Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte.
Otvaria akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge Otvarja akreamve^naKup g ^^ v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije.
w uran te Dinarjih tar JIH obrestuje najbolje po dogovoru. — Sprejema i--M vioine knjliice ter JUi obrestuj« po 4«/0 netto.
□
ŠD , □
□ □
O
\al
O p
C
D
□ i
D □
P
PODLISTEK
V. COUMM:

PREZ IMENA
U24)
ricbter*. Ta naslov je hiii oartal in pra-rkno pri	?
njih «Obcrrihlarjc-»i». Ko so si nnii oćetje po na pretežko izkuinjo
Pridite, ^Mpica Byfrav« in prepričajte se o tem, kar sen mi ««keL Dal vam bom palico, s katero boste tolkli po steaah in podu. pa boste »Kia*, koliko fO stala.»
Pomeiiknil je za kapitanom, ki se i« razbohotil v zakealjevanjtt, ter priiepetal Aafdo-Jeni: «Pridite točno ob sedmih in prosim, de-nite si ta draieitni klobuk.«
Gospa Lecoont je pomemno sti«U nstnice. V kapitan ovi nečakinji je sponnala zelo nevaren dodatek k deievnim sodovom knpita-nove drnKine.	.
-Preveč se tradite, foepod,* ye rekla svojemu gospod«, -danes je vnš M> <^, «^0-lite, da ves oposorim aa opsomost. Po)dite
domov, prosim vas.»
Gospod Vaastoae, ki je dpsojsi svot namen s povabilom čea^iMe, K hU aspričekova«o ubogljiv. Priznal je, da je nekoliko mučen, ter krenil proti domu po volji upraviteljice.
oVprite se na mojo drago roko, gospod,® je rekel kapitan ter pomigaH z očmi Magdaleni, naj ne stavi potrpežljivosti gospe L
Takoj ga je razumela in medtem ko je gospod Vanstone zaman zatrjeval, da ne potrebuje kapitanove roke, je atopila na stran gospe Lecount. Upraviteljica je postala nato zopet dobre volje ter pričela z Magdaleno nov pogovor in ji stavila vpraSanje, na katero je bilo sedaj najtežje odgovoriti.
-Gospa Bygrave je bržkone še izmučena od potovanja, da je ni danes ve?» je vpraiala. •Ali bomo imeli čast jo videti jutri?®
«Težko,» je odgovorila Magdalena. -Moja teta je zelo rahlega zdravja.«
Kapitan je poeualil, da bi zunanjost njegove žene, če bi jo kdo videl kdaj, zelo nasprotovala tej Magdalenini izjavi, zato je dodal naglo: «Cuden slučaj, gospa; zakriU živčna napaka, ki je od zuaa) ni zapaziti. Ce bi videli mojo soprogo bi jo smatrali za vzor zdravja in vendar se mora izogibati slehernemu razburjanju. Nikoli ne zahaja v družbo, na* hiSni zdravnik p je žalibog to prepovedal.*
«To je žaloetno,* je rekla gospa Lecount. •Uboga gospa se mora čutiti zelo osamljena, če sta vi in veža nečakinja zunaj.*
«Jflkakor ne,» je odvrnil kapitan. «Gospa Bvtfrave je že po naravi za dom. Ko je spoeob-na za delo, ae zabava « «gk> «0 ikapami*.
Ko se fe na ta način iaogmi nadaljopm vpra-ftaajem, je sprotno obrnil pogovor na drug
^tjanaftaete veliko tkanja na tukajBn^ arak*, je sekal Jod deU čudeže, kot sem že omenil*.
Gospa Lecount je v kratkih besedah prilrdi-la, da ima jod izvrstne lastnosti, nato se jc zatopila v svoje misli.
«Za tem leži skrivnost,* je pomislila; -dama. ki j« zdrave zunanjosti, pa je težko bolna n^ živcih, pri tem pa je toliko močna protislovja, ki se ne dajo izravnati. — Ali ostanete doijjo, Časa v AldborougJi?» je vprašala glasno ter uprla svoj neza«pm pogled v kapitanov« obličje.
«To je odvisno od gospe Bygrave. Bržkone ostanemo tu do jeseni. Vi ostanete bržčas celo •ezijo v Sea-Cottage?»
«0 tem morate vprašati mojega gospoda, za-, kaj on odločuje, ne jaz.*
Odgovor je bil slabo izbran. Gospod Vau*io-) ne je bil nevoljen, ker se je moral ločiti o4 Magdalene in je pripisal krivdo Lecount Up o-, rabil je torej priliko, da ji da čutiti svojo nevoljo.
•Jaz nimam nobene zasluge, da se nahajamo v Udbourgh*, je rekel zbadljivo. -Vi dobro v«^ ste, da je vse od vas odvisno, Lecount. Gospa Lecount,* se je obrnil k kapitanu -ima brata v Švici, ki je zek> bolan. Ce bi se njegov po loiaj poslabšal, pojde ona k njemu. In ker m morem oetati sam, moram si poMkati drug« prijatelje. Od vas m vaiefa brata je odvisne; vse. Ce bi ilo po mojem, bi ostal z velikem ve^ seljem vso jesen v Aldbourgh! je ponovil is nežno pogledal Magdaleno.